pUHHIIIlBHBUB 3 S the only slo- * venian daily S BETWEEN NEW " M a york & chicago g ■ the best me- S s mum to reach ■ S 180.000 sloveni- a S ans in u. s., ca- ■ nada and so. ■ america. » taa "»niiiiiiiiini volume hi. _ leto hi. NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA isassansaaaaMBBBBBB ti IS ■ i M ra a h H Dl ILV m H ■ K m "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVIS- _ IBLE WITH LI- ■ BERTY AND JU- ■ STICE FOR ALL." ■ ■ a ■ a ■ a ■ ■ a ■ ■ ■ 3 »■■■■■■■■■■■■■■■K CLEVELAND, O., V TOREK (TUESDAY) JULY 20th, 1920. ŠT. 170 (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General- Svetovno tekmovanje v avtomobilski trgovini. Nova zveza med Anglijo in Italijo. Spa, 19. julija. — Ko se je debatiralo in prepiralo na konferenci v Spa z Nemci glede London. — Ameriška trgov-a zbornica v Londonu je Mnenja, da bodo ameriški in I vojne odškodnine in premoga, ^gleški tovarnarji avtomo'bi- ter se zapostavljalo, da je to naj. lov v resno prizadeti od najno-odloka italijanske vla-®> ki odreja, da se sme samo iU odstotkov vseh avtomobilov, *arejenih v Italiji, prodati na d^ačem trgu, vsled česar bo-morali italijanski tovarnar-. avtomobilov ostalih 90 od-s«em trgu. . Kot posledica tega dekreta aIiJanske vlade je Francija , Povedala uvoz vseh inozem-. ^ avtomobilov, in kot se iz-namerava Švica storiti korak. Plav Britaniji se mora cati od vseh import iranih J °mobilov za zabavo po 33 in ° letino odstotkov, toda vsi % Vski jn kmetijski motorji (ja vsakega uvoznega ob- , vc®nJa in vsled tega so an-^ ski tovarnarji čisto iz sebe, ^ Se boje,, da bodo angleški g Poplavili razni inostranski n °rr,i sozpvi slednje omenje--p® Vfs'te. F. I. A. T družba v Vlrinu je s pomočjo italijanske e Pred kratkim transpor-iz Leghorna v London množino svojih tovornih ttiobilov in poljedelskih orjev. Ver se angleški tovarnarji ^ala VeHko trakt resn0, j Poroča, da Amerika izdelu- j -"»ju, da bo tekmovanje ze-. resHo, in v očigled dejstva, da Je i ■ " — ^ ava milj ona avotomobilov, _ ei'ih en miljon je namenjen di p e,ksport ii: da poleg 'tega tu-, Francija, Italija in Švica l^('ajo za tem, da prodajo ve-0 svojih motornih vozov v "loz, . 'emstvu, se Angleži nadvse ^ad važnejše vprašanje na dnevnem redu, se je za kulisami delalo nekaj bolj važnega, kar prihaja sedaj v javnost. In to je še večjega pomena kot versaljska mirovna pogodba. Informacije pravijo, da je u-stanovljena nova zveza, ki pa ne vsebuje Francije. Ta informacija tudi pravi, da je prišlo do sporazuma med Anglijo in Italijo, ki dejansko šteje baš toliko kot ultimat mini-sterskemu predsedniku Milleran-du, da te dve državi ne boste nič več dovoljevali, da bi se moglo staviti še kakšne opozicije napram njima, da ne bi mogle skleniti gotovo pogodbe z Rusijo. Diplomatično priznanje se pričakuje že v teku enega meseca. Skrivna pogodba med Francijo in Anglijo je zavlekla ta učinek. Anglija je zavrgla pogodbo, po kateri bi državi Georgia in Azerbaijan prišla' pod angleško kontrolo, ko bi bila Ukrajina, Poljska in Rumunija pod francoskim vplivom. To nam danes dokazuje, zakaj je Anglija nasprotovala priznanju Ukrajine, in zakaj ni hotela Anglija pomagati poljski vojski po načrtu Francije. KRASTAČA S PETIMI GAMI. Velik požar. Sinoči je izbruhnil velik požar na 431—437 Champlain ave. v Chafer poslopju, ki stoji baš nasprotno Centralni policijski V Pittsburgh, 19. julija. — Osem milj od tukaj, kjer se na- postaji. Naenkrat se je prika-1 haJa rudnik Union Colier druž-zal ogenj, ko je prišla policija be, se Je dovršila razstrelba v in ognjegasci, že je lizal rdeči petelin peto nadstropje. Požarne obrambe so pripeljale vodne cevi, ki vzdržijo najmočnejši vodni pritisk, da 'so bile v stanu voditi boj proti razširjajoče-mu ognju. Ko je pričelo goreti, in ko je že ogenj uničeval peto nad- spodnjih rudniških prostorih. Pomožna rudniška postaja je poslala svoje ljudi na mesto, da rešijo devet ljudi, ki so podsuti, oziroma zaprti v spodnjih prostorih. Veliko prostovoljnih delavcev je prihitelo na pomoč. Uradniki pomožne rudokop-niške postaje so rekli, da bodb stropje, je bilo v poslopju še podrtine že danes zjutraj od-šest oseb, dve ženski in štirje pravljtene in bo mogoče priti do moški. ! ponesrečencev. V tretjem nadstropju je 'bil F. J. Lowe, poslovodja neke družbe, ki ima prostore v tem poslopju. Zaduhal je dim, sko- ni'k .l'e globok 512 čevljev. Med pogrešanimi so trije nad-delavci, trije oskrbovalci vodnih sesalk in trije delavci. Rud- čil na koridor in videl je, kako je že ogenj lizal po vspenjači V tem rudniki se je nabiral plin. Pred zadnjim časom so Vzel je klobuk in suknjo ter be-!popravljali prostor, kjer so ho-žal iz poslopja. Med tem ste teIi izboljšati glede odprave pli- bili še dve ženski in trije moški, ki so še pred časom zapazili ogenj ter odšli gotovi smrti. Ko je odšlo šest oseb iz poslopja, že se je zagnal dim iz četrtega nadstropja. Vročina je pritisnila neznansko hudo. Pristop k poslopju je ral ne-omogočen. — Ognjegasci so bili prisiljeni, da odprli vodo z najmočnejšim vodnim pritiskom. Pol ure so lili vodo skozi okna; stena se je krušila in steklo je ™ možje v rov, dobil od nadde-žvenketalo: ognjegasci so bili v|lavca .John Lutmana'telefon, da smrtni nevarnosti vseskozi. j naj prične z obratovanjem ele-k- Kmalu nato se je posrečilo j trične moči. T0 pa je bilo stro-ognjegascem, da so prišli na go prepovedano. Toda Thomas na. Ko je bil prostor učiščen, so spustili v globočino 500 čev-j ljev moža s karmalčkom, da pre-iskusijo, če je tam še kaj plina ali ne. Cez deset minut so potegnili ptiča iz jame, in ker ni kazal nobenih bolezenskih na pa d so kili mnenja, da je jama brez vsakega plina. Mikp Thomas, ki je bil ob času eksplozije čuvaj, je kmalu potem, ko so odšli prejomenje- Stroudsburg, Pa. — V onih starih časih, ko >v deželi še ni vladala neizprosna suša, so gotove osebe včasih trdile, da so videle ka'če z dvema glavama CVajo ,da izpolni'jo svojaiali krastače z rogovi pol čev- V"™ Amerikl' v Ze'llja dolgimi, toda Gerald Neeley ^st . državah m po svoji rocnnmn \ri_ ^^katere družbe že določajo lih ° k ot določen delež producira-avtomobilov za izvoz in se poroča je Austin druž-• v Birminghamu izjavila, da eno tretino vseh av po svoji -z mesta je resnično vi- del krastačo s petimi nogami in jo je tudi vjel, da dokaže svojo izjavo. Živalica ima dve dobro razviti nogi na sprednji desni strani in eno na levi. Dodatna noga ji oči vidno ne dela pri skokih nikake neprilike. NO- strehe sosednih hiš, odkoder so gasili ogenj. Medtem pa je počila vodna cev, v kateri je bil velik vodni pritisk. Voda se je pršila na vse strani, trideset čevljev visoko, kar je zelo zavlačevalo gasilno delo. Končno se jim je vendar posrečilo, da so ovladali razširjajoči se ogenj. Tri nadstropja so popolnoma uničena. Škoda se ceni od $250.000 do $350.000. pri SKOKin nmase iieprnme. da !Tv za IZV0Z 111 da upa> Najditelj jo je poklonil profe- salo Se bo razmerje kasneje zvi '^a polovico. sorju J. J. Kunkleju, ki je član ^je Je - biologičnega departmenta na Mnenje k velikim spoje- tukajšnji višji šolij da jo spra. vi za spomin. ' -o- 111 avtomobilske industrije ^kiasom ameriške trgovske ^°rriice očividno iz ■ naznanila, so Sir H. McGowran, glav-w ravnatelj Nobel's and Ex-ojj81^ Trades Ltd., in Mr. A. j, arnberlain, predsednik Massrs ^Jooh's Ltd., kupila za pet , nicJ°nov funtov šterlingov del- PROFITAR PLAČAL $2,600.-000 KAZNI — V ŠVICI. Geneva, Švica. — Švicarski multimiljonar M. Jules Bloch, ki je napravil tekom vojne ve- SULTAN POVABIL VSE ZETE NA POSVETOVANJE. Pariz, 19. julija. — Ko se je le mislil, če mi to zapove nad-delavec, moram storiti — in naredil je to — nakar je sledila eksplozija. MEHIKANCI SKRIVAJO ZLATO IN SREBRO. Mexico City. — Glavni uradnik mehikanskega zakladniškega departmenta naznanja, da je v sedanjem času manj kot $300,-000,000 zlatega denarja v cirkulaciji širom Mehike. Tudi pretežni del srebrnega denarja V Turčiji se giblje. Carigrad, 19. julija. — Dje-mal Paša, minister javnih naprav in Fahreddine Bey, minister izobrazbe, katera sta bila tudi člana mirovne delegacije v Osem bil j ono v za razkošje. Washington, 19. julija. Miss Edith Strauss, ki je načelnica v oddelku ženske aktivnosti, ki Parizu, sta danes odstopila od j P^isku je vzrok velikih življen-turškega kabineta. j skih potrebščin, je podala šte- Kakor kaže, bo resigniral ves vilke} katere povedo, koliko do kabinet radi prepira, ki je stal vsled mirovne pogodbe. Zelo negotovo je bilo še nocoj, če bo veliki vizir Ferid Paša mogel podpisati mirovno po- lar jev s zapravi v Ameriki vsako leto na razkošju. Ona pravi, da se zapravi $8,710.000.000. Ona je preračunala, da vsaka posamezna družina zapravi na godbo, kakor tudi Tewfig Paša, leto po $348, ali na teden po $7 ki je tudi član mirovne konference, in kateremu je neugodno, da bi podpisal to pogodbo. za razkošje. Moški zapravijo vsako leto po $2,110.000.000 na tobaku in e-nakih razkošjih. Od tega se Teheran, Perzija, 19. julija.— j zapravi na cigaretah $800.000.-Armenska vlada je odrekla ru-i00°; skoraj ista vsota dolarjev ski ultimat, zakar so dobile bo-, se zapravi na tobaku za cigare-Ijševiš-ke čete povelje, da naj | te i«n noslanje. pričnejo aktivnostjo. Čete so Vsako leto se zapravi tudi že okupirale provincijo Kara- okoli $2,000.000.000 za avtomo-bagh in nadaljuje s svojo of en-1 bile in avtomobilske dele. živo, ker se mislijo v najkraj- Odkar je prišla prohibicija v šem času združiti z turškimi i deželo, se porabi veliko več sla-narodnjaki in skupno nadalje-: v Ameriki se sedaj zapra-vati operiranje. samo na slaščicah čez $1,000.-_ j 000.000. i Miss Strauss je tudi preraču-FRANCOSKI VOJAKI SE SE-j na]a> da se zapravi za mehke pi. DAJ LAHKO KRIJEJO TUBI POD NOSOM. Pariz. — Odlok, katerega je pred kratkim podpisal predsednik francoske republike, dovoljuje francoskemu vojaku, da prostovoljno razpolaga s svojimi kocinami, katere mu zrastejo pod nosom oziroma po drugih delih obraza. Pred vojno je bilo francoskim vojakom absolutno prepovedano, da bi se brili tudi pod nosom. Ko pa je prišla vojna, se je ta na-redba nekoliko olajšala, kajti primerilo se je veliko število slučajev, da vpoklicani civilisti niso marali opustiti svojih civilnih navad z ozirom na britje. Sedaj ko je armada zopet na mirovni podlagi, se je prepustilo francoskemu vojaku na izbero, da sam voli, kako si bo okrasil in olepšal svoj obraz; sedaj lahko nosi kratko pri- jače ria leto po $50,000.000, za perfjum in take in enake ženske dišave po $750.000.000, razno krzno in kdže pO $300.000.-000,-za preproge in luksirijozno oblačenje po $1,500.000, za toi-letno milo $400.000.000 in za piane, organe in fonografe po $250.000.000. To je statistika, katera je bila zbrana po podatkih v za-kladničarskem departmentu. Sedaj pa preštudirajte te številke. TRAGEDIJA V CHICAGI. Chicago, 19. julija. — "Rekel rni je, da on bolj ljubijo svojo ženo in družino kakor pa mene," tako se glasi na papirju, katerega je zapustila Miss Pavlina Meglic, stara 36 let, po poklicu knjivodkinja, ki je streljala na Julius Jonas, starega 48 let, po poklicu potovalni za- Železniški delavci dobili povišanje plač. Chicago, 19. julija. — Železniško delavski odbor, ki je bil ustvarjen po Esch-'Cumminso-vem t.ran;sportnem aktu, je dal danes zjutraj svoj sklep, po katerem dobi dva miljona železniških delavcev povišanje svojih plač. Železniški delavci niso zadovoljni stem povišanjem, čeravno povišanje dosega $600.000.-000; oni so zahtevali en biljon dolarjev. Uradniki organizacij, ki so prizadete pri tem povišanj u, se tudi ne zadoljujejo z odločitvijo ''velike petorice", ampak pravijo, da bodo še govorili o tem. Od drugih strani pa prihajajo poročila, kako se odslavljajo železniški delavci, ko se zopet drugod znižava njih dnevni zaslužek. Kaj bodo porekli na to delavci, se še ne ve, toda gotovi smo, da se bo boj nadaljeval med lastniki velikih železniških družb in delavskih organizacij. ANGLIJA JE POTROŠILA MI-moiNE V KI^I.IL London, 19. julija. — Anglija je potrošila ogromne vsote denarja v Rusiji: Hotela je poraziti boljševike, toda ni se ji posrečilo. Takoj, ko je "bilo podpisano premirje, je pričela Anglija vojno v Rusiji. Vedno se je zakrivaTo, da Anglija ne igra podobno ulogo, toda danes govorijo številke. Od podpisa premirja pa do 1. marca letošnjega leta, je Anglija potrošila $29.000.000 za vojne stroške v Rusiji. Tukaj se vidi, kako vlogo je igrala napram boljševikom, s katerimi bo v najkrajšem času podpisala mirovno pogodbo, kakor poročajo včerajšna poročila. je izginil iz prometa. Papirna-, strižene mustače pod nosom, stopnik in ki je bil tudi nje ti denar po 50c in $1, katerega danes vrši seja turškega kron-; izdaja denarni oddelek v zame-skega koncila, na kateri se bo, no za zlato, zavzema sedaj me-razmotrivalo odgovor na zavez-1 sto srebrnega denarja in se za-niško mirovno pogodbo, se bo menja za zlato od istega oddel- Je. General Motors korporaci-! likanske dobičke in ki je sa- ^ kar marsikateri smatrajo ^ kamenje, da se bodo gotovi «aukti. General Motors kor-l'acije v Angliji. Cg^ Petsto linijskih izdeloval-ki izdelujejo vzorce za li-dG Je> je šlo na štrajk. Petintri-^;et elevelandskih tovaron je ljt ter»i prizadetih. Unija za-)J|Va Po $1.75 na uro, ko so u-vatrajali na $1.50. — ^dilo se jim je $1.37. — | plača je bila $1.25 na uro. Se v enem tednu ne povr-na delo, bodo stem priza-t}u 0 ^nogo livarne v Clevelan mo od enega dela svojega premoženja plačal davek, je bil od zvezne komisije v Bernu kaznovan, da plača 16.000.000 frankov kazni, kar nanese po sedanji veljavi $2,600,000. Toža se je vršila izza premirja. LOS ANGELES SE ŠE VED-NO TRESE. Los Angeles, 19. julija. — Danes ob 6.48 minut je zopet potresni val šel preko tega mesta. Bil je močan, toda vseeno ni razburil ljudstva. Škode se ni naznanilo še nobene. v ta namen rabilo največjo dvorano v Wildiz kiosku (sultanovi palači). To je potrebno, ker se je sultan odločil, da pozove na sejo vse soproge svojih številnih hčera. Na tej seji bo predložila turška delegacija, ki je pravkar dosipela iz Pariza, ultimatum zavezniškega najvišjega koncila. KNJIGE ZA SLEPCE. ka, ako se predloži svoto $2 ali ve. Tudi bakreni denar po 20c se izdaja in na ta način se skuša odpomoči pomanjkanju srebrnega drobiža. NEMCE SO KAMENJALI. Berlin, 19. julija. — Detajli konference v Spa so se prešeta-li na dveurni seji nemškeka kabineta v Berlinu. Člani nem- New York. — Ameriška Lib- ške mirovne delegacije so pove- strstvo za javno zdravje bo po-,ke. "kozji fiks", si lahko viha svoj ljubček — sama pa se je ustre- moški ponos navzgor ali navzdol, če ga je volja, se pa lahko tudi brije čisto gladko. Pred vojno francoskemu vojaku tudi ni bilo dovoljeno pušiti pipo na ulici, kar pa se tekom vojne odpravilo. Novi odlok glede obnašanja vojakov se te točke sploh ne dotika. — Kdo si še upa reči, da se vojna ni vršila za zmago "demokracije"? $250.000.000 ZA UMETNE ZOBE. London. — Angleško mini- lila do smrti. Jones leži v kritičnem položaju v bolnišnici, kajti krogi j a je prodrla črepinijo in ranila živce, ki so v zvezi s pogledom, zakar je popolnoma oslepel. Mati nesrečnega dekleta jc dejala to: "Moja hčer ni imela preje še nikoli nobenega fanta oziroma ljubčka. Jaz sem vedela za to razmerja, trudila sem se, da jo pregovorim, toda bilo je zaman. Rekla mi je, da lju bi njega bolj kot vse drugo na svetu, in ostalo je pri starem. Jonas ima ženo in štiri otro rary Association si je vzela za svojo, nalogo, da preskrbi 75.000 slepcem v Združenih državah knjige s takozvanim Braille-clvim tiskom. Med temi nesrečneži se nahaja posebno veliko število vojakov, ki so izgubili svoj vid v vojni. Dose-daj je izdanih samo par sto knjig omenjenega tipa in zgo- dali, da so Belgijci kamenjali. trošilo $250.000.000 za nabavo! Pismo, katero je bilo objav-vlak, ki je peljal nemško dele-1 umetnih zob, katere se bo da- ljeno, se glasi: gacijo nazaj v Berlin. To se je jalo brezplačno po državnih zobozdravniških uradih, ki se ustanavljajo po vseh delih de- dogodilo na meji. SRBIJA IŠČE MIR. Belgrad, 19. julija. — Vesnič je govoril danes pred parlamentom, in se je izrazil, da bo de-raj navedena organizacija seilal na to, da se doseže popoln bo prizadevala, da se izdajo posebne izdaje teh knjih, v katerih bode zapopadena najrazličnejša literatura, poučna in zabavna. mir glede italjansko-^jugoslovan-skega vprašanja. Rekel je, da mora priti ta problem pred najvišji mirovni svet, da se pride do enega zaključka. žele. Vlada je pred kratkim spoznala, v kako slabem stanju so zobje večine prebivalcev in "Hotela sem nocoj poljubiti Jule, toda on mi je zabranil. Rekel mi je, da on bolj ljubi njegovo ženo in otroke kot pa mene; povedal je tudi, da je končana najina ljubezen. Rekel je tudi, da gre nazaj k svoji zebozdravniški odsek ministr- družini, in spoznala sem, da je stva za javno zdravje bo izmed on res mislil narediti to, kar je vseh rabil največ denarja za izveditev svojega načrta. Vlada je mnenja, da je veliko bo-* lezni odgovornih slabemu stanju zob. govoril. ševne moči več. Jaz sem verjela temu možu, ki se je predstavljal kot mož beseda. Jokal se je pred menoj in prosil, da naj se zanimam zanj, in jaz sem to storila, čeravno sem imela druge častilce. Jaz nisem povedala moji družini, da mi je bolj ubil, da me poroči. Rekel_ mi je tudi, da bo njegova žena zahtevala razpo-roko v šestih mesecih. Jaz sem tudi vedela, da bi moja družina še vedno oporekala. Ko pa je prišel čas, da me poroči, ali da vsaj uresniči njegove obljube, je postal izogibajoč se takih vprašanj. Tedaj pa sem se zavedla, da sem naredila veliko napako. Dala sem mu vso svojo moč in ljubezen. Vrtelo se mi je v glavi, moje srce je bilo ranjeno. Zavedam se, da je bolje to končati, kakor pa da bi znorela. Moje srce je strto, in jaz ne morem več tega nadaljevati." Pred sedmimi leti je srečal Jones Miss Pavlino Meglic v St. Louis na nekem stanovanju, kamor je on zahajal, ko je bil po opravkih. V nedeljo zjutraj je Mrs. Helen Sanders, sestra Miss Meglič slišala strele v spalnici, kjer je Rada bi vam povedala vse, bil Jones. Ko je prišla tja, je kako je prišlo do te ljubezenske situacije, toda jaz ne morem; nimam ne fizične in du- našla njo že mrtvo. Njeno telo je ležalo čez Jonesa, ki je bil zastreljen v desno sence. STRAN 2. "ENAKO PRAVNUST" JULY 20th, 1920. 44 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Publixhed bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BuraineH Place of the Comoration. _ 6418 ST. CLAIIJ AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 3c Lastuie in izdaia ea Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravništvo. CLEVELAND, O., V TOREK ( TUESDAY) JULY 20th, 1920. 104 NASA DOLŽNOST. Slovenci in Slovenke prihajajo med nas vsaki dan Vedno več jih je med nami. Prihajajo prav tako, kot smo prihajali mi pred vojno. Dolga in mučna je njih pot; slovo od doma jih spremlja vso pot. Gredo iz domovine, ker jih žene želja po boljšem življenskem blagostanju, kakor pa ga jim je mogla dati rojstna domovina. Težko je iti od doma, čeravno 'je ubog in majhen, toda obstanek za življenje je večji in zmagovitejši — želodčno vprašanje je prvo. Gredo "s trebuhom za kruhom", kakor je veljala fraza v starem kraju. Gredo z velikimi nadami v srcu, načrti in sklepi, ki so tako blagodejni v njih srcu, da pokrijejo spomin na drage in domovino. Ko pa stopijo na ' ameriška tla, se skoro slehernemu zazdi, da je prišel v kraj, katerega si ni mogel predstavljati v svoji dorniš-ijaji. Prav tako se mu zdi, kakor je zapisal neki ameriški pisatelj: "Kamorkoli sem šel, povsod je bilo baš nasprotno, kot sem si predstavljal." Glavni fakt je, da so sedaj med nami. In kaj bo ž njimi. — Menda bo kdo rekel: Kaj vas Skrbi, saj ameriški pregovor pravi: Help yourselves! — No, ni to vse; kajti treba je enkrat vpeljati tudi med nami malo več 3očutja do svojega naroda, kot smo ga imeli gotove čase. Če smo pisali našim svojcem v staro domovino, da je Amerika boljša od stare domovine, ip da ne maramo iti več nazaj, potem pokažimo tem slovenskim priseljencem, da imamo dobro src« in iskreno sočutje z vaerni, ki prihajaj a čez morje v novo domovino Ne za vida j-mo jih, reveži so, kot smo bili »k—;
  • spomni naj se omn csuov, ko je bus&m ha istem mestu. Gotovi da nt bo žal besede na njegovih ustnicah, la »c bo zaničljivega pogleda , še manj dejanja. In kdor bo pomagal tem ljudem, storil ho veliko za pogre-iH) človekoljubje, oliko in gostoljubje. Sem prihajajo ti ljudje iskat dela. Brez znanja angleškega jezika, brez znanja navad in ameriških zakonov. Tujci so v tej domovini; poleg par poznanih obrazov, vse jim je tuje, skoro sovražno in neljubo. Bivati deset ali dvajset let v rojstnem kraju, prijatelji moji, to ni šala, če se mora iti po svetu, med tuje ljudi, ki ne čutijo več sočutja do svojega bližnjega. Deset ali dvajset let hoditi po enih potih, delati na enem polju ,občevati z enimiinstimi ljudmi, povemo vam, prirastejo se Človeku na srce, in dolgo Časa mine, predno se iztrgajo take vezi od človeškega srca. Samo pomislite! Dela so prišli iškat. Da, dela, ker ga domovina ni imela, pa jim je zmanjkalo kruha. In kako bodo dobili delo, če ga jim ne preskrbimo mi, če jim ne gremo na roko, če jih ne poučimo in opozorimo na najpoglavitnejše navade ameriških tovarn. Kdo drugi naj jim razloži celo situacijo, če je ne bomo mi Kdo drugi zna slovenski, in v katerem jeziku bodo bolj razumeli prijazen in iskren nasvet, kakor baš v materinem jeziku. To je naša narod Ali L, "KfiniPP ,]/J„'°'PU3ti kar tako lahko, .kakor se'ravnali prav, ko bi se ne ozira-: iVII Ji l\IdIlJCl Ul r- ocjjoži oguljena suknja in obleče na praktične in državne potre- žen hrvatenja"? Ker so bila v stari Avstriji jezikovna vprašanja skozi stoletja na dnevnem redu, so nam tako prešla v kri in meso, da ne moremo, kakor je videti, brez njih živeti. Zato si ji'h v naši nova. Pri teh svojih zaključ- be. Po mojem mnenju se kih so čisto prezrli psihološki i tem tudi v okviru naših želja moment, to je, dejstvo! da je prav lahko ustreže. Od vsak materinščina tesno spojena s javnega fumkcijonarja Slovenci čustvenostjo vsakega posamez-lbodoče genrracije naj se zaMf nega človeka. Kajti jezik ko: va, da je v besedi in pismu vel tak ni drugega, ko občilo, ki se srbohrvaščini, kakor je to veljl pa poslužujemo, da moremo med 'lo glede nemščine v Avstriji-seboj občevati! In s čim več j Nasprotno pa naj bi tudi Hr- j. .,. v ^ov^rzavi kjer jih pravzaprav ,judimi z njegovo poraočjo ^ ne ^ ^ na in sveta dolžnost, vn to moramo tudi storiti, ce pra-:m, na umeten način ustvaija- fco ^ tem večja je je. v ^venskih pokrajinah, ki * vimo in ponavljamo, da smo Amerikanci. ma ~ odt°d v "J***® casu ■ ■ ' zadevji! članki v našem časopisu. In če se oglašajo o tej naj glasovi, naj se mi oprosti, da tudi jaz o tem rečem katero, Ogibljimo se vseh neprijateljskih besed, ki so se včasih tako pogosto rabile za vse tiste, ki so prišli iz starega kraja. Prijatelji, to boli; včasih beseda bolj udari kot klofuta. Menda veste, da nekateri bolj čutijo kot ■Jrugi. Naši naseljenci si zapomnijo človeka, ki jim izreče to besedo. Slabo izražanje slabo upliva na novo-došlega, ni vaš prijatelj in ne sovražnik, ker je tujec, toda pozneje v življenju je mrtev za vaše besede in nasvete. Kaj bi tudi ne bil, ko se mu je v navečji potrebi metalo polena pod nogo. In kaj je še bolj važno? Potreba je ljudi seznaniti z angleškim jezikom. Da a:a le zašilo govorijo, pa so že dobri Treba je te ljudi nagovoriti, da gredo v šolo. Ne odlašati, ampak direktno v šolo. Danes imamo veliko skušnje s Slovenci, ki so v Ameriki že po več let, toda za vsako najmanjšo stvar morajo imeti tolmača. Ce bi šli v šolo pred dese- ^ ™rečja PribMno enako raz tirni leti ali pred sedmimi, pa bi danes imeli boljše delo, boljše ugodnosti in blagostanje. Mi imamo sedaj v Clevelandu priliko, da se te ljudi pošlje v šolo, kjer se bodo v slovenskem jeziku poduče-vali angleščine. Imamo med seboj profesorja Volka, ki jih lahko prične p odločevati. Zakaj bi se ne delalo na to, da se organizira poseben razred za naše priseljence gova praktična vrednost; bla- ne mogli dokazati toliko zr.a-'; goslasnost, slovstvo in drugo našega jezika, kolikor je za n* bhodi« .. _______ , „„„!;-• prihaja šele pri višji kulturno-1 moteno uradovanje neol novejši preporni točki različni ,. , 1 x , __ „j * sti v postev. — Čustvenim Iju-, potrebno. V ta namen naj * solak- jo materinščino, bodisi v pri- Bilo bi pa tudi nepotrebno, M meri z drugimi jeziki sicer še! preprost človek se bo z naši'15 dem pa materinščina ni radite- v naše srednje in njim podobn-kar* storim pod nekam čudnkVf ker"*> govori toli-, šole uvede, kar se je že H* od takisto rekam čudnega, toda!*0 lT1 tol'ko mllJ«™v dus ali|zgodilo, srbohrvaščina kot učenega dr. Jakoba Zupana Iz■ |ima bogato slovstvo, tem-1 vezni predmet. Nikakor naj * posojenim naslovom. ! 3ai™ za'to< ker -,e Pterin- pa s srbohrvaščino ali celo J " Rekel sem, da v Jugoslaviji sčl"a=. Z n->° ,So združeni "aSijcirilico ne mučijo ljudskosoij jezikovnega vprašanja v resnici i "ajlepsi ,n spomini., otroci. To bi bil izgubljen ni, čemur še pristavim, da ga| Francosšcino, angleščino in dru- kakor je bil izgubljen oni, ki » tudi biti ne sme. Vsa tri pleme- 3vetovae -iezike ™>eda!ga porabljali z vtepanjem na. združena v državi, so ena-iQbcudujem' toda ljubim le 9vo-|šfime v naših ljudskih kopravna, —- kakor kaže že o-ficijelni naslov države, enakopravna so potemtakem tudi njihova narečja kot bistvena njih i svojstva. vita in tudi v slovstvu eno dru-!in nadomestimo jo s srbohrva-j haja!:i s Hrvati v dotiko. Z^ gega ne presega čez mero. V scmo! Prepričan sem, da bi de- stova'o bi, da se v najv&g jansko nje izvajanje rodilo naj- razredu ljudske šole čita K. hujši odpor, in sicer pri prepro- primernega iz srbohrva tske Pf1' stem narodu še hujšega ko pri povedne literature brez podaj" izobraženstvu. Pri današnjem nja nepotrebne slovniške nav: •stanju naše kulture in književ- ke. nosti bi se pa tudi izvesti ne Za naše znanstvenike bo dala. Kar je bilo mogoče v ča- vprašanje, v katerem nareči" takol revna in nebogljena. Zato -bi bilo naravnost kruto, Zlasti še, ko so vsaj'da bi radi Praktičnosti stavili zahtevo: Opustimo slovenščino južnimi brati, če nanese P ba, itak razumefl, kakor so A dosedaj razumeli naši plavil1' ji, drvarji in trgovci, ki so Prl' tem oziru torej nima nobeno narečje tehtnega vzroka, samo sebe v nič in pripoznavati su-premat drugega. Za manjvrednost slovenščine, če se smem tako izraziti, bi govorilo samo dejstvo, da se po roma s srbohrvaščino. To se tiče pa seveda le njene praktične strani ali v drugi obliki po kaj kmalu.. Cimpreje bodo Šli V Šolo, tempreje se bodo številu pripadnikov ne moreme-l*u Stanka Vraza, ko je še malo seznanili z jezikom. Upamo, da bo ta nasvet pogodu riti z ostalima narečjama, ozi-!fe aye^cev znalo citati m je na-vsem, kakor je nam, če hočemo gledati za blagostanje naših priseljencev. O tem bi morali izpregovoriti tudi drugi. O tem bi morali pisati več naši listi, da se v vsaki slovenski naselbini v Ameriki preskrbi za naše novodošle Slovence in Slovenke. O tem bomo še spregovorili drugi teden, kajti skušali bomo pomagati tem ljudem po svojih danih močih, da postanejo naši prijatelji in znanci, da se vdomačiio med nami in gredo z iiamfns delo za napredek naš, m ^ _ blagostanje naV.j':.,L K.uao .rrc • •-;!->•' li? '•') "*■" :/ prvi vr-!: re? le po njega razšir-^■lei-JsKlh tleh, yailovoijhi o S ki tO ram mogoče V j jenosti, zakaj potemtakem dol-.— goletni boji proti germanizaciji vprašanje, v naj objavljajo svoja dela, $ \-sem lahko. Ker naj bi attsf j venti višjih šol. za si'o pač tu hrvatskih in srbskih, obvlad^ vsa tri narečja, potem bi piM ša kultura bila še v povojih, to danes ni več. In to tudi nič ne pomaga sklicevati se na Sicili- _ vedano: Ker je nas Slovencev Jaince' kakor je to storil eden j irelevantno, v katerem je spi mnogo manj ko Srbohrvatov, bi izmed »®nv«rnifco» i no k^n vn^.fv.™ In ra- bilo seveda bolj praktično, ko bi tudi slovensko pleme govorilo in pisalo srbohrvaščino. no pri znanstvenih spisih , jezikovna asimilacija na'.i'1. začela vršiti, takorekoč nevi^ Vendar ako bi hoteli iti v doslednosti do skrajnosti, bi na to lahko odgovorili: Če nam je sodi: vi)if . t • jcz-ka'V danih razmerah. Vi pa, slovenski priseljenca. !>i\ . strahu in bojazni, Star" A • ,-rriji? Sprejeli naj , . . v , , , ... . ... _ . bi bili kratkomalo nemščino kot Kajti pomoč boste dobili o( vsrkega olikanega človek %lsvoj jezik To 6i bilo gotovo ze njim zaupajte in poslušajte jih, pa boste zaslediji pot. b praktično! — Seveda bi se po kateri vam bo najugodnejše iti in delati. Govornik je nastopil, ženske so imeli klobuke na glavi. Ni hotel reči, da naj jih umaknejo ampak je dejal: Kadar ima ženska klobuk na glavi, tudi lepote njene ne moremo preceniti .... — ni se končal celega stavka, že 30 maršili klobuki na klop. ugovarjalo: Nemščina pa ni slo- TT_., ,. , .. _ , . vanski jezik, kakor 'je srbohr- Uč.telj v šoli: Janezek, povej vagHim, _ Dobro, na to mi kaj je duša? rekH; toda kdo nam gedaj( ko Janezek: Katero pa mislite. žiyimo y slovangki Arimi> bra. Učitelj: Ne brij osle, jaz tej^ gprejeti ruščin,0( ki bo goto. vprašam: kaj je duša? j VQ prejalkjlej svetovni jezik, za Janezek: Gospod učitelj, jaz(kar bo pa srbohrva^ina težko vam ne bom pravil, ampak pri- j kedaj vpeljala? nesel vam jih bom polno škatljo, Gospodje, ki'se vnemajo za tistih, ki gore na olju; za pet .srbohrvaščino v škodo sloven-krajcerjev pa jih sami lahko §gjne( delajo tako, kakor bi ne kupite najmanj — petdeset. 1 vedeli, da se materinščina ne izmed zagovornikov enotnega j no kako znanstveno delo. In jugoslovanskega jezika. Sicili-janci so še danes v pretežni veČini analfabeti; kakšna je bila njihova kulturnost pred sto ali >n nečutno; kajti jezik v v^ !twdi še pred petdesetimi leti, si stvehih delih hrani itak potemtakem lahko predstavlja- j manj posebnosti svojega mo. Razm tega ao književniki' ifa, mimh^n sr> rojeni v Siciliji ali južni Italiji,! že zdaj kolikor toliko mad®1 pisali že pred ujedinjenjem v to-!rodni. Tekom časa bi se skanskem dialektu, pač zato, j če izvršila tudi v leposlovju ker je toskanščina imela staro celo v navadnem govoru, amP3 in bogato literaturo in pa ker'forsirati jo, bi bilo nenarav!l bi zbog malega števila čitanja in zaenkrat tudi skrajno neveščih ožjih rojakov nihče ne pustno. Take vrste proces povpraševal po knjigah, pisanih trebuje mnogo časa in več g6*]* v sicilijanščini ali kalabrijanšči- racij s preoriendraim ni. Proces jc bil tukaj čisto na- njem in čustvovanjem, raven: Kulturno in industri- To bodi povedano brez jelno visoko stoječi del Italijemične osti naperjene proti W| je kakor v drugem, tako tudi vmurkoii, ker mislim, da jezikovnem oziru pritegnil o-taiko važnem in zaeno kočiji^ stale dele nase in jim vtisnil vprašanju vsakdo pravico i®^ svoj supremat. svoje mnenje, ne da bi zato Vkljub temu pa, da hočemo3lužil kake žaljivke, kakor še nadelje ohraniti slovenščini njiinii naši člankarji kar radi njeno veljavo in enakovrednost sipljejo tiste, ki so drujf1 s srbohrvaščino, bi vendar ne mnenja. Dr. V. Kol" Skušnjave Tomaža Krmežljavčka. Ali hočeš tak pred Nežo? Pojdi rajši v kamro." "Saj je res, da, v kamro, rta, kamro," je z veselo ▼nemo pritrjeval Krmežljavček. "Kaj bi Nežko motil, ko je tako bolna. In fant gotovo že spi? Da, v kamro pojdem — samo malo mi pomagaj, veš, čarovnica me je potrla..." "Ali pa te je luna trkala,'' je pripomnila zlobna Urša, a je vendar prijela Krmežljavčka okrog pasu, ga krepko podiprla ter ga previdno vlekla skozi kuhinjo proti kamri. "Da, Urša, že vidim, da si dobra," jo je hvalil Krmežljavček, "res dobrega srca si prav krepka si in zdrava. Ti*bom pa kupil ruto za novo leto. Samo Neži nič ne povej. Svileno ruto ti bom kupil,! Da, pa kaj sem hotel reči? Kako pa je fantu ime?" "Saj še ni krščen," je podučevala Urša Krmež-ka odpirajoč kamro. ''Mialim pa, da bi ga krstili za Silvestra, ker i'e v Silvestrovi noži na svet prišel." "Ne, Silvestra pa ne," je z nenadno odločnostjo zaklical Krmežljavček. "Naj bo fant že fajmoštrov ali moj, Silvester ne bo. Naj mu bo raje "Srečno novo leto" ime. Učitelj je nocoj rekel, da bi bilo to poetično ime." Zdaj pa je Uršo minula zadnja iskra prizaneslji-vosti. Povedala je Krmežljavčku svoje mnenje tako, da se je skoro sesedel, ga pahnila v kamro in za kazen zaklenila vrata k!ičoč porogljivo: ''Zdaj je enkrat policaj v špehkamri. Hahaha! Lahko noč ti, —• uradna oseba." Krmežljavček je stal sredi temne kamre »n ni ve- del, kaj se je ž njim zgodilo. Kamra je bila polna vsakovrstne ropotije in je služila tudi za shrambo jedil, za perilnico In različne druge namene. Krmež- ' ljavček je tipal okrcg sebe, a ni našel prostora, kamor bi' mogel leči, ali se vsaj vsesti. Klical je Uršo in ji dajal sladka imena ter obetal cele" svilene obleke in toliko dela, da ga bo komaj zmagovala, a nihče se ni oglasil. Ker je bilo v kamri tudi dosti toplo, se je začel tajati sneg, ki je bil zašel Krmežljavčku pri rabuki pred župnišcem za srajco in v žepe in čutil je, da je ves moker. "Ah, kako sem nesrečen in zapuščen," je vzdihoval Krmežljavček in tipal po svojih žepih. "Še prehla-dil se bom." Našel je v žepu res škatljico vžigalic, a bile so tako mokre, da se je vnela le ena in še ta samo za hip. A to je za silo zadostovalo, kajti pri svitu te vžigalice je Krmežljavček zagledal prostor, kamor lahko sede in se razveselil, da so prav okrog tega prcstora visele na napeti vrvi vsakovrstna ženska krila. V temi je sklekel svojo suknjo in obesil na se ženska krila; nekaj si jih je privezal okrog pasu, debelo batirano pa okrog vrafu. Toplota mu je dobro dela. Sedel je potem na pripravo, ki jo je bil zagledal pri svitu vžgigalice in v naslednjem trenot-ku je že spal tako spanje pijanega pravičnika, ni ni nič čutil, kje sedi. Sedel pa je na čebru, polnem namočenega perila, a dasi se je vse bolj pogrezal v če-7 ber, tako da je naposled sedel v sami žajfnici, se vendar ni prebudil do belega dne. Klici začudenja, klici ogorčenja, klici zaameha in poniževanja so končno prebudili Krmežljavčka. Z -izbuljenimi očmi ja gledal okrog sebe, a ni spoznal nikogar, videl je le množino ljudi. Zbrani so bili vsi posli iz gradu in so vlekli Krmežljavčka iz čebra ter se mu posmehovali, videč ga v ženskih krilih in vsega premočenega.. Ravno ko je hotel Krmežljavček zrohneti nad razposajenimi ženskami,' pa je njegov pogled obvisel na črni postavi, stoječi med vratmi, in tedaj mu je bilo pri srcu kakor obsojencu, kadar za- gleda vešala. Na pragu je namreč stal sam župnik Matevž Štebalar. "Kakšen pa si! Danes je vendar novo leto, ne pustni torek," je kričala Urša, ki je med ženstvom imela prvo besedo. "Ti nesrečnik, ti sramota cele fare... Sam gospod župnik so prišli v tvoj dom, izkazali so ti veliko čast, ti si pa tak! Oh, ti zaslužiš, da se živ pogrezneš v zemljo." Morda bi bila Urša nametala Krmežljavčku še več takih besedi ob glavo, da ni župnik posegel vmes. Ukazal je, naj ženske odidejo. Vse naj gredo, je dejal, ker vidi, da je treba s Krmežljavčkom izpregovoriti resno besedo brez prič. Kaj to pomeni, kadar župnik izpregovcri resno besedo brez prič. to je vedelo prebivalstvo Mračnega sela, le o tem ni bilo edino, kaj je huje, ali župnikova resna beseda brez prič ali Herodeževa uradna beseda : štirinajst dni zapoi-a in dva posta. Ker so Urša in druge ženske Krmežljavčku privoščile župnikovo resno besedo brez prič, so hitro ubogale in odšle, zlasti ker so lahko pred vratmi poslušale. Cim so ženske izginile, se je v kamri začel vihar. Najprej je župnik Krmežljavčka premeril od nog do glave, da je revež zavzdihnil sam pri sebi, "vsak pogled ena zaušnica", potem ga z očmi trikrat prebodel, da se je Krmežljavček zvijal nod rdečo batiranko, kakor da g.x ščiplje z razbeljenimi kleščami. "Sram te bodi! Izmeček vsega človeštva," je končno župnik izbruhnil s tako zaničevalno srditostjo, da se je Krmežljavček zgrudil na kolena. "Oh, gcspod župnik, prosim za milost, ko bi vi vedeli, kako se kesam..." je jokal Krmežljavček in je bil sedaj v pravem pomenu besede "ta scagani Boltežar". "Ti zavržena grdoba, ti posoda nehvaležnostd, ti stolp nesramnosti, ti krona opravljivosti, ki plačujež moje dobrote z brezstidn mi natolcevanji," je vpil župnik in vihtel svojo paliao nad Krmežljavčkovo glavo. "Dobro, skrbno, pošteno, varčno ženko sen) izbral — ali ne?" "Da, gospod župnik," je jecljal, 'zahvalim v dobroto." "Doto sem ji dal, prav čedno doto, tisoč goldiiliJl jev, samo da bi tebe srečnega videl — ali ne?" J "Da, gospod župnik," je jecljal Krmežljav^, d'asi mu je nek' notranji glas dopovedoval, da ^ stvar bistveno drugačna. "Kaj bi bil brez mene! Svojo doto si zapi' « kot obrtnik si prišel na kant. Kaj bi bil brez nH;U^ Za hlapca bi služil. Jaz pa sem te napravil za nitnega človeka in ti preskibel službo — ali ne?" "Da, gospod župnik...." J "Ti pa mi to plačuješ s tem, da opravljaš n!t?j in me sumničiš in da svoji dobri in pošteni ženi & kradeš." J j, \ , ji Zdaj je pričelo v kamri grmeti in treskati, £»:1; i je Krmežljavček kar zvijal, jokaje prosil za odp^-4 nje in prisegal temeljito pofcoljšanje. "Oh, gospod župnik, saj ven, da nisem vre'1' da me zerAlja nosi in da me solnce obseva.'.' "Ali prekličeš, kar si o meni govoril?" 'Preklicem, gospod župnik, skesano preklicem- "Ali obljubiš, da boš svoji ženi vedno pokor®11 udan." "Obljubim, gospod župnik." JJ "Potem ti naj bo za danes odpuščeno, ali L' na tem in na onem sveta, če se ie enkrat tako P grešiš." ^ Župnik Matež Štebalar pa ni znal biti samo j1 znansko hud, nego tudi o pravem času veli milostljiv. Ko je bil Krmežljavčka moialično razst* na drobne kose in napasel se nad njegovo obup^ stjo, mu je dal dclgo vrsto dctyrih naukov ter ^ končno obljubil, da bo p'o'sfreddvU pri županu in f" pri Neži, naj mu bi prizanešeno njegovo početje v Jlj voletnj noči. - -1|3| 230201014823010101020100482300020002000002860223233002020001234800010248010100015348000101020002539153 JULY 20th, 1920. "ENAKOPRAVNOST" STRAN S. I i I m i Najhitreje in najstalneje. Pošiljanja denarja v staro domovino je potom čeka (draft). TUKAJ JE kar JE potrebno: Mi vam pošljemo ček. To ček pošljete vi naslovljencu in kadar on ček prejme, gre z njim na dotično banko, kjer dvigne denar. Mi izdajamo čeke na vse večje banke v Jugoslaviji. —Pošiljamo denar tudi potom pošte in brzojavno. — Naša cena je vedno najnižja. Pošiljamo denar na bančne uloge na vse hranilnice v Jugoslavs1 in vam dobimo vložilne knjižnice v najkrajšem času. Prodajamo parobrodne listke vseh parobrodnih družb. Našim Potnikom preskrbimo vsa potna izkazila brezplačno. Dobimo vam vašo družino iz starega kraja v Ameriko. Izpolnjujemo vse javne notarske po3le kot so: pogodbe, in razvrstne druge postavne listine. PRIDITE OSEBNO ALI PIŠITE ZA POJASNILA. as i{i i =s i ■i! ■i« m GORJE. rrAT&'SftNf^ John Nemeth pres. Glavnica i rezerva ureko $2.000.000.00. v bančnem poslopju 10 E. 22nd St. 1597 Second Ave. NEW YORK CITY ■Bits SSiliiSil nm BS ■fnUiii»iiii«iiti JnlJuiJii!; Bolni Slovenski možje in ženske PRIDITE K MENI ŠE DANES! Ne bodite bolni. Ako ste že dolgo časa bolehni in tudi ako ste ravnokar pričeli hirati, m niste dobili nika-ke olajšave, pridite k meni. Pustite, da vas temeljito Preiščem in vam odkrito povem, kaj mi je mogoče storiti za vas. Gotovo ne boste razočarani. Jaz sem uspešno zdravil. Nervozno oslabe-lost, nervozno neprebavo, čreve Sne bolezni, nervozno onemog-1(>st, bolečine v hrbtu in izpahke P° obrazu. Ali trpite radi Krvnih neredov, kožnih bolezni, ledvic jih nadlog, želodčnih neredov, revmatizma, srčne napake? Uradne ure: od 9. ure zjutraj do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. dopoldne do 2. popoldne. p)r. KENEALY 647 Euclid Ave., Drugo Nadstropje, Cleveland, Ohio. Poleg Bond's trgovino z oblekdVni REPUBLIC BLDG. Poleg STAR Gledališča. HRBTENICA JE PODLAGA ZDRAVJA. Ako si uredite hrbtenico, boste pronašli, da ste dobili PODLAGO MLADOSTI. Geo. W. Hans DR. KIROPRAKTIKE. Ako ste bolni, pridite k meni, da vam olajšam trpljenje. 8115 St. Clair Avfe. Uradne ure:— od 10 do 12 dop.; od 2 do 4; od 6 do 8. 8 Spisal Ksaver Meško. Slika iz Slovenskih goric. ( Dalje) Drugo jutro je stopil župnik na prižnico, kakor bi nosil v srcu in na ramah gorje vse fare. Vse oči — natlačeno polna je bila cerkev — so se uprle vanj. In vseh srca so pričakovala v nemiru, kaj da jim pove. Kakor drhti izžgana zemlja po blagodejni rosi, tako so drhtela srca po besedi prijazne tolažbe iz ust moža, ki po svoji službi stoji nad vsemi, ki je po svojih letih večini skoraj oče. Starček je pričel s tresočim glasom, s teplo, božajočo besedo. Spomnil jih je, da živi z njimi že nad trideset let. Težka in bridka so bila mnoga izmed njih. A vsa so šla mimo; preživeli so vesela, pretrpeli brodka in težka. Pa bodo še to. Z božjo pomočjo, z medsebojno pomočjo, v bratski ljubezni, ki bo pomagala, kjer bo le mogla, ki bo delala čudeže. Zakaj kaj je na svetu nemogoče ljubezni? Da nam le te ni pobila t*oča, da le ta še živi v srcih . . . Po cerkvi se je oglašal jok. Na ženski strani naj 1'. M. Arrivo destination 0:00 A. M. Daily Sen-ice April 1st be-tween Detroit and Cleveland. I.e:ive 11:00 P. M. Arrive destination 0:15 A. M. MACKINAC ISLAND Service Juno 14th to Sept. 14th. 3 trips per week Juno 14th to July 1st. July 1st to Sept. 14th, 0 trips per wock. Between Detroit and Buffalo U>o Your Rail Tickets Send 2c Stamp for Illustrated LIBERTY BON 1)1 IN V0J NO VARČEVALNE ZNAMKE. t nlJ Prodajte sedaj. Mi pla^J'j. v gotovini takoj .Simon, zane^ | vi prekupčevalec, soba 216 j noxBldg.,, drugo nadstroP^ Vzemite vzpejačo. Vogal de ta cesta in Eucli dave.. nad S' I ger Sewing Machine Co. ' j | to do 6. ure zvečer. 000102010007030507030708050501110509040302000200010202010001010002020100020000000201020101010307060601010202000000020001010000