144. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. junija 1899, XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivačar, iaimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman aa avstro-ogerske dežele za vse leto 15 g!d., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gll. 40 kr Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt lota. — Za tuj e dele le toliko vefl, kolikor poStnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat ti3ka. po 6 kr, če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat aH večkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav niatvo je na Kongresnem trga St. 12 Oprftvnintvu naj ae blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. vse administrativne Btvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. □Telefon hl. Premembe med justičnimi uradniki. S Štajerskega, 24. junija. Nevolja j« vladala zadnjič na Kranj skem, ko je bil imenovan notarjem Nemec Galle za slovenski kraj. Nam to imenovanje ni prišlo nepričakovano. Kajti že takrat, ko amo dobili v Marenberg notarja 1 Kranjskega, se je javno govorilo, da so se klerikalni poslanci kranjski potegovali za to premestitev, češ, da se dobi na Kranjskem prostor za kandidata Nemca! Kako je ta Nemec klerikalcem tako na srce prirastel, da so mu šli na roke, nam ni znano. Mislili pa si smo, da mu hočejo pripraviti pot na Štajersko, kakor je to že običajno! Ker se v Tržiču ne more več Nemcev naenkrat nastaviti pri notariatu, porabili se bodo v bodoče za to slovenski kraji, da se slovenski del Štajerske preskrbi z nemškimi notarji! Justični minister pa skrbi, da se, kjer je to le mogoče, razširi nemška posest. Zato se Nemci brez znanja slovenščine nastavljajo pri sodiščih na Spodnjem Štajerskem; tisti redki Slovenci pa, kateri bi bili edini sposobni za službovanje med Slovenci, morajo na Kranjsko. Veliki sodnijski okraj ptujski je imel dosihdob jedino enega adjunkta, kateri je slovenščine popolnoma zmožen, kateri je ljudi razumel, katerega so tudi ljudje razumeli. O tem se je lahko deželne sodnije svetnik g. dr. Folin že zadnjič prepričal, ko je v Ptuji več dni sodnijo inšpiciral. Sedaj pa je tudi dr. Toplak premeščen v Ljubljano! Neki nemški adjunkt, kateri je za Ptuj imenovan, Še ni prišel v Ptuj, ker bi ga tam gotovo rabiti ne mogli. Dr. Torggler sedi sicer kot adjunkt v Ptuji, toda ker slovenščine ni zmožen, nikakor ni za službovanje v Ptuji sposoben! Kako neki sodi g. svetnik o sposobnosti adjunktov Glasa in Boscbeka, s katerima je prišel tudi v doLiko?! In vendar mi nimamo prav nič upanja, da bi se naše razmere na Štajerskem izboljšale! Politična društva spijo. Državni poslanci smatrajo personalna vprašanja za malenkostna. Kako razumevajo svojo nalogo, razvidno je iz tega, da razun Berksa prav nobeden ni imel časa priti na pogovor, preden jo šel načelnik kluba na Dunaj k seji eksekutivnega odbora! Da bi se personalna vprašanja reševala v klubu, kakor je to drugod običajno, da bi se klub kot tak zavzel za vsako tako vprašanje ter delal na njegovo ugodno rešitev, tega ne bomo lahko doživeli. Potreba takega postopanja se je že večkrat povdarjala, toda zaman. Pogrezamo se vedno globokeje, rešitelj pa ne pride! _ Tržaški namestnik. Spletsko g!asilo dalmatinske narodne stranke „Jedi n s t v o" piše o tržaškem namestniku grofu Gocssu naslednje: Znano je, da se našim bratom na Primorskem pod namestnikom grofom GoiJs-sora nič boljše, prej slabše godi, kakor za časa Rinaldinija; razloček je samo oseben, in obstoji v tem, da je bil Rinaldini hitrejši in premetenejši. Iz zanesljivega vira čujemo, da so na Dunaju glede grofa Goossa razočarani. Ministrom je znano, da mož niti po svojih sposobnostih, niti po svoji vednosti ni kos svoji službi. Njegova ustna poročila (pismenih itak ne piše on) obujajo začudenje. Namestnik grof Goe-ss tekom dveh let ni prišel tako daleč, da bi Pri morsko vsaj površno poznal. On je človek, kateremu je aristokratski naslov že v zibeli zagotovil lepo karijero. In tako so ga postavili na važno in delikatno mesto, kamor spada prav za prav diplomat prve vrste. Kraj Barkovlje na pr. leži skoro pred tržaškimi vratini, a namestnik je oni dan poročal, da je ta vas „una cittaJ, to je mesto. V pogovoru z nekim ministrom je dejal, da je v okolici Trsta veliko Hrvatov, a samo malo Slovencev; o Hrvatih pa je poročal, da so prav za prav Italijani, ki se sarno zategadelj izdajajo za Hrvate, ker so jako religiozni in ker sovražijo Italijo radi tega, ker je papežu vzela ttirn ! Ako se spominjamo birokratičnega poslovanja, po katerem vlada na Dunaju ne more v nobeni važnejši stvari ničesar ukre niti, ne da bi prej zaslišala namestništva, potem lahko umejemo, kako škodo so nam naredila poročila grofaGo«šssa. Radi njih se mu pa direktno niti kaj očitati ne more. Saj ne poroča na ta način iz sovraštva proti nam, nego ker misli, da je res tako, kakor poroča. Ćujerno, da so merodajni dunajski krogi radi tega v skrbeh, in da mislijo upravo Primorske poveriti zmožnejšemu in spret-nejšernu političnemu dostojanstveniku. Tudi Njega Veličanstvo cesar je bil v zadnjem času o vsem tem temeljito informiran V ■ ijiibljrttii. 26. junija. Srednja stranka. Ko so prišle v liste prve vesti o neki novi stranki, so jih sprejeli opozicionalci z velikim veseljem, saj so se nadejali, da se končno vendarle posreči razbiti desnico. Sedaj pa se je pokazalo, da je bila vsa akcija le neroden manever dveh ali treh za ministrskimi stoli težečih poslancev, ki nimajo niti v svojih strani;ah nobenega ugleda in nobene moči. Zategadelj so postali opo-zicionalni listi nakrat redkobesedni, nekateri se pa celo glasno togote in govore le o „mahinaeiji klerikalcev". Opozicionalci igrajo torej zopet enkrat vlogo lisice, ki je zaničevala grozdje, ker je viselo previsoko ! Nemadjarski narodi na Ogrskem. Nemadjarski narodi na Ogrskem gledajo z velikim zaupanjem v novega ministrskega predsednika plem. Szella. Upajo namreč, da napravi konec dosedanji, zlasti pod Banffvjevo vlado brutalni madjarizaeiji in zatiranju vseh narodnih pravic. Rumuni, ki so bili doslej pasivni napram vsem državnim dogodkom, se hočejo politično znova organizirati ter se udeležiti po dolgem času zopet volitev za državni zbor. V to svrho skličejo voditelji Ruraunov več velikih shodov. Žal, da vlada med Rumuni nesloga! Tudi irnajo Rumuni na Ogrskem in na Sedmograškern različna politična načela. Tudi Srbi in Slovaki niso složni, kar jim silno škoduje. Med Srbi se pobijajo razni voditelji že celih 30 let, zato pa jih Madjari v cerkvenih in Šolskih zadevah uprav nečuveno zatirajo. Srbi upajo, da jim bo Szell v tem oziru pravičen. Tudi Slovaki iščejo varstva pri Szellu. Njihov jezik je preganjal Banffv iz šol in cerkev ter pospeševal madjarizacijo z vsemi srel-stvi. Ali se izpolnijo vse te želje, se pokaže kmalu. Mirovna konferenca. Bask! zastopnik, ki je predlagal mirovna sodišča, je stavil zopet velezr.amenit predlog glede razoroževanja. Staal predlaga namreč, naj se armade in vojaški budgeti tekom petih let ne pomnože. Samo kolonialne čete se smejo povečati. Ako se sprejme ta predlog, bodo države pri svojih velikanskih, vsako leto naraščajočih stroških za armade mnogo prihranile, kar se bode porabilo plodonosnejše v gospodarske in kulturne svrhe. Mirovna konferenca bode zborovala baje k večjemu do srede julija. „N. Fr. Pr." poroča, da se bodo mirovne konference vsakih sedem let ponavljale. Nemiri na Balkanu. „Reichs\vehr" trdi v sobotnem listu, da si je pridobila Avstrija novih zaslug za mir na Balkanu, ker je grof Goluchovski naročil baronu Calice, naj energično posreduje pri porti radi izgredov Albancev in regularnih turških vojnih čet. To posredovanje je imelo najboljši vspeh. K položaju na Francoskem. Ministrski predsednik Waldeek-Rous-seau je izdal na prefekte okrožnico, v kateri pravi, da hoče ministrstvo braniti republiko ter da stoji nad strankami. Brez strankarstva morajo biti torej tudi prefekti. Dogodkov, ki so se zgodili pred nastopom nove vlade, \Valdeck-Rousseau noče preiskovati ter odklanja vsako poročilo o njih. Tudi vojni minister Gallifet je izdal na poveljnike polkov okrožnico, v kateri pravi LISTBK. Jubilej realističnega romana. .Spisal Ivan L o k ar.) Minilo je stoletje, odkar je bil v mestu Toursu na Francoskem rojen slavni francoski romanopisec, začetnik, osnovatelj evropskega romana XIX. stoletja, mojster realistov, za katerim so krenili Flaubert, Zola, Goncourt, Daudet, Maupassant in še cela armada realistov, mož uprav velikanskih, skoraj nedosegljivih literarnih zaslug, H on ore" de Balzac. Balzac je prvi, kateri je začel slikati človeško življenje, resnico ter razkrivati najtajnejše človeške misli in čustva. Prikazival je velike prizore socialnega življenja vseh slojev Člo veštva. Njegova dela niso puhle fraze ali lepo tiskane knjige, nego pravo istinito življenje, poetično fotografije žive istine, kolosalne slike, katerim je kumovala muza Veritas. Balzac je bil izboren, minuciozen opazovalec, ki je umel slikati mojstrski najra-ličnejše značaje, in znal popisati plastično najsilnejše in naj neznatnoj 5e dogodke. Dunajska moderna „Wage" ga imenuje največjega analitika, najfinejšega anatoma ml-•lij ter najraflniranejSega razmotrjvaloa duše, umetnika, čegar pogled je prodrl v človeška bitja kakor skozi steklo . . . Balzac se je lotil največje in najhvaležnejše naloge poezije; prikazival je v svojih romanih največjo istino, resnične ljudi, njih duševne borbe ter njih obupni boj za obstanek. Vse imamo živo pred očmi. To so ljudje od mesa z rdečo, gorko krvjo, z vsemi svojimi slabostimi in vrlinami, bitja, katera trpe, kakor mi trpimo, ki čutijo, kakor mi čutimo. Ta „Napoleon romana", — kakor ga imenuje akademik Bourget, — ne moralizuje kakor romantiki, ne sodi in ne sanjari kakor neslani dekadentje, Balzfto samo živi s svojimi junaki resnično življenje. Življenje mu je vir, posoda največje in edino resnične poezije. V njegovih delih se zrcali praktična, trezna stran življenja. Po njegovem mnenju je člov«. k bolj k slabemu kakor dobremu nagnjen, zlasti pa nad vse sebično bitje; svet, vsa človeška dražba mu nista bila druzega kakor konflikt različnih egoizmov, v katerem zmaguje vedno močnejši in zdravejši. Največje ter najslavnejše delo Balza-covo je ciklus romanov „C o m e d i e Huma i n e", v katerem je združil, vse boljše svoje spise v celoto. Tu je zastopana vsa človeška dražba; v tem orjaškem delu je razkril pisatelj srčne in dušne strani naj* razllčnejlih tipov, predočil je oelo človeško generacijo. Slikal je tako živo, tako mojstrsko, da je dobil nad 10.000 pisem ženskih, katere so se Čutile prizadete, katerih doživljaji so bili do pičice jednaki ali vsaj slični dogodljajem v Balzacovih romanih. No, očividno je, da Balzac teh dam ni poznal; to dejstvo je dokaz, da imajo ljudje na svetu kolikor toliko vsi iste slabo-:i, da je življenje vzlie variacijam vedno isto, da takorekoč samo sebe plagira. Dame, ki so opazile same sebe v Balzacovih delih ter zategadelj vpile in razgrajale, so se s tem samo osmešile, saj so povedale javno to, česar nihče Še vedel ni. Balzac jo bil v nekem oziru čudak, in strmeti moramo prav za prav, da je umel tako tako izborno slikati življenje, saj se je včasih za več mesecev zaprl v svoje stanovanje ter je skoro neprestano pisal, ne da bi so bil brigal za svet. Čital ni skoraj nobenega časnika, jedel ni skoraj ničesar, pil je le mleko in črno kavo. Ta literarni velikan je imel tako bogato razvito domišljijo, da so mu zadoščala že najmanjša opazovanja, da je s pomočjo teh potem ustvaril v svoji glavi ves značaj posameznika. Ker je imel poleg tega tudi sila ostro oko, izpoznal je v trenutku različne situvaoije življenja, in jih potem porabil v svojih romanih ... V svoje tipe, v svoje junake se je Balzao tako umislil, da je često govoril o njih kakor da so živa bitja. Jednemu svojih prijateljev je neko3 pisal: „Li veste s kom se poroči F"elix de Vandenesse ? Vzeti hoče neko gospico Grand-lien. To je izborna partija. „Grandlienjevi so bogati" . . . itd. NovozaroČenca pa sta bila le osebi iz njegovega romana, katerega je pisal ravnokar ... Ko je bil na smrtni postelji in zdravniki niso mogli spoznati njegove bolezni, jim je zatrjeval, da dr. Blanchon pozna popolnoma njegovo naravo ter je zahteval, da pošljejo ponj. In dr. Blanchon je bil zopet junak nekega njego-govega spisa I Balzac je bil torej tudi original: Bogastvo in slava sta mu bila vzora, za katerima je težil Balzac vse svoje življenje. Zato pa je delal najrazličnejše načrte, posvetil se je sedaj temu, sedaj onemu poklicu, izdajal je časopise, nekoč je šel celo v Sardinijo, da bi zasute srebrne rudnike, za katere se Rimljani niso več brigali, zopet odkril. Toda imel je vedno in povsod smolo. Vsa industrialna podjetja so se mu ponesrečila, ves lov za denarjem je bil brez-vzpešen. Da bi plačal svoje dolgove, je delal po 18 ur na dan, a vse ni nič pomagalo,?.*^ Vse svoje življenje je ostal revež; žr^sV^je . v bedi, veliko stradal ter pri tem: vedno sanjaril o neizmernem bogastva. *VVV< Tudi one slave ni dosegel za da prevzema odgovornost za armado brez strahu. — Opozicionalni listi so se že pomirili, in današnja seja parlamenta ne bo tako nevarna, kakor se je poročalo prvi dan po sestavi novega ministrstva. .Tempa" piše, da bode novo vojno sodišče Drevfusa prav gotovo oprostilo, da bode vojno so dišče samo potrdilo sodbo kasacijskega dvora. Drevfus še ni dospel na Francosko, pač pa ga pričakujejo danes. — Senator Trarieux. ki se je potezal ves čas za revizijo, je objavil v dunajski reviji „Die \Vago" članek, v katerem pravi isto kar .Tempa", da bo Drevfus oproščen, ter da nastanejo potem gotovo dobre notranje razmere na Francoskem, ki je miru že skrajno potrebno. Izgnanstvo v Sibirijo odpravljeno. C II Nikolaj hoče odpraviti izgnanstvo v Sibirijo ter je imenoval v to svrho komisijo, ki se bavi že od 5. maja t. I. s tem, vprašanjem. Komisija mora določiti, kako se naj nadomesti kazen izgnanstva, kako naj se izboljša usoda dosedanjih izgnancev in kako naj se urede prisilne delavnice. Komisija je izdala na vse pravnike in državnike poziv, da naj stavijo v tej zadevi svoje predloge ter jih naj pošljejo državnemu svetniku Petroviču ali šefu ge neralnega ravnateljstva kaznilnic, Salomonu. Anglija in Transvaal. Da se Boerci pripravljajo na vojno z Anglijo, dokazuje, da je zapustilo v zadnjih dveh mesecih Johannesburg 7580 oseb. Volksraad pa je sklenil 22.600 funtov šter-lingov za nabavo municije, 39.950 funtov šterlingov za vojni material in 13.527 funtov šterlingov za pomnoženje topni-čarstva. Filipini. Nesreče, katere se doživeli Američani zadnje mesece v boju s Filipinci, so zbudile v Ameriki veliko razburjenje. Razni listi se oglašajo že za to, da naj pokliče vlada vso vojsko s Filipin ter da Filipincem svobodo. Dne 20. t. m. so se vršili zopet večji in manjši boji. General \Vheaton je zašel s 1. bataljonom -4. polka v zasedo in Filipinci so ga obdali s treh strani ter bi skoraj postrelili vse vojake, da mu nista prišla v zadnjem trenotku dva bataljona na pomoč. Vendar je moral Wheaton z vso svojo armado bežati, ker so streljali nanjo Filipinci z vseh strani. Tako dosezajo amerikanski generali drug za drugim poraze in blamaže. Dopisi. Iz Šenčurja, 23. junija. Na dopis iz Šenčurja v ^Slovenskem Narodu4 o zgodovini našega gasilnega društva je „Slovence" obelodanil budalast odgovor, za kateri zasluži, da se nekoliko okrca po prstih. Šen-čursko gasilno društvo ustanovilo se je brez dovoljenja občin-dcega odbora. To je prvo gasilno društvo v lepi naši kronovini, ki se je borilo več kakor dve leti za to, da sme nastopiti s potrjenemi pravili v javnost Petkrat odklonil je občinski odbor p redlog zastopnika šenčurjanov, da se ustanovi gasilno društvo. Odklonil ga je vselej • toliko glasovi, kolikor obč. odbornikov je bilo ravno navzočih, izvzemši glasova dveh. Vsako podporo gasilnemu društva je občinski odbor odklonil, misleč, da bode s tem gasilno društvo uničil. Dobili pa smo pomoč od drugod. Gasilno društvo, ki ima komaj tri mesece potrjena pravila, ima Ze 500 gld. premoŽenja. To Vas boli, častiti občinski očetje, to peče, to Vam stiska tanke vesti! Bodite pa le brez skrbi, nafta trdnjavica ima že čez 50 hrabrih bojevnikov, ki nikdar ne bodo pustili svoje za vednosti in prepričanja teptati. Mi vstajamo in Vas je strah! Naše bralno društvo, kojega časopise je že večkrat z veseljem, zanimanjem in zastonj gospod dopisnik „Slovenca" prebiral, prav vspešno deluje. Poleg dejstva, da ima osem slovenskih časopisov, med katerimi je „Slovenski Narod" najbolj priljubljen, naročenih in plačanih, ima še za dve leti, odštevši udnino, sredstev, da plača za te časopise naročnino. Trdna volja, jedinost in neomahljivost, in kar je glavno, značajnost Šenčurjanov je sad bralnega društva. To Vam ne diši, kakor nam Vaš vinskoduhoviti program ne. Drugo kar g. dopisnik tako zmedeno omenja, dokazuje, da se je, preden je sestavil dopis, posvetoval s Selanovo kletjo. Omenja, da Šen-čurjani nismo šli (pred dvema letoma) gasit v Polico, ker smo hudi na Velesovce. To je nekako tako, kakor ko bi na pr. na Viču gorelo, bi ne šli ljubljanski gasilci gasit, ker so hudi na — Šentvidce! Razumemo. Odbornik Selan pa, ki je podpisanemu razjasnil, da kadar gori, gre dim in plamen kviško, naj pazi, da se mu ne osmode namazane brke. Dopisnik omenja tudi občinskih volitev. Dobro, da je spomnil, zadnji čas je že, da se razpišejo. Oče župan čuti, da se mu stolec maje. Vse ga čisla, posebno odkar je vulgo Hlebcu iz Luž dokazal na cesti, da ne zna samo z glavo, temveč tudi H rokama delati. — Zavedni členi gasilnega društva, spolnjujte svoje dolžnosti, kakor ste jih spolnjevali dosedaj! Dolžnost Vam je, svetu in nasprotnikom pokazati, da naše geslo „na pomoč", ob katero se nasprotniki zaletujejo ob vsaki priliki, tudi dejanski izvršujete. Občinskim odbornikom pa, ki se niso sramovali dolgo let prejemati iz občinske blagajne plačilo za udeležbo pri občinskih sejah, se tudi dejstva, da so vsako podporo prostovoljnemu gasilnemu društvu odklonili, ni treba sramovati. — Fran K u ral t, načelnik gasilnega društva in predsednik bralnega društva. Z Vranskega, 26. junja. Od nekaj znana miroljubnost Vranskega trga bila je vzrok, da se je trg s prebivalstvom v zadnjem času blatil na tako nečuven način. Živeli smo do zadnje občinske volitve v najlepši slogi, spoštovali vsacega mirnega uradnika ali tujca, a pri vsem tem spolnili povsem svojo narodno dolžnost. Čitalnične veselice slule so daleč na okrog, požarna bramba in podružnica sv. Cirila in Metoda storili sta povsem svojo dolžnost, in v zadnjem času se je celo ustanovila „Vranska katero bi bil dosegel v polni meri. Romantiki so ga preganjali z vsemi sredstvi, francoska akademija pa ga ni izvolila svojim členom, češ, da so njegovi spisi — nemoralni. No, tudi njegovemu največjemu učencu, Emilu Zoli se radi klikovstva godi ista. Zato pa so v akademiji razne literarne ničle, katere je dvignilo politično stran- karstvo. Šele po Balzacovi smrti so začeli Francozi in tudi drugi narodi spoznavati, kaj jim je bil ta velikan moderne književnosti, in začeli so ga slaviti kakor očeta realističnega romana, ki je potisnil v stran sentimentalni, nabuhli romanticizem, neslane izrodke prebujne domišljije. Balzac je ustvaril sedanji roman, ki slavi torej te dni svoj prvi jubilej. Seveda kakor noben umetnik ni bil in ni popolen, tako tudi Balzac ni bil dovršen. Imel je slabost, da je včasih zašel v preobširno, prenadrobno popisovanje, ker ni mogel najti prave, odločilne besede, s katero bi bil na kratko očrtal situvacijo. Tudi je imel čudno navado, da je svoja dela, oziroma svoj slog razširjal, popravljal in spise dolgo pilil in brusil, kar je bilo včasih spisom na škodo. Toda ti nedostatki so nične malenkosti, katere so vzpričo velikih, nevenljivib zaslug, ki si jih je pridobil Balzao po- polnoma porazgube Čitaje njegove klasične spise, polne pretresljivih in ginljivih slik fizičnega in psihičnega življenja Človekovega, se mu moraš le diviti ter nad vse občudovati plastiko njegovega sloga, resnost in velikost njegovih snovij in fini čut, s katerim je zadel v človeškem srcu vedno ob pravo struno. Balzac je bil pravi titan, ki se je igral z velikimi ideami, z velikimi čuti ter bil torej pravi kontrast sedanjih dekadentov s svojim kurjim obzorjem in s svojimi otroškimi ideami in otroškim blebetanjem. Balzac je bil prvi, ki je energično razdejal kraljestvo nezdravega romanticizma ter poletel iz „nebeskih višin" nazaj na večnokrasno zemljo, v zdravo naravo, v pristno življenje ter tako očrtal smer, po kateri so mu sledili in mu še slede vsi poznejši največji in najbolj slavljeni pisatelj i-umetniki. Balzac je podelil vsemu stoletju znak realnosti in pečat resnice, najlepše božje hčerke. Bog je večna, živa resnica. Teže* za to resnico, se bliža pisatelj torej najbolj Bogu. največji popolnosti. Za to popolnostjo je stremil vse svoje življenje Balzao, so stremili vsi njegovi učenci — zato pa jih Bog radi njihovih del gotovo ne bo obsodil. To smo hoteli povedati snova ob jubileju realističnega romana in njegovega očeta Vila", katera v vsacem ozira zavzema jedno prvih mest med pevskimi draltvi na Slovenskem Očitnih nasprotnikov nismo poznali, jednoglasno volili smo državne in deželne slovenske poslance in tudi občinske volitve so stekle do zadnjega povsem mirno. .Ta mirnost mi ne ugaja; zmetati moramo, da bo več življenja na Vranskem", je rekel neki, se skoraj po vsem sveta znani gospod, ki je prišel semkaj služit svoj krah. Vsled nenasitne častihlepnosti je začel istinito mešati in mešal je tako dolgo, da je zmešal ves trg. Namesto ljubega miru se je začelo sovraštvo, in kdo drugi ima od tega masten dobiček, kakor naš skupni nasprotnik! Kdo je torej kriv sedanjih neznosnih razmer? Rekurz proti zadnjim občinskim volitvam je provzročila pohlepnost po županskem stolu. Jedino to je rodilo ta gnjili sad in je krivo, da so se naše razmere obrnile skrajno žalostno. Pritisk pa je provročil protipritisk. Ustanavljali ste proti domačinom cel<3 konsumno društvo, a pri vsem tem povsodi propadli. Ne, — povsodi niste propadli, nekaj ste s svojim ruvanjem vendar dosegli! Nemir na Vranskem in veselje tretjega, t. j. pobiranje podpisov za nemško šolo! Ljudstvo je bilo poprej do cela nepokvarjeno. Dolžnost vse slovenske inteligence na Vranskem je bila torej, složno delovati in dajati priprostemu narodu najboljše izglede. Tudi kmet ima oči in ušesa! Če vidi, da se hodi v jedino nemško gostilno, kjer je sedež skozi Vransko vozečih nemških hajlovcev, kjer se po gostilniških mizah šopirijo šopki Bismarckovih modric mesto užigalic sv. Cirila in Metoda, kjer je najti vse popre d, kakor najmanjši znak slovenskega, če dalje kmet sliši, da se slovenska inteligenca poslužuje med seboj in z otroci jedino blažene nemščine, tedaj pač ni čuda, da posnema v vsem tem kmet gospodo in tudi on zahteva, da se njegovi otroci v šoli v jedino istem jeziku uče in poučujejo. To ste, gospodje, morali zapaziti že zdavnaj, a tega niste storili do danes, ko je že prepozno, in ste raje delovali za osebno čast in zabavo. Ne delajte odgovornih torej nas, povsem nedolžnih trža-nov, temveč krivi vsemu ste jedino Vi! De-nite roko na srce in pripoznajte odkrito, da se simpatije ljudstva ne dado priboriti s silo, temveč le pridobiti na drug lepši način Naj toraj Slovenija vsled naših dogodkov na Vranskem ne plaka nad tržani, temveč miluje naj tisti del naše inteligence, kateri je kriv vseh nemirov na Vranskem! Dnevne vesti. V Ljubljani], 26. junija. — Osebne vesti. Ministrski tajnik v fi nančnem ministrstvu gospod dr. Friderik P loj je imenovan sekcijskim svetnikom v istem ministrstvu. — Asistent južne železnice g. Josip Princ v Brežicah je premeščen na postajo Rakek. — Zaprisega župana Hribarja. Izvolitev gospoda Ivana Hribarja županom ljubljanskim dobila je najvišje potrjenje. Slovesna zaprisega vršila se bo prihodnji ponedeljek dne 3. julija ob jednajstih do-poludne v mestni dvorani. — Vstopnice za galerijo mestne dvorane. Povodom slovesne zaprisege župana ljubljanskega dovoljen bodo vstop na galerijo le proti izk aznicam, ki se dobivajo pri predsedstvenem tajniku g. Lahu. — Pogajanja med Slovenoi in Lahi na Goriškem. Zopet so se začela med slovenskimi in med laškimi deželnimi poslanci pogajanja, da se omogoči zborovanje dež. zbora. V „Soči" o teh pogajanja čitamo: Po 3 zaupnikih z vsake strani se vrše pogajanja med slovenskimi in laškimi poslanci. Kolikor Čujemo, teh pogajanj ne bo še kmalu konec, ker se obravnava te melji to, da bi se spravilo obč strani na neko stališče, s katerega bi se dalo orno gočiti delovanje deželnega zbora. To stališče mora seveda biti le tako, da se slovenskim zaktevam ugodi tako, da naši poslanci brez skrbi vstopijo v deželni zbor; o kakem drugačnem stališču ne more in ne sme biti govora 1 Italijani so v škripcih, zlasti ,il magnifico podesta", ki vsled vzornega gospodarstva nujno potrebuje tisti najemninski davek I Visoka protislovenska politike na magistrata preti spraviti do cela s tira vos mestnega gospodarstva t Mislimo, da se prav nič ae motimo, ako rečemo, da Italijani aapao vse svoje moči, da bi vjeli Slovence v kako sanjka d* bi jih kako preslepili, da bi vstopili v deželni zbor, kjer bi se potem pač izpolnile Želje Italijanov, pokopale pa tott nujne zahteve Slovencev, če je kdaj bilo treba našim po slancem skraj neprevidnosti ter velike ener-iije in odločnosti, tedaj je potreba sigurno iste v teh kritičnih časih v največji meri. Ore se za preobrat, kateri mora priti. Italijani tudi ne morejo več živeti kar tako brez deželnega zbora, zato se pogajajo, dru gače bi tega ne storili. Zategadel pa je pred vsem največ odvisno od slovenske strani, kakšen bo ta preobrat, ali ima deželni zbor v sedanji sestavi še delovati, ali pridemo do razpustitve istega, čujemo oelo glasove, da kriza skonča tako, da bomo imeli deželni zbor že prihodnji mesec, ali tega le ne vrjamerao! Pač pa se nam dozdeva, da Italijani s svojimi zvijačami bodo hoteli vjeti Slovence, kar pa se ne sme zgoditi, in deželni zbor v svoji sedanji sestavi — najbrž ne bo več zboroval. — Tretjerednice na delu. Ljubljanske tretjerednice razpošiljajo v nemškem jeziku pisano »Jeruzalemsko molitev", kateri je dodano naroČilo, da mora prejemnica molitev devetkrat prepisati in razposlati devetim osebam, sicer jo zadene nesreča. S tem so dosegle, da so vsi južni kraji kar preplavljeni s temi molitvicami. Tem ženskam so ve ni mogoče dopovedati, da to, kar se uganja s to „jeruzalemsko molitvico" nima nobenega smisla. Menimo pa, da bi duhovščina lahko opozorila to svoje ovčice, da bi storile Bogu veliko bolj dopadljivo delo, ako bi tisto krajcarje, ki jih porabijo za pisemske znamke, darovale revežem, kakor pa, da razpošiljajo te molitvice. — Deželno pomožno društvo ,,ru-dečega križa" za Kranjsko imelo je pretočeni četrtek v prostorih tukajšnje trgovske in obrtniške zbornice svoj letošnji redni občni zbor. Otvorivši občni zbor, pozdravil je prvi podpredsednik, gospod ces. svetnik M u r n i k zborovalce ter poročal potem o društvenem delovanju v preteče nem letu. Uvodom svojega poročila spominjal se je poročevalec ranjke cesarica Elizabete, ki je dne 10. septembra lanskega leta na tako tragičen način končala svoje življenje ter petdesetletnice prevzvišenega našega monarha cesarja Franca Jožefa I. V trajen spomin pokojne cesarice zgradila se bode v jubilejski cerkvi na Dunaju posebna kapelica. V ta namen nabira društvo „rude-čega križa" prispevke. V Ljubljani nabralo se je 29-1 gld. 60 kr., kranjske podružnice pa so nabrale 468 gld. 20 kr. Povodom vladarskega jubileja cesarjevega ustanovilo je avstrijsko društvo „rudečega križa14 usta novo v podporo vojaških invalidov ter v to svrho odločilo 300.000 gld., povodom smrti proRektorjevega namestnika nadvojvode Ka-rola Ludovika pa ustanovo v podporo vojaških vdov in sirot, v kateri namen je društvo darovalo 70.000 gld. Namesto pokojne cesarice prevzela je pokroviteljstvo „rudečega križa" prestolonaslednica-vdova, nad vojvod inja Štefanija. Namesto umrlega grofa Franca Falkenhavna, ki si je povodom potresne katastrofe pridobil velike zasluge za mesto ljubljansko, bil je izvoljen predsednikom zveze knez Alojzij Schonburg-Hartenstein. Kar se tiče zdravstvenih naprav, katere bi v slačaju vojske aktiviralo deželno pomožno društvo samo ali pa v zvezi z ženskim pomožnim društvom, pro-jektovane so te-le: bolniška postaja s prenočiščem za 210 mož, postaja za rekonvalescente (za 100 mož) in bolniška postaja brez prenočišča z opoludansko hrano na kaki železniški postaji. Gospod knezoskof dr. Jeglič dal je društvu na razpolago svoj grad v Goričanah, da se v slučaju vojne po možnosti porabi v namene „r udečega križa". Deželni zbor kranjski dovolil je v društvene namene prispevek 100 gl, kranjska hranilnica pa 300 gld.; obema izrekla se je topla zahvala. Koncem preteklega leta imelo je društvo 203 člane in sicer 3 častne, 198 rednih in 2 podporna Društveno premoženje znašalo je koncem lanskega leta 17.008 gld. 69 kr. v gotovini in 565 gld. v obligacijah ter se je v primeri s prejšnjim letom pomnožilo za 1200 gld. 15 kr. Podružnice imele so 493 členov in 7040 gld. 64 kr. premoŽenja. Občni zbor vzel je po* ročilo o društvenem delovanja na znanje, odobril računski zaključek za leto 1898. ter izrekel toplo zahvalo vsem oblastvom, kor* poracijam ia osebam, ki so društvene koristi pospeševale in društveno vodstvo pri patrijotičnem delu podpirale, slasti vodstvom podrušnic, odposlancem k i vezne mu zborovanju, vojaškim svetovalcem, račun skim preglednikom in v Ljubljani izhajajočim časopisom. Končno izrekel je občni sbor posebno priznanje in zahvalo gospodu cesarskemu svetniku Murniku za vztrajno in vspešno delovanje. — Irredente nI! . . . Že večkrat smo govorili o veliki preiskavi, katera ae vodi v Gorici proti raznim glavarjem laske stranke. Jeden teh, mestni iivinozdravnik Codermaz, se nahaja v preiskovalnem zaporu. Povod tej preiskavi so dale proti-a v atrijske demonstracije, katere so uprizorili člani razpuščenega društva .Lega della gioventfi friulana" o priliki izleta v čer-vinjan in v Terzo. Kakor se zdaj čuje, so izletniki pri tisti priliki s takim navdušenjem napi v al i spominu obešenega Ober-danka, da so za 50 gld čaš razbili! To je prav zanimivo. In vender trde gotovi ofi-cielni krogi, da na Primorskem ni irredente 1 — Klub slovenskih biciklistov ,,Ljub- Ijana" je prejel od bicikliškega društva .Slovjen" v Zagrebu brzojavno naznanilo, da z zanesljivostjo pričakuje udeležbe Slovencev pri naznanjeni dirki ter je vsled tega termin za oglasila podaljšal do torka zvečer. Klub slovenskih biciklistov .Ljub Ijana" pričakuje, da se bodo slovenski dirkači temu pozivu odzvali in da se bodo udeležili dirke, dne 29 t. m. iz Zagreba v Sušak, katero priredi bratski klub .Slov-jen", od drugih pa pričakuje, da napravijo vsaj izlet v Sušak in no navzoči na startu. Kako morejo sicer slovenski kolesarji pričakovati udeležbe Hrvatov pri dirkah v Ljubljani, ako njihove dirke tako zane raarjajo! — Gostovanje gosp. R. Inemanna v Pragi. Režiser slovenske drame, gospod Rudolf Inemann, bo gostoval 1. julija, t. j. bodočo soboto na praškem narodnem gledališču v ulogi Shvlocka v Shakespearovem „Beneškera kupcu*. — Turistika. Triglavska koča na Kredarici se otvori dne 1. julija. Oskrboval jo bode Jože Hamerlic iz Radovljice; upamo, da v občno zado voljnost. — Na Črni prsti v Orožnovi koči in na Velem polju v Vodnikovi koči je tudi Že vse pripravljeno za sprejem turistov. — Kočo na Rodici v Bohinju otvori radovljiška podružnica .Slov. plan. društva" dne 1. avgusta. Do tistega časa bode prejšnja pastirska koča, ki jo je kupila ta podružnica, vsapreosnovana in urejena. — Novi planinski razglednici. Vrla radovljiška podružnica „Slov. planinskega društva" je izdala dve novi razglednici. Ena predstavlja zapadni del Mojstrane, druga pa izvir Save Dolinke (Nadiže) v Planici in pa Planico samo z Moj stroko in Jalovcem. Obe razglednici sta krasno in jako okusno izvedeni. — ..Delavsko bralno društvo" v Idriji priredi v nedeljo dne 2. julija t. I. na vrtu g. Frana Didiča veselico. Vzpored: 1. M. pl Farkaš: Koračnica iz opere „Prodana nevesta", tamburanje. 2. V. Šviglin: .Bolgar-ski napevi", tamburanje. 3. * * * „Glas domovinski", moški zbor. 4. R Kreis: .Veseli valček", tamburanje. 4. J. Aljaž : „Občutki", moški zbor. G. A. Blažič: „Zbirka narodnih pesnij", tamburanje. 7. H. VolariČ: „Ti osre čiti jo hoti", moški zbor. 8. M. pl. Farkaš : „Moje milje", tamburanje. 9. Leben: „Mornar", moški zbor. 10. M. pl Farkaš. „Slava Slovencem", koračnica, tamburanje. Začetek ob 4 ure popoludne. Ustopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr. za osebo. Pri neugodnem vremenu se vrši veselica zvečer ob 8. uri v gorenjih prostorih. — Ujet ropsr. Jeseni je bil posestnik Jakob Kotar s Primskovega v litijskem okraju žrtev predrznega roparskega napada. Vzlic vztrajnemu poizvedovanju orožnikov se ni posrečilo, priti storilcu na sled. Orožniki so pač prijeli posestniškega sina Matevža Drakslerja iz Kopacije, a preiskava proti njemu se je morala vstaviti Sedaj je deželno sodišče izvedelo, da je dotični rop izvršil ounjar Janez Fakin, ter ga je dalo takoj aretovati. — Nesreča. Terezija Krivio iz Zgornjih Jarš je 82. t m. pustila svoja po pet in tri leta stara otroka sama na vrtu. Otroka sta padla v mlinski jarek, ki je poleg vrta, in sta v njem utonila. — Brelno pevske društvo Meri bor priredi v soboto dne 1. julija t L v prostorih katoliškega delavskega društva (Hotel Stadt Wien) svoj peti redni občni zbor z običajnim vzporedora Zborovanje se prične ob Vt8. uri zvečer. Po zborovanju bo veselica, zajedno odhodnica gg. pevovodji St. Skrbinšeku in odborniku J. Skvarči. Veselica, pri kateri se vprizori gledališka igra .Zamujeni vlak", se začne točno ob 1 ,9. uri. Vstopnina 20 kr. Udje prosti. — Veselica v Žalci, v korist Hausen bichlerjeve koče na Mrzlici se bo a prijaznim sodelovanjem „ Vranske Vile" in celjske narodne godbe vršila dne 2. julija t. 1. v prostorih Hausenbichlerjeve gostilne v Žalci Koncertu, ki se začne ob 5 uri, sledi ples Vstopnina za osebo 1 kjon. — Jušnoštsjersko hmeljarsko društvo, ki ima svoj sedež v Žalcu, razposlalo je spodnještajerskim hmeljarjem naslednji poziv: Podpisano društveno vodstvo vabi vse p. n. spodnještajerske hmeljarje k vde-Itžbi svetovne razstave v Parizu 1. 1900. Hmelj se bode razstavil v uzorcih in tudi v celih balah. Da se v zavojih (embalaži) doseže jednakomernost, naročilo bode podpisano društveno vodstvo jednake vreče, ne le za uzor rje, ampak tudi za cele bale ter jih bode hmeljarjem prepustilo po lastni ceni. P. n. hmeljarji, kateri se hočejo vde-ležiti navedene razstave, naj to najkasneje javijo do 5. julija t. I. društvenemu vodstvu z opombo, ali bodo razstavili le uzo-rec (približno 6 kg) ali cele bale. Vse podrobnosti se javijo pozneje v časopisih. — Žalec, dne 25. junija 1899. — Vodstvo južnoštajerkega hmeljarskega društva: Franc Roblek I. r. podpredsednik. Anton Petri ček, tajnik. — Hrvatsko pevsko društvo ,,Js-dranska vila" na Sušaku priredi v nedeljo dne 2 julija izlet v Lokve. Odhod s posebnim vlakom ob 2. uri 15 min. Zvečer priredi v Golubnjaku koncert, pri katerem sodelujeta pevski in tamburaški zbor. — Pojasnila. K notici „Na katoliški podlagi", v kateri smo poročali, da je bil v Radečah aretovan uslužbenec katoliškega društva radi pregreška proti nravnosti, nam je dostaviti — kar je bilo sicer že iz konteksta razvidno — da je bil areto-vanec v službi katoliškega konsumnega društva radeškega. — Poročilu o pijanem delavcu Slani, ki je oni dan skočil v Ljubljanico in utonil, smo naprošeni dostaviti, da je bil ključ do rešilnega čolna obešen na mitnici ravno tam, kjer visi v8dno, naj je mitniški prejemnik navzočen ali ne. — Končno izjavljamo, da sobotne notice,tičoče se velikolaškega gospoda postajenačelnika ni spisal g. Ivan Pucelj. * Petdesetletnice pisateljevanja Zmaja Jovana Jovanoviča, največjega srbskega pesnika, se je slavila včeraj v Zagrebu. Slavnosti so se udeležili zastopniki različnih srbskih in hrvatskih društev in listov. Došlo je mnogo odličnih gostov iz Srbije, Bosne, Dalmacije, Ogrske in Črne gore. Zastopane so bile ogrska, črnogorska in hrvatska vlada. * Bolezen grofa Jaroslava Thuna. B rat ministrskega predsednika, grof Jaro- slavThun, kateri je vsled uživanja slabe vode dobil vročinsko bolezen, je baje jako slab; zdravniki nimajo upanja, da bi ozdravel. Grof Jaroslav Thun, j^ vrl, pošten mož, po katerem bode gotovo žalovalo vse češko plemstvo. * Napsdalec italijanskega kralja, anarhist Acciarito, ki je hotel lani kralja zabosti, je povedal sedaj tudi svoje tovariše, zarotnike, ki se zovejo Collabona. Gu-dini, Trenta, Diotallevi in Ceccelli. Kralja so hoteli najprej ustreliti, potem pa so se odločili za bodalo. Acciarito je bil določen, da kralja zabode, a napad se mu je iz* jalovil. Telefonična in brzojavna poročila. Brežice 26. junija. Po tridesetletni borbi zmagali so Slovenci pri današnji volitvi v okrajni zastop prvikrat v skupini ve-leposestva. S tem je Slovencem v tej korporaciji večina zajamčena. Dunaj 26. junija. Včerajšnja so-cialno-demokratična shoda, na katerih se je protestovalo proti nameravani volilni reformi za dunajsko občino v prid krščanskim socialistom, nista bila tako obiskana, kakor se je pričakovalo. Vseh udeležnikov je bilo karih 6000. Praga 26. junija. Včeraj zjutraj ob pol 3. uri umrl je v Falknovu praški kardinal, knezonadškof grof Schonbom v starosti 55 let in to vsled pljučnice. Kardinal Schonborn se je pri razkritju vojaškega spomenika v Kolinu prehladil, a je vzlic ternu nadaljeval svoje vizita-cijsko potovanje. V Falknovu je obležal Poklicani zdravnik dr. Votava je priporočal kardinalu, naj pozove profesorje praške klinike, toda kardinal tega ni storil, nego se je dal v roke nekemu dr. Baurngartnu, ki ga je zdravil po Kneipovi metodi. Dr. Votava je z ozi-rom na to izjavil, da ne prevzame nobene odgovornosti za izid tega zdravljenja. Včeraj zjutraj ob 2. uri so dr. Votavo zopet poklicali. Spoznal je, da kardinalu ni več pomagati in je svetoval, naj se mu podeli sv. popotnica, kar se je tudi zgodilo. Kardinal Schonborn, brat bivšega pravosodnega ministra in predsednika upravnega sodišča, je najprej v Pragi študiral pravo. Leta 1806. se je kot kirasirski častnik udeležil bitk pri Nachodu in Kraljevem gradcu. Po vojni je začel studirati teologijo. Leta 1883. je bil imenovan .škofom v BudSjovicah in leta 1885. v starosti 41 let knezonadškofom v Pragi. Praga 2G. junija. Kardinala Schon-borna prepeljejo v Prago, kjer bo pokopan v katedrali Sv. Vita na strani kneza Schvvarzenberga. Pokojnik je volil polovico svojega premoženja češkomu kolegiju v Rimu. jedno četrt stolni cerkvi Sv. Vita v Pragi in jedno četrt svojemu nasledniku. Praga 20. junija. Shod. kateri je hotel dr. Edvard Gregr imeti včeraj v Chocenu, so razgnali socialni demo-kratje Zagreb 20. junija. Pri včerajšnji slavnosti petdesetletnice književnega delovanja srbskega pesnika Zmaja Jovana Jovanoviča je prišlo do velikih konfliktov in izgredov. Ko so so udeležniki slavnosti vračali od službe božje v pravoslavni cerkvi v sokolsko dvorano, so bili napadeni in obmetani s kamni in z gnilimi jajci. Zvečer so se izgredi ponovili. Ob 8. uri zvečer j-' začelo Leteti kamenje v poslopje, koder seje vršila slavnost. Izgn-dniki so tudi pri pravoslavni cerkvi in pri srbski banki pobili okna. Ker policija ni mogla sama napraviti miru, jej je prišel na pomoč bataljon vojakov. Vojaštvo je raz-gnalo demonstrante, izmed katerih je bilo jako mnogo aretovanih. Budimpešta 26. junija. V današnji seji poslanske zbornice je finančni minister Lukacs predložil zakon o davku na pivo in zakon o davku na špirit ter popolnilo zakona o bančnem privilegiju. Po tem po-polnilu dobe delničarji za vsako delnico po 22 kron odškodnine za leta 1908.. 1009. in 1910., ako bi se privilegij 1. 1907. ne obnovil. Fatalist. (Ruski spiBal Ivan Turgenjev.) (Dalje.) X. Dogodek, o kojem mi je Teglev pripovedoval, je ob kratkem naslednji: Razven strica, ki je zavzemal precej imenitno mesto, imel je v Petrogradu nekoliko manj uplivno teto, ki je imela precej premoženja. Ker je sama bila brez otrok, vzela je malo deklico, siroto meščanskega rodu za svojo, dala jo vzgojiti in ravnala ž njo kakor z lastno hčerjo. Ime ji je bilo Marija. Teglev jo je videl skoro vsaki dan. Stvar je končala ae s tem, da sta se jeden v druzega zaljubila, in se mu je Marija udala. Razmerje ni ostalo tajno. Teglevova teta se je grozno razljutila, zapodila sramoteč in grdeč nesrečno dekle iz hiše, preselila se v Moskvo, kjer je po hčerila neko plemkinjo ter jo postavila svojim dedičem. Marija se je morala vrniti k svojim sorodnikom, siromašnim, pijanosti udanim ljudem — tako jo je sadels trda in grenka osoda. Teglev ji je obljubil sakon in zdaj ni hotel drsati besede. Pri zadnjem shoda se je moral o dločiti; hotela je zvedeti resnico — in izvedela jo je. .Dobro torej," je dejala, „ako ne morem postati tvoja žena, vem, kaj me čaka." In od zadnjega razgovora je preteklo več kot štirinast dnij. »Nad pomenom njenih zadnjih besed se nisem nikdar motil," pristavi Teglev; .prepričan sem, da si je končala življenje, in ... nje n glas je bil, ki me je klical.. . ona me je zvala k sebi . . . spoznal sem njen glas ... ne preostaja mi druzega!" „Zakaj se niste poročili ž njo, Ilja Stepanovič," ga vprašam .Kaj je ne ljubite več?" .Gotovo, gotovo, ljubim jo še vedno strastno." Pri teh besedah, gospoda moja, sem začuden pogledal Tegteva. Spomnil sem se nekega mi znanca, prav pametnega moža, ki je imel prav grdo, bedasto in ubogo ženo, s katero je postal jako nesrečen. „Sigurno ste jo zelo radi imeli," vprašal ga je nekdo v moji prisotnosti. — „Nikakor ne!u — .Zakaj ste se pa oženili ž njo?" — „Zato!". . . In naš Teglev strastno ljubi deklico in se vendar ne oženi; zakaj ? No, iz istega razloga: zato ! „Zakaj se ne oženite," vprašam ga še enkrat. Teglevove posebno zaspane oči begajo preko mize. „To ... se ne da ob kratkem raztol-mačiti," začne obotavlja je se. .To ima svoje posebne razloge . , . in poleg tega je meščanskega rodu, no, in moj stric, na tega moram nekoliko ozirati se." „Na strica!" vzkliknem. „Kaj za vraga se je vam treba obračati za svojim stricem! Komaj da ga vidite ob novem letu, da mu častitate Računite morda na njegovo imetje? Saj ima sam celo kopo otrok!" Razvnel sem se bil precej . . . Teglev se je zvijal in živa rudečica mu je oblila obraz . .. nejednakomerna, marogasta rudečica . . . „Prosim vas, ne govorite mi o morali." dejal je zamolklo. .Sicer se pa ne mislim opravičevati. Jaz sem kriv njene smrti in zdaj moram to krivdo poravnati ..." Nagnil je glavo in umolknil. Tudi jaz nisem imel ničesar dodati. (Dalje prih.) Poslano.** Ni navada, da se odgovarja na brezimna pisma, in bi tega tudi nikdar ne storil radi svoje osebe, če tudi me neki tukajšnji zapeljan neznanec — baje domačin — prav nemilo obdelava ter mi očita sebičnost in brezobzirnost do revnejšega ljudstva. To tako krivično kakor brez-miselno natolcevanje boli, tem bolj še, ker se z istim nepodpisancem niti ne morem zmeniti o stvari ter ga tako rešiti njegove zmote, posebno pa še, ker bode slehernemu tu znano, odkod prihaja ta zlobna in hinavska zapeljivost do nerazsodnega ljudstva in umetno hujskanje proti poštenim in za občni blagor gotovo bolj vnetim ljudem, kakor so pa taki brezsrčni zapeljiv ci priprostega ljudstva. Kaj mislite, dragi pisec rZagorjanu, da je že čiovek sebičneŽ in brezobziranec, Če ne trobi v rog kakega kaplanČka, kateri je od danes do jutri tu, in kateremu se dajete Vi zlorabiti, kakor slepo orodje brez uma in lastne volje, v njegove klerikalne spletkarije? — Jezite se, dragi brezimenec, ker sem se ponorčeval s tukajšnjim tolikanj .podjetnim" kaplančkom Škrjancem ; ali za Boga, pomislite le sami malo in morali se bodete pri zdravem domačem razumu z menoj vred norčevati, posebno če znate malo več krščanskega nauka, kakor ga pa zna ta dušni pastir, če namreč pomislite le samo besedi: kaplan in pa — stavbinski podjetnik. Vrh tega pa če še pomislite, koliko projektov si je že izmislilo to človeče, da privablja nerazsodno ljudstvo na svoje limanice, a še ni nobenega najmanje izvršil. Bodite prepričani, da smo kolikor toliko strokovnjaki v takih zadevah, gotovo bolj, kakor pa kak kaplanček pri stavbarstvu in tudi še kje drugje pri jednakih rečeh. Toda če se norčujemo, tudi vemo, zakaj se norčujemo. Vsak naj ostane pri svojem posla! Krav ne redimo za ježo in konj ne morebiti radi mleka. _ Pavel VVeinberger. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa sakon. ) Darila. Druibi »v. Cirila In Metoda v Ljubljani ao poslali: l\>družnu'a za Vuhred marenbertki okraj po g župniku Jos. Cernku 6 gM 5<) kr. — O. cand phil. Nachtigal na Dunaju mest.' za spomenik rajnega Kunsiča 3 gld. — Podružnica na Teharjih 15 gld. — G. prof dr Svetina z Iu.žmka 5 gld. Podružnica za R^žek in okolico po g. provizorju V. Limpelnu na Ostrici 12 gld 50 kr. — M<§ka podružnica v PrvaCini po g Fr AndriSku 13 gld. 70 kr. Ženska podružnica v Črnomlju po g. bla-gajnicarki Magd. Pezdirec 50 gld. — Po g. Mat Bencarju nabranih 10 gld., katere je pri raznih prilikah zložilo veselo omizje jugoslovanskega dijaškega društva „Šumadija" v Pragi. — Podruž* Biča z.i R -.^o in okolico po prvomestnici g. Emi GonSek l'K> gld. — G. Bona<\ založnik svinčnikov družbe ,.sv. Cirila in Metoda-' v Ljubljani, jo poklonil družbi od svinčnikov 25 gld. G. Bona? je naročil izvrstnih Ćirilskih svinčnikov, katere toplo priporočamo Slovencem. — Ob jednem se uljudno vabijo podružnice .sv Cirila in Metoda,'' ki Se niso poslale l^t'iSn.nh doneskov, da naj iste pol ero o g"du zavetnik v nase družbe. Blagaj nistvo družbe sv. Cirila in Metoda v Lj u bi j an i. Tržne cene v Ljubljani dne 24. junija 1899. srl. kr. gi kr Pšenica . . . htl. 10 — Špeh povojen kgr. S5 Rž...... S — Surovo maslo , — 90 Ječmen . . . n 7 - Jajce, jedno .... — 25 65<> Mleko, liter .... — 7 Ooveie meso, kgr. — 60 Đ Telečje „ — 60 Koruza . . . n b a i Svinjsko „ „ — 75 n KoStrun. „ „ — 40 beta .... 12 — — 60 Grah..... IS - Golob........ — 2U Fižol..... 11 — Seno . . . 100 ko. -- Maslo .... . kgr. 1 — Slama ... -- Mast .... — 70 Drva, trda, □ m. Spe h frisen • — 04 Drva, mehka □ m. 4 5o Meteorologicno poročilo. ritma n nI murjom 30fl-i m. Srednji »rmcnl tlak 7160 mm. Nebo f —; Čas opazovanja Stanje barometra " nam. 29 |» Vetron 24. 9. zvečer 738*7 176 sr.sz ahod 25. 7. ajutraj 2. popol. 7."}4 9 735-H , 139 13-7 si. sever si. sever i » 9. zvečer 7369 11-8 si. ivzhod 26. n 7. zjutraj 2. popol. 7386 738ii 10*0 202 si. svzhod p. m. jug i blačno | dež dež i «5 dež I Srednja temperatura sobote in nedelje 18 9° in 13 1°. nortnale: 187° in 187". Diiria-jslaca. borza dne" 20. junija 1899. Skupni državni dolg v notah. Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4" „. Ogerska zlata renta 4"0. . . Ogerska kronska renta 4°,0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice.......367 London v ista . ...... Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 90 mark.......... 20 frankov ......... Italijanski bankovci..... C. kr. cekini........ 100 gld. 16 kr 100 •t 05 „ 119 t 45 100 • 15 119 — ti 96 ■ 15 0 911 • n SO 120 47' t • 58 t 92' • n 11 it 78 9 n 55 ■ 44 45 H 5 m 67 f Najbolj« učinkujoča i al «a o - e r e e n a *ta voda proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kožnim boleanim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah lll\RIH MlTTtll, DhnbJ. ija^" liče ae prostor za prodajalno na deželi blizu Ljubljane. Ponudbe na upravništvo „Slov. Nar.u pod ..prodajalna". (U23—6) „Ljubljanski Zvon" štev. 2 leta 1898 kupi upravništvo „Ljubljanskoga Zvona". Cm. kr. avstrijska jšk državna žtliznlci. Izvod iz voznega reda Vse vrsdnostna papirja praakrbuja BANKA MAKS VERŠEC, LJubljana, Sel«nburgove ulica 3. Sraćks na mssočna obroka po 2, 3, 5—10 gld. veljaven od da« 1. Junija 18SS. lata. Odhod ta Ljubljan« ju«, kol. Proga ost TrblZ. Ob 12. ari S m. po aoći osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celov c. Frani!**nsft>ite. Ljubno ; fiei Selzthal v Auase, 181, Bolaogfad ; čez Klein Reitbn< v Steyr, v Line. na Dunaj via Arastetteu. — Ob 7. uri B na. zjutraj osobni vlak v Trb.ž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fnvi-zenstest«; Ljubn>, Dunaj; če* Selzthal v Solnograd, čez Klein- ReiHing v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Bob, Francove vare, K.irlove »are, Prago, Lipsko; čez Auistetteti na Dunaj. —Ob II. uri 60 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, L)ubno, Sel/.thal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 tn. popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, finttd flastlini Zeli ob jezeru, Inoraost, Bregenc, Curih, Oenevo. Pariz, čez Klein-Reitiing v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Manjine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsttiten. Ob 7. uri l.i min. zvečer osobni vlak v Lesce - Bled. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob B uri 41 n m ur popoladne v Podnart - Kropo. — F rog» v Noto mesto In ▼ Kooevje. Osobni vlaki: Ob H. uri 64 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob »i. ari 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano j. k. Proč« ls Trblta. Ob 5. uri oi m. zjutraj osobai vlak z Dunaia via Amstetten. Solnograda. Linca, Stevra, Ista, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste Ob 7. ari 55 mm. zjutraj osobni vlak iz Lesec Bleda. — Ob 11. ari 17 min. dopoludiie osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve. Curiha, Bregenca, Iuomosta, Zella ob jezera, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Belj*%a, Celovca. Francensfesta, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Planja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob H. ari 42 min. zvečer iz Podcarta-Krope. — Proga ls Ifovaaja maata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob d. ari Ji m. zjutraj, ob 2. ari 3"2 m. popoladne in ob 8. ari 48. m zvečer- — Odhod ls LJ obijan a d. k. v Kamnite. Ob 7. ari 23. m. zjutr ij ob 2. ari 5 m. popoludue, ob »i. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah m praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. la Kamnite. Ob 6. ari M m. »jutruj, ob 11. ari 8 m. dopoludne, ob »i. ari 10 m. in ob 9 ari 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1) Modro galico (bakreni vitrljot) (11—144) a, &3cxopl]eaa.]o tit oddajata le izpod dnevne cene »Ljubljani, » PntoNiil iliMk. Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo gld. 1-95 1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten naatavek za smodke a jantarjem, 1 kraana kravatna igla a simili-brilantom. I jako eleganten prstan z imit. biserom za gn.spode ali dame, 1 » ducata platnenih žepnih robbfV z barvanimi ubrubki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, 1 fina fičetka za obleko, par finih nogovic, 1 jako elegantna damskabrosa najnovejše fagone, t krasna garnitura, obstoječa iz manSetnih, zavratniških in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in Hnim Česalom in se nad 20O komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le Se kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi prilike, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, ter se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako so posije denar naprej : zaloga Ernst Btichbinder Krakau I* M. Postno prodalo štev. 25. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako tin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1161—3) 3 Ji ft.. 6. Piccoli dvorni založnik Nj svetosti papeža Lsona XIII. lk lekarnar jriangelju" v Ljubljani, Dunajska cesta. 2eleznato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v b (582—6) ielesnatem vinu lekarnarja lr*lcc30ll«i»t v LJubljani zmirom potrdili navedeno množino železa, so najboljša spričevalo ter dajejo največja poroštvo za njega učinak. To vino je kaj dobro za slabokrvno, norvozne in vsled bolezni oslabel« osebe, za blede, aloka (suh«) in bolehava otrok«. Cena polliteriki steklenici 1 gli. enV' Naročila pošiljajo sa i obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. ! a; r V fttev. 143 ..Slovenskega Naroda" od sobote 24. junija t. 1. bil je pomotoma v preklicu podpisan Fran Orehek. Mesto tega popravljam to danes in sem preklice-valeč j« : MataJ 0vahak (117H) trgovec v Ljubljani. obeh deželnih jezikov zmožen, ■e TBprejme t trgovino m pav pir jem in pisalnim orodjem. Pogoj je, da vsaj deloma pozna to stroko. — Več pove upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1166—3) 6 konjskih močij, sistem Hallovav, tudi za mlin porabljiva in v dobrem stanju, se zaradi preselitve proda IS lamo 150O gld. ▼ **ki. (1170—1) Informacije upravništvu „Slov. Nar.". Trgovskega pomočnika in vsprejme tvrdka A. Zwenkel, Sevnica, Spodnje Štajersko, Pismene ponudbe s sliko prosimo na ravnost. (1164—3) (Jsojam si naznaniti slavnomu občinstvu, da pre nemam in izvršujem točno naročila na kavo, čaj, olje, rit, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina i. t. d. Po&.ljatvti v omotih po 6 kil oddajam po poŠti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem. Take posiljittte se izplačajo VBakomur, posebno p. n. kroaaarjem, drallnam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žela o raznih prihkith nabav.ti ai specijalitete, katerih se na deželi ne dobi ali pa le zelo drago, n. pr. morske ribe ln rake, svete sadje, nno olje 1.1, d. Glavni stoj namen j« razpošiljati dobro blago ln po nI a ki osni. Cenike razposljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik in lamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da ae ne bojim konkurence. (H37—r,l) Tual aprej«aaa>m lastopitva lu vaoaio-|a»*«re«lt»v««4ia. Z odličnim spoštovanjem ndani Eznest Fegraaa. otu, v ulici Sin Francesco itif. 6- Ste v 7108 (1177-1) Podpisani deželni odbor razpisuje siužbe okrožnih zdravnikov v sledečih zdravstvenih okrožjih: 1. ) Cerknica z letno plačo..... YOO glil« 2. ) MoćevHka Roka „ „ ..... M€»0 3. ) Železniki „ „ ..... MOO M 4. ) Žužemberk „ „ „ ..... t(MI Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 15. julija t. 1. ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neoraadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. oziralo pa se bo le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti že službovali v kaki bolnici. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 20. junija 1899. Cafe-Restavrant = zdravilišče = e Bled na Gorenjskem, e Velika koncertna in plesalna dvorana; bralna soba s tu- in inozemskimi dnevniki, ilustriranimi časniki, konverzacijskim leksikonom; glasbeni in damski salon; kavarna z bilardom ; velik, senčnat zdraviški park; vsak dan koncert stalne zdraviške godbe; Lavvn-Tennis prostori itd. Dobro založena klet s samo čistimi, pristnimi tu- in inozemskimi vini, izbornim pivom v steklenicah, ekspo-tnim in iz soda, francoskim in domačim šampanjcem in pristnimi likerji, najskrbnejša hrana z izbornimi jedili, za penzijo, po kuvertu in po karti servirano, kakor tudi brezugovorna postrežba naj mi donese zaželjeno priznanje p. n. obiskovalcev. Posebno se priporočam p. n. izletnikom in slavnim društvom . Z velespo&tovanjem Franc J. Tirmann (1119-3) najemnik, Samo še do 1. julija traja pod nakupno ceno zaradi popolne opustitve trgovine pri A. Eberhart-u, Kongresni trg št. 6. (1155-3) Naznani um, da f^m • r»vrp| od .Narodn« TiHkarn*1" v Ljubljani v izključno rasprodajo Jurčičeve zbrane spise, potem letnike ln posamezne številke „ljubljanskoga Zvona" in vse one knjige, katere so izšle v založbi „Narodne Tiskarne". — Te knjipe so: T ur gen je v: Otol ln alnovl. Roman, brnAiraii :'i 51» kr. — S tiri BO val«, broS. h 20 kr. Bone A- Tfebiz sky: Blodna duio. Kotnim, broširan a 70 kr. L t f o b v r c : Pariz v Ameriki, hrofiiran a 50 kr. Stat bo m i ni l u m h r a: Čaanlkaratvo In nail oaanlkl, bi-oSirano a 40 kr To I b to j: Dva romana, broairnna a 70 kr. Jel i ne k : Ukrajlnaka dume, Povost, brofiu-nna ii lf» kr. Halavj: Dnevnik, broširan ;\ 15 kr. — Razne pripovedka, broširane h 40 kr. — Dve povesti, broS. i% 25 kr. The ur let: Undina. Povest, Ij roft. a 20 kr. Souvestre; Vllenakl brodnik Povest, broS. a 15 kr. Jurčič: Llatkl, broS. k 15 kr. — GrearorolAovlnn kritikom, broft. h 30 kr. Avstrijski patrijot: „Partelweaen d«r Slaven", broširano .i 5 i kr. 33 Josipa Jurčloa zbrani aplal, . vizok I. do XI , broširan «'i HO kr., elegantno vez..< plaL.iice a 5 j.')'*. 90 kr ; - letniki od IX do XVIII., broširan h 4 gld. fi ■ kr., v«san v Bonaoevff platnioe ii 5 pld. m kr. Post mizi,-- številke „jLjablJanakega Zvona ' po 40 kr. Zbirka zakonov. I Kazenski zakonik, vezan a 3 pld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan k 2 gld. 80 kr. Zarnlkovl zbrani aplal. I. zvezek, bro&iran k 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000'. Povest, broft. a 50 kr. A. Aškerc,: Izlet v Carigrad, brofi. k 20 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike in raki. Prej 50 kr., sedaj Hiiino :to i