InseratI m »prejemajo in vul[4 trintopnn vrntu : H hr., če hu tinka lkrat, i .1 d 1" 11 i» 'i it * n u u n 3 „ Pri večkratnem tiskanji sil 01'ini primerno »nianj&a. Rokopisi m no vračajo, neliHiiknvaim pitnim nu ue sprejemajo. N tročnlno prejemu opravni&tvn vMtlni ilustracija) iu cks| edicija mi H areni trgu Ii. Ht. 1(1. Po polti prejemali velja : Zti celo leto r.n polietu »it četrt lotu 10 gl. - 5 „ _ 'J , M) kr T* V administraciji volja: Z« celo leto nt pol lotu . m četrt let« V Ljubljani H gl. 40 kr * o ao „ ■i „ 10 ,. ua dom pošiljati PoHlicen list zu slovenski eareii. veljA 00 kr. več na leto. VrodnUtvo jo v Kravji dolini Štev. «0. l/haja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. Kongres. Ni navdufieoja zu mir, no zu vojsko. Narodi evropskih velesil vidijo svoje pooblaščene mogočnike zbrano v lterlinn na kongresu, pa nijeden ne pričakuje kaj druzega od tega shoda, ko kak gnjil kompromis; jirišlo je do besedi Ilizmarkovih, da se bo vse vzhodno vpraSanje v mlakužo spremenilo: nezadovoljnost in gnjev na eni, tiha jeza in nezadovoljnost na drugi strani, pa strah jired veliko posvetno vojsko leži med obema strankama v sredi, in razmaka to in ono vprašanje, da ga stori nepristopnega; ves novi preporod iztoka |>a se |irepušfia na ravnemu razvitku. Da je socijalizem na Nem škem tako Hinelo svojo glavo dvignil, to morda ne bo malo pripomoglo k mirnemu porazutnkti vlad , ki se bodo čutile bolj solidarne v oči gled novemu sovražniku. Zapadne ustavne države čutijo se zdaj mnogo Mabejše , nego ho se jirej mislilo, in tako dela sam socijalizem nehntti na jirid Slovanstvu, ker slal>( najbolj tiste države, v katerih se nahajajo najbuji sovražniki slovanske svobode. V Kvropi gospodujoče liberalno meščanstvo no moro več misliti ua ponižanje Rusije ampak srečno se smo šteti, ako pridobi Rusijo kot zaveznico |iroti mednarodni socijalni zaroti. Tako stopi Rus nu kongres, ue kot /atoženec, amjiak kot pokrovitelj i ti močen za veznik, ki se ne snu') razžaliti. Preverjeni smo tedaj, da se svetoštefanski mir ne bo mnogo prenaredil; Rusija bo odjenjala le v malih rečeh . da bodo imeli zastopniki drugih vlad douui kaj pokazati ; glavna stvar pa, un čenjo turškega gospodarstva v Kvropi in osvobodjenje .lugoslovanstva ostane dovršena reč. Kakor težek kamen leži* ruske zmage na zgodovinski knjigi , Angleška se je dosti na penjala, da bi ga odvalila, pu ni šlo; odkar je Angleška vtriijcna na stran stopila, se menda nobeden več. ne ho lotil dela, da In ta kamen odstranil. Silni vriš in lajanje judovskih časnikarjev je potihuilo; na Dunaji jim je menda naša vlada sama usta zavezala , ker zdaj boje resno ua to misli, da bo Hosno začasno ali za zmerom zasedla, se ve da, ako jej kongres za to dovoljenje tb'i. Ni ilvombe, da pride bosen-sko v|irašanje na kongrecu kmalo na vrsto, ker nekaj se mora s (o deželo na vsak način narediti. Da bo Rusija llesarabijo vzela, o tem ne dvomimo več , odkar se Angleži za to slvur več. ne potegujejo, iu ker (licijozni „l,,rem(len-blatt" sam piše, da to Avstriji ne bo na škodo. Zu rumunske proteHtante se pač nihče zmenil ne bo. Smešno je tudi misliti, da Iu Rusi Kurs nazaj dali; ali bodo /.astran llatuma dali kaj s seboj govoriti, to bomo še le videli. Iluignrijo bodo skušuli skrčiti in zmanjšati, ker jih tako velika slovanska država v oči bode; hočejo jo tako od črnega, kakor od grškega morja nazaj |iolisniti, du bi Angležem in Grkom vsa kupčija ostala, in da bi vzeli llulgariji pogoje življenja, ker bi jo po trgovinskem monopolu impolnem Angležem v pest dali ; pa Itusiju bo v to težko privolila , ki r Holgarov ni zato osvobodila, da bi jih izročila v angleško odvisnost in niaterjaluo sužnost; sicer pa morajo Rusi gledati, da se jim trgovinska zveza z .lugoslovanstvom odpre, in oni innvjo več pravice do tega, nego Angleži. Prorešetavalo se bo tudi vprašanje, kaj se ima zgoditi s Kreto, z Kpiroiu in Tesalijo? Co so ti kraji zdaj ne dajo Grkom, ostane še rana neziiceljena, in je seme, iz katerega mora izrasti prej ali pozneje nova vojska. (!e hočejo tedaj stvar dobro rešiti, morajo vso evrojisko Turčijo razdeliti. Ako Avstrija dobi Hosno, zbudila se bo požoljivost tudi pri drugih državah, ki hi rado žele, kjer niso sejale ; Italija ho enako kak dobiček zahtevala, Anglija pa Se več; Bitmark tudi težko, da bi hotel zastonj „mešetariti", tako zna naposled i/, lakomnosti in medsobne zavisti kaka evropska vojska nastati. Toraj miren i/.id še nikakor ni zagotovljen, čeravno je zdaj več upanja do miru, nego je poprej kazalo. Sicer bomo pa kmalo kaj več zvedeli iz Ilerliua. Katolicizem in socijalizem. Pred neka) časom je bilo najbolj moderno, če se je človek bahal z liberalizmom. A moda se spreminja; kar je bilo včeraj novo, je danes že zastarelo, in tako je prišel tudi liberalizem ob veljavo. Sme se reči, da poataja sedaj so- Narava pa katoliška corkov. Krasni majnik jo minul. Ali v spominu ga imamo še, kajti kdo bi se ne spominjal pri jetmh solnčnih žaikov, katere smo toliko časa poprej pogrešali? Starček je prilezel iz hiše in zahvalil Roga, da mu je zopet dal jedno leto življenja in v njem tudi solčno toploto, ki blagodejno vjiliva na njegovo pod težo skrbi in trudov onemoglo telo. Otroci, katerih podoba je innjuik, so ni trgali cvetlico iu jih pletli v veučke. Tiči so nam začeli popevati svoje mi-lodonečo melodijo. Vse je bilo lepo, vse krasno. Vidimo sicer vsako leto s|>omlnd v njenem tako mnogovrstnem ra/košji , ali zdi se nam vsako leto jednako lepa, ker ona sledi po zimi, po tistem letnem času, ko jo vsa narava na videz mrtva. Majnik nas s|iominja na našo otročjo dobo. Kako srečni smo bili tačas, za nič nam ni bilo treba skrbeti; bili smo pod varstvom roditeljev in si sredi svojih naivnih tovarišev snovali bodočnost. II;li smo nedolžni in zatoni) mislili, da jo ves svet tako nedolžen. Ali majnik je minul, cvetje je odpadlo. Nastopiln je druga doba. Sedaj jo zginila krasna mnogovrstnost, in na njeno mesto je prišla ginljiva jednoličnost. Narava skrbi zine rom za n a h in niiin kaže vsak čas drago vab ijivost. Poprej JO bilo bujno cvetje, ki nas je veselilo, na marsikaj spominjalo, ali zarad svoje mnogimstnosti tudi raztresalo; naše oči in misli so se obračale od jednega predmeta na druzega. Narava so jo zagrnila v skrivnostno zelenost. Kakšne čarobne prijetnosti nam po (lajajo sedaj logi. Vse krog in krog je z. leno. Drevje je košato in te varuje s svojo senco vročih solnčnih žarkov, varuje to prevelike svetlobe. Tiči pojo, ali ti si se jih že privadil. Ničosn te ne moti. Obdaja to narava v svojej skrivnostnosti. Tu zninoreš premišljevati večne resnice. Narava oznanjujo Stvarnikova dela. Kar si slišal v cerkvi o Stvarniku, to se ti tu živo pred očmi ponavlja. Kaj so človeška lelu v primeri « tem, kar vidimo v naravi. Marsikaj jo že res naredila človeška roka, ali ni rt tacega kakor se nam Iu kaže. V katerih naših irtlelkih je Inka ubranost, laka nepo silna naravna ubranost V To zamore le bož|ti modrost, katera je odločila vsakej stvari svoja pota in katera skrbi, da se nijedna stvar ne zgubi. V ho stvari pa pripomorejo skupno, da se nam Stvarnikova modrost in previdnost že tukaj, kolikor moč. popolno prikazujete. Vse služi v poveličevanje Gospodovo iu samo ti, o človek, Hi upaš Njemu ugovarjati, ti, katerega On črez vse ljubi in te jo zategadelj tudi od-ličil z vsemi mogočimi darovi I Vse stvari ti ju dal v razveseljevnnje iu prid. Hvali tla in poveličuj Ga I Potem boš vžival že tu nekaj listo sladkosti, katera ti je pripravljena iz začetka tam, kjer prebiva tvoj Stvarnik v vsej slavi mej svojimi izvoljenimi. Tam bo našo veselje popolno, tu pa le popotujeino iu pričakujemo to veselje nekako bojazljivo, ker našo srce se poprej ne umiri, predenj no najde po-čitka v Tebi. Tu upamo in lopa podoba našega upanja jo spomlad v njenem sedanjem razvitji. Kamorkoli se ozroš, povsod je sama zelena barva, povsod zelenost v razkošji. Narava se je oblekla v oblačilo skrivnosti in sv. Mati katoliška cerkev praznuje zategadelj sedaj skrivnosti naše sv. vere. Kedaj bi zamogli sv. Trojico, izvir vsega, kar je na zemlji, pod zemljo in nad zemljo, vrednejo počastiti. Mi se jej hočemo približali z najglobočejSini spoštovanjem, udanostjo m največjo ponižnostjo i it ne tako, kakor mnogoteri. ki so mislili v svojej napihnjenosti, da /umore človeški um obseči, kur je noobseg-Ijivo; mi jo hočemo samo moliti. Praznovali smo sedaj spomin našega jio-svečenja , s katerim jo bilo odrešenje dopolnjeno. Opominja nas ta praznik na sv. krst, ko smo postali otroci božji, na sv. potrdilo, ko puh) obljubili stanovitno bojevati se za sv. cijalizom, t. j. naravna posledica liberalizma zmerom bolj modem. Gambetti se več ne ploska, odkar se razodeva samo za navadnega liberalnega republikanca, na Nemškem že tudi upada državna vsegamogočnost, osnovana na liberalizmu. Znano je, kaj se godi na Laškem pred očmi, in skoro bi rekel, z dovoljenjem same vlade. Zatoraj se lebko razumi, zakaj se vedno obračamo k nevarnosti socijalizma. Vojska, dragimi, zastanje kupčije in obrt-nije, pomanjkanje, dela, glad in beda so naj izdatnejša in tudi naj nevarnejša in povsod naj navadnojša vnanja sredstva, katera rabi socijalizem. Ali notranji nagibi imajo čisto drugo podlago Kdor paz.no ogleduje sedanje stanje v Kvropi, mora priznati, da povsod, kjer po vplivu liberalnih učenjakov in navadnih kri -čačcv, krivih prorokov in zlomiscluih ljudi, po modernem podučovauji in spačenosti našo dobe vera in nravnost mej prostim ljudstvom gine, da so tam povsod prikazuje zavedni ali nezavedni socijalizem. Človeštvo se nahaja dandanes mej dvema glavnima tokoma, mej katolicizmom in socijalizmom. Linijski kongres v Gentu jo pokazal dovolj vidno ne le socijali storn, ampak tudi ostalemu sretu , kam tež<5 namene socijalizma. Kocijalisti so boje dolgo ujiali in se tolažili z goljulnimi nadami, dauslišijo vladajoči liberalni gospodje njihov klic in da od-pravijo vsaj najbolj vidne nerodnosti in krivice, ali spoznali so , da so zastonj čakali, zatoraj nočejo nič manj nego organizirati vojno stranko, opozicijo delavcev in obče nepremožnih ljudi proti ostalim vrstam v ta namen, da bi ho zasebno premoženje zrušilo, ali da bi se sedanje društvene podlago čisto prekucnile. Po čemur sedaj socijalisti hrepene, to je očitna poguba človeškega društva pod imenom njegovega re-šenja, kakor je liberalizem poguba svobode pod imenom same svobode. Vendar jih je dosedaj še dosti, ki se v tem o/,iru goljufajo. Zato, ker se na socijalnih shodih jiroglašajo bedarije in vsake bože utopije, si mislijo, da je socijalizem samo strašilo; posebno gledajo pa v liberalnih krogih nekako zauičljivo na socijalizem. Ali to je volikazmota. Mi vemo, da se soci|alizcm ne da izvesti ; ali kolikor bolj zgublja katolicizem vsled pritisko vero. Prejeli smo sv. Duha. Sv. Duh je prišel na apostcljne in oni so šli ozuanjevat božji nauk. In ta nauk se še sedaj po celem svetu oznanuje. Zalibog, marsikdo je že spoznal ta nauk ali v dejanji ga noče spoznavati. Koliko jih je, ki so živeli iu še žive raje po svojem slabem nagnjenji iu so tako zabroli v največje bedarijo, koliko jih je, ki so že tako blizu resnice, in vendar se nočejo potruditi, da bi jo dosegli. Včeraj sem čital življenje Tjutčcva, kakor ga je popisal .J. S. Aksakov. Kako ho tu ostroumno govori o sedanjem nemškem ,,kulturkampfu". Mislil bi, da je. spisal to kak šen jezuit, če ni videl drugod peklenskega napadanja na katoliško cerkev. Človeku se stori milo, da so naši bratje po jeziku tako daleč in zraven tudi tako blizu sv. vero. Prihodnji teden bomo slavili skrivnost ljubezni. Ilog, ki je sama ljubezen, je hotel tu mej nami ostati, da bi bili vsi v ljubezni združeni. Kaj pa vidimo sedanji čas V Povsod prepir, sovraštvo, preganjanje in uiiČevanje. Geslo tistih, ki se. štejejo za omikane, je , kampf uma dasein1', kdor je močneji, naj rabi hvojo hobrato za golo sredstvo. V tem kaosu sveti katoliška cerkev kakor zarja lepše bodočnosti. Ona svari, opominja in združuje v.so v bratov t-kej ljubezni in jih vodi k jedrno pravemu namenu. S —11. vanja liberalnih vlad svoj vpliv na „nižjo v rsto", toliko odločneje postaja ua milijone ljudi za izvršenjo onih utopij. Vsi ujihivi nameni so strinjajo v dosegi srečo, iu ker so zavrgli vero, ne vidijo druge poti k tej kot nasilje. Dnevi komune niso tako oddaljeni in grozovitim socijalne revolucije dokazujejo, da se ura strašnega boja zmerom bolj približuje. Mej tem, ko se liberalno stranke naslanjajo na politično moč in krhajo z radikalci svoje orožje nad katolicizmom, se socijalisti zmerom bolj osredujejo in okrepljujejo, njihova društva iu shodi se innožu 111 njihov program postaja zmerom določneji. Ni Ii največja bedarija, da si liberalni politiki še sedaj zakrivalo oči pred takimi prikupnimi; brezskrbnost je dosegla pri liberalcih svoj vrhunec. Oni živo v dan od dno do dno, /a bodočnost se 110 brigajo. Oni darujejo s svojimi kapitali vsak dan sto ali tisoč rodovin socijalizmu v naročje, h svojo trdosrčnostjo pri podpiranji re-vežev, s svojo ostrostjo proti delavcem vzbujajo iu razplamentujejo najtrpkojŠe čute in naj-ostudnojšo strasti, Največja zmota liberalnih nazorov o člo-veškej družbi je, da se ima država za pigoj človeške družbe iu vprašanje o političnem go-spodstvu za najimenitnejšo izjavo njenega prizadevanja. če se pa primeri to vprašanje z verskim in socialističnim , potoni se najlepše prikaže njena podredjenost. Ta jednostranost je glavni vzrok, da zgublja liberalizem zmerom bolj tla tam, kjer se s< eijalizem poprijenia svojih poslednjih pripomočkov, kjer se zadevajo velike neshodnosti mej katolicizmom in socijalizmom in se bojuje, za odločenje mej obema. Polovičarska sredstva liberalnih politikov neninjo nikake cene in vse kombinae je ,,narodnih gosjiodarjev" so več ali manj nesmiselno in neprebavno Mi pravimo brez ovinkov, da je tam kjer se načela nravnosti zanietuje|o, kjer se premoženje le jednostransko iu nepravično varuje in časti, kakor dela liberalizem, le luž 111 zakrivanje besuli, da je ,,zasebni prospeh nepremožnega spojen h prospehom bogatinovim". K temu spoznanju so pri Al 1 socijalisti po vsej drugej poti in po tem so si tudi napravili svoj program. Socijalizem stoji proti krščanstvu kakor strup proti zdravilu. I loj mej tema dveuia je neizogiben m se vido že sedaj. Krščanstvo ima Številne ugodnosti v tem boji, ono ui 11I0 pija kakor socijalistično učenje, ono ni bedarija teiiiuč živi božji zakon, kateri hrani v sebi vse zaklade in razvoj civilizacijo. Temu nasproti ima socijalizem veliko zaveznikov kot bedo, človeško neusmiljenost, ra/.uzdune strasti, BpridenoBt sedanjega pokolenja. Naj bolj pa pomaga in sicer dostikrat nevede socialističnemu urejenju liberalni kapital 10 liberalna dr žava. Ali vsega tega se ne boji katoliška cerkev, ker so zaveda svojega božjega poklica in vzvišene iiravno ideje. Cerkev dokazuje vojskujoč se proti kaosu , v katerega se trudijo vreči jo od velike francoske revolucije sini različni atheisti (brezbožniki) 111 lažnjivi proroki, da ima vso moč bojevati dobri boj m zmagali v njem na blagor človeške, družbe. So ve, da se še uiso mej našim milim slovenskim narodom nikjer prikazale kakšne bolj očitne socijalist čno namere, ker 011 je trdno vdan katoliškcj cerkvi in liberalizem le malo nanj vpliva. Ali ravno zato moramo še bolj nanj paziti, da se obvaruje tudi senco te kiižnosti. Človek se ložjo strupa obvaruje nego ozdravi, če je zastrupljen. S —n. Politični pregled. V Ljubljani, M. juniju. AvHtrijHke dežele. It rž ,iv n I /,lior ima rešiti še nekaj predlogov o pogodbi med Cislo in Translo, okoli 20. t. m. pa se razide na počitnice menda za vselej. Poljaki so se v zadnjem času med seboj zopet sprli in manjšina je osnovala lasten klub ter hoče v nekem oklicu do svojih volilcev opravičiti svojo ravnanje. Deželni maršal grof Vodzicki si je prizadeval poslance med seboj zopet spraviti, pa vse prizadevanje je bilo zastonj. Če manjšina poljskega kluba z ravnanjem veČine ni bila zadovoljna, naj bi bila že prej izstopila, ker bi bila s tem morda kaj koristi dosegla no samo za-se, ampak za celo državo, tako pa ostane njeno ravnanje za sedanjo sesijo brez vsega vspeha. Hrvatski „t)b/,or11 piše: Napovedujoči general baron Filtpovič jo 12 t. m. zvečer kakor se za gotovo čujo, vsled najvišjega poziva, odpotoval na Dunaj. Z njim je tje odšel tudi načelnik vojnega štaba Popp. Sodi se, da je ta pozi v v zvezi z odločeno mobilizae jo, oziroma s predstoječo zasedbo Bosne , v kteri namen je tudi že odmenjon znamenit denarni znesek za prve potrebe." Ravno ta list v vodnem članku govori o mobilizaciji in zasedbi Bosno ter piše, da v Zagrebu je vso trdno preverjeno, da ni več daleč čas, ko se ima nekaj resnega zgoditi z Bosno, in da se tega vse radujo, ta iz tega iu ta iu druzega razloga... „l)avno je Rusija našo monarhijo vabila v Bosno, pa uu Dunaju so ostali gluhi, morda samo zato, ker so Nemci in Madjari temu živo nasprotovali in je vnanje ministerstvo čakalo priliko, ko bi sploh vsi rekli: Z luj ni drugači kakor da gremo v Bosno, če hočemo varovati svoje interese (koristi). Po današnjih okoliščinah prišla je ta prilika, če noče monarhija vsled porazumljeuja angleško-ruskega in negotovih razmer v C irigradu ostati zijajoča prod zaprtimi iztočnimi vratmi. Sami Madjari in Nemci morajo priznati, da Bosno mora vzeti ali naše cesarstvo, ali pa jo bode vzel kdo drugi." Tudi zarad varstva svojih podložnikov mora naše e- surstvo glede, Bosne kaj storiti. Kakor se iz Sinjske okolice piše „Nar. listom", I urki pri vsaki priliki počenjajo strašne grozovitosti ob naši meji. Nedavno so spremili nekega turškega častnika, ki je s svojo družino mirno jahal k morju. Ko se pa vrnejo, in doj-dejo po planini do Vidova, najdejo tam tri spijoče pastirje izllrvatca, vsujejo nanje ogenj, jim odsekajo glave ter jih na kolce nataknjene odneso v Livno goneč s seboj čedo 60 volov. Vsi trije so bili avstrijski podložniki, ki j>a niso nič,osa zakrivili, ker imajo vsled furmanu (postavne določbe) jtravico do pašo po omenjeni planini, in plačujejo letni davek. Ta dogodek jo pripravil Oetinjano, da so šli v Sinj se pritožit in varstva iskat. Pa v Sinju jim nihče ni mogel dati sveta 111 pomoči. Ker je počil glas, da ima priti tje baron Rodič,, počakali so Cetinjski glavarji tam, in ko dojile, predstavili ho se mu ter ga jadikovaje. prosili, da naj jih brani, ali pa jim dovoli nositi orožje, da se bodo branili sami enako, kakor so se proti turški sili vitežko branili njihovi stari v tem času, ke še, niso vedeli, da je Avstrija na svetu. Pa 1111 vse prošnje bil jim je odgovor: „Ne morem." Poslanci so tedaj odšli jako žalostni in zlovoljni. V Hrlii imeli ho ime dni volitev za oger-ski državni zbor. Od 800 volilcev jih je prišlo k volitvi samo 'J(i, med njimi IG gubcruijalnih ■vradnikov; „per acclamatiouem" bil jo za poslanca izvoljen guverner grof Szapary. Vnanje države. HoiijcrcM hu je v Berlinu sošel. Red na kongresu če biti alfttbetičen, za ceremoni-jalno ravnanje pa bode veljal obred dunajskega kongresa, /a predsednika je bil izbran knez Bisinark. Obravnave bodo tajno in so morali vsi, ki imajo opraviti s tiskanjem za kongres, priseči, da hočejo molčati. 12. t. m. jo pruski kraljevič sprejel vse pooblaščence kongresne iz vsake dežele posebej. Pri prihodu so jih ua kolodvoru v imenu kneza Bismarka pozdravljali vradniki vnanjega ministerstva, prod stanovanjem pa se jo vsakemu postavila ča stna straža 2 mož. Turška pooblaščenca 12. t. ni. še nista bila došla, jia so ju pričakovali včeraj zvečer za trdno. Črnogoro bodo v Berlinu nadomostoval Božo Petrovič, ki bode kongresu izročil spomenico posebnih zadev črnogorskih. Turčija si od kongresa obeta jako ugoden vspoh in se nadeja, da Varna iu Batum postaneta svobodni Indjišči, v južni Bolgariji, Macedoniji, Tesaliji iu Albaniji pa da ohrani Turčija višjo oblast. !\'«'iiiHlii državni zbor je razpuščen in so nove volitvo zaukazane za .'lo. dan meseca julija. Il««iiuvrrnii»li.i kralj Jurij V. je 12. t. m. ob (1. uri zjutraj v Parizu umrl. Kot zvest zaveznik Avstrije v vojski s Prusijo je 1. 1866 zgubil svojo deželo in tudi večji del svojega privatnega premoženja , ter je od U-stilnimi največ živel na Dunaju 1 €'ari£riilatt" za vradnike tirjli, m so se imeli res za neodvisno. Da „ Tagblatt." obira naše narodne duhovne, to m vredno, da se omeni, saj je za to najet, Tisti dan, ko bo on prisiljen , spoštovati spoštovanja vredne može, jenjal bo tudi izhajati, kajti pod pravično slovansko lipo nema prostora t a k' b I a t'. I -r. lilnilAJii' ilchuiil.fr, 12. junija. (K n n o nič n o obiskovanje.) Minuli so za Ribniško dolino dnevi veselja iu radosti, kajti že dolgo časa ni bilo v naši okolici tolikega veselja kot pretekli teden o prihodu milostlj. knezoškola. Po vsili krajih Jih je ljudstvo z veseljem pozdravljalo ter od daleč hitelo skupaj Jih počastit. Pok možnarjev je naznanoval Njih prihod pri vsaki farni cerkvi in na več krajih bo Jim naproti prišli prvaki farne sosesko, da so se Jim poklonili, proden so še v župnijo prišli. Skoraj vsaka vas, skozi ktero so so peljali, Jim jo v počastenje napravila slavolok, po nektorih vaseh jih je bilo še po več, na njih pa so vihrale zastave cerkvene, narodne in cesarske ; slavoloke so kinčali umetno napravljeni transparenti iu razni napisi, slovenski in latinski, a ne nemški. Izmed vseh slavolokov, kar sem jih vidil , so se posebno odlikovali uui, ki so bili napravljeni v Dolcnje-vaški furi. Prvi, najvoličastniši izmed vseh je stal čez cesto v Prigorici. Napravi! ga jo županov sin tako umetno in okn-mo , da bi se bil tudi v vsakem mestu odlikoval. Debeli in visoki fltebri so bili spodaj na '/,, sežnja visoko z mahom, viftjo pa s sme.rekoviini vejicami oviti. Počez sta bila 2 iz sinerečja narejena venca, med kterima je visel napis : „Pozdrav vikšemu pastirju." Nad napisom pa je stal iz smrečja napravljen križ. Tudi v Dolenjivasi, kjer se pot s ceste proti f.irovžu vkivne , je stal slavolok z lustrom, kteri je bil iz bršljina prav lepo narejen. Enako sta pri vhodu v 11-rovž iu v farno cerkev slavoloka čestitala vik-šega pastirja z napisi: , Živili vis. čast. kue-zoškofl" in: „Salin sacerdoti magno l" V Dolenjivasi je vikšemu pastirju posebno dopadala čistost in lepil snaga v cerkvi in v larovžu, kakor sploh vso, kar so v govoru, ki so ga imeli pred petimi litanijami, ljudstvu z lečo sami izrekli. Škoda, da cerkev, kteri uaprav-Ijujo novo streho in zidan okrajik, še ni bila dovršena, ker bi bila naredila še veliko večji vtis ua vse, zlasti ki so jo prvikrat videli. O,I duhovnikov, ki so spromljovali milost, knezofikofii v Loški potok, sem slišal, du so bili tudi tam slovesno sprejeti. Prišlo jim je bilo več oboroženih mož naproti, kteri so .11 m „spalir" delali in ,,salve" strelili. Tudi so bili v Loškem potoku s hriba na hrib potegnili drat, v sredi kterega je vihrala velikanska zastava. V sredo so imeli milostlj. knezoškof poutilikalno sv mnšo pri Novi Štifti, med ktero so izvrstno prepevali vrlo znani pevci . Oerjol, Knilic, Karol Kliiiar in župnik Lonček. Škof, menim, so bili z Ribniško dolino prav zadovoljni, vsaj se .linijo to z obraza videlo, in tudi sami so rekli pri odhodu iz Ribnice, da so tu našli verno, za čast, Božjo vneto ljudstvo. Domače ilovice. 1' Ljubljani, 15, junija. (Naf.rt nove postav« o vravnavi emljii-nega davka), ktero smo v „Sloveucu" obširneje pretresali, iu po kteri bi se imela vconi-tev zeniljiš samo vladnim relerentom (poročevalcem) po zaslišanju zaupnih mož v roke dati, v državnem zboru za sedaj ue pr.de v obravnavo, iu je državni zbor dotični predlog odseku zopet odvzel. ■ (h sije J delnega odbora N. junija.) Predlogu pomnoženega krajnega in okrajnega šolskega sveta, da naj ho učitelj Janez lVnr./i v učiteljski službi na ljudski šoli v Logu na Kočevskem definitivno potrdi, je deželni odbor pritrdil. - Na vlogo županstva oziroma krajnega šolskega sveta v Tržiču za vpeljanjo nemškega učnega jezika v Tržiški ljudski šoli jo deželni odbor sklenil, da on nikakor ne pritrdi, da bi se, v podučovunji jezikov v Tržiški šoli kaj predriigačilo, kar bi nasprotovalo učnemu načrtu za štinrazredne ljudske šole, ka- teri je vpeljan z ukazom deželnega šolskega sveta 10. decembra 1. 1874., in kateri je do-sedaj o tem edino merodajna postava. — Zarad oddaje izpraznene Jak. pl. Šelenbur gove ustanove za sprejem v Terezijansko aka demijo na Dunaji je deželni odbor storil predlog 8 priporočilom trojice prošnikov. „Nov." (Čitalnica v Spodnji Šiški) napravi v ne deljo IG. junija ob 4. uri popoludne v prosto rih pri ,,Guzi-ju" s prijaznim sodelovanjem pevskega zbora ljubljanske čitalnice in slavne vojaške godbe c. kr. 53. pešpolka nadvojvode Leopolda v slovesno odpretje čitalnice besedo z loterijo in plesom. Program: 1. Slavnostni govor. 2. Koncert, katerega zvršujejo udje pevskega zbora ljubljanske čitalnice in slavna vojaška godba. 3. Deklamacije. 4. Loterija. Ples. Ako bode vreme neugodno, bode slovesno odpretje prihodnjo nedeljo 23. junija t. I. K tej svečanosti vabi najuljudneje vse narodna društva iu njih društvenike kakor sploh vse domoljube in prijatelje narodnega napredka Odbor. (Živinska kurja) se je prikazala v Szebene-8kem okraju (komitatu) na Ogerskem. Deželna vlada kranjska je vsled tega prepovedala iz omenjenega okraja govejo živino ali drobnico kože, rogove in sploh take reči vvaževati našo deželo , po kterih bi se znala ta strašna poČast zatrositi tudi v naše kraje. (Društvo v pomoč bolnim knpčijskim pomočnikom) obhaja jutri 401etnico svojega obstanka. V ta namen bo imelo v kapeli hiral nični, posvečeni sv. Jožefu, ob 11. uri dopolu-dne sv. mašo s primernim odgovorom. Pri vstanovitvi društva pridigoval je ranjki ško:' Anton Alojzij Wolf sam. (Posebni železnični vlaki) z znižano vož-nino pojdejo 28. t. m. iz Ljubljane na Dunaj in z Dunaja v Trst. (V mestnem odboru) ste se bile včeraj narodna liberalna stranka zopet hudo popri-jele zarad nemškega jezika v ljudskih mestnih šolah. Mestni šolski nadzornik Oariboldi je namreč v svojem poročilu do okrajnega šolskega sveta rekel, da otroci premalo ume nem ščine. Šolski odsek mestnega odbora jc tedaj nasvetoval deželni šolski odbor prositi, da bi se že v II. razredu ljudsko šole v Ljubljani računstvo, v IU. razredu računstvo in nemščina v višjih razredih pa večina predmetov podu čevala v nemškem jeziku. Narodni odborniki so temu nasvetu krepko oporekali, pa je bil vendar od večine sprejet. Ker ima o tej reči, o kteri obširneje povemo prihodnjič, govoriti tudi deželni odbor, se nadejamo, da bo to za devo razsodil prav tako, kakor je po današujem poročilu iz deželnega odbora rešil enako prošnjo krajnega šolskega sveta v Tržiču. (Brencelj) št. 11, ki je izšla včeraj bil je zasežen zarad 2 stavkov in zarad podobe na zadni strani. CTruplo otroka), ki jc v Kranju padel v vodo, izvlekli so v Stožicah, faro Ježiške, iz Save ter na tamošnjem pokojmlišču pokopali. Razne reči. — Cesar so darovali morski ko-pelji v Gradu 300 gld., Kanalski požarni straži 100 gld. in soseski Zalovše na Goriškem 200 gld. za pokopališče. — C. g, Cibič Anton, vikar v Podsabo-tinu je postal župnik iu dekan v Černičah v nadškofiji goriški. — V Trstu bodo prihodnji teden odprli novi velikanski kolodvor. — Nov časnik „Epoche" začel bo jutri IG. t. m. izhajati v Pragi , kterega bo osnovali bivši vredniki in sodelovalci ,.Politike", I kteri očitajo, da je po izstopu njenega vsta-novitelja in glavnega vredniks Skrejšovskega vkrenila na pot, ki škoduje (?) političnim ko ristim tistih strank, kterim je dozdaj služila, in da v sedanjih rokah več ni kos (?) veliki nalogi biti centralno glasilo slovansko. — Alojs Anton. Na Dunaji je na binkoštno nedeljo — od mrtuda na leči zadet, — na nagloma umrl oni glasoviti Alois Anton, ki jc prestopivši k starokatoličanstvu po Dunaji svoje dni toliko hrupa delal. — Čebelarsko društvo v Celji napravi jutri IG. t. m. po poldanski službi božji v Šmartnu v Kožni dolini podučen shod o rabi panjev s premakljivim satovjem, kterih se bosta dva (po Dzierzonovi osnovi) razpostavila na ogled in sicer eden z letošnjim rojem, eden pa s praznimi okvirji. Razkazovalo se bo tudi različno čebelarjem potrebno orodje. K temu shodu se zlasti vabijo čebelorejci iz Smartna, Galicije, Dobrne, Nove cerkvo, Voj-nika in celjske okolico. — O požaru v Tomišlju nam se poroča iz Studenca, da ni nastal po otroku, ampak da je 2. t. m. precej po krščanskem nauku strela vdarila v neki pod, ki je pogorel in od kterega sta se vnela in pogorela še 2 druga poda, 2 hiši, 2 kozolca in 1. hlev. Gospodarja sta bila zavarovana. Slavjansko pevsko društvo na Dunaju napravi pondeljek 17. junija v Diiblingu blizo Dunaja na vrtu restavracije „pri črnem Orlu" („zum echvvarzen Adler") letno zabavo s sledečim programom: A. 1. Iuirchtgott: Rože živi (hrvatska); 2. Forchtgott; Slasti lasky (češka); 3. Fiirster: Svet (slovenska); 4. Ruchta: Suhaj Slovak (slovaška) 5. Vniz po Matuške po Wolgie (ruska narodna); (5. Kittl: Šablen-ka (češka); 7. Nedved: Rožica (slovenska); IIendiych: Ratna jijesnia kosovska (srbska); !). Jenko. Na moru (srbska); 10. AVorobkirvvic/. Torban , čveterospev (maloruska); 11. Jenko: Naprej (slovenska)- R. Pred pevanjem zborov in po končanji programa igra vojaška godba slavjansko komade. Začetek ob G. uri na večer. Vstopnice dobivajo se pri dr. Jan Lenochu (ii 50 kr. Briiunerstrasse Nr. 7. — Častnik: „Ali ne vidite, da ste sedlo na robe deli na konja?" Prostak : „Vsaj ne veste, kam hočem jezditi." — Mizar se je jezil nad svojim učencem zarad nerodnosti in je sklenil svoj dolgi govor s premenljivimi besedami in „ko bi jaz ne bil. bil bi ti gotovo uajveči osel 1" — Zakaj niste zaprli k u r n i k a r vpraSala je gospa deklo: „Da zato", odgovori ta, „da bodo kokoS ložje u51e, če pride kuna v kurnik." Eksekutivne dražbe. 15. junija. 2. Pernuš iz Srednjo Belo vKranji. 3. Pugel s Podgore, 3. Hren iz Zagorico, 2. Ilreu iz Kompolj, 2. Marolt iz Lnaie , 2. Iloglar s Podporo, vsi v Lašicali. 3. Stržinar iz Devnie, 3. Vernik iz Stare Loko oba v Loki. 2. (iaspcrič iz Dolenje vasi, 2. Tekaveo iz Kakitnico, 2. Križman iz Podtabora , 2. Košmerl s Hriba, 2. Lesar, 2. Bencinu iz Travnika, vsi v ltibnici. 2. Kražnja iz Hudanj, v Vipavi. 2. Dobeve iz Razdrtega, v So-nožočali. 2. Hricolj iz Goronjoga Kašlja, 1 I.jubič iz Dolenjo Slivnico, 1. Ahlin iz Roitanja, 1. Rožnik iz Stožice, vsi v Ljubljani. 2. Mesojedec iz Krke v Novem mestu , Koritnik iz Leskovea v Krškem. Umrli so: Od 12. do 14. juniju. Matilda Tavčar , mul. o. 3 m., za drisko. UrSa Boben, kočjaževa v. 78 1., zu sušico, — l'.l. maja: Ar ton Ptiček, vojak 20. kom-panijc 17. pcš-polka, zu pljučnico, oba v vojaSki bolnišnici. Jožef Dobevc, h. poa. lil i. za mrtu-dom. Gabriela Schrank, čevlj. o. 5. 1., za vnetico možganov. Marija Kovačič, del. o. h. 13. 1., zu vročinsko boleznijo. Marija Wagncr, dol. o. 3'/4 I., za davico. Alojzij Jeraj, kupce % usnjem 28 I., za jetiko. Janez Perhavec, kupč. pom. 17 I. »a jetiko. Trienrnllčn«' dennrn»> cciif 14. junija. Papirna rent« (iS.95 — rtreberna r um 66.51 — Zlata renta 74 .65 — lSfiOlelno državno posojilo 1111.75 Hanktnt nke>j>-841 — Krmiitue akciie 2,'i 1.75 London 117.85 — ftr-jbri 102 75. — Cm. kr. cekini 5 59.-20-frautiov 9.,19. Prošnja. V Kranji je padel maja t. I. 4letni deček v Savo. Ako so ga k|e že dobili iz vode, ali ga morebiti bodo, lepo prosi njegov tužni oče, naj dot.ični farni urad berž naznaniti blagovoli č. g. dekanu. (3) Najprimernejše darilce za pridne otroke ste povesti: 1. Ustnimi, ali p.udnfi dnevi .f j ljani mestu iici boru _gl. kr. pl. I kr. gl. | kr. gl. | kr. gt. | kr. gl. | kr. t;'- I kr. gl. I kr. gl. ; kr. p. . f hektoliter R 50 10 24 9 76 11 8 9 — 8 00 8 !)0 <) 40 8 90 »onice £ mernik 2 06 3 64 3 14 3 40 2 7« 2 00 2 73 2 71 2 73 v. (boktoliter 6 80 7 _ f, 50 — — 0 20 6 20 0 50 5 80 7 — " ' (mernik 1 80 2 16 2 — — - 1 94 1 91 2 - 1 80 2 — , . (hektoliter 5 62 0 60 6 85 0 18 G 60 6 40 5 40 0 72 6 20 J0Cme"tt (mernik 1 70 2 - 1 80 I 90 2 - 1 00 1 66 2 7 1 36 (hektoliter 0 18 0 10 0 60 00 60 0 30 0 40 4 17 5 78 0 70 J - ' (mernik 1 90 1 83 2 — 2 — I 94 1 97 1 20 1 86 2 Jfi P (hektoliter 0 18 0 60 fi 50 0 20 (i 30 7 — 7 80 4 40 8 00 " • (mernik 1 90 2 — 2 — 1 90 1 94 2 15 2 40 I 30 2 60 T .. (hektoliter 0 50 7 48 0 50 7 82 0 10 0 20 0 00 6 97 0 40 larmco £mernik „ 2 24 2 2 40 j r>8 i 91 2 53 1 84 1 97 (hektoliter 3 20 3 57 3 57 3 57 3 20 3 40 3 26 3 97 4 - UV"R 1 (mernik 1 - 1 10 1 10 1 10 — 98 1 5 1 — 1 21 1 22 j