Leto LXIX štev. 161 a V Ljubljani, v petek, 11. julija 1941-XIX *>««'»<» p'«*««« «gotovini Prezzo — Cena L 0.7C Naročnina mesečno 12 Lir, za inozemstvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. ^^ dk ^^^^^^^^^^^ Abbonamenti: Mese W ^^^^^^^^ ^^^ W ^^^^^^ 12 me- Jj m J^M ^ te 20 Lire, Edizione ^^m m w m I^Bmw ^^m lu«, Estero so M ^Hv m vH J^V ^^B ^Mm m ^^B Jj^V ^HA 10.650 Per abbo- ^ dH^P namenti: per le inserzioni. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka b dneva po praznika. Filiale« , s Uredništvo la sprava« Kopitarjeva 6, Ljubljana. s i Redazione, Ammlnistrazione« Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana | Teleion 4001—1005. | ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano. Finske in nemške cele zasedle Sallo Operacije nemške vojske se razvijajo nezadržano naprej Nemško vojno poročilo I Hitlerjev glavni stan, 10. julija, lp. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Operacije na Vzhodu se nezadržno razvijajo naprej. Na finski ironti je bila dne 8. julija z ob-koljevalnim premikanjem, ki so ga podpirale linske čete, zelo utrjena S a 11 a po več dnevnih bojih po nemških oddelkih zavzeta. Sovjetska divizija, ki se je tam vojskovala, je bila razbita. V severni AIriki so bili krajevni sunki sovražnih tankov iz Tobruka odbiti. Nemška letala so 8. in 9. julija bombardirala vojaške cilje v pristanišču Tobruka in na letališču jugovzhodno od Marsa Matruha. Severno od Solluma so bombe zadele angleški rušilec. Močnejši oddelki nemških bojnih letal so ponoči metali bombe na hangarje zahodno od lsmaj-Iije ob Sueškem kanalu in so jih zažgali. V boju proti angleškim oskrbovalnim trgovskim ladjam je nemško letalstvo ponoči v zavarovanem ladijskem sprevodu severno od New Quaya uničilo 5 trgovskih ladij s skupno 21.000 tonami in je uspešno bombardiralo pristaniške naprave na vzhodni in jugovzhodni obali. Ponoči dne 9. julija je bilo severno od Nervicka še ena trgovska ladja od bojnih letal močno poškodovana. Nad obalo Rokavskega preliva so včeraj lovci sestrelili 17, protiletalsko topništvo in mornariško topništvo pa po eno angleško lelalo. Angleška bojna letala so ponoči bombardirala razne kraie v zahodni Nemčiji. Izgube civilnega prebivalstva so majhne. Trgovski učili zavod pri Biedeieldtu je bil znova bombardiran, sovražnik pa je v teh napadih izgubil štiri letala, ki so jih sestrelili lovci in protiletalsko topništvo, mornariško topništvo pa je sestrelilo dve bojni letali. Berlin, 10. julija. Ip. Nemški poročevalski urad Javlja, da so sovjetske sile v Besarabiji včeraj s podporo napadalnih voz poskušale ovirati napredovanje nemških in romunskih enot. Po silovitih bojih so bili Sovjeti odbiti. Nemške in romunske enote so se morale boriti še z nadaljnjim odporom nasprotnikovih zadnjih straž. Samo na tem delu bojišča so bile boljševikom prizadete nepopravljive izgube, zlasti v prevozih orožja, streliva in strojev vseh vrst, ki so padli v nemške roke. Bilo je nekaj tisoč ujetnikov. V severnem delu besarabskega bojišča so nemški pionirji morali zadnje dni omogočiti prehod čez obsežno ozemlje, pokrilo z ribniki in močvirji in na katerem ni čisto nobenih cest. Po cestah, ki so jih zdaj odprli nemški pionirji na vzhod, korakajo zmagovite nemške čete. Berlin, 10. julija, lp. DNB poroča, da so nemške čete po silovitih bojih zavzele mesto Salla, kjer je bila močna sovjetska posadka. Iz poročila nemškega člana nemških propagandnih kompanij, je razvidno, da so nemški oddelki na severnem finskem bojišču štrli lažno utrjeno črto in to brez podpore težkega orožja. Na koncu se je bilo treba bojevati z bajoneti. Nemci so se med drugim polastili važne vojaške eeste, ki pelje v Murmansk. Berlin, 10. julija, lp. DNB poroča, da je bilo mesto Lille v severni Franciji dvakrat napadeno od angleških bombnikov. Po prvih preiskavah je bilo ugotovljeno, da je bilo med civilnim prebivalstvom ubitih 19, ranjenih pa 60 oseb. Mnogo delavskih hiš je bilo razrušenih. Madžarsko vojno poročilo Budimpešta, 10. julija, lp. Madžarsko vrhovno poveljstvo sporoča: Naše nagle čete se bijejo s sovražnikom vzdolž reke Zbrus, da bi izsilile prehod čeznjo. Kolesarski oddelki so z naglim napredovanjem znatno prispevali k dosedanjim uspehom, prav tako pa lenijske čete s svojim neutrudijivim delovanjem. Dopisniki italijanskih listov poročajo iz dobro Informiranih berlinskih krogov, da se je že pred dvema dnevoma pričel naskok na Stalinovo črto in je rodil že presenetljive uspehe. Nemci so prebili Stalinovo črto pri Ostrovu, ki leži na važni prometni liniji Dvinsk-Petrograd južno od Pejpuškega jezera. Zavzetje Ostrova je prva uradna informacija o prebitju Stalinove črte, verjetno pa je sovjetski obrambni pas načet tudi na drugih mestih. Skozi odprtino, ki je nastala, morejo Nemci udariti na Leningrad ali pa tudi na Moskvo. Obe mesti sta približno enako oddaljeni od Ostrova, Leningrad nekaj nad 300 km, Moskva pa nekaj nad 400 km. Smer proti Moskvi je tista, ki jo je nekoč ubral tudi Napoleon. Z brzino, s kakršno prodirajo nemški tanki, bi lahko to pot prevalili v treh dneh. Rusko uničevanje Nemcev ne ovira Res je, da Rusi vse za seboj uničujejo: železnice, mostove, ceste, vasi in polje, toda Neinoi imajo za svojimi prvimi črtami tehnično silno izvež-bane čete, ki pripadajo organizaciji Todt, ki v veliki naglici popravljajo ceste, železnice, mostove in grade bivališča za nemško vojsko. K tem delom so bili pritegnjeni tudi sovjetski ujetniki, ki pod energičnim nemškim vodstvom pridno delajo. Potem Neinoi uporabljajo na tisoče avtomobilov, ki do-važajo za četami bencin, hrano in strelivo. Tako bodo lahko dohiteli tudi Stalinovo vlado, pa čeprav se skrije za Ural. Kar pa se tiče zime, je še zelo daleč. V štirih mesecih imajo Nemci časa več ko dovolj, da vse potrebno ureSan Giuseppe« (5074 ton). Vsi obtoženci razen treh so bili oproščeni obdolžitve, da so sabotirali. Tri mornarje s parnikn >San Giuseppe« so spoznali za krive, toda vložen je bil priziv za razveljavitev obsodbo. Sodišče je z razsodlx> dejankso potrdilo razloge, ki jih je navajala italijanska protestna spomenica glede te zadeve. Stavke v Ameriki Nevvjork, 10. julija. Ip. 2500 delavcev v tovarnah Saled l'owcr Companv v Michiganu je začelo stavkati zaradi tega, ker jim vodstvo podjetja ni hotelo zvišati mezd. V tej tovarni pa so izdelovali dele letalskih strojev in strojev za podmornice. Prav tako je začelo stavkati tudi 1200 delavcev v llollerjevih tovarnah v New Comerstovvnu (Ohio). Te tovarne so izdelovale naprave za vojno industrijo. La Sezione di R. Tesoreria Provinciale a Lubiana A cominciare dal 15 corrente funzionera in LUBIANA la Sezione di R. Tesoreria Provinciale, anessa alla locale Filiale della Banca dltalia. (Edificio della ex Narodna Banka.) Con la stessa data, inzicra il proprio funzin-nainento 1'lJffieio Provinciale del Tesoro. colloca-to neH°edificio della Cassa di Itisparmio della Provincia di Lubiana. via Knaflj. No. 9 piano terreno, nei pressi della Banca d'llalia. Tanto Pitno, quanto faltro Utficio, limiteranno le propric funzioni a quanto si attiene alle KX-TRATE cd alle SPESE allrenti ai bilanci dello Stato; quali, »d esempio, la liquidazionc ed il pagainenti) di pcnsinni italiane gin in godimenfo di nostri connazionali residenti in qucst:i provincia (o che vi si trasferirannu in avvenire), e di stipendi spettanti a funzionari italiani qui tras-feriti. ■ La Sezione di R. Tesoreria Provinciale ini-zierh fra Talim. i|iinnto prima. il servizio dcll'e-missione e pagamento dei buoni del Tesoro nrdi-nuri, come praticano tutte le altre Tcsorerie del ltcgno. jen glavni vodovod in ta vodovod seda j v Alek-driji še niso mogli popraviti, ker primanjkuje strokovnega delavstva. Pogodba o novi meji med Italijo in Nemčijo podpisana Meja krene južno od 2irov proti vzhodu do tromeje med Italijo, Nemčijo in Hrvatsko Nova meja med Italijo in Nemčijo je označena po črti ki izhaja s točke na bivši trojni meji, med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo (PeČ nad Ratečami), poteka nato vzdolž bivše itnlijansko-jiigoslovnnske meje do točke južno od Ziri, potem pa se v glavnem usmeri nn vzhod do točke, kjer je trojna meja med Nemčijo, Italijo in Hrvaško. Ilnlijniukn . n*>mk-L;n knllljcjjn( l- i j,n v kratkem začela svoje delo. bo poskrbela za končno začrtan je meje na ozcml j » Rim, 10. julija, lp. V nemškem zunanjem ministrstvu je bil 8. julija sklenjen sporazum med Italijo in Nemčijo. S tem sporazumom je določena nova skupna meja med obema državnma po razdelitvi jugoslovanske države. Z talijnnske strnni je sporazum podpisal poslanik Dino Alfieri. z nemške strnni na državni tajnik zunanjega ministrstva baron von Wciszacker. Vojno poročilo štev. 400: Odbit sovražni napad pri SoIIumu Naskok na »Stalinovo črto« se je začel pred dvema dnevoma Visoki Komisar Eksc. Grazioli obiskal tobačno tovarno V vseh oddelkih se je Eksc. Visoki Komisar ljubeznivo razgovarjal z delavstvom in se zanimal za njegove življenjske razmere Visoki Komisar Eksc. Grazioli je za časa svojega bivanja v Ljubljani že tolikokrat pokazal simpatije do delavstva in zanimanje za njegove življenjske razmere, da občuti delavstvo slehernega podjetja, kamor pride Eksc. Visoki Komisar, ob njegovem obisku izredno radost. Povsod vidi delavstvo v obisku Kksc. Visokega Komisarja dokaz, da se najvišje oblasti kar najbolj zanimajo za delavčevo usodo in da mu skušajo povsod pomagati. Visoki Komisar Eksc. Grazioli je v četrtek ob 11 dopoldne nnpravil obisk v veliki tobačni tovarni v Ljubljani, v kateri je vsega skupaj zaposlenih nad 600 delovnih moči. Pri vhodu so pozdravili Eksc. Visokega Komisarja ravnatelj tovarne g. Aleš, delegat italijanskega državnega monopola comm. Fosella in ing. Coreni. Eksc. Visoki Komisar si je nato ogledal vse oddelke tovarne. Najprej je obiskal skladišča še nepredelanega tobaka, nato pa je krenil v delavnice, kjer se tobak predeluje. S posebnim zanimanjem se je ustavil pri delavkah, ki pripravljajo tobak ter ga čistijo tako, da ga je mogoče vlagati v rezalne stroje. Eksc. Visoki Komisar se je ljubeznivo razgovarjal z nekaterimi že sivolasimi delavkami in jih vprašal, koliko let so že v službi in koliko imajo plače. Najstarejša med njimi je bila delavka, ki že 35 let obiskuje tobačno tovarno. Eksc. Visoki Komisar si je ogledal nalo delavnice, kjer se pripravlja tobak za cigarete, dalje stroje, ki delajo cigarete, in stroje, ki izdelujejo zavitke za cigarete in tobak. Povsod, kamor koli je prišel, ga je delavstvo prisrčno pozdravljalo z rimskim pozdravom, Eksc. Visoki Komisar pa je ljubeznivo odzdravljal. Dalj časa se je Eksc. Visoki Komisar mudil tudi v oddelku, kjer spretne delavke zvijajo cigare in se podrobno zanimal za način dela in koliko cigar delavka v določenem času lahko napravi. Ko si je Eksc. Visoki Komisar ogledal vse postopke predelovanja tobaka, se je zanimal še za delavsko menzo, v kateri obeduje veliko število tovarniških delavcev in delavk. Menza se trudi, da nudi delavstvu dobro, tečno in ceneno hrano in mu nudi cenejša kosila po ceni L. 1.20 in nekoliko dražja po ceni L. 1.90. Eksc. Visoki Komisar se je podrobno zanimal tudi za kuhinjo menze, kjer si je ogledal pripravljanje kosila in pokusil obed, ki ga dobijo delavci v menzi. Posebno zanimanje je Eksc. Visoki Komisar pokazal tudi za higienske naprave tovarne, v kateri imajo delavci večkrat opravka s prahom. Podrobno si je zato ogledal kopalnice in prhe za delavstvo in uradništvo. Nalo si je Eksc. Visoki Komisar ogledal še uradniške prostore tovarne in njene piearne. Medtem je od-zvonilo poldne in vse delavke in dclavci tovarne so se zbrali pred glavnim poslopjem v dolg špalir in navdušeno pozdravljali z rimskim pozdravom Eksc. Visokega Komisarja, ki je prihajal mednje. Eksc. Visoki Komisar delavstvu Vis. Komisar je nato ljubeznivo nagovoril zbrano delavstvo. Poudaril je. da si je ogledal tovarno in zanimal za njihove življenjske razmere zato, ker dobrobit vsake tovarne ne odvisi le od njenih strojev, ampak v prvi vrsti od Zadovoljstva delavstva, ki streže strojem. Le tiste tovarne uspevajo, v katerih dela delavstvo z ljubeznijo. Ko je bil poslan semkaj od Duceja, mu je ta naročil, naj prav posebno skrbi za delavstvo in (la mu je tre-ha iti povsod nasproti in pomagati. Duce, ki je sam delavcc dodobra pozna vse težave in potrebe delavstva, saj je bil Ducejev oče kovač. Pri svojih starših je Duce imel priložnost skusiti vse težave, ki kakor koli kdaj lahko zadenejo delavsko družino. Zato tudi vedno poudarja in naroča, da je predvsem treba skrbeti za delavstvo in mu pomagati. V Ljubljanski provinci je bilo določeno zvišanje mezd za 20%, to je prvri vrliki korak za zboljšanje življenja delavcev. Je seveda to prvi Včeraj smo objavili kralko poročilo o zakonito določenem razmerju hrvaške valute do inozemskih valut in zlatega denarja, danes pa si oglejmo kako je s stabilizacijo srbskega dinarja. S prvim julijem se je začela v Srbiji druga zamenjava bankovcev. Tokrat so prišli na vrsto bankovci po 100 in 500 din. Pelstodinarski bankovci bodo popolnoma izginili iz prometa. Rok za izmenjavo tega denarja se je končal včeraj, 10. julija. Petstodinarske bankovce so zamenjali z bankovci, glasečimi se na manjše zneske, pri večjih zneskih pa tudi v tisočake. Pri drugi zamenjavi je važno lo, da so bilo nekatere serije pelslodinarskih bankovcev neveljavne. Na robovih bankovcev dotičnih serij je bilo včasih opazili, da so malo ožgani. Ti bankovci so bili namreč vzeli iz zasilne rezerve bivše Narodne banke kraljevine Jugoslavije na nezakonit način in spravljeni v obtok. Ta denar je bil med vojno prinesen na jug. Tam so ga lokalno oblasti hotelo uničiti, pa je po naključju vendar prišel v promet. Obtok bivših jugoslovanskih bankovcev je bil od druge polovice 1939 previsok. Zato jo sedaj Srbska banka prisiljena, zmanjšati obtok bankovccv na normalno in gospodarskemu stanju pravično odgovarjajočo mero. To so pokazali razni ukrepi, med drugim tudi sprejem konlokorentnih dobroimelij. Srbska narodna banka je tudi upravičena sprejemali denar v žirovnem promelu, pa tudi vloge proli obrestim. Sprejem denarnih vlog na obresti je bil pri emisijskih bankah doslej boli redko uporabljen knt valutnopolitično, ozir. tržnopolitično sredstvo, čeprav ni nobena novost. Srbska narodna banka dela lo zalo, da bi dala vzpodbudo za depozite. Vloge pri Srbski banki so možne samo od 20.000 din navzgor. Lastnik lahko s tem denarjem razpolaga kakor v žirovnem prometu in ga lahko dvigne vsak čas brez odpovedi tudi v čekovnem prometu. Razpolaganje s lom denarjem torej ni omejeno tako, kakor slara dobroimelja. Ustanavljanje takih kontov se je že začelo. Politiko zmanjšanja denarnega obtoka vodi Srbska banka zato, da bi denar ohranil svojo vrednost. Druga sredstva za dosego lega cilja sn že omeniene omejitve razpolaganja s starimi vlogami Dri bankah, forsiranje prometa brez gotovine, nov« ureditev davščin in drž. uprave, ukrep, z drugimi ukrepi pa je preprečeno dviganje cen. S tem je onemogočeno, da bi to povišanje mezd postalo v bližnji bodočnosti neučinkovito. Poskrbljeno je, da bodo trgovci imeli pravičen, toda ne pretiran zaslužek. Kdor pa so bo pregrešil proti interesom ljudstva in delavstva, pa lio kaznovan. Z zvišanjem mezd je bilo dano delavstvu največ, kar je bilo mogoče. Upoštevati je bilo mogočo. Upoštevati jo bilo treba, da je treba tudi podjetjem omogočili obratovanje, sicer se bo lahko zgodilo, da bi ostali mnogi brez posla. Eksc. Rim, 10. julija, lp. Po zasedbi Islandije, ki jo je izvedla ameriška vojska, so včeraj v evropskih prestolnicah krožile naslednje ugotor vitve: 1. Amerika je s tem dejanjem izvedla dejanski napad na evropski prostor; 2. to dejanje je nasilstvo proti malemu narodu kakor je danski narod, ki se ne more upreti proti velikanu, ki ga napada in ga zasužnjil je; 3. to je nov dokaz protievropskega razpoloženja anglosaksonskih narodov, kajti Anglija odpira sedaj vrata v Evropo ameriškemu imperializmu; 4. to pa je tudi nov korak ameriško vlade za poseg v vojno in novo dejanje Rooseveltove diktatorske politike, ki hoče ameriški narod vreči v vojno, dasi si je ne želi; 5. ameriška vlada se je odrekla Monroeje-vemu načelu in Roosevelt je premišljeno pohodil načela te politike, ko je dal ameriški vojski ukaz, da naj gre v evropski prostor; 6. to dejanje pa je tudi odkrita grožnja tistim otokom nu Atluntiku, ki so v posesti malih narodov; 7. to pa je tudi nov poskus Rooseveltove vlade, da bi se izzvali incidenti, ki naj bi podžgali ameriško javno mnenje za poseg v vojijo: 8. odhod ameriške vojske na Islandijo pa rje tudi dokaz, da bi bila Anglija popolnoma izgubila bitko za Atlantik in je Roosevelt moral v potek te bitke poseči na ta način. (Piccolo.) Berlin, 10. julija, lp. Poslanica, ki jo je predsednik Roosevelt poslal ameriškemu kongresu in ki utemeljuje zasedbo Islandije, je najboljši dokaz za to, da ima ameriška vlada pripravljene napadalne načrte proti Evropi. Ta korak je prav gotQvo popolnoma spremenil Monroejevo načelo, ki je vedno zagovarjalo naziranje, da ne sme nikdo posegati v območje ameriškega kontinenta, sedaj pa se je ameriška vlada odločila poseči v evropske zadeve. Ta preosnova Monroejevega načela je nov dokaz plutokratskega imperializma, ki postavlja čislo na svojo roko meje zahodni pohiti, kajti ia meja bi se morala strinjali z mejo, kjer so ameriške koristi prišle v nevarnost. Ameriški imperializem po izjavah ameriških politikov Iz raznih izjav ameriških politikov se lahko točno vidi, kakšni so nameni tega dejanja. Znani senator Pepper je izjavil, da se bodo meje zahodne polule širile vedno bolj, in sicer tako, kakor bo to odgovarjalo mednarodnemu položaju. Senator opozarja ameriško javno mnenje, da bo treba povsod omejitev plač in politika cen. Nova politika cen se je šele začela, vendar jo povsod zelo energično izvajajo. Tudi omejitev mezd je trdno stabilizirana. Nekvalificirani delavci dobe na uro 5—6 din, kvalificirani pa 10 din. Politika mezd mora upoštevati dejstvo, da je dežela zaradi vojne obubožala in da razlike mod cenami in plačami ne bodo mogle obvarovati prebivalstva pred posledicami zmanjšanja dohodkov zaradi zgubljene vojne. Mezdna politika torej v bodoče ne bo mogla več hiti vir za reševanje stiske pri politiki cen. Zamenjava poljedelskih produktov med Italijo in Nemčijo. V namenu, da hi se čim bolj pospešila zamenjava poljedelskih pridelkov med obema državama, zlnsli pa, da bi se občutno dvignil izvoz italijanske povrtnine in italijanskega sadja v Nemčijo, je bil že konec lanskega leta sklenjen sporazum med italijanskim in nemškim poljedelskim ministrom, ki je v glavnih smernicah že določil to izmenjavo. — Marca se je v la namen zopet sestala posebna italijansko nemška komisija na Dunaju, nalo pa v Innsbrucku in v Bologni, prejšnji teden pa v Rimu. Uspehi teh posvetovanj so po poročilih iz obeh strani nadvse zadovoljivi. Nova nemška družba za bencin in bencol. V Nemčiji se nadaljuje stremljenje po čim donosnejši izrabi premoga. Začetek julija letošnjega lela je bila ustanovljena nova delniška družba s tem namenom. Ta družba bo edini centralni organ v državi, ki bo zbral pod svoje okrilje vse druge družbe za proizvodnjo bencina in bencola. Ta družba bo največji trust mod nemškimi družbami za predelavo premoga, saj ima že zdaj večino nemških prodticenlov bencola in z izjemo treh manjših podjetij celolno bencinsko proizvodnjo v zahodni Nemčiji. Z novo razširi I vi jo bo la družba zmožna izpolnili določene naloge sedaj v vojnem in pozneje v mirnem času, ker bodo tako izločeni vsi morebitni nasprotujoči si interesi več tekmujočih družb. Razstava avtarkičnega tekstilnega blaga v Benetkah. Od 20. avgusta do 7. septembra l>o v Benetkah v krasni dvorani Ca Giustinian razstava avtarkičnega tekstilnega blaga. Na tej razstavi bo zlasti videti umetniške okraske za obleke in podobno, kakor čipke, ročna dela, zlate vezeuiue itd., itd. Visoki Komisar je končno poudaril, da ima danes prvič priložnost govoriti večji skupini in da hoče poudariti, da je delavstvo lahko sigurno, da bo imelo delo, zaslužek in srečo v družinah, če bo ostalo tudi v naprej delavno in lojalno. Sporočil je vsem, naj izroče njegove prisrčne pozdrave delavskim družinam in njegove srčne želje za lepšo bodočnost. Z navdušenim ploskanjem in vzklikanjem je delavstvo sprejelo lepe misli in želje Eksc. Visokega Komisarja, ki je sporočil, da poklanja podporo najbolj potrebnim družinam delavcev tobačne tovarne. V iinenu delavstva se je Eksc. Visokemu Komisarju zahvalil za obisk delavec Ivan Čamernik in izrekel posebno hvaležnost Eksc. Visokemu Komisarju za to, da je odredil povišanje mezd in da je naklonil podporo družinam najbolj potrebnih delavcev. Med navdušenim vzklikanjem je odšel Eksc. Visoki Komisar skozi špalir delavstva, ki ga je ves čas pozdravljalo z rimskim pozdravom in z izrazi hvaležnosti za ljubezen do delavstva, katero je pokazal s svojim obiskom. seveda sprejeti in prevzeti vse tveganosti, dasi je v tem trenutku tveganje manjše, ker je nemška vojna sila preveč zaposlena na vzhodu in se zato ne bi mogla z vso silo vreči na Ameriko. Zato 6e naj ameriško javno mnenje postavi pred zanimivo izbiro: ali bo Hitler odnehal smatrati severni del Atlantika za vojno področje in tedaj bi se lahko vojne sile razvile v ofenzivno smer med Islandijo in angleškimi otoki, ali pa bo Hitler ponovil svojo izjavo, da bodo nemške podmornice takoj potopile vse ladje, ki bi hotele prebiti blokado nemških podmornic. V Berlinu izjavljajo, da je treba sprejeti vse te izjave ameriških politikov s potrebno pozornostjo, in sicer jih je treba postaviti v območje odgovornosti. Izzivanje seveda ni moglo biti bolj drzno, toda prav gotovo bi takojšnja reakcija bila v korist vojnim hujskačem v VVashingtonu. Verjetno je bilo to ameriško izzivanje sestavljeno tako, da naj ameriškemu javnemu mnenju opraviči sleherne bodoče odločitvfe. Toda v Ameriki se zopet motijo, in sicer na veliko. Evropa se vojskuje proti smrtnemu sovražniku svoje civilizacije, pri tem pa se prav dobro zaveda pomena izdajalskega dejanja in je tudi sposobna braniti se v vsakemu primeru pred vsemi morebitnimi posledicami. Vse po premišljenem načrtu Vse, kar je bilo v Washingtonu ukrenjenega •s tem v zvezi, popolnoma jasno dokazuje, da je bilo vse preračunano in predvideno, tudi kar se tiče morebitnih posledic. Toda bilo bi otročje, če bi se mislilo, da bo Nemčija nasedla ameriški igri. Zato se v Berlinu omejujejo zaenkrat na zavračanje tega nasilnega dejanja, čigar žrtev je bila majhna država. V Ameriki pa so se oborožili tudi proti temu morebitnemu učinku in so vso stvar organizirali tako, da se je zdelo, kakor da je bila Islandija zasedena na zahtevo islandske vlade. Predsednik islandske vlade Johanson bi naj bil izjavil, in sicer dne 6. julija, da islandsko ljudstvo noče ničesar vedeti o zasedbi in je že tedaj protestiralo, ko so Angleži zasedli otok, prav tako pa sedaj protestira proti ameriškemu posegu v neodvisnost Islandije. Ves danski narod obsoja ta napad Ta izjava je popolnoma zanikala Rooseveltove trditve in trditve ameriške propagande, češ, da je islandska vlada zaprosila ameriško vojsko, da naj zasede otok. Pretiranost ameriške vlade je šla tako daleč, da si je izmislila, češ, da je islandska vlada zaprosila ameriško vojsko, da naj pride ščitit varnost otoka. V Kopenbagenu so kmalu vsi krogi z največ-' ji,m obsojanjem odbili ameriške navedbe o potrebi zasedbe Islandije. Ves danski tisk odločno obsoja ta napad ameriške politike na majhen narod, ki ni oborožen. List »National Tidende« piše, da to izzivanje ni naperjeno samo proti Nemčiji, ainpak proti vsej Evropi, kajti skoraj vsa Evropa sodeluje sedaj v križarski vojni proti boljševizmu. »Berlinske Tidende« poroča, da so tudi na Švedskem in na Norveškem odločno proti načinu, kako skuša ameriška vlada opravičiti svoje dejanje, še bolj pa obsojajo dejstvo, da je bil izvršen napad na majhen danski narod. »Politiken« piše, da skuša Amerika odtrgati Islandijo od skandinavskih držav. — (Piccolo) Stockholm, tO. julija, lp. »Afdenbladet« piše o ameriškem napadu na Islandijo ter pravi, da so se včasih skandinavski narodi selili v Ameriko, sedaj pa se v skandinavsko deželo, kakor je Islandija, ti ljudje vračajo s tanki in topovi. Tisti razlogi, ki jih navaja Roosevelt za zasedbo Islandije, lahko izrabijo tudi tedaj, ko bi Amerika hotela zasesti kakšna druga oporišča. List pravi, da so na Islandiji Angleži in Ainerikanci priredili celo komedijo, ko so najprej proglasili Islandijo za samostojno državo, zato pa so jo potem zasedli in jo prisilili na boj ne samo proti Evropi, ampak tudi proti skandinavskim narodom. Willkie napoveduje nova ameriška nasilstva Washington, 10. julija, lp. Bivši republikanski kandidat za predsedstvo Združenih držav Willkie je po razgovoru, ki ga je imel včeraj z Rooseveltom izjavil, da je zasedba Islandije samo prvo dejanje cele vrste sličnih odredb, ki bi jih morala podvzeti ameriška vlada. \Villkie je dodal, da je to sicer 6amo njegovo osebno mnenje, toda morske poti morajo ostati vsekakor svobodne in to za vsako ceno, ker so izgube angleške mornarice mnogo večje, kakor pa gradbe novih ladij. Ali naj Angliji pomagamo z vsemi sredstvi, je rekel, ali pa se naj opusti to podjetje. ftewyork, 10. julija, lp. Ameriške oblasti ovirajo, kjer le morejo, pristaše gibanja proti posegu v vojno, da se ne morejo zbirati in prirejati svojih zborovanj in sestankov. Tako so senatorju NVheelerju obiasti v Atlanti odklonile dali na razpolago občinsko dvorano za zborovanja proti posegu v vojno. Najprej so oblasti dovolile dvorano, nato pa so odpovedale, vendar pa je za zborovanje zanimanje zelo veliko. Londonski radio skuša miriti angleško prebivalstvo Rim, 10. julija, lp. O zasedbi Islandije je londonski radio ob 0.45 objavil tudi to novico: »Ameriški minister za vojno mornarico Knox je rekel, (la je ukaz o zasedbi Islandije prešel okvir izvirnih predsednikovih navodil, ki so šla za tem, da bi bil obveščen, če hi se katerakoli sovražna ladja bližala vodam zahodne polute.c V oddajah ameriških radijskih postaj pa ni nobene omembe o teh Knoxovih izjavah. Gre tedaj jasno za poznejši angleški poskus, da bi se pomirilo angleško javno mnenje, ker se je Anglija morala umakniti pred Združenimi državami v evropskem območju, ki je tako blizu Angliji. Portugalska vlada poslala nove čete na Azore Lisbona, 10. julija, lp. Še. en oddelek portugalskih čet je danes na parniku »Garvalho« odpotoval na Azore, da bi tam okrepil dosedanjo posadko. Oddelek Kr. Finance v Ljubljani Od 15. t. m. bo začel delovati v Ljubljani Provincialni oddelek Kr. Finance, ki bo prideljen krajevni Podružnici Italijanske Banke (poslopje bivše Narodne banke). Istega dne bo začel poslovati Provincialni Finančni Urad s sedežem v zgradbi Hranilnice Ljubljanske pokrajine, Knafljeva cesta 9, pritličje, blizu Italijanske Banke. Kakor prvi, tako drugi urad bosta omejila svoje posle, kar se tiče dohodkov in izdatkov na to, kar je potrjeno v Državni bilanci; tako bosta n. pr. izplačevala pokojnine tistim tiašim sonarodnjakom, ki že prebivajo v tej provinci (ali bodo v bodoče prišli sem) in plače tukaj nameščenih italijanskih uradnikov. Provincialni oddelek Kr. Finance bo začel med drugim čim prej z emisijo in plačevanjem rednih finančnih bonov, kakor delajo vsi drugi Finančni uradi v Kraljevini. Kaznovani obrtniki Organi Kr. Kvesture so zadnje dni ugotovili, da so prodajali meso po višjih cenah, kakor so določene sledeči: 1. Abramovič Ivan, šišenska 51, mesar; 2. Grabclšek Franc, Sv. Petra cesta, mesar; 3. Mcndušič Vinko, Trnovski pristan 4, gostilna; 4. Felber Ana, Ižanska 39, špecerija. Ugotovljeno je tudi, da je Abrainovič prodajal meso v svojem stanovanju, dočiin je imel mesarijo zaprto in da je gostilničarka Miholič Ana, Sv. Petra nasip 37, dajala svojim gostom meso na prepovedan dan. Proti omenjenim mesarjem in trgovcem je Eksc. Visoki Komisar naperil tožbo, poleg tega pa je odredil, da se Abramoviču zapre mesarija j za nedoločen čas, drugi zgoraj navedeni pa morajo zapreti obrate za čas od dveh do osmih dni. Esercenti puniti Le squadre anuonarie della R. Questura nei giorni seorsi hanno constatato che i seguenti esercenti vendevano la carne a prezzi superiori a (juelli stabiliti dal listino: 1. Abranovič Giovanni, šišenska 51, Macelleria; 2. Grabclšek Francesco, Sv. Petra cesta, Malccl- leria; 3. Mendušič Vinko, Trnovski pristan 4, Trattoria; 4. Felber Anna, Ižanska 39, Coloniali. Infino, lianno accertato clie 1'Abranovič ven-deva la carne nella propria ahitazione, mentre te-neva chiusa la mucellcria e che 1'esercente trattoria Miholič Ana, Sv. Petra nasip 37. somniinistra-va carne ai propri avventori in giomo di divieto. Nei confronti di detti esercenti l'Ecc. 1'Alto Commissario ha disposto, oltre alla denunzia al-r.Vutorita giudiziaria, che la macelleria delPAbra-novič sia chiusa a tempo indeterminato e che gli altri negozi suindicati siano chlusi per un periodo che va da 2 ad 8 giorni. Lubiana, li 8 luglio 1941-XIX. Kongregaeijja M. P. za gospe pri sv. Jožefu, se udeleži jutri, v petek, 11. t. m. popoldne ob pol šestih pogreba umrle članice gospe Marije Trusnovič, z Žal, kapelica sv. Marije. 1, Pogrebni zavod Ivan Gajšek, LJubljana Umrla je naša blaga hčerka, sestra, svakinja in teta Zida Jakličeva učiteljica Previdena s svetimi zakramenti je odšla od nas k svojemu Stvarniku in Očetu. Pogreb nepozabne bo v soboto, 12. julija ob 5 popoldne iz doma v Mostah, Ciglnrjeva ulica št. 25, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Moste, dne 10. julija 1941. Žalujoči: mati, sestre, bratje in sorodniki. £1 Po prihodu ameriške vojske na Islandijo: . Ameriško izzivanje je pravi napad na Evropo Anglija odpira pot ameriškemu imperializmu v Evropo Gospodarstvo Stabilizacija srbskega dinarja Obisk Kr. rimske Opere bo zapustil nepozabne vtise Ljubljanski župan je na prisrčnem sprejemu izrekel članom dobrodošlico v imenu ljubljanskega prebivalstva - Sijajen uspeh „Traviate" v ljubljanski operi Sprejem, ki ea je priredila Ljubljana članom rimske Kraljeve Opere, po svoji prisrčnosti dokazuje, da smatra vsa Ljubljana prvi obisk rimske Kraljeve Opere za nad vse pomemben kulturni dogodek, kakršnega Ljubljana doslej še ni poznala. Sprejem rimskih gostov je dokazal globoko spoštovanje in priznanje veliki umetnosti, katere tvorci in nosilci so prav člani Kraljeve Opere. Ljubljana, ki od nekdaj slovi po svojih kulturnih stremljenjih, si je s tem potrdila sloves, ki ga je že od nekdaj uživala kot pospeševateljica lepih umetnosti. Kulturno središče naroda, ki je znano po svoji ljubezni do glasbe, pa ni le z navdušenje sprejelo umetnikov, ki so prišli posredovat prebivalstvu visoko italijansko glasbeno kulturo, zato da tla priznanje njihovemu umetniškemu delu, ampak tudi zato, da ponovno potrdi sloves svoje gostoljubnosti. Člani Kraljeve rimske Opere so spleti s tem prvim obiskom mod Ljubljano in središčem države dragocene vezi, ki so tem pomembnejše, ker so zrasle iz lepih umetnosti. Medtem, ko je vodstvo in osebje rimskega Kraljevega gledališču porabilo sredo dopoldne za priprave v gledališču kakor tudi za ogled najbolj zanimivih točk našega mesta — posebno obiskana sta bila Grad in Nebotičnik, odkoder so je nudil gostom ob lepem vremenu ljubek razgled na Ljubljano in njeno pestro okolico — so prihiteli popoldne na unionski vrt veliko število povabljenih gostov iz vseh slojev našega javnega in kulturnega življenja. Prireditev, ki je potekla v najprisrčnejšem razpoloženju med živahnim razgovar.janjem rimskih gostov z Ljubljančani, je počastil Visoki Komisar Eksc. Grazioli z gospo. Dalje so prihiteli na obisk k umetnikom iz Rima Poveljnik Ar-maclnega zbora Eksc. general Robotti, Divizij-ski general Orlando z mnogimi višjimi častniki, Kvestor Gr. Uff. Messana, viceprefekt dr. Bisia, načelnik tiskovnega urada comm. Tigoli in drugi. Došle goste sta sprejemala ljubljanski župan dr. Adlešič in njegova gospa. Na obisk so prihiteli seveda tudi predstavniki nagega kulturnega življenja, tako rektor dr. Slavič, upravnik gledališča O. Župančič, ravnatelj opere Ukmar z gospo, ravnatelj drame Golia, predsednik novinarskega združenja Virant, več članov sosveta, številni zastopniki slovenskega kulturnega in glasbenega življenja, zlasti pa člani ljubljanskih gledališč, dopisniki italijanskih dnevnikov in domači časnikarji ter številno drugo občinstvo. S posebno pozornostjo so bili ob prihodu sprejeti člani rimske Opere, zlasti vrhovni nadzornik kr. gledališča knez Dentice d'Accadia, dirigenta Serafini in de Fa-britisj ljubljenec občinstva Beniamino Gigli, slavna pevka Maria Caniglia ter vsi drugi odlični predstavniki Kr; rimske Opere. Vsakega od teh slavnih umetnikov so navzoči pozdravljali z navdušenim ploskanjem. Ko se je ves unionski vrt napolnil, je po opravljenem predstavljanju spregovoril ljubljanski župan dr. J. Adlešič in izrekel članom rimsko Kr. Opere naslednji pozdrav najprej v italijanščini in nato v slovenščini. županov pozdrav Eccellenze, Signore, Signori! Permettete che quale Podestk Vi porgo il sa-luto della Bianca Lubiana. II nostro pensiero va al Duce che ha voluto tanto gener06amente eonce-dere questa visita della celebre Opera Reali di Roma, per dare anehe ai cittadini di Lubiana e agli abitanti della Provincia di Lubiana la possibikta di essere partecipi dell'arte magniiica, che vantano gli artisti del Vostro celebre Teatro dell'Opera, conosciuto ovunque nel mondo. Vada a Lui percio la grafi tudi ne infinita della cittk di Lubiana e dei suoi cittadini. Mi e molto gradito ricordare, in questo momente, airEccellenza il Principe Borghese, Gover-natore di Roma che, imterprete dei voleri di Duce ha voluto prestare a Lubina il Suo alto appoggio; e rivolgere a Voi l'Eccellenza Principe Dentice che con tanta autorevole 6aggezza regete le sorti del Grande Teatro il piu grato e cordiale saluto. Con non diverso animo esprimo la riconoscenza di Lubiana airilluetro Maestro Serafin, al Grande Beniamino Gigli, alla famosa Maria Caniglia e attre-verso a questi nomi a tutti gli artisti e a quanti sono iautori della farna del Teatro Reale di Roma. Vi ringrazio tutti che non Vi siete impauriti delle latiche di questa lunga strada, e aveto voluto sostare dopo i magnifici successi a Zagabria, anehe la nostra Bianca Lubiana portando anehe alla nostra citta e popolazione il godimento diretto delParte Vostra eminente. La citta nostra e la popolazione Vi saranno inlinitamente grate. Lubiana ha avtito gia nel suo passato piu volte 1'onore godere le bellezze dell'arte del 'canto mu-sicale italiana, Gia nel sec. XVIII« importanti conipagnie d'arte italiana ospitarono nella nostra citta. Per la piu riguardevole fra loro la Mingotti sono stampati qui a Lubiana persino i libretti. Neirepoca del Grande mecenato Barone Zois le Compagnie Haliiane delPOpera diedero persino una forma arlistica alla parola slovena. Voi avete nuovamente riaccesi i contatti con questo passato. Tutto il pubblico sloveno ha eolto con gioia la nottizia della Vostra visita e que«to insolito intere6samento dei cittadini di Lubiana di-ntostra in che alto pregio tengono 1'a-rte Vostra. Spero che avranno piu volte aneora 1'occasione di sentirvi qui fra loro. A questo mio ringraziamento unisco il desi-derio che il Vostro soggiorno nella nostra rit ti Vi sia gradito e che portiate al Vostro ritorno i mi-gliori ricordi di noi nella" Citta "Eterna. 1 Ekscelence, gospe, gospodje! Dovolite, da Vas kot župan sredi bele Ljubljane najiskrenejo pozdravim. Naša misel vodi k Duceju, ki je blagohotno odločil obisk slavne kraljeve rimske opere, da bo tudi prebivalstvo Ljubljane in Ljubljanske provinre deležno visoke umetnosti, ki diči umetnike Vašega, širom sveta slavnega opernega gledališča. Zato mu izrekam v imenu mesta Ljubljano in ljubljanskih prebivalcev našo najprisrčnejšo zahvalo. Iskrena zahvala vsem častitim damam in gospodom, ki se niste strašili truda ter dolge poti, da ste obiskali po tako kras- nih uspehih v kraljevskem Zagrebu tudi našo belo Ljubljano in prinesli tudi našemu mestu in narodu neposreden užitek Vaše visoke umetnosti.-Naše mesto in narod Vam bo za to od srca hvaležno. Zelo sem počaščen, da se morem v tem trenutku spomniti Eksc. princa Borghese'a, rimskega guvernerja, ki je kot tolmač Ducejeve volje hotel nuditi Ljubljani svojo visoko pomoč, in nasloviti najvdanejši in prisrčni pozdrav na Vas, knez Dentice, ki s tako ugledno modrostjo vodite usodo velikega teatra. Z enakimi občutki izražam priznanje Ljubljane uglednemu maestru Serafi-niju, velikemu Benjaminu Gigliju, famozni Mariji Caniglia in preko teh imen vsem umetnikom in onim, ki so tvorci slave kraljevega teatra v Rimu. Ljubljana je že v svoji preteklosti imela večkrat čast uživati lepote italijanske pevske umetnosti. Že v 18. stoletju so pri nas gostovale pomembne italijanske umetniške družbe. Za najuglednejšo izmed njih, Mingotti, so bili tiskani tu v Ljubljani celo libreti. V dobi velikega mecena barona Zoisa so dale italijanske operne družbe umetniško obliko tudi slovenski besedi. Vi ste zopet navezali stike s to preteklostjo. Vsa slovenska javnost je z veseljem sprejela vest o Vašem gostovanju in to nenavadno zanimanje ljubljanskega prebivalstva dokazuje, kako visoko ceni Vašo umetnost. Nadejam se, da bode imelo še večkrat priliko slišati Vas v svoji sredi. Svojo zahvalo združujem z željo, da bi Vam bilo bivanje v našem mestu prijetno in da bi odnesli v večno mesto od nas najboljše spomine. Govor župana dr. Adlešiča so navzoči miličniki in občinstvo pozdravili z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem. Zahvala kneza Denfice cTAccadia Županu je odgovoril knez Dentice d'Acca-dia, ki se je zahvalil županu v imenu umetniškega zbora. Vsi člani so dobili kar najlepši vtis o prisrčnem, odkritosrčnem in navdušenem sprejemu v Ljubljani, ko so se vozili v Zagreb. Najbolj navdušeno je bil seveda pozdravljen Bciiiainin Gigli, ki so ga zasuli s cvetjem in s prošnjami za podpise. Kr. rimska Opera, za katero je Duce hotel, da se ustavi tudi v Ljubljani, je glasnik največje umetnosti, ki je zakoreninjena v naravi italijanskega naroda. Ta umetnost je tudi oblika rimske omike v svetu, omike, pod katere blagoslovljeni upliv je prišel tudi delavni, izobraženi in umetnost ljubeči slovenski narod. Da je prav zaradi te omike lahko prepričan, da bo v Italiji deležen popolne ravnopruvnosti, ka kor gre državljanom Rima. tla JkhIo kar naj višje in najširše upoštevana vsa njegova narodnostna. jezikovna in kulturna izročila, kakor to zahteva pravica Rima. Knez Dentrice je zaključil z zahvalo in pozdravom Duceju, Visokemu Komisarju. Vojski in županu s prošnjo, naj bo tolmač te zahvale pri ljudstvu. Tudi govor kneza Dentrice je bil sprejet z velikim navdušenjem in ploskanjem. Nato se je razvil neprisiljen pogovor, pri katerem so se seznanili predstavniki naše kulturne javnosti 7. rimskimi gosti. Ljubljanski novinarji so v razgovoru z ljubeznivim ravnateljem Vittijem, šefom propagandne službe rimske Opere, dobili sliko o mogočnem delu in razvoju rimske opere. Ravnatelj de Vitti jim je potrdil, da je na vse člane rimske Opere Ljubljana napravila najlepši vtis s svojo lepoto, arhitektonsko ureditvijo ter izrednim živahnim kulturnim in umetniškim življenjem. Prav zato je vsem članom rimske Kr. Opere bivanje v Ljubljani nad vse ljubo in pomenja zanje dogodek, ki jim bo za dolgo ostal v najlepšem spominu. Veseli nas. da je Ljubljana napravila na drage goste dober vtis, saj nam ni treba IHisebej poudarjati, da je obisk Kr. rimske Opere za vso Ljubljano tak, da slehernemu izmed nas ostane neizbrisno v spominu. Mojstrsko izvajanje Verdijeve »Traviate« Italijanska produktivna kakor reproduktivna operna umetnost imata bogato in slavno tradicijo. Že v prejšnjih stoletjih je Italija, zibelka operne stvariteljnosti, zavzemala v Evropi vodilno mesto, ki je bilo kakor žarišče glasbene lepote, razlivajoče se po vsem kulturnem svetu; bila je učiteljica in kažipot v svet glasbenih lepot. Z močno stva-riteljsko 6ilo genialnih glasbenikov je dala človeštvu mnogo neprecenljivega, vsemu lastnega, lepega in globoko v poslušalca segajočega. V zgodovini srečujemo imena velikih avtorjev, katerih dela še danes živo zanimajo in nudijo visoke vrednote in to na področjih vseh glasbenih panog, pa bodisi v produktivnem ali vreproduktivnem popri-šču. Najbolj je italijanska glasbena umetnost zaslovela gotovo v opernem prizadevanju in kvaliteti, ki jo je dosegla do današnjih dni. Rimska Kraljeva Opera nam hoče nuditi dve deli avtorjev iz dveh stilnih epoh: Verdijevo »Traviato« in Puc-cinijevo »Madame Butterfly«. Obe deli predstavljata silnega stvariteljskega duha, ki je zlil iz svojega vrela lepoto in jo utelesil v mojstrsko zgrajenih delih. Prvi s svojo melodiozno bogato značilnostjo, drugi z novejšimi pridobitvami in harmonično barvitostjo v prejšnjih desetletjih. Oba pa predstavljata tipičnega italijanskega genija, ki se je mogel razbohotiti samo na tako močni tradiciji, kakršno ima italijanska operna stvariteljnost. Prav tako tradicijo ima tudi reproduktivna stran: že zgodaj se je dvignila italijanska pevska in operna šola, ki je dala toliko slavnih oblikovalcev in pevcev, katerih imena še zdaj žive, čeprav so že davno zapadla zgodovini. V vseh evropskih kulturnih središčih so nudili človeštvu lepoto petja in glasbe. Tudi naša Ljubljana je bila deležna njihovih gostovanj, ko jih je vodila pot skozi naše kraje. V osemnajstem stoletju, za časa velikega mecena in podpornika slovenski kulturi, barona Žige Zoisa, so italijanski pevci peli celo v slovenskem jeziku, na katerega je italijansko besedilo prevedel Zois sam. Te dni pa nas je obiskala ena najboljših svetovnih opernih korpusov, Kraljeva Opera iz Rima z vsem ansamblom. V sredo ob pol deveti uri so sc odprla vrata naravnost obleganega opernega gledališča, v katerega se je vsula množica, ki je popolnoma napolnila hišo. Menda ni sprejelo gledališče še toliko poslušalcev, čeprav je zlasti letos obisk bil vedno dober in morda rekorden. Marsikdo, ki je bil prej reden obiskovalec opere, je stal pred pragom, upajoč, da se mu bo morda le posrečilo v zadnjem trenutku kupiti od koga vstopnico, toda zaman. V gledališču je zavladalo posebno slavnostno razpoloženje, združeno z nestrpnostjo in zanimanjem. Tudi kotička ni bilo praznega. Predstave so se udeležili odličniki: Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli z gospo soprogo, Armadni Poveljnik general Robotti, Poveljnik Divizije Sa/dinskih Grenadirjev general Orlando, Poveljnik Divizije »Isonzo« general Romero, Kvestor Gran. Uff. Messana, zastopnik Stranke comm. Gatti, podprefekt comm. Bisia, nemški konzul dr. Brosch, številni častniki in uradniki ter zastopniki raznih kulturnih društev in ustanov. Predstavi e prisostvovalo tudi vse vodstvo rimske umetniške skupine z generalnim nadzornikom knezom Denticem d'Ac-cadia. Od domačih odličnikov so bili navzoči župan dr. Adlešič z gospo soprogo in drugi vodilni zastopniki vsega javnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Verdijeva »Traviata«, kakor jo je podala rimska opera, je bila v celoti izredno dobro pou?tvar-jena umetnina pod vodstvom dirigenta g. Tullia Se-rafina, zborovodje g. Giusseppeja Conca, režiserja Marcella Govonija, koreografa g Aurelija M. Mil-lossa, inscenatorja g. Camilla Parravicinija, kostu-matorja g. Marija Pompeija in scenskega mojstra g. Pericleja Ansalda. Direigent gospod Tulilo Serafin predstavlja in-terpatatorja visoko nadpovprečne kvalitete. V čudoviti skladnosti- muziciranja zna vzdrževati urav-novešenost med orkestrom in pevci. Poznamo dobro uiišlituš nevšečnosti našega gledališča, leda diri- gent se je takoj znašel in nikdar ni orkester pokrival pevcev. V lepem, verdijansko doslednem slogovno značilnem muzikalnem oblikovanju je gradil z elementarno silo pristnega in živo, iskreno pri-prostega muzika, ki mu je lepota glasbe najvišji namen in zadnji problem. Ne izgublja se v kakih subjektivistično pojmovanih zanosih, ampak nujno sledi dani Verdijevi gradbi, ki jo pooblikuje do najfinejših odtenkov, vedno pazeč tudi na celotno zvočno uravnovešenost s pevci in zborom. Igra orkestra je po svoji tehnični strani popolna in čista, oblikovalno jasna in plastična. Krasna je bila violina v zadnjem dejanju, prav tako smo občudovali lep ton oboe in drugih pihal ter trobil; da so godala bila izvrstna, ni potrebno še posebej omenjati. Poudariti pa je treba še posebej stopnjevito in nekam prav rafinirano prehajanje orkestra v močne dramatske poudarke na tako plastično muzikalen način, ki ne dopušča kakih teatralno blestečih zaletov, nego preide po muzikalno nujno stopnjevanem poteku in čudoviti polnozvočni uravnoveše-nosti orkestra v močno napetost, ki se z vso silo dojmi poslušalca do najvišje globine. Dirigent Serafin ni le dober dirigent, ki razpolaga z znanjem in poznanjem orkestralne tehnike ter sredstev za dobro igro korpusa, ampak predstavlja inteligentnega muzikalnega oblikovalca, glasbeno osebnost silnega poustvarjevalnega duha. Izmed solistov je bila najmočnejša ga. Marija Caniglia, ki je pela Violetto Valery. Gospa Caniglia ima lepo barvan glas, v širokem obsegu enako prodoren in izenačen. Po tehnični strani jo odlikuje lepo postiran ton, usmerjen v prostor. Vokali so ji jasni, zato je tudi izgovrjava popolnoma razumljiva. Tako v višinah kakor v nižinah ali srednji legi so toni polnozvočni in topli. V muzikalnem smi^u pa predstavlja osebnost visoke kulture, kar izpričuje profinjeno oblikovanje izrazitih melodičnih črt, kakor na drugi strani tudi mesta z dramat-skimi potezami. Nudila nam je v dramatskem oblikovanju dobro in vseskozi na psiholoških temeljih dosledno zgrajen lip Violette. Marija Caniglia zavzema po svoji igralski, še bolj pa po svoji glasovni in muzikalni oblikovalni kvaliteti prvenstveno mesto med pevkami opernega poustvarjanja. Kajti pevk take glasovne vrednosti in kulture je le malo. Alfreda Germonda je oblikoval, po vsem svetu poznani, slavni tenorist g. Benjamin Gigli, pevec izredne tenorske kvalitete, ki nam je poznana že iz radijskih prenosov in posebno še iz filma, G. Gigli predstavlja pevsko kapaciteto v svetu. Ima zelo lep glas, ki je prišel do največje veljave zlasti v drugem in tretjem dejanju in ob koncu zadnjega. V petju močnejši kot v igri je prav tako tudi on melodije lepo oblikoval, zlasti v zadnjem dejanju, kjer sta oba glavna oblikovalca krasno izvajala v duetu. Močno prepričljivo je podal prizor v tretjem dejanju. G. Gigli predstavlja po glasovni prodornosti in lepoti tona najpomembnejšega pevca-teno-rista v sodobnem svetu. Njegova slava in popularnost, ki si jo je pridobil, ga bo vedno še spremljala do zadnjega. Očeta Giorgia Germonda je predstavljal bari-tonist g. Gino Bechi, ki ga odlikuje znatna oblikovalna kultura. Tako preprost spev je podal z enako preprostostjo in iskrenostjo, kakor si jo je zamislil Verdi, ki je hotel podati karakterizacijo priproste-ge, dobrodušnega in lirično nastrojenega starčka, ki ga kljub odločnosti vendarle premaguje dobro srce in razumevanje. Ga. Marija Huder je obojestransko dobro, po-jebno še dramatsko podajala prepričljivo Floro Bervoix. Kakor je ta vloga prav za prav težka, jo je odlično rešila. V manjših vlogah so nastopili in zelo dobro oblikovali še gg. Tina Macchia kot Annina, Adclio Zagonara kot Gastone, grof de Letorieres, Gino Conti kot baron Douphol, Millo Marucci kot marki d' Obigny, v vlogi doktorja Grenvila g. Ernest Do-minici, kot Violettin sluga g. Biando Giusti ter g. Tonio Gici kot postrešček. Zbor, ki ga vodi zborovodja g Giuseppe Conca, je sestavljen iz prvovrstnih pevcev in razpolaga s prar dobrim pevskim materialom. Je pa poleg tega popolno izvežban, glasovno v skupinah homogen is uravnovešen tsr precizen v izvajanju,- „Daj nam danes naš vsakdanji kruh" Moderni mestni človek prav za prav ni znal več moliti očenuša, te prekrusiie Gospodove molitve. Očetje mestnih otrok, ki so kot otroci prihajali v mestu, so še nekam ruzumeli, kaj pomenijo v ocenašu prošnje besede: »Daj nam danes naš vsakdunji kruh!« — njihovi otroci pa tega niso več mogli razumeti, vsaj tako ne, kakor je znal razumeti to prošnjo kmečki otrok. Pa tudi med kmeti je razumevanje te prošnje počasi upadalo. Davno izročilo slovenskega kmečkega človeka je velevalo, da je kruh dragocen božji dar, ki ne pride sam od sebe, murveč se je zanj trebu potiti in truditi, «ruvcu pa Boga prositi z.a blagoslov. Davna izročila so vedela povedati se naiu, ki smo kot otroci zrastli iz kmečke zemlje, da so bili časi, ko je stari oče — kdo ve kdaj — s cekinom v žepu prehodil vse kumljauske hribe, da je zanj mogel kupiti en hlebec ovsenegu kruha za svoje otroke. Marsikje na naši slovenski zemlji to in onstran Save .ljudsko izročilo še pozna njive in travnike, kateri so v nekdanjih časih bili prodani za en hlebec kruhu. To kaže, kuko živo so ljudstvu ostali v spominu taki časi, ko je vladala v deželi lakota, časi, ko so naši kmečki predniki tuko od vsega srca molili »Daj nam danes naš vsakdunji kruh!« Ni še tako dolgo od tega, ko so prav povsod med slovenskimi kmeti vsako skorjico kruha neverjetno spoštovali. Ce jc otroku le drobtinica padla na tla, jo je moral pobrati in poljubiti, da se ne pregreši zoper ta božji dar. Mestni človek, ki je zrastel v mestu, za vso to navadno ni vedel. On je zaslužil svoj denar, zanj kupil kruha in se ni brigal, od kod ta kruh. Kmalu je prLšlo med ljudi splošno prepričanje, da lakota prav za prav zdaj v modernih časih ni več mogoča, ker žito prihaja lahko iz Amerike, čeprav bi ga domača zemlja ne pridelala dovolj. Tudi naš kmet je sejal vedno manj žita, ker se mu to ni več isplačalo, saj je moko ceneje kupil pri trgovcu, kakor pa so bili njegovi strpški pri pridelovanju pšenice. Časi ovsenegu ali ječmenovega kruha so pri nas — tako se je zdelo — minili. Mesto ni poznalo več niti ovse-njaka niti ajdovega kruha, ki sta tudi na kmetih izginjala. S tem pa je počasi izginjalo tudi razumevanje prošnje v očenašu »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Morali so priti sedanji časi, da spet začenjamo razumevati to očenašovo prošnjo in oče-naš sam. Bog je tisti,.ki vse daje — so verovali naši predniki. Moderni racionalisti pa tega niso več verovali, ker so bili zaverovani v moderno tehniko in moderni razvoj, v zapleteno mrežo moderne trgovine. Zdaj pa se je vse to moderno sesulo. Človeku se prav tako zdi, kakor da bi bil Bog odmaknil svojo roko od nas, češ: »Nočete, da bi vam vladal Bog, pa naj vam vladata Satan in njegov Mnmon, dokler ne spoznate, da sem Jaz vaš Oče!« Sedanji časi nas spet uče moliti Gospodovo molitev, spet se i/ polnih src dviga k Bogu prošnja: »Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« Pn kruh ni naša edina stiska. Kakor gore pritiskajo na naše duše še druge skrbi in bolečine. In v tem bolečem trpljenju se spet z vsem zaupanjem obračamo k svojemu Očetu ter molimo Njegovo molitev s polnim razumevanjem: »Zgodi se Tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji!« Odlikuje ga tudi znatno kultivirana, naravna igra, ki učinkuje popolnoma 'prepričevalno. Ob vseh nastopih je oblikoval obojestransko zelo dobro. Režija g. Marcella Govonija je izvrstna, zlasti v prvem dejanju mu je bilo mogoče ob scenski zamisli g. Camilla Parravicinija ter ob dobri rešitvi ozkoprostornega našega odra s strani scenskega mojstra g. Pericleja Ansalda doseči prav lepo vzpostavljeno in razgibano učinkujoče prizore. V splošnem pa teži režiser za dogajanjem čim bolj v ospredju, kar je s stališča pevcev odnosno glasu in tona dopustno in umestno. Vendarle je bilo režijsko tako dobro izvedeno, da popolnoma nič ne moti. Izvrstna je scenska oprema že zgoraj omenjenega zasnovatelja. Gledalec je imel občutek, da je naš oder povečan najmanj za dvakrat ali trikrat, ker je n pr. dvorana v tretjem dejanju postavljena po principih perspektive. Povsod pa smo opazili strop, ki je kaj umesten že zaradi glasu, ki se drugače zgublja v kupoli nad odrom, namesto da pride ves v prostor. Baletni zbor je s prvo plesalko go. Attilijo Ra-dice izvajal ples po koreografski zasnovi koreografa g. Aurellia M. Millosa precizno in tehnično dovršeno. Celotna predstava je bila torej v vsakem oziru redka in edinstvena poustvaritev umetnine, ki v re-produktivnem dejstvovanju dviga tradicionalno operno kulturo italijanskega naroda v vrhove največje popolnosti. Tudi občinstvo je dalo v svojem navdušenju nad nujeno lepoto toplo in iskreno priznanje v močnem in spontanem ploskanju pri odprti sceni. To je pač razumljivo, vendarle mora občinstvo paziti na nekatera mesta, kjer ploskanje moti potek predstave in pevce same. Po vsakem dejanju so morali pevci priti večkrat pred zastor; za izkazano navdušenje so se prijazno zahvaljevali. Ker seveda ljubljansko občinstvo izredno ljubi operno glasbo, je razumljivo, da bi radi poslušali Traviato«, ki so jo izvajali člani rimske kr. opere, še tisoči in tisoči zvestih obiskovalcev našega gledališča, kakor tudi množice vseh tistih, ki poznajo lepoto Verdijevih melodij. Zato je vsem tem, ki jim ni bilo mogoče prisostvovali predstavi, izredno ustregel KI A H lladio Ljubljana, ki je prenašal opero. Ves večer so na vseh domovih doneli iz zvočnikov zvoki »Traviate«, pa najsi je bilo to v središču mesta ali pa v skromnih hišah v zunanjih okrajih mesta, še več, pred odprtimi okni so se marsikje na cestah ustavljali mimoidoči in poslušali napeve in melodije iz »Traviate«. Posebno živahno pa je bilo na Kongresnem trgu, kjer je bil javni prenos opere. Že dolgo pred začetkom predstave so se začeli zbirati ljudje na Kongresnem trgu in v Zvezdi. Predstava je trajala skoraj do dvanajstih, vendar je vsa velikanska množica na Kongresnem trgu in v Zvezdi zvesto vztrajala in odhajala okrog polnoči domov z najlepšimi vtisi. Če upoštevamo vse te zveste poslušalce, ki so sedeli doma ob zvočnikih in ki so poslušali na Kongresnem trgu, tedaj je gotovo. da je večina glasboljuhečega ljubljanskega prebivalstva posvetila ta večer nesmrtni glasbi Verdijevi. Darujte za slarološki »Dom slepih« tavod ta odrasle slepel Čekovni račun št 14.073 - >I»on> slepih«, LinbUttB* novice Koledar Petek, 11. julija: Pij I„ papež in mučenec; Olga, kraljica; Savin, mučenec; Pelagija, mu-čenica. Sobota, 12. julija: Mohor in Fortunat, mu-čenca; Janez Gvalbert, opat in ustanovitelj reda. Novi grobovi -f- V Ribnici je umrl po daljši bolezni g. Štefan Govže, posestni!;. Pogreb je bil v četrtek popoldne ob 4. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Prof. dr. Ciril Aiman 60 letnik Novo mesto, 10. julija. V petek 11. julija obhaja telesno bolan, duševno pa veder in svež, 60 letnico svojega življenja eden najmarkantnejših novomeških mož, upokojeni profesor tukajšnje gimnazije, doktor bogoslovja in moilroslovja Ciril Ažman. Jubilant se je rodil dne 11. julija lela 1881. » št. Juriju pod Kumoin kol sin dacarja, ki je tjakaj prišel iz Železnikov. Gimnazijo je kot gojenec ljubljanskega Alojzijevišča študiral v Ljubljani. Po maturi z odliko ga je škof Jeglič leta 1U02. poslal v Rim, kjer je sedem let na Gernianiku študiral modroslovje in bogoslovje. Leta 11)00. se je iz Kima vrnil z dvojnim doktoratom v domovino, kjer bi moral postati profesor na ljubljanskem duhovskem semenišču. Ker tam trenutno ni bilo praznega mesta, je prosil za mesto veroučilelja na novomeški gimnaziji, kjer je bil pravkar upokojen dotakratui profesor za verouk dr. Josip Marinko. Jeseni, z novim šolskim letom, je dr. Ažman prišel v Novo mesto in tukaj postal Marinkov naslednik ne le na gimnaziji, marveč tudi v javnem življenju. Za prol. Marinkom je naš jubilant prevzel tudi vodstvo Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki je bilo ustanovljeno leta 1886. Z društvom je prevzel tudi Rokodelski dom, ki je bil ob dr. Ažmanoveni prihodu močno zadolžen. Dr. Ažmanovim prizadevanjem je uspelo, da je dom saniral in tudi sicer uredil življenju v pomočniškem društvu, ki je z njim dobilo požrtvovalnega voditelja. V domu je začel v vedno večjem številu zbirali mlade pomočnike, katerim je bil najboljši učitelj in režiser. S svojimi gojenci je prirejal dramatske predstave, jih vodil na izlete in jim z učenjem nemščine 111 italijanščine lajšal pot v svet, kar je bilo v tistih časih, ko so se mladi pomočniki nahajali daleč po evropskih deželah, velike važaiosti. Kot profesor iu Marinkov naslednik se je vodilno udejstvoval tudi v Dijaškem podpornem društvu in v Dijaški kuhinji. S svojim delom v teh dveh društvih je hotel revnim dijakom dati vse, kar jim je za študij bilo potrebno: zadostno hrano in knjige. S takim dalom za revno dijaotvo je marsikateremu slovenskemu dijaku omogočil šolanje in pot v inteligenčne vrste. Kot profesor verouka je v šolskem le-tu 1U09/10, torej v prvem letu svojega službovanja v Novem mestu, na gimnaziji ustanovil Marijansko kongregacijo. Spočetka je v kongrega-ciji bilo včlanjenih te nekaj deaelm gimnazijskega dijaštva, pozneje pa se je članstvo vedno bolj množilo. Ob tridesetletnici, ki jo je kongregacija obhajala 8. decembra lela 1939., je bila v njej včlanjena že polovica vsega novomeškega dijastva. Gospod jubilant se je v Novem mestu kmalu udomačil. Z mestom, z razmerami in s prebivalstvom se je tako povezal, da ni nikdar želel iti kam drugam in da mu je Novo meslo postalo pravi domači kraj, na katerega se je z vsem sreeui iu z vso dušo navezal. Če bi hotel označiti duhovne vrline gospoda jubilanta, bi moral reči, da jo to mož izredne duhovne bistrine in redke izobrazbe, o kateri priča tudi njegova bogata knjižnica, polna samih prvovrstnih strokovnih del iz najrazličnejših znanstvenih področij. Poleg svojih glavnih dveh strok, bogoslovja in modrotilovjn, zlasti obvlada prirodopisje in slovi kot poznavalec našo prirode, kakršnih je malo v Sloveniji. Njegovo veliko veselje do pri-rodoslovnih ved potrjuje tudi to, da je vedno z največjim veseljem na gimnaziji poučeval prirodopis, kadar je za to stroko zmanjkalo profesorja. Njegovo poznavanje prirode je potrdil že tudi marsikateri strokovnjak s tega področja, ki se je zlasti v vprašanjih dolenjske flore in faune obrnil nanj za informacije in pomoč glede nazivov redkejših rastlin. Vkljub ogromnemu študiju pa dr. Ažman nI poslal znanstveni samotar, bil je in ostal je v središču novomeškega družabnega življenja, v katerem je spoznal marsiknko pomembno o«ebno«t iz naše preteklosti in bi zato mogel razjasniti marsikaj iz zgodovine našega narodnostnega in političnega živ. ljenja preteklih treh desetletij, kar doslej ni jasnega in razčiščenega Njegovo stanovanje je bilo vedno zbirališče njegovih številnih prijateljev in znancev, ki so so radi zbirali okoli njega in občudovali širino in globino njegove izobrazbe in se napajali ob njegovem neizčrpljiveni humorju. Trideset let je dr. Ažman poučeval na gimnaziji in se udejstvoval v novomeškem javnem Življenju. V šolskem letu 1939/40 ga je napadla bolezen, ki se ji je spočetka krepko postavil v bran-Vse šoi*ko leto še jc v šolo moral voziti. Zadnjič •e je v šolo pripeljal 9. aprila, potem pa ni mogel več. Moral je v posteljo, na katero je sedaj navezan že 15 mesecev. Zaradi bolezni je zaprosil za upokojitev. Njegovi prošnji so oktobra lanskega lela ugodili. Dr Ažmanu pa tudi dolgotrajna in huda bolezen ni vzela volje do dela in življenja, ne vedrine duha, niti. šegavosti. Še sedaj se za cele ure poglobi v znanstveni študij in še sedaj se zbirajo njegovi prijatelji v njegovi bolniški sobi, kjer še sedaj odmeva krepki dr. Ažmanov smeh. Jubilantu, sodelavcu pri našem listu, k jubileju iskreno čestitamo in mu želimo, da bi mu letošnje poletje vrnilo ljubo zdravje! * — Svetišče na Sv. Višarjah je bilo redno odprto tudi letos na kres 111 bo odprto do roženven-ške nedelje. Duhovna oskrba je zagotovljena s stalnim duhovnikom na gori. Prebivalci na vrhu bodo radi postregli romarjenv v vsakem oziru, sorazmerno s tem, kar je mogoče v današnjem času. — Sanitetna kolona v Planini pri Rakeku. Te dni je obiskala Planino potovalna sanitarna ambulanca Ljubljanske pokrajine z ravnateljem g. dr. Duccjem. V dveh vzorno urejenih avtobusih je bilo preiskanih 422 oseb. Taka zdravstven« preiskava je za vse prebivalstvo, posebno pa še za šolsko mladino, neprecenljive vrednosti. S strokovno preiskavo in nasvetom bo marsikateri olrok ohranjen življenju, ker je bil pravočasno opozorjen na svojo zdravstveno hibo. Sanitarna ambulanca se je zadržala v Planini ves dan. lako so tudi okoliške vosi mogle izrabiti ugodnost zdravniške preiskave. — Potres v Ljubljani. Potresomer, ki ga ima na razpolago ljubljanski meteorološki zavod in ki je montiran v kletnih prostorih 1. realne gimnazije v Vegovi ulici, žal ni mogel zaznamovati potresnega sunka, kj so ga mnogi Ljubljančani čutili 8. t. m. po noči okoli 0.45. Sunek je trajal nekaj sekund. V stanovanjih, ki se nahajajo v opularno pisane knjige o vremenoslov-.(11, je gotovo nato dež. ko ima polna luna okrog rdeč kolobar. Te dni se je res pripravljalo k dežju, toda severni veter je vselej deževne oblake razgnal. V sredo okoli 18 je bil zanimiv pojav. Hilo je jasno. Na nebu tu in tam kak siv oblaček. Mahoma pa je začelo na ozkem prostoru rositi. Tudi ponoči od srede na četrtek je rosilo toliko, da so bile ceste malce mokre. V četrtek zjutraj je bila na barjanski strani zelo nizka megla; Podnevi je bilo soparno. — Vabimo učitcljice k polzaprtim duhovnim vajam in tečaju KA orl 21. do 26. julija pri uršnlinkah v Ljubljani. Pridite! — Učiteljskemu odboru za socialno akcijo je darovalo učiteljstvo šole Ig namesto venca na grob pok. šol. upravitelja Milana Pavlovca 120 lir. V isti namen je darovalo 120 lir učiteljstvo šole To-mišelj. — Iskrena hvala! — Druga pevska tekma v Operi bo 13. julija. Zanjo vlada nenavadno zanimanje. Priglasilo se je že preko 60 tekmovalcev iz najrazličnejših stanov: mnogo dijakinj in dijakov, visokošolcev, sodni pripravnik, uradilikov, uradnic, dentislka. pekovski, krojaški, trgovski in torbarski pomočnik tiskarski uslužbenec itd. Tekmovalci bodo peli poleg narednik in umetnih pesmi tudi pesmi naših komponistov: Škrjanca, Pavčiča, Prelovca, Villiarja, Premrla, Medveda, Gerbiča. Poleg teh bodo peli znane arije iz različnih oper: La Boheme, Traviata, Madanie Butterfly. Evgenij Onjegin, Fau«t, Rigo-letto, Marta itd. Zastopani so tudi skladatelji: Pao-lo Tosti, Grieg Sehumann, Gluck, Lowe, Pergolcsc, Giordani itd. P. n. občinstvo opozarjamo, da bo javna pevska preizkušnja v nedeljo ob 10 dopoldne. za katero veljajo cene od 5 lir navzdol, zvečer ob 20 pa bo pevska tekma, za katero veljajo cene od 10 lir navzdol. P. n. občinstvu priporočamo nakup vstopnic v predprodaji pri dnevni blagajni v Oper1 UUBUANSKI; INEMAT0GRAFI Predstave ob 16., t9. 'n 21. uri_ Begunci (Onibre rosse* Nnl.1flf)i film reži»er.1a lahna Forda, Ivnrm nepor.sh-liega filma „Hnrik»n" Drzne nu.tolovSčine. senzacije in nrekrnsns rlrania veliko llnbezni- Clalra Trem. Ishn Wa*ne. Csorgs Bancrall Itd. Fiim i<- nnri-m. l.1«>n « 49S .Inren.fclmi nanUl. — Djm« zadnllkrat K i a o Uw»on, t«l»lo» 22 2t Dnhovltnst In ..tira Zlata D0St Mn El.vnt odliki filma r v ► »tereni i ur • srl» > no vlogo k.rntlerni tcrnlfc E. O. R O B I N K O N • Done« poslednJICI Kino Slog*, telefon 27-30 Zanimiv roman iz itanHšnjega mečmisnesa življenja Gospodična Erik Frey Mae Werner Kari Bcbonbfick Kino Matica, telefon 22-41 — Povišanje plač hrvaških uradnikov in upokojencev. aSlovenect ie na kralko že {>oi'o?al o povišanju plač državnih uradnikov in upokojencev na Hrvaškem. Sedaj smo dobili nekaj podrobnejših podatkov, s katerimi lahko naše prvo poročilo izpopolnimo. Vsi uradniki iz dosedanjih desetih skupin so na novo porazdeljeni v dvanajst uradniških razredov, zvanlcnlkl v tri razrede in služilelji v dva razreda. Za te razredi bodo tudi določene plače. Preden pa se bo ta razdelitev dokončno izvedla, bo preteklo precej časa. Draginja jc narasla in zato jc Izšel ukaz 0 naslednjih začasnih povišanjih plnč: na vse plače, ki so jih dobili uradniki 1. julija, dohe povišanje 600 din na mesec, Za prvega zakonskega otroka 200 din, za vsakega naslednjega pa znesek, ki so ga dobili za pred njim rojenega otroka ln šc 50 din. Povišanja so precej velika, vendar pa jedva do-spgnjo življenjski raven, ki se je prav tako zvišal. Omembe vredno je, da rodbinske doklade favorizirajo mnogoštevilne družine. — Boj proti knlccarfiklm tatovom. Povsod, k.jrr .6 velike ravnine, j? postalo kolo ufknko vozilo za delavske in revne sloje, da se morejo hitreje premikati z doma v kraje svoje dnevne zaposlitve. Prav isti pojav kakor širom sveta je tudi v Ljubljani ln bližnji okolici. Po drugih deželah uživa kolo splošno varstvo in ni treba imeti posebne pozornosti do njega. Pri nas so se pa v zadnjih letih razmnožili posebni tipi, ki so začeli jemati kolesa brez lastnikovega dovoljenja. Žc poprej so bili kolesarski tatovi hujše kaznovani kakor drugi navadni tatovi Sedaj je ljubljansko sodišče uvedlo še strožje kazni zaradi tatvin koles. Nedavno je bil na okrožnem sodišču obsojen neki Kari Č. na 9 mesecev strogega zapora, ker si jc konec aprila prilastil 4 kolesa v vrednosti 4.500 din. V torek pa je bil pred malim kazenskim senatom obsojen na 4 mesece strogega zapora Jeseničan I. V., ker je v začetku maja v Ljubljani nekemu delavcu odpeljal 1.300 din vredno moško kolo. Ljubljana Razdeljevanje živilskih nakaznic za mast, slanino, olje in sladkor Mestni preskrbovalni urad v Ljubljani bo trgovcem razdeljeval živilske nakaznice za mast, slanino, olje in sladkor na podlagi vloženih prošenj v petek, 11. julija od 7.30 do 13.30 v II. nadstropju Mestnega doma. Potrošniki, ki so vložili predpisane prošnje za te predmete, pa bodo živilske nakaznice dobili pri svojih trgovcih od sobote 12. julija dalje. Civilne zavodske družine in javni obrati bodo dobili bone za ustrezajoče količino racionira-nih živil po 15. juliju. Natančni datum bo objavljen v dnevnikih. Obenem mestni preskrbovalni urad obvešča vse trgovce in potrošnike, da po naknadni odredbi Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisarl-jata za Ljubljansko pokrajino zamenjava med racioniranimi živili ni dovoljena. Primeril dr. Jeie ne ordinlra do 20 f. m. 1 Violinistka Pina Carmirelli, ki bo koncer-tirala v ponedeljek, dne 14. t. m. v veliki Filhar-monični dvorani je diplomirala na konservatoriju Giuseppe Verdi v Milanu in sicer iz violine leta 1930 in iz kompozicije leta 1935. Svoje študijo je nadaljevala pri znamenitem prof. A. Seratu na akademiji v Sieni in na akademiji Sv. Cecilije v Rimu. Na raznih glasbenih tekmovanjih je dobila prve nagrade tako na proslavi Stradivarija lela 1937 v Cremoni in na veliki Paganinijevi proslavi leta 1940 v Rimu. Umetnica stalno kon-certira po vseh kulturnih središčih, spremlja jo na klavirju pianistka Maria Sala. Koncert še bo vršil pod pokroviteljstvom Visovega Komisarija-ta. Začetek točno ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 1 K novemu načinu razdeljevanja mesa v Ljubljani, ki smo ga včeraj opisali, pripominjamo samo še to, da tudi zavodi in gostinski obrati ter vse civilne zavodske družine morajo do 15. julija pri svojih mesarjih — prav tako kakor zasebne stranke — prijaviti število oseb, ki so pri njih na hrani. O vsem bo pa občinstvo poučeno z lepakom, ki bo te dni nalepljen po vsem mestu. 1 Učni tečaj za popravne izpite. Tudi letos priredi vodstvo tečaja za popravne izpite s sodelovanjem brezposelnih profesorjev - strokovnjakov. Tečaj bo od 15. julija do 24. avgusta. Učnina nizka. Vpisovanje dnevno dopoldne na Poljanski gimnaziji. 1 Akademski športni klub priredi v nedeljo, 13. julija izlet v Cerknico in k Cekniškemu jezeru. Presihajoče jezero ravno sedaj izgineva. Odhod z vlakom ob 12.15. Vabljeni člani, članice ASK-a, starešine in prijatelji kluba. — ASK. 1 Zaradi snažeuja uradnih prostorov mestnega socialno-političncga urada na Ambroževem trgu ta urad za stranke ne bo posloval v ponedeljek in torek, 14. in 15. t, m. 1 člani Ljubljanske čebelarske podružnice, ki še nimajo stojišča za ajdovo pašo na Dolenjskem, naj to takoj sporoče Društveni čebelami. Naj navedejo število panjev. 1 Veriiniki in navijalci cen. Pri ljubljanskem okrajnem sodišču je bilo pretekli teden 24 tekočih kazenskih zadev, ki vsebujejo prestopke proti uredbi o izbijanju draginje, večjidel verižništvo in navijanje cen. Po seznamu je bilo 10 oseb obsojenih, 8 oproščenih, proti 6 obtožencem pa še ni bila določena razprava, ker vodi sodišče še nadaljnje poizvedbe. Nekatere prodajalke so bile ovadene, ker so prodajale krmo za zajčke in kokošjo pičo po višjih cenah, kakor je bila določena. Neka branjevka je n. pr. prodajala oves za 15% dražje nad maksimalno ceno Oves sedaj posebno potrebujejo rcjci malih živali tako za kokoši kakor tudi za zajčke. Gledališč« Drama. Petek, 11. julija: »Via mala*. Izven. Cene od 7.60 lire navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. _ Sobota, 12. julija: »Okence«. Izven, Cene od 7.60 lire navzdol. Igra skupina slovenskih mariborskih igralcev. — Nedelja, 13. julija: »Via mala«. Izven. Cene od 7.60 lire navzdol. Igra skupina sloven. mariborskih igralcev. Opera. Petek, 11. julija: Zaprto, — Sobota, 11 julija: »Pri treh mladenkah«. Premiera. Red Premierski. — Nedelja, 13. julija: Ob 10 javna pevska preizkušnja. Izven. Cene od 5 lir navzdol. Ob 20: Pevska tekma, Izven. Cene od 10 lir navzdol. Radio Ljubljana Petek. 11. julija. 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 Pestra glasba, med odmorom ob 8 napoved časa. 8.15 Poročila v italijanščini. 12.30 Poročila v slovenščini. 12.45 Petje in me-lodite. 13 Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15 Uradno vojno poročilo v slovenščini. 1,3.17 Izbor opere pod vodstvom mojstra Arlandija. 14 Poročila v italijanščini. 14.15 Radijski orkester pod vodstvom Šljanca. 14 45 Poročilo v slovenščini. 17.15 Koncert piani-stinje Marije Golia. 17.40 Koncert sopranistlnje Rine De Ferrari. 19 Tečaj italijanščine pod vodstvom prof. dr. Stanka Lebna. 19.30 Poročila v slovenščini. 19.45 Operna glasba. 20 Napoved časa. poročila v italijanščini. 20.20 Pogovor v slovenščini. 20.30 Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Angela Qucsla. 21.15 Koncert pianista Marijana Lipovškn in violinista Alberta Dcrmelja. 22 Slovenske narodne pesmi, slovenski vokalni kvinlel. 22.4o Poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska cetsa 4>; mr. Trnkoczy deri.. Mestni trg št. 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Našla se je otroške jopica v nedeljo popoldne. 6. t. in., ti« nrusevski c-ršti proti Bizoviku. Dobi se: Zagrebška ulica 29, Bežigrad Novo mesto Zahvala Visokega Komisarja Visoki Komisar Eksc. Einilio Grazioli je poslal novomeškemu županu dr. Polenšku in preko njega vsemu novomeškemu prebivalstvu zahvalo za prisrčen sprejem, ki ga jc bil deležen ob priliki svojega prvega obiska Novemu mestu. Zahvalo za lep sprejem izreka tudi okrajni politični komisar dr. Griselli. Državna meščanska šola je po dvakratni selitvi redno zaključila šolsko leto. Z ozirom na razmere je dosegla prav lep u-speh. Po svojem ognjenem krslu se je šola preselila v realno gimnazijo, kjer je ostala do konca maja. nato pa je naš'a streho v Zasebni dekliški meščanski šoli v Šniihelu, kjer se je pouk nadaljeval in v redu zaključil. — V počitnicah uraduje upraviteljstvo šole v hiši na Kesljevi cesti št 4. Kje bo šola začela in nadaljevala pouk v prihodnjem šolskem letu, bo pravočasno objavljeno. Licitacija na okrajnem cestnem odboru. Dne 17. julija zjutraj ob osmih bo v pisarni novomeškega cestnega odbora druga javna ustmena zmanj-ševalna dražba dobav in voženj gramoza za nekatere pokrajinske ceste v novomeškem okraju. Podrobni pogoji so na vpogled v pisarni okrajnega cestnega odbora. Kakor znano se prva licitacija ni posrečila in je zalo bilo treba razpisati drugo, ki bo menda uspešna. Iz Goriške pokrajine Ženskam prepovedano hoditi v hlačah. — Goriški prefekt je izdal dekret, s katerim prepoveduje ženskam na področju pokrajine nositi v javnosti dolge ali kratke hlače. Kdor se pregreši proti tej odredbi bo kaznovan z zaporom do 3 mesecev in z globo do 2000 lir. Kolesarkam Se zapleni tudi kolo. S tem odlokom se jc goriška dežela prav umestno pridružila številnim drugim provincam, ki so že prej izdale slične odredbe. Važen odlok za starše vpoklicanih vojakov. Izšel je odlok, ki določa, da imajo starši, ki imajo dva ali več sinov pod orožjem, pravico dobivali dvojno vojaško podporo za dva sina, trojno podporo pa za tri ali več sinov-vojakov. Takih staršev pri naših kmečkih družinah ni malo in se bo lo razvesejivo povišanje blagodejno poznalo. Izvozni sadni trq v Krminu. V mesecu juniju jc bilo prodanih na izvoznem sadnem trgu v Krminu 396.500 kg češenj po najnižji ceni 2.50 in najvišji 5.50 lir za kg, 28.600 kg graha po 1.10 do 2 60 lir kg. 2050 kg breskev po ceni 2—3.50 lir kg in manjše količine buč, fižola v stročju in drugih vrtnin. POSTNI Pl LOT IIL iJčenje na zemlji Suhec je pokazal Mišku, kako je treba sestaviti motor, kako ga je treba popravljati in mu je da jal še vse druge nauke o zgraji letala. »Ti poznaš pa prav vse od kraja do konca,« mu je rekel Mišek. »Zakaj pa nisi rajši pilot, namesto da si mehanik?« »Ne morem postati pilot,« mu je odvrnil Suhec, »zaradi zlomljene hrbtenice.« »Ali res? Jako mi je žal,« je dejal Mišek. »Tega pa res nisem vedel, da imaš razdrto hrbtenico.« Suhec je hotel oditi, rekoč: »Zdaj še nimam zlomljene hrbtenice, in prav zato nočem postati pilot, da b: je ne Imel. Zdaj pa,« je nadaljeval, »se moraš navaditi na različne muhe letala Tole letalo /a u"cnjč vsebuje vse take stvari kakor pravo letalo.« Ko je Suhec spravil Miška na letalo, ga je začel vozariti sem in tja po letališču. Mišek je kazal za uk kaj brihtno glavico. Seveda so pr> šli trenutki, ko je bil ves iz sebe. Tresel se je in vpil, a sledn jič je postal korajžen, z vso silo se je pognal kvišku in je na ves glas za vpil: »Kdo pravi, da ne znam letati i lem lela- lom?« — toda — že je treščil v visok kandclabcr in obvisel na njem. Suhec je kričai nanj, aa so se iskre kresale. Stev. 161- »SLOVENEC«, petek, 11. julija 1941-XIX. Stran 5 KULTURNI OBZORNIK Dom in svet, št. 4-6 S sestavkom »Na veliki petek...«, s čimer iz gorenjskega kota, ki naj pokaže, kje je naše je glosirala zgodovinsko spremembo, obenem pa t zdravje, v zlatih cvetih molitve in vere. Na Brez- se kot kulturna revija tudi zahvalila oblastnikom za svobodo slovenskega kulturnega udejstvovanja in za nemoten razvoj »kulturne samorodnosti s poglabljanjem naših najbolj svojskih etničnih-narodnih vrednot, tla moremo tako nadaljevati lepo tradicijo slovenskih kulturnih delavcev, čuvati njihovo dediščino ter jo dvigati k novemu razcvetu t, je izšla št. 4—6 Dom in sveta. Po tej oficielni uvodni strani sledi literarni del z lepimi pesmimi Severina Šalija: Iz cikla Apokalipsa, s katerima je ta veliki pesnik zajel občutje našega časa in zapel dve himni viziji gospodaricama sedanjih dni — Grozi in Smrti. Nadaljuje se roman Matije Malešifa: Škrlatno nebo na vzhodu in zahodu in sicer z dvema poglavjema, v katerima dobro karakterizira plitvino (četrtinkarstvo) našega podeželskega liberalnega meščanstva. — Pesnik France Balantič, ki je v prejšnji številki nastopil svoj debut v slovenski javnosti, se vidno razvija, ter je njegova pesem »Zadnji čas pred zimo« gotovo dovršena in zrel plod naše najmlajše poezije. Pa tudi pesmi »Tvoj berač« in »Prošnja za besede«, kažeta nov pesniški talent, ki ga bo treba varovati in mu dati vse možnosti za razvoj. Jan Plestenjak priobčuje majsko črtico Lučka iz domače vasi, katere vrednost je predvsem v toploti čustva in v svojevrstnem svežem slogu. Jože Šmit nastopa prvič v Domu in svetu (|>oznamo ga iz Mladike), s skromnimi Pomladnimi impresijami (Pomlad, Dekle med češnjami, Ob mlinu), ki so lepe impresije, dočim sta pesmi Otožnost in Trudnost že pesniški priči današnjega časa, zaviti v občutje slovenske pokrajine. Dr. Anton Vratuša koalčava svojo razpravo Doneski k poznavanju Slovencev med Rusi do leta 1900 s posebnim ozirom na Prešerna, Iz katere se vidi, kako slabo so jx>znali nas in našo kulturo Rusi, dokler ni prišel Korš s svojim Prešernom, o čemer bo pa pisatelj poročal v nadaljnjih razpravah. — Jože Krivec je začel s prvim poglavjem haloške povesti Pot navzdol z oznako vaškega mogotca, ki žrtvuje tudi srečo hčere denarju, ki mu je vse. Kakor kaže naslov, pa bo šla tudi njegova pot navzdol. Epično zasnovana povest nas vodi v Haloze ter nam predstavi nekaj dobro orisanih postav (Stremenšek, Gera). D. Ludvik in T. Debel,jak sla poslovenila Prešernove Liebesgleichnisse, tri sonete Ljubezenskih prispodob, v katerih sta skušala ne samo pre-pesnitj Prešernovo snov, temveč jo tudi v jeziku približati občutju prešernovskim pesmim. V koliko se je f>osrečiIo, bodo sodili drugi. Ivan Cam-pa je prispeval sonet Njiva, ki ga odlikuje formalna jezikovna klenost in miselna poanta, dasi ie ta podana preveč nasilno in aforistično. Jožo Kastelic zaključuje svoj odlični esej o antični umetnosti in antiki sploh, v kar se mu je razvila strokovna ocena Sovretovih Starih Grkov, z oceno te jjomebne knjige na slovenskem trgu (Mohorjeva občna zgodovina II. del). — Joža Lov-renčič je poslovenil iz portugalščine značilno Romanco Guillhermina Augusta, ki lahko postane naravnost šolski zgled te pesniške zvrsti po svojem miljeju in lahkotnem občutju. Petdesetletnik Janez Jalen je napisal kratko novelico Zlati cveti jah moli za zdravje naših mater in vsega slovenskega naroda, pred Marijo, ki govori »Nič se ne bojte, saj varujem jaz, Mati Slovencev!« Novčlica je posebno v prvem delu zelo bogata Jalenovih lepot, v celoti pa je lepa črtica naše tolažbe v težkih dneh, nalogo, ki jo prevzema po nujnem imperativu usode naša literatura. S tem se bližamo časom, ki so bili in ki imajo v naši tradiciji tako lepo mesto. Pepči Marinf, ena izmed redkih talentiranih mladih pesnic, je priobčila pesem Sence, s katero je izpričala, da se razvija in dobiva na čustveni in metaforični moči (Zavetja iščem kakor slepa srna). Mirko Javoraik je prevedel odlomek iz najnovejše Papinijeve knjige »Italia mia« nekaj f>oglavij kot dokument in za informacijo o današnji Italiji, da vemo, kakšni ideali jo vodijo in kakšno poslanstvo ji pripisujejo njeni največji duhovi. S te strani ima članek svoj pomen za naše občinstvo, kakor je navedeno tudi v prevajalčevi opombi: »da obvestimo naše bralce o najnovejšem duhovnem in kulturno-po-litičnem dogajanju v Italiji, o pojmovanju modernega italijanskega mesijanizma«. Bogat je literarno kritični del. D. Ludvik ocenjuje Novyjeve Temna vrata, Jarčevo Liriko in Kozarjevo zbirko Izpod zemlje. T. Glavan Čampovo idilo Mlin v grapi, Čokan Herfortovo Zeleno bratovščino, Jesenovec Prijateljevo Kulturno in politično zgodovino Slovencev (V. del), Čokan Šturmov Francoski slovar, Jesenovec hr-1 vatsko knjigo o razlikah med srbskim in hrvatskim jezikom, Lovrenčič Onatskyja Studi di sto-ria e di cultura ueraina (uvod napisal Salvini), ki postaja danes aktualna. Čokan naznanja tudi dva inolitvenika (Vrečarjevega in Breiterja). Dr. Mikuž poroča o šušineljevih Kobanskih motivih. V Zapiskih je omenjena 50 letnica Janeza Jalena (T. D.), Lovrenčič datira Pagliaruzzijeve Pesmi (V delavnico sem tvojo zrl...), urednik pa se spominja tudi 40 letnice smrti Murna Aleksandrova. Vinjete so delo akad. slikarja Evgena Sajo- vica. To je vsebina Doma in sveta (trojne številke). Kakor poroča uprava, se naročnina ni nič spremenila, saj velja za celo leto 30.40 lir, za dijake pa 22.80 lir, kar je vsekakor spričo današnjih razmer malenkostno. Do konca leta bodo izšle še 4 številke (dve dvojne). Spričo pomembnosti slovenske revije v današnjem času ter ohranitve kulturne tradicije, pač ne bo inteligentnega človeka, ki bi ne čutil potrebo po svoji reviji ter bo pač z lahkoto dal naročnino kot narodni davek v težkih dneh izdajanja kulturnih, predvsem še literarnih revij. Dom in svet bo storij vse, da bo ohranil svojo lepo tradicijo in prosi naročnike, da mu ohranijo zvestobo in pridobivajo svojih prijateljev. Tudi ta trojna številka kaže, da je njegov obstoj jx)treben in razvoj mogoč ter da ima voljo, »ustvarjati duhovno podobo slovenskega naroda ter razvijati njegovo notranje ]x)slanstvo, ki mu ga je določil Bog«, kot se je izrazilo uredništvo v uvodni poslanici. td. Jeruzalemski muftija Hadž Emin el Huseini Osebnost voditelja arabskega osvobodilnega pokreta Izdaja korespondence grofa Cavourja. Nedavno je obiskal Mussolinija senator Giovanni Gen-tile, ki mu je v imenu poverjeništva za izdajo korespondence grofa Cavourja izročil spomenico in je sporočil Duceju o delih, ki jih vodi pover-jeništvo in ki bo izdalo še dva tozadevna zvezka, kjer bo opisano osvobojenje Južne Italije 1. 1860. Letopis južno-unieriških Slovencev za 1. 1941. Koledar letnik II. Uredil Andrej Skrbeč. Samozaložba. Buenos Aires 1941. Pričujoči Letopis in Koledar je po zunanjem videzu skromna knjižica priročne oblike, vendar je po vsebini izredno bogata. V Letopisu najdeš prav vse: od koledarskih zapiskov do raaprav o slovenskem slovstvu; od lepih pesmi do kratkih člankov o boleznih in gospodarstvu in gospodinjstvu; od društvenega razvoja v Ameriki do oblikovno svoj-ske pesmi, ki zasluži, da jo ponatisnemo: Časa življenja: »Smešni so otroci, smešni so očaki, smešni bogatini, smešni siromaki. Prvi blebetajo, drugi klepetajo, tretji se koračijo, zadnji pa beračijo. To blebetanje, to klepetanje, to koračenje, to beračenje, vse to vrvenje, je naše življenje. Fsi se potimo, si glavo belimo, se borimo, se jezimo, kričimo, skrbimo za srečo, hitimo, a ona drvi, jo redek vlovi. Le tisli je srečen, ki mirno živi, ki si ne dela praznih skrbi; zapali si pipo tobaka, veselo po cesti koraka, mar mu ni nič, zapoje ko ptič!« Vmes so slike iz političnega in društvenega življenja Južne Amerike in množica oglasov. Tudi ta knjižica nas spominja, kod vse so Slovenci in da koder so, povsod živijo v mislih na svojo domovino in negujejo svoj jezik. • Sedemdesetletnico smrti Jana Chalupka obhajajo ta mesec na Slovaškem. Jan Chalupka je bil dramatski pisatelj in je napisal tudi več humori-stičnih povesti in satir. Nagrajeni roman o hrvatski vasi. Sida Košutič: S naših njiva. Trilogija. Sida Košutič je odlična hrvatska pisateljica, ki ji hrvatski listi posvečajo dolge kolone pohvalnih ocen. Omenjena trilogija obsega tri debele knjige, ki ima sleherna svoj naslov. Ta tretja knjiga trilogije se imenuje: Bijele tišine. Skoraj da hrvaška književnost nima pisatelja, ki bi poznal dušo hrvatskega podeželja in vasi tako do dna, kot jo pozna ta odlična pisateljica. Zato je njena trilogija resničen izrez iz hrvatske narodne duše in jo smemo primerjati s trilogijami drugih velikih narodov. Sida Košutič je pač umetnica, ki bo zmeraj v slavo hrvatskemu narodu. Irski kipar umrl. V starosti 87 let je umrl znani irsko-ameriški kipar Budsen 0'Cannor. Od njegovih umetniških del je najbolj znan veliki Kolumbov kip v Huelvi. Nemška filharmonija v Barceloni je pod vodstvom dirigenta dr. Bohma, na svojem potovanju po Španiji, prvikrat v Španiji priredila nemški koncert. Obisk pri Ivanu Meštrovičn. V- »Rerliner Bor-sen Zeitung« je izšel članek zagrebškega dopisnika z zgornjim naslovom. V članku govori do- Oglaso za Italijanske iasoplse sprejema uprava „SlQvanca" pisnik o Meštrovičevih umetninah v »Moderni galeriji« na Strossmayerjevem trgu, ki jo vodi prof. Šrepel. Dalje opisuje življenje umetnika in njegovo visoko pot navzgor in slednjič še obisk v Meštrovičeveni domu v Gornjem mestu. Slednjič pravi, da Meštrovičeve umetnine pač ne bodo nikdar zašle v pozabljenje. Veliko nagrado za književnost je Francoska akademija (Academie Francaise) podelila 64 letnemu Gabrielu Faureju. Novi muslimanski tednik v Banja Luki. V Banja Luki je nedavno začel izhajati tednik »Muslimanska svijest«, ki ga urejuje Šahinovič Munir Ekremov. Prvo številko je ondotni muslimanski svet pohvalno sprejel, saj je ta tednik prvi muslimanski list v bivši Bosni. Razstava nordijske umetnosti v Storkholmu. V stockholmski Umetnostni akademiji so odprli razstavo nordijske umetnosti. Razstava nudi pregled umetnosti v Skandinaviji od leta 1890 do leta 1940. Od 608 razstavljenih umetnin jih je 280 z Danske, 175 z Norveške, 131 s Finske in 22 z Islandije. Stolica za madžarski jezik in književnost na univerzi v Bologni. Italijanski prosvetni minister Bottai je o priliki obiska budimpeštanske univerze izjavil rektorju, da je fašistična vlada sklenila, da ustanovi v Bologni stolico za madžarski jezik in književnost. Tako bi bila ta stolica že druga v Italiji, saj so se v Rimu že začela predavanja v madžarščini in kulturi Madžarov. Razstava umetnosti v Monakovem. Poti naslovom »Umetnost v cerkvi« je v Monakovem odprta razstava, kjer so na vjjogled vsa večja umetniška dela katoliške Cerkve v Nemčiji. Novo tlelo Zdenke Markovič. Društvo hrvatskih književnikov je izdalo knjigo »Prizori moga djetinjstvaf. ki je novo delo odlične hrvatske pisateljice Zdenke Markovičeve. Razna vojaška in politična poročila z Bližnjega Vzhoda večkrat omenjajo akcije posameznih tmi-ftijev v tem delu sveta na eni strani v zvezi z raznimi sabotažnimi dejanji proti angleškim oblastem v Palestini ali pa celo v odkriti borbi proti Angliji in za ustanovitev posebnega arabskega kraljestva. V vseh teh akcijah igrajo muftije, katerih oblast se razteza nad 400 milijonov muslimanov, izredno važno in odločilno vlogo. Beseda »mufti« sama pomeni »tistega, ki odloča« ali pa »tolmači«. Multi namreč res odloča o vseh vprašanjih, ki 6e nanašajo na vero mi versko zakonodajo. Vsa ta vprašanja tudi tolmači. Proti njegovim odločbam ni prav nobene pritožbe. Ker pa muslimanska vera jiosega globoko v privatno in gosjjodarsko življenje slehernega posameznika, se mufti lahko meša tudi v čisto privatna vprašanja, n. jtt. v vprašanje lastnine, trgovine, suženjstva in podobno. Vse to daje muftij'i izredno močan in vpliven položaj in se zato njegov vpliv raztega daleč izven verskih vprašanj. Vsaka muslimanska država ima svojega mu-ftijo. Tako je eden v Egiptu, drugi v Palestini, tretji v Siriji, četrti v Iraku, Saudijeva Arabija ima svojega, Afganistan zofiet svojega, prav tako pa tudi Indija. Angleška uprava se je seveda kot man-datarna oblast trudila na vso moč, da bi si priborila kakšno pravico pri volitvi palestinskega muftije. Posebna prilika se ji je zato ponudila leta 1921 jx> smrti dotedanjega muftije Kemala Efendi-ja el Huseinija. Britanska politika je v svoji spretnosti vedno znala umetno izzivati nasprotja med dvema vodilnima arabskima plemenoma v Palestini, med družino Huseini in Našašibi. Na ta način je hotela razdvojiti palestinske Arabce. Eden od članov družine Huseini je bil tudi jeruzalemski župan ter se je imenoval Musa Kasen paša el Huseini. Ker je bil drugi član njegove družine muftija, je omenjeni Musa Kasem paša moral na zahtevo angleških vojaških oblasti odstopiti kot jeruzalemski župan, ker bi v tem primeru imela družina Huseini prevelik vpliv in moč v Palestini. Z angleško pomočjo je prišel tedaj za župana v Jeruzalemu član družine Našašibu Regneb bej Našašibu. Približno tedaj je umrl tudi muftija Kemal efendija el Huseini ter se je muftijsko mesto izpraznilo. Pri volitvi novega muftije ie ostala še v veljavi stara turška praksa: uleme (specialisti za verska vprašanja) predlože tri kandidate za naslednika, izmed katerih izbere vlada sebi primerno osebnost. Našašibi, ki so bili v starem sovraštvu z družino Huseini, so jx> svojih zvezah dosegli, da so bili vsi trije predloženi kandidati iz njihove družine. Proti takšnemu načinu izbire kandidatov se je pa dvignil val ogorčenja privržencev družine Huseini, ki med palestinskimi Arabci uživa velik ugled, ker ta družina baje izhaja iz rodu samega preroka. Njihov odločen nastop je imel za posledico odstop enega izmed predloženih kandidatov, da bi se na ta način omogočila kandidatura člana družine Huseini. Novi kandidat iz te družine je bil Hadž Emin el Huseini, polbrat prejšnjega, pred kratkim umrlega muftije. Kot »hadž«, romar v Meko je imel pred obema ostalima kandidatoma gotovo prednost, ki jo je upoštevala tudi angleška vlada ter ga je potrdila za muftijo. Jeruzalemski muftija Hadž Emin Huseini je danes star 48 let. V zadnjih letih se je razvil v odkritega nasprotnika angleške uprave ter se je postavil na &lo arabskega osvobodilnega pokreta. Vzgojo je dobil v Egiptu ter je na Azliarskem vseučilišču v Kairu dovršil muslimanske teološke študije, nakar se je podal takoj v Meko. V zadnji svetovni vojni je služil v turški armadi kot topniški častnik. Z ozirom na angleške obljube, da bo ustanovila veliko arabsko državo, je stopil v njeno službo in začel borbo proti Turčiji. Nad Palestino naj bi Anglija dobila tudi mandat. Toda muftija Huseini je hitro spregledal dvolično angleško igro, ki je istočasno obljubila Palestino tudi judom, ter je kmalu pričel nastopati tudi proti angleškim man-datskim oblastem. Policijskega zapora se je rešil z "Veliki mufti iz Jeruzalema, je poglavar milijona mohamedancev, o katerem je bilo toliko pisanja o priliki spora za razdelitev Palestine. »Sovjetski vojaki« Pod tem naslovom popisuje v »Volkischer Beo-bachter-ju« nemški vojaški poročevalec Giinther Kaufmann, član nemške propagandne kompanije, svoja prva srečanja s sovjetskimi ujetniki v litvan-skih in letonskih gozdovih. Med drugim pravi, da se naj nihče ne vdaja prevari, da bi bili sovjetski vojaki od narave obdarovani z žilavostjo. Vzhodni narodi, Tatari, Mongoli, Kirgizi, Mordvini in drugi, so po naravi vojaški narodi, navajeni na pomanjkanje in trpljenje, Z nobenim Evropejcem jih ni mogoče primerjati v zmernosti. Vsi imajo ostre poglede ljudi, ki se čutijo bolj domačega v gozdovih in na polju, kakor pa v pisarnah velemestnih hiš Sovjetskega vojaka po pripovedovanju omenjenega nemškega vojaškega poročevalca ne vodi toliko vojaška preudarnost, ki jo ima vojak zahodnih narodov, temveč se brani v topi zagrizenosti, ki jo Nemci tolmačijo za strah pred ujetništvom. Nekateri vojaki so pripovedovali o nezadovoljstvu ljudstva s sovjetskim režimom, zopet drug oficir je pa Nemcem dejal, da mu je prav vseeno, £e ga tudi ubijejo. Dobesedno je izjavil: »Prav malo je važno, če poginem od gladu za kakšnim grmom, ali pa če me vi Nemci ubijete.« Takšna je filozofija sovjetskega vojaštva.« Dobilo jo je pa od političnih komisarjev Vsi sovjetski vojaki so prepričani, da Nemci vse ujetnike pobijejo. Tako so jim po zatrjevanju omenjenega vojaškega poročevalca govorili pred začetkom sovražnosti politični komisarji. Kar pa seveda ni res, ker Nemci postopajo z vsemi ujetniki najkorektnejše. Sovjetski vojaki za sabo vse uničujejo Posebni dopisnik »Exhange Telegraph«, poroča iz Moskve, da umikajoče se sovjetske čete v Ukrajini v smislu dobljenih Stalinovih navodil za sabo načrtno uničujejo vse, česar ne morejo vzeti s seboj. Za izvršitev teh nalog so določili posebne bataljone, ki imajo na razpolago vse moderne naprave za požiganje in uničevanje. Zoreče žito na polju zažigajo n. pr. z metalci plamenov, mesta,, vasi, železnice, mostove in druge važne objekte pa spuščajo v zrak z močnim razstrelivom. Pred umikom sovjetske čete seveda ne prizanesejo tudi živini, ki jo vso zastrupijo. V svojem blaznem uničevanju gredo tako daleč, da zastrupljajo celo kokoši, tako da prav nihče ne more uživati ne govejega mesa ne kuretine. Računajo, da so sovjetske čete na ta način samo v par dneh uničile v [ Ukrajini narodnega premoženji -„• vrednosti več sto milijonov begom. Mandatske in okupatorske oblasti so ga pa kljub temu obsodile na deset let težke ječe. Novi britanski nadkomisar za Palestino sir Herbert Samuel (jud) muftije Huseinija ni 6tnatral za nevarnega ter ga je pomilostil. Povratek muftije Hadž Emin el Hu-seina je pa kmalu postal žačetek silnih ležav, ki jih je imela angleška uprava s palestinskimi Aral)ci. Nadko^ misar Herbert Samuel jc v svoji naivnosti tudi dopustil, da je leta 1922 »Vrhovni muslimanski svet« izvolil muftijo za svojega predsednika. Nadkomisar, z njim pa tudi angleška vlada, je mislila, da bo na ta način napravila muftijo neškodljivega, čc ga bo postavila tudi za jeruzalemskega muftijo. Računala jc pri tem na staro sovraštvo družin Huseini in Našašibu. V začetku je res tako nekako izgledalo. Našašibi so bili s transjordanskim emirjem, ki je bil v vsem pokoren angleškim oblastem. Muftija Huseini je pa medtem postal skrajni nacionalist ter so kmalu potem tako Angleži, kakor tudi judje, opazili v njem duhovnega in direktnega budilelja arabskega od|x>ra in izpadov proti zi-dovstvu. Moč mladega nuiltija med arabskim svetom je rasla iz dneva v dan, ker je bil kot predsednik »Vrhovnega muslimanskega sveta« prvak instance, ki je bila vklopljena v angleški tnanda-tarni sistem kot obramba in zaščita verskih interesov Arabcev. Muftija je f>ostal tudi vodja arabskega odbora, politične organizacije vseh nacionalističnih arabskih strank, ki so bile vse orientirane protiangleško in proti judovsko. Angleški načrt' iz leta 1937, ki je predvideval delitev Palestine v dva dela, arabskega in judovskega, je naletel na močan odpor Arabcev. Prišlo je do bojkota angleškega blaga, na kar so Angleži odgovorili z ostrimi protiukrepi. Arabci se niso dali ugnat' ter so napovedali Angliji »malo vojno« s trajnimi napadi, atentati in podobno. Britanska policija je sklenila multijo, ki ga je delala odgovornega za vse te nemire, zapreti, kar se ji pa ni jx>srečilo, ker je tmiltija utekel v Omerjevo mo-šejit. Te se pa angleška policija ni upala naskočiti ter z vpadom svetišče oskruniti, ker bi s tem samo še povečala ogorčenje Arabcev. Policija je mošejo samo močno zastražila, da ne bi muftija pobegnil. Toda kljub vsem jvjlieijskim stražam, ki so bile I>ostavljene pri vseh vratih, je Hadž Emin el Huseini vendar pobegnil in se je nekega dne pojavil v Beirutu pod imenom Ahmed Džafari ter je takoj nadaljeval svojo akcijo proti angleškim oblastem v Damasku. Njegovemu pokretu so se kmalu pridružili še ostali voditelji arabskega nacionalizma, kakor Džemal Huseini, Auni Abdtil Hadi itd. Angleška vlada je bila proti njemu brez moči, ker ga ni mogla odstaviti ne kot muftijo in ne kot predsednika »Vrhovnega muslimanskega sveta«. Hadž Emin el Huseini pa še danes z vseh svojih položajev ru&i Anglijo, kateri je v imenu Arabcev napovedal neizprosen boj za jx>polno osvoboditev arabskega sveta. Spori Tek — najbolj zanimiva lahkoatletska disciplina Brez dvoma lahkoatletskih ugaja gledalcem izmed vseh disciplin najbolj tek. To pa ni nič čudnega, saj prav ta disciplina nudi toliko lepih in plemenitih borb, kot jih je drugod malokje. Da ustreže čim bolj publiki in da jo v čim večjem številu privabi na stadion, se je SK Planina odločila, da priredi v nedeljo dopoldne lahkoatletsko matinejo s skoro samimi teki. Prireditev bo edinstvena za vse tiste, ki jim je všeč plemenita borba in vredna, da si jo ogledajo. Na sporedu so teki 100 m, 400 m, 1500 m, švedska štafeta 400y 400X 200X100 m ter skoki s palico, v višino, troskok in met diska. Po moškem mitingu pa nastopijo še dekleta, kar bo za nas popolnoma nov pojav. Ker je nastopilo v tem športu v zadnjih letih precejšnje mrtvilo, bo ta prvi letošnji nastop pokazal ali so naša dekleta v tem času delala in se prijavljala. Spored ženskega mitinga bo obsegal tek 60 m. met krogle, diska, kopja, skok v daljavo in višino ter štafeta 4X60 m. Miting se začne ob 9 in bosta oba sporeda skupaj trajala dve uri. Organiziran bo odlično, za kar jamči vešče vodstvo SK Planina. • SLAZ — službeno! Naprošamo sledeče gg sodnike, da sodelujejo v sodniškem zboru na III. lahkoatlet6kem meefingu S K Planine: Oorjanc (vrhovni sodnik), Fine (vodja tekmovanja), dr. Nagy, dr. Žebot, Cuderman, Hvale, Soukal, Trtnik, Zupančič, Cilavnik, Mevlja, prof. Cernetič (štarteT), Sajx)&nik, Hafner, dr. Cenčič, Rozman. Iz pisarne Rdečega križa Sporočamo, da ima Poizvedovalni oddelek Rdečega križa, Miklošičeva cesta 22 b, na razpolago tiskovine za dopisovanje z vojnimi ujetniki po L 0.50. Priporočamo svojcem vojnih ujetnikov, da se poslužijo le teh dopisnic. Prosimo, da se zglase v naši pisarni sledeče osebe zaradi pošte: Filipič E., Gerbičeva 21; VVudler Branko, uradnik iz Celja; Stupica Nuša, Vodnikova 108; Mirnik Lotka, Tvrševa 1 b/V; Srebolnjak V., Potllimbarskega 36; Vilfan Marija. Lah Neva, Holzapflova 7: Ivanšek, Tvrševa 1 b/V;Lah Ivana, trgovina, Tvrševa c. Prosimo, da se zglase v naši pisarni zaradi zaoslale pošte sledeči: Erjavec Franc, NVolfova 12; Fink Olga, Rudnik 102; Jekič R. Svetolik, Machieda, sodnik, Miklin Olga, Tvrševa c. 98; Ranišak Apolonija, Lavričeva 2; Rutar Ivan, Langusova 17; Vidic Franc, Semeniška 4; Vidmar Franc, Jarnikova 11; Milenkovič Marija, Mala čolnarska 6; Zvanove sestre, Marmontova 17/1; Ristovič Obrati, Vošnjakova 7; Pavlovič Branislav, prej stanujoč na Brezovici; Andrič Sreten, prej stanujoč na Brezovici; Krmer Matevž, Miklošičeva c.; Kostner Heinrich, Levstikova ul.; Kraševec Ivan, Kamniška ul.; Jerše Alojzij, Celovška 50; Podbrežnik Stanko, Delavski dom; Nelevič Ljttbomir, Sketova ulica 5; Malner Fani, Gosposka 3; Sindič Djoko, Ko-nienskegn 4; Korais Dragotin, Splošna bolnica; Pejovič Mihsijlo. Ilirska 29; Zavodnik Miha, Svabičeva ul.: Bogovi je Hugo, Verstovškova 7a; Sirk Julka. Tržaška 93; Cujnik Ivan, Tvrševa c. 217: Luknjar Alojzij. Celovška 117: Hlebec Franc, Gledališka 7; Burič Helena. Besljeva 24. Poizvedovalnemu oddelku Rdečega križa sn darovali: Gg Juhova 1000 L. dr. Poček 1000 L, Naglas Viki 1000 L. Moskovič Feliks 200 L, neimenovani 200 L. Plemenitim darovalcem se Rdeči križ iskreno zahvaljuj' M a 11J a M a I e i J i 16 V zelenem polju rožo Izvirna povest Vekoslav ni govoril z Metko o ljubezni. Videlo s-e mu je, kako rad govori z njo, kako išče vsako nedeljo prilike, da pride v njeno bližino, aH o tem, da jo ima rad, ni besedice. Ali ga naj Metka opozori, kaj govorijo ljudje? Ali mu naj pove, kako neljubi so ji njegovi obiski? O, saj bi Metke ne vznemirjal Vpkoslav, če ne bi tako dobro poznala Tineta. Velika noi se je pa lako naglo bližala. Pride Tine, nalašč mu hitro obesijo na nos, kako zvesto hodi Vekoslav vsako nedeljo k njej. In Tine ne bo vprašal, jeli res, zakaj hodi k njim v vas, kaj hoče? Ničesar ne poreče, povesi glavo, kar moč pust bo, redkobeseden in neprijazen. Kakor tedaj pri odhodu z velik počitnic! Metka, ti pa tipi za nič in po krivem! Tedaj radi tisto stare amerikanske prismo-de, sedaj radi tega dobrega, uslužnega, darežljivega in preprijaznega Vekoslava. Uh, kako je črjila njegovo prijaznost! Ko bi vsaj rekel moško besedo, pa bi mu človek mogel povedati, naj lepše in koristnejše prebije nedeljske popoldneve. Čimbolj se je bližala Velika noč, tem večji nemir je plal v Metki. Morda se je celo našla prijazna roka, ki je pisala Tinetu v Ljubljano med vaškimi novicami, kdo se po Veliki noči poroči. Nedolžno in pohlevno, na prvem mestu seveda: Vekoslav in Metka... Oj, če bi bil Tine ko drugi ljudje! Povedala bi mu, kako smešen je Vekoslav: Vrabiči čivkajo po strehah, čemu hodi k Metki, sam se pa dela ko da mu je le za to, da uredi z očetom tisti izbris v zemljiški knjigi. Tine v torek pod večer, ko je prišel domov, ni ničesar vedel. Po svoji navadi je prinesel k sosedu tetine pozdrave. Oj, kako se je morala Metka premagovati pred očetom in materjo, da mu ni povedala, kako mu jo hvaležna za pesem. Videla je v njegovih očeh vprašanje, kako so ji pesem dopade. Ali kako bi mogla pred domačimi izdati prelepo skrivnost? Tine je bil pogumnejši. Če dobi letos pirhov, je vprašal tako, da oče ni mogel razbrati, dali misli zares, ali le namiguje na začetek »Divjega lovca«. Metko pa je v hipu tako pretreslo, da se ni mogla premagati. In sama ni vedela, ne kedaj, ne zakaj, ne kako je bruhnilo iz nje: Skrivnost izkušeni možje pastirčku že so razodeli: Marjetica za pirlie ve! Povejte, listi beli: Jih kaj dobim... jih kaj dobim... Zateknilo se je Metki. Naprej ni mogla, ni znala. Oh, da je kedaj prej pomislila na to, morda bi se kako izvila in našla primerne besede. Tako pa ... Rdeča, rdeča, vsa v zadregi ni Metka vedela, kam bi pogledala. Hdeč, rdeč, še bolj v zadregi ko Metka je bil Tine. Tako presenečen je bil, da se je Metka bala: Izda se! »Kaj pa to?« je vprašal oče in ju pozorno gledal. Tine brez sape in besede. Metka je zmencala: »Pesem, ki smo se jo v šoli naučili, sem po svoje preobrnila za Tinetove pirhe...« In je pobegnila iz sobo. Ker se je zlagala? Ali ker ni mogla vzdržati pred Tinetom? Tine je posedel pri njih. Na dolgo je pripovedoval o teti. Ko da je čakal, da se vrne Metka v družbo. Metka je vse cula, ali k njemu se ni upala. Bala se je, da se izda. Čutila je, da ji gore lica in da se ji svetijo oči. Hvala Bogu, da je Tine dobre volje! Pameten je, učen in moder, ako le hoče, razumel bo. zakaj je povedala tisto kitico njegove pesmi. Videl bo, kako misli, pa bo sam presodil, koliko naj verjame tistim, ki mu bodo črnili Metko zaradi Vekoslava. Pameten, učen in moder je bil Tine res, pa je bil tudi pesnik. Občutljiv kakor so vsi pesniki in nepreračunljiv! Po tistem večeru ga ni bilo več na obisk k sosedu. Gotovo mu je kdo povedal o Vekoslavu! Metki je bilo žal, da mu ni sama v torek potožila, koliko mora prestali. Iskala je prilike, Tine se je je nalašč izogibal. Pripravila je pirlie, Tine ni prišel ponje. Pri vstajenju je Metka nekajkrat pogledala na Tineta, bila sta čisto blizu, Tine je nosil kip od smrti vstalega Zve-ličarja, Metka je bila med cerkvenimi pevkami. Tine ko da je slep. Metka bi se razjokala. Tako žalostnih praznikov še ni doživela. Niso ji dišala blagoslovljena jedila, ni si pela doma velikonočnih pesmi ko doslej vsako leto. Mali se je že bala, da je bolna. Saj res ni bilo nobene druge razlage za njeno obnašanje, ko bolezen. Ko je prišel Vekoslav po pirhe, mu je vrgla košarico s pirhi, da so se nekateri zakotalili iz nje in razbili. Presenečenemu in žalostnemu Vekoslavu se ni z nobeno besedico opravičila. Pobegnila je iz hiše in se ni vrnila, dokler je bil Vekoslav pri njih. Metka se je tolažila, da se najde na velikonočni ponedeljek prilika, ko pove Tinetu, kako krivico ji dela in kako ji je pokvaril vse praznike. Prijateljici Anki — po igri lansko leto so jo začeli klicati za Anko, prej je bila Anica; igrala je namreč Anko — Anki je Metka obljubila, da pride k njim na velikonočni ponedeljek, ko začnejo točiti svoje vino. Vsako leto je prišel Lohač s sinom v vinotoč. Vina so imeli pri vsaki hiši, ali sosed mora pomagati sosedu. Kadar odpre sam vinotoč, pride sosed vrnit, četudi ni še iztočil svojega lastnega vina. Tudi to upanje je Metko goljufalo: Ko da sta se z očitom zmenila, je prihitel kmalu po kosilu Vekoslav. Da bi pogledali k sosedu, je menil oče. In Vekoslav je bil takoj pripravljen. V Melki je vse zakipelo. Ni mu dovolj, da je videl, koliko ga ceni, ko mu je vrgla pirhe, ki jih je pripravila za Tineta. Prezir je mirno pogoltnil. Čakaj, dobri, uslužni, sladki Vekoslav! Doživiš pred vsemi, kar ti ni zadovostovalo s pirhi 1 feli so. V Metki je tako kipelo, da je stiskala zobe in pesti. Bala se je, da zabrusi Vekoslavu tako, ki bi mu prezgodaj zagrenila zavest, da danes tako rekoč prvič pred svetom nastopi s svojo izvoljenko. Skrbelo jo je, če sedejo Lolia-čevi k drugi mizi. Očitno vendar ne more siliti v Tineta in ga prositi za razgovor na samem. Pa se je menda tisto Veliko noč res vse zaklelo zoper Metko. Lohačevi bi morda res pri-sedli k njihovi mizi, skoro gotovo bi ko najbližji sosedje prisedli, da niso skoro istočasno z njimi prišli nadučiteljevi. Vida kajpa ko da je prišla samo zaradi Tineta. Lohač je bil ponosen, da je bil pri isti mizi z gospodo. Tine ko da Metke ni videl, pa ko da jo hoče dražiti in ji nagajati. Vsedel se je tako, da je obrnil Metki hrbet. Niti enkrat se ni ozrl proti mizi, kjer so sedeli Metka in Vekoslav in njen oče in njena mati. Zatopil se je v pogovor z Vido. Ko da ni bilo tistega večera po igri lanskega poletja! Ko da ni bilo tistih lepih večerov v kuhinji drugega nadstropja stare ljubljanske hiše. Jn ko da ni Tine napisal: Marjetica za srečo ve! Marjetica, Marjetica, v zelenem polju roža, ko duša vsa je žalostna, me misel na te boža. Metka je komaj, komaj zadrževala solze. Že je vstajala, da uteče z vrta. Zadržalo jo je, ker jo je hotel Vekoslav spremiti. Vekoslav naj bi jo spremil? Nesrečni Vekoslav, ki je vsega tega kriv! Le kazite hrbet, gospod pesnik, listi, kateri sle poklonili tako lepo pesem. Pesniki smete mučiti ljudi po mili volji? Vašim muham se mora vsak pokoriti? Italijanščina brez uifteUa 60 Še nekaj zaimkov. K nedoločnim zaimkom prištevajo italijanski slovničarji tudi naslednje besede. 1. Tanto — toliko, altrcttdnto — prav toliko, quanto — koliko. Imel je toliko knjig — aveva tanti libri. Vrnil se je s prav tolikim denarjem — e ritornato con altrettanto danaro. Koliko bedel — Quanta miseria! 2. Tanto — quanto ali tanto — chč se izraža s slovenskim: .toliko — kolikor' ali ,tako — kakor tudi'. Jemal je vse knjige, tako nove kakor stare — pr-endeva t ti 11 i i libri, tanto nuovi quanto včcchi. Toliko eni, kolikor drugi — tanto gli uni che gli altri. 3. Per quanto se da prevesti s slovenskim: ,če še tako', ,najsi še tako'... Najsi bo še (= če je še) tako težavno — per puanto sia dilficile. 4. L'uno e 1'altro se najbolje posloveni s štev-nikom; oba. L uno e 1'altro canta — oba pojeta. — Nekaj drugega jc l'un 1'altro, ki pomeni: drug drugega (eden drugega). Si amano l'un 1'altro — ljubijo (ali: ljubita) drug drugega. — Oboje ima tudi žensko obliko: l'una e l altra canta — obe pojeta; si amano fiina 1'altra — ljubijo (ali: ljubita) druga drugo. 5. Tale (bolj poudarjeno: cotale) se rabi z določnim ali z nedoločnim členom ali tudi brez člena. Takšna knjiga — tal libro; z večjim poudarkom — un tal libro. Svojevrstna je označba kake znane, toda neimenovane osebe: il signor tale — gospod ta in ta; il tale mi dice — ta in ta mi pravi; un tale e venuto — ,tisti' (= neki znani ,nekdo ) je prišel (tudi za ženski spol: una tale e venuta — ,tista' je prišla ...). 6. Imenovali smo že na drugem mestu: p6co, poca — poehi, poehe (malo); molto, molta — molti, molte ( mnogo); troppo, troppa — troppi, troppe (preveč), ki sodijo tudi med nedoločne zaimke. Nekaj vaj. Ha mostrdto tale ingratitudine. Tale prždica moderazione che e dato a tutti i vizi. I suoi sco-lari gli facčvano tanti e tali doni che in breve tempo era ricchissimo. Ti ringrazio dčlla tiia bonta, alToccasione io faro altrettanto per te. Našel sem ga takega, kakršnega (qu£le) sem pustil. Marsikdo (tale) seje, ki ne požanje (= pospravi). Trije od (della) družine Horacijcv (Orazi) in prav toliko jih od one Kurijacijev (Curiazi). Ljubimo se (velelnik!) drug drugega. 1'ingratitudine — nehva- raceogliere — pospravit: Iežno6t (požeti) lasciare — pustiti breve — kratek predicare — pridigati la bonta — dobrota essere dato a ... — biti fard — futur glagola vdan komu ,fare', storil bom. seminare — sejati Ključ k vajam v 59. nadaljevanju. Princ (vladar) je častil kogar koli, kdor je potoval skozi njegovo deželo. Spominja se vsakega, čigar ime je slišal en sam krat. Bodite vljudni do kogar koli. Kakršna si bodi družba mora imeti svoje postave. Vsakih tri ali štiri dni gre v Trst. Kdor koli izmed vas bo zaničeval nevarnost, bo pokrit s slavo. Čast se mora ceniti više kakor katera koli stvar na svetu. Prvi temelj socialnega življenja je spoštovanje tujega blaga. To je moje mnenje; drugi mislijo morda drugače. Ciascuno scolare ha il suo pošto. Per 6gni cosa si vuol tempo. Ognuno ti dira che non hai ragione. Qualunque cosa (ali: Checche) imprendra, non vi riuscira. Mi ricordo bene di ciascuna delle sue parole (— di ogni sua parola). Chiiinque s'oc-cupa ndgli affari degli altri, e spčsso costretto a trascurare i propri. Dateoi una risposta qualunque. Potete venire a qualunque ora, Tutto il giorno non fa altro che giocare. Lastnega otroka je rešil smrti Med Wallersheimom in Kesselheimom se ie na obrežju Rena sprehajala neka gospa. Brezskrbno se ie predala svojim mislim in zrla v temno valov je, ki se je v reki valilo dalje. V naslednjem trenutku io je presunil pretresljiv krik otroka, ki je prihajal iz reke. Vsa presenečena ga jc iskala v smeri, odkoder so prihajale pretrgane prošnje za rešitev. Kmalu je opazila pred sabo fantička, ki se je z zadnjimi močmi boril z velikimi valovi in klical na pomoč svojo mamo in očeta. Gospa sama ni znala plavati in je zato pričela vpiti na ves glas in klicati v bližini stoječe vojaštvo. Dva vojaka sta se nemudoma iztrgala iz svoje skupine, pometala raz sebe zgornjo obleko ter sc pognala v narasli Ren, Enemu se je kmalu posrečilo priplavati do potapljajočega se fantička in ga rešiti. Ko ga je rešitelj privlekel na obrežje, je ves prebledel in obstrmel. Z vso močjo je pograbil otroka in ga pričel tesno objemati. Občinstvu, ki se je zbralo okoli njega, je komaj povedal, da ie rešil lastnega sinčka, ki je odšel od doma, se igral na obrežju in po neprevidnosti padel v reko. Ves srečen ga je odpeljal na svoj dom ter se nato zopet vrnil v vojaško službo. »Saj lahko jutri plačate to številko časopisa, gospod!« »Res? Kaj pa če čez noč umrjem?« »No, pa tudi ne bo taka škoda (« ČETRTI GOST 16 Roman. Masters je še bolj bistro prisluhnil in je kar osupnil, ko je spoznal, da je to glas sira Stanleya Merry\valla, ki jih je obdelaval z najbolj izbranimi pridevki. Sedmo poglavje. Teorija Murcije. Sir Stanley Merrywall je razkoračeno stal na pločniku, čelo se mu je svetilo od potu, a pisani kopalni plašč mu je frfotal v vetru. Videti je bil kot rokoborec, kateremu je krivični sodnik odrekel zmago. »Oprostite, a kaj ste iskali na napačni strani ceste?« je zavpil Masters nanj. »Jaz da bi bil na napačni strani ceste?« je vzkliknil sir Stanley, a preden je mogel najti pravšno psovko in jo izgovoriti, so mu je nenadoma povsem spremenil obraz. »Ali se mi sanja, ali bedim? Pa saj ni mogoče, da bi bilo res! Masters!« »Seveda sem jaz, sir Slanley!« je povedal Masters, »pa sem popolonoma nedolžen pri tej žalostni zgodbi. Tale gospodična se je naslonila name in mi še 6topila na nogo...« Merrywall je razprl oči: »Kaj se ne boste nikoli spametovali, Masters? Saj ste vendar oženjen mož in bi bil žo skrajni čas, da se prenehalo pri belem dnevu voziti z mladimi gospodičnami okolil Pa še v službenem avtu! To je vendar sramota!« »Gospodična, kar pustite ga, naj govori,« je Masters zašepetal Murciji. »Nič ne marajte za te besede! Saj je to moj stari prijatelj, sir Stanley Merry\vallt« Nato se je spet obrnil k Merrywnllu, rekoč: »Ali me nočete razodeti skrivnosti, zakaj tu- kaj po tej rebri porivate vozek s sadjem navzgor — pa še v kopalnih hlačah in kopalnem plašču?« »To je gimnastika,« je nosato odvrnil sir Stan-ley Merrywall. »Kaj je to?« »To je gimnastika in jaz sem zmeraj bolj slab, kar more že slepec spoznati,« je odgovoril Merrywall in se je tesneje zavil v plašč, ko da bi bila to rimska toga. »Od jutra do večera poslušam opazke na račun svojega želodca, pa nočem tega več prenašati,« je dodal Merrywall. »Jim bom že pokazal!« »Pa voz s sadjem?« »Imam prijatelja Giovannija«, je pojasnil sir Stanley, »ki ima tamle na vznožju griča gimna-stično šolo. Mimo tega imam še nekega prijatelja, Antonellija, ki je lastnik tega voza s sadjem. Ta je zatrjeval, da ne bom mogel spraviti voza navkreber — pa je imel prav! Saj — kako dale« sem pa sploh prišel? Komaj sem se zganil, pa se je že pojavil policist v avtomobilu in mi je polomil voz. Le poglejte ta žalostni prizor opustošenja ! t »Upam, da se niste potolkli, sir Stanley?< »Seveda sem se potolkel! To je že res, le ne vem, kje, a nekje sem brez dvoma potolčen.« »Potem bo pa najbolje,« ga je hotel pomiriti Masters, »da prisedete k nam v avto. Za voz se ne brigajte več! Ustavili se bomo pri prvem telefonu in bom že poskrbel za to, da se ho ves la semenj spravil s ceste. Menim, da imate za danes zadosti gimnastike.« »Prav zares,« je zabrundal Merrywall, stopajoč po sadju, in se je približal avtu. Čeprav je tako srdito brundal, vendar je bil videti ze l>oijše volje kot prej. Vsedel se je, vzel banano, jo začel lupiti in jesti. »Če takoj jeste banane, vam gimnastika no bo nič zalegla,« je pripomnila Murcia. Oprostite, saj vas še predstavil nisem,« so je spomnil Masters. j Službe g Službo dobi takoj Izvežban žičar (Draht-zleher). - Strgulec Tavel, Gosposvetska cesta 13. Posestva Denar naložite najbolje uko kupite travnik ali njivo na prometnem kraju, lepa lega. Poizve se pri Franc Berlifi, posestnik, Ljubljana, Dravlje, Koroška cesta. i Žl IV ali il šcem konja prama starega 16 let, zadnja dosna noga v blelu bela, na glavi ima majhno belo liso, okrog ušes in oči malo siv, visok ca. 170 cm, sliši na ime Sultan. Naslov: Jože Slegelhofer Vrhnika, Tržaška c. 20. lltanevanjaB Stanovanjsko hišo z enim ali dvema stano-vanjlnia, kupim v okolici Ljubljane. Plačam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Slov.« pod 9516. Opremljeno sobico Iščem takoj v mestu ali bližini. Naslov v upravi »Slov.« pod 9514. * Premi! suha drva nudi I.Pegainik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20 59 Peitrelba brezhibna Lampacle"eTntiffiche cTi lutti v ,;tipi e perqualsiasi applicazione, jprodotte nei grandiosi stabili-.menti di Alpignano (Torino), '.dotati di macchinario modernissimo e di laboratori s p e r i m e n t a I i^ p e rje 11 iV Richifidnre listini alla: PHILIPS S. A.T; MILANO - VIA S, MARTINO, 20, HILIPS VsakoVrstneelektričrie fSrntcB; ■za različne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic u Alpignano t(T o r i n o)1, opremljenih z najmodernejšimi stroji i n z dovršenimi ■ eksperimentalnimi laboratoriji. Zahtevajte "ženili pri* PHILIPSi.AX 'MILANO j^VIA S, MMUfilO. 2CU UMORE II K E R STRfGK T0NIC0 DIGESTIV0 JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO Ko je sir Stanley zaslišal ime Sanders, si je z zanimanjem ogledal mladega moža. »Vaš ravnatelj v zavodu je moj prijatelj. Povejte mi, mladi mož, ali ste vi tisti, ki je napisal ,Pregled drobovja pri obdukciji'?« »To je pa romantično!« je vzkliknila Murcia in se ni mogla zdržati smeha. »Kaj so tudi take knjige na svetu?« Sanders ni bil nič več tako mlad, da bi vselej zardel, kadar je kdo omenil njegovo knjigo. Vendar mu je dobro delo, ko se je Murcija za-smejala. »So — tudi take knjige so na svetu,« je vneto pripomnil sir Stanley, okrenivši se k Murciji. »Veste, otrok moj, tudi take knjige je treba pisati... Pa da preidemo na drugo stvar: prejle, ko ste me hoteli že povoziti, ste bržkone govorili o aferi s Heryjem, ali ne?« »Seveda,« je dejal Masters. »In prav danes sem hotel popoldne priti k vam in ...« »... in sle hoteli priti k meni kot zmagovalec in izjaviti, da držite vse adute v svoji roki, kajne? Le priznajte! Toda le prihranile si ta trud, saj sem o tej zadevi popolnoma poučen. In mislim, da vem za nekatere stvari, ki vam niso znane.« »Kdo pa bi vam bil to povedal? Kdo je to sploh mogel?« se je začudil Masters. »Ali poznate tvrdko Drake, Rogers in Drake?« »Seveda jo poznam. Tu so Ileyevi odvetniki. Saj sem že poslal Peelanda, svojega pomočnika, tjakaj.« »Ta pa ve vsakovrstne stvari o tej zadevi. Najstarejši ud te pisarne, stari Drake, je bil že osebno pri meni. Mislim, da je star že devetdeset let, toda prejšnjo noč se je v njegovi pisnrni zgodilo nekaj takega, kar se ni pripetilo vseh sto petdeset let, odkar obstaja ta pisarna. Starega gospoda je to tako razburilo, da se je hotel o tem na vsak način z menoj pogovoriti.« >A kaj, kaj se je bilo tam zgodilo?« »Razbojništvol« je odvrnil sir Stanley Merry- \vall. »Feliks Hey je bil dal tja neke svoje stvari v varstvo in te stvari so ponoči izginile.« »Denar? Ali dragocenosti?« »Nič takega. To se pravi, nobena taka reč, o čemer bi se dalo reči, da ima kako vrednosti. Bilo je pet zapečatenih kuvert, ki bi jih bilo treba odpreti za primer Heyeve smrti. Toda odvetniki niti niso mogli priti do tega, da bi jih bili odprli, ker so bile prej ukradene. In to je škoda, dragi moj Masters, zakaj, prepričan sem, da je bilo v njih pet vzrokov za umor.« Sir Stanley je zadovoljno žvečil svojo drugo banano. Masters je dejal s strogim glasom, kakor je navadno govoril, če je bil uradniški: »Ali bi ne bilo bolje, da bi se o tem nič več ne pogovarjala? Tale mlada dama je hčerka sira Davisa Blyslonea.« »Masters!« je očitajoče vzkliknil sir Stanley, »zakaj ste tako nezaupljivi? Naj me vrag vzame, če sem mogel kdaj razumeti, zakaj naj bi bilo pred pričami zmeraj vse zavito v tajnosti Če hočejo priče, da se lažejo, se pač lažejo; a če ka-uijo govoriti resnico, pa jo tudi povedo. Počemu se ne bi pogovarjali vpričo te gospodične? Saj je videti jako prikupljiva in prijazna in bi nam bila še lahko v pomoč!« Masters se je nasmehnil. »Želja gospodične Blystoneove, da bi pomagala, je bila vprav vzrok, da bi vas bil kmalu povozil. Gospodična je bila pravkar začela govoriti o tem, kdo da je morilec in kako so bili koktejli zastrupljeni .. .< »Ah, pustimo zdaj te stvari,« je dejala Murcia in je skočila iz avta. »Povejte mi, prosim, sir Stanley, o tem dogodku s kuvertami!« »No, kako je to bilo... Hey je dal v varstvo pet majhnih kuvert svojim odvetnikom. Sleherna je bila zavita v rumeno lepenko, prevezana z vrvico in zapečatena. Kakor sem že povedal, bi bilo treba, da bi bili odvetniki v primeru njegove smrti odprli te kuverte. Na vsaki kuverti pa je bilo ime neke osebe.« Za Ljudsko tiskarno tf Ljubljani: Jože Kramaril Izdajatelj: InLJože Sodil Urednik: Viktor Cenčil