PROSVETA _GLASILO SLOVENSKE NARQf)NE PODPORNE JEDNOTE ETO-YEAR XXIV. Cau Js usr Aeeeptaaoe ,. »»dr, Ih, Act ei tm m.ilm* at J Fašistični puč v Avstriji korenito potlačen . ubiti in 20 raajcnik, ko so bor oženi heiaswehr©vci ase-H Štajerska mesta. Vojaštvo policija ae ni hotela pridna- IU _ )unaj, 14. sept. — Včeraj je fašistična "revolucija" v itriji. Trajala je približno 12 a potem je izpuhtela v nič. iiiitst: trije mrtvi, okrog 20 genih in nekaiteri smrtno* 0 do 3000 fašistov aretiranih roditelji vred in velika bla-maža za fašiste. Blamaža je 0 večja, ker glavni voditelji imwehra, oborožene' avatrlj- faiistovske organizacije, od-njajo odgovornosti Princ hrember, bivši minister sa ranje zadeve in vodja faši-v, je danes izjavil, da "ni nič da se je pripravljal kak iš." » ►uč je izbruhnil zgodaj zju-v Brucku pod vodstvom s. VValterja Pfriemerja, 50-lega odvetnika in bivšega av-skega častnika. Ob petih tiraj je dr. Pfriemer prokla-fašistično vlado" za vso trijsko republiko, nakar so gove čete okupirale Juden-Kapfenburg, Schladming, chdorf, Leoben, Pernegg, ittefeld in Selzthal v gornje-jerskem delu Avstrije. Faši-uo zasedli javna poslopja in vali policijo ter ljudstvo, naj im pridruži. Oboroženi so 1 strojnicami in puškami, ta okupacija ee je izvršila boja, ker ljudje so še spali. je tekla v Kapfenburgu, so fašisti napadli sociali-ni delavski dom tn eljati na policijo ln sociali-dva delavca sta bila ubita 2 ranjenih. Prugi spopad je Brucku, kjer so fašisti vlo- hišo socialističnega župa-in ga odvlekli v zapor. Skoro ubiti in ranjeni ao bili so-isti, ki so branili svoje do-ve. im so na Dunaju izvedeli kaj odi na Štajerskem, je prednik Miklas takoj razglasil edno stanje in odredil mobi-ijo dveh divizij vojaštva, ialistična stranka je naslovita Miklasa ultimat, da mora zadušiti puč do devetih ter, ako ne, bo stranka mobi-rala člane svojega Schutz-»da in sama strla fašistično olto; obenem je sociadlstična nka zagrozila z generalnim Jkom. Whda je šla kakor blhk na 1 Opoldne je že naznanila, da vojaftke čete reokupifale vaa Ina mests. Čete so hitele v ih in busih z Dunaja in iz dca in kmahi so hehtiwehrov-povsod pokazali belo zastavo Mali brez boja. •listi so računali, da dobe todo in policijo na svojo n, pa so se zmotUl. Soclall-obtoiujejo princa Stahrem-*». da je skušal pridobiti ge-ttlni A teb zs puč. Vsi glavni okalni voditelji puča so bili tJrani in pripeljsnl v zapore »"naju. Dr. Pfriemer in ' fomberg bosta obtožena izdaje. [ri KommIsUčro gibaajt Nemčiji Število članov komunistične stranke se je v ene« letu povečalo za 60% . Komunisti aktivni v delavskih kulturnih organizacijah New York. — (FP) — Izredni napredek komunistične stranke v Nemčiji, ki je v teku enega leta zvišala članstvo za 50% ln šteje sedaj 250,000 članov, je priplsovsti spretni taktiki, ki ji omogoča ozke stike z delavstvom, meni Sender Gar-lin, urednik revije "Labor De-fender," ki se je te dni vrnil v New York iz Nemčije, kjer je študiral metode levega krila nemškega delavstva v agitaciji in propagandi. Garlin je ugotovil, da so komunisti izredno aktivni v pospeševanju proletarskih kulturnih organizacij, ki se bavijo z glaa-bo, dramatiko ln drugimi aktivnostmi. Pohvalil je zlasti napredek delavske športne organizacije, ki je bila uetanovljena po razpuatu komunistične obrambne organizacije, katera je bila znana pod imenom "Bojevniki rdeče fronte." Komunisti imajo tudi avojo književno organizacijo, katera šteje 56,000 članov; vsak teh prispeva letno tri dolarje in za ta denar dobi štiri knjige na leto. Radikalno čaao-pisje, ki nima sicer oficielnega pečata komunistične stranke, je dobro razvito. Med te prišteva "Welt am Aboud," dnevnik, ki 100,000 naročnikov; "Ber-llner Morgen" in tednik "Arbel-ter Illustrierte Zeitung." Sedanja finančna in ekonomska kriza je deloma odgovorna za naraščanje radikalizma med nemškim delavstvom. Nemški komuniati gledajo s zaupanjem v bodočnost, čeprav vlada silno ovira organizatorične aktivnosti. Nedavno je neki mož na komunističnem zborovanju potegnil revolver, nakar je bil razorožen ter aretiran. Pozneje je na sodišču priznal, da je bil agent provokator. "Rote Fahne," uradno glasilo komunistične stranke, je prineslo o tem daljše poročilo e primernim komentarjem in vlada ga je radi tega suspendirala za tri tedne. Garlin je dejal, da bo nekatere metode nemške komunistične stranke, katere se nanašajo na agitacijo in propagando, sprejela ameriška komunistlčns strsn-ka in jih pričela širiti med delavstvom, da ae bo v večji meri pričelo zanimati za komunizem. Dva francoska letalca ubita v Rusiji Moskva, X4. sept. — Frsnco-ski lelalkc Joeeph Lebriz in njegov mehanik Rene Mesmin, ki sta šla v letalu "Hjrphen IT' is Pariza v Tokio, ata padla na tla v okolici Ufe pod Urall in ae u-blla. Marcel Doret, drugi pilot, ki je bil v letalu, ae je rešil s pa-rašutom.__ Tekstilna dražbe reducirala Farmarji zahteva-jb moratorij Poslali ao apel predsedniku Hoo-ver ja. naj akHče Izredno zaseden Je- kiongreaa IU. torek, 15. septembra (Sept. 15), 1M1. / U0S.k* «f Ooi. t, ltH. aatboHaeš ea *aas 14. ISIS.' •ukserlfUoa HM lwl t ŠTKV<-NUMBER 215 St. Paul, Minn. — (FP)—De-speratna situacija, ki prevladuje med farmarji v North Dakoti, in akcija federalne vlade, ki je priskočila na pomoč Nemčiji, , je da-pogon gibanju glede triletnega moratorija, ki naj ae razglasi za zadolžene farmarje. North Dakota Farmers' Cooperative U-nion je na avoj i konferenci apre-ela zadevno resolucijo ln jo poslala governerju. V resoluciji unija urgira go-vernerja, naj podvzame korake za preprečitev kompletnega sru-šenja poljedelstva v državi in rszglasi triletni moratorij ter ga izvaja a policijsko silo v slučaju, da bi bila taka akcija potrebna, da se prepreči kriza. Resolucija naglaša, da sedanji čas zahteva akcijo, ne pa praznega besedičenja. Farmarska unija je tudi poslala apel predsedniku Hoover-naj pozove kongres k izrednemu zasedanju, ki naj aprejme conski osnutek za odpomoč farmarjem, katerega je v sedanjem zasedanju predložil tor Lynn J. Frasier. • "i "taji razfcjaat mesto Bolim prebivalcem prežijo holezal ln lakota liritakl Hoaduraa, 14. - Katastrofe, ki je zadela ko K« j, razdejal sUen vihar zadnji četrtek, še ■Jkljtfens. Podrte ln napol *o v plamenu, ki u-" stopil k mikrofonu, je? izpil skodelico kozjega mleka. Njegov govor je bil v čisti angleščini. Sprva ni mogel začeti. Zavest, da atoji pred miaterloanlm aparatom, ki raanaae njegov glas po vsem svetu, ga Je prevzela. Končno je začel tel govoril jniihot toda počasi in raaločno. Jedro njegovega govora je bil apel na vee svet, naj pomaga priboriti Indiji njeno svobodo in poudarjal je slo alkoholnih pijač, narkotov in angleške veleindustrije, ki je u-ničila domačo predilno obrt indijskim kmetom." ■ _ ... /U,m M Gandl je dejal, da se ni Lon-don nič sprsmenil v 40 letih, kar M •• Ja dvatleoč svilnAi sUvkar je bil zadnjič tu. Takrat Je štu- & diral pravo v Undonu. Rekel j. | narji podpisali pogodbo S unUo, tudi, da bo vsak dan predel na svojem kolovratu dve uri ne glede na to, kako bo zapoelen s drugimi rečmi. Forterjl in postrešč- !!i VJEXt ^"^u^ritlinjunkcUl. ki i» M I« ne vzljubijo, ker ne daje napit- i .. „ Vmmhih Te vprašanje bo moral rešiti pritodnji kongrea. Giffordova organizacija bo atorila vae, da prepriča bogatine, da je daje* nje miloščine potrebno Waahlngton, D. C. — (FP) — Ali naj bogatini ali revešl pokrijejo deficit $902,716,000, ka-terega ja napravila federalna vlada v končanem fiskalnem letu, poleg obstoječega še nadaljnjaga »rlmanjkljeja 11,600,000,000 ,v tekočem (iskalnem letu? To Je vprašanje, ki silno vznemirja washlngtonske politične croge. Administracija podpira Melkma, ki ee je Izrekel proti zvišanju davkov na velike dohod-ta, toda skupina progreelvoev, d Jo vodi eenator Norrie, se prav tako pripravlja, da predloži kon-j reeu mere ss odpomoč šrtvam depresije, hI nevarne dbblč- tanski strahki sa ogrev^o sa davak na prodajo blaga, slasti na stvari, katera mora kupovati ve-ik 'odstotek ameriškega ljudstva, ln sa svlšanje poštnine na pisma. Demokratski senatorji n kongres Triki so razdeljeni; nekateri soglašajo s Hoo ver jem in Mellonom, drugi pa eo naklonjeni načrtu, da morajo milijonsrji udi Čutiti poeledioe depresije, vsi »a skrbno opasujejo rsavoj politične situacije s osirom na prihodnjo predsedniško kampanjo. milijonarjev pokazuje, MM Mavri v teh ii ; vnsazvpsrnp w ^ ■ A svoji priviii —■*™ j t Unija bo preiskaalU veljavnost Injunkclje, ki je naperjena prati plketlranju je štiritieoč drugih še vedno na stavki. Ti upajo, da hoda stavko msširill ns vse neunljaka deUv niče, ki odklanjajo prisnanje u nije. SUvkarji se bojujejo pro- nlk Forstar Freeman proti pika-t Iran ju dveh neunljskih tovaren Daal injunkclje prepoveduje piketiranje, ae vlak dan sbere močna stavkovna straša pred to- I Angleška vUds j. omislila In-1 SST^S^^n^ dijskemu svetniku" močno po-lici jsko strašo. Tekstilni deUvcil^1 Injunkclje. nine. Gandi jim je rekel, da je prvič reven kot cerkvena miš, drugič pa noše nikogar podkupovati sa lzviitvanje javnih dolš-noetl. ' v Angliji so nekaj govorili o lin-čanju radi indijskega bojkota angleškega šokna, ki ja povsro-čll bresDoaelnost v predilnicah in tkalnicah v Msnchestru ln Lancashlru. Gandl pa odločno odklanja vsako pollcljako zaščito. Triletni Ij v Mehiki za| stas paaojlla Vera Cruz, Mehika, 14. sept. —Zakonodaja države Vera Cruz I Sodnik Freeman je fe|al, da stavkarji, ki pikeUfaJo tamrno, v kateri nI bila proglašena Stavka, skušajo preplašiti Asfcvee, da ae prič no bati aa svoja živ Ijenja, kar Je v direktnam nasprotju a ustavnimi pravicami ameriških državljanov. Svoj od lok Je utemeljeval na rsssodbl ki Jo je podalo vrhovna državno sodišče v slišnem slučaju. Unija svlktlh delavcev je vložila prir.lv proti sodnikovemu odloku, da tako preizkusi njegovo valjnenoet Medtem pa se aretacija stavkar Governer Sir John Burdon domneva, da bo 1Š00 mrtvih, ko prežtejejo vse trupla, ki leže| razvalinah. Mrliče sproti sežigajo, da preprečijo kužne bolezni. milijard Ottawa, Ont. — Skupno bogastvo Kanade, izključlvšl ne-razvite naturne saklade. je znašalo $30340,000,000 ob koncu UU 1929. to je čez eno milijardo vee kakor leta 1926. Je sprejela naredbo, ki razglaša___ moratorij za tri leta za dolgove! ki kršijo Injunkclje, nada-profesionalnlm posojevalcem, ljujojo. | Moratorij velja zs vse dolžnike, ki nimajo več kot $8.60 dnevne mezde. Naredbe avtomatično razveljavlja vaako legalno sa-eeganje mezde. Ta narsdbs bo zelo udarila oderuhe, ki poeoju-jejo denar revežem na visoke I obresti. Tri leta ne smejo tlrja-1 ti svojih posojil niti obresti. Bevke razdejala ognšii vlak; 26 mrtvih BudapešU, 14. sept—Bomba. poi(/žena na železniški tir nad strminami blizu Blatorbagija, kakih 20 milj od BudapešU. je včeraj decnoUrala »kspreenl vlak. Lokomotiva In šest vagonov ee je prekucnilo po nasipu. Po prvem poročilu je 26 potnikov mrtvih ia čas 60. ranjenih. Policija dolži komunist« Obiralci bombaža "ttra|kajo Sen Anton I o Te*. — Da daje Amerika "enake prilike" svojim državljanom. Je dokasov dovol tudi aa prostranih bombažnih poljih ameriškega Juga, Na U>h poljih je "enaka prilika" v nizkih mesdah. Upravitelj tvez upoalevalnlce A. W. Orsen tem mestu pravi« da plačujejo plantašnlki nabiralcem sa sto funtov bombaža 40 centnv; ako imajo svoje vreče pa ŠSMi tov vač. Ljudje, ki ee vnašajo plan tat, pravijo, da je glaša fl 60 In celo 26 centov za slo Ion tov nabranega bombaša. Naj boljši nabiralec ga nabere pa do 200 funtov od jutfn da vaša-ra. PlaniaSnikom primanjkuje delavcev — povsem raaumljlvot Farmski odbor bo dajal nasvete _ N Jogo v etablliaacUaki načrt en ja popolnoma ponearečll In valed tega ne bo več kupoval bombaša In pšenice od farmarjev _ Waahlngton. D. C. — (FP) Zvezni farmski odbor ne bo pokupil osem milijonov bal bombaža, kot je augeetiral senator 0+-orgn is drŽave Goorgija, in drugi voditelji s Juga. Oal Wllllams, član tega odbora, Je izjavil, da ja odbor zapravil 1180.000,000 v poskusu, da etabHlzlra cene pšenici in bombašu, toda načrt sa je izjalovil. Od sedaj naprej ne bo več kupoval bombaža ln pše-nioe in bo prepustil farmarje njihovi ueodi. Farmski odbor Ja ustanovil Hoover, kar je s tem hotel preprečiti legislacijo glede farmska od pomoči kot so jo sahtevale razne fermarske organisaclje in progreslvci. Njegov ekonomski most ss Je podrl in tako je bila ponovno razgaljena nesposobnost administracija. Wl)llams v svoji isjsvl naglaša, da odbor ne more podpirati farmarjev, kajti krlsa ni aadela samo |*>ljedelat- rfiketad^trUe. ^ ^^ ^^ Umik ja popoln In farmski odbor bo od sedaj naprej dajal samo nasvete farmarjem. WINIama Je svetoval prideiovaloem pšenloe in bombaša, naj zmanjšajo produkcijo. V tem vidi edin lahod iz situnslja, ki Ja odgovorna aa i • n%i | »i vtiu i j v» Položaj je v resnici obupen, aiaati ksr ss tiče pridelovanja mIIjio pridelek ja ogromen in svetovna tržišča so prenapolnjena. Naavat, srji pridelujejo manj J - -ii----' y, *•» nosu vamien, npr a>" V llols, Pennsyl-vanla ln 0hio. TI Izvajajo velik vpliv na ssnatorje in kongreeni-ke In bodb poskusili vss, da jih pridobe, da bodo glasovali proti meram, ninašajoč ae na obdav-dohodkov. Na dru-je treba računati s komitejem, ki ga Ja Ta bo kmalu tanjam, da sbere naštevanje revažev. Gifford bo skušal prepričati milijonarja, da Je ceneje, ako prispevajo v sklad za podpiranje brespoeelnih, kot da bi se izpostavili nevarnosti visokih davkov, kakor zahtevajo progresiv-d. Ako ko Oiffordov komitej nabral velik sklad od bogatinov, bo šal laMko pred kongres s apelom, da ja treba s temi velikodušnimi ljudmi poatopatl prizanesljivo, in tako bo morebiti ubil socialno sakonodajo, ki Jo pripravljajo progreeivcl. Oovtrsir prizi|iislii zi {ipt^pbv ViMi^i. Ima pa doatl lasa aa rasfe pojedine la alavnaall Cal. — (FP) — Koliko ie'moŽnostl, da bo govsr-ner Rolph oprosil Mooneyja, js rasvidno lz Isjave, kaUro Je dal nekemu časnikarskemiH poročevalcu. Ko Je bil vprašanj, ali je reenlea, da mlati perdonlratl MocmeyJe, mu Je governer Rolph odaovoril: "Vi se šalltef menoj, JU ne?" Pojasnil je, kot eo pred nJim vsi governer j i, da Je "preveč zaposlen" In se nima časa porfpbitl v zadevo. Governer je ree zaposlen ln ga skoraj nikdar ni najt I v njegov palači, Njegov glavni posel je, da obiskuje pojedine, slavnosti In fleete Sirom države, kjer "smeh Ijajošl Jim" nastopa kot giavn govornik. V tej sadov! Igra slično vlogo kol eo jo njegovi trije predniki in v Mooneyjevo afero se bo poglobil le. sko ga bo delavstvo In splošna J s vnos t v to prisilila. SIcer pe dejstve omre-ienja lahko došene v par urah študijo, . s Pridelke, katero M lahko spravili v denar. Igiptaka vlada a predlagala, naj Male, ki pridelujejo bombaž, skllftsjo konferenco, ki naj hI »spravljala o skupnih problemih glada omejitve produkcijo in trženja bombaža, toda predlog jo bil v Wa-sMngtonu hladno sprsjot. Tako so pridelovalci bombaža • wM g** T n^svsinpsnvm ša vedno v sagntl ln konkursnč-na bitka sa trg*, ki na mora Mtl nikomur v korist, ss bo nsdaljo-vala, Nimliji ziblifi ravlzlji InpiriiiJ, Mgov Zunanji mlnlatar Cartlus ja povedal v tenevi, da moratorij ne ho rešil krlss Ženeva, 14, sept. — Nemčija ss je na- seji aveU lige narodov v soboto oficielno Isrekla si po-nevno evropsko kampanjo sa ra-vizijo vojntti dolgov In repara-eij Dr. Julij Curtlus, nemški su-nanjl minister, ja v dolgem govoru naslikal težko situscljo v Nemčiji, Rekel ja, da js sicer Nemčija pozdravila Hooverjev moratorij, ampak moratorij ne bo dosti pomagal — In prav gotovo ne bo rešil nemške finančne in ekonomska krise. Potrebna je pove revlsljs vojnih repa- dolgov, prodno se vrnejo stabilne razmere in ssupnost narodov. Mshika je bila sprejeU v Ligo narodov po njenih pogojih, toda s tolmačenjem, da njeni pridržki glede Monroevc doktrine eo sadeva mehiške vlade in ss na tičejo Lige. 11 i Hiavka radarjev v lewt Centervllla, lowa. Zadnjo eo-boto je tu zaatavkala 600 rudarjev, ki deUjo v treh največjih premogovnikih v okolici Appa-noose. Byrd gre dragi! na jažal tečaj Boston. Maaa. — Admiral Rt-shard K. Byrd je naananil ta dni, da bo vodil drugo ekspedici-jo na južni Ušaj,. Podrobnosti nove ekspediclje nI raskrlL Kot pevsko druitvo, je "8vo-bo4»" v sveži s velikimi stroški rftrindi v zaaletfuje njeno aktivno delovanje, katero je rasvidno iz Prosvete in Proletarca, ne bo pozabil agitlrati med mladino, da jo pride poslušat. Naslednji dan, to je v nedeljo 25. okt, bo pa aodružica Fradelova govorila v Clevelandu, ln sicer v S. N. domu na 8t. Clalr ave. Pričetek shoda, kateri je v prvi vrsti namenjen mladini, bo ob 3. popoldne. Predmetnje-nega govora bo: "Appeal to Youth and Voters." Rodrugi, sodružlce in simpatU čarji, na vaa se apelira, da ob vsaki priliki poantirate med mladino, da se udeloži enega od omenjenih shodov. Ševeda, tudi sami ne pozabite prilL Istotako apeliram tudi na v* organizacije pridružene Prosvetni matici v našem okrožju,! da pošljete svoje zastopnike na.konferenčno zborovanje v Barbirton. * , "M? Louis Zorko, konferenčni tajnik. Delavec, ki se tam tepe Is Clevelsnds poročsjo o Izgredih med brezposelnimi delsvcl. Okrajna oblast Je na-rnanils, da uposll 2500 delavcev pri delu na eestah, prišlo pa Je okrog 15,000 mož! Mnogo jih je prišlo le zvečer ln vso noč so stali pred pisarno, oni pa, ki so prišli zjutraj In niso mogli blizu, so navalili na sprednje vrste, da ai s silo napravijo pot do zaalulka. BU Je me-trt in več delavcev Jo bilo lahko ranjenih, nekaj mož, ki so vso noč čakali, Je pa omedlelo. To se ni zgodilo prvič, da so se delavci med seboj pretepali in drug drugemu razbijali glave za delo. Takih dogodkov Je bilo že mnogo. Nič novega ni tudi, če delavci po no-potrebnem tekmujejo med seboj pri delu, da pokažejo boaau, kdo je boljši ln kdo več naredi ne glede na to, da si s tem kvarijo ždravje in skrajšujejo življenje; prav Uko Je že stara !p tal ost na resnica, da delavci drug drugemu Izpodjedajo delo i rasnimi intrigami In obrekovanji. Izgubljene stavke so druge priče gorja, ki ga prizadene delavec delavcu. Vse to /e dokaz gorontasne ignorante in nezavednosti delavcev. Količkaj podkovan in značajen delavec ne dela tega, ker so zaveda, da je njegov tovaril prav toliko vreden In potreben kakor on. Zavedni delavci se trudijo sa slogo In solidarnost, kor vedo, da le v skupnem In razumnem nastopu je njihova moč, ne pa v bedastem srdu In Marsikdo bo rekel, da človek v skrajni sili h) obupnosti izgubi razum in J< smožen za neumnosti, ki jih v normalnem stanju ne bo storil. To Je res do neke meje, vendar pa še ostane dejstvo, da ta hipna abnormalnost težje premaga zavednega delavca kot pa neza-vodnega. Dejstvo, da je ameriško delavstvo v veliki večini še nezavedno, pojasnjuje njegovo nesložhoat In sebičnost pred tovarno, v tovarni, v socialnem življenju in politiki. . -r«dmtod rutam. . Mlss Cang Kui-čin* je naj-boljša kitajska plavačica v Šan-gaju. vidna vsa zanemarjenost, v kateri tonejo prebivalci premnogih slovenskih vasi. "Žalostna slika 20. stoletja" je napisano nad modelom zanemarjene vaal. In "Gospodinja^ aH te ni sram7" nad modelom nwabljive kmečke "kuhinje," kakršnih je pri nas še zdaj preveč. V strojnem oddelku so dobro zastopani pralni stroji, moderni štedilniki in hladilne omare—same stvari, ki so neobhodno potrebne, a zaenkrat revnejšim in tudi srednjim slojem nedostopne. Cene so previsoke in zaslužek prenizek. Sploh so cene vsem predmetom za naše razmere mnogo previsoke, vsled česar so med kupci le ljudje z bolj rejenimi denarnicami. Obisk je dober, posebno zdaj, ko smo "po prvem" in ob večerih je posebno živahen veselični prostor. Kakih drugih posebnost ni. Današnji listi prinašajo poli-tinčo novico, da dobi Jugoslavija novo ustavo, kar pomeni ukinitev diktature. Poroča se, da bo še danes izšel kraljev manifest, s katerim ae vračajo narodu ustavne svobodščine. Osnovana je širša naciolnalna vlada, v katero je med drugimi poki -can tudi bivši poslanec in vodja samostojne kmečke stranke in minister Ivan Pucelj, zanimivo pa je, da ni bil vanjo poklican voditelj slovenskih klerikalcev dr. Anton Korošec. V novi ustavi bo določba, ki deli narodno predstavništvo v dvoje zbornic: senat in narodno skupščino. Senat volita narod in krona, vsak polovico, narodno skupičino pa narod potom splošne, enake in neposredne volilne pravice. Javnost je te spremembe gotovo zelo vesela, koliko bomo profltirali z njo, bo pa povedala bodočnost. Malo bolj živahno bo zdaj pri naa, to je gotovo in jeziki, ki so morali tako dolgo molčati, se bodo spet lahko razgibali. Pred nekaj dnevi se je poslovila od mamke domovine večja akupina naših izletnikov ter odpotovala nazaj v Ameriko. Pravijo, da so odhsjsli s prav zsres težkimi srci. Hm—so bili pa žepi toliko lažji in eno s drugim je že Šlo. Nu, jaz jih nisem videl, zdi ps se mi, ds joksll niso. Ivan Joti tez. Vprašanje rojak* Skoku t Cleveland, Ot—Skoraj vsi, kateri se l*ličkaj zanimajo za aktivnosti In gibanje okrog Slov. nar. doma, posebno ps oni', kateri so bili navzoči na zadnji konferenci 8ND, dobro vedo, da rojak Skuk in jas niava bila v soglasju. Vodo pa tudi, kako rojak Skuk, ako ni kaj po njegovi volji, kaj rad zvrača krivdo na koga drugega. Seveda v takem slučaju pridejo v poštev oni, kateri ne mislijo po nje*>vo. Tako je tudi prišlo, da obtožuje "neko gospo z 72. ceste," da Je "Ob*-1 dy," ki je parkrat piaal v "Enakopravnosti." Se nisem mislila oglasiti, ksjtl jas sama se nisem čutila krivo, ker jas nisem avtorica dotlčnth dopisov, toda ker mo je prišlo že več oseb vprašat, zfckaj da dovoljujem, da me Skuk naziva s* lažnjlvko itd., sem primorans, da vprašam Skuka. ako ima čut res-niče ln vljudnosti v sebi, da s polnim imenom objavi ono "gospo z 72. ceste." Naa goepej jo več na tej ceatl, ne samo ona ter ni nič več kot prav, da se Skuk opraviči napram vsem onim, katere niso krive. Franess Candon. Is Jugoalavljs prihaja vest, da jo tam nadprodukclja žensk. Pri sadnjem ljudskem štetju so nsštell 141,800 šensk več kot moških. Po tem štetju se preblvalatvo Jugoslavije deli na 6,894,091 moških In 7,066,807 žensk. Na vsakih tisoč moških pride 1021 žensk. Časopisi v Jugoslaviji se sdaj bavijo k vprašanjem, kaj početi i ženskim prevlškom. Po stari tradidjl so Šenake sato na svetu, da se omože, rode otroke ln gospodinjijo. To Je zdaj nemogoče. Ce bi se val moški v Jugoslaviji oženili* ostane še 141,806 žensk brez mož. Zagrebške "Novosti" svetujejo, ds Je treba dati samskim iensksm dala in jim pomagati do poklicev, da ae bodo dostojno preživele. Vprašanja seveda no bo rešeno na nobeno komando. Rešilo ao bo samo v razmerah, kakršne ao —- in dobre ter lope niso. Delo, poklic Je la pol rešitve. Vsaks normalna šenska potrebuje poleg dela tudi rasvedrlla In utehe, ki Je v ljubezni. Vaaka šenska, pa naj bo omože na ali asmska, Ima vso pravico do tega. In ker ženaka prej ali sloj tlrjs tO pravico, morajo priti komplikacija s poaiedlcaml( M jih alei«l pripisujejo vsemu drugemu — najrajši "moralni pokvarjenosti" — le pravim varo-kom ne. „ Prireditev slovenske mladine Loraln, O-V soboto. 20. av-guata, smo Imeli s našimi alo-venaklml malčki ptvo pciredltcv, Iti jo.aad slovenske Šole. Prireditev je bila tator> polnoAtevllno oblaka na, da moram reči t čaat vam, rojaki, za toliko narodno zavednosti Malčki pod mojim vodstvom so vas točke Izvajali v mojo največjo sadovoljnost. Priznati moram, da nI to aamo moja zaalu-ga, ampak js tudi saaluga staršev, ki ao otroke pošiljali redno Ljubljana, 3. septembra.—Minulo soboto, dne 29. avgusta, je bU otvorjen jesenski veleaejem v LJubljani Imenovan "Ljubljana v jeseni," istočasno pa sta bila otvorjena velesejma tudi v Zagrebu in Osijeku, menda zato, da bi kje ne bilo prehude gneče. Zanimanje sa ljubljansko jsaen-ako razatavo je bilo precejinje ln oblak je bil valed tega dozdaj dober, Razstava je v aplošnem podobna prejšnji, alika približno ialpJn cene tudi. Je pa nekaj novin stvari. Rasatava slovenskih mest, ki so razstavila svoje znamenitosti—nekatera več, nekatera manj, kolikor jih pač imajo, Manjša meata zavzemajo prostor v psviljonu, V katerem je bila spomladi avtna razstava, masti Lj ubij sns in Maribor pa sta nastanili svoji razstavi v po-aebnlh paviljonih. TI dve razstavi sta tudi najboljši in nudita dober vpogled v razvoj in sedanj« stanj« teh dveh meet. Tujako-prometna razstava, ki savsema polovico sgoraj omenjenega paviljona in ki Je informa-tiv no-reklam nega snačaja. je Jako allkovita in dobro poerečena. Naše gospodinje pa zanima razstava novodobnega gospodinjstva. dalje rasatava mlekarskih Izdelkov, perutnine Itd. Jako zanimiv in podučen je higijenakl oddelek, kjer predvsem zanimajo prispodobe, kskžne M morale biti naše kmečke vasi. da bi od govarjsle zdravstvenim pogojem In kakšne ao. It nasorno poda* I nih slik in modelov je jasno raz- Prakllc In nasaanllo DetreH, Mlch.—V Proaveti št 218 je bilo poročeno, da ženakl odaek SN doma priredi piknik* dne 19. sepi, pa je M«slaj preklican. Pripravljalni odbor Je prišel do saključka, da se U pik. nlk opuatl za nsdoločen čas sli sa prihodnje poletje. Delsvska razmere ae še niso nič izboljšale In priredb je mnogo. Dne 19. sept. društvo Young Američana priredi veselico na 116 W. Six Mile rd. To je prva prireditev to jesen v dvorani. Vabljeno je vss občinstvo, posebno mladi, da as polnoštevilno udeležite. Vstopnina js samo 25e. Dobiček gre v korist dri* tvone blagajne. Ženski odsek 8N doma ae pa pridno pripravlja na veliko igro "Domna." Di leten t i ss pridno u-Čijo, da bodo rea nekaj lepega pokazali na odru U. oktobra. Pevakl odbor "8voboda." odaek kluba 114 JSZ, je sopet pričel g vajami. Odzvalo ee Je precejšnje število starih pevcev in upamo, da pridejo vsi ns prihodnje vajo. TUdI novih ie nekaj pristopilo, vemo pa tudi. da je š# dosti dobrih pevcev v naselbini. Se apelira na vaa. da vsi pristopit«, ker pevakl sbor "Svo-beda" i ms najboljše pogoj« sa bodočnost. V Jonesboru, Ark., je Izbruhnil srdit boj med dvema dušnima pastirjema baptistlčns barve. Pograbila sta sa aa čredo In seveda sa groše, ki padajo od črede. V sveto vojno Js posegel župan ln enemu od tavojevane dvojice prepovedal molilne shod*. To Je pa prlsadete-ga i kast i rja Uko raakačilo. da Je kljub prepo-vedi aklloal ahod In Um je na glaa prosil Boga. naj strels udari v župana! Ob čaau, ko je bila U vest raspoelana v svet. šs ni bilo strels in župan je prepričan, da Je ne bo ... To kaže. da ameriška kriza nI le udarila žepov, temveč tudi možgane Simptomi to ne-arečf ae kažejo tudi v fu ml a men Ul i stičnem New Yorku, kjer v cerkvah molijo za delo. ProaperiteU bo adaj soVeda prižla ... Je Še sa vogalom . . . Jesenska vročina Chicago. — Temperatura 90 etopinj je trajala šeat dni zaporedoma, kar je nekaj nenavadnega v septembru in vremenaki biro najbrž Še ne beleži tega rekorda. Val vročine se je raztezal po vaem centralnem zapadu. Za torek Je napovedano hladno ln dež. Amputacija reke rešila rudarji v reva Charleston. W. Va. — Auk-•tock Cotter, ki je delal v bližnjem premogovniku, je bil zadnjo soboto zasut pri delu. Od-kopall ao ga, toda ena roka je bils pod skalo. kstero nI bilo mogoče premsknltl. Poklicsn je bil adravnlk, ki mu Je odrezal roko, nakar ao Cotterja odnesli na površje. Bankir Otto Kahn pravi, da kapltallsem nI odgovoren sa kriso. Ali right, Otto, obesimo odgovornot na aolnčne pege In ponovno Isvoli-moCoolidga. da I »briše peg*' - The American Guardian. Is ftojčeve filosoflje: Ljudje, čuvajte lešnikov la slsdklh češpcij I Moška TOREK, IS. SEPTEtttt*, in ženska tolšč* Ženske so od narave boljie zaloten* z inAi, bami nego moški, zato so odpornefo Ob rojstvu so glede tolšče razlike med » škim in ženakim spolom v vseh pasovih Z in pri vseh plemenih neznatne. Otroci JU ga spola kažejo iato nagnjenje do polšji sti in to tudi tisti, ki se pozneje po nanT .vijejo v vitki, suhljati tip. Sele ko ^ otroška leta, ae pojavi med dečki in dek2 v tem pogledu znatna razlika, in sicer tak! je ženski spol v isti starostni dobi v gn^ vedno neksj bolje založen z mastjo nego mH v kolikor ne "popravlja" seveda narn! stremljenju po modni vitki liniji. Ta pojav je dobil v sadnjem času prav. pričakovano biologično utemeljitev, e p! son, ravnatelj viUminakega zavoda v OsliT postavil namreč trditev, da so naravne]! tolšče v ženakem organizmu bržkone seddN stih viUminakih rezerv, ki jih mora žead imeti več nego moški kot prva hraniteljica, vega človeškega življenja. Poulson navaij zvezi s svojo domnevo zelo zanimive nodri nosti. Med vojno je vladalo v mnogih defa| pomanjkanje živil, zlasti maati in v zvezi s k pomanjkanjem se je močno razširila neka<» na bolezen, ki je spet v zvezi s pomanjkaai določenih viUminov. SUtiatični podatki kažejo, da je bilo med bolniki s to očetno | leznijo komaj pet odstotkov žensk, vsaj kar tiče sUroatne dobe med 16. in 30. letom, b žensko telo v polnem razcvetu, tedaj v stan ni dobi, ki se zlaga tudi s polnim raccvei njegove rodovitnosti. Že med dečki in dekli mi se je glede na to bolezen kazala razliki prid deklicam. Razlika se je večala do 30 ta, nakar se je spet manjšala. Ta večja odp nost ženskegs organizma je po Poulsonu sledica posebnih viUminskih rezerv in te im svoj sedež v naravnih nahajališčih telesne i šče. To je sicer samo domneva, Poulson upa, da jo bo mogel dokazati z eksperini na živalih. V osUlem pa ima ženska zaradi sn večjih zalog tolšče še druge prednosti p moški in tu bi bilo predvsem omeniti ti športne uspehe, ki so jo posUvili v nekoliki tih na čelo uspešnih vztrajnostnih plavalen premagovalcev recimo Rokavskega preH Poulson prerokuje celo, ds bo ženska v I oziru postavila moškega popolnoma v seneo a to vse zaradi svoje obilnejše tolšče, ki ji ruje telo prehitrega shlajenja. Odtod in tudi pojav, da se ženska v vseh letnih h lažje oblači nego moški in da ji zadostuje < pozimi oblačilo, ki vzbuja v moškem na i pogled šklepetanje z zobmi. Nov velik uspeh v zatiranju nI Pozitivne operacije rakaste maternice Dunajski profesor dr. H. Kamni kar jt dal poročilo o uspehih operativnega raki maternici. Primeri, ki jih obravnava, n našajo na konkretne primere, doseiene na} vseučlliškl kliniki na Dunaju in kažejo M| čakovan rezultat — 65 odstotkov ozdravljt Med ozdravljenja pa šteje imenovani zdrsu samo tiste primere, pri katerih se drži poS ven rezulUt vsaj pet let od dneva operd Med 49 ženskami ki so jih na kliniki operi« zaradi raka na maternici v dobi med zadnji desetimi in petimi leti, ki jih živi danes SI vse so zdrave. Za uspehe, ki jih navaja dr. Kamri gre hvala operativnim metodam ns kliniki ženske bolezni. Ta metoda sestoji pofitd v Um, da se izogiba trebušnemu prerez«. ! U način se umrljivost skrči celo pod slučaje zaradi cezarskega reza. Drugi ftstt ki podpira prvega, je obvezno obsevanji Roentgenovimi žarki ln z radijem po opend Tudi pri naj radikalnejši operaciji namredl ko osUne v pacientki kakšno spregledanol no ognjišče, ki se more razpasti v na« otekline. Posthnmno obsevanje odstrani I ognjišča, ki groze posUtl nevsrna in tudi« mogoči, da bi ae bolezen ponovila. I>oktJ je, da te postopek utrdi ozdravljenje u « 16 odstotkov, i f J Dr. Kamniker navaja slednjič le tM činitelja, ki je zelo važen, za pobijanje ratal maternici. To je preiskovanje žensk v i presledkih. Klinika osUhe potom svojih nikov v aUlnem konUktu s pscienti in jk vedno ns razpolago, če se pokaže potreba, stvo je uverjeno, da bo s to metodo k vt dosedanje uspehe, vaekakdor pa da jih držalo na dosedanji višini. Tudi to utegne bitij V Severni Karolini izhaja list Journal", ki prinaša Jako resno tole vett: fesor T. E. 8tory je imel v petek ns nek^J ketu govor, v katerem Je napovedal, ds leU 2029. varni pred gospodarskimi Po njegovem ao bile v tem stoletje gospodarske kriza I. 1903, 1912, 1921 i« ® Številčne veoU Uh letnic ps znsša 11 11 Je 13 nesreč ns številka, prinese netrt* gospodarsko krizo, V vseh Ustih letih. zvezi s to trinsjstko. Ker ps prihodnji^ nI več letnice, ki bi dala številko stran gospodarske krize dobri do t V*- Lepa tolažba. Samo ko bi ***** profesor še povedal, kako se tem« preživljs vesoljni svet v k*u 1931? Gospodarska kriza seveda sa, letnici ni trinajstke ... 15 SEPTEMBRA \esti iz Jugoslavije J ^A V TRIGLAVSKI SEVERNI STENI obetala v ^i. — Eden pobit jubljana, 28. avgusta 1931. dvčerajanjim se je pnpeti- toerni steni Triglava neverna turistoma if Grad-r sredo ste odšli dve skupi-fctov it Aljaževega doma verni steni na Triglav. Prvina z dr. Pfristererjem ju je plezala po slovenski ,reko stene, druga skupina, eri sta bila samo dva, pa ezala po nemški smeri Sta jurski mojster Fritz Jung ar Kari Wolacfaiti* oba iz bila daleč od fceh dveh ple-u, je plezal naprej. Oba 1» seveda privezana z vrvic na drugega. Prva skupi-bila dale čod teh dveh ple- in je radi tega deloma lah- uledovala plezanje obeh i turistov. Nenadoma »o o-da sta se znašla oba plena zelo nevarnem taestu. > ii skupine dr« Pfrtaterer-celo dejal: "Dobro, da se »j ne zgodi." Jedva pa je ekel, so zaslišali rušenje sja in na to krik: "Abge-! Padel je!" Bilo je jasno, je nekomu od obeh pripetila, da je strmoglavil na-drugi pa je s krikom* ho-oeoriti na nesrečo to sku-Ker se ti niso mogli pri-i obema v nevarnosti se rta-»cima turistoma, eo odhi-izaj na Kredarico, kjer so tili oskrbnika koče. Ta ercrjeva skupina je opazi-ko je Fritz Jung padel na-kako se je kakih 40m niže ia polico ter imel še toliko da je splezal nazaj kvišku arišu VVolschitzu. Oba sta i ostala na (tem nevarnem i v steni ter čakala rešitve tspedicije, ki je odšld iz rane na pomoč. Prenočiti orala v steni, in sreča je da ni ponoči deževalo, ker er oba mnogo več pretrpe-reča tudi, da sta bila prečna z jedili in krepčili ter jami. Zvečer je odšla eks-ja na pomoč, dr. Pfristerer je tudi vrnil v steno, da Si obema ponesrečencema, otrpita in da je vse ukre-, Oba pa sta verjetno zelo na. Do včeraj popoldne oe dicija še ni vrnila, tako da tnano, ali so ju rešili ln ali ung težke poškodbe. DBENA DELA V LJUBLJANI v JafsalsviJU na stavbi nove remize. Dela so prekinili radi pozne sezone, prihodnjo pomlad pa mislijo graditi nekaj novih tramvajakih prog in staro progo napraviti dvotirno. Pač pa radi tramvajske proge podirajo Luckmannovo hišo v Gradišču. Tam vodi tramvajska proga skozi nevarno ožino, ker je Luokmannovs hiša pomaknjena preveč v ulico. Mestna občina oz. lastnica tramvaja Maloželez-niška družba je hišo odkupila, da jo podre in odpre širšo pot tramvaju. Zdaj hišo že podirajo. Pred magistratom postavljajo Dollnarjev spomenik kralju Petru, ki ga bodo 6. septembra odkrili. Spomenik.bo predstavljal ..................... kralja Petra na konju. Radi tega Slovenska Bistrica".', spomenika so se vršile mnoge de- Šoštanj .... bate. Najprej so opazili veliko " ubljana, koncem avg. 1931. vseh koncih in krajih hi-začetimi gradbenimi deli, prehiteli jesen, ki že hoče im deževjem ovirati delo, končajo z delom do *tav-»jim roka. Najbolj hitijo jubljanici. Preložiti bodo morali Ae kaj na pomlad. moHtič je gotov in ,se že ako bodo urejeni spodnji Ti. kjer bodo stranišča, le-»tič |w je do oboka gotov, j* *e gornji del. Ko bosta bodo odstranili tudi o-»tarega mosta ter posta-m< ^ bo ustrezala ograji mostičev. Prešernu so podajo, izpodkopan je že fe vedno stoji na mestu in •rom ne vedo, kam bi "oprej so krog ograje apo- * Podali postreščki, zdaj i> drugega mesU, kot da !*► stopnicah a pomen i-■d*. preselil Prešern, se korali tudi postreščki s 1 ™ami. Tudi postreščki kam bi. ] čevljarski most, ki leži »ran/iAkanskim in šentja- ,m j«4 "zob časa" Uko J« so sklenili odstranHi pootaviti novega železo-*la. Zdaj n te razdira-JP^hod zaprt Tamkajš-*«-Wvalcem pa ao pooUvili »nčno leseno vrv, ki veže trgom, tudi z zidanjem o-1'Jubljanice. Delajo ga * *"«tih. Pri ftent Jakobu »«tprtm. Pri ftent Jako- fr;n:h "d Gradaščice do Zr ,7* moirtu- Zdaj zi-■ f'»llu*ovem nabrežju, nmvaj »i m i .Uli u I.-.-J ►h ima med 1000 in 2000 prebivalcev, tri mestne občine imajo od 2000 do «000 prebivalcev. Mesta so pri nas torej nekatera silno majhna, po številu prebivalstva manjla od mnogih velikih krajev, ki pa nosijo ime vasi. (Primerjaj aamo Trbovlje, ki je kljub večtisočim prebivalcev trg, Zagorje pa vas itd;) Mesta v Sloveniji si po številu prebivalštva sledijo takole:' Ljubljana............................«9,768 Maribor ..............................83,14^ Oelje Jesenice Krško Ptuj . Kranj _____ __________________ N6vo mesto ............................................4,046 Radeče ................................ Tržič...... ....(...............a.......,.' 3,244 Kočevje ...........................................................3,0719 •........................ 7,608 6,38» 6,478 4.^61 4,191 Kostanjevica Kamnik Skofja loka... ••••••sdsst•ss••••*« •ss*s•••••••••• ••»• •••••••••••• sličnost med Dolinarjevim kipom in spomenikom kralja Petra, ki ga je postavil Meštrovič v Dalmaciji. Na vse načine so časniki prepričevali ljudi, da sta oba spomenika postala povsem samostojno in da ni govora o kakem •plagiranju Dolinarja. Da Meštrovič nI kradel motiva pri Dolina r ju, je namreč jasno. Potem pa so ee vršile tudi debate glede prostora, kjer naj bi spomenik stal. Odbor je izbral mesto pred magistratom in to je tudi Plečnik potrdil. Vendar so bili drugI mnenja, da nI vse zlato, kar se sveti, in tudi ne vse/dobro, kar reče Plečnik, ki oo mu izročiti v roke usodo stavbne Ljubljane. Vnele so se debate po časnikih ln revijah, toda obveljala je Plečnikova ln odborova misel. In zdaj postavljajo spomenik na stopnicah starega magistrata in sicer tako, da bo stal konj s kraljem, kakor bi prijahal iz magistrata skozi stranski obok. Spomenik postavljajo, a jo krog in krog postavljena ograja, da nI videti priprav in da ga bodo res odkrili iele na dan slavnostl. Preuredili bodo tudi Vegovo ulico pred Glasbeno matico. Tamkaj postavljajo ob živi meji nizko zidano ograjo, 'pred Glasbeno matico pa bo zgrajen, nekak vhod, kjer bodo stali stebri in na njih kipi naših glasbenikov. Radi novega tramvaja pa ae ljudje jezijo. Res da so vozovi lični Jn proga lepo in trdno zgrajena, toda smola je v tem, da te nove proge nimajo dobre zveze s staro progo ln da vodstvo tramvajske družbe ne pusti voznikom, da bi vozili naglo. Toda tramvaj ni zato tu, da se človek usede vanj in počasi vbzi naokrog, za ta špas je služil stari tramvaj. Zdaj pa ljudje sedajo na tramvaj zato, da naglo pridejo na zvoje mesto, v službo, domov, na postajo itd. Zato je nerazumljivo, da ne poskrbijo za dobre zveze na križiščih stare in nove proge in da prepovedujejo naglo vožnjo, ko je proga vendar trdno zgrajena. Tramvaj je ljudem za potrebo, ne za zabavo. KAKO PLAČUJEJO DAVKE PRI NAS Davčno najbolj obremenjen je delavec, najmanj obremenjen je velekapital Gospodarska revija "Bankar-stvo" je nedavno priobčilr pregled, kako so t davki obremenjeni posamezni stanovi. Zaključne številek dokazujejo, da plačuje največ davka delavec, najmanj pa velekapital. Zakaj za vsakih 1000 Din dohodkov plačuje davka Din delavec ...»..<«.»•»•»«»»»••»•«•......«225».28 trgovec, obrtnik ................126.06 kmet.. velekapttaliet 15.22 Delavec plača torej sorazmerno skoro petkrat toliko davka kot velekapital in celo dvakrat več kot kmet. Delavci dobesedno stradajo, pa še morajo plačevati največji procent davka! 2,693 ?M& 2,400 1,773 1,7*5 1,809 1,27« 1,229 1,084 836 < 766 621 DROBNE VESTI Neu.uLi aAir . ' . prebivalcev. To ao 55 prebivalcev), ^tornji fttgkl delajo fte ^ Radovljica (836). ta o jih Centralna pisarna sa ljudsko štetje v Beogradu je izdala tiskano poročilo o stanju naših mest v državi glede na štetje meseca marca. Glede slovenskih mest je štetje dognalo: Slovenija oz. dravska banovina ima 26 mest. od katerih pa ao štiri, ki imajo manj kot tisoč prebivalcev. To ao Višnja gora Lož mi) Slovenjgradec Ormož................ Brežice ....... ••••••••••••••••••••••••t LafikO •ssssssSsassssssssessvoosossesdsss Radovljica...... .................... Gornji grad ...................... Lož .... Višnja gora........................ 368 Nasproti letu 1921, ko se je vršilo zadnje štetje, ima največji prirastek prebivalstva Ljubljana, namreč 6474, potem sledijo Maribor z 2487, Novo mesto 1686, Kranj 1286, Radeče 1224, Jesenice 881 in Tržič z 862. Tako je stanje slovenskih mest po zadnjem štetju. Domači akrobati na vrvi — Lani je ljubljansko publiko, zlasti pa še mladino navduševal Človek, ki je uganjal razne hudomušnosti na vrvi v višini 20 metrov. Bil je to Nemec Stroh-schneider, ki nosi nadevek profesorja. Napel je močno vrv o strehe realke na streho Glasbene matice nasproti ter vsak večer kazal svoje umetni je. Hodil je po vrvi, tekal po vrvi, se vozil po njej z biciklom, prenašal svoje majhne Otroke na ramenih po vrvi itd. Tedaj je bil on Ijubljan-'ski junak ln vsak večer se je nabrala tamkaj velika družba ljudi in občudovala tega mojstra. Tedaj so se mnogi navdušili zanj in poizkušali sami take umetnije po vrvi. Nekaj časa je vsa ljubljanska mladina skušala hoditi po vrvi ter poizkušati Stroh-schneiderjevo izurjenost. Trije mladeniči pa so se lotili tega čisto za res. Trije fantje iz vasice Stožice pri Ljubljani so se navdušili za tega plezalca po vrvi, sklenili posnemati ga ter se Ukoj začeli trenirati. So to 23-letni Stanislav Snoj, mesarski pomočnik, 18-letni France Prosetnik in 20-letni Iva* Dobovšek. Učili oo se umetnij na vrvi ter začetkom tega meseca so že nastopili v Kamniku in Kranju ter uspeli popolnoma. Zdaj za veleoejmske dni prihajajo v Ljubljano, kjer bodo razkazovali svojo spretnost na vrvi na Istem mestu, kjer je nastopil njih vzor prof. Stroh-schneider. Potem mislijo oditi na turnejo v inozemstvo. Varčevanje. — Poročali smo, da je spričo težkega finančnega položaja države sklenils vlada samoobrambo Jugoslavije s tem, da je pri finančnem ministru po-sUvila odbor, katerega naloga Je, da do prvega septembra uredi načrt, kako znižati vse prora-čune ter uvesti splošno varčevanje. Zdaj poročajo, da so banovine že poslale finančnemu ministru svoje predloge glede znižanja posameznih posUvk v banov inskih proračunih. Nafti državljani-Amerikanci. Uradna agencija Avala objavlja po časnikih tole: "Izseljenski izletniki iz Amerike, naši držav-Ijsni, ki se nameravajo vrniti v Ameriko po L septembru t L, ai morsjo preskrbeti namesto od naših konzulatov IzsUvljonih potnih listov pri svojih pristojnih okr. nsčelstvih novo izseljensko potne liste. Po naredbi ministrstva sa notranje zadeve z dne 11. Julija 1901 II. br. 1961, namreč po SI. avgustu 1.1. ne bo smel noben naš državljan potovati iz naše kraljevine, če ne bo imel novega potnega lisU. las<-Ijenski potni listi obdrfe v njih označeno veljavnost."—Gre namreč za nove potne lisU, ki Jih je izdalo država in radi katerih izgubijo etari rdoče-broširani svojo veljavnost. FR09VBTX — jf-**----LULIua IIMPIV IVTSISnfS Orville Wrlght — 60-letnlk Svetovnosnanl ameriški leU-lec in pijonir letalstva Orville Wright praanuje letos svojo 60-letnico. Danes so ljudje na tega moža Že skoro posabili, toda pred 26 leti je bil on prvi, ki je s jekleno energijo utiral poU modernemu letalatvu. ime Wright je takrat pomenilo sa-četek novo dobo. Prvi teoretik in praktik, ki ae jo resno bavil a vprašanjem, de je mogoče leteti z leUlom, ki je težje kakor zrak, je bil nemški inženir bilienthal. Ta pa je plačal svoje drsne poskuse s svojim življenjem. Tudi Wrigh-tovega brata Wilburja je doletela isU usoda. BraU Orville in Wllbur Wright nisU bila niti profesor ja niti doktorja, ampak sU bila samouka v pravem pomenu besede, ko sta ie začela bavttl s letalstvom. Povod sa njihove Študije jima je dala navadna otroška igrača, fetldce na vijak, kakor so jih Že adavnaj prodajali ha sejmtyi. To igračo je bratoma nekoč prinesel njihov oče s sejma; to Je bilo 1. 1878. Po vsorcu te igrače sU poskušala braU napraviti večje letalo, toda njuniposkusi oe U-krat niso obnesli. Zato sU si rajši izdelovala znane "'zmaje", dokler nista dobila v roke del inženirja LJUenthala, ki sU si jih kupila pftv vsa. Nato sU . študirsls še dela drugih leUlakih pijonir Je v kakor Chanute**, Mouillard-a in Langley-ja. iti Na podlagi teh študij sU izdelala prvo leUlo, ki sU ga pa morala voditi leže. Ko sU gradila to )0Ulo, se jima jo sačel boljšati tudi njun gospodarski položaj. Prišla sU namreč v posest male tvorntce sa izdelovanje bieiklov v Day-tonu, kjer ste začela isdeiovati tudi avtomobilski motorje. Za svojo leUlo sU si napravila motor 40 konjakih sil. 17. decembra leU 1903. sta prvič letela z novim motornim leUlom. Let Je bil seveds zeb kratek in je trajaMd 12 sekund za daljavo 26 mfetrov. Četrti let pa jo trajal Že 69 sekund sa daljavo 269 metrov. Te prve pbJkuse sU delala v mestecu Kltty Hawk. Kasneje pa sU se preselila v prerijo bll-su Dajrtona fh Um ate letela že 800 metrov daleč v 1 minuti in 32 sekundah. LeU 1906. sU letela že 4 in pol kilometra daleč, to daljavo sU kmalu prekoračile in jo zvišala na 88 in pol kilometra. Nato sU nekaj časa mirovala* dokler Ju ni Brasill-janec Santoo Dnmont pregovoril, naj svoje poskuse nadaljujeta. 4. septembra 1. 190». je sedsj 60-letni Orlllle Wrifht letel v Berlinu. Letel Je 172 metrov visoko, a še ,A*tega dne je svoj "višinski rekord* izboljša! na 800 metrov. >• Ti poskusi so bili sa vse tehnike vellksnaka vzpodbuda, da so eedetili % vso vnemo rešitve vprašenja "težji.* kakor zrak." Kako pe je letalska tehnika napredovala » četrt stoletje, to vidim*danes, ko let okoli sveU ni nič nensvsdnega več. Za beaode Je zgrabil Od Jeze bi škripala z zobmi. "Janezek, prinesi mami sobe. V kozarcu na nočni omarici deževalo ne bo; U in U zvezda kažeta nft lopo vreme." Kmet je odšel v sobo in vraU sa seboj za pahnil. Ponoči je začelo res deževati. Tujca sU iskala kakšno zavetje, pa nikjer ni bilo nič. Začela sU torej trkati na vraU, a nihče ni odprl. "Nihče ne odpre," je rekel zdravnik, "bržkone oo še vsi mrtvi." Zgodaj zjutraj pa je stopil kmet na dvorišče ln je vprašal tujca: "Ali sU dobro spala? Ali nist* bila mokra?" "Premočilo naju Je do kože," jo rekel aztronom; "toda povejte mi, kako ste mogli vedeti, da bo deževalo?" "Imam prešiča, ki se vselej 2 uri pred dežjem kar potuhne," je rekel kmet. "Pa še to povejte," jo rekel zdravnik, "ali jeete vsak dan takšno kašo, kakor ste jo vče* raj f "Vsak dan/" je rekel kmet. "Pa vaa nič ne boli?" — Jo rekel sdravnik. Pač," je odvrnil kmet, "ampak ml se vležemo s trebuhom na peč tn topla opeka nam pfe-greje čreva, dokler bolečine nehajo." Tu jo rekel sdravnik astronomu: "Vmivs se domov v najino deželo! Kaj pa iščeva midva tu« kjer jo že vsaka peC zdravnik ln vsak prasec astronom?" In sta odšla . . . Zveatoba Kurnik si hoče kupiti psa. Stoji prod pasjlco ln si ogleduje ščene, ki mu ga ponujajo. "AU pa je pes tudi svestf" Vpraša nato. "Mislim, ds," mu odvrhe prodajalec. "Trikrat oem ga že prodal in trikrat je prišel na-*aj." • Kdaj naj potem dele? "Obtoženec, kako ste mogli biti Uko predrzni, da oU opolnoči vlomili pri tem goepodu ln ga oropali?" "Cujte, goapod sodnik, ko ^em bil sadnjič tu, ste heftell vedet/, kako sem mogel biti U-Jto predrzen, da sem ob belem Snevu napadel nekega goepoda a ulici. Kdaj naj potem sploh delam?" • Ne da ae ujeti Zdravnik tolaži vdovo. "Ne smeU obupati, goopn. Vrniti se morate v življenje, da se raitresete. Morda se boste lahko spet poročili." "Gospod doktor, ali naj to smatram za snubitev?" "Draga gospa, zdravnik res predpisuje sdravlla, toda sam jih nikdar ne jemlje." ^mmmmmmmmmmsmmtmammmmmmmrnm^mmmmmm NAŠE TELO INZNOJE Zdravit Ir Mkssssi Dve tujca* adravnlk ln astronom, ste prišla na svojem poto-vnaju tudi v Rusijo. Noč ju je zalotile ne deželi in teko sta oe morala ustaviti pri nekem kmetu. Zdrevnlk je opazil, da kuha kmetica nekakšno goeto kašo ln al je mislil: To bo najbrže ss presee." Toda glei, kmet In njegovi ljudje oo tisto kašo pojedli do zednjega ostanka in še žlico so oblizeli. "Poidlvu brž na dvorišča," jo rekel zdravnik ovojemu toveri-iu, "kar je namreč ljudi v sobi bo nocoj vse pomrlo," . Odšla ste na dvoričše ln sta se vlegls v kup sleme pod milim nebom. i, Prodno po Je šol spat, Je pri stopil k njltne kmet In rekel. Zakaj pa nočete prenočiti v sobi? Nocoj bo deževalo r "Ne, midVe oeteaeve tu; tudi POJASNILO DRUŠTVENIM TAJNIKOM IN POŠILJATELJEM BAZNIH NAZNANIL. Kadar pošljete Ifstu Proove« te kakoršnakoll naznanilo te za* hvale o amrti, tedaj voelej povej* t pleme, aH želite faoeti ple- čan oglas ali kot navadne Afeo Je prtebfaoe M root, ee Izpusti Ig mm ooobao zahvale te Ime— »še» priobči brezplačno. Kador H hočete imeti priebčeoo celo vtete raznih Imen In drugih etftll, Jd po te ogltt, ze kateroge eo moro plačati, to volja taileao te aa Oo* Nadalje volji Mo trn* m kelj m krotko ta m važnejši det Ce pa de noj be teko volja aa voa afla, še g> bOgM tekoetvmieel Jati, de ne J te to egtaa, krat aaj ao lati priobči fa mi iIsfteH. Te kmrmitotomglUm vitel J. NareMte Mladinski m dtoel PO CBM i>Q?NAMO STAROST . Pelješ se s cestno železnico ali pa s avtobusom. Tebi nasproti sodi ženska, ki jo imaš ti ia še mlado dekle. Ii pogovora s njenim znanoeen pa aposnaš, da je njen ain že viookošolec .... Take napačne oenltve sterosti dandanes niso nič redkega, kajti marsikateri nosi le lepo število let na svojem hrbtu, izgleda pa kljub temu še vedno Čil In svež in mlad; ao pa tudi ljudje, ki izgledajo stari po 70 let ali še po več, Čeprav so po letih mnogo mlajll. Starost moža je treba presojati dmgnde kakor pa starost ftenske. Zelo dober pomoček sa cenitev je )toŠa. Zato tudi skušajo Ionske na vso načine obdr-šati kolo mladostno in sveto in krepko napeto. Barva kože pove mnogo, vs<>gH pa tudi ne. Mehki prehodi it rdeče barve na licu v belo, kakor jih vidimo na mladih Ikift, so umaknejo kasneje ostrejšim ln temnejšim barvam. Temu slu skušajo Ionske priti v okom i rasnimi mašili. Ustnice tudi počasi ligubljajo svojo sveše-rdečo barvo tn postajajo temnordeče ali celo vijoličaste. To tefono barvo ustnic naj zakrije znani "lipen-štlft" ali "štift". Znak mladosti je mehka in fina kola, ki je podobna svili aH žametu. Tako kožo si sna ohraniti mnogo žensk še do poznih let. L. R. Mueller je ugotovil, da se pojavijo okrog 26. leta podol-gsste gube ob očeh; okoli tridesetega leta« pa ae začno delati gube okoli oči* ki jim pravijo Nemci "Kraehenfusse" — "vranje noge". To ee gube, ki ze stekajo od sonc v smeri aa oko. Tudi gubo na čelu oe začno pojavljat! v tej dobi in pa gube od nosa na ustnice. Gubo 'od brade proti "ključnici" pa kažejo na 60 let, obras se nagrbanči — človek je "sUr". Sivi lasje so1 navadno snak sUrostl; so pa tudi ljudje, ki jim lasje osive to v sgodnjl mladosti. Ljudje, ki eo stari okoli 60 tet, Imajo le dootlkrat zlve laze, pa ne vsi. Zgodnjo osivslost povsro-čsjo tudi holeenl ali pa hude ln težko skrbi. Sivih las ne moremo popraviti drugače kakor e spretnim barvanjem. Moderni kratki lasje delajo ženske mlajšo, moški pa se 'fpomlede", če si dajo brlti brado ln brke. Ognjevite oči so snak mladosti. Ogenj v očeh pa » leti vred glno. Tudi gibčne roke so snak mladosti; seveda vpliva na oblikd rok tudi telesno delo. Poseben znak mladooti pa je vltkost, ki na to polagajo dandanes moški in tonske veliko važnost. Kdor preveč je ln no dela teleono, se sečne debolltl le a 30. leti. Na debelenje ne vpliva ssmo rod in kri, ampak predvsem požrešnost. Kdor pa hoče naglo shujšati, je vedno v nevarnosti, da bo težko olel. Starost se poena tudi po hoji. Prožna hoja je snak mladosti In svetosti, počasna ln nesigurna hojs pa Izdaja steroga človeka. Pod tem,gazlovom piše v du-najokom lf*u "Neueo Wloner Tagblett" H. Jaworekl toalet "Gospod H. Welle, prerok mod plseteljl. prerokuje, da bo kmalu prišel čaa, ko bo človek "večno mlad", Pisatelj lahko prerokuje teke otvarl, toda sa znanoot jo poetale te stvar ro-al noet In resničnost. Ros Je si-cer, de oedenje generacija no bo to večno mlada, toda znanoet "regeneracije" (obnovo) In "po-mieditve" človeštvo stalno napreduje, in uepehl. ki jih bo znanoot d<*ttrla I. H0H1, bodo dleto drugaOmkakor so uspehi I. 10*1. | Po "vešl mladooti" oo ljudje vseh čas# vodno hrepeneli. Svečeniki/ učenjaki, alkimisti itd. so vedno poskušali to tajnost razjasniti. Srednjeveški alkimisti oo vodno lokali neki "elikslr", ki naj vrne človeku njegovo miklost. Staroogiptov-skl svečeniki oo dejali starcem piti kri milllh žrtev. Neka gr> fice pe oo-Je kopala r krvi mladih deklet, da oetene večno mlade. Mojo (Uftb po se giblje v čisto drugem preveu. Jo« pomlajem isčrpanl ormnlzem s brizge-njem mslftt količin krvi; krvi pa ne vbrizgavam več kakor za žllčleo kave. Pomena krvi zs organizem eieer še ne posname popolnoma, * vemo pa le, da igra kri v organismu vele v h ino vlogo. Beseda, "da jo kri življenje V ni prašna. Ne gre po sa količino krvi, < ki jo \ brizgnem, smpak za njeno kakovost, v Vbriigana kri mora ustrezati "mačaju* krvi, kamor jo vbriz-gnem. Mikroskop nam pokažo, Če pripada bolnik isti krvni skupini kakor dajalec krvi ali ne. Dajalcu krvi odvzamem člzto majhno količino krvi, in po prl-prostem mehaničnem procesu sterlliilranja vbrltgnem kri v bolnikove lilo. Od 1. 1922 dalje smo vbrizgavali kri v lilo nekaj stotin bolnikov li vseh slojev: prišli so študirani ljudje, delavci. moški in ženske. Učlnsk vbrizgavanja traja po več aH. manj let, kakor je pač bolnik star. Po vbrizgavanju mlado krvi smo ugotovili na naših bolnikih, moških in Ionskih, vse mogoče saake "pomlajenja"; pritiak krvi Je padol, spomin se je okrenlk nespečnost Je minila. Hoja Je pootala lahko mladem-ška, oči pa čiste in ognjevito. Vse to pa dokazuje, daje starost bolezen, ki je osdravljlva. Danes ni več nemogoče, da ne bi Človek Uvel do svoje smrti brci snakov ostarelostl. Statistika dokazuje, da llve ljudje povprečno vedno dalje. Povprečna sterost človeka Je inašala v srednjem veku le 14 let; pred letom 1779 Je znašala že 30 let. Do I, 1881 se je dvignila na 40 let in dandanes je povprečna etaroat vedno višja, Uko da znaša na Novi Zelandiji to 69 let. "Večne mladosti" si-cer znanost še ne sna ln no mo-ro pričarati, odpraviti pa Je to danes mogoče vso snako osUre-losti. In to Je to, kar ml hočemo zaenkrat podaljšati človeku njegovo mladootno voljo do njegovih zadnjih dni. Is sUrih ljudi se sloer ne da delati mladih, pač pa lahko omogočimo človeku, ds preživi svoja sUr lete bret bolečin in neprillk staranja." To so sicer prav lepe In tola-*llne besede, ampak zakon narave je tek, da mora vse enkrat Iti v kraj, kar Je staro. Pljučnica odpravila sladkorno V mestni boktllnlel Berlin-VVestend so Imeli tdravnikl pri-Uko opasovatJ, kako Je neki Baletni bolnik, ki Je preetal pljuč-«ioo, ozdravel hkrati tudi od sladkorne bolezni. Ko Je bila pljučnica končana, eo Isginili tudi vsi znaki druge nadlogo, ki Je poprej grenila bolniku llvljenjo. Prof. dr. Friedrich Umber meni glede na te primer, da onovl, ki Jih oddaja telo v dobi rekonvaioooon-ce po pljučniei, silno učinkujejo na trebušno slinavko, ki Jo po-polnoms prerode in usposobijo, da začne zopet normalno proizvajati insulin, ki uravnava potrebo po oladkorju v človeškem organismu, 4t ^ \ Hlpnooe ustavlja krvavitve Profeeor na četrti vooučlliški medicinski kliniki v Berlinu dr. Klemperer Jo dognal novo metodo sa ustavljanje krvavitev pri težkih oboljenjlh obiski. Poalulil oo je hipnoze, ki oo mu Jo pri poskusih sijajno obnesla. Krvavitve oe uatevijo kakor na povelje. Zo prej so nekateri sdravnik! priporočali uporabo sugestije in sllčnlh pslhoterapovteklh pripomočkov, sedanji Klemperer Jev! poskusi pe so dokazali, da Je način hipnoze najusnešnejši, ker dajo takoj odlične rezultate. VraU mu Je Ciril in Metod lllačar ste brate ln so Imate selo rada. Stanujeta daleč narazen In nekega dne pito Ciril Metodu i "Izvrstno se ml fodl!" NIČ drugega. In na pismo ne prilepi niti znemke, da mora Metod plačati globo. Nekaj dni nato dobi Ciril po pošti velik zatpj. Broa poštnine. Plečeti more štiri kovače kazni. Odpre zaboj In v nJem dobi velik komen. In zraven listek? "To kamen ae ml Je odvalil od orro. ko sem prebral tvoje piemo." > X ■ '7' -fri r«« Mi TRAGEDIJA V KLETI njih smrti Sorodni- denar, ki mi kqma »<*o*tuje za nekaj ta« prerekali, hrano in stanovanje. Včasih, ko gkrbi droto in kon-1 o vaem tem mislim pri delu, vse "Kaj storil z mano? Dal al obljubo." ] "Tega gotovo ne storim, kar ai U * ma- no. Besede so zapekle, t-oepod^ J« w "Florijan. glej. da se ne pokoplješ! Marina Je na ves glas zapreti la. 2. Resna in v premišljevanja zatopljena se je zganila šele tedaj, ko je Vinko prišel is stanovanja. Skoro zakrohotal -a je. "To me resnično veseli. Vssj enkrat Je Marina brez posmeha. Te je zgrabilor "Satanski grelniki! Samo uživanje vam pali misli." "NI res." . k • "Ksr tiho! Anico bo* popolnoms uničil. In zgolj rsdl nsslede." "Vssj ti pravilno razumevaj," Je Vinko nenadno zaprosil. "Kar je zdaj prišlo nsd naju, to korenini v lahkomišljenostl pred srečanjem z Anico. Kesam se, s pomoči ne vem. "TI si boš že pomagal, sebe boš že rešil. Zgoraj so duri zaškripale. Vinko je prezrl Msrlno, prlhsjsjočl Anki so veljsle njegove besede. "Kje imsš otroks?" "On te ne brigs," je siknlls Anlcs ln gs še pogledstl ni hotels. "Njegov oče sem." , "Zadosti žslosten ln umssan.---Ms- rina, povej, če gospodar zopet pregsnjs." "Samo smrt svoje žene je neznanll." "Mu je umrls?---Ah, ds bi bils jaz ns njenem mestu."' "Ne želi si smrti, ds res ne pride. "Je mar težja kot življsnje?---2e tedaj, ko ml je prvi otrok umri, bi morala z nJim." "Anica, kaj vendsr govoriš?" je Vinko skrbeče vprsšsl. "Tebi ničessr." Odgovor je zvenel tuje, mrslo . . ." "PomiriU se, J ss ps malegs poujčkam," js rekla Marina ln odšla na vrt, kjer se je grel Anlčln otrok. "Anica, vsaj spregovoriti ml dovoli." Vinko Je prosil tako vroče, ds bolj ni mogel. "Ds tvojs sodba ns bo krivičns, me poslušsj." "Ns hodi mi pred oči, ne moleduj Uko ponižno! Poberl se, ds U nikoli vsč ne vidim." "Z vso pravico me Izgsnjsš, vendar še u-psm ns toplejšo besedo." "Kar Je tvoja podlost brezmejne, pričakuješ moje ponižnosti. Ns pasjo vdanost se zsnsšsš, ps si ss všUl." "Anica, veruj ml, da obžslujem svoj greh, ds neizmerno trpim radi njega." "Zgini s nesrečnim Jadikovanjem! K svoji vlsčugi odrini, sUreJšl otrok U čsks pri nji. --Ts vsaj iskala ne bo ln s tlrjsnjem nsd- legovsls." "Ce Uko hočeš, pa pojdem. Razumeti me nočeš, odpustiti ml mogls ne boš, o ljubezni moram ps sploh molčati." "Molči o vsem In sgubi se! Tvojs prevara Je dovolj grda." "Anica, prečmo gledaš, prestrsšne predstave si slikaš o moji zablodi.---Ko svs ss rasšls ln U js bilo trsbs pozabiti, sem žive), kakor se je pač živeti moglo. Rasllčna srečanja so se vrstlls, v svojo pogubo sem pomudll tudi ob dekletu, ki sdsj densrjs hoče. 8 tedsnjo fsntovsko objestnostjo je udsrjens nsjins sreče, vse ps šs nI razbito.---Anlcs, ljubim U ln vem, ds ti ssme tudi še nisi vss umrls. Ssmo ard te Je prevzel. Premagaj ga." Anka gs je poslušala ln m vsaj nekoliko umirila. "Kakšnih koristi boš s tem deležen?" , "Krivdo popravim, a načrt Izvršim. Vae se Izravna. Trebs Je le tvoje dobre volje, tvoje IJomočT, Anlcs." "Ne ukvsrjsj ie s praznimi beaedaml. Nihče mi ne vrne ukradene radosti, nikjer nI plsčlls zs krvsvo ln Uko brezamlselno trpljenje. Ksr si ml dal upanjs ln pogums, gs Je vzela tirjaUv. TisU uro ss je zasukal svet, ssbolelo me je in vrglo ob tla." V povedanem je ležalo vse njeno veliko gorje, vss hladna obtožba ln ves njen obračun s potrtim, kesejočim se Vinkom. •Tudi mene boli," je on pogovsrjsl. "Skle-niva bolečino in jo premngejvs." "Da bo nova prevara mogoča.--Za- aUnj se trudiš. Ničessr mi ne moreš nuditi. Zakaj si sploh hodil semksj? Pustil bi me." "Slučsj me je pripeljsl, s srce privezslo." "Veselje si obetal, a prinesel nesrečo. No-dolžnega Davorina si spravil v zapor, moje dekliške ssnje Izigral, zdaj pa hočeš, da ti sledim in pomagam zspravljstl ukrsden denar. S teboj niti stopinjs več! de nikdsr v življenju ni bils Uko odločns. V Uj ssmozsvesti je privrel ves njen obup do živegs izraza. Stopili Je v sUnovsnje in s presenečenimi očmi obvisels ns oknu. Vss prs-ena je zrla v znan in nepričakovsn obraz. Kri jI je zsstals. Za oknom je čepel njen rrtbž, ki Je pobegnil iz ječe. S krikom je plsnlls v vežo. "Prišel Je, skozi okno zijs . . ." Vinko je ni razumel. Ona je bežala po stopnicah. ' "Marina, otroka r' y • i ■ * S. "Kam hočeš, Anica? Kdo je? So msr strahovi?" Vinko je mrzlično spraševsl, sto-# pil nsglo v sobo, se vrnil in zmsjevsl z glsvo. "Ničessr nI, čemu U groza?" Tihi, neznosni trenutki so gs grelL Tods ns dolgo. 8 stopnic je stopil preden mož v raztrgani jetniški obleki in ga s čudnim, posmehljivim ogovorom pozdravil. "Skupaj svs, ne uideš mi. Dsnes poračunava, kar je nsvskriž. Le naglej se me, le čudi se, znebil se me ne boš." | "Kaj hočeš?---Kaj delsš tukaj? — — — Obsojen si.. "Preslabo sto me povečali, premslo varno zsRrli. To je precej nerodno, bratec." V vežo je vrglo Msrlno. "Vinko, pomagaj! Anica boži z otrokom proti vodi. Sams je ne bom rešila." Vinko je oksmenel. Marina je hitela so-pet ven. Ko je zginila je hotel Vinko za njo, toda Dsvorin gs je z vso silo zadržal. "Poračunsvs poprej, prijsUlj!" "8 poti, prikasen! Stran mrhovins!" f Vinko se je z možem spoprijel. Anico je hoUl rešiti smrti, ji preprečiti naznanjeno namero. Davorin mu je pa branil pot iz veže, ga v blazni borbi spodbil, da sU obs psdls po tleh. "Ksr pogtns naj Vlačugs! Tudi tvoja nsj ne bo, tudi tvoja ne več!" PoUgnil je nož. Vinko je zapazil nevar-noet, se s zadnjimi močmi skušal rešiti divjega objema. Boj na kletnih tleh jO bil priUjen, poln sovraštva, Jeze. —--Sekunde so tekle. — — Davorinovs roka je nsšls zamah.-- Kri,,. Vinko js ssstokal . . . Dsvorin se je pobral z mokrih UI. Vinko je nslel glss. "Morilec!" Je zahropel, stiskal rano in zgubljal moč. "Račun je poravnan, zdaj smo na ČisUm I" Iz Davorina je prikipelo pijano zadoščenje. Njegov klic je bU polblasen. Potem je pa zopet šel. Klet je nemela v tišini. Le Vtoko je še hropcl. S poslednjo silo se je dvignil, razprostrl roke, stopil dva koraka proti izhodu. "Anica, odpusti . . ." Žejne ustnlee so vroče, zsproslle . . ." Nstrf je psdel ln nič več vstal... kdo naj skrbi za siroto in končno jo je vzela njena teU k bl v mslo rudarsko mestece. Pri njej Je morala trdo delati. Vzdržala je, ne da bl tožila. Vsako stvar je storila smotre-no ln vsi so se čudili bistroumnosti dekletca. TeU jo je pa za-aovrsžils, posebno še radi Uga, ker Je Anica v šoli in prav U-ko doma nskriljevsla njene o-troke. Anica je dobro videla ln čutila, da jo teU ne ljubi in pričela je misliti vedno bolj pogosto na beg od svojih sorodnikov. o vaem Um zavre v meni in komaj se premagam, da ne pljunem svojemu gospodarju v obraz. Storil bi to, toda ob misli, ds izgubim še to drobtinico, ki pada od njegove preobložene mize, se ustrašim Ur se potuhnem. Kadar pride nenasitni izkoriščevalec v pisarno, Ukrat se moramo zatajiti in ga prijazno pozdravljati: Dobro jutro, gospod šef! Kla-njsm se gospod!" In kako ponosno koraka mimo nas! Njegov tolsti obraz izraža: čast Ko je izpolnila trinajst let, je imaU gledati mojo zvišeno ose- pobegnlla v drugo mesto in se bo!--V moji notranjosti ponudila pri nekem trgovcu za vse razbije in kipi, ko gs vidim, [K Htunjo. Vzeli so jo v službo kako nesramno nss izziva in vsled njene prijetne zunanjosti rad bi mu zslučal grdo psovko v 15. SEPTRin Za kratek čas O, to tsiče! "Možiček, povej mi, sli si ti izrezsl iz dnevnika članek "Kako dosežem sto let?'" "Ds." "Zakaj pa?" "Nisem hotel, da bl ga tvoja mati dobila v roke." in njene duševne razvitosti. 2. LeU so Ukla in Anica se je razvijala v lepo, staslto mladen ko. Ce se je pokszals ns cesti, so moški strastno pogledavall za njo. Nekoč je zavila ob nekem vogalu ulice in slišala, ko je neki gizdalin rekel svojemu tovarišu, očividno z namenom, da bi ga ona slišsla: "Dal bi deset let svojega življenja zs eno ssmo noč z zalo gospodično!" obraz: "Pi|svks! Zajedalec! in ne vem kaj še vse. — Zakaj nas je toliko hlapcev, ki moramo trdo delsti in zs plsčilo stradati? Garati moramo za njih, da oni lažje razsipa vajo naš denar in preležavajo na bržuna-stih divanih v družbi lenih, za peljivih žensk." Dolfl je končal svoj izliv nad nepravičnostjo socialnega sisteme, v ksUrem ima eden vse, množica pa nič — in pričel ža- Nepričakovan učinek Gospod župnik sreča na cesti PepeU in mu reče: "Veseli me, da je moja pridiga tudi na vss dobro delovala. Ko sem govoril o pobijanju greha in nemorale, se vam je razjasnil obraz." "Da," pritrdi Pepe, "spomni sem se Ukrat, kje sem zadnjič pozabil klobuk." V h - • _ I milVilMI "»V --t" — Besede gizdalina so jovzne- lostno premišljevati. Nikjer ni mirile in v Aničini duši se je | sijal žarek,sreče in pravičnosti, nikjer ni videl izhoda Iz svojega položaja. (Dalje prihodnjič.) Na obrežju kahle vode je obsUls Marina. Ssms, s solzami »v dčeh, ln mrazom v srcu. Anko in nj^Rfeia otroka so poljubljsll valovi . . . (Konec.) Milan Medvešek: RUDARJEVA HČI i. Po desetih letih bivanja v Severni Ameriki se Je rudar Jakob CrnlgoJ s svojo ženo in hčerko Anico vračal v svojo domovino. Rahlo sdrsvje njegove Žene. domotožje ln druge žlvijcnske neprilike. ki so ga trajno zalezovale v njegovem revnem življenju v tujini, ao ga napotile, da se je vračal nazaj čež širni ocean. Doepel je domov s svojo družino prav v najslabšem času, tri mesece pred svetovnim klanjem. NI se še dobro usUlil v domačem kraju in te je moral odhiteti na boJUče. da brani domovino ln svetlega ceearja. Rudarja Jakoba so poelsll naravnost v Poaavje nad Srbe. Jakob Je bil pristaš socializma, kljub Umu Je čutil toplejše ču stvo do fclovanov kakor do drugih narodov, Prvi spopad. Vsepovsod kri nedolžnih in zatiranih. Strano divjanje je Usjato do rane- gs jutra. Polsgoms Je vse u-tlhnilo. Jskob se je plszll po trebuhu čes še gorka trupla in sme ns srbsko stran. Mislsč, ds Je izven nevernosti, je vsUl ter se s belo rutico v roksh bll-žsl srbskim četom. Ns griču, ns svstrijskl fronti, Je sUl čsst-nik t daljnogledom na očeh in pri nJem sU stala vojsks, napeto pričakujoča njegovega povelje. Ko je čsstnlk videl, ds se a vat rl Jak I vojsk s belo rutico v roksh bližs srbski fronti. Js dal roško ln kratko povelje: I Fouerl" Dve strela sU sagr-mels ln rudar Jskob smrtno sedet v hrbet je dokončal hribovito pot svojegs življenja. Kdo ve? . . . mords sU bila vojsks. ki sto i astre I lis krogle Jakobu v hrbet, SI« >»« fu *i i P mords celo njegova bližnja sorodnike. •. Jakobov e zadnje"misli so bile posvečene njegovi dragi šenl la ljubljeni hčerki Anici. Na trebuhu lešoč In s obratom zaritim v krvavi trsvl ja pritajeno v onemogtom gnjevn. napol atokajoč. napol srdito, Jo-šal: "Zakaj prihajaš, smrt in ae ml zlobno režiš v o-braz, ko vendar nlaem Še Izpolnil svojega življenja? .. . Smrt, aH ne veš, kako je s menoj ? žena je bolna, hčerka nepreakrb-Ce v Antčtni ausi se vzbudilo skrivnostno hrepenenje po nečem neznanem. Trikrat v tednu je hodila ns-kupovst ns trg različno zelenjavo za svojo gospodinja Spotoma je srečavala na vedno enem in isUm mestu mladeniča dvaj setlh let, prijetne zunanjosti, toda boječega značaja. Kadar sU se srečala, jo je plašno pogledal in velikokrat se je Anici zdelo, da jo hoče nagovoriti, pa nima poguma ■ Prva dekliška ljubezen ji je planila vdušo. Ko ga ni nekoč srečala na običajnem mestu, jo je nekaj neznanega stisnilo v njeni notranjosti. Srečevanja z njim se je Uko navadila* da je že dolgo časa čutila toplo pri-jsUljstvo do njega. Vznemirjeno se je vprašsvsla: -"Ali nI odšel za vselej? Mords gs ne bom nikdar več videle?" Misleč nsnj je žalostno korakala zopet na trg. Nenadoma pa je zagledala, ko ji je prihajal nasproti. Vse je drhUlo v njej. Ko sU se srečala, ga je Anica Uko hvaležno pogledala, da se je mladenčl Objunačll ln jo nagovoril. Od tih dob sU se sUl-no sestajala ln se ljubila s sil nim ognjem prve, čisU ljubezni. PreUklo je nekaj let, odkar se je vojna končala. Mlada Jugoslavija je bila v velikem kaosu ln ekonomski krizi. VodlUljl naroda: vojni llfersntje, vohuni ln dobičkarji so se igrali s svojim prenapetim nacionalizmom, prisegali zvestobo kralju, kskor nekdsj cesarju, in kovali fantastične načrU o veliki Jugoslaviji. Svoje navdušenje so zalivali z likerji ln drugimi dragimi pijačami, prirejali banko-U ln se gostili po rimljansko. Pri svojih patriotičnih gostijah ao čisto pozabili na lačno ln u-božno množico, lcaUra se je izseljevala na vse strani sveU s praznim trebuhom za kruhom. Mnogi izmed njih so s svojo krvjo gnojili mlado državo in za | plačilo so bili pognsnl v pomanjkanje iri trpljenje — v hladni tujini. "Kako lepo bi bilo najino živ-ljsnje, če bl bils združens zs vedno!" je mehko vzkliknile Anka, sedeča s Dolfom na klopi v tihem parku. Čakala je Domača hrana Gospod Smirek zaide s svojo boljšo polovico, zajetno, že sU-rejšo damo, v bar, balet. Tisoč lepih nožic. Smirek je navdušen. "Hm," zamrmrs, "meni se kar sline cede." "Sline se ti lahko cede," odvrne njegova boljša polovica, "jedel boš pa doma." Skrben mož RavnaUlj jetnitoiee ^ zdaj aU odpuščeni iz L^ ša prva pot bo seveda družini, kaj ne?" ^ Smuk: "Da, aamo prej moral še kje kaj suniti, J pridem domov praznih n** Zakonski prepi. Ona: "Vse, kar je v V-moje: pohištvo, obleka In kaj si ti imel, predeT vzel?" On: "Mir." NŠMČNIKI Vsak po svoje "Ženi sem podaril za god biserno ogrlico. Kaj praviš na to?" "Nič posebnega. Tudi jaz sem dal zadnjič svoji nekaj za vrat." "Tudi ogrlico?" "Ne, kos mila." Pavafe not ta iMJaaJji Ako ae pointlte ualabeli, iatrpani ali »ko _____ vašim orsanott primanjkuj« ti vi jen Jake alte. SNPJ tedaj vsem i ta Nuca-Tone aa nekaj dni in ep* ^ Hm Znamenje (Avg. 31,1931 meni, da vam je name* tekla U dan. Ponovite j» vočasno, da vam lista vimo. Ako lista ae I je mogoče ustavljen, £ plačan. Ako je vaš lig in ga ne prejmete, Je usUvljen vsled napa&ca' ova, pišite nam d navedite stori ln novi Nsli zastopniki ao vg št ven i tajniki in dragi ki, pri kaUrih lahko ročnlno. Naročnina za celo leto Ji itil bodete kako ae bolje počutite. Nuva-Tone odtieti iivot boiesenekih »Hvic in daje nova In ailo tivcem, milicam in organom. Menda nobeno drugo idraviio ni bolje od Nuea-Tooe. Ne poaabiU preakrbeii »i eno atekieoieo. J« na prodaj v lekarnah. Ako sa lekarnar nima. tedaj ma reeite naj iatega narodi sa vaa od trgovca na dabeJo. &CEM rojaka Andreja Lah, kaUri je bival v Skidmore, Kans. Poročati mu imam, da je še nekaj zapuščine po pokojnem John Zakrsj-šeku. Rojake prosim, da ga opo-zore na ta oglas, ali pa naj se sam javi na moj naslov: Anton Piadar, P. O. Ringo, Kans. (Adv.) leto pa 1100. jo $4.80 u «2.40. Chlcago la Cka pol leta $3.75,« lato tf ne $6.30. Za Evropo stane za M $4.50, za vae leto pa $9.01 Tednik atane za Evropi Člani doplačajo samo poštnino. ftfladinaki List stane leto $1.20. Naročnino lahko tudi pošljeU na naslov: Upravništvo "PROSVE 2657 S. Lawndale Ave.. a STAR IN ZVESTI PRIJATELJ je ta poznann banka vsem svojim pomaga In daje nasvete. Ona obavlja vaah vrst bančna posle ln prodaja "šifkarte" vaeh družb. Ne poaabiU aa obrniti ns njo kadar kaj potrebujete. Vali prihranki so savarovani pri KASPM AMERICAN STATE BAS CHICAGO, m 1900 BLUE ISLAND AVENUE dv.V Ti «tra*n» .mrt, a onim udsrcem tri bitja, včasih na ato ln sto ljudi... velikokrat čeU! Komu v korist al U-ko brezobalrna? Pravijo, ds je bog neakončno usmiljen in tebe kliče njegova "dekla". V boga in njegovo usmiljenje le dolg<> faaa ne verujem, to če bl bil do danes v dvomih, bl Um trenutku val dvomi razpršili , . . Pozdravljena, draga lena! Srečno, ljuba Anlcs!" —-Rudsr Jskob Je aklenll avoje življenje. Jakobova iens, bolehns ln rasočarans. nI prebolela moJU'-vo em rti. Z Jeeo v srcu in ktot- mu ln šet>etala: "Kako srečno bi živela! PoaUvlla bl al dom, vzgojevala otroke ln al v mehkem šepetanju najinih src gradila neomajeno družinako are-čo. živela bl bres greha v are-či in zadovoljatvu, akupno ae bojevala za človekoljubne Ideale Ur jeklenila najine značaje Nsjine otroka bl učlls pravičnosti ln ljubezni do sočloveka in ae skupno radovala najinih spe hov." "Da. lepi so tvoji ideali," je premišljeno dejsl Dolfl. "Tods kako vae to uresničiti? Nič nl-msvs! Rojena hlapca avat Ti —---- — »- ----—----I >»«ivna niapui *il I ai vijo na usehllh uatnicah do kri- prejemaš nekaj drobtin sa zvoJe vtčnega avoU je kmalu odšls za doto ln prav tako jaz. Dolgo čs- njlm e • e Osemletna Anlcs je namah osUla sirota. Izgubo sUršev jo kmalu prebolela, ker ni globoko sa ml že obljubujejo, da mi bodo avlšalt plačo, toda doeedaj »o bils njihove obljube le golš Isž. Dve loti še hlspčujem kot plaar-alškl prakUkant to delam za SPREJEMA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA IELA Tiska vabila sa jruaHca in thode, viiitnice, časnik^ knjiga koleda^ je, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem J^dku in drugih yodstvo tiskarne aeeura na clanstjto fikn pj. da tiskotine naroča y svoji tiskarni Vaa pojasnila Osja vodstvo unijaSo doto prvi vrata Ptf nwm» »Mm 3. N. P. J. PRINTERV 2667-69 Bo. Uvmdale A chicaoailc. TAM si DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA pojasnita