SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K 1*80 Va leta K 3-50 celo leto K 7*— za inozemstvo :	„	„ 2*30	„	* 4-50	„	„ 9-—		Redakcija in administracija : Spodnja Šiška štev. 97. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 30.
Hinko Nučič, slovenski gledališki igralec.
rvV	ГТ?ТХГ5У
Kovarstvo in ljubezen : Ferdinand. (Rokoko.)
РШ
ш

8^Рах~^РЖГ^,1г<ГУ^^'ТЗ?Г:5ГКГВа^:1 ЈдТХП8^!ПГИТХЈГ58!~
Tajfun : Dr. Tokeramo. (Japonec.)
Istrska Postojna. Japonsko brodovje v Jadranskem morju. K tatvini „Mona Lisa“ Desetletnica hrvaškega pevskega društva „Istarska Vila“.
Oldrieh S. Kóstelecky :
Humoreske.
Vili.
Zaušnice gospodične Gabrijele.
(Prosto po češkem izvirniku.)
(Dalje.)
Nato pa je izstopila in jaz sem ostal v kupeju kakor kak majhen bogec, sam s svojimi, vražje čudnimi bonboni : obljubljenimi zaušnicami.
Res, take ločitve vendar nisem pričakoval : niti časa nisem imel, da bi ponovil:	„Na svidenj e !“
pravzaprav pa mi ni bilo treba biti žal, zakaj ne gre mi v glavo, čemu bi se moral veseliti na svidenje s človekom,-ki pri sestanku rad daje zaušnice. A vi, gospodje, imate zelo tehten nauk :
Zapomnite si : če vam reče dražestna mladenka, s katero ste se zabavali nekoliko ur v kupeju II. razreda brez prič in zelo prijetno in prijateljsko, da, zaupno, da vam poplača poljub, ki ga ji daste, z zaušnico, in če vas pozove, da to poskusite — ne poskušajte ničesar. Zakaj lahko pridete v nevarnost, da bodete nekega mizerne-ga krasnega dne — v Hudobi javno ali nejavno oklofutani. . .
Vsak bo gotovo razumel, kako zelo sem se razveselil, ko sem se sedaj — čez leto dni — sešel s to nekrščansko kruto Gabrijelo v Hudobi in poleg tega še v kopališčnem mestecu.
Človek vendar ne gre v kopališče, da bi ga tam tepli. In sklenil sem, da se ognem vsakejakemu saldiranju svojega starega računa z Gabrijelo s tem, da „naglo pretrgam svoje bivanje v kopališču“ in lepo hitro zopet odplavam iz Hudobe. Cim preje, tem bolje. Samo to bi bil rad vedel, ali me je hotela gospodična Gabrijela res oklofutati, ali pa se je morda namenila, da mi napravi drugo — kakor se ponavadi reče — nedolžno veselje podobne vrste. In ko se tako v duhu pripravljam na svoj historični beg iz Hudobe, me zdrami iz mojih žalostnih begunskih misli šum obleke. Dvignem glavo — gospodična Gabrijela gre po stezi proti meni in sama.
Slučajno?
Prepričan sem bil, da gospodčna Gabrijela ni prišla slučajno v ta kraj kolo-nade — sama.
Prijazen trenotek je bil to: Nazaj ne morem, naprej nočem. Ah, kdo bi hotel iti naprej, če mora srečati nekoga, ki pri sestanku zelo rad daje zaušnice. Z „obratom obrat“ bi gotovo pokazal, da najbrže vem, pred kom bežim, in vendar nisem imel poguma srečati se z Gabrijelo ; ne iz
strahu, ampak iz sramu. Sramoval sem se sedaj ne samo Gabrijele, ampak tudi samega sebe in to je pri meni zelo redka stvar.
Gabrijela je bila pred menoj že samo deset korakov približno. Kar sem na svetu, mi ni bilo v nobenih toplicah tako toplo, kakor ravno v tem trenutku v malem gozdičku v hüdobskih toplicah. To niso bile več toplice, to je bil že samovar. Gabrijele še dobro videl nisem, tako se mi je delala vsled krute vročine tema pred očmi, tudi dihati nisem več mogel — — toda tu mi sam Bog poslal rešilno misel, da bi se enostavno utajil: šel bom mimo kakor popolnoma tuj človek, kakor bi jaz ne bil jaz in kakor bi Gabrijele še nikdar — ne videl ne.
V trenotku torej, ko sva se že skoro srečala, sem hotel iti lepo mimo nje, kakor bi ne bilo ničesar med nama, kakor bi me dama, ki jo srečam, prav nič ne brigala (pa me je brigala), v tem pa je Gabrijela že obstala, uprla je vame pogled, da sem se kar stresel, in je rekla s prav čudnim nasmehom :
„Ah, bodite mi pozdravljeni! Kako svidenje!
Obstal sem seveda tudi jaz, ozrl sem se popolnoma tuje na krasno Gabrijelo in sem rekel, kakor bi se hotel česa spomniti :
„Oprostite gospodična — srčno mi je žal — ampak ne spominjam se, da bi . . . Oprostite, gospodična, ali se ne motite?“
Gabrijela je zamižala s krasnimi očmi, nekaj časa me je gledala, kakor bi poizvedovala, če se ne moti, nato pa je rekla, kakor bi hotela priti na pomoč mojemu oslabelemu spominu :
„Gabrijela iz Plzna. Kaj sem se tako spremenila, da me niti ne poznate?“
Hotel sem povedati, da se ni spremenila, toda tega seveda nisem mogel reči, ko je nisem poznal, zato sem pripomnil : „Oprostite, prosim, gospodična, toda res —- ne spominjam se — res, ne spominjam se. Tu je gotovo kaka pomota. Mogoče, da sem komu tako podoben —“ In to sem rekel tako lepo drzno, tako ljubko nesramno, da sem revico, krasno Gabrijelo popolnoma zmešal. Gabrijela je osupnila; zamižala je s svojimi krasnimi, velikimi očmi, nekaj časa jih je name uprla, nato pa je rekla zategnjeno : „Da v i — niste — gospod — ?“
Niti dokončati ji nisem pustil.
„Nisem, gospodična. Zagotavljam vas, da nisem. Jaz moram vendar to vedeti,“ sem rekel z nasmehom, kakor bi se hotel blagohotno šaliti.
Gabrijela je bila v tem trenotku v svoji zadregi in v svojem skoro de-finskem začudenju tako ljubka, da bi gotovo zopet ponovil — če ne bi bil v svesti, da sem kandidat zaušnic, isto, kar me je tem kandidatom napravilo. Gabrijela se mi je zdela v tem trenotku kakor velik, najbolj sladek bonbon, bonbon brez zavitka ; poljubljal bi jo vso, prav vso, tako je bila v svojem začudenju krasna. Toda prosim vas, poljubljajte, če dobite za vsak poljub zaušnico ali kaj.
Gabrijela se je zdramila iz svoje zadrege in je rekla nekako hladno, nekako tuje, vendar še nekako milo:
„Potem vas moram seveda prositi, da mi blagohotno odpustite, ker sem se zmotila. Oprostite prosim, gospod.“ „O, prosim, prosim,“ sem odgovoril z glasom, s kakršnim se blagohotno oprosti nedolžna zmota.
„Zal mi je, da sem se zmotila —“
„Ah, prosim, prosim.“
„— toda res, gospod, tako ste podobni nekemu gospodu, da ne poznam primere take podobnosti. Prosim še enkrat, oprostite. — Zmotila sem se.“
„Na vsak način, čeprav mi je srčno žal, da nisem oni, ki ga gotovo prištevate svojim posebno dragim prijateljem, drugače bi me gotovo ne ustavili, gospodična.“
„To se pravi —“ je rekla Gabrijela obotavljajoče, obenem je zopet zamižala s svojimi velikimi krasnimi očmi in jih je znova vprla name. „Ta podoba! Da, tudi glas, pogled, kretnje, nasmeh.“ — Prosim, ali nimate morda kakega gospoda brata, ki je približno vaših let?“	(Dalje.)
Hinko Nučič.
(Slika na naslovni strani).
Hinko Nučič se je narodil 19. aprila 1883. leta kot sin preprostih in ubožnih staršev. Njegov oče je bil krojaški mojster v Ljubljani, ki pa je 16. aprila 1898. nenadno umrl, utonil je, zapustivši vdovo in sina edinca v največji bedi. Po dovršitvi nekaj gimnazijskih razredov je vstopil Nučič pri svojem varuhu kot vajenec h krojaški obrti, od katere ga je pa po poldrugem letu otel gledališču režiser g. Anton Verov-šek. Našel ga je med diletanti takratnega „Delavskega gledališča“ v bivšem „Katol. domu“, kjer je sodeloval g. Nučič že od svojega 13. leta. Takoj je spoznal njegov talent in navdušil ga je za pristop k slov. dežel, gledališču. Leta 1899. je že sodeloval tuintam pri predstavah kot statist, pozneje je dobival male ulogice in leta 1900 mu je že javnost priznala, da ga čaka še lepa bodočnost, na gledališkem polju. Prva njegova večja uloga je bila v Govekarjevem; „Desetem bratu“: „Matevžek.“ Odtlej se je neprestano in izredno marljivo učil in se s čtivom izpopolnjeval ter desegel z vzorno vztrajnostjo v 11. letih svojega delovanja pri slov. dežel, gledališču v Ljubljani zelo odlično mesto kot igralec, režiser in učitelj „Dramatične šole“. Njegovo železno marljivost, resnost, pedantno to-
Prihod Volosko-Opatijskega Sokola na slavnostni prostor.
dvemi deli :	„Antonio G1 e -
djevič“ in „Ubijalci“. Prvo dramo so uprizorili z lepim uspehom v tukajšnjem dežel, gledališču v marcu 1907. 1. Druga pa je bila leto pozneje od sl. cenzure prepovedana. Oskrbel je tudi že več dramskih prevodov, ker piše lepo slovenščino. Režiser g. H. Nučič je sijajno dokazal, kaj vzmorejo jeklena volja, sposobnost in prava ljubezen do vzvišenega igralskega stanu, ki je, žal, pri nas Slovencih vse premalo pojmovan. Naj bi našel mnogo posnemalcev, potem postane naše gledališče res slovensko in narodno !
Istrska Postojna. Bolj in bolj se zanima svet za naš krasni biser — za lepo a tužno Istro. Pod veliko Učko sedi gizdava Opatija, to letovišče modernega svetaod vseh strani Evrope; Volosko i Kastav sta se razvila poleg nje in stari Kastav gleda s ponosom na svojo mlado hčerko — Opatijo. Preko Kvarnera proži roke bratu po srcu in krvi ponosnemu Sušaku, ki se poleg potujčene Reke vse lepše Nova zastava „Istarske Vile". 1 Gospa dr. Dabovićeva, razvija v ponos in diko hrvatskemu ’ gospod Kazimir Jelušić, 3 gosp. prof. Vekoslav Spinčic. narodu.
Kakih osem kilometrov od Opatije pelje cesta do gozda Lužine, kjer se nahaja več časa poznana, a slabo raziskana jama — prava „Istrska Postojna“ — v občini Kastavski.
Vhod v to jamo ni težak, a ko se spelje še 300 m ceste, bo še lažji. Občina Kastavska bo imela potem lep vhod v to jamo, ki s svojo lepoto ne zaostaja za Postojno. Dosedaj je raziskane jame kakih 550 m.
Danes prinašamo dve slike iz te jame, ki se imenuje tudi „Sparožna pečina“. V jami se nahajajo lepi stalaktiti in stalagmiti, zastori in čipke, vidi se še dobro ohranjena turška glava, prižnica, plašč carja Salamona, in drugo.
Desetletnica hrvaškega pevskega društva „Istarska Vila“ v Kastvu. V nedeljo dne 3. septembra t. 1. je slavilo hrvaško pevsko društvo „Istrska Vila“ svojo desetletnico in slavnostno razvitje društvene zastave. Kastav, ta najstarija hrvaška trdnjava, oblekla je ta dan praznično odelo in sprejela goste iz vseh strani, kateri so se odzvali v velikem številu po vabilu „Istrske Vile“. Tu prinašamo nekoliko slik o ti slav-
čnost in vestnost je spoznal sedanji ravna- i telj Fr. Govékar ter ga je imenoval reži- | serjem za dramo ter v poslednjem času tudi za opero in opereto. V ambiciji, produktivnosti in vsestranski uporabnosti je g. Nučič danes vzor vsem svojim tovarišem. Ker tudi zelo mnogo čita ter študira, si je pridobil lepo izobrazbo in fin umetniški okus. Danes je g. Nnčič prvi steber slovenske drame. Prvič je režiral v marcu 1908. leta in odtlej je vodil že tri sezone nepretrgoma predstave v splošno zadovoljnost vse kritike. Kot igralec si je pridobil na mah simpatije ljubljanskega občinstva. V njegovo stroko spadajo visokodramatični, težki, tragični značaji in junaški ljubimci. Iz njegovega repertoira, ki je zelo bogat, imenujemo le nekaj znamenitih vlog klasičnih del : Karel Moor, Genaro, Jaromir, Ferdinand, Melhtal, Faust, Antonius, Mortimer, Karel IV. in iz novejših umotvorov: Knez Nje-hljudov, Nunzio, MareArron, Erazem Predjamski, Cesar Jožef II., Tujec, Jack Brown, vojvoda Charmerace, Edmond Dantes, Bra-nièwski, Antonio Gledjević, Markus Superbus, Manelik, Dr. Tokeramo, Fric^’i. dr. Tudi kot pisatelj dramatik je nastopil z
Hrvaško pevsko društvo „Sloboda“ Iz Zagreba.
Tekmovalci footballskih klubov „Concordia“ in „Hermes“.*
nosti, od^katerihpnam (1) kaže novo zastavo „Istrske Vile“, ob kateri stoji nje kumica velezaslužena gospa dr. Dabovićeva (1), načelnik občine Kastav, gospod Kazimir J elusić (2) državni in deželni narodni zastopnik prof. Vekoslav Spinčič (3), II. slika, prihod Volosko-Opatijskega Sokola na slavnostni prostor, in III. hrvaško pevsko društvo „Sloboda“ iz Zagreba, katero se je slavnosti korporativno udeležilo.
Japonsko bojno brodovje v Jadranskem morju. V soboto 2. septembra t. 1. je priplula japonska eskadra obstoječa iz bojnih ladjic „Kurana“ in „Tone“ v naše morje in se vsidrala v liburnijskem zalivu pred Reko. „Kurana“ ima Ì4.640 ton in 965 mož posadke, „Tone“ nosi pa 4700 ton in 450 mož posadke. „Kurani“ zapoveduje kapitan Ishti, a „Toneju“ pa kapitan Vama, celi eskadri pa vice-admiral Shimomura. Na čast japonskim gostom so bile prirejene v Opatiji razne zabave, tako da je Opatija faktično izgledala od sobote 2. septembra pa do srede 6. septembra, kakor kakšna japonska naselbina. V torek 5. septembra je igrala od 5. do 7. ure popoldne japonska godba v opatijskem zdraviliškem parku. Dirigiral je kapelnik Setoguchi. Vse komade je izvedla godba prav dobro in je bilo pravo vživanje gledati prvič godbo rumene rase v zdraviliškem glasbenem paviljonu. Park je bil natlačeno poln občinstva, med katerim so se sprehajali mnogoštevilni japonski častniki. V ponedeljek se je šla deputacija japonskih častnikov poklonit cesarju na Dunaj, v sredo je pa prišlo zopet 39 japonskih častnikov v ci-
vilu, med katerimi se je nahajal tudi admiral Togo. Značilno je bilo pri prihodu te gospode to, da ko so izstopili iz vlaka na kolodvoru Opatija-Matulje, vsi zaporedoma vun pljunili. Vsi častniki govore poleg svojega jezika tudi francoski ali angleški, nobeden pa ne razume nemški iz-vzemši kapelnika Setoguchia, ki je študiral v Berlinu. Eskadra je odplula iz liburnij-skega zaliva v četrtek 7. t. m. proti Pulju,
„Vrana.“ Iz kamenja sestavljena podoba.
kjer je ostala do 10. t. m. in se je potem zopet podala v svojo domovino. Japonski vojaki so vsi enake velikosti in ni videti med njimi nobenega debelega. Disciplina je vzorna, niti na glas ne govore med seboj. Na častnikih se pa pozna takoj pri prvem pogledu fina salonska izobrazba.
Japonsko^bojno^brodovje jV^Jadranskem morju : 1. Japonski mornarji. 2. Kapitan Vama. 3. Japonski bojni ladji: X „Kurana“, XX „Toni“. 4. Bojna ladja „Toni“.	Fotografiral Jos. Skrablin.
K tatvini „Mona Lisa ' v Louvre. Ves trud francoske policije, da bi izsledila tatu dragocene slike, „Gioconde“, kojo sliko smo priobčili v štev. 28. našega lista, je bil dosedaj brezuspešen. Današnja slika nam kaže nekega znanega umetnika, kako dela kopijo znamenite slike, katera je bila nekaj dni potem ukradena.
Nogometna tekma „Hermes“ (Ljubljana) proti „Concordia“ (Zagreb). Dne
3. t. m. je stopil slovenski football prvič v regularno tekmo, kajti dosedanji matchi so bili zgolj lokalnega značaja in so se vršili večinoma le med domačimi kombiniranimi moštvi. — 3. t. m. pa nam je postavil hrvatski šport ostrega nasprotnika — svoje najboljše nogometno moštvo H. F. K. Concordia iz Zagreba, ki je bilo kompletirano s tremi izbornimi igralci iz Gradca. Concordia je danes prvo jugoslovansko moštvo, ki je doseglo ne samo doma, marveč tudi proti peštanskim klubom lepe zmage. Ta sloves Concordije navdajal je pristaše našega prvega nogometnega društva „Hermes“ z opravičeno skrbjo, saj se je moralo slovensko moštvo boriti proti Hrvatom brez izkušenj in rutin, ki si jih more pridobiti le v dolgoletnem trainingu in matchi z dobrimi klubi. Rezultat tekme je tedaj za S. F. K. „Hermes“ naravnost časten in obuja najlepše nade, da se iz vrst tega kluba razvije sčasoma prvorazredno moštvo.
Občinstva je prisostovalo okolo 2000 in je z vidnim interesom, včasi celo temperamentno zasledovalo tek igre. Ljubljansko moštvo se je držalo zelo dobro,' a izurjenemu hrvatskemu moštvu, ki goji football že nekaj let, dočim so se Slovenci začeli zanimati za ta šport šele nekaj časa sem, ni bilo sicer kos; dosegli pašo vendarle lep rezultat 2 : 3 (2 : 1).
Nogometna tekma postaja v Ljubljani vedno bolj popularna. 17. t. m. se vrši tekma ljubljanskega moštva „Ilirija“ z graškim moštvom.
Zanimivo delo—slika. V izložbi tvrdke Gričar in Mejač v Ljubljani je razpostavljena podoba, katere fotografijo prinašamo. Sestavljena je iz kamenja raznih naravnih barv in naravnih oblik. Podoba je narejena iz tolčenega kamenja in ima vsak posamezen kamenček tisto barvo, ki mu ga je dala narava in tisto obliko, ki jo je dobil pod udarci ročnega kladiva. Tudi okvir je v naravnih barvali. Narejen je iz rdečkastega mecesnovega lesa, okraski na njem pa so iz mecesnovih mladik. Pod sliko pa je napis: Vrana. Iz kamenja sestavljena podoba. Prvi poizkus.
Teh barv nobena tvrdka do zdaj še ne prodaja, v naravi le jih najde, kdor vanjo rad zahaja.

.N ^ S §
I
_ 2 C8 Ä
o S N ^
cg v ^ ® c «t e
= E®'5
03 2 =< 5 .
•i-»	$5 q C3
2 ,-■£ I ’S
■и ф S *E2
c p u $s g V ^
5 p << "3
u £3ts
e S'iN 'd *д 4Ш1.
e ж<»
1 •«is^
U -d » S
	To delo je pač prvo te vrste. Način,	— Tak sem jaz !
	kako sestavljati take podobe, si je pridobil	— — ki zna rezolutno nastopati —
	in prisvojil g. Fran Rojec v Radovljici sam	— To znam jaz!
	po lastnem trudu in prizadevanju, kar se	— — in svojo avtoriteto vedno varo-
	mu je jako posrečilo, kajti podoba je zelo	vati —
	lična, in vendar solidna, ki jamči za tr-	— To storim vedno!
	pežnost na suhem in vlažnem kraju.	— Ste H oženjeni?
cd
Д
cd
o
-<
;г;
co
1^44 o
ед
N-5
a
о
'3
«*
%
<о
о
cd
^ n
UD 'вј^
■н ^
о
^5
cd
т
'е
cd
Sh
>аз
os
>s
£
05
д
cd
w
t2
5
«3
o £
>o
p
PQs
ГЧ
P5
s
i>
cj-
15
TS
cj1
s
cd
•ES
3
2
è
O Г
ф
l*Š
h s> £> ö
I s.s |S'?

illlä «IIS
" M “
iS” =' «In
сл o > c
Istrska Postojna: I. Vhod v jamo. (Fotogr. Fr. Palina.)
Drobiž.
Pred sodiščem.
Sodnik: „Vi imate še enega brata, kakor se mi dozdeva?“
Zatoženec: „Da, gospod sodnik.“
Sodnik: „S čim se pa bavi?“
Zatoženec: „On študira.“
Sodnik: „Vidite, vi delate s svojim slabim ponašanjem in kradnjo bratu veliko sramoto.
Sramujte se! Kaj pa študira?“
Zatoženec:	„Izumiti hoče
namreč nov praktični vetrili, ker stari, ki sva ga rabila pri vlomih, nama ni več ugajal.“
Med postopači.
„Kaj pa pišeš, Luka?“
„Veš, enega prihodnjih dnij nameravam vlomiti v trgovino zlatnin in zdaj ravno naročujem cenik od tvrdke.“
Opomin.
Oče (sinčku) : „Ivan, uči se zdaj ubogati, ko si še majhen, kajti ko boš enkrat oženjen, se boš tega jako težko privadil!“
Tudi nezadovoljnež.
Divjak (obsojen zaradi pretepanja na 50 kron): „Grom in strela, prej je stala klofuta 10 kron . . . res je strašno, kako se vse draži!“
Najbolji dokaz.
(Mlad mož je prosil za mesto uradnika pri neki tvrdki.)
— Mi potrebujemo za to mesto popolnoma zanesljivega človeka — —
— Sem.
— Prosim, dokaz vaših navedb.
— Tu, ključ hišnih vrat.
— Zadostuje ! Sprejeti !
Ni več težko izbirati med kavinimi pridatki, odkar imamo Kolinsko kavno primes. Kolinska kavna primes je namreč med vsemi
kavnimi pridatki najboljša. To odkrito priznava vsaka gospodinja, ki rabi ta kavni pridatek. Obenem je Kolinska kavna primes pristno domače blago in zato zasluži, da se povsod vdomači. Tudi mi jo slovenskim gospodinjam prav toplo priporočamo!
Skozi okno vržen je pogostoma denar, ki ga izdamo za posteljno perje in izgotovljeno posteljno opravo, ako se ne obrnemo na pravo tvrdko. — Ravno pri nakupovanju perja za postelje moramo biti posebno previdni in se obrniti le na prve trgovine te vrste. Priporočamo najboljšo tvrdko S. Reniseli v Dešenicah št. 180 na Češkem, ki postreže reelno, ter se trudi, da zadovolji vsakega odjemalca. (Glej inse-rat).
Pri operaciji zblaznel. Na kliniki v Čiti v Rusiji se je dogodil pred kratkim grozen slučaj. — Ravnatelj klinike dr. Razonin je operiral v prisotnosti dveh asistentov nekega delavca. Naenkrat de dr. Razonin, da cela operacija nima nobenega smisla in da se je utrudil. Asistenta ga začudeno pogledata. Ko pa je dejal, da bi lahko z eno edino zarezo rešil bolnika vseh bolečin, sta spoznala, da je njun učitelj zblaznel. Dr. Razonin je planil na enega asistenta, ki se je boril z njim, drugi asistent pa je nadaljeval operacijo, kot bi se v sobi ničesar ne dogodilo. Ko je operacijo izvršil je pograbil i on Razonina in obema se je posrečilo zvezati in oddati ga v norišnico.
Sreča zrakoplovca.
Na letališču v Mineoli je te dni zrako-plovec S. S. Jervan s svojim monoplanom padel na tla. Stroj je bil razbit, zrakoplovec pa ni bil poškodovan.
Pridobivajte nove naročnike!
Istrska Postojna: II. Plašč carja Salomona. (Fotogr. Fr. Palina.)
Ne uničujte pajkov! — Pajki so največji zatiralci moljev, muh in raznih drugih škodljivih in neprijetnih mrčesov. V vrtu in gozdu neizmerno koristijo z uničevanjem listnih uši in drugih takih malih škodljivcev. Pravijo, da pajki store v tem oziru celo več nego ptice.
Listnica uredništva.
Blejčan. Pošljite satiro in pripovedke. Če jih ne bomo rabili, Vam jih vrnemo in nasvetujemo, kam jih naj pošljete. Sicer se pa lahko obrnete tudi na naše leposlovne liste: „Zvon“, „Dom in Svet“ in „Slovan“, glede ture pa na „Planinski Vestnik“. Pozdrav!
Anonimnemu piscu iz Goriške okolice, ki
piše glede kolesarskega društva „Danica“ naznanjamo, da se na take „nasvete“ brez podpisa ne moremo ozirati, niti jih upoštevati Povejte, kdo ste, tedaj se lahko pogovorimo, za sedaj pa smatramo poslano dopisnico kot osebno mržnjo napram temu društvu.
PRESENETLJIVA NOVOST!
600 komadov samo 4 krone.
Krasna pozlačena 36 ur idoča precizijska anker ura z veri-rižico, natančno regulirana, za kar se jamči 3 leta, ena moderna svilena kravata za gospode, trije komadi najfinejših žepnih robcev 1 krasen prstan z imit žlahtnim kamnom, 1 cevka za smodke z jantarom, ena elegantna ženska broška (novost) eno krasno žepno toaletno ogledalce, ena usnjata denarnica, en žepni nožič, en par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vse double zlato s patentiranimi kaveljčki, en srčkan album za podobe s 36 podobami naj-krasnejšimi celega cveta, 5 šaljivih predmetov, velika veselost za staro in mlado, en jako praktičen spisovnik za pisma, 20 dopisovalnih predmetov in še čez 500 uporabnih predmetov, ki se v hiši ne morejo pogrešati Vse skupaj z uro, ki je sama vredna tega denarja stane samo 4 krone.
Pošlje se po povzetju potom centralne razpošiljalnice
F. Windisch Krakov št. T/22
--------- NB. Za neugajajoče denar nazaj. ___
Mlad inteligenten trgovec
želi prevzeti dobro provizijsko
proti povrnitvi voznih stroškov ali tudi proti fiksni plači — Cenjene ponudbe pod šifro „dobro upeljan“ na upravništvo »Slov. Ilustr Tednika“.
Lepo posestvo
je na prodaj v Desk 1 i pri Kanalu. Le-to obstoji iz nove enonadstropne hiše z gospodarskimi pritiklinami in z velikim lepim vrtom, nadalje iz njiv, travnikov, gozdov in pašnikov v skupni površini 20 njiv.
Vse posestvo je vzorno vrejeno in obdelano in z žlahtnimi sadnimi drevesi nasajeno.
Natančnejša pojasnila daje Adalbert Ivančič, trgovec v Kanalu.
F. K. Kaiser
puškar v Ljubljani, Šelen-burgove ulice st. 6, priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov, lovskih potrebščin, vseh del koles (bi-ciklov) kakor tudi ume-talni ognnj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno Cenov-nik zastonj in poštnine ::	prosto.	::
H. Volk
kemična pralnica v ŠOŠTANJU (Štaj.),
urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaženje vsakovrstnih oblek.
— Nabiralnice: —
Ljubljana: Modni salon g. Ivan Magdič, Miklošičeva cesta štev. 5. Celje :
Modni salon g. .los. Hočevar, Kolodvorska ulica št. 5 Bled:
: Krojaški mojster : ::	Peter Rus ::
Cene primerno nizke.
Delo solidno in se v teku tedna izgotovi, Lišpa ni treba odstraniti. Za vse stvari v snaženje izročene se jamči.
Prvo narodno podjetje, ki obstoja že 15 let.
Mezdno in mitniško
zmletev kakor tudi zamenjavo vseh vrst žita oskrbuje najhitreje in najceneje umetni valčni mlin
v Rušah pri Mariboru.
Hiša
v Trbovljah, enonadstropna, 5 minut od farne cerkve, tik okrajne ceste, z vsemi pritiklinami in 460 sežnji zemljišča, še 9 let davka prošla, se ceno
proda.
Franc Drnovšek, nadpaz-nik, Ojstro, p. Hrastnik.
1 ZZZ3 [=3 0— i .1
Velika, dobičkonosna, še davka prosta
— HIŠA—
z večlet obstoječo dobro obiskano trgovino z mešanim blagom se v Celjski okolici takoj proda pod ugodnimi pogoji. Izplačati je le tretjino. Cena 36.000 K. Dolenc, Celje, Poljska ulica štev. 8.
L___J CZD 0 C=J «
Naprodaj
МВГ- hiša
v Dornbergu, tik glavne ceste. Pripravna za gostilno in trgovino. 7 sob, 1 dvorana, 2 izbi, 2 kuhinji, 2 kleti, 1 hlev, obširno podstrešje, veliko dvorišče in velik vrt s trsjem. Skupaj 1609 m2. Pojasnila daje Josip Perozzi v Dornbergu.
Proda se
malo posestvo
v Rudniku št. 9, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, pri hiši je, velik sadni vrt v neposredni bližini se nahaja zaraščen gozd. Njiv je za deset mernikov posetve, k posestvu pripada tudi travnik. Hiša in gospodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanu ohranjeno. Lega posestva je zelo ugodna! Podrobnejša pojasnila daje: Franc Šavelj, Radomlje
Čvrstega in močnega
osla
ali ponija z opravo
kupi takoj V. Paar, hotelir na kolodvoru v Jesenicah.
Učenec
boljših staršev, marljiv, ki ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom in železnino. Ponudbe na Josip Brinšek, trgovec, Trnovo na Kranjskem.
Na prodaj
imam večjo množino ugašenega apna, starega nad 30 let.
Na prodaj imam tudi svet, zvišan nad deželno cesto v Stari Loki, en oral za posebne stavbe. Kdor želi lahko kupi.
Alojz Berčič,
zidarski mojster, Stara Loka 63, pošta Škofja Loka.
Najcenejše in najboljše se nakupijo
vse šolske in pisarniške potreb-::	scine ::
v trgovini
IV. BONAČA,
Šelenburgova ulica, nasproti glavne pošte.
Solidna postrežba! Izborno blagot
Sprejme se en ali dva
mizarska - -- pomočnika
pri Franu Šavelj-u v Radomljah št. 16 pri Kamniku.
Učenca
za trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki, poštenih staršev, ki je dober v računu in pisavi sprejme
Friderik Skušek,
Metlika, Dolenjsko.
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje!!
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2'40 K; prima polbelega 2"80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; kg velefinega sne-žnobelega, puljenega, 6'40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni pub 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim pub. perjem 16 K; napol pub 20 K ; pub 24 K ; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
- S. Benisch, Dešenice štev. 767. Češko. -
Minka Horvat, modistinja.
Jaz podpisana ne delam kričeče reklame, pač pa postrežem cenjenim damam v svoji stroki, kar najbolje, ker imam dovolj spretnosti za to. Vedno pazim, da imam, kolikor mogoče majhne režijske stroške, zato mi je mogoče nuditi svoje blago in delo, kar najceneje. Kdor se o tem prepriča, ostal mi bode zvest odjemalec. Dame z dežele dobe na zahtevanje slike.	Vsa popravila najceneje.
Minka Horvat, modistinja
Ljubljana, Sv. Jakoba trg.
Pristen dober
„ se dobi pri L. Šebeniku Drinje V GL v Sp. Šiški pri Ljubljani.
JOSIP KUKOVEC, Maribor
' Tržaška cesta št. 7 -------------
priporoča svojo zalogo špecerijskega blaga po najnižjih cenah kakor tudi cementna, apni, raznih barv, olja in mineralnih vod.
== Točna in solidna postrežba! —	—:
■	Najboljše, najzaneslivejše
* pariške novosti,
■	kakor tudi izdelovanje vseh vrst chi-rurgičnih bandaž, kakor kilnih pasov
ali brez peresa, trebušnih obvez, suspenzorijev d., pokončne držaje, umetne ude in druge aparate roti telesnim poškodbam po zdravniškem predpisu priporoča
IO nizkih cenah bandažist in rokavičar
FRANC PODGORŠEK
It /f_il__ Dunrv-rvociorv X4-	*7
Agitirajte in pošljite naročnino!