Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. maja 2019 - Leto XXIX, št. 19 stran 2 SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ Škofijsko romanje – namestili relikvije ... stran 4 Lüstvo je itak nej zadovolno stran 8 Sausedge so ranč nej tak daleč stran 9 2 Stou lejt gančkoga majoša SPET KLIČE NAS VENČANI MAJ Gančani so vesnica, o steroj se je v zadnjom cajti dosta gučalo, pa tau nej samo v Prekmurji. Na zadnji den apriliša so tüdi pri njih postavili majpan, samo ka je tau nej navadno majsko drevou, liki najbole erično v Sloveniji, pravijo pa njemi majoš. Rozika Zadravec »Moj pradejdek Ivan je biu med tistimi petimi sodakami, steri so 1919. leta postavili prvi majoš. Ponosna sam na njega in na njegve štiri pajdaše, steri so po tistom, ka so po prvoj svetovnoj bojni srečno prišli domau, 30. apriliša v zahvalo Mariji postavili draug z gorokinčano brezovo krošnjo,« mi je na isti den po stau lejtaj pripovejdala Gabrijela Küzma, stera je bila med tistimi, steri so največ pomagali, ka so v Gančanaj té viski jubilej lepau proslavili. Gančki majoš, steri je od leta 2016 vpisani tüdi v register nesnovne kulturne dediščine, si je prišo poglednot tüdi predsednik rosaga Borut Pahor. »Prva postavitev je pomenila veseldje do žitka in srečo, ka je bilou bojne konec. Na vreji majoša je furt tüdi zastava. Zdaj je tau slovenska zastava in škemo, ka de tüdi čez stau lejt na njem ške furt slovenska zastava, pa ka te tü živeli slovenski lidgé, steri te se veselili svoje prihodno- Ena od štirih kroun sti,« je pouleg 30 metrov viskoga majoša, steroga so par minut pred tem gorpostavili domanji pojdje in moški, povedo Borut Pahor. V gasilskom daumi, steri stogi samo par stopajov kraj od kapelice, posvečene v čast Srci Jezušovomi, se pogučavlem z Roziko Zadravec, stera je vküper z drügimi ženskami redila papernate rauže, tak za razstavo, stero so pripravili ob jubileji, kak za okrasitev vreja. »Ta razstava je pravi prikaz vsega, od prvoga majoša, takši kak je biu postavleni pred stau lejti, pa do takšoga, kak ga gnesden postavlamo. Znamo, ka so v začetki za majoš ponücali brezo, stera je bila okinčena s selenco, kak pri nas pravimo španskomi bezgi (orgona). Predstavili smo tüdi, kak se dela papere in rouže za majoš, kak se ga krasi in kak se ga nosi po vesi,« je glij v cajti, gda so »lejtniki« (šest pojbov in dvej deklini, steri so v etom leti dopunili 18 let) okinčani vrej nosili po vesnici. Bole pontoško povedano, so vrej nosili pojdje, deklini pa sta nosili vsakša po dvej krauni, stere sta napravili Hedvika Križanič in njena sneja Marija: »Vse štiri kraune so napravlene ob pomauči drouta in majo obliko stožca (toboz). Ka se tau lepau napravi, nücaš dosta cajta, za eno krouno en keden, če bi samo tau cejli den delala. Moja tašča, stera je stara 90 let, mi ške furt dosta pomaga.« V stau lejtaj se je dosta vsega zgaudilo. Prvi dvej leti so majoš postavlali na skrüma, in tau pri kapelici, pri steroj so ob jubileji postavili tüdi spominsko tablo tistim, steri so postavili prvi majoš. 1924. leta so prvo pout namesto breze ponücali smreko, 1958. leta pa so mogli zavolo toga, ka je v vesnico prišla elektrika, najti nauvo mesto za postavlanje maj- pana. In od tistoga mau ga postavlajo tam, gé je inda sveta bilou fotbalsko igrišče. »Godile so se tüdi kakše nevole. Te, gda so majoš postavlali tisti, steri so roje- majoša smo tisti, steri smo rojeni v istom leti, bole povezani kak mogauče v kakši drügi vesnici. Tau, ka smo »lejtniki«, nas povezüvle tüdi sledkar v našom Gabrijela Küzma ponosno dale pela tradicijo svojoga pradedeka ni 1973. leta, jim je vrejek zgoro. Te so si gučali, ka je bilou mogauče krivo tau, ka so meli oblečene čarne trikone. Letniki 1983, med žitki,« je ške povedala Küzmova med tem, ka so pod komando Franca Zadravca ob pomauči leseni škaric, lestev in pinkačov (tau je Spominska tabla stogi pri kapelici njimi je bila tüdi moja sestra, pa se je zgaudilo tau, ka jim je štrti den zavolo vihera vrejek odneslo,« se je spominala Gabrijela Küzma, stera, tak kak vsi drügi Gančanci, s sterimi sam se pogučavala, pravi, ka je majoš za njihovo ves rejsan velki svetek, tak ka ne čüdi, ka pridejo na té den domau vsi, tüdi tisti, steri živejo daleč od dauma. »Ške ena stvar je trno fontoška. Zavolo Porabje, 9. maja 2019 takša šker, stero so inda svejta meli pri vsakšom cimpranom rami, steri je meu strejo iz slame. Ponücali so jo zatau, ka se je slama doj s streje vlačila, če je gorelo.) v Gančanaj gorpostavili stauti majoš. In po tistom je, tüdi po tradiciji, zadonela ške Marijina pesem Spet kliče nas venčani maj. (Kejp na 1. strani: »Lejtniki« nosijo vrejek) Tekst in kejpi: Silva Eöry 3 Balint uspešen na predmetnem državnem tekmovanju Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija V OHRANJANJE IN VAROVANJE OKOLJA PRITEGNITI ČIMVEČ MLADIH Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija je skupaj z Zvezo ekoloških gibanj Slovenije ob Svetovnem dnevu Zemlje pripravila Vanekov ekološki večer v Pokrajinski in študijski knjižnici, in sicer na temo In Kitajska seveda daleč ni edina onesnaževalka ozračja. Znano pa je tudi, da so filtri, ki preprečujejo ali vsaj pomembno zmanjšujejo zastrupljanje ozračja, izjemno dragi, zato jih tudi redkokje uporabljajo. Vanekov večer v Pokrajinski in študijski knjižnici je bil tokrat v znamenju razprave o skrbi za čisto in s tem zdravo okolje. Tematiko sta predstavila Petra Dolšek in Rudi Vončina, raziskovalca z Elektroinštituta Milan Vidmar v Ljubljani; v imenu Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije je strokovnjaka pozdravil podpredsednik Marjan Šiftar Kakšna bo prihodnja aktivna vloga posameznikov pri varovanju zraka. O tematiki sta govorila Petra Dolšek in Rudi Vončina, raziskovalca iz Elektroinštituta Milan Vidmar iz Ljubljane. Predavatelja sta predstavila tako širši slovenski pogled v problematiko in nanizala nekatere podrobnosti iz Pomurja. V bistvu ni potrebno poudarjati, da gre za aktualno temo, ki postaja iz leta v leto bolj pereča, razmere pa zaskrbljujoče, ne samo v Pomurju, v Sloveniji, marveč po celem svetu. Nekatere velike države, zlasti Združene države Amerike, Kitajska, Indija in še nekatere, so največji zastrupljevalci zraka, ki pa niso pripravljene resno poseči v onesnaževanje ozračja. Uroš Lipušček, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz ZDA, živi že nekaj let v Pekingu in pravi, da je zrak zdaj sicer dosti boljši kot ob njegovem prihodu, toda zelo blizu velemesta je kar 30 kilometrov dolga železarna, ki izbruha vsako minuto ogromne količine strupenih snovi v ozračje. Zato je pomenljiv poziv (vabilo!) mladim, da si bodo upali reči kaj v prid varovanja okolja in si aktivno prizadevali za zdravo okolje. Dejstvo namreč je, da okolje prenese le določeno količino obremenitve, podatki o mejnih vrednostih, dobljeni z meritvami, pa imajo bolj administrativno, statistično kot praktično vrednost. Petra Dolšek je izpostavila pomen pritegnitve vseh prebivalcev v aktivno, dejavno varovanje okolja. Opozarjajo tudi podatki, ugotovljeni v Pomurju, tako glede prometa, kurjenja s plinom ali drvmi. Seveda spada zemeljski plin med goriva, ki najmanj onesnažujejo okolje. Nista pa se zavzela za gradnjo hidroelektrarn na Muri, čemur odločno nasprotujejo naravovarstveniki. Zelo aktualna so tudi vprašanja o prevozu blaga s tovornjaki, ki so mnogo hujši onesnaževalci kot železnica. Enako velja, če se za potovanje odločimo z vlakom, avtobusom ali vsak s svojim avtomobilom. Slednji najbolj onesnažuje znak in hkrati po prevoženem kilometru stanejo največ. Vendar zadeve niso preproste, kajti slovenski vlaki so v primerjavi z Evropo prepočasni za prevoz potnikov, avtobusi pa nimajo prilagojenih voznih redov, ki bi privabljali večje število potnikov, pa še potovanje traja dalj časa kot vožnja z osebnim avtomobilom. Iz tega izhaja, da rešitve niso enoznačne in hitre, marveč nadvse zahtevne in povezane z denarjem za naložbe v sodobno infrastrukturo in prevozna sredstva. Tako avtobusi, še posebej pa vlaki, so krepko za evropskimi in drugimi, denimo japonskimi in kitajskimi. V varovanje okolja morajo biti vključene tudi lokalne skupnosti, torej občine, in si na svojem območju prizadevati za zmanjšanje emisij, torej za čim manj zastrupljanja okolja in tako varovati zdravje ljudi. V Sloveniji in Evropi je v pripravi tudi energetski koncept med leti 2020 – 2025 in 2030. Za čim boljše rezultate se mora Slovenija bolj potruditi tudi pri črpanju denarja iz evropskih skladov. V naslednjem obdobju lahko pričakujemo opredelitev konkretnejših ciljev za zmanjšanje emisij, katerih povzročitelji s(m) o posamezniki. Del aktivnosti se odvija skozi programe Evropske unije in posledično Slovenije. Da pa bi pri izboljševanju kakovosti zraka lahko bili uspešni, moramo v celotni družbi omogočiti aktivno sodelovanje. In naj ponovimo, v aktivnosti vključiti čim več mladih ter jim omogočiti, da sodelujejo pri razreševanju problematike, povezane z zdravim okoljem. Nenazadnje jim mora sodelovanje pomeniti izziv za boljše in bolj kakovostno življenje tudi njih samih. Tekst in foto: E. Ružič Balint Labritz z Gornjega Senika, ki obiskuje srednjo kmetijsko šolo v Vépu, je bil tokrat uspešen na državnem predmetnem tekmovanju v Kaposváru. 26. aprila je s svojo nalogo z naslovom Alternative v kmetijskem pridelovanju, ki jo je pripravil s pomočjo mentorice Annamárie Husz, zasedel prvo mesto. LRH »Kopirane slike« Pred kratkim so v monoštrski gledališki dvorani odprli samostojno razstavo amaterskega slikarja Ferenca Csuka. Pejsaže je naslikal po inspiraciji fotografij, ki jih je Irén Bartha fotografirala v Porabju. LRH Porabje, 9. maja 2019 WWW.SLOVENCI.HU 4 PREKMURJE 75 lejt Konec meseca aprila so se v Prekmurji, sploj v Lendavi in v Murski Soboti, spominali na 75 lejt od tistoga mau, ka so v taborišča smrti vöodpelali velko večino prekmurskih Židovov. Ob toj priliki je v Lendavo prišo tüdi predsednik rosaga Borut Pahor. Na dugoveškom židovskom cintori, na sterom stogi 176 nagrobnikov, je ob prisotnosti Sobočanke Erike Fürst, Židovke, stera je preživela holokavst, položo venec k spomeniki žrtvam nacifašističnoga nasilja. Po tistom je spregučo ške na prireditvi, stera je bila v lendavski sinagogi. Pravo je, ka so se velke svetovne morije začnile te, gda je gratalo normalno tau, ka so »kazalci izključevanja gratali sami po sebi umevni in so v drüžbi začnili valati kak drüžbene norme«. Tüdi zavolo vsega toga je fontoško, ka gnesden brž prepoznamo izključevanje, nestrpnost in sovraštvo, je ške pravo Pahor in cujdau, ka bi biu rad, če bi šla Fürstova drügo leto z njim na Poljsko, na komemorativno pietetno slovesnost ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskoga taborišča Auschwitz-Birkenau. Spominsko prireditev so pripravili tüdi v Pomurskom muzeji Murska Sobota. Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, je pravo, ka je bila konec meseca aprila 1944. leta v taborišče vöodpelana velka večina prekmurskih Židov, pa ka jih je v cajti drüge svetovne bojne mrlo 387. Na prireditvi so zavrteli tüdi dokumentarni film Pisma Eriki Fürst, steroga so vküper s Sinagogo Maribor pripravili na mariborski osnovni šauli Draga Kobala. V njem Erika Fürst pripovedavle svojo tragično zgodbo o tom, kak je bila njena držina deporterana v taborišče, gé je mrau velki tau njene žlate, med drügim tüdi oča, pa tüdi dosta njenih pajdašov. Silva Eöry Škofijsko romanje – namestili relikvije blaženega Jánosa Brennerja Na dan 1. maja je Sombotelska škofija vabila svoje vernike na škofijsko romanje. Celodnevni duhovni program nerja. Tragično umrlega mladega kaplana so lani prav za 1. maj povzdignili med blažene. Relikviarij, v katerem sta kot pot ljubezni, ki je trajala vse do smrti. Sombotelski škof János Székely je v svoji pridigi izpostavil, da je naše srce srečno in hvaležno, saj življenja Jánosa Brennerja pomembno, če bi družine živele kot majhni samostani, ki hranijo in branijo ter prenašajo krščanske zaklade: vero, molitev in ljubezen. 13. škofijsko srečanje se je Sombotelski škof János Székely prihaja na prizorišče svete maše so pripravili v monoštrski župniji, točneje na območju Brennerove kapele na Židovi. Škofova sveta maša, ki se je je udeležilo kakih 800 vernikov, se je začela z nemestitvijo relikvij blaženega Jánosa Bren- kosti prstnega člena in rebra, bo potem pri vseh obredih na oltarju. Vernike je pozdravil škof Železnega Ägidius J. Zsifkovics (Avstrija), ki je življenjsko pot Jánosa Brennerja označil Romanja so se udeležili tudi nekateri verniki markovske župnije niso odvzeli, temveč ga je on daroval, ko se je izpolnila njegova usoda. Po mnenju sombotelskega škofa bi dandanes bilo sila končalo z molitveno uro, glasbenim slavljenjem in majskimi litanijami. LRH Nastop MePZ Avgust Pavel v Šempasu Že 13 let v lepoj primorskoj vesi Šempas pripravljajo koncert z naslovom »Domovina je ljubezen«. Na tou prireditev pozovejo kulturne skupine iz sosednjih držav. Letos je na proslavi nastopo MePZ Avgust Pavel z Gornjega Senika. Šempas leži v Vipavski dolini, štera je sploj na drugom konci Slovenije. Okoli te doline so viski bregovje, da pa z druge strani, z mordja topel veter fudi, tak ka je tam bole toplo kak indri. Tou smo člani mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel leko čütili pa vidli, da smo se v soboto 27. aprila pripelali v to dolino. Na njivaj že vse raste, črešnje so pa že sploj kuste, tak ka nede dugo, ka do že zrele. Da smo prišli v Šempas, so nam najprva pokazali domanjo cerkev. Cerkve v tistoj krajini so malo ovakše kak pri nas. Zvekšega so z kamna napravlene, vej je pa tam dosta kamenja, pa vöter je včasi tak nouri, ka bi ovak vse razmeto. Tak smo leko vidli, ka majo ešče gor po strejaj kamne sklajeno, aj veter streje ne odnese. V cerkvi smo spevali Marijino pesem »Marija, skoz življenje«. Po tistom so nam pokazali go partizanom, pa so ga te v toj vesi bujli. Ka bi ležej spejvali, so nas te pozvali na eno kmetijo, na šteroj se poleg drugoga dela ešče s turizmom spravlajo. Dosta vina pripouvajo pa dosta klo- nastopili še domanji MePZ Lipa, ženski pevski zbor Ajda s Hrvaške, dramska skupina prosvetnega društva Standrež iz Italije. Biu je lepi večer, tak ka smo bili vsi veseli, ka smo leko Člani seničkoga zbora pod staro murvo na turistični kmetiji eden kip pa muzej, šteri nam guči od ednoga vojaka, ki je biu doma iz Azerbajdžana. On je prišo tak daleč, ka je poma- bas pa pršuta napravijo. Tou vse doma na kmetiji odajo. Večer je biu nastop, na šterom so poleg MePZ A. Pavel Porabje, 9. maja 2019 pokazali, ka v Porabji na Madžarskem tü znamo lepo spejvati. Ciril Kozar 5 Pričevanje igralca Károlya Eperjesa Povej po slovensko! Pedagoški šolski center za narodnosti pri Uradu za šolstvo vsako leto pripravi državno tekmovanje iz znanja narodnostnih jezikov za učence 7. in 8. razredov osnovne šole in 8-letne gimnazije. Učenci najprej opravijo pisni preizkus na lastnih šolah, po nekaj tednih sledi ustni del tekmova- Domanje lepote Na belo nedeljo ali nedeljo Božjega usmiljenja je Monošter obiskal znani igralec Károly Eperjes, ki je po češčenju Najsvetejšega v baročni cerkvi imel predavanje v gledališki dvorani. Igralec, nagrajen s Kossuthovo nagrado, je povedal, da mu v vseh žiTekmovalci, mentorja in članice komisije vljenjskih zagatah pomaga Bog, zdravnik. »Brez vsakodnevne svete maše in obhajila ne bi mogel in niti nočem živeti,« je povenja, ki je letos bil 29. aprila v Slovenskem domu v Monoštru. Letos je na dal priznani umetnik. tekmovanju sodelovalo osem slovenskih učencev, štirje z gornjeseniške dvojezične osnovne šole pod mentorstvom učiteljice-asistentke Valenti- Na sliki: Umetnik Károly Eperjes v družbi novega monoštrskega ne Novak in štirje s števanovske dvojezične osnovne šole pod mentor- župnika Imreja Bodorkósa in kaplana Csabe Kaszása. stvom učitelja Lacija Domjana. LRH Ustni del tekmovanja se je začel s prostim pogovorom, pri tem so članice komisije (dr. Elena Savelieva, mag. Valerija Perger in Marijana Sukič) ugotavljale predvsem razumevanje povedanega in zmožnost komuniciranja v slovenskem jeziku. V drugem delu tekmovanja so učenci govorili Njegove košare so zelo iskane Zmagovalci: na sredini Giulio Brunetto (1. mesto), z leve Mate Labritz (2. mesto), z desne Eliza Nagy (3. mesto) o dani temi, za katero so se pripravili. Vsi učenci so se trudili po svojih močeh, pri nekaterih smo videli, da se tudi doma sliši kakšna slovenska beseda, pri nekaterih smo ugotavljali, da odraščajo v popolnoma madžarskem okolju. Dokaz, da se kljub vsemu otrok lahko nauči slovensko, je bil fant, ki ima mamo Madžarko, očeta Italijana. Prav on je bil najspretnejši v prosti komunikaciji in tudi o svoji temi je tekoče govoril. Prav opazno je bilo, kako pozitivno vpliva učiteljica-asistentka na »svoje« učence, ki jim ni bilo težko slovensko spregovoriti niti pri kosilu, na katerega je sodelujoče povabila Agota Kállay, vodja Pedagoškega šolskega centra za narodnosti. In za konec še zmagovalci, ki bodo svoje nagrade prevzeli junija v Budimpešti na osrednji svečanosti za vse narodnosti. Na prvem mestu je končal Giulio Brunetto, na drugem Mate Labritz, tretje mesto je zasedla Eliza Nagy. Vsi trije obiskujejo gornjeseniško dvojezično osnovno šolo. MS ŽELEZNA ŽUPANIJA V Slovenski vesi živi Tamás Dániel, ki se v prostem času ukvarja s pletenjem košar. Ko smo ga obiskali, je pletel v tem letu že šestdeseto košaro iz vrbja. Kot nam je povedal, košare plesti se je naučil od očeta. Vrbove šibe si nareže ob potoku ali ob Rabi. Delo traja več dni, s tem pa pomaga tudi lastnikom kmetijskih zemljišč na tistem območju, saj se vrbovje hitro razrašča, če ga ne »strižejo«. Ob tem pa seveda tudi sam skrbi, da mu ne bi zmanjkalo šibja. Potaknjenci imajo približno po petih letih take »šibe«, ki so primerne za pletenje košar. Tamás Dániel plete košare z enim in dvema ročajema. Ljudje jih največkrat uporabljajo za prenašanje drv ali na vrtu, ko pobirajo krompir. Prav pridejo tudi v sadovnjakih. Da dobro dela, dokazuje tudi to, da ima vsaka košara svojega »gospodarja«, še preden bi jo dokončal. L.R. Horváth Porabje, 9. maja 2019 Od majuša naprej se začna sezona, če ranč nej glavna, za izlete, za romanja, za kračiše ali za dugše pohode. Tau je idealni čas. Leko demo daleč kraj od dauma pa leko štartamo od dauma tö, nej mujs vsigdar v drugi rosag ali na drugi kraj rosaga se pelati. Zato, ka doma v vesi, v Porabji, v Železni županiji tü dosta lejpoga mamo, gde smo še sploj nej odli. Edna taša točka je Írottkő v hribovji Kőszeg, stero je na Prekodonavju (Dunántúl) najvišeša točka s svojimi 883 metri pa ranč tak v Burgenlandi. Na toj točki stoji eden zozidani stolp, steroga polovica se k Vugrskoma drži, druga polovica pa k Avstriji. Najprvi stolp na tej točki so leta 1891 postavili iz lesa, sledkar pa že iz kamna, po obnovitvi, od leta 2010 so ga znauva odprli obiskovalcom. Če gorademo na té stolp, sploj lejpa panorama nas tam čaka, odkec se vidi eden tau nekdanje železne zavese. Če je lejpo vrejmen, te odtec leko vidimo jezero Fertő (Nedižersko), Blatno jezero pa še hribovje Schneeberg-Rax tö. Če pejški škemo titi na Írottkő od Kőszega prejk Sedem vrelcov, Štajerski ramov pa vrelca Hörmann, tau je vsevküp 16 kilometrov pa tak pet vör moramo pešačiti. Tau je najdugša paut, vse drüge poti so kračiše, najbola tista, stero rdeči štraf vodi, ta paut je samo pet kilomejtrov duga. Zavolo tauga, ka v nadmorski višini je več stau mejtrov razlike, paut je nej leka. Dapa zavolo tauga, ka je lejpa pokrajina, dosta vse lejpoga vidimo, ranč ne čütimo, ka smo trüdni gratali. Samo drügi den do se žaurgali tisti, steri nejmajo kondicije, ka tü boli pa tam boli. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Evropske volitve: 14 list in 103 kandidati Iztekel se je rok za vlaganje kandidatnih list za evropske volitve. Za osem poslanskih sedežev v Evropskem parlamentu, namenjenih Sloveniji, se bodo potegovali 103 kandidati na 14 listah. Kandidature so vložile vse parlamentarne stranke: Slovenska demokratska stranka (SDS), ki na volitve odhaja s skupno listo z zunajparlamentarno Slovensko ljudsko stranko (SLS), ter Lista Marjana Šarca (LMŠ), Socialni demokrati (SD), Stranka modernega centra (SMC), Levica, Nova Slovenija (NSi), Stranka Alenke Bratušek (SAB), Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) in Slovenska nacionalna stranka (SNS). Poleg njih se bodo za sedež v Evropskem parlamentu potegovale zunajparlamentarne stranke Zeleni Slovenije, Dobra država, Domovinska liga in Gibanje Zedinjena Slovenija ter nestrankarska lista Povežimo se. Na večini list je po osem kandidatov, izjemi sta Domovinska liga, ki na volitve odhaja s štirimi kandidati, ter Gibanje Zedinjena Slovenija s tremi kandidati. Kandidira 52 moških in 51 žensk. Prvič je na listi tuja državljanka - nosilka liste SAB, Angelika Mlinar, ki je zdaj že evropska poslanka, a iz Avstrije. Za vnovičen petletni mandat v evropskem parlamentu se potegujejo vsi zdajšnji poslanci iz Slovenije, razen Iva Vajgla. Evropske volitve so doslej že postregle tudi s presenečenji, in sicer zaradi prednostnega (preferenčnega) glasu. Prvemu je to leta 2004 uspelo sedanjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju, ki je postal evroposlanec, čeprav je bil na listi zadnji. Pred štirimi leti pa sta bila za evroposlanca izvoljena tudi Tanja Fajon (SD), ki je bila druga na kandidatni listi svoje stranke, in Franc Bogovič (skupna lista SLS in NSi), ki je s prednostnimi glasovi v evropski parlament prišel prav tako z zadnjega mesta na listi. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... LETOS BO BALKON ZASIJAL V KORALNIH BARVAH Zasaditvi balkonskih korit namenjamo kar dosti časa in denarja. Nekaterim je to prijetno opravilo, vendar pri izjemno bogati ponudbi v rože in se s tem sprostimo, kajti v cvetju odkrivamo toliko lepot in skrivnosti! Goethe pravi, da so barve veselja in trpljenja. ki s hitro naglico prekašajo klasične. Če se odločimo za mešane zasaditve cvetličnih korit, moramo imeti kar nekaj izkušenj z rastlinami, ki jih želimo kombinirati. Osnovno pravilo pri mešanih zasaditvah je, da rastline s približno enakimi zahteva- Begonije so iz leta v leto bolj priljubljene pri ljubiteljih cvetja. Letos je med bolivijskimi begonijami najbolj modna rumeno cvetoča, tudi z okrasnimi listi, posebno, če je še s pegastim hipoestom. Pri begonijah je važno, da jih spomladi ne postavljamo na okenska korita pred 15. majem. Begonije so občutljive na nizke temperature. Čez celo leto nam zelo bogato cvetijo. Podobne zahteve ima hipoest, ki je v kombinaciji v koritu. rastlinja se je težko odločiti. Ljubitelji cvetja se v glavnem prepustijo strokovnjakom pri izbiri balkonskega cvetja, saj dobijo prave smernice in novitete za zasaditev. Marsikateri ljubitelji rastlin se morajo zavedati in vprašati, koliko časa so pripravljeni dati zasajenemu balkonskemu cvetju. Rastline, ki jih vzgajamo v koritih, imajo omejen prostor, so veliko bolj občutljive, poleg tega pa so prišle k nam iz krajev, kjer so imele za rast in razvoj mnogo boljše pogoje, kot jih imajo pri nas. Redno jih moramo najprej opazovati, zadostno zalivati in gnojiti ter skrbeti za varstvo pred boleznimi in škodljivci. Nekatere rastline je potrebno zalivati tudi dvakrat na dan. Je pa res, da so sposobne neverjetnih prilagajanj in nam poplačajo z bogatim cvetenjem in zelenjem. Saj veste, s cvetjem delimo srečo, žalost, veselje. Kolikokrat se kar zatopimo Topli pomladni žarki so nas predramili, in vse pogosteje se oziramo po praznih posodah po okenskih policah, ki bodo krasile naše domove. V mislih imamo marsikaj. Lahko se odločimo za klasič- vijoličaste, rožnate, modre, bele, rumene. Zakaj ne bi bile letos drugačne: oranžne ali rumene? Za naše veselje! Vsekakor pa je potrebno upoštevati več dejavnikov, ki jih ima vsaka hiša svoje. Lepoto cvetočih rastlin poudarimo z ustreznimi pokončni- Milijon zvončkov. V koritu imajo veliko prednost, da dež cvetov ne poškoduje. Za zasaditev jih uporabimo tudi na gredicah. V koritu je posajen sladki krompir, ki ga moramo sproti prikrajševati, ker je njegova rast zelo bujna. mi sadimo skupaj. Večkrat je pa še potrebno dodatno določene rastline obrezovati, in s tem poskrbimo za najlepši možni videz zasaje- mi in visečimi strukturnimi rastlinami. Zelo pomembna je fasada hiše. Mešane zasaditve so prekrasne, le previdnost je potrebna pri izbiri rastlin. Važno je, da izberemo prostorna korita, da bomo imeli julija in avgusta manj težav z zalivanjem. Zaradi pripekajočega sonca in vetra se rastline v manjših koritih hitreje izsušijo. NAMIG Kombinacija v koritu je v rumenih tonih. Sanvitalija je zmerno hitro rastoča polegla enoletnica, ki uspeva na soncu, kot tudi v polsenci. Suhe rože dobro uspevajo še v kombinaciji z visečim ognjičem in temnolistno pijavčnico. Bujno rastoče suhe rože moramo redno dognojevati in zalivati. no standardno kombinacijo za pelargonije. Teh je kar veliko na izbiro. Po opazovanju po naši deželi vidimo vse več mešanih zasaditev, nega korita. Bujnost rastlin je odvisna od pogostnosti gnojenja. Vsako leto spomladi sadimo rože vseh barv: rdeče, Porabje, 9. maja 2019 Okenske in balkonske rože so naš spremljevalec več kot pol leta. Naš pogled skozi okno nas ojača, nam da energijo, nas potolaži in razveseli. Posadimo si svojo najlepšo zasaditev za našo dušo, pa naj bo v sončnih koralnih barvah, tudi ko se sonce skrije za oblake, nam daje energijo in svetlobo. Besedilo: Olga Varga Fotografije: Svetovni splet 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 5. Cveglar Gnauk sta živela eden mauž pa edna žena, šteriva sta nej mejla mlajše. »Ah,« si je želejla žena, »edno takšo dejte bi donk rada mejla, kak je moj palec, če sem že vekšoga nej vrejdna.« Njeno želenje se je rejsan spunilo ino daubila je dejte, tak drauvno kak njeni palec. Dali so ma ime Cveglar. Gda je pojbič dvanajset lejt star grato, ga je mati poslala v lejs, aj naberé grbanje za obed. Cveglari pa se je v lesej malo zadremalo, zatok je dojseu na eden veuki grbanj ino zaspo. Kesnau vnoči se je gorprebüdo, gda se je nekak v njem potekno. »Ka me brsaš?« je biu čemerasti Cveglar. Tisti, šteri se je v Cveglari potekno, je biu eden tauvan. Drügi tauvan je üšo za prvim ino ranč tak z nogauv v maloga vdaro. »Padaš moj!« se je drau Cveglar. »Nej te je sram, ka me po krivici brsaš?« Tauvan je gledo, gledo, pa je njuga nej vüdo. Vužgo je edno spico ino na pamet vzeu, ka se na grbanji eden mali možak srdi. »Ranč tebé nücava, Cveglar,« je veselo pravo prvi tauvan. »Ti boš naja najbaukši pomagač, vej si pa tak drauven. Hajdi z nama!« Pa so prišli k ednoma bogatoma gospaudi. Poslala sta Cveglara v štalo, aj jima od znautra opré dveri, ka sta stela konja vkradniti. Cveglar se je rejsan privleko skauz edno malo lüknjo v štalo. Kauli je pogledno ino vüdo dva konja: ednoga staroga pa ednoga mladoga. Na glas je pito dva tauvana, šteriva sta pred dverami stala: »Staroga ali mladoga?« »Tüo boj, Cveglar, tüo!« ga je opomino prvi tauvan. »Ovak se gospodar prebidi pa demo prazni rauk od tec.« »Škéte staroga ali mladoga?« se je čemerno drau Cveglar. Tauvange so se zgučali, ka gi vkradnejo zmauče, zatok so pá naprej poslali Cveglara. »Veuki ali mali pisker?« je pito tiste pred dverami. »Vej pa tüo boj, ovak nam vse na nikoj deješ!« ga je opomino veuki tauvan. Gospaud se je rejsan prebüdo ino prišo s posvejtom v štalo. Tau se vej, ka sta se tauvana že prva skrila. »Ka mi svejtiš, norc?« je kričo Cveglar gospaudi. Un pa je gledo po vsej kotaj, od kec tak krepek glas prihaja, depa njuga je nej vüdo. »Prosim te, ne svejti mi drejkt v auči!« se je zglaso Cveglar. Gospaudi so že prva vlaské vse kumas stali. Gda pa je znauvič čüo čemeren glas pa je njuga nej vüdo, se je sploj prestrašo pa zbejžo v ram. Zmejs pa so ma tauvange odgnali najlepšoga konja. Pri drügom rami je gazdüvala edna ženska. Depa Cveglari je tau zdaj tö nika nej pomagalo. »Veuki ali mali pisker?« se je eške bole drau ino že sejdo na punom piskri zmauč. Ženska se je prebidila ino včasik brodila, ka gi škéjo zmauče vkradniti. Zatok je nej vužgala posvejt, liki se je v kmici včasik paščila v klejt ino zgrabila pisker z zmaučami, ka bi ga odnesla. »Kama pa me neséš, baba?« se je drau Cveglar na piskri. Toga se je vertinja tak prestrašila, ka je dojličila pisker pa zbejžala nazaj fižo ino se cujzaprla. Tak so gi tauvange odnesli cejle zmauče. »Konja pa zmauče že mamo,« je pravo prvi tauvan. »Zdaj nücamo eške mesau.« Pa so odišli do mesara ino Cveglara nutposlali v mesarnico. »Kauže škéte ali mesau?« »Tüo boj, Cveglar, tüo!« so ga včili tauvange. »Leko se mesar zbidi!« »Vej pa! Kauže ali mesau?« je kričo Cveglar ino se že spravo na küp mesa. Mesar se je rejsan gorprebüdo, odleto v mesarnico, zgrabo mesau pa kauže ino sto vse vküper vöodnesti. »Norc! Ka me tak fejst tiškiš?« se je zglaso Cveglar. »Jaj, tau je pa gvüšno sam vrag!« se je prestrašo mesar, lüčo kauže pa mesau nakle ino zbejžo v ram. Gda se je tauvanom vse tak posrečilo, so odišli domau v svojo kučo, štera je bila skrita pod veukim bregaum. Naredili so si dobro večerdjo ino geli pa pili. S Cveglarom se je niške nej spravlo. »Hej, gospaudge! Ka pa ge? Aj samo sline požéram?« je grato čemerasti Cveglar. »Ge sem tö lačen!« »Ti samo grizi kauže!« se je smejau prvi tauvan, drügi pa so se ma hrzali. Cveglar je zgrabo edno šibo ino splezdo na strejo. »Kučo vam razbijem!« se je drau ino mlato po streji. »Vi grdi, sakramenski tauvange!« Pravijo, ka eške gnesnedén Cveglar tam na streji sedi, razbija ino krči. Aj lidgé samo vidijo, ka je rejsan nej vrejdno pomagati tauvanom. na domanjo rejč obrno: -dmilustracija: -mkm- Porabje, 9. maja 2019 ... DO MADŽARSKE Tudi večina opozicijskih volivcev obsoja besede poslanke socialistov Po raziskavi inštituta Nézőpont tudi 67 odstotkov opozicijskih volivcev obsoja, da je poslanka socialistov Ildikó Borbély Bangó imenovala podgane tiste volivce, ki podpirajo vladno stranko FIDESZ. Pogovor je potekal na kanalu ATV in so se uvodoma dotaknili teme, da je po novem v Budimpešti dejansko veliko podgan oz. kdo je odgovoren, da so se te živali tako razmnožile. Nato so prešli k glavni temi pogovora, in sicer k podpiranosti strank. Na vprašanje, kako to, da kljub prizadevanju opozicije še zmeraj raste podpora vladnemu FIDESZ-u, je poslanka odgovorila s stavkom, »ker je v državi veliko podgan«. Na ogorčenost vladne strani in javnosti se je poslanka sicer odzvala z opravičilom na spletu, toda vladna stran zahteva njen odstop. S tem se strinja tudi 43 odstotkov volivcev. Njena stranka se je odzvala s propagandnim filmom, z montažo posnetkov FIDESZ-ovih politikov ali medijskih strokovnjakov, ki so se prav tako neprimerno izražalai v določenih situacijah. 78 odstotkov vseh vprašanih obsoja, če se politiki grdo izražajo ali uporabljajo nespodobne izraze. Pred 15. leti smo postali člani EU Pred 15. leti – 1. maja 2004 – je Madžarska (in tudi Slovenija) postala polnopravna članica Evropske unije. Opozicijske stranke so na tiskovni konferenci izpostavile, da so se Madžari takrat odločili za Unijo, ker so sanjali o tem, da se bo njihov standard približal zahodnoevropskemu, kjer bodo svobodni misel, tisk in izobraževanje ter jih bo kot državljane ščitilo pravosodje. Sanje se niso uresničile, so podčrtali voditelji opozicije, saj vlada članstvo v Uniji potrebuje le zaradi podpor. 8 Lüstvo je itak nej zadovolno Gnauksvejta tašoga reda, konca aprila, gda je že trava vöpognala, če samo na den gnauk, dapa že so se pasle krave. Gnesden v Porabji že samo na Vzorčni kmetiji na Gorenjom Seniki videti krave, stere se pasejo. Drügo lüstvo na leto gnauk ograde pa sonžete dola zmulča, nej ka bi vse vküpzaraslo. Mlajši po vasaj več ranč ne vejo, kak krava vögleda, nej ka bi krave pasli. Prvin je mlajšom krave pasti velko mantranje bilau, najbola zato, ka gda nej bilau šaule, te na den dvakrat dvej, tri vöre si mogo na krave stražati, namesto tauga, ka bi se leko špilo. V Števanovci sem Anija Nyírő, po domanjom Farenčtjino, spitavo, kak so oni pasli krave, gda so mali bili. - Ani, tašoga reda, konca aprila ste vi že pasli krave? »Že dosta prvin smo pasli krave, če je bejla trava, že pred vüzmom. V nedelo smo tak k meši odli, ka najprvin smo krave napasli, pa samo potistim, gda je že mali zvaun vdaro, smo šli k meši. Te, kak se dja nazaj spomnim, je baukšo vrejmen bilau kak zdaj, te je nej tak bilau kak zdaj, ka gnauk je fejst vrauče, sledkar pa leko zmrzneš. Tau zato vejm, ka nejsem mejla cipale pa sem bausa krave pasla. Dočas ka smo v šaulo odli, dočas samo popodneva smo pasli, gda nej bejla šaula, te pa že dvakrat na den. Dja sem štiri krave gonila na pašo, ta na sakalovski tau, kak so Montistji bilej, kak so moja mati doma bili. Mi smo tam velki grünt meli, odli smo ta orat pa njivo delat. Tam smo pauvali gra, krompiče pa vse, zato ka te je še nej bilau tel- ko divjačine kak zdaj. Zdaj delala, dvej vöre je odla ta že nega nej rama pa nej pa ranč telko nazaj, tak ka grünta, zdaj je že tam vse vsikši den dvanajset vör je vküpzaraslo.« bila kraj od dauma. Najbola - Oča so odkec valaun lagvo je po zimaj bilau gda bili? »Oča so od tec bili, od tauga rama, gde se mi zdaj držimo.« - Te ste vi daleč mogli odti, gda ste na materin grünt šli delat. »Nej je tak daleč bilau, zato ka töj smo tanuta šli, kak so Šatjini doma, pa te prejk gora, kak je Čirečin Rozi bejo. Te je tam Farenčtjini Ani, po možej Nyírő iz Števanovec še nej bejla taša gauštja kak zdaj, kak sem že pravla, mi je velki snejg zapadno, te smo tam krave pasli.« je strašno bilau delat odti. - Tisti par ramov, ka je Zdaj mladina tak ne vej, ka tam bilau, je melo stüde- je tau, ka delati trbej. nec? - Vi ste tü v židano fabriko »Tam nej bilau vretine, vejš, odli delat, nej? kama so odli po vodau? »Dja sem tü v židano fabriDola v Sakalovce na Cirek, ko odla, dapa te je že vozo kak je potok teko. Ovak so bus. Istina, ka nej taši fajnmlako meli, ka so prali pa ski kak gnesden, trauso za krave so odtistac vögra- je pa rogato, kak smo se bili vodau.« pelali, dapa zato je itak nej - Gda so se vaša mati oženi- trbelo pejštji tejti. Zdaj so li, potistim je njigvi rojst- mlajši že tak kak gospaudni ram prazen austo? je, dapa nej güvšno, ka je »Prazen, zato ka je moja tau dobro za njij, vejpa vsimati edno sestro mejla, gdar so samo nutrazaprejti tista je v Meriko odišla, pa pa samo v računalnik gletak te že nikoga nej bilau dajo, redno se še špilati ne doma. Moja mati je s tisto- vejo. Kak k meši tak v šaulo ga sakalovskoga tala odla je vozijo od rama do rama. v Varaš v židano fabriko Prvin, v nedelo dola z Veridelat, pa tau pejštji, zato ka ce telko lüstva šlau k meši, nej bilau biciklinov. Srmak ka cejla paut je črna bejla, je dosta trpala, nej kak zdaj, zdaj, ka bus vozi, zdaj samo gda se z daumi cejlak do fa- par lüstva se prpela. Mi, stabrike lüstvo vozi. V zimi je rejši, če vömrdjemo, že več v kmici z daumi odišla pa ništje nede odo k meši, vej že kmica bila, gda je nazaj ’š vido, ka tak bauda.« domau prišla. Osem vör je - Vi mate sestro ali brata? »Mam dvej sestre pa enga brata vanej v Angliji, oni so petdesetšestoga odišli, gda je revolucija bila. Dja sem že vsevküp devetkrat vanej bila pa fejst dobro sem se mejla. Ka se mi je nej vidlo, tau je vrejmen, tam skur vsigdar dež dé pa je megla. Mena se najbola tau vidi, gda smo na letali (repülő), se nesemo, pa odtistac tak visiko človek nazaj dola na zemlau gleda. Zdaj, tau leto Šatjin Magdi tö štje titi v Anglijo, ka bi poglednila pravnuka, samo ona se fejst boji od letala, mena prajla, aj dem z njauv.« - Od letala se nej trbej bojati, vej pa dotejga mau še edno nej ostalo vrkar. »Dja sem njej ranč tau prajla, dapa ona tau prajla, ka baude te, če dolazlatej. Leko, ka se človek malo boji od pauti, dapa dobro je, zato ka človek dosta vse lejpoga vidi. Istina, dja se vidla tašo tü, gde je dosta srmakov bilau, ranč tak kak pri nas, tej so bola tisti, steri v velkom varaši vanej pri pauti sedijo, steri nejmajo kama domau titi.« - Kakšno je bilau djesti? »Dja tau ne vejm, kakšno djesti majo pa djejo v Angliji, zato ka moja sestra ranč tak tjöja kak mi doma. Lejpo pa dobro je v Angliji, dapa dja bi za dugši čas nej ostala, zato ka tam vse vsigdar zapejrati moraš. Gnauk je sestra v bauto odišla, dja sem pa dvera nej zaprla, vejš, kak se je korila, gda je nazajprišla. Leko bi me vkradnili, je prajla mena. Koma trbej tašo staro babo, sem prajla. Dapa rejsan, tam sploj skrb majo na tau, aj dvera vsigdar zaprejte baudejo. Mlajše v šaulo z autonom pelajo pa ranč tak Porabje, 9. maja 2019 dejo po nji tü, tam se z busom ne vozijo. Tau je prajla sestra, ka fejst skrb trbej meti na mlajše, zato ka že dosta so vkradnili. Zavolo tauga tam kaulak tak velko ograjo majo napravleno, ka ranč nutra ne vidiš.« - Dočas, ka so sodacke bili pri nas, v noči je dvera tü ništje nej zapejro. »Dočas, ka so töj v sausedi sodacke bilej, mi smo se nikanej bojali, drügo pa tau, ka dosta so nam pomagali. Če kakšna nevola bejla, šli smo k prejdnjoma pa smo ga prosili, aj leko telefoniramo od njij ali če smo mlatili pa nej bilau lüstva, te ranč tak so sodacke prišli nam na pomauč. Te se je nikanej trbelo bojati, zato ka sodacke so v noči pa vodne stražali, te ništje nej mogo tak v ves pridti, ka bi saodacke tau nej vedli ali bi ga nej prosili parvico. Zdaj se leko bojiš zato, ka vsakšafele lüstvo odi pa vozi se po vesi, v televiziji drügo ranč ne čüješ, samo tau, ka za par forintov starejšo lüstvo porobijo ali bujejo.« - Dosta vse dobroga je gnesden, dapa zato zdaj dje tašo tü, ka je prvin baukše bilau, nej? »Če tak gledamo, zdaj trno dobro dé, zato ka mi smo v srmastvi gorarasli. Na tom tali vesi smo vse male rame pa dimneste tjünje meli, dapa zato smo veseli bili. Dja, gda sem v židano fabriko odla delat, prvin kak bi z daumi odišla, štiri krave sem podojila, pa itak sem se nej telko taužila kak gnesden lüstvo. Zdaj je vse moderno pa nauvo, lüstvo ma vse, ka si zaželej, pa itak so nej zadovolni, več majo, več njim trbej.« Karči Holec 9 Sausedge so ranč nej tak daleč Nej je mujs daleč titi, če šké človek kaj lejpoga videti - sva si s padašom brodila, gda sva se na kračišo paut podala na Gradiščansko ali Burgenland. Že gda sva zrankoma vogrsko-avstrijsko grajnco pri Bucsuni prejkstaupila, sva vidla, ka je stara miseu rejsan istinska. Že v prvi vesnicaj se je vidlo, ka sausadge bole skrb majo na svojo krajino, pa njine vési tö ovak vövidijo. Po dobri deset kilomejteraj sva prišla na malo jezero pri vesnici Burg, na šteroga se odi dosta lidi kaupat z Vogrskoga tö. Tisti den je biu štrand zaprejti, venak zatok tö, ka bi si v ranom, ladnom sprtolejtji gvüšno niške nej sto prste v vodau namakati. Vidla sva, ka je trava kauli jezera sploj lepau pokošena, na drügoj strani pa visike drejve senco davajo. Paut, za štero sva se odlaučila, malo ovak pela v Güssing, kak smo včeni. Po pau vöre pelanja po bregaj pa dolaj se je pred nama nad krajino zdigno grad nekdešnjoga Németújvára. Té brejg je biu nekda eden vulkan, zatok ga je Baug tö gvüšno za zidanje grada stvauro. Bila je nedela, vöra pa podnék, zatok so bile vse ulice maloga varaša prazne. Nej je bilau léko mesto za parkerati blüzi grada najti, vej so nama table nej prave tanače davale. Malo sva mogla stapati po bregej, prva kak sva prišla do električnoga lifta. Bole športni leko pejški tö splezdijo na grad, depa eden mladi moški za par euronov manjaste pautnike tö pripela na vreje. Že gda človek vö s kabine staupi, se ma opré čüdovitni pogled na krajino, z drügi talov stené pa se vidi skoro v vse štiri strani nebá - če na terasi restavracije djenau nega zdavanja, pa se zavolo toga ne more cuj. Če nédemo v muzej, se leko brezplačno šetamo po gradskom dvauri. Na srejdi dvoriška stogi oder, na šterom vleti nutpokažejo gledališke igre pa mjuzikele. Mala kapejla dosta pripo- ranč tak. Med njimi gestejo tučance, cimpri pa zamenice s cigla tö, kauli 50 od nji pa je pokriti z ritonjami. Šetanje po grauzdni goricaj nas Vinska zamenica v Heiligenbrunni - cimper z ritonjami vejda od zgodovine grada: odpela nazaj v preminauče vanej vidimo grbe (címe- cajte, gda je bila vsakša iža rek) madžarske držine Bat- lepau na bejlo vöspucana. V thyány, štera je zidino več Heiligenbrunni ne berejo pekak štiristau lejt prejkmejla. nez - kak liki v Cáki nej daleč Znautra v kapejli najdemo od Kőszega - depa pri vsakšoj orgole s 16. stoletja, štere so drügoj zamenici odavajo donajstarejša takša škér v Srejdnjoj Evropi. Vogrska rejč se na gradi čüje z lamp turistov, depa kölnarov tö. Od Monoštra je Güssing daleč 18 kilomejterov pa s Kermedina tö samo malo več, zatok je nej čüdno, ka v turizmi varaša dosta madžarski delavcov najdemo. Po kratkom pelanji doj z liftom V cerkvi nad Rönökom v farbasti auknaj vidimo držino: sveto Gizelo, svetoga Imrena pa svetoga Števana sva ziskala svoj avto pa se napautila v Heili- manjo vino. Verti malo trugenbrunn, štera mala vesni- cajo vsikšoga, šteri nimodé ca je nej daleč na pauti nazaj ali se pripela - tisto nedelo je prauti Kermedini. Najkrači- bilau največ motoristov. ša poštija pela prejk lesá, gda Poznalo se je, ka gazde sploj pa pridemo v vés, trbej naglo skrb majo na svoje zidine, če prauti bregej volan obrnau- je bila kakša malo tazanjana, ti. V goricaj se nam pokloni se je vidlo, ka go za en malo 120 vinski zamenic, ništerne gorobnovijo. V dosta zamez 18., drüge z 19. stoletja, nicaj so sobe tö vödavali, depa najdemo sploj nauve ka leko najbole vöponücajo tisti turisti, šteri pridejo na začetki majuša na takzvano »Vinsko sprtolejtje« v Burgenland. Fürstenfeld je varaš na štajerskoj strani nekdešnje vogrsko-avstrijske grajnce. Z Güssinga se dá tápriti po krivi pa vauski poštijaj, prejk malo menjši pa malo vekši vesnic. Gda se že v dolini potoka Feistritz pelamo, gnauk samo zaglednemo veuko tablo, na šteroj v više tresti gezikaj piše ime krajine »Štajerska«. Varaš je v zgodovini vsikdar brano Avstrijo pred vogrskimi sodačijami, gnes pa ga bole poznamo kak center termalnoga turizma. S padašom sva avto nej daleč od središča njala, za parkeranje je zavolo nedele nej trbölo peneze v avtomat ličiti. Za en par minut sva nut v farno cerkev staupila, vej se pa je spejvanje vöčülo. V sploj veukoj Božoj iži je raztrauseno sejdlo kauli tresti vörnikov. Edna ženska je pri oltari naprej molila, drügo lüstvo pa za njauv. Eden mladi kaplan v bejlom gvanti je pri vsikšoj štaciji Kristušovoga trplenja goršto s Svetoga pisma, na konci vsikšoga tala so vörnicke dvoglasno spejvali - biu je cajt svetoga posta. S padašom sva malo pokukivala v nemške molitvenike v stolicaj, te pa v najvekšoj tüuči vö s cerkve staupila. Fürstenfeld je veuki kak liki naš Monošter. Cajt nedelskoga oböda je že taminau, zatok so se zalübleni pari, vesele padaškinje pa dejdeki z vnükami špancerali po glavnom trgi. Lüstvo je sejdlo pri veukom stüdenci na srejdi placa, depa terase kavarn so ranč tak pune bile. S padašom sva lizala sladoled, zmejs pa se napautila k avguštinskoj cerkvi. Tačas, ka je desert nej sfaliu, sva nej nutstaupila. Srečo sva mejla, ka je bila sakralna zidina oprejta, za en malo sva na Porabje, 9. maja 2019 stenej svetišča najšla, ka sva iskala. Na začetki 15. stoletja je eričen molar z Radgone Janez Akvila v Fürstenfeldi tö freškone malo, med njimi Veronikin prčec z Jezošovim obrazom. Na stenej je njau svoj podpis, tak smo leko gvüšni, ka je v etoj cerkvi tö un odo. Té eričen molar je delo eške v nam bližanji vesnicaj Velemér, Törnišče pa Martjanci. Na Vogrsko sva se napautila po drügoj, kračišoj pauti, za pau vöre sva bila že na drügoj strani grajnce v Rönöki. Z glavne poštije sva se na lejvo, po staroj pauti napautila na brejg, gde na srejdi lesa stogi sploj lepau obnovlena cerkev svetoga Imrena. Zidino so končali leta 1902, v trianonskom méri pa so grajnco par mejterov od cerkve potegnili. Od leta 1945 so vörnicke več nej smeli gor k »železnoj fijanki«, leta 1951 je vkrajodbejžo slejdnji plebanoš. Po tistom so vse s cerkve vkradnili, zidina je sploj na nikoj prišla. Po politični spremembaj so go obnovili, posvetila sta ga püšpeka s Sombotela pa Eisenstadta leta 1992. Gnes se leko že slobaudno kauli cerkve španceramo. S padašom sva na vse dveri poklonckala, te pa sva gorprišla, ka so glavna vrata oprejta. Znautra je cerkev moderna, dostakrat držijo v njej meše, koncerte, depa zdavanja tö. Gda sva vö s cerkve staupila, so se nama poklonile mlade apatice s Slovaškoga, štere je pelo avstrijski dühovnik. Stela sva vöponücati eške slejdnje sunčne žarke, šteri so se med gaulimi drejvami prišvercali v gauščo. Paut v lesej, po šteroj so nekda samo sodačke šöbare mašerale, je gnes paut padaštva. (Kejp na 1. strani: Z grada nad Güssingom vidimo veuko jezero za ribiče tö.) -dm- 10 Če slovenski penzionisti vküp préjmamo Pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov leko planiramo dosta pa dostafele programov, ka mamo na vse pripravlene penzioniste. Če trbej, spejvamo, plešemo, špilamo, pečemo, küjamo, se podamo z rokami tü delati kakšne okraske, odimo na programe, na izlete, prauške, depa če trbej, té se podamo za indašnjo paversko delo tü. Tau se je nam v mlašeči pa mladi lejtaj normalno vcuj držalo k vsakdanešnjomi živlenji, vej smo pa z enoga tala s toga žéjvali, ka smo pripauvali z držinov na svojom grünti. Kak mlajši smo radi pomagali delati starišom na mezevaj, té so eške fejs odli pomagat eden drügoma, pri vekšom okapanji ali gda smo žetvo delali ali mlatili. Mi mlajši, smo kumar čakali tiste dneve, ka smo radi šli inan tü, fejs radi smo poslöjšali vözraščene pa zatau tü, ka smo „gospočko” djesti meli, ka si je vertinja med kednom ovak nej mogla dopistéjti. Te lejpe spomine probamo nazaj prinesti s tejm, ka pri Vrtnarski zadrugi v Varaši mamo v arendo gora vzeto zemlau, stero po indašnjom, brezi pomauči mašinov, obde- lujemo zdaj že tretjo leto. Dvej leti nas je pet žensk delalo na enom menšom tali, letos smo pa vekšo zemlau vzeli gora zatok, aj več tikvi z guškicami v lupinjaj leko pripauvamo. Več guškic moramo pripauvati, aj nas zavüpali, aj ravna delo, on nam je vküp zabijavo latoše, nota postavlo v zemlau pa vönaslanjo sojé. No, ženske smo buma tü nika nej zaostale dola. Ene so latoše žagale na mero, drüge so ji vöospičile pa eške so se za več leko pozovémo lüjpat. S tejm nas duplansko telko leko dela, smo že kak ena vekša držina. Letošnjo delo smo začnili s tejm, ka smo najprvim travo dola zašarabolnivali, aj nam ne vdari fejs nota do tistoga, ka leko sadimo. Po tistim smo pa eno višešnjo delo mogli opraviti, če škemo, aj pauv tü mamo. Gradec smo mogli nota zagraditi, ka se skrak zdržavajo tri srné, stere redno ledjérnivajo po gracaj. Pri tejm smo prosili za pomauč Sabatinoga (Kovač) Pištiva s Traušča, na steroga smo zabijavat tü podale. Po tistom smo pa lüknje vrtale za latoše pa nota gradile z žnjaurov, ka nam vekši tau prineso Pištak, zakoj se posaba zavalimo. Delo smo z dobro volauv, karažno pa žlakoma obredili, vsi smo tak stanili vcuj, kak gda sebi delamo doma. Na konci smo si pa malo časa privauščili za tau tü, ka smo si zdenili pa nika k sebi vzeli. Vsejm vküper – Eržiki Soós, Evi Lazar, Micki Bajzek, Mariki Mešič pa Pištaki Kovači – Baug plati! Tekst pa kejp: Klara Fodor KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA GORNJEM SENIKU (cerkvenozgodovinska in etnološka razstava) Odprta ob torkih in četrtkih od 14. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 14. ure. Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer Tel.:+36-30-6088-695 E-mail: kuharemlekhaz@jupinet.hu Vodstvo v slovenščini! Vstop brezplačen! Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11. Graubali smo tikvi Pri Drüštvi porabski slovenski penzionistov smo dobri par lejt za en najbaugši zimski program meli lüjpanje tikvini guškic. Tau sta nam omogaučila vert Franc Dončec s svojo ženauv Irenkov v Slovenskoj vesi s tejm, ka so nas vküper pozvali v domanjo krčmau, gda nas je bilau skur petdeset pa smo 2-3 drvenk guškic vö olüpali, med tejm se pa fajn vönagončali, tak smo žuborili kak vrabci. Na tau gora nas je vertinja eške lepau podvorila tü s pomočtjauv krčrmarice, svoje hčeri. Za tau se njim eške gnesden moramo zahvaliti, ka zvöjn njij ne vejm, ka bi stoj takšno velko brigo nasé vzéo. Kak lejta déjo naprej, oni že tü ne gazdüvajo tak na velki, tjelko majo, tisto z domanjimi Slovenčarami že ta obredijo. Mi penzionisti smo si pa potejm vözbrodili, ka mo saméj delali zemlau pa tau po indašnjom, aj tau šego nikak gora držimo za mlajšo generacijo. Če že krave ne moremo držati, té bar v lupinjaj guškice pripaujvajmo, aj leko staro paversko tradicijo gora držimo. Vejpa guškice lüjpanje je eno najlepšo pa najbaugšo zimsko paversko delo bilau furt. Letos smo se pokisili vekši tau zemlé vzéti v arendo, aj leko več pripauvamo. Pa se nam je posrečilo sprajti taše guškice tü, stere so bole rodovne, tikvi so menše, depa več guškic majo. Tau sta nam pomogla sprajti naš Feri Meggyes pa Rudi Svetec iz Šalovec, guškice nam je pa dala z dobre vaule vertinja Mariška iz Šalovec, zakoj se neji prejk novin tü lepau zahvalimo. Njeni dar ji sprobamo dola zaslüžiti tak, ka smo go pozvali v našo drüžbo v Dolence, gda mo na izleti. No, gda že mamo vse pripravleno, vrejmen je tü zatau, Györgyovo je minaulo, zdaj že samo lüstvo trbelo vcuj. Tau pa pri naši slovenski penzionistaj sploj nej problem, 30. apriliša nas je vküp prišlo 8 žensk. Najprvim smo si delo zgončale pa razdelile, aj vsakša ma svojo delo, aj se niške ne pozna za višešnjoga, potistim pa lepau žlakoma vcuj stanile k dela. Menši tau zemlé je že znauva trvnati grato, tau smo bole mlajše ženske v roke vzele pa travo dola spucale, vekši tau zemlé je pa samo na raje ta trbelo popraviti, tü pa taum travo vöpobrati. Redé smo vö zvlačile pa male lüknje skopale, gnojile, z zemlauv pokrile, semenje dola sklale, na konci pa nazaj zakopale pa tapoprajle zemlau za stopaji, aj se gnako vlažno véjdi, ka vrane trno dobre oči majo. Vsejm ženam lejpa hvala za flajsno delo pa karažno drüžbo. Želimo si lejpi pa zdrav pauv! Baug pomagaj! Tekst pa kejp: Klara Fodor, predsednica Porabje, 9. maja 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 10.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Slovenski magazin, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank, 14.40 Globus, 15.25 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.55 TV-izložba, 16.25 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Frfra in Cufek: Kuhinjski vrtiljak, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Življenje je sladko, angleški film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info kanal PETEK, 10.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.10 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja: Delfinka, 11.10 Dobro jutro, 14.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.45 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.10 Čarokuhinja pri atu: Portugalska, 15.30 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 16.30 Nogomet - državno prvenstvo: Domžale : Gorica, 19.00 Judo: svetovni pokal, 20.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka : Švedska, 22.45 Zadnja beseda!, 23.35 Videotrak, 0.10 Zabavni kanal SOBOTA, 11.05.2019, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Čist zares: Modna revija, mladinska dokumentarna serija, 10.55 Ugriznimo znanost: Kraljica začimb vanilija, oddaja o znanosti, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! – izbor, 15.05 Prvinska preizkušnja: Pri šaolinskih menihih, britanska dokumentarna serija, 15.55 Ekipa Bled, slovenska nadaljevanka, 16.25 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Reaktivčki: Mount Everest, Azija, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz, 21.20 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Intervju z Rubenom Östlundom, 22.40 Kvadrat, koprodukcijski film, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.35 Info kanal SOBOTA, 11.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal 6.30 Videotrak, 7.00 Najboljše jutro, 9.20 Slastna kuhinja, 9.35 Na lepše, 10.35 Jazz Cerkno, dokumentarni feljton, 11.10 Ansambel Spev, 10 let - po Slakovi poti, posnetek koncerta, 13.40 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Češka : Švedska, 15.30 Avtomobilnost, 16.20 Pot na SP v nogometu (Ž), magazinska oddaja 16.55 Rokomet - polfinale pokala Slovenije (M), 19.00 Judo: svetovni pokal, 20.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Slovaška : Finska, 22.45 Demolition group, koncert, 0.20 Videotrak, 1.00 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Slovaška : Finska, 3.05 Zabavni kanal NEDELJA, 12.05.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 10.00 Govoreči Tom in prijatelji: Ljubezenska formula, risanka, 10.10 Špasni učitelj: Odpadki, nizozemska otroška nanizanka, 10.35 TV-izložba, 10.50 Prisluhnimo tišini, 11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 TV-izložba, 15.00 Čevljarna, kratki igrani film AGRFT, 15.15 Cikel: Stan in Olio, 15.15 Glasbena skrinja, ameriški film, 15.45 Sinova puščave, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Zmajči zmaj: Igre Čarobnega gozda, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Kjer bom doma (VI.): V dobrem in slabem, avstralska nadaljevanka, 21.00 Intervju, 21.50 Šport – nogomet, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Karmela, dokumentarno-igrani film, 23.10 Nova Shakespearova pesmarica: Francija, sonet 91, koprodukcijski projekt, 23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.50 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 0.45 Info kanal NEDELJA, 12.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 7.00 Videotrak, 7.30 Duhovni utrip, 7.45 Koda, 8.20 Slastna kuhinja, 8.35 Glasbena matineja, 9.25 Žogarija, 9.55 Joker, kviz, 11.25 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Evropske sanje, glasbeno-dokumentarna serija, 12.25 Čarokuhinja pri atu: Portugalska, 13.00 Ambienti, 13.50 Ne brez nas!, nemško-avstrijski dokumentarni film, 15.40 Noč v muzeju, glasbena oddaja, 16.45 Rokomet finale pokala Slovenije (M), 18.55 Judo: svetovni pokal, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Koncert ob dnevu Evrope, 21.25 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Velika Britanija : Kanada, 23.25 Vikend paket, 0.50 Kaj dogaja? Z Jonasom, 1.30 Videotrak, 2.05 Rokomet - finale pokala Slovenije (M), PONEDELJEK, 13.05.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Intervju, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Sveto in svet: Sporočilo ramazana: postati močnejši vernik in močnejša oseba, 14.25 TV-izložba, 14.35 S-prehodi: Luka Cimprič, 15.05 Dober dan, Koroška, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Bacek Jon: Težkometalec Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Opus: Samospev nekoč in danes, 23.30 Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info kanal PONEDELJEK, 13.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.40 Videotrak, 11.10 Otroški program: Op! 11.45 Slastna kuhinja, 12.15 Dobro jutro, 15.25 Krištof Zupet: Slikar, dokumentarni film, 16.25 Na lepše, 17.10 Ljudje in zemlja, 18.05 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 19.00 Otroški program: Op! 19.25 Videotrak, 20.05 Hokej - svetovno prvenstvo elitne skupine: Slovaška : Kanada, 22.40 Hrepenenje, kratki igrani film, 23.15 Greva se Ježka, TV-priredba gledališke predstave, 0.20 Videotrak, 0.55 Zabavni kanal TOREK, 14.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Tednik, 11.05 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Opus: Samospev nekoč in danes, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.35 Duhovni utrip, 14.50 TV-izložba, 15.25 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.55 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 Ernest in Celestinca: Južni ekspres, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Resnica o aferi Harry Quebert, ameriška nadaljevanka, 20.55 Švicarija, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Spomini: Nada Tarman, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska Porabje, 9. maja 2019 OD 10. maja DO 16. maja kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info kanal TOREK, 14.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.25 Videotrak, 11.00 Žogarija, 12.00 Slastna kuhinja, 12.20 Dobro jutro, 14.55 Alpe-Donava-Jadran, 15.20 Avtomobilnost, 16.25 Joker, kviz, 17.55 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Videotrak, 20.00 Čez planke: Tel Aviv, 21.00 Pesem Evrovizije 2019, 23.00 Kaj govoriš? = So vakeres?, 23.15 Zadnja beseda!, 0.10 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal SREDA, 15.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Ljudje in zemlja, 11.00 TV-izložba, 11.10 Vem!, kviz, 11.50 Koda, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.30 TV-izložba, 16.00 Male sive celice, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Posebne zgodbe: Za vedno, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Kajetan Kovič: Maček Muri, 18.0 Trobka in Skok: Reševalna akcija, risanka, 18.10 Jurij in Pavel: Kopanje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Vražja babnica, danski film, 21.30 Moderne kunst, kratki igrani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Panoptikum, 23.50 Posebne zgodbe: Za vedno, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Info kanal SREDA, 15.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 11.00 Videotrak, 11.45 Slastna kuhinja, 12.20 Dobro jutro, 15.10 Čarokuhinja pri atu: Portugalska, 15.30 Ambienti, 16.20 Vikend paket, 17.50 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 18.45 Ribič Pepe: Kdo je glavni, mozaična oddaja za otroke, 19.10 Videotrak, 19.30 Žrebanje Lota, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Celje : Maribor, 33. kolo, 22.25 Moje mnenje, 23.20 Glasbeni svet Andréja Rieuja (II.): Moje glasbeno leto, glasbeno-dokumentarna serija, 0.20 Videotrak, 0.50 Zabavni kanal ČETRTEK, 16.05.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.10 Tisti, ki je zgradil šolo; portret učitelja, etnologa in politika, 11.05 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 11.55 Posebne zgodbe: Za vedno, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Brez meja - Határtalan, oddaja TV Lendava, 15.40 TV-izložba, 16.10 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Vplivneži, 18.05 Balončkovo, risanka, 18.10 Mišo in Robi, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Evropske volitve 2019: Soočenje parlamentarnih strank, 21.10 Evropske volitve 2019: Soočenje neparlamentarnih strank, 22.20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Osmi dan, 23.45 Odstrta mesta: Benetke, britanska dokumentarna serija, 0.45 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info kanal ČETRTEK, 16.05.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 10.10 Videotrak, 11.00 Slastna kuhinja, 11.10 Dobro jutro, 14.05 Otoki svetlobe, dokumentarni film, 15.35 Pesem Evrovizije 2019, 17.55 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 18.50 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Videotrak, 20.00 Kameleoni - Beatlesi nekdanje Jugoslavije, dokumentarni film, 21.00 Pesem Evrovizije 2019, 23.00 Ambienti, 23.35 Slovenska jazz scena, 0.45 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal Program »Za vasi na Madžarskem« 3. maja je Porabje obiskal vladni pooblaščenec Alpár Gyopáros, odgovoren za program vlade »Za vasi na Madžarskem« (Magyar Falu Program). Na Gornjem Seniku se je srečal z župani porabskih vasi in tudi nekaterimi predsedniki in člani slovenskih samouprav. Alpár Gyopáros, ki ima – kot je sam povedal – tudi slovenske prednike, saj je njegova babica s Tišine, je v Porabje prispel na vabilo slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss. Tiskovne konference na sedežu Državne slovenske samouprave se je udeležil tudi parlamentarni poslanec območja in ministrski pooblaščenec Zsolt V. Németh. Goste je pozdravil predsednik DSS Martin Ropoš. 12. maja, ob 14. uri v gledališki dvorani v Monoštru Alpár Gyopáros na Gornjem Seniku Alpár Gyopáros je izpostavil, da pri programu »Za vasi na Madžarskem« gre za prizadevanje vlade, da bi ustavila praznjenje vasi in celo obrnila ta proces. Kot je povedal, je za program izredno zanimanje, saj se je nekaj tednov po objavi natečajev, registriralo že kakih 1700 samouprav (občin) in 500 župnij. Pričakujejo več tisoč natečajev pri posameznih ciljnih področjih, teh je 18. Podčrtal je, da je letos na razpolago kakih 150 milijard forintov (50 milijard v skladu za vaške ceste, 25 milijard za zagotovitev doma v vaseh in 75 milijard za izboljšanje javnih storitev). Pri tretjem svežnju pridejo v poštev natečaji, ki pripomorejo k izboljšanju življenjske ravni na vasi, kot so izgradnja ali obnova jasli in vrtcev, zdravstvenih ambulant in službenih stanovanj. Sem spadajo tudi ureditev javnih površin in gradnja ali obnovitev mrliških vežic. Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je izpostavila, da večina Porabskih Slovencev živi po vaseh Porabja, zato je za skupnost izredno pomembno, da se ne izseljuje z avtohtonega naselitvenega prostora. M. Sukič www.radiomonoster.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB