3 nč.
83. številka.
Izdanje za soboto XX. julija 1896
(v Tratil, T soboto *jntrq dne 11 julija 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOBT"
likijt po trikrat na teden v tastih ti« danjih ob torkih, ćstrtklh in sobotah. Zjutranje izdanje izhaja ob S. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje stane : 7.« Jeden mesec . f. 1.— , izven Avstrije f. 1.50 itt tri meneč. , „ 3 — , . .4,50 ta pol let« , . „ 6.— . • . a— xa vse leto . , . 12,— , „ ,1H.— Naročnin« Je plačevati naprej na aaroihe krez priložene naročnine ee uprava ae ozira.
Posamične številko h« dobivajo t pig. dajalnic&h tobaka v 1 r*tu po S uvč. izven Trata po S nvć.
Glasil
EDINOST
Oglati te račune po tArifu t petitu; za naslove i debelimi črkami te plačajo
froator, kolikor obsega navadnih vrstic, oslana. osmrtnice in javne zahvalo, domači oglasi itd. te raOunajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj so pošiljajo uredništvu tslioa Caserma it 13. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana se ne sprejamajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, roklatnaoije in oglase spre* joina upr uvtiiitvO ulica Mulino pit-ro I o hAt. H, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama cije so prosto poštnine.
litiintga društva n Primorsko.
„f «<M«t0»tije mm"
Castitim gg. naročnikom!
Svoje častite naročnike prosimo uljudno, da nam pošljejo naročnino za drugo in tretje četrtletje kakor hitro mogoče, ker se ima naročnina plačevati v naprej. One častite naročnike pa, ki so na dolgu z naročnino za prvo in drugo četrtletje ali Se več, opozarjamo, da jim ustavimo list, ako ne poravnajo zaostanka do 15. t. m.
Naročnina pošlje se najlaglje na te dni priloženi poštni nakaznici, na katero se lahko prilepi tiskani naslov.
UpravniStvo „EDINOSTI*.
dni zlor pol društva,, Edinost" — razpn&n.
(Zvršetek.)
Alojzij G o r i n p izjavlja, da se ni hotel izjaviti protivnega odboru, le nekoje opazke v poročilu je hotel odkloniti. On meni ceI6, da bi bila v prvi vrsti dolžnost gosp. posl. Nabergoju, da bi skliceval shode, kakov delata Spinčid in Laginja po Istri. Sklicevanjem shodov bi si lahko pridobil velikih zaslug.
Nabergoj se čudi Goriupu, da ga je tu prijel. Sodbo o svojem delovanju prepušča volilcem samim. Spinčid in Laginja imata gotovo velike zasluge za Istro. Toda tam so razmere drugačne nego so pri nas. Ona dva bivata daleč od svojih volilcev, in ne bi prišla nikdar v dotiko s poslednjimi, ako ne bi zahajala mednje. Govornik pa je tudi brez shodov v vedni dotiki z volilci. Kadar pa je trebalo, je bil vsikdar pripravljen stopiti pred svoje volilce. In tako bode tudi v bodoče.
Za besedo se je oglasil gosp. drž. poslanec Spinčid Med poslušalci je uavstala takoj napeta pozornost, kakor da so isti slutili, da pride v tem govoru do znamenite izjave. Kakor je 2e navadno pri Spinčiču, pričel je svoj govor mirno in hladno; ali v isti meri, kakor se mu je razvijala misel — oprta na tehtne argumente —, postajal je topleji in topleji, dokler ni slednjič povzdignenim donečim
PODLISTEK.
Njen Idejal.
Novela. — Spisal Srečko.
(Dalje).
II.
Razkoračen po vsem Jandaverju" sedel je Stojan Trdin ; pušil fino smotko, zabavajoči se z njenim dimom. Lep, pravilen, a pri tem prazen obraz je dobro harmoniral z vitkim životom. Dokler ni zavil voz v stran, držal se je ponosno, veličastno v novi huzarski uniformi, prešerno igraje se z sabljiniin ročajem. Dobro uro pod mestom p«, tam kjer se cesta loči od velike ceste, zganil se je poročnik Trdin naprej, ter pričel hlapca izpra-ševati o domu. Le-ta, ponosen na to čast, je podajal, kolikor mogoče natanjčna pojasnila. Na dolgi poti naveličal se je že tudi tega, naslonil se je zopet nazaj in tiho ogledoval okolico. Hlapec je nagovarjal konja v jednomer, naj dobro tečeta, prav kakor kak ruski izvošček. Pred trgom, tam kjer cesta zavija na Gošča vje, domislil se je Stojan nečesa.
„Kaj pa kaj v trgu počno?"
„Vse pri starem, gospod, vse pri starem!"
,In sodnikovi
glasom podal izjavo, ki je dala povod nenadeja-nemu in prezgodnjemu zaključku zborovanja. Govor Spinčidev se je glasil pe prilici:
Gospoda in bratje! Nočem govoriti o položaju na sploh, ampak le gledć Trsta in njega o-kolice. Vedno in vedno se povdarja, da je Trst sezidan na slovenskih tleh. Tu je bila sicer za rimskih časov njihova rimska kolonija, a od nase-ljenja Slovanov proti jugu bila so to v resnici po veliki večini prebivalcev — slovenska tla. Med onimi, ki so to mesto in okolico v XIV. stoletju izročili v varstvo Habsburgov in ponesli v Gradec dotično listino, bili so ljudje, kojih imena — dasi polatinščena po svojih končnicah — so bila očitno slovanska. In takov je bil Trst do naj-novejih časov. Okoli leta 1860 bilo je v Trstu z okolico — po nradni statistiki — 25 odstotkov Italijanov, a leta 1890 bilo jih je po isti uradni statistiki 7S odstotkov. Vprašati se moramo, kdo je zakrivil to? Izjavljam, da se ne strinjam ni z gospodom Nabergojem, ni z drugimi pred govorniki. Nekoliko smo res sami krivi, več pa je gotovo kriv sistem, vsled kojega se je n. pr. v Istri v jednem stoletju naših vlad več ljudstva poitalijan-čilo, nego v 5 stoletjih benečanske vlade. Da smo nekoliko tudi sami krivi, to nam kaže tudi današnji shod. Premalo nas je, v primeri z našim številom v mestu in v okolici. Često je čuti pritožbe od strani duhovenstva, ker se zborovanja društva „Edinost" prirejajo le ob nedeljah. Dasi ne taji odbor, da je opravičena ta tožba, vendar jej ni mogel ustreči, misle, daprečastita duhovščina ni toliko potrebna politiškega pouka, nego naše ljudstvo po okolici. Zato pa bi smeli pričakovati obil-neje udeležbe od strani tega ljudstva. Zapomnimo pa ni, da nam same rekriminacije nič ne koristijo. Bes je, da so v Istri pogosteje taki shodi in da zahajamo med narod, ali to se godi navadno na zahtevo domoljubov iz dotičnih o -krajev. Tudi iz sredine ljudstva mora prihajati odboru vspodbuja. A še ,'e potem, ako bi odbor ne hotel ustreči izraženi želji, bi se nu moglo prigovarjati opravičeno.
,Hm — seveda — no, menda se imajo dobro !■
Hlapec je prišel v zadrego, kaj pa naj bi bil povedal on o njih ?
„Gospodičina Ernica se še ni omožila?"
Stojan se je vzklonil naprej, da bi ne preslišal odgovora.
„Ne še, lepa punica je postala .sakrbolt" !■
Zadovoljno se j'j oddahnil kočijaž, zazdelo se mu je, da se je grozno imenitno izrazil.
Stojan pa je zopet isto mrmral :
,Lepa, no, mi smo tudi — recimo — tudi lepi, si pa malo pogledamo, da ne bo predolgo-časno nam — no, nam, ki smo navajeni se dobro — boljše se izrazimo — ki smo navajeni se izvrstno zabavati".
Konec je bilo hrastovemu gozdiču, pred Sto-janom se je posvetil očetov dom. Otresel se je prejšnjih misli, pogladil si malo lase, nategnil kratke brke, potem pa samozavestno zrl, kje bi ugledal katerega domačih.
Solnce je bilo že blizu zatonu. S poslednjimi žarki poslavljalo se je od hišne strehe, ko se je ustavil voz pred gradom. Z lahnim skokom je bil raz voz in hitel je podajat očetu roko, materi objem, sestri poljub. Na to so krenili vsi štirje v j
Toliko glede na lastno krivdo. Vsakako pa je največ kriv sosebno sistem, vladajoči 17 let sem, a morda ne toliko osrednje, nego veliko bolj naše primorske vlade. Kolikor se je v tej dobi grešilo od strani sistema, na tem gotovo niso krivi Slovenci sami. Dosti je, ako omenimo, da v Trstu vzdržuje država ce!6 ljudskih šol za veliko manje število in aicer le priseljenih Nemcev, aprošnja Slovencev za jedno samo slovensko šolo zavlačuje seženad 13 let. Romala je v tej dobi od magistrata do namestniStva, od namestništva do ministerstva. In to romanje se je ponavljalo na razne načine, a rešitve še danes nimamo. Govornik je omenjal tu onega kričečega, najnovejšega dogodka na tukajšnji glavni pošti, ko je poslujoči uradnik odslovil neko slovensko stranko z „matto" le zaradi tega, ker je ista zahtevala slovensko potrdnico. To se zdi aicer malenkostno, ali to kaže, kako se z nami postopa na pošti in tako se postopa z nami na vseh tudi ces. kr. uradih, pri kojih se Slovenci s predstavitelji teh oblastnij — kakor je to n. pr. tudi na namestništvu — ne morejo sporazumeti v svojem jeziku. Ali se morejo posluževati tujega jezika, ali pa tolmača. To ni dostojno XIX. stoletja 1 In ako se to jemlje v poštev, ako se zna za vse načine, s kojimi zavajajo naši nasprotniki siromašno ljustvo, ki potrebuje vsakdanjega kruha, potom moramo priti do zaključka, da nismo toliko sami krivi, ampak daje kriv sistem, kojega mi ne moremo spremeniti z lastno močjo. Ako pojde tako naprej, ne bode dolgo trajalo, da bodemo v onem položaju, v kojem je bil v svojem času rimski vojskovodja, ki je vskli-kal: Caesar, morituri te salutant. (Cezar, umirajoči te pozdravljajo!) Kar moremo sami storiti, je to, da se shajamo, da ljudstvo poučujemo, je privajamo do zavednosti, in da mu kažemo na nevarnost, v koji se nahaja za svoje lastno narodno življenje.
Torej pouavljam: mi se pogubljamo, kakor kažejo navedene statistiške date, a ne pogubljamo se samo mi, ampak gubi ta naša tla tudi slavna hiša
sobo, hlapec pa je vlačil kovčege in zaboje v jedno gorečih sob.
Materi, dobrodušni starki, smejalo se je srce veselja, gledajoči svojega čvrstega sina. Hitela jo v kuhinjo in naročala vestno in strogo kuharici, česa je treba danes v Trdinovi graščini. Vrnila se je zopet v sobo, da je pazno poslušala ljubljenega sina. —
Stnjanova sestra Milka je bila osemnajstletna brinetka, zanimive zunanjosti. Enake starosti z Emo, niste pa bile obe enake narave. Ona vedno živahna, vesela, poskočna, ta tiha, krotka, ponižna. Ker pa sti bile prijateljici, sti se dobro umeli. Takrat, ko so dajali Stojana v vojaško šolo, je bila ona odločno proti temu. Kadar sta bila sama z bratom, nagovarjala ga je često:
„Vidiš Stojko, kako si lahkomišljen v izbiranju svojega poklica. Samo enkrat (i je stric rekel, da bodi vojak, pa se ti že noč in dan sanja o tem. Ali bi ne bilo bolje, da bi študiral za duhovna in ko bi postal župnik, bi pa jaz prišla k tebi. Le pomisli, kako bi bilo prijefno. V tem stanu bi lahko s pridom skrbel za svojo dušo, v vojakih pa — sam veš, kako je !
(Pride še).
Habsburgov. Ako oni, ki so na čelu uprave, — menim poglavitno primorske —r ne uvidijo tega,
potem ne moremo več reči, da so slepi, ampak.....
(Tu je govorniku posegel v besedo vladni komisar iu je zahteval zavoljo zadnjega izraza, kojega mi izpuščamo, da se morajo dotične besede Spinčičeve zabeležiti protokolarično. Poslanec Spiučič se ni malo teinu ni protivi], ampak je sam narekoval zapisnik in celć v istem izrazil željo, da se njegove besede primernim potem prijavijo pred Najviši prestol. Ker je po završenem narekovanju zapisnika skupščina burno piitrjevala govorniku — kakor i prej, ko mu je prestrigel besedo gosp. vladni komisar—, je isti proglasil zborovanje razpnščenim.
Na izrečno vprašanje nekojih zbrovalcev, zakaj je tako storil, izjavil je gosp. vladni komisar, da je razpustil zborovanje zavoljo tega, ker so zborovalci ploskali in pritrjevali besedam poslanca Spinčića.
Dovoljenjem gospoda vladnega komisarja, podal je še gosp. posl. dr. Matko Laginj a nastopno izjavo:
.Nekoliko nas, ki delujemo javno, razdeljeni smo v svojem poslovanju na sto krajev, muče si tem telo iu duh. Jaz n. pr. bi moral danes iz prave narodne potrebe biti drugje, ali na poziv in željo odbora političnega društva prišel sem semkaj z namenom, da razložim naš politični položaj. To mi je z razpustom zborovanja onemogočeno. Pro-testujem proti temu, temveč, ker ne morem smatrati tega osebnim činom drugače simpatičnega nam gosp. komisarja, nego je žalibog izraz ujego-vega službenega položaja. Iu ko je že tako, moramo izjaviti, da iz vernih sotrudnikov vseh onih vladinih organov, koji bi hoteli delati v dobro našega naroda, znamo postati istotako odločni pro-tivniki naših protivnikov.*1
Na licih zborovalcev bilo je videti osupnjenje, kajti sličen slučaj še se ni dogodil v naddvajset-letni dobi obstanka političnega društva „Rdinost". Živahno tolmačuje ta dogodek, pa vendar mirno in trezno — kakor je dostojno lojalnih in izobraženih ljudij — razšli so se zborovalci.
Nekoji menijo, da bode stvar imela resnih posledic ali za osebo Spinčićevo, ali pa za naše društvo. Mi pa se nočemo spuščati v ugibanja, ampak čakati hočemo mirno stvari, ki pridejo, ali pa morda tudi — ne pridejo I
Občni zbor pol. društva »Edinost" se bode nadaljeval ali zvršetkom tega ali pa začetkom bodočega meseca.
Poslanec Peraerstorfer o polMem položaju.
(Zvršetek.)
Ako naj se torej dosežejo jednake pravice vsem, morajo biti tudi zakoni tako preosnovani, da ne bodo široke mase zopet trpele v prid pri-vilegovanim slojem. Tudi v novem načrtu, s kojim so hoteli nekoliko razširiti volilno pravo, raztegniti isto na širše mase, osnovavši takozvano V. kurijo, tudi v tem načrtu zapostavljeni so niži sloji, široke mase za kapitalom. Po tem načrtu ima V. kurija, t. j. ogromna večina vsega prebivalstva le 75 mandatov, v tein ko jih ima veliko posestvo 85! To je krivično razmerje. (Pritrjevanje.) No, pa še tega niso hoteli do/oliti z lepa. -- Govornik je zatem drastično opisal delovanje koalicije, v koji so sedeli tudi „liberalci". („Še teh je bilo treba!" vsklikuil je g. Peraerstorfer.) Omenil je, kako so v tej dobi zapirali iu zatirali delavce, ker je bilo to v smislu .liberalizma". Kaj tacega se ne bi bilo dogajalo, ako ne bi so bilo postopalo izključno le s politiškega stališča. Na to je razvijal govornik idejalnim navdušenjem program soci-jalistiške stranke: vprašal je, zakaj sovražijo to stranko klerikalci in različne narodne stranke ? Zato, ker ji očitajo, da ta stranka ne pozna ne narodnosti ne vere. To pa ni res, rekel je govornik. Vsakemu členu socijalistične stranke svobodao je gojiti kojo-koli vero mu drago, ue da bi svojo vero u s i 1 j e v a 1 drugim ; kar pa se dostaje narodnosti, ista ui v nikaki zvezi s socijalno demo- ! kratiškim mišljenjem, kajti poslednje je mednarodno. Vsi naj bodo bratje med seboj, vsi naj se ljubijo drug druzega, podpirajo naj se medsobno, namesto da bi se — zatirali jeden druzega. Dandanašnjo dobo primeril je strmemu holmcu, na vrhu kojega — stoji zlato tele. Svet se peha in
poriva navzgor. Ako je kdo komu na poti pri tem napenjaj u navzgor, potisnejo ga brez milosrdja v globočino; jeden se vspenja brezobzirno preko drugega. — To je torej dandanašnja doba. Delavska, socijalistiška stranka pa želi, da si pomaga jeden drugemu tudi s tem, da producira, da se konsumira — povsodi jednako, nikjer naj ne bodi pomanjkanja. V označenje dandanašnje ddbe sebičnosti navedel je govornik še jeden slučaj. Pred nekaterimi leti bila je v nekaterih pokrajinah Rusije strašna lakota. V severni Ameriki pa so na tisoče tonelat žita — sežgali, ker jim ni kazalo prodati ga po nizkem kurzu! (Vsklici ogorčenosti.) In zato zahteva družba socijalistov, da bodo vsi jednaki, vsi bratje, vai jednako deležni onega, česar potrebujejo. S tem — pridodal je posl. Peraerstorfer — seve ni še rečeno, da morajo postati vsi ljudje popolnoma jednaki, kajti to je jednostavno nemogoče. Jeden človek rodi se namreč botf, drugi manj nadarjen in tako bodo tudi v naprej še — kakor so že več ali manj nadarjeni — tudi v bodočnosti; odvetnikov, profesorjev, obrtnikov in priprostih delavcev. Toda vse, vse naj oklepa ona bratska ljubezen, kojo je učil že Jezus Kristus, najsijajuejša prikazen človeštva. Kristus je bil sin preprostega tesarja, a tudi svoje apostelje izbral si je izmed najubož-niših slojev ljudstva. In ako bi se Kristus sedaj povrnil na svet in videl dandanašnje odnošaje, iz-vestno bi očital bogatašem: „Mar sem vas jaz zato učil, ljubite se med seboj, maršem pred 1896. leti radi tega umrl na križu, da se sedaj sovražite ?" A dandanašnji razmere res niso več človeške, ampak bestijalične! Zatorej, naglasil je govornik, je jedina možna in zdrava ona stranka, ki se širi zmagonosno in ki more storiti konec takim odnošajem. Ta stranka privede človeštvo do onega stanja relativne sreče in zadovoljnosti, v kojem bodemo delali vsi le v to, da si pomagamo drug drugemu, in ko se ne bode produciralo za |d o b i -ček, ampak za konsum. Zato, zaključil je svoj govor, naj se vsi oni, ki so se že utrudili, ali ki morda že omahujejo v tej trdi borbi za obstanek, oklenejo pouosne zastave socijalizma. „Živio socijalni demokratizem 1" (Viharuo odobravanje in ploskanje).
*
* *
To je torej, kolikor možno, obsežen in kolikor toliko točno posnet govor gospoda poslanca Pernerstorferja. Omenili smo že, da se v marsičem ne strinjamo s temi izvajanji. V kolikor se ne Rtri-njamo, to hočemo povdariti na tem mestu čim preje.
Politlike vesti.
V TRSTU, dne 10. july* 189«.
Deželni zbor kranjski. V včerajšnji seji je poslanec Hribar utemeljeval svoj samostalni predlog radi poizvedovanj gledč predloga poslanca Žitnika za ustanovitev deželne zavarovalnice proti požaru. Hribarjev predlog se je vsprejel soglasno. — Poslanec Pfeifer je utemeljeval svoj predlog za uredbo celodnevnega pouka na javnih ljudskih šolah. Menil je, da otrok mora mnogokrat stradati ogcelodnevnem pouku. Ako bi se uvel poldnevni pouk, potem bi otroci mogli pomagati Btarišem na delu. Predlog Pfeiferjev je zbornica odklonila.
K položaju. O snovanju nove nemške „napredne" stranke, oziroma o veselju „N. F. Presse" vsled namišljenega — rekli bi — razdržav-ljenja nemških liberalcev, piše danes tudi dunajski dopisnik naše „Triester Zeituug". Povdar-jamo: dunajski dopisnik, kajti — oko paznega čitatelja je zapazilo že davno, da tudi v uredni- j štvu naše nemške tovarišice tržaške ni nepoznana ! teorija o dveh dušah. Tržaška duša je taka — saj jo poznamo 1 —, dunajska pa včasih drugačna. No, to pot pa ni posebnega navskrižja med tržaško in dunajsko dušo. Dunajski dopisnik naše .Triester Zeituug" torej je velik pesimist in z nami vred noče prav verjeti, da bi bili nemški liberalci z nadetjem novega inieua res izlezli iz stare kože. Seveda je tega gospoda dopisnika zgolj dobrohotnost za glasovito kliko nemško-li-beralne in očetovsko skrbjo jih opominja, da s tem še ni storjenega prav nič, ako so poslali v svet svoj novi program in ako so ob tej priliki nekoliko poropotali proti vladi. DA, da, v tem grmu tiči zajec. Duuajski dopisnik nima prav čisto
nič proti ropotauju nemških levičarjev, samo da ni to ropotanje obrnjeno proti vladi. Na druge naslove naj le ropotajo kolikor jim drago! V včerajšnji svoji epistoli je celo natanjčno označil objekt, proti kojemu naj levičarji, oziroma novopečeni nemški naprednjaki obrnejo svoje ropotanje. Rešijo naj nemške ubežnike iz rok reakcija r n e demagogije. Tu meni dunajski dopisnik krščansko socijalno gibanje, a ne prizanaša tudi socijalni demokraciji, koji očita, da na uprav brutalen način postopa proti meščanskim življem. Ta proces treba ustaviti — meni g. dopisnik —, da postanejo Nemci zopet „svobodomiselni", ne pa ropotati proti vladi.
Ubogi zasiepljenci! Da, kakor so zaslepljeni oni, ki izkoriščujć sedanje socijalno gibanje koti dosezati nemogočih stvari, isto tako zaslepljeni so oni „konservatorji" starih — krivic, ki menijo, da uduše toli mogočno gibanje, in naj se že isto nazivlje socijalno-demokratiško ali pa krščansko-socijalno. Mi smo uverjeni, da toli mogočnega gibanja, kakoršno je sedanje socijalno, ne bi moge izzvati in tajno vzdržati noben demagogiški kričač, ako ne bi bilo pogojev k temu v razvoju človeške družbe. Ti pogoji so pa navstali vsled krutega izmozgovalnega postopanja uprav onih, kojim toli ljubko na srce govori naše „Triesterice" dopisnik.
Torej le opozicije ne! tako kliče liberalcem naše „Triesterice* dopisnik. In kakor nalašč seje oglasil včerajšnji „WieHer Tagblatt" ter v lepem soglasju z našim nemškim listom kliče in opominja : „Mi moramo ostati „državna stranka I" lli se moramo držati starih tradicij 1"
Sedaj pa seveda se moramo vprašati: Kdo ima prav, ali nemško-liberalna „Neue Fr. Presse*, M trdi, da je bil lepi naslov „državne11 le coklja na nemškoliberalnem vozu; ali pa istotako liberalni „Tagblatt", ki kliče z dunajskim dopisnikom „Triester Zeituuge" vred: „Mi moramo ostati kar smo bili, ako si hočemo ohraniti upliv in ugled" ? t
Čemu toliko besedi? V zbornici si ohranijo gospoda svojo moč in svoj upliv (naj se že zovejo tako ali tako) do — razpuščanja zbornice. Potem pa, ob novih volitvah pride, kar pride — polom. Doba nemškega židoliberalizma je pošla. To stoji in na tem ne morejo ničesar premeniti niti ntg-lepši nasveti naše — „Triester Zeitung".
Samouprava južnega Tirola. Kakor znano, se je sedanja vlada izjavila nekako dobrohotno glede na zahtevanja po samoupravi južnega Tirola. Na samoupravo, kakoršno si mislijo Italijani, seveda vlada ni mislila, ali pripravljena je bila privoliti v marsikaj. Sedaj pa javljajo, da vse kaže, da ostanejo pogajanja brezvspešna. Na to eventuval-nost namiguje že samo glasilo italijanskih radi-kalcev, „Alto Adige", s tem, da vspodbuja svoje somišljenike k vztrajnosti, češ, da prej ali slej mora priti vlada, ki pomore Italijauoui do „pravice".
Vse lepo. Toda mi smo uverjeni, da bi isti Italijani prvi glasovali proti eventuvaluemu predlogu za odcepljenje slovenskega Štajerja od nemškega dela dežele. Zase seveda zahtevajo vse, nam pa ne bi hoteli privoliti ničesar. In koliko laglje bi tudi država ustregla nam nego pa Italijanom, kajti naša stremljenja po upravni nezavisnosti naših pokrajin se gibljejo strogo v mejah države, dočim ne bode menda nikdo hotel trditi kaj tacega o stremljenju italijanskih radikalcev.
Zopet atisemitska zmaga. Te dni so se vršile občiuske volitve v novo ustanovljeni občini „Gross-Floridsdorf*4 pri Dunaju. Po izredno hudi borbi so ua vsej črti zmagali autisemitje. Slab omen za preporajajočo se nemško „napredno" stranko!
Zavarovanje delavcev proti nezgodam. Te dni so se vršila posvetovanja v ministerstvu za notranje stvari radi spremembe zakona o zavarovanju delavcev proti nezgodam. Teh posvetovanj so se udeležili zastopniki vseh ministerstev. Na podlagi sklepov na teh posvetovanjih se uredi
novi zakon.
„Nord" o odiiošajili v Avstriji. Zuauo glasilo ruske vlade „NordM, govorč o naših odno-šajih avstro-ogerskih, pravi, da se v nas stranke vojujejo neizprosno, a vlada da je podobna ladiji brez para in krmila. Sedanja vlada da ni na višini svoje naloge, kolikor ae dostaje vpraSanj visoke politike, in tudi ne koristi pojedinih narodnosti, sestavljajočih to državo. Ta vlada hoče nivelirati narodne stranke, v krivi veri, da ima posla le z lokalnimi prepiri. Že prvo leto te vlade je doka
zalo nje nedoraslost. Moč Avstrije pa je le v soglasju med narodnostmi. Kako p a n a j ? e r uj e m o v to soglasje, ako vidimo, da hoče manjšina usiliti svoj jezik večini? Konečno pravi rečeni list, da se tu zbirajo oblaki.
Katoliški shod v Lvovu je vsprejel resolucije za organizacijo katoliških delavskih društev, za zboljšanje polože nj a rokodelcev, za okrepčanje malih zemljiških posestev, za uvedenje rokodelskih šol in za posvečevanje nedelj od strani poslov. Shod se je zaključil.
Narodnostno vprašanje Ogerske v — Pariza. Dne 11. julija prirede romunska, srbska in češka kolonija v Parizu shod, na katerem bodo govorili o narodnostnem vprašanju na Ogerskem. Ta shod bode tem znamenitiji, ker mu bode predsedoval bivši francozki minister za vnanje stvari Flourens. Glavni smoter temu shodu bode, da se francozka javnost pouči o resničnih dejstvih. To je posebno potrebno, ker so Madjari se svojim milenijem begali javnost kolikot so le mogli.
Shoda udeležč se tudi razni francozki državniki in sloveči učenjaki, njim na čelu Clemenceau. Prireditelji bodo na shodu delili med ljudstvo brošure o položaju nemadjarskih narodnostij na Ogerskem. — Take shode da pripravljajo tudi v Sorboni. Francozko časopisje spremlja te pojave zel6 simpatično.
Položaj na otoku Kreta. Je že tako na tem svetu, sedaj so zopet vznemirjeni Turki na otoku vsled koncesij kristijanom, pri voljenih od turške vlade. Muogi turški poslanci da so ostavili glavno mesto Kanejo. Pogajanja med ustaši in turško vlado oziroma poslaniki vlasti, se nadaljnjo. Grški po-slanik v Berolinu je uverjen o vspešni rešitvi krečanskega vprašanja. Vederemo.
Različne vesti.
Oiebna vost. Včeraj je dospel z Dunaja semkaj novi finančni ravnatelj, dvorni svetovalec dr. S c h u s t e r pl. Bonnott.
Prihod ikofa Šterka. .Naša Sloga" je izvedela, da novi naš vladika dospe v Trst nekako v sredi meseca avgusta. Presvetli škof pride torej v jako neugodni dobi, v najhujši vročini. In ker presvetli nima letovišča na razpolago, mu ne bode baš prijeten pričetek njegovega zopetnega bivanja v Trstu.
Za Cirilo-Matodijskl dar sti darovali ženski podružnici: gospa Natalija Truden 4 krone in ga. ! Antonija Goljevšček 5 kron,
0 poslednjem razpuščenem občnem zboru ! polit, druitva .Edinost" razpravljajo vsi hrvatski S listi obširnišimi članki. To konstatujemo tim zadovoljnimi, ker nam je to zanimanj« nov dokaz o solidarnosti, ki veže nas primorske Slovence na brate Hrvate.
Mestni svdt tržaški bode imel nocoj ob 7. uri javno sejo. Na dnevnem redu je d toček. Med temi je naredba namestništva gledč vpeljanja ve-ronauka na viših razredih realke.
V znamenju svobodo — tržaške 111 Dne 19. t. m. se je imela vršiti slavnost blagoslovljenja nagrobnega spomenika pokojnemu, nepozabne mu rodo- iu človekaljubu Dragotinu Marte 1 a n c u. V smislu veljavnih predpisov prijavilo se je mestnemu magistratu koustituirauje dotičnega odbora, določeni skromni program in načrt spomeniku z določeuim napisom. Včeraj pa je došel predsedniku odbora, g. prof. Matku M a u d i 6 u, odlok mestnega magistrata št. 36404/VII. od due 8. julija, glasom katerega se prepoveduje vsa slavnost iz ozirov na javni red, ker bi bila ista izrazito p o 1 i t i š k e g a značaja (e visto il carat-tere spiccatamente politico).
Na programu pa ni bilo druzega, nego sveta maša zadušnica, pa posvećenje spomenika na grobu, spojeno kratkim — to se je povdai jalo — nagovorom. Morda pa je bil v napisu izražen tisti ostri politiški značaj slavnosti ? ! Ni najmanje. Slavnostni odbor je itak vedel že naprej, da bode mestni magistrat iskal dlake v jajcu, ki naj bi mu služila v pretvezo za prepoved slavnosti. Zato je šel o določauju napisa do skrajne meje samozatajevanja in določil je napis, o kaerem je menil, da se ne more spodti-kati na njem uiti svoboda — tržaška! Napis se
ima glasiti skromno : .Uzor- rodoljubu Dragotinu Martelancu postavil hvaležni na rod«. In v obeh kotih od spodaj naj bi stale letnice rojstva iu smrti Martelančeve.
Ali pa je morda v govoru tisti politiško-izzivalni značaj, radi katerega je menil slavni mestni magistrat, da mora prepovedati vso slavnost ? 1 Morda; nam ni znano to. Kajti dotični govor dosedaj niti sestavljen ni in v prijavi je bilo le omenjeno, da bo j a k o kratek. Misliti moramo torej, da je Previdnost božja obla-godarila slavni mestni raagiitrat posebnim divina-cijskim darom, da pozna že stvari, kojih — niti še ni!! Mestni magistrat niti ne zahteva: predložite nam ta govor! — ampak ta oblast ve že naprej, kakov bode govor, kojega sestavijo — drugi in v svoji divinacijski dalekoglednosti kar prepoveduje vso slavnost. Čudaki pa, kakor smo od nekdaj, hočemo tudi to pot — in sicer takoj — povprašati na visokem c. kr. uamestništvu, da-li ni morda vendar nekoliko zmotljiva divinacija slavnega mestnega magistrata in da-li ni nekoliko nesoglasja uied duhom XIX. stoletja in državnih osnovnih zakonov ter — svobodi tržaški. Po domače: rekurirali bomo v trdui veri, da na cesarski oblasti pokažejo nekoliko drugačne nazore o pravici državljanov do proslavljanja spomina dragih pokojnikov.
Slavni mestni magistrat si pridržuje tudi pravico, da pozneje reče svojo o spomeniku glede na vprašanje estetike. No, mi menimo, da spomenik, napravljen po načrtih Ivaua R e n d I ć a, najbrže odgovarja zahtevam, kakoršne smo opravičeni staviti na kojem si bodi groblju, tem več pa na vaškem, kakoršno je barkovljansko.
Res v žolč bi morali namakati svoje pero, ko pišemo o takih dogodkih. Ali je res nam Slovencem v okraju svobode — tržaške odmerjena ona svoboda, kakoršno uživa ptica, na kojo strelja komur — se zlj u bi ? I Niti činov pijetćte ne smemo vršiti več. Sedaj nas ne omejujejo več in ne zahtevajo več garancij, da se bodemo držali določenih mej, ampak propovedujejo nam — vse! Res, lepe reči se dogajajo v cvetju svobode — tržaške!
Izlet v Devin. Zanimanje za izlet je splošno. To pa tem bolj, ker je misliti, da se je vreme slednjič vendar ustanovilo. Posebnim zadovoljstvom beležimo res bratski čin odbora .Slovanske čitalnice«, ki poziva svoje člene, naj se udeleže .Sokolovega" izleta, s čemer pokažejo, da vzajemnost med našimi društvi ni prazna fraza. Nadejamo se, da bode tudi ostalo občinstvo in druga narodna društva posnemala lepi vzgled središča našega ra-zumništva, naše čitalnice. Čujemo, da je sklenilo pevsko društvo „Kolo" korporativno udeležbo na izletu.
Ker je torej najet lep in prostoren parnik, ker je tudi drugače preskrbljeno za vso ugodnost izletnikom, in ker je slednjič pričakovati krasnega vremena, poživljamo vse nase občinstvo še enkrat, naj se v velikem številu sestane tam v starokuež-nem mestecu devinskem, kamor prihite tudi naši bratje z Goriškega. Kdor le more, naj pripomore v to, da bode slavnost v Devinu slavnost slovenskega bratoljubja.
Parnik odpluje ob 3. uri popoludne od Rive della SaniM. Vožnjina se bode plačevala pred parnikom.
Križani — plešejo za .Logo". Jeden del prebivalstva Sv. Križa na kršnem Krasu je res že daleč zagazil v mreže laških spletkarjev. Ni dovoljno tem zaslepljenim slovenskim odpadnikom, da pošiljajo svoje otroke v šolo slavne družbe .Lega nazionale", cel6 — plesati hočejo v utrjenje lahonstva na Krasu. V tukajšnjem .liberalnem" trobilu namreč čitamo, da prirede jutri s sv. Križu na zemljišču M a g a n j e šagro „Legi" v prid. Ta šagra prične že ob 1. uri pop. Ker pa bržkone ne bode nič kaj prijetno plesati v sedanji tropiški popolu-danski vročini, plesalo se bode — do zore. — Kako je vendar slavni naš magistrat .liberalen", ko gre za širno koncesijo .šagri" — .Legi" v prid! H krati zopet .šagra", trajajoča vso noč! TakO se menda širi „morila" ?!
Iz Nabrežine nam pišejo: Tudi jaz sem bil na shodu poslanca Pernerstorferja. Vi sami ste že izrekli domnevanje, da je povodom tega shoda morda tudi poslanec Pernerstorfer dobil nekoliko jasneje pojme o narodnostnih oduošajib na Tržaške m, kajt
— to rečem tudi jaz mirno vestjo — na shodu ni bilo niti 15 odstotkov Italijanov. Ali, kakor je že tako navada v nas, bilo je tu takih Ijudij, ki so hoteli tudi na tein shodu povdarjati italijanski značaj mesta tržaškega. Dobro sera videl, kako se je neki meni nepoznani človek približal gosp. vladnemu komisarju in poslancu Pernerstor-ferju, rekši jima: ,Die Anrede mu s s in der italie-niachen Sprahe gehalten werden, weil die MajoritiU italieuisch ist — sonst haben wir gleich einen Anstand". To je bila seveda debela laž, kajti, kakor rečeno, na shodul ni bilo niti 15 odstotkov Italijanov. Toda dotičnik je dosegel svoj namen: prvi nagovor je bil res italijanski in gospod Pernerstorfer bi bil lahko mislil, da govori samim Lahom, da ga niso med govorom drugače ponČili slovenski in nemški vakliki. Vendar je obžalovati, da se je tudi ob tej priliki prezrl mnogoštevilno navzoči slovenski živelj.
Bil sem torej tudi jaz na shodu. A ni mi hotelo iz glave, da je dotični apostol italijanstva tržaškega svaril z .austundom", neprilikami. Čudno se mi je zdelo to »varjenje, posebno za to, ker me je neko človeče hotelo po sili pridržati — prijemni me za rokav —. češ, da moram ostati, dokler bode govoril italijanski tolmač. Iz vsega tega sklepam, da je bila pripravljena celo koja demonstracija, ako se ne bi bilo čuvalo italijanstvo mesta tržaškega. Tako delajo oni in kako — mi ? ! Pohlevni smo, jako pohlevni, prepohlevni.
Tukajšnji železničarji jako radi čitajo Vaš list in se tudi kolikor toliko strinjajo z vašimi nazori. List .Delavec" je tu jako razširjen, kacih 60 lz-tisov ga prihaja sem. To pa vsled tega, ker je sleherni člen društva obvezan, da mora vsprejemati list in ako tndi ne ume čitati.
Izpit zrolosti ns c. k. glmnaciju v Trstu vršil se je od 6. do 10. dne tekočega meseca. Predsedoval je visokorodni deželni šolski nadzornik gsp. A n t. K1 o d i č vitez Sabladoski. Izpita se je vdeležilo 22 osmošolcev rečenega zavoda (trije se niso zanj oglasili). Od teh so izpit zvršili
a)	z odličnim vspehom: Aleksander Oton, Krebs Norbert, Leschanofsky Hanibal, Mikolič Janez, vit. Rinaldini Rudolf, Urbas Emanuel, Vidosič Josip ;
b)	z dobrim vspehom: Bezeljak Hinko, Bra-tulil Josip, Buchreiner Gvidon, Filinič Josip, Helm Ervin, Lusina Kari, Meese Erih* Milešic Rihard, Mož6 Alfons, Napp Oskar. Nežič Ivau, Svoboda Maks, Vidav Anton. K temu predmetu se nam bode še povrniti. In to čira preje.
Tudi na Reki so pričakovali Baratierija. Oboževalci ubogega Baratierija v Trstu in na Reki želć si svojega junaka kar hkrati tu in tain. Omenili smo že v poslednjem izdanju, da je v Trstu pričakovalo par stotin Ijudij prihod Lloydovega parnika .Cleopatra", ker so si želeli Baratierija, kogar — ni bilo. Jednako se je godilo na Reki. Tudi tam je predvčerajšnjim pričakovala množica ljudstva slavnega generala, ki je imel dospeti baje na paruiku .Apollo" iz Aleksandrije — na Reko. Ljudje so potrpežljivo čakali, dokler ni končala zdravniška preiskava parnika in potem še-le so se razšli — z dolgimi nosovi.
Podpornemu društvu za slovenske visoko-šolce na Dunaju. (Dalje.): Gg. Jan Jec, pol. višji komisar, Viljem Sciiramek, inžener pri c. k. gen-ravnateljstvu avst. drž. žel., Albert Tuschek, blagajnik piv., dr. Peter Miglič, c. in kr. polkovni zdravnik, dr. Anton Deles, c. kr. podtajnik v mi-nist. za notranje zadeve, Ivan Luzar, revident pri južnem žel. ravnateljstvu, gospica Melanija Sittig, učiteljica, Adolf Sluga, gen. zastopnik zav. družbe „Anker" itd. po 3 gl. G. Ludv. Jošt, c. k. poštni konc., 2 gl. 50 nč. G. Miroslav Šijanec, šolski ravnatelj, 2 gl. Gg. Jakob Vrečko, poštni as'mtent, dr. M. Ploj, c. k. tajnik v fin. ministerstvu (drugi dar), Leopold Cvetnik, c. k. poštni kontrolor, po 1 gl. — V Gorici so darovali gg.: dr. Nikolaj Tonkli, odvetnik itd., dr. Henrik Turna, dež. poslanec itd. po 5 gl., g. Andrej Gabršček, tiskar in urednik 2 gl. V H r a s t j u pri Kranju : Vč. g. Lovro Rožman, duhovnik 5 gl. V Idriji: G. K. Svoboda, c. kr. inžener 2 gl. V Jesenicah: G. Anton Trevn, trgovec, 5 gl. V Kamniku: G. dr. Karol Schmidinger, c. kr. notar itd. 5 gl. V Komendi: G. Andrej Svetlin, 2 gl. V K o-b a r i d u : G. Ivau Lapanje, zemljemerec in dež. poslauec, 5 gl.	(Pride še.)
O ponesrečenih iz mlina Economo Glasom
najnovejših vestij iz bolnišnice obrnilo se je poslednji čas ponesrečenemu Bizjaku tako na zlo, da je njega stanje naravnost obupno, dasi imajo zdravniki še nekaj nadeje, da siromak preživi smrtno nevarnost. Dodiča je smatrati sedaj že izven pogibelji. — Mnogo tovarišev iz mlina prihaja v bolnišnico povpraševat o stanju ponesrečenih.
Nadzorniki in nadzornice „Del. »podpornega društva" se poživljajo, naj pridejo v skupno sejo, ki bode v nedeljo ob 6. uri zvečer v društvenih prostorih.	Ivan Hvastja, načelnik.
Dar belgijskih gospš papežu. Sv, Oče dobil je te dni od belgijskih gospa največo preprogo v dar, kolikor jih je doslej videl svet. Ta ogromna preproga je 14 metrov dolga in baš toliko široka. Pokriva torej 196 štirjaških metrov. Vezanja so izdelale po danih načrtih in pod navodili učiteljic 14 do 15 let stare gojenke. Treba je bilo za vezenja 2,800.000 ubodov z iglami. — Sv. Oče je bil baje prijetno iznenađen na tem dani ter se je v lastnoročnem pismu zahvalil belgijskim gospem, izrazivši svoje priznanje belgijski industriji.
200*letnica. Znani polk dunajski .Deutsch-meister" slavil bode letos 200-letnico svojega obstanka. Občinski zastop dunajski je sklenil, da tem povodom postavi primeren spomenik. Stroški do 120.000 gldinarjev — bode pokriti po javnem nabiranju. Možtvu se priredi skupen obed na stroške občine. Častništvu se pokloni časten dar. Ob povratku polka od velikih vaj priredć sijajen vsprejem.
100 milijonov — za izseljevanje Židov v Ameriko. Iz Peterburga poročajo, da je vdova pok. Kreza barona Hirša podarila 100 milijonov frankov v ta namen, da bi se podpiralo izseljevanje Židov v argentinsko republiko. — Zel6 umestno bi bilo, da bi bila ta stvar v vspodbujo tudi Židom, živečim v nekem mestu v Avstriji ter da bi se s pripo-močjo teh milijonov preselili daleč tje onkraj morja. Bog ne daj pa, da bi bili pri tem mislili — na Trst!
Zverskim načinom ubil ofteta, mater in dvoj« otrok. V nekem selu Šomodjske županije dogodil se je uedavno nastopni grozni čin. Neki mlinarski pomočnik, po imenu Gabor, bil je dolžan vaškemu krčmarju 5 gl. Ko je mlinar odpustil vedno pijanega pomočnika, naprosil ga je krčmar, da bi odtrgal onih 5 gl. od pomoćnikove plače. Ker pa je mlinar že izplačal Graborju plačo, zaplenil mu je krčmar jedno obleko. Toj« tako razjezilo Gaborja, da je še iste noči šel pred hišo gostilničarja ter jel razbijati po vratih kakor besen. Krčmar je prižgal svečo ter odprl vrata. Gabor je udri v hišo, ugasnil svečo ter jel s sekiro besno mahati po krčmarju. Med tem je prihitela krčmarjeva žena i u je jela rotit« razgrajalca, naj nikar ne stori zlega njenemu uiožu. Toda pozverinjeni človek je potem še z nožen mrcvaril ubozega krčmarja in je zatem na isti način navalil tudi na ženo. Slednjič je ubil se sekiro še dva krčmarjeva otroka. Malega otroka, ki je ležal v zibeli, se ni dotaknil. V jutro so našli mrtvo mater z mrtvima otročičema v naročaju, n* drugi strani pa je ležal mrtvi krčmar. Ko je došla oblast na lice mesta, našli so še dva otroka, ki sta se bila poskrila v strahu. Zverskega zločinca so že zasačili in odveli v zapor. Ko so ga vprašali orožniki, zakaj je to storil, odgovoril je povsem cinično: „Hotel sem, da vendar enkrat napravim račun s krčmarjem".
Koledar. Dane (11.): Pij I,, papež; Veronika, devica. — Jutri (12.): VII. pobink. nedelja. Mohor in Fortunat, mučenca. — V ponedeljek (13.): Anaklet, papež; Evgenij, škof, muč. — Mlaj. — Solnce izide ob 4. uri 27 min., zatoni ob 7. uri 42 min. — Toplota včeraj : ob 7. uri zjutraj 26 stop., ob 2. pop., 27 stop. C.
Resnica o smrti gospoda Valdemarja.
Spisal E. A. Poe; iz češčine prevel I. P.
(Dalje.)
Prejel sem bil listek pol ure potem, ko je bil napisau, a petnajst minut pozneje bil sem v sobi umirajočega. Deset dnij nisem ga bil videl, a zgrozil sera se bil strašno na spremembi, katero je ta kratka doba učinila uanj. Lice njegovo imelo je svinčeno barvo, oči bile so popolnoma brez bleska, a shujšal je bil tako silno, da mu je bila koža na licu skoro prodrta kostmi. Ekspetoracija bila je čezmerno velika, a žila je komaj, komaj
še bila. K\jubu temu bil je pa v zadostni meri toliko pri duševni kolikor pri telesni sili. Govoril je razumljivo, užival olajšujoče leke brez taje ponoči ; ko sem stopil v sobo, pisal si je opombe v žepno knjižico. Bil je na postelji, podprt blazinami. Zdravnika D. in F. sta mu stregla.
Stisnil sem Valdemarju roko, poklical omenjena gospoda na stran ter izvedel od njih kratko vest o položaju bolnikovem. Leva pljuča so tekom poslednjih osemnajstih mesecev okostenela ter vsled tega bila popolnoma nerabljiva v življenske namene. Desna bila so v gornjem delu, večinoma, Če ne popolnoma okostenela, med tem ko je spodnji del bil masa gnoječih se tuberkulov, ki so prehajali drug v druzega. Razun tega bila so na nekaterih mestih pretrgana, na jednem mestu pa trdno priraščena k rebrom. Ti pojavi v desnem krilu bili so razmerno novi. Osifikacija napredovala je bila nenavadno naglostjo; mesec poprej ni bilo videti še nikacega znamenja, a da so pljuča priraščena, konstatovano je bilo še-le v poslednjih treh dneh. Neodvisno od tuberkuloze dognano je bilo, da je ranjena aorta, toda v tej točki onemogočili so simptomi okostenenja gotove dijagnoze.
Oba zdravnika sta menila, da gospod Val-demar umre okolo polunoči prihodnjega dne (v nedeljo). Bilo je ravno ura sedem, v soboto zvečer.
Zdravnika D. in F. — zapuščaje bolnikovo ležišče, da bi mogel z menoj pogovoriti se — rekla sta mu knnečno „z Bogom". Nista imela namena vrniti se; vendar sta na mojo željo privolila, da pogledata bolnika okolo desete ure prihodnjega večera.
Ko sta odšla, razpravljal sem z gospođom Valdemarjem o bližajoči se njegovi smrti ter o eksperimentu, katerega sem nameraval. Bil je popolnoma pri volji, da, še bal se je, da bi imel biti izveden že popred ter silil va-me, naj takoj počnem. Stregla sta mu dva strežnika, mož in žena; ni se mi pa dalo započeti delo takove vrste brez zanesljivejših svedokov, kakor bi mogla biti ta dva v slučaju nagle katastrofe. Odložil sem zato poskus na osmo uro prihodnje noči, dokler bi me prihod zdravoslovca, s katerim sem bil znan, gospoda Theodorja L—la, oprostil daljših težav. Začetkoma bila je moja misel, počakati na zdravnika; toda vedno nagovarjanje gospoda Valdemarja in prepričanje, da vsled njegove oslabelosti ne smem niti trenotka zamuditi, prisilila sta me k početku.
Gospod L—l bil je toli prijazen, da se je na mojo željo zavezal, zaznamovati si vse, kar se zgodi: iz njegovih zapiskov ravno morem sedaj pripovedovati, deloma izerpoma, deloma doslovno.
Manjkalo je pet minut do osme, ko sem rekel bolniku, prijemši ga za roko, naj se izreče kar najgotoveje mogoče gospodu L--lu, je-li je (gospod Valdemar) popolnoma sporazumljen, da poskusim mezmenzovati ga v tem stanji.
Odgovoril je slabim, vendar razumljivim glasom: „Da, želim, da me mezmerizujete", ter takoj dodal „bojim se, da ste predolgo odlašali*.
Med tem, ko je tako govoril, počel sem vleči poteze, katere so imele, kakor sem bil že poprej skusil, najboljši vspeh — premagale so ga. Viden vpliv imela je nanj prva poteza moie roke počenši od senca povprek preko čela; dasi sem uporabljal vae svoje sile — nikakov drug viden efekt ni se pokazal do nekoliko minut pred deseto uro, ko sta vstopila zdravnika D. in F., kakor sta mi bila obljubila. Razložil sem jima nekoliko besedami, kaj nameravam, in ker nista imela proti mojemu namenu nikakih ugovorov, vide. da bolnik leži že v smrtnem boju, nadaljeval sem brez odlašanja, zamenjaje pa sed^j povprečne poteze s potezami navzdolnimi ter osredotočujć pogled svoj popolnoma v desno oko bolnikovo.
Žile ni bilo več čuti, dihanje njegovo bilo je trud&polno in v presledkih pol minute
To stanje se ni spremenilo skoro četrt ure. Ob zaključku te perijode izvil se je sicer — ua-raven, toda zei6 globok vzdihljaj iz prs umirajočega moža in trudapolno dihanje prestalo je — to je: trud in napor njegov ni bil več viden; presledki ostali so nezmanjšani. Roke in noge bolnikove bile so mrzle ko led.
(Pride še.)
Najnovejše
iti«
Pelerburg 10. Veliki knez Aleksis Aleksandrovih, vrhovni poveljnik mornarnice, vsprejel včeraj poveljnika nemških šolskih ladij „Stein" a „Stosch* v avdijencijo, Veliki knez je izrazil svge veselje na tem, da vidi po preteku dolgih let zopet nemške vojne ladije pred Peterburgom. Obljubil je, da obišče obe ladiji.
Pariz 9. Vlada je proglasila obložno stanje na otoku Madagaskar. Vzrok temu je dejstvo, da so Howa (domačini) ukradli iz arzenala v glavnem mestu Tannanariva mnogo orožja. Vlada je zasledila tudi neko zaroto glasom katere so hoteli Howa čakati na odhod francoskih vojakov, da bi pomorili vse tujce. Zaprli so gubernerja plemena Howa in več domačih častnikov.
London 10. Tajnik zbornice poslancev, Cur-zon. izjavil je v včerajšnji seji, da so evropske države nasvetovale grški vladi, naj zabrani dova-žanje orožja za upornike na Kreti. Grška vlada je obvestila države, da je storila potrebne korake v ta namen. Privoljenje sultanovo v predloge zastopnikov inozemskih držav priobčili so formalno s prva grški vladi in ta še-le obvestila je upornike o tem. Nobena država pa da ni stavila posebnih predlogov v tem smislu, da prevzame jamstvo za izvedenje reform.
Tvgovluaito brnojnvUo ln vaatl.
Billmp^ta P*i>ilo% ™ n^nn 6.29-0.30 P-innio* za spomlad 189« 6.32 do 8.84	Ovea za jesen 5.15—5.17
It* z« jesen 5.24 5.26 Koruza z* juli-av^unt 3.82 — 3.84 maj juni 18W7 4.05-4.07 nora f. 3.90—4.95.
|'<Ani«». nov* •»! 7- kil. t. GftO - 6'6"> o 1 79 Ido 6.60—6.70. ml «0 Uil. t. 6.d5— 6.76 od 81. ! «'70
- 6'9>l. «>•!	kil. f-»r. —.- . —.— i me it —• - .—
|trn*4> 810—« 40.
PSenica: Ponudbe srednje, mlini rezervirani. Prodaja 10.000 mt. stot. po stalnih ali nespremenjenih cenah — Vreme : lepo.
PragA. Nem^ulrnni sladkor for. 18.10, oktober-december 15.10. Malo bolje.
Pr.*g». Centrilngts.1 novi, poutavlpie v 1'r^t n carino »ro.l odmSiliiUer precej f. 35*75 —.36 ConcasHf
37.60-38. četvorni 75--. V glavah (sodil.* 40.-46.25
Kur« "»mirni k tod H¥«riitfM juli 70'50 ^ • november 69.75, mlačno.
Hi*Ji?'''Ur»\ Samu. j{.n»ii »»•Tuiv » Hoptuinlini* 58.— *» december 56 25. za marc f 6.— mirno.
DUNAJ. Kartel od sladkorja je zopet stavil v promet 2V.7, od kontingenta in ju soglasno skleni! podražiti cene, ki so bile pred norim zakonom, za 1 gl.
_ _
Uuin.t%t«ltH b«PXH lO. julija	«*YMO,
včeraj	danes
IMhviiI .-loltf v i.mj.irju .... 101.70	101.75
„ , v »rebt n . . . 102 « 5	10170
A*Btrij^K r«nt« t 7.U1.1 . . .	12K.2&	153 40
„ v kronah . . .	101.20	101.20
Kreditu« akcijo..............354.—	ii.:5 50
London 10 1 .qr.......119.85	119.80
NupoUmn..........#.51'/,	9.5*
80 mark ............11.74	11.73
loo Halj. lir ............44 45	4' »5
Zahvala
Gospod Jernej Kopač, svečar v Gorici, poslal je tržaški moški podružnici 12 snopiSev „Knjižnice za mladino" kot „CJirilo-Me-todov dar" v svilio, da se razdelć ob sklepu šolskega leta mej pridno mladiuo, ki obiskuje šolo družbe sv. Cirila iti Metoda v Tratil. Tej pošiljatvi dodala je še „Goriška tiskarna A. Gabiš če k* 15 snopičev v isti namen. Blagima dobrotnikoma izrekata podpisana tem potom najtoplejšo zalivalo.
S tem pokazala sta imenovana dobrotnika nov način, katerim se more podpirati naše trudapolno delovanje. Kdor bi hotel imenovana dobrotnika posnemati (ložje, nego „Gor. tiskarna", storil bi to mislimo, marsikateri založnik mladinskih spisov), blagovoli uaj poslati .larove tukajšnji možki podružnici, via del Farneto, 14.
V Trstu, 7. julija 1896.
Matko Mandić,
predsednik podružnice
Fran RAkuia,
nadučitelj-voditelj.
Dr. Rose balzam
sest ielodeo
iz lekarne
B, FRAGNERJA V PRAGI,
je že več kakor 30 let občno	domače
zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje po-speiujočega in milo odvaj-jocega učinka.
Svarilo ! Vsi dnli anbalažc imajo zrftvfln ato.iečo postavno ile pnnnvann varBtveno znamko.
GLAVNA ZALOGA
Lekarna B. FBflGHERJA pri „črnem orlu"
Pra^a, na Mali Strani, ogelj Spornorjevc ulice.
Velika steklenica 1 gl., mala 50 kr., po posti 10 kr. već.
Po pošti razpošilja se vsak flan. Zaloga v avstr o-o gorski h lekarnah.
Lastnik konsorcij lista „Edinost11. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.