SPORT POLETNI POTOPIS rt v* o Tj- = Г<"> СЛ = o C- Celje in Slovenija imata no šampionk v judu str. 31 Tina Trstenjak Kenija: Različni obrazi Mombase RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI { VSAK CETRTEI Št. 35 / Leto 70 / Celje, 3. september 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak mm Mira V šolo po nova znanja NASA TEMA: MIGRANTI str. 2-3 »Gre za nesliAteme spremembevEvropi« str. 6-7 GOSPODARSTVO ^JJJJ^^^^^^^^— Aha Secaplast v stečaj str. 4 Žalec V znamenju številnih prenov str 913 Rogat ^кЛга^ии^- Pred novimi izzivi str. 14-15 KULTURA Ko predmet zaživi na nOVO str 8 REPORTAŽA Ramna plaža ob Slivniškem jezeru str. 28 FOTOREPORTAZA Foto: GrupA SEJEM ZA NOVE POSLE, DOBRE PARTNERJE, MOST V POSLOVNI SVET M©S® hitreje naprej O Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Ш® CBJSKI SEJEM V slovo poletju vrnitev Celja v srednji vek str. 32-33 NAGRADNA IGRA Nagrajenca Radia Celje poletela str. 30 Celjski sejem, 8.-13. september 2015 NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VTEM DELU EVROPE VELIKA RAZSTAVA KAMPINGA IN KARAVANINGA NOVI DOMAČI IN TUJI IZDELKI, STORITVE IN DOSEŽKI BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE USPEHI IN PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA LESA ELEKTRIČNA VOZILA 1500 RAZSTAVLJAVCEV NAKUPI S POPUSTI SEJEMSKA DOŽIVETJA Ugodne cene vstopnic in gostinskih storitev Predstavitve športov in mini olimpijada Adrenalinski park za vso družino Poskusne vožnje, glasbeni oder www.ce-sejem.si H □ NagradMl natečaj stir 42 Najlepše balkonsko Г* ' • v. cvčje 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Dom, varnost, mir Ko so se te dni naši otroci vrnili v šolske klopi in jih je zanimalo predvsem to, ali je nova učiteljica zmaj ali prijazna, so se na drugem koncu Evrope številni otroci ukvarjali s povsem drugačnimi problemi. S straši, sorodniki, prijatelji se morda ta trenutek še vedno trudijo, da bi čim prej prišli na želeni cilj - v eno od evropskih držav, kjer bodo lahko spet hodili v šolo, ne da bi se bali za svoje življenje, kjer jim ne bo treba več dolge ure hoditi ali se voziti in spati pod milim nebom, po možnosti brez pravega obroka hrane. Prizori in zgodbe, ki so vedno bliže nas, nas počasi prebujajo v spoznanju, da množice, ki želijo boljše življenje, niso več le grški ali italijanski problem. Čas je, da se sami pri sebi vprašamo, kako sočutni, strpni in odprti smo in kako smo pripravljeni na to, kar prihaja. Kot država in posamezniki. Če na terenu občinske službe še nimajo navodil, kako naj ravnajo, pa so forumi na različnih spletnih straneh in na družabnih omrežjih že polni sovražnih komentarjev. Verjamem, da se v teh razpravah oglašajo predvsem tisti, ki so v manjšini in v vsem skupaj vidijo zarote, saj so prepričani, da je preseljevanje nesrečnih ljudi in iskanje boljšega življenja del velikega načrta o muslimanski okupaciji Evrope. Smo res še vedno narod, zaprt v okvire svojih vaških ali predmestnih meja, kjer vsi vemo vse o drugih, prestrašeni pred vsem, kar je drugačno in novo? Vsak ima rad, da se mu v življenju kdaj zgodi kaj zanimivega, toda le do meje, ki ne ogroža njegovega običajnega načina življenja. In vsa Evropa je na nek način takšna nostalgična stara mama, ki ima rada svoj mir in ki ne more razumeti, da ga je za vedno konec. Politiki s kapitalom vred, ki so vse to zakuhali, pa se obnašajo, kot da se to njih ne tiče. In medtem ko se naši sodržavljani vse pogosteje izseljujejo na tuje, kjer prav tako iščejo svoj prijaznejši prostor pod soncem, in želimo, da bi jih tam sprejeli z odprtimi rokami, se sami obnašamo povsem drugače. Samo upamo lahko, da nam zaradi izrednih razmer nikoli ne bo treba pripraviti kovčkov in oditi kam drugam. Čeprav ne bi bilo prvič, če se spomnimo vseh, ki so odšli za boljšim življenjem med obema vojnama in tudi po drugi svetovni vojni. In v razmerah, kakršne vladajo v svetu, v stoletju migracij, kot so ga poimenovali, je težko najti oazo, kjer se kaj podobnega ne more zgoditi. Pri premikih, ki se zadnje čase dogajajo pred našimi očmi in ki bodo nesluteno spremenili svet, kakršnega poznamo, pa nas lahko ob vsem razumevanju in sočustvovanju z množicami vendarle spreleti kanček nelagodja. Ko trčita dva povsem različna svetova, je to idealna podlaga za različne skrajneže, ki so še najmanj škodljivi, dokler zgolj pisarijo na spletnih forumih. Vse, kar lahko sledi, je veliko bolj nevarno, z ene ali druge strani. Upamo lahko, da nam zaradi izrednih razmer nikoli ne bo treba pripraviti kovčkov in oditi. novi tednik ČETRTEK PE1EK SOBOTA NEDELJA # # ШЕ ИЕЈ EMS imwn PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK 1Ш ШШШ ШШВ DUES Mirno in brez večjih sprememb Začetek šolskega leta za četrt milijona učencev in dijakov Misel tedna Delaj drugim, kar želiš, da drugi delajo tebi. (latinski pregovor) V torek se je začelo šolsko leto za 173.960 učencev, poleg njih je v šolske klopi sedlo še približno 75 tisoč dijakov. Natančna številka srednješolcev bo znana ob koncu vpisa sredi septembra oziroma konec meseca, ko se bo končal še vpis v poklicne in maturitetne tečaje. Razveseljiv je podatek, da se tako v osnovnih kot srednjih šolah povečuje število vpisanih novincev. Tako jih je v državi prvič prestopilo srednješolski prag 19.309, kar je za skoraj 700 več kot v preteklem šolskem letu, v primerjavi z lani pa je tudi v osnovnih šolah kar 4 tisoč prvošol-cev več oziroma je skupaj v prvi razred vstopilo 21.807 šestletnikov. Število osnovnošolcev se povečuje že od šolskega leta 2011/12, podobne so tudi razmere na območju mestne občine Celje, kjer bo v devetih šolah pouk obiskovalo 106 učencev več kot lani oziroma 3.739, ob tem pa še 175 učencev iz celjske in sosednjih občin, ki so vključeni v Oš Glazija. Demografski podatki kažejo, da se bo število učencev v celjski občini povečevalo tudi v naslednjih štirih letih, že prihodnje šolsko leto pa naj bi imeli v kar štirih šolah po tri oddelke prvega razreda. Varčevanje, varčevanje Tako srednješolski kot osnovnošolski ravnatelji ocenjujejo, da večjih novosti letos zakonodaja ne prinaša. Kot pravi vodja aktiva celjskih osnovnošolskih ravnateljev Aleksander Verhovšek iz III. OŠ, so vse bistvene tesno povezane z denarjem oziroma varčevanjem. Šole bodo večinoma dobile manj denarja, kot ga potrebujejo, saj njihovi finančni in kadrovski načrti temeljijo na povprečju obdobja od lanskega septembra do letošnjega februarja, pri čemer je vsaj v Celju všolanih več otrok. Učiteljem se obveznosti povečujejo zaradi uvajanja tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta v prvi razred ter zaradi postopnega dodajanja neobveznih izbirnih predmetov še v četrti, peti, sedmi in osmi razred, ob čemer bodo morale šole 1. januarja delež zaposlenih znova zmanjšati za odstotek. Subvencionirana prehrana Osnovne in srednje šole morajo za učence in dijake zagotoviti vsaj en obrok hrane dnevno. Prehrana v osnovnih šolah obsega zajtrk, malico, kosilo in popoldansko malico, saj se učenci vključujejo v jutranje varstvo ponekod že pred 6. uro in ostajajo v podaljšanem bivanju, ki v nekaterih šolah traja tudi do 17. ure. Novost je, da bo od 1. januarja do subvencioniranega kosila upravičen širši krog učencev in dijakov. Takrat bo namreč začela veljati zakonska novela, ki bo razširila krog upravičencev do brezplačnega kosila. To bo namenjeno otrokom in mladostnikom iz družin, pri katerih v odločbi o otroškem dodatku ugotovljen povprečni mesečni dohodek na člana znaša do 36 odstotkov povprečne neto plače v državi (zdaj je meja 18 odstotkov). Srednje šole še bolj umirjeno Letos v srednjih šolah ne bo večjih sprememb, a na ministrstvu pripravljajo kar nekaj zakonodajnih sprememb. Novosti predvidevajo v poklicnem in strokovnem izobraževanju, zlasti na področju vajeništva. Korak v to smer je bil sicer storjen že z razpisom za letošnje šolsko leto, v katerem posamezne šole lahko izvajajo programe za deficitarne poklice in za »V vseh devetih šolah bodo prvošolci imeli na voljo tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet, čeprav je bilo maja rečeno, da bomo z uvajanjem počakali, junija pa je bila nato ta odločitev preklicana. Šole si bomo pomagale med seboj, sicer pa je večini uspelo, da so se učitelji angleščine dodatno usposobili. Za poučevanje prvošolcev namreč ne zadošča diploma iz anglistike,« pravi Aleksander Verhovšek. tiste, za katere ni veliko zanimanja, v primeru, ko imajo dijaki sklenjene pogodbe za izvedbo praktičnega usposabljanja. Na ta način se letos izobražuje 53 dijakov. Ekonomska šola le v Kosovelovi ulici Kot ocenjuje vodja aktiva celjskih srednješolskih ravnateljev Iztok Leskovar iz srednje šole za gostinstvo in turizem, je bilo v vseh šolah zadnje dni največ dela »Za razliko od Ptuja in Nove Gorice, kjer je letos zaradi prenizkega vpisa dijakov res ogromno odpuščanj učiteljev, nam je v Celju to uspelo rešiti že pred leti. Srednje šole odlično sodelujemo pri dopolnjevanju učne obveznosti učiteljev, vedno bolj pa se zavedamo in to tudi s pridom izkoriščamo, da so posamezne šole na nekaterih strokovnih področjih močnejše do drugih,« pravi Iztok Leskovar. z vpisom in s sestavljanjem oddelkov, skupin in njihovih urnikov. Celje velja za zgled državi, kako z dopolnjevanjem pedagoške obveznosti rešujejo kadrovske stiske posamezne šole. Ekonomska šola Celje je, kar se zmanjšanega vpisa in posledično kadrovskih viškov tiče, zagotovo tista srednja šola, ki je zadnja leta najbolj na udaru. Potem ko sta se najprej po formalni, organizacijski in pedagoški plati združili srednja ekonomska in po-slovno-komercialna šola, je od srede pouk vseh vpisanih dijakov v šolski stavbi v Kosovelovi ulici. Ravnateljica Bernarda Marčeta pravi, da je prvi šolski dan, ko se je del dijakov poslovil od stavbe v Vodnikovi ulici, minil brez zapletov. Šola bo imela letos približno 600 dijakov, iz 72-članskega učiteljskega kolektiva srednje strokovne šole in gimnazije pa jih kar 32 pedagoško obveznost dopolnjuje v drugih srednjih in tudi osnovnih šolah. A vseeno so se morali v šoli posloviti od treh sodelavcev. IVANA STAMEJČIČ Ob učencih v šolo tudi zidarji Kot vsake poletne počitnice doslej so tudi letošnje v mestni občini Celje izkoristili za investicijsko vzdrževanje vrtčevskih stavb in osnovnih šol. Potem ko je v preteklem šolskem letu vrata odprl nov vrtec na Hudinji, so letos v vrtcih opravili le najbolj nujna vzdrževalna dela. Skupna vrednost del je znašala 40 tisoč evrov. Kot pojasnjuje vodja službe za predšolsko vzgojo in izobraževanje mag. Barbara Gorski, tudi v osnovnih šolah večjih naložb letošnje poletje ni bilo. V I. OŠ so zamenjali okna na vzhodni strani stavbe v Kosovelovi ulici, v II. OŠ prenovili tla v jedilnici in vhodnem hodniku ter sanitarije v nadstropju, v III. OŠ razširili jedilnico in prenovili kletni prostor za gospodinjsko učilnico, v OŠ Frana Roša prenovili umivalnice in sanitarije pred telovadnico, v OŠ Hudinja zamenjali parket v mali telovadnici in v POŠ Šmartno v Rožni dolini garderobe preuredili v prostore za predšolsko vzgojo. Ta dela so mestno občino stala približno 150 tisočakov, precej zajetnejše, približno 200 tisoč evrov vredne naložbe pa so se prav ob začetku šolskega leta lotili v III. OŠ. Za obnovo severnega dela historične fasade bo poskrbelo podjetje Mika dom, ki bo delo pod nadzorom zavoda za varstvo kulturne dediščine opravilo predvidoma do konca novembra. Med deli, ki so jih v Celju še nameravali postoriti poleti, je bila tudi obnova kuhinje v OŠ Lava, vendar se je začetek del zamaknil zaradi pritožbe enega od neizbranih izvajalcev. IS AKTUALNO 3 Brez šole ne gre, a samo z njo tudi ne Od mladinskega dela do resnega podjetništva tudi z neformalnim izobraževanjem O tem, da si bodo mladi morali delovna mesta v prihodnosti preprosto ustvariti, se govori že dolgo. O tem, da bi se morali kot zaposleni v podjetju pogosteje vprašati, kako bodo ustvarili dobiček iz katerega bodo dobili plačo, od gospodarstvenikov prav tako poslušamo že dolgo. Da bi pri mladih spodbudili podjetniško razmišljanje, so v Podčetrtku organizirali brezplačno enodnevno izobraževanje s provokativnim naslovom -Sedem korakov do prvega milijona. Od več kot štiri tisoč tisoč povabljenih mladih iz osmih občin se je prijavila ena sama oseba. Blaž Šelekar je star 28 let in je med drugim tudi svetnik Občine Podčetrtek. Pred desetimi leti je bil med najbolj aktivnimi v tamkajšnjem mladinskem klubu. Različne komunikacijske in organizacijske veščine je s prijatelji pridobival tudi pri organizaciji številnih dogodkov, koncertov in festivalov. Mlačen odziv komaj deset let mlajše generacije na njegovo pobudo ga je sicer razočaral, ne pa tudi začudil. Kot opaža, so se v komaj desetletju navade mladih in objektivne družbene okoliščine bistveno spremenile. Ko so s prijatelji soustvarjali družabni utrip v domačem okolju, je bil - pa naj se sliši še tako klišejsko - socialni svet povprečnega mladostnika povsem drugačen. »Ker ni kontinuitete in ni posameznikov, ki bi v tem videli smisel svojega »Znanec mi je zadnjič dejal, da je otroke treba nujno za kakšno področje navdušiti v prvih dveh triletjih, do šestega razreda torej. Kot tudi sam opažam, jih pozneje le težko kakšna reč zares pritegne.« ustvarjanja, se končujejo številne zgodbe vseslovensko znanih pomembnih prireditev tudi na našem območju. Ampak tako pač je, ljudi ne moreš prisiliti, da bi nekaj počeli samo iz tradicionalnih razlogov.« Bolj problematičen se mu zdi generacijski prepad v smislu vsesplošne apatije in komunikacijske zaprtosti. Naredijo šolo, izgubijo zanimanje »Zgodilo se mi je na primer, da sem vsaj osemkrat brezuspešno klical nekega fanta, medtem ko mi je na sporočilo odgovoril še v istem trenutku. Kot mi je razložil kasneje, ima srečo, da tudi v službene namene na ta način kar zadovoljivo komunicira. Na telefon se pač ne oglaša,« pripoveduje Šelekar. V podjetju, kjer je zaposlen, so sicer odprti za tehnološke novosti in ideje, ki prinašajo nove zaposlitve. A kadra, ki bi imel posluh za učenje in soustvarjanje delovnih mest, enostavno ni. »Na isti dan pridejo trije mladi, a se še pred poldnevom dva poslovita. Sporazumno ugotovimo, da ne bo šlo.« Kot pravi, seveda obstajajo svetle izjeme, a Z robotiko se zdaj ukvarjajo že v marsikateri šoli. S tem celostnim pristopom, se otroci naučijo prepleta in uporabe najbolj pomembnih veščin, ki jih zahteva tudi sodobno delovno okolje. A podobno kot podjetništvo se tudi robotika na šolskih urnikih znajde bolj ali manj zaradi izjemne pripravljenosti posameznih učiteljev ali ravnateljev. na te človek naleti precej redko. »Ko sem študiral, se nas je v vsakem prostem trenutku v eksperimentalnem laboratoriju drenjalo vsaj deset. Danes mi kolega, ki je ostal na fakulteti, pravi, da v treh letih še ni naletel na omembe vreden izstopajoč primer. Ko sva z učiteljem pripravila delavnico iz robotike v osnovni šoli, sem imel v mislih dolgoročne prednosti, ki jih je meni prineslo znanje programiranja iz osnovne šole. Otroci vsega skupaj niso pretirano resno vzeli, še najbolj zagreta sva na koncu izpadla midva.« Kot oče se že zdaj sprašuje, kako mladim vrniti vedoželjnost, samoiniciativnost in zagnanost. Vse to je namreč potrebno, da iz šolskega sistema dobiš največ, kar je mogoče. Za mnoge pa se kasneje izkaže, da so najbolj dragoceno znanje in veščine pridobili pri obšolskih dejavnostih in v neformalnih izobraževanjih. StO Foto: arhiv NT (SHERPA) Šola ni šala - niti za odličnjake Tri gimnazijke o svojih izkušnjah in pričakovanjih Tri dekleta, s katerimi smo se pogovarjali v zadnjih dneh avgustovskih počitnic, obiskujejo različne gimnazije. Po vseh kriterijih so pridne dijakinje, z zdravimi življenjskimi nazori in jasnimi cilji. V urejenem družinskem okolju jim starši zagotavljajo vso podporo, ki jo potrebujejo. A se novega šolskega leta kljub temu prav nič ne veselijo. »Preprosto je naporno. Vsega je preveč. Prostora in časa za veselje, sproščenost in širjenje obzorja zaradi zahtev mature enostavno ni. Tempo je ubijalski. Domov hodim okrog štirih, pojem kosilo in se učim do večera. Včasih tudi do dveh ponoči. Ob petih moram biti pokonci, ker imam uro kasneje vlak,« pripoveduje prva. »Saj so nam že rekli, da je ta urnik z začetkom ob sedmih za mladostnika čisto nečloveški. To je narejeno po meri profesorjev. Nekateri so na primer že vidno slabe volje, če morajo biti ob enih še kar v šoli, nas pa tako ali tako nihče nič ne vpraša,« še doda. Ob koncu tedna 17-letni-ca v glavnem spi ali se spet pripravlja na predvidene obveznosti naslednjega tedna. Vsakodnevni stres iz ure v uro, ko je lahko dijak bolj ali manj kar naprej nekaj vprašan, na dobro počutje tudi ne vpliva ravno najbolje. Dve od sogovornic teh težav nimata, ker imata zaradi obšolskih dejavnosti poseben status. »Je pa res, da moraš biti za to toliko bolj discipliniran, da si delo razporediš, da si dosleden in da svoje obveznosti opraviš pravočasno.« Dekleta so v svoji odkritosti kritična tudi do odnosa nekaterih profesorjev do dijakov, do tekmovalnosti med sošolci in do neživljenjsko sestavljene učne snovi. In česa se potem veselijo? »Mature, počitnic in študija.« Kot pravijo sogovornice, dandanes ni nič nenavadnega, če kateri od sošolcev zaradi vsestranskih pritiskov obiskuje psihologa ali psihiatra, anore-ksija in druge motnje hranjenja pa so tudi nekaj precej očitnega. In če jim lahko verjamemo, tudi pomirjevala niso nič tako nenavadnega v torbah današnjih srednješolcev. Nikakor ne smemo posploševati, vendar če se pred novim šolskim letom tako počutijo celo nadarjeni otroci iz urejenih družin, kako je šele otrokom, ki so za karkoli od tega prikrajšani? StO SAŠKA T. OCVIRK »Šol in fakultet je preprosto preveč, neučinkovitih profesorjev prav tako. Težko se je prebiti skozi srednjo šolo, kakšno fakulteto pa lahko naredi vsak. Znanje je še kako dragoceno in že dolgo ne več zastonj. Delavnica, ki smo jo pripravili v Podčetrtku, bi sicer stala vsaj 200 evrov. Sam sem za dodatna izobraževanja investiral že tudi po več tisoč evrov.« OB ROBU Šolska popotnica Letos sem čez šolski prag pospremila svojega drugega prvošolčka. Za vsakega starša je to izkušnja, pri kateri se melanholija meša z veseljem in s ponosom. Ko gledaš vso tisto srečo na dveh nogah, ki si tako skrbno oprta torbico na rame, upaš le, da bo čim dlje trajalo. Hkrati ti je jasno, da se boš že čez nekaj mesecev metal ob tla, da bi otroka prepričal, kako je glaskova-nje pač nujno zlo prvega razreda, če se hoče enkrat naučiti brati, da o vsem ostalem sploh ne govorim. Težko kaj rečem o verodostojnosti podatka, da v šolski sistem vstopi večina otrok kot nadpovprečno nadarjenih, ob koncu pa naj bi bilo takšnih le še za vzorec. Z gotovostjo pa lahko rečem, da je otrok, ki komaj čakajo na novo šolsko jutro ob koncu osnovne ali srednje šole, res precej manj kot ob vstopu. V vsakem primeru je poklic vzgojitelja, učitelja in profesorja že dolgo premalo cenjen. Enako je v teh poklicih premalo tistih, ki bi v tem videli svoje poslanstvo in ne le službe kot vsake druge. Sicer pa nas strokovnjaki zdaj spet opominjajo, da učenje pač ne more biti ena sama zabava, da ima tudi zmožnost dolgotrajnega sedenja in pomnjenje na pamet svoj dolgoročni smisel. Ker je dobro biti pripravljen na mukotrpnost v kakšni prihodnji službi. Spet so v modi red, disciplina in poslušnost. Ker se brez upoštevanja avtoritete družba prej ali slej sesuje. Kot starši imamo lahko vsak svoj vzgojni pristop, pa naj bo takšen ali drugačen. Bolj nerodno je, da se ga v javnem šolstvu kar pogosto spreminja in se z njim eksperimentira. Ali je devetletka zadetek v polno ali strel v koleno, o tem na primer še nekaj časa javno ne bo spregovoril nihče. A liberalizacija šolskega trga ni prinesla samo večje konkurence in fakultet v vsako vas. Prinesla je tudi boj za ohranjanje služb in šolskih programov ter posledično mesarsko klanje za vsakega dijaka, ki s seboj prinese tudi košček finančne pogače. Kakovost ima glede na to drugoten pomen, vrednost diplom in magisterijev pa je vedno bolj le administrativne narave. Kje se iz šolskega sveta na poti v realnost vsakdanjega zaslužka zalomi, je vprašanje za milijon dolarjev. Kako je mogoče, da pri vsej brezposelnosti delodajalci še vedno tarnajo nad - karikirano povedano - celostno nesposobnimi mladimi iskalci zaposlitve? Si kapital dobrega delavca danes predstavlja preprosto drugače kot šolski sistem? Vsi samoiniciativni in sposobni že na začetku poberejo šila in kopita ter gredo v tujino? Kakorkoli že, današnji prvošolčki bodo živeli v precej drugačnem svetu kot mi. In kar bi jim želela najbolj skrbno zaviti v torbico življenjske popotnice, so ustvarjalnost, vedoželjnost in veselje do življenja. Šola naj bo predvsem takšna, da jim bo vse našteto preprosto pustila. Nove šolske potrebščine. Vam blizu z ugodnejšimi krediti Banke Celje. □ KREDIT ZA OSEBNO POTROŠNJO ugodnejše obrestne mere 4) banka celje www.banka-celje.si 4 GOSPODARSTVO »Počutimo se kot hlapci« Zaposlene v laškem Aha Secaplastu presenetila novica o stečaju - Bi pol milijona evrov res rešilo podjetje? Polzela spet zagnala proizvodnjo Na čakanju ostaja polovica zaposlenih, vodstvo napoveduje odpuščanje »Ne morem verjeti, šokirana sem. Zadnje tedne smo v proizvodnji delali po dvanajst ur, včasih tudi ob sobotah, še včeraj so nam odgovorni zatrdili, da imamo naročil najmanj do konca leta,« je v torek ob novici o stečaju Aha Secaplasta, ki jo je izvedela šele iz medijev, vsa pretresena povedala predsednica sindikata v podjetju Silva Verbovšek. Šokirani so bili tudi ostali zaposleni, ki prav tako o stečaju niso vedeli nič. Direktor podjetja Janez Stu-pan in stečajni upravitelj Miran Kos sta jim novico o tem uradno sporočila šele tik pred iztekom delavnika. Prej naj namreč ne bi imela časa. Stečaja nihče od zaposlenih ni pričakoval, čeprav je bilo podjetje od lanskega junija v prisilni poravnavi in čeprav vodstvo svojih obveznosti do delavcev ni izpolnjevalo. »Plače že leto in pol dobivamo v treh ali štirih obrokih, ostali smo brez ЖЖ1Ж lanskega regresa in tudi letošnjega še nismo dobili, že od leta 2012 nam podjetje ni plačalo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Zelo radi in pridno delamo, vodstvo pa z nami že ves čas dela zelo grdo. Počutimo se kot hlapci,« je povedala Silva Verbovšek. Direktor Janez Stupan je s stečajnim upraviteljem na sestanku zaposlenim povedal, da dela v tovarni kljub stečaju ne bodo prekinili. Dokončati morajo vsa naročila, kar pomeni, da naj bi imeli delo še tri mesece. Kaj bo potem, še nihče ne ve, a obstaja možnost najema dela proizvodnje. V torek tudi še nihče od odgovornih ni vedel, koliko ljudi bo ostalo v podjetju. Povedali so le, da tistim, ki so zaposleni za določen čas, pogodb ne bodo podaljšali. V Aha Secaplastu je bilo ob uvedbi postopka prisilne poravnave zaposlenih 140 ljudi, danes jih je v tovarni le še 72. Nekateri so odšli sami, večina je dobila odpoved. Za poravnavo le navadni upniki Težave v Aha Secaplastu, ki se ukvarja s predelavo plastične mase, so se začele že pred nekaj leti. Razlog zanje naj bi bile prevelike ambicije Mojce Lukančič in prevelika finančna prepletenost podjetij znotraj njene (danes že skoraj povsem zrušene) Skupine Aha. V času postopka prisilne poravnave je lastniški nadzor v podjetju prevzela Družba za upravljanje terjatev bank, ki je postopek tudi predlagala. S tem je pravzaprav takrat Aha Secaplast rešila pred stečajem, ki ga je zaradi neplačevanja prispevkov in davkov zahtevala davčna uprava. Upniki so prijavili za malo več kot 11 milijonov evrov terjatev, največ država in banke oziroma slaba banka. Pred mesecem je sodišče upnike pozvalo, naj glasujejo o potrditvi prisilne poravnave in naj se hkrati tudi izjasnijo, koliko svojih terjatev bodo pretvorili v osnovni kapital podjetja. Prisilne poravnave Lastniki Elektra Celje so na seji skupščine obravnavali tudi poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu in odločali o uporabi bilančnega dobička v višini 4,2 milijona evrov. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, naj gre približno polovica bilančnega dobička v rezerve, 1,9 milijona evrov pa naj ostane nerazporejenih, vendar so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep. Potrdili so predlog SDH oziroma države, ki je 80-odstotna lastnica družbe, da Elektro Celje tudi letos med svoje lastnike razdeli večji del dobička. Delničarji celjskega elektrodistributerja bodo dobili 13 centov bruto dividende na delnico. Društvo Mali delničarji Slovenije je na takšen sklep že napovedalo izpodbojno tožbo. Že pred sejo skupščine je namreč predlagalo, naj Elek- ni podprl nihče od upnikov, ki imajo svoje terjatve do podjetja zavarovane, prav tako tudi nihče od njih ni izrazil želje o konverziji terjatev. Prisilna poravnava je sicer dobila potrebno število glasov navadnih upnikov, vendar to uvedbe stečaja ni moglo preprečiti. Vlagatelje iskali doma in v tujini V Družbi za upravljanje terjatev bank pravijo, da so proti prisilni poravnavi glasovali zato, ker ne vodstvu Aha Secaplasta ne njim ni uspelo najti potencialnega vlagatelja, ki bi podjetje dokapitaliziral. »Neodvisen pregled poslovanja, narejen med postopkom prisilne poravnave, je pokazal, da družba nujno potrebuje do-kapitalizacijo v višini najmanj 0,5 milijona evrov. Družba je bila povsem nelikvidna, ni plačevala prispevkov zaposlenih, tekoče poslovanje je bilo tudi po začetku prisilne poravnave negativno. Zgolj konverzija terjatev v kapital in reprogram finančnih obveznosti ne bi omogočila preživetja družbe in stabilizacije poslovanja,« so pojasnili v DUTB. Prav zato so doma in v tujini intenzivno iskali morebitnega vlagatelja, vendar resnih ponudb niso dobili. Neuspešni so bili tudi z javnim razpisom, s katerim so prodajali svoje terjatve in terjatve finančne uprave. Zato jim ni preostalo drugega, pravijo v DUTB, kot da glasujejo proti potrditvi prisilne poravnave. JANJA INTIHAR tro Celje za dividende nameni skoraj ves dobiček, dividenda pa naj znaša 17 centov bruto na delnico. V društvu so prepričani, da tolikšna dividen-da ne bo ogrozila poslovanja družbe. Ker je skupščina najprej glasovala o predlogu države, njihovega predloga zato sploh niso uvrstili na dnevni red seje. Na seji so zavrnili tudi predlog društva, naj skupščina pooblasti upravo za pridobivanje lastnih delnic in sprejme sklep o uvrstitvi delnic Elektra Celje na Ljubljansko borzo. »Predstavnik države je dejal, da takšnima predlogoma načeloma ne nasprotuje, vendar bo bolj smiselno o njiju odločati šele takrat, ko bodo končane statusne spremembe v vseh slovenskih elektropod-jetjih,« je povedal predsednik društva Rajko Stankovič. JI Finančna uprava je v ponedeljek umaknila blokado z računov Tovarne nogavic Polzela, ki jih je zaradi neplačanih prispevkov blokirala konec julija. V torek so po več kot enomesečnem premoru stroje v proizvodnji spet zagnali, vendar dela za vseh 370 zaposlenih vsaj za zdaj ni. V tovarno se je namreč vrnilo le 80 delavcev. Približno 50 naj bi jih na delo poklicali šele v teh dneh, ostali bodo še naprej doma na čakanju. Kdaj bo druga polovica zaposlenih lahko začela delati, bo odvisno od naročil, je v začetku tedna, ko je vodenje podjetja predajal Marku Klemenčiču, povedal začasni predsednik uprave Peter Kunstič. »Naročil imamo trenutno dovolj, a nimamo denarja za surovine. Zato tudi postopoma pozivamo ljudi, naj pridejo spet delat,« je povedal Kunstič, ki v primeru, da podjetje v prihodnjih mesecih ne bo dobilo dovolj novih naročil, napoveduje tudi odpuščanje. Ponovni poziv lastnikom Vodstvo Polzele je zdaj še pred težjo nalogo, kot je bilo prepričevanje finančne uprave, naj umakne blokado s poslovnih računov podjetja. Družba mora namreč odpraviti plačilno nesposobnost, ki so jo uradno objavili 30. junija. Potrebuje 4,7 milijona evrov, finančne težave pa želi vodstvo rešiti z dokapitalizacijo. Kdo bo družbo dokapitaliziral, če sploh kdo, še ni znano, čeprav je Peter Kunstič, ki od torka deluje v Polzeli kot predsednik nadzornega sveta, že pred nekaj tedni lastnike in upnike pozval k vplačilu svežega kapitala in pretvorbi terjatev v lastniške deleže. Ker do zdaj spodbudnih odgovorov ni bilo ne iz Družbe za upravljanje terjatev bank ne iz SDH, ki sta največji lastnici tovarne, je Kunstič napovedal nov poziv k dokapitalizaciji. Vod- Novi predsednik uprave Marko Klemenčič je pred časom uspešno saniral Pinus Rače. Mu bo uspelo tudi Polzelo? stvo podjetja naj bi ga poslalo že v teh dneh, odgovore pa pričakuje najkasneje do sredine septembra. Kunstič je še povedal, da razmišljajo tudi o odprti dokapitalizaci-ji, kar pomeni, da bi nakup novih delnic ponudili vsem in ne samo zdajšnjim lastnikom. Zaposleni v Polzeli še vedno čakajo na julijsko plačo. Po napovedih predsednika uprave Marka Klemenčiča naj bi jim tretjino plače nakazali do jutri. Bo Falke najel del proizvodnje? September bo torej odločilen mesec za Polzelo, ki ji sicer mnogi napovedujejo le malo možnosti za preživetje. Do konca septembra naj bi namreč po nekaterih informacijah nemška družba Falke sporočila, ali misli resno z napovedjo, da bi najela del proizvodnje. Falke je ena najbolj pomembnih partneric Polzela. Lani sta podjetji prekinili sodelovanje, zaradi česar je bila Polzela ob tretjino prihodkov, vendar sta Peter Kunstič in Marko Klemenčič ob nedavnem obisku v Nemčiji uspela zgladiti vsa nesoglasja. JANJA INTIHAR Del Klasja kmalu na dražbi Po stečaju celjskega Klasja aprila letos je stečajni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak ohranil proizvodnjo brezglutenskih izdelkov. To je bil edini program, ki je podjetju prinašal dobiček. Zdaj namerava proizvodnjo kot samostojno poslovno enoto prodati. Javno dražbo je razpisal za 1. oktober in določil izklicno ceno v višini 2,1 milijona evrov. Cena poleg strojev in opreme vključuje tudi vse pravice in dovoljenja, povezana s proizvodnjo, z blagovno znamko Fenix, pravico do uporabe imena Klasje ter pogodbena razmerja z osmimi kupci iz Italije, Francije, Velike Britanije, Španije in s Švedske. Novi lastnik proizvodnje brezglutenskih izdelkov bo moral prevzeti tudi obveznosti do zaposlenih. V proizvodnji trenutno dela 25 ljudi, od tega jih ima 17 pogodbo o delu za nedoločen čas. JI Država preglasila male delničarje Potem ko so se delničarji Elektra Gorenjske na seji skupščine v začetku julija že seznanili s postopkom pripojitve svoje hčerinske prodajne družbe k hčerinski prodajni družbi Elektra Celje, so se ta teden s postopkom seznanili še delničarji celjskega elektrodistributerja. Enotno podjetje bo začelo poslovati že 1. oktobra, oskrbovalo bo približno 200 tisoč gospodinjstev in 30 tisoč podjetij. ч ENERGETIKA t? CELJE PREKLOPITE na PLIN Pon.-pet. 6.00-16.00 / Sob. 6.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 IZ NAŠIH KRAJEV 5 Ureditev meteornih in fekalnih voda Tako so lansko leto preuredili potok, ki priteče s sv. Tomaža. Zgradili so tudi zapornice, ki omogočajo boljšo pretočnost. (Foto: KP) VOJNIK - V občini bodo začeli urejati kanalizirani potok od suhega zadrževalnika na sv. Tomažu do reke Hudinje v Vojniku. Ob začetku del so pripravili tudi predstavitev projekta. V prvem delu gre za obnovitev obstoječega kanala kanalizacije. Približno na polovici, pri zdravstvenem domu, se bo kanal razdvojil na fekalni in meteorni vod. Fekalni vod bo speljan do črpališča in čistilne naprave, meteorni vod pa do struge Hudinje. Namen te povezave je, da se bo vode, ki se bodo v primeru neurja nabirale v zadrževalniku, počasi in nadzorovano spuščalo v Hudinjo in da ob tem ne bo prišlo do zalitja Vojnika iz zalednih voda. Ta povezava je tretji sklop del v okviru regulacije reke Hudinje. V okviru projekta sta končana že suhi zadrževalnik in protipoplavni nasip iz središča Vojnika do spodnjega Arclina. Kanaliziran potok je zadnji del tega projekta, ki ga financira ministrstvo za okolje in prostor. Za celoten projekt izvajanja protipoplavnih ukrepov je bilo namenjenih 45 milijonov evrov. V občini Vojnik izvajajo dela za pet milijonov evrov, ureditev povezave zadrževalnika z reko Hudinjo in ureditev kanalizacije pa sta ocenjeni na približno 450 tisoč evrov. Dela bodo izvajali po Brezov-nikovi, Prušnikovi in Kerševi ulici, kjer bodo polovične in popolne zapore cest. Prejšnji teden so pripravljali gradbišča. Ta teden pa bodo stekla dela, ki bodo trajala približno tri mesece. Kot pravi župan Občine Vojnik Branko Petre, bo ves ta čas oviran promet, bo pa ob koncu del trg Vojnika popolnoma poplavno varen. Na novo kanalizacijo bo po končanih delih prevezano celotno središče Vojnika, kar bo velika pridobitev za kraj. Da bo promet tekel čim bolj gladko, bodo poskrbeli strokovni sodelavci komunalnega oddelka občine in redarji, ki bodo pomagali izvajalcem pri obveščanju in komunikaciji s krajani. KLARA PODERGAJS Število otrok, ki obiščejo oratorij, iz leta v leto narašča. Oratorijski flash mob CELJE - V soboto so ani-matorji in udeleženci letošnjih oratorij ev v središču Celja pripravili prvi oratorijski flash mob, s katerim so končali sezono oratorijev v Dekaniji Celje. Letos so v župniji sv. Cecilije dobili sredstva iz Mestne občine Celje za izvedbo ora-torija, zato so želeli program nadgraditi. Povod za izvedbo flash moba je bil redovniški flash mob, ki se je zgodil aprila letos na Prešernovem trgu v Ljubljani, je povedala organizatorka Majda Kamplet. Poleg oratorija iz župnije sv. Cecilije so sodelovali tudi drugi oratoriji iz župnij sv. Danijela, sv. Duha, bl. Antona Martina Slomška in s Teharij. V celjski regiji se je sicer ora-torijev udeležilo približno 3 tisoč otrok, sodelovalo je približno 700 animatorjev, v celotni državi pa je od 5 tisoč do 6 tisoč animatorjev skrbelo za 17 tisoč do 19 tisoč otrok. Letošnja tema oratorija je bil mlad svetnik Dominik Savio. Navdušeni mladi so plesali na oratorijsko himno o Dominiku. Posebnih priprav niso potrebovali, saj se plesa na himno naučijo otroci že prvi dan oratorija. Nekaj uskladitev je bilo potrebnih, kar Od hmelja do piva Več kot 250 pohodnikov na trinajstem Pohodu po hmeljski poti ŽALEC - Druga polovica avgusta je v Spodnji Savinjski dolini že od nekdaj obarvana zeleno in vse se vrti okoli obiranja hmelja. Na zadnjo avgustovsko soboto pa se pohodniki od blizu in daleč že tradicionalno odpravijo na Pohod po hmeljski poti in Spodnji Savinjski dolini. Na 14-kilometrsko pot so se letos podali že trinajstič. Več kot 250 pohodnikov iz vseh koncev Slovenije se je zbralo pred ekomu-zejem hmeljarstva in pivovarstva, od koder so krenili do dvorca Novo Celje, kjer je bil posajen prvi hmeljski nasad in se je začela zgodba hmeljarstva v Spodnji Savinjski dolini. Pohodniki so se oboroženi z dobro voljo nato med hmeljišči sprehodili do ribnika Vrbje in naprej do Šempetra ter rimske nekropole. Od tam so se vrnili v Žalec, kjer sta sledila druženje in zabava ob hmeljevem napitku. Med potjo so izvedeli marsikaj zanimivega o hmelju, njegovi pridelavi, predelavi in uživanju. LK, foto: SHERPA jim je dobro uspelo. »Namen dogodka je bil nagovarjati mimoidoče s sporočilom, da je vera vendarle nekaj lepega,« je povedala Majda Kamplet. Celjanom so želeli približati letošnje sporočilo oratorija: »Hočem biti svet!« Majda Kamplet pravi, da so letos število udeležencev presegli za kar sto odstotkov. Samo v salezijanski skupnosti je približno 4.500 animator-jev, ki vsako leto prostovoljno in zagnano pripravljajo ora-torije, ki otrokom polepšajo počitnice. KLARA PODERGAJS, Foto: SHERPA Srečnega trinajstega Pohoda po hmeljski poti se je udeležilo lepo število pohodnikov iz vseh koncev Slovenije. Navdušeni so drug za drugim korakali po označenih poteh in med hmeljišči ter si ob tem ogledali še nekaj žalskih kulturnih in turističnih biserov. A v ospredju je bil vseeno hmelj. Na cilju je sledil hladen hmeljev napitek. VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/ 42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba za prijavo okvar: 03/ 42 50 318 Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. шшоМпо^ Akustika na festivalu ŽALEC - Glasbeno-literarno društvo Aletheia je minuli petek v atriju Savinove hiše pripravilo sedmi tradicionalni Festival akustične glasbe FAG 2015. Akustična glasba je svoj festival, ki je bil dobro znan v tedanji Jugoslaviji, imela že v začetku 80. let prejšnjega stoletja, nato je dogajanje za nekaj časa zamrlo. Vodja obujenega festivala Simona Kropec je pojasnila, da akustična glasba danes morda res nima množičnega občinstva, vendar ima svoje poslušalce, ki se zavedajo čarov takšnega načina glasbenega izraza. Ima pa festival tudi svojstven način izbire glasbenih ustvarjalcev. Vsako leto namreč predstavi skupino s Celjskega, skupino, ki je že precej uveljavljena, in zasedbe, ki v svet akustične glasbe prinašajo svežino. Letos so festival sooblikovali Uroš Planinc Group, Tantadruj, duet Bračko & Boštjančič (gre za člana Brencl Bande) ter zasedbi Stopinje in Čedahuči. TS Kupujete ali prodajate nepremičnino? Zaupajte nam. RE/MAX Premium Vrunčeva ulica 1 3000 Celje Tel: +386 3 620 0590 Email: premium@re-max.si www.re-max.si Največja ponudba nepremičnin na Celjskem. Ш/Ш Nepremičnine 6 NAŠA TEMA Na poti Iz Sirije za prevoz do zahodnih držav kriminalni združbi tudi do 10 tisoč evrov Te dni na Celjskem, predvsem na avtocesti, policisti poostreno nadzorujejo promet in preverjajo voznike kombiniranih in tovornih vozil. Pod drobnogledom so tudi tuji vozniki avtomobilov. Največ dela imajo policisti, ki delajo v okviru policijske postaje za izravnalne ukrepe, saj pričakujejo več nedovoljenih prehodov čez našo državo. Razlog: številni migranti, ki jim je pot čez Madžarsko zaprla ograja, bodo izkoristili tudi »ponudbe« kriminalnih organizatorjev prevozov v zahodne države tudi iz smeri Hrvaške. Večji nadzor izvajajo predvsem policijske patrulje ob meji na območju Rogatca, Rogaške Slatine, Bistrice ob Sotli in Šmarja pri Jelšah. V brezizhodni situaciji je na- ciljna država migrantov, ki se s mreč veliko migrantov pripravljenih plačati organizatorjem nedovoljenih prevozov, ki »po-kasirajo« od njih tudi več tisoč evrov za to, da jih prepeljejo v zahodne države. Migranti, ki bežijo iz Sirije, morajo na primer plačati tudi od pet do deset tisoč evrov, pravi Vlado Koražija, policijski inšpektor iz oddelka za mejo in tujce na Policijski upravi Celje. Glede na analize tveganja in raziska- takšnim plačilom in z nedovoljenim prehodom spremenijo v prebežnike, predvsem Velika Britanija. Z Madžarske ubere-jo pot do tja čez Nemčijo, a če jih pot zanese v Slovenijo, jo nadaljujejo čez Italijo in Francijo. Praviloma so takšni prehodi vnaprej natančno dogovorjeni z organizatorjem prevoza. Ko se begunec, migrant, ki beži od doma zaradi vojne, ujame v takšno kriminalno mrežo, Tako naloženo tuje kombinirano vozilo je za policiste sumljivo. Še posebej zato, ker je prtljage v njem preveč za samo dva potnika. Ali še koga čakata? storilec kaznivega dejanja oziroma prebežnik. Skriti med železjem Policisti poznajo različne taktike tovrstnih prevoznikov. Kadar naletijo na poskuse nedovoljenih prehodov države, ki kažejo na kazniva dejanja, opazijo, da so prevozniki največkrat Romuni, Srbi ali Madžari. Slovenci v zadnjih letih nekoliko manj. Če so se pojavljali kot člani mednarodnih tihotapskih združb, so opravljali predvsem prevoze iz smeri Hrvaške, še dodaja Koražija. Zadnja dva vidnejša primera nedovoljenih prehodov čez našo državo sta se zgodila pred tedni, ko so v kombiniranem vozilu odkrili 24 Pakistancev in v osebnem vozilu štiri. Tovrstnih primerov na Celjskem ni malo, a je res, da se v zadnjem času o tem več govori zaradi razmer v Siriji, od koder migranti ubirajo pot v tujino tudi čez Slovenijo. Spomnimo na primer pred časom, ko so na Celjskem v tovornjaku našli več deset prebežnikov, ki so bili shirani in na koncu z močmi. Skriti so bili med železnim tovorom. Že pred dvema letoma smo pisali, na kak način si ljudje predvsem iz afriških in arabskih držav ubirajo pot do lepšega življenja. Mnogo pre-bežnikov namreč kar prebrodi reko Sotlo, medtem ko voznik vozila mejo prečka na mejnem V azilnem domu jih ostane samo polovica Ostali dom zapustijo in poskušajo ilegalno oditi v tujino Če migranti ali prebežniki, ki jih policija odkrije, medtem ko želijo na različne načine prebegniti skozi našo državo, zaprosijo za azil oziroma za mednarodno zaščito, kar je po Zakonu RS o mednarodni zaščiti že skorajda ustaljeno, se delo za policijo ustavi. Postopek namreč naprej vodita sektor za azil ministrstva za notranje zadeve in azilni dom v Ljubljani. Na žalost je azilni dom za mnoge samo kraj za »počitek«, nato ilegalno odpotujejo dalje. Prebežnik mora v azilnem o prostem gibanju pri nas,« še domu podati vlogo za azil in policija čaka na pravnomočnost odločitve o vlogi. Ponovno se vključi v postopek zoper migranta ali prebežnika, če je odločitev o njegovi vlogi negativna. To pomeni, da mora osebo odstraniti iz države, kar policija stori na podlagi Zakona o tujcih. Vendar lahko pre-bežnika odstrani iz države že prej, če policija ugotovi, da je za azil zaprosil že prej v drugi državi, a jo je samovoljno zapustil in prišel k nam. V takšni situaciji prebežnike na podlagi meddržavnih sporazumov vrnejo v državo, od koder so prišli. Bo šlo v drugo? »Dokler je tujec pri nas in še ni pravnomočne odločitve ministrstva o azilu, se ga ne sme odstraniti iz države, ker ima pravno varstvo in dovoljenje razloži Koražija. Ali bo nekdo ostal v azilnem domu v času, ko čaka na odločitev ministrstva, je spet druga zgodba. Mnogi prebežniki so namreč z organizatorji nedovoljenih prevozov čez mejo natančno dogovorjeni, kaj narediti, če jih izsledi policija. Tako prebežniki vedo, da jih v tem primeru lahko vrnejo nazaj v državo, od koder so prišli, kjer ponovno lahko navežejo stik s prevozniki, ki pač poiščejo drugo pot. Nekateri nastanitev v azilnem domu tudi izkoristijo za prenočitev, a se naslednji dan - če gre ilegalna »linija« prevoza na zahod iz Ljubljane - spet dogovorijo s prevoznikom, s katerim se odpravijo naprej. »Od prebe-žnikov, ki jih policisti izsledimo v okviru nadzora, jih zelo malo ostane v azilnem domu,« še dodaja Koražija. To so nam potrdili tudi na Ministrstvu RS za notranje zadeve: »V azilnem domu počaka na pravnomočnost odločitve za azil samo polovica. Ostali dom zapustijo.« Pravice Tujci imajo v azilnem domu pravico do osnovne oskrbe, ki poleg nastanitve vključuje tudi prehrano, obleko, obutev in sredstva za osebno higieno. Glede na zasedenost doma lahko tujcem poiščejo tudi zasebno nastanitev, za kar jim v posebnih primerih ministrstvo omogoči tudi finančno pomoč. O prošnji za nastanitev na zasebnem naslovu odloča strokovna medresorska komisija na ministrstvu. V času bivanja v azilnem domu ali na zasebnem naslovu imajo tujci pravico do brezplačne pravne pomoči, do nujnega zdravljenja, izobraževanja in dela. Dobijo lahko tudi žepnino. Vsak, ki zaprosi za azil, dobi posebno izkaznico, ki je hkrati dovoljenje, da lahko do pravnomočnosti odločbe o azilu ostane v Sloveniji in se tu prosto giba,« še pojasnjujejo na ministrstvu. Sšol Tuji vozniki, ki so del kriminalne združbe za nedovoljene prehode mej in držav, že poznajo delo policije. Včasih vozita dve vozili drugo za drugim. Medtem ko policija ustavi tisto, ki je morda na videz bolj sumljivo, vozilo s prebežniki odpelje dalje. Vendar si policijske patrulje, ki opravljajo delo na avtocesti, javljajo vsako takšno informacijo in drugo morda ne toliko vpadljivo vozilo ustavijo drugje. Na sliki Vlado Koražija, policijski inšpektor z oddelka za mejo in tujce na Policijski upravi Celje, pri temeljitem pregledu vozila. prehodu, nato pa jih nekaj kilometrov v notranjosti države počaka. Ravno takšne poskuse pričakujejo tudi v teh dneh. Mokri do kolen »Zadnji primeri kažejo, da policist pri nadzoru prometa ustavi voznika in v avtomobilu zazna sopotnike, ki so mokri do kolen. To je očiten znak, da je nekaj narobe,« razlaga Koražija. Pozorni so tudi pri nadzoru voznikov, ki so ob mejah v avtomobilu ali kombiniranem vozilu sami, a imajo v prtljažniku več prtljage. Če temeljit nadzor pokaže, da imajo v vozilu tudi dokumente drugih ljudi, to pomeni, da obstaja velik sum, da gre za voznike prebežnikov in da ti morda nekje čakajo, potem ko so mejo prečkali na nedovoljen način. »Poznamo njihove metode nedovoljenih prehodov, zato to upoštevamo pri nadzorih,« pojasnjuje Koražija. Na Celjskem so v zadnjem letu zaznali tudi več primerov kjer so želeli tovor, ki so ga prevažali, razložiti. V veliko takšnih primerih, kjer je bilo očitno, da vozniki niso vedeli, da prevažajo prebežnike, zoper voznike nismo ukrepali,« Med prebežniki niso samo migranti, ki za čim hitrejšo pot na zahod padejo v kremplje kriminalnih združb. Med njimi je tudi veliko državljanov nekdanje Jugoslavije, predvsem Bosne in Hercegovine, Albanije in Kosova. Sledijo Ukrajinci in Moldavci. prebežnikov, ki so bili skriti v tovornjakih. »Predvsem v Makedoniji in Srbiji so tudi brez vednosti prevoznikov prišli v tovornjak. Uničili so carinske zalivke ali ponjave na vrhu tovornjaka, nato so se skrili v vozilo. Praviloma so vozniki to, da prevažajo prebežnike, ugotovili na cilju, torej tam, dodaja Koražija. A če so prebe-žniki v osebnih ali kombiniranih vozilih, je to za policijo več kot očiten znak, da gre kaznivo dejanje in da voznik opravlja umazano delo za nekoga, ki od vsakega prebežnika v žep spravi več tisoč evrov. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (GrupA) Pomoč za begunce zbirajo tudi v svetniški pisarni Združene levice na Gledališkem trgu 3 v Celju (dvoriščna stavba za nekdanjo študijsko knjižnico, zadnji vhod v skrajnem kotu dvorišča) od ponedeljka do petka med 18. in 19. uro. Na fotografiji zbirni center karitas v Vrbju. Humanitarne organizacije pomagajo Humanitarno društvo Adra Slovenija je v minulih dneh poslalo pomoč za begunce na grški otok Lezbos, prav zdaj pa načrtuje še pošiljko za Beograd. Prav tako je prvi paket pomoči v Makedonijo poslala tudi Slovenska karitas. Obe organizaciji sta se pred tem povezali s svojima sestrskima organizacijama v Srbiji oziroma Makedoniji. Pripravljenost na migrante v naši regiji Generalni tajnik Škofijske karitas Celje Matej Pirnat pravi, da so na migrante, ki bodo prečkali Slovenijo, pripravljeni tako, da jim bodo zagotovili mobilno deljenje pomoči, kar pomeni, da bodo šli do njih, kjer bodo. Glede na večje mejne prehode v celjski škofiji in na železniška križ- išča predvidevajo, da bodo najbolj oblegane točke v naši regiji Rogatec, Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Olimje in Podčetrtek, a tudi Dobova, Brežice, Zidani Most in Trbovlje. »Na točkah, kjer se bodo ustavili, jim bomo nudili prvo nujno materialno pomoč, torej vodo, hrano, ki ne potrebuje toplotne obdelave, odeje, oblačila, spalne vreče, pripomočke za osebno higieno in športno obutev,« pravi Pirnat, ki dodaja, da jim bodo skušali nuditi tudi psihosocialno pomoč, osnovne informacije in napotke za čas bivanja in zadrževanja pri nas. Kako lahko pomagate V humanitarnem skladišču Škofijske karitas Celje v Vrbju pri Žalcu zbirajo odeje, spalne vreče, ležalne podloge (arma- fleks), higienske pripomočke (otroške plenice, higienske robčke, damske vložke, zobne ščetke, zobno pasto, milo), pitno vodo v plastenkah, živila, ki ne potrebujejo hlajenja in toplotne obdelave (paštete, konzerve, prepečenec, suho sadje), topla oblačila, trenirke, spodnje perilo in športne copate (druge obutve ne zbirajo). Skladišče je odprto vsak delavnik med 7. in 15. uro, izven delovnega časa lahko pomoč oddate v namenske zabojnike. V Adri pravijo, da jim primanjkuje pripomočkov za osebno nego in sanitetnega materiala, spalnih vreč, spalnih podlog in šotorov. Oblačil in obutve pa ne zbirajo več. Njihovo zbirno mesto je na Njegoševi cesti 15 v Ljubljani. Za begunce v Srbiji zdaj zbirajo tudi denar. MRL, foto: SHERPA NAŠA TEMA 7 Gre za neslutene spremembe O socioloških vidikih evropske begunske krize in svetovnih globalnih spremembah smo se pogovarjali s prof. dr. sociologije Jano Goriup Slovenija je že bila na udaru begunskih tokov, ki so jih povzročile balkanske vojne v drugi polovici prejšnjega stoletja. Na tak ali drugačen način je zatočišče v Sloveniji takrat našlo več kot 70 tisoč ljudi. A kot poudarja dr. Goriupova, so bili takrat vzroki drugačni, drugačna je bila naša čustvena vpletenost v te dogodke. Vzroki za begunsko krizo, ki smo ji priča zdaj, so bistveno globlji, veliko bolj zapleteni, pri čemer so posledice precej usodnejše. »Povzročitelj vseh teh procesov je zunaj vseh trenutnih dogajanj. Brez ovinkarjenja povem, da so to ZDA. S kakšno pravico so se na primer vpletle v zgodbo Iraka ali iz podobno nedorečenih, a vendar jasnih razlogov v zgodbo Libije? Res sta tam vladala diktatorska, nedemokratična režima, a bila sta tudi branika, ki sta zagotavljala stabilnost v regiji. Zdaj, ko so stvari ušle iz rok, pa stojijo ob strani, kot da to ni njihov problem,« je ogor- čena sogovornica. »Drugo vprašanje, ki se mi ob tem pojavlja, je, zakaj Evropa. In zakaj samo Evropa? Zakaj potujejo čez Grčijo in ne čez Turčijo? Kaj bo sledilo, ko bodo vsi ti ljudje logično ob vseh pravnih normativih zahtevali in tudi dobili status državljana, je glede na pravice in svoboščine povsem jasno. In tretje je vprašanje kapitala. Je z vidika evropskih politikov res najbolj očitna pridobitev novih volivcev ali še kaj drugega?« Evropejci si zatiskamo oči Evropa si je v tem pogledu že dolgo zatiskala oči in se prostovoljno pomikala na rob čeri. Italijo smo pustili, da se je utapljala v zgodbah Lampeduze. Francozi in še kdo od velikih so zgolj pazili na svoje meje. Evropa je imela ves čas močan dotok migrantov, kar se je v Sloveniji še najmanj poznalo. Povsem drugače je v Grčiji ali bližnjem Trstu, ki so ga preplavili priseljenci iz Afrike. In v teh skupinah niso samo ljudje v stiski. »Evropa je bila zazibana v stanje samozadostnosti, večvrednosti zibelke civilizacije in ne vem česa še. Amerika se v teh novih premikih ni izkazala za zaveznico. Na srečo pa se v ekonomskem smislu razvojni kazalci usmerjajo na Kitajsko in tudi v Indijo. To so novi svetovni igralci. Da bodo stvari na tem koncu sveta zaradi ozkih interesov neke velesile tako zelo ušle iz rok, si zagotovo nihče ni predstavljal.« »Najhuje je, če reagiramo v dveh skrajnih nasprotjih -da smo klečeplazni ali zelo nestrpni. Hkrati je lahko biti pameten, dokler tega problema nimaš na domačem pragu. In ko se bo to zgodilo, se bojim, da bomo Slovenci reagirali v drugi smeri.« H I V ■ V ■ V Za občine se nič Islam je za nas kulturno drug svet O vprašanju, kakšna je glede na to prihodnost Evrope, je težko ugibati. Pod taktirko nemškega kapitala se je proces talilnega lonca že začel, vendar potrebuje še veliko časa. »Da je Evropa tako zelo izpostavljena nevarnosti islama, je resen problem. Islam religioznost, se temu ni pametno odrekati. »To sploh ni modro. A ne po barvi, ampak po preprosti pameti. Naj gre za krščanstvo v svoji rimskokatoliški, protestantski ali pravoslavni obliki, gre za temelj kulture. Od našega Prešerna dalje, da o Trubarju sploh ne govorim. In pri drugih narodih ni nič drugače. Bojim se, »Emigracija ne pomeni zgolj, da od nekod ubežiš. Pomeni tudi, da nekam prideš in se tam ustališ. In ne smemo pozabiti, da so mnogi v tej vlogi tudi pri nas ostali, se prilagodili, ohranili svojo kulturo, vzdržujejo stike s svojo domovino in so hkrati povsem lojalni državljani Evrope in seveda tudi Slovenije.« ni evropska kultura. Je sicer lahko religija v Evropi. Ena izmed mnogih. Ne najštevilnejša in ne najpomembnejša. Mi smo krščanstvo zapisali v evropsko ustavo.« Ne glede na posameznikov svetovni nazor razvoj Evrope postavljamo na krščanski kulturni kapital in to so spoštovale tudi mejne razdelitve po drugi svetovni vojni. Kot pravi dr. Goriupova se tudi s preprostega intelektualnega vidika sodobnega človeka, ki načeloma zavrača da so do tega zaključka prišli tudi tisti, ki vodijo niti v ozadju. Islam v Evropo ne prihaja z orožjem. Ni mu uspelo s kapitalom. Nafta je vedno bolj pogrešljiv energent. In ni res, da se skupnost islamskih držav ne bi zmogla upreti tako terorističnim organizacijam kot diktatorskim režimom.« Plodna tla za skrajneže Liberalno usmerjena sodobna Evropa seveda zagovarja strogo ločenost religije od cerkve. V Sloveniji je to po vojni dobilo še poseben naboj nazorskega vprašanja. Ko gre za islam, sekulari-zacija družbe ni tako zelo samoumevna, kot si večina predstavlja. »Neoliberali-zem bi moral biti s temi prepričanji in z gospodarskimi teorijami že zdavnaj pokopan. Trenutno dogajanje in smer, v katero se vse skupaj razvija, ustvarjata plodna tla za neonacistične teorije in bojim se, da tudi za prakse. Nisem se začudila, da so se povsem nesprejemljive oblike nasilja, požigi azi-lantskih domov zgodili v Nemčiji. Presenetilo me je, da se je to zgodilo v vzhodni Nemčiji, ki je imela vso povojno zgodovino stike in pretok prebivalstva s tem delom sveta.« Kot še opozarja sogovornica, so politične stranke skrajnih prepričanj na primer že dobile podporo na Nizozemskem, prišle v parlament v Nemčiji in tudi pri nas takšnih gibanj ne bi smeli podcenjevati. Na vprašanje, kaj čaka Evropo, se dr. Goriupova zamisli. »Ne vem. Bojim pa se, da gre za prvi val neslutenih družbenih procesov spremembe Evrope.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA (arhiv NT) »Organizacija ZN je to stoletje poimenovala stoletje migracij. Človek se vpraša, če to ni bil nek načrten, ciljni proces, v katerem usode navadnih ljudi niso pomembne. Ko pravijo, da bodo te ljudi vrnili v domovino, je to nesmiselno. Kam bodo vrnili 12 milijonov Sircev, če je tam vse porušeno? Po mojih ocenah gre pri vsej človeški tragediji šele za prvi val beguncev.« Še vedno ni znan podrobnejši načrt, kako naj bi ob prihodu migrantov na naša tla ukrepale lokalne skupnosti - tudi tiste ob meji še niso dobile nobenih navodil. Na petkovi seji je Vlada RS sicer sprejela sklep, da bo ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) na podlagi podrobnih podatkov ministrstva za javno upravo in drugih resorjev v sedmih dneh določilo dodatne lokacije, ki bi bile primerne za takojšnjo vselitev in osnovno oskrbo beguncev. Kljub temu da bi dokončna postavitev ograje na ma-džarsko-srbski meji lahko privedla do preusmeritve migracijskih tokov - ena od možnih smeri je tudi čez Hrvaško proti Sloveniji - naša država še ni podvržena množičnim prihodom migrantov. Po podatkih slovenske policije je število ilegalnih prehodov meje nizko, a kljub temu policija dosledno izvaja ukrepe za zajezitev povečanega števila nedovoljenih prehodov skupne meje. Seznam lokacij še oblikujejo Odgovor na spremenjene razmere in na morebiten prihod večjega števila mi-grantov naj bi predstavljal tako imenovani kontingentni načrt, ki ga je vlada sprejela julija. Po njem bi lahko ministrstvo za notranje zadeve obvladalo prihod do 280 ali do 500 oseb in za oba scenarija zagotovilo kapacitete ter ustrezno odgovorilo na logistična vprašanja. Če bi Slovenija sprejela več kot 500 beguncev, bi nastale razmere obravnavala posebna medresorska delovna skupina, ki bi skrbela za izvrševanje načrta. MNZ bi zagotovilo dodatne kapacitete, ki bi jih lahko postopno širili glede na potrebe. »Nemudoma po oblikovanju dokončnega seznama primernih lokacij se bomo povezali z lokalnimi skupnostmi in jim podrobno predstavili svoje aktivnosti oziroma načrte,« pravijo na MNZ. V primeru resnično velikega prihoda migrantov lahko vlada sprosti tudi državne rezerve. Sodelujejo z nevladnimi organizacijami Na MNZ še dodajajo, da se na morebiten prihod večjega števila migrantov pripravljajo v tesnem sodelovanju z drugimi ministrstvi in ustanovami. »Vsakodnevno potekajo sestanki z ministrstvi za obrambo, šolstvom, delo, družino, družino, socialne novega zadeve in enake možnosti, z upravo za zaščito in reševanje ter z drugimi, saj se lahko le s skupnim in usklajenim sodelovanjem učinkovito odzovemo na izzive, ki bi jih morebiten prihod večjega števila migrantov prinesel,« so zapisali. Izpostavili so tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki imajo veliko izkušenj na tem področju in dobro oblikovan sistem ravnanja v takšnih primerih. MZZ: Srž problema so vojna žarišča In kako si rešitev begunske krize predstavljajo na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ)? Tam izpostavljajo, da bi bilo treba iskati sistematične rešitve položaja v Siriji in Libiji ter v ostalih kriznih žariščih. Begunsko problematiko bi torej morali začeti reševati pri njenih vzrokih. Poleg tega je treba dodatno okrepiti prizadevanja mednarodne skupnosti v boju proti skrajnim skupinam, kot je Islamska država. Sicer vprašanje beguncev vidijo kot problematiko, ki jo je treba obravnavati na ravni celotne Evropske unije. Visoko stopnjo pozornosti je po mnenju ministrstva treba namenjati tudi izzivom, ki Z MNZ so na naša vprašanja odgovorili le v splošnem sporočilu za javnost, ki so ga na svoji spletni strani objavili po petkovi seji vlade. Na vprašanja o tem, kje so predvidena prehajanja meje, ali bo na teh območjih okrepljen nadzor, kakšen bo nadzor na vlakih in na avtocesti ter kakšno bo obveščanje lokalnega prebivalstva, nismo prejeli odgovora. jih povečani begunski tokovi predstavljajo za zahodni Balkan. Pomoč ljudem, ki bežijo pred vojno Na MZZ menijo, da je glede na trenutno begunsko problematiko nujno treba okrepiti nudenje humanitarne in ostale pomoči, ki jo begunci potrebujejo. Dodajajo, da so ljudje, ki bežijo po tako imenovani zaho-dobalkanski poti večinoma taki, ki bežijo pred vojnimi razmerami v svojih državah in potrebujejo ter so upravičeni do mednarodne zaščite. Slovenija je tako kot ostale članice Evropske unije kot podpisnica Ženevske konvencije o beguncih dolžna nuditi mednarodno zaščito tistim posameznikom, ki zaščite niso deležni v državi, kjer so rojeni oziroma kjer imajo stalno prebivališče. TINA STRMČNIK Na terenu navodila »To je odvisno od števila ljudi, ki bi prišli,« odgovarja vodja celjske območne izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Silvester Šrimpf na vprašanje, kako bi ravnali na Celjskem, če bi se k nam v prihodnjih dneh zateklo več beguncev. Vlada in pristojna ministrstva imajo pripravljen kontingenčni načrt, pri čemer bi vse nadaljnje naloge usklajevalo ministrstvo za notranje zadeve, na terenu pa bi jih izvajali vključno s pripadniki civilne zaščite in prostovoljnih organizacij, ki delujejo v okviru sistema zaščite in reševanja. Kot še dodaja Šrimpf, bodo delovali po navodilih in usklajeno. »Za vse primere imamo izdelane načrte in nič nas ne more presenetiti,« še pravi, vendar ne želi govoriti niti o podrobnostih teh načrtov niti o številu ljudi, ki bi jih morda lahko pričakovali. V Sloveniji so sicer nastanitveni centri za begunce v Ljubljani, Mariboru in Postojni, na Celjskem ga ni. čakajo Bi pa civilna zaščita sodelovala pri namestitvi beguncev, čeprav je mogoče pričakovati, da bo večina našo državo le prečkala. Vendar ima Slovenija v blagovnih rezervah dovolj opreme in lahko poskrbi tudi za začasno namestitev ljudi, pravi Šrimpf, ki tudi o odzivnem času ne želi podrobneje govoriti. Pravi, da bi bil kratek, a vendarle teh razmer ne moremo primerjati z naravnimi katastrofami, ko je na primer ob potresu ljudi z ogroženega območja treba umakniti takoj. Begunci lahko za prehod Slovenije izberejo naše območje, a v državo lahko vstopijo tudi na območju Ptuja, Brežic ali zahodneje, pri Kopru. »Vse je odvisno od razmer, mi se jim bomo prilagodili,« še zagotavlja Šrimpf in dodaja, da se na naloge, ki jih morda čakajo, aktivno pripravljajo v okviru Uprave Rs za zaščito in reševanje, prav tako imajo tudi okrepljene stike s pristojnimi ministrstvi in z vlado. IS 8 KULTURA Uspešna izvedba festivala Reci: design je organizatorje spodbudila k razmišljanju o tem, v kakšni obliki naj dogajanje zastavijo prihodnje leto in kako naj na recikliranje opozarjajo v vmesnem času. Je pa neprofitno društvo 567 že tokrat s festivalom povezalo tudi druge ustanove in skupnosti, in sicer Umetniško četrt, Galerijo sodobne umetnosti Celje, Galerijo Plevnik-Kronkowska in Mestni kino Metropol. Ko predmet zaživi na novo Festival, ki odsluženim predmetom daje drugo priložnost Zadnje dni avgusta je bil v starem mestnem jedru Celja festival Reci: design, podobe recikliranja, ki ga je organiziralo Kulturno-umetniško društvo 567 s soorganizatorji. Rdeča nit dogajanja je bilo recikliranje. Poudarek je bil na vrhunsko oblikovanih in estetsko dovršenenih izdelkih iz odpadnega materiala. Hkrati je skušal festival z raznovrstnimi dejavnostmi spodbuditi ljudi, da bi našli navdih pri ustvarjanju in razmišljanju. »Naša želja je bila, da bi spodbudili ljudi k razmišljanju in prebudili njihovo ustvarjalno žilico, kaj vse je mogoče. Vsakega izdelka ni treba kupiti, ampak lahko marsikaj uporabnega pridobimo z recikliranjem. Soorganizatorji festivala pa so predstavili recikliranje v likovni umetnosti in fotografiji,« je povedala soor- Festival je med drugim postregel z delavnico kritične pismenosti. Vodila jo je Urška Ženko, ki je udeležence spodbudila k prebiranju besedil o potrošnji in ugotavljanju, kako kapitalizem vstopa v polje kulture. Razstavljavci so se srečali tudi na okrogli mizi, ki jo je vodila Meta Mežnar na temo trženja unikatnih izdelkov. ko ter jim pokazali možnosti predelave oblačil. Reciklaža v umetnosti Festival ni opozoril le na vprašanje recikliranja predmetov, temveč tudi na recikliranje umetnosti. V spremljevalni program je bila namreč uvrščena razstava Reci: art na temo recikliranja v umetnosti. Na omenjeni razstavi so sodelovali mlajši ustvarjalci sodobne umetnosti. Kuratorka Maja Antončič je pojasnila, da se reciklaža v materialnem in še bolj v idejnem smislu v umetnosti dogaja že vrsto let. »Lahko gre za uporabo različnih materialov ali tehnik, ki jih združujemo v eno. V idejnem smislu gre za ponavljanje vzorcev, vsebin iz zgodovinskih praks ali celo za navezave nase. Nekateri umetniki ponovno uporabljajo svoja dela ali svoje motive.« Program je dopolnila tudi razstava Reci: foto, na kateri je kurator Tomaž Črnej predstavil recikliranje fotoaparatov in fotografij. Pod okriljem festivala so uprizorili tudi performans Matije Plevnika z naslovom Kamlin, ki skuša iz nepremične dediščine narediti premično. TINA STRMČNIK Foto: TOMAŽ ČRNEJ »Ljudem je treba pokazati, kakšen izdelek lahko nastane iz odpadka, da sprejmejo kos, ki se ga da umestiti v bivalni prostor. Prav je tudi, da se spomnimo na tone in tone smeti, v katerih lahko umetniki ali drugi oblikovalci vidijo surovino, potencialni material, ki se ga da uporabiti za marsikateri predmet,« je sporočilo festivala Reci: design povzel Miha Kaučič. »Odpira se vprašanje, kako bi povezali celo ulico. To, da smo prostore dobili v Gosposki, nekdanji Obrtniški ulici, je bilo sicer naključje, vendar ima velik pomen. Glede na vsebino festival sodi v to okolje. Morda bi s povezavo ustvarjalcev ta ulica bolje zaživela. Upamo, da nam bo naproti prišla Mestna občina Celje in da bomo dobili še kakšne sponzorje. Medtem ko so nas sosedje, tako obrtniki in tisti, ki tu živijo, močno podprli,« je povedala Nuša Komplet Peperko. ganizatorka festivala Nuša Komplet Peperko. Osrednji dogodek festivala je predstavljala istoimenska razstava, ki so jo v Gosposki ulici 15 odprli minulo sredo zvečer. Razstavni prostor v nekdanjih prostorih Lesnine je bil tudi sicer glavno festivalsko prizorišče, zasnovano kot stanovanje iz recikliranih in unikatno oblikovanih kosov. Po besedah Mihe Peper-ka so podrobnosti sicer dajale občutek stanovanja, hkrati pa so bili v prostor umeščeni tudi elementi ulice, trgovine in razstave. Na osrednjem mestu so organizatorji gostili delavnice, predavanja in razprave. Obiskovalcem so med drugim prikazali ustvarjanje z odpadnim lesom in s plasti- ŽELITE BITI ISKAN in ZAPOSLJIV KADER? ŠOLSKI CENTER CELJE vas vabi k vpisu! 'J IZREDNO SREDNJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE - odrasli: KOZMETIKA (kozmetični tehnik) FRIZERSTVO ELEKTROTEHNIKA RAČUNALNIŠTVO KEMIJA GRADBENIŠTVO VAROVANJE OKOLJA STROJNIŠTVO MEHATRONIKA MEDIJSKE KOMUNIKACIJE AVTOSERVISNE DEJAVNOSTI LOGISTIKA MODNO OBLIKOVANJE TEKSTILA VIŠJEŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE: • AVTOSERVISNI MENEDŽMENT • GRADBENIŠTVO • MEHATRONIKA • STROJNIŠTVO Informacije: ŠOLSKI CENTER CELJE T: (03) 42 858 54, 42 858 53 www.sc-celje.si Mlada raziskovalka na Inštitutu za kulturne in spominske študije ZRC Sazu Polona Sitar med drugim predstavlja, kako je zaposlitev vplivala na slovenske ženske po letu 1945. Poudarja, da je ženskam prvi zaslužek pomenil temelj emancipacije in samostojnosti. S tem se je spremenil njihov občutek samozavesti in lastne vrednosti, kar je botrovalo tudi temu, da so se zase bolj zavzele tudi v zasebnem življenju. Zgodovina tokrat v znamenju žensk Zgodovinsko društvo Celje je pred dnevi predstavilo prvo številko 22. letnika revije Zgodovina za vse. Tema revije je družbena vloga ženskega spola, ki jo obravnava pet piscev. Urednik revije dr. Borut Batagelj je pojasnil, da so tudi tokrat pri objavi prispevkov imeli prednost mlajši avtorji, seveda pa so sodelovali tudi že uveljavljeni pisci. Revijo uvaja prispevek Borisa Golca, ki slika osebnost doslej precej neznane kontese Frančiške - Fanny Morelli, ki se je že zelo zgodaj vključevala v literarni svet in je bila zahodno od slovenskega etničnega ozemlja zelo znana kot urednica in pisateljica. Mateja Ratej je drugo razpravo naslovila Proklete babe, zakaj ne gredo prej zdravnika iskat. V njej analizira kazensko zadevo ginekologa Benjamina Ipavca iz leta 1929. V prispevku je izpostavljena stiska žensk, ki so bile v 20. letih prisiljene storiti takrat nezakonit splav. Marina Vrhovac v svojem članku obravnava idejni svet znane partijske funkcionarke Vide Tomšič. Polona Sitar se ukvarja s podobami vsakdanjega življenja slovenskih žensk po letu 1945 z vidika zaposlitve in potrošnje. Revijo zaključuje razprava gostujoče avtorice, Grkinje Marie Papathanassiou, ki piše o delovni, spolni in družbeni hierarhiji na podeželju. Natančneje se ukvarja s položajem dekel in žena kmetov v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja. TS, foto: JOŽE KRANJEC CO O Z >N шЗ I] E Ш Q_ U X S Č5 o ^ — QC ^ Ш CO I— ^ Z O ш >co o •3 PRILOGA V znamenju številnih prenov Ob prazniku Občine Žalec smo se pogovarjali z županom Jankom Kosom Potem ko je lanski občinski praznik minil v znamenju prenovljenega žalskega mestnega središča, Žalčani tudi letos ne sedijo križem rok. Končala se je energetska obnova šol in vrtcev, namenu so predali del kanalizacijskega omrežja in zakrpali nekatere dotrajane ceste. Ravno v teh dneh novo podobo dobivata tudi avla Doma II. slovenskega tabora Žalec in center za zbiranje odpadkov, ki je ob cesti med Žalcem in Migojnicami. Župan Janko Kos, ki občino vodi že drugi mandat, priznava, da marsičesa ne bi bilo mogoče postoriti brez denarja, ki ga je občina prejela na račun nedavnega dobitka na loteriji. Država namreč vedno več bremen prelaga na lokalne skupnosti, ki morajo razpoložljiv denar v prvi vrsti namenjati za socialne programe, medtem ko naložbe zaradi tega čakajo na boljše čase. Občinski praznik je priložnost, da občina potegne črto pod preteklim letom. Kaj je po vašem mnenju zaznamovalo dogajanje v občini Žalec? Preteklo leto je minilo v znamenju energetske obnove šol in vrtcev. Energetsko smo obnovili I. in II. osnovno šolo Žalec, vrtca v Petrovčah in Šempetru in nazadnje še Osnovno šolo Petrovče. Zanje smo skupaj namenili približno 2,5 milijona evrov, od tega bo približno 60 odstotkov sofinancirala Evropska unija. Posvetili smo se tudi prometni varnosti. Zgradili smo del pločnikov v Galiciji ter med Gotovljami in Ložnico, nadaljuje se gradnja v Zabukovici, v pripravi je tudi gradnja pločnika med Petrov-čami in Libojami. Nenazadnje smo dokončali kanalizacijo v Šempetru, Drešinji vasi in vzhodnem delu Petrovč ter Župan Občine Žalec Janko Kos obnovili in preplastili kar nekaj odsekov cest. O dogajanju v občini Žalec se je v zadnjem času precej govorilo tudi v državnih medijih. Skoraj vsak medij je poročal o nedavni nezgodi v Bio parku Nivo, še prej pa ni bilo mogoče presliša-ti, kako je enega od vaših občanov doletela sreča na EuroJackpotu. Je denar od dobitka za vas zaradi odgovornosti, kako ga boste čim bolj gospodarno porabili, breme ali priložnost? Zagotovo priložnost oziroma sladko breme. Denar smo med izredne prihodke razporedili v proračuna za leti 2015 in 2016. V načrtu imamo kar nekaj naložb. Glede nekaterih bomo počakali na ustrezne evropske razpise, da bomo pridobljena sredstva še dodatno oplemenitili. Res je, da mnogih investicij ne bi mogli izvesti, če tega denarja ne bi prejeli. V občini namreč ni nobenega podjetja, ki bi bilo po svoje moteče za okolje in bi zaradi negativnih vplivov na okolje namenjalo denar lokalni skupnosti. Občine Velenje, Šoštanj in Krško skoraj vsako leto dobijo »jackpot« prav na ta račun. Na zadnjih volitvah ste že v prvem krogu dosegli visok odstotek glasov. Kako si to razlagate? Zakaj mislite, da so vam volivci ponovno podelili mandat? Vsi kandidati smo bili po svoje dobri. Ljudem nisem obljubljal nemogočega. Moje vodilo je - če ne morem ljudem pomagati, jim vsaj škode ne bom povzročal. Zagotovo so prepoznali, da sem človek povezovanja. V občini se ne smemo deliti na leve in desne. Smo namreč lokalna skupnost, katere osnovni namen je reševanje vsakdanjih težav ljudi. Zaupanje volivcev ni dano za vselvj, ampak je vedno na preizkušnji. ve s samo eno neumno potezo ga lahko izgubim. Petrudil se bom, da ga bom potrjeval, pri čemer vem, da nikoli ne bom mogel ugoditi vsem občanenL Občinski! seje vŽalcu ve-ajajov primerjavi z drugimi za dolge inburne. Kako gledate iga očitkepolitične opozicije ozirom a svetnikov,ki vam vedno znova nasprotujejo? Vas njihovi nagovori kdaj vržejo iz tira? Za noben očitek mi ni pov-tem vseeno. Vedno znova poskušam razsoditi, koliko so te pripombo utemeljene in koliko so plod ustvarjanja negativnega vzdušja. Sklepi na občinskih sejah so vedno sprejeti z večino, a je res, da so na sejah vedno znova isti trije dežurni razpravljavci, ki t tajnimi in z drngačnimi nagovori opczarjajo nase. Mogoče sem na trenutke prevelik demokrat, ker pri razpravah ne želim nikogar omejevati oviroma mu azeti besede. Če nekdo pride na eniseji tudi do v5-krat za govornico, se vam ne zdi, da jes tem razpravljavcem nekaj narobe? Ljudje si tako ali tako sami ustvarijo mnenje, je pa škoda, leer nam °re vsem dragocen čss. Doma starejših občanov, ki je bil sprva načrtovan za območje med trgovinama Lidt in Hofer na obrobju Žalca, kot kaže, ne bo. Kaj lahko obeanipričakujejo na tem občmskem zemljišču? Danes narvkoje tempo ra-ovoja inveetitor oziroma tisti, ki ima denar. Občina Žalec de-nvrja za gradnjo trgovskih središč nima. V preteklosti smo iskali investitorje, ki bi na tem območju zgradili stanovanja, a zaradi krize ni bilo zanimanja, pojavili pa so se interesenti za gradnjo trgovskega središča. Smo pred odločitvijo, ali nekomu prodati zemljišče po nekoliko nižji ceni in s tem ustvariti vsaj nekaj delovnih mest ali čakati na boljše čase, ko bo lahko nekdo za nepremičnino ponudil več. Trenutno sta dva tuja interesenta, ki se ukvarjata z gradnjo večjih trgovskih središč z nizkoce-novnimi trgovinami, vendar na žalost za investicijo še nimata zagotovljenih finančnih virov. V tem času je precej aktualen odpis dolga. Kako je s tem v vaši občini? Tudi Občina Žalec je pristopila k odpisu dolga. Projekt na žalost ne bo rešil socialnih OBČIN Ž LEC V ŠTEVILKAH Podatki za leto 2013 Površina km2 117 Število preoivalcev 21 .3 99 Število moških 10.673 Število žensk 10,7261 Naravni prirast 80 Skupni piiiatt .157 Število delovn o aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 8.111 Število zapotlenih oseb 6.417 Številu simozapeslenih oseb 967 Šte^lo registriranih brezposelnih oseb 1.470 Povtiečna mesečna biuto plača nazaoosleno vsebo (EUR) 1.336.S8 Povpoečna mesevna neto plača na za°osleno osebo (j°R) 890,36 Število podjetij nopo Število o-ebnih avtomubilov 11 .255 Vij:Statističniusad Rt, podatki zaleto 2013 ttiik v Sloveniji, a je zagotovo primer dobre prakso, Id bi go morali le izpilil, čo bi ga žvleli kdaj še moreta ponovi-iti. Dolgove bi morali odpitan ljudem, ini so res v sltski, in ne oitim, ki bi ish zmogli porav-itctii a iztgoava-o sistnm. V Ob-Sini Žalcc smo že do zdaj skrbeli za to, do smo prisluhnili najšibkejšim m jimpomagali p (3 snojih zmožnovtih. In na kakšen načrn soci-slno najranljivejšim stojite sb s trani? Smo socialno naravnana občina. Poleg suivencij in enkratnih jsomoči najšibkej-eim nudimo tud1 brezplačen topel obrok. Dnevni centsr onevno obišde 30 pogamci znikoo, pieko Hü sadežev družbe Želse po ranjive skupine ljvdi vključujemo v družbo, Že nekaj časa obiro-mo vilkc hrane po t^ovtkih sreehščih. Prehtanike ivdel-ke jfvaejoma več kot sto ijudi. ŠPELA OŽIR Foto a arhtv NT jGrupA) CENTER LEPOTE A Sv a- Lepota izobnaževanje m storiVve Alena Skodic, s. p. Šlandrov trg 42 3310 Žalec GSM: 051 - 88 44 09 www.as-lepota.si E-pošta: info@as-lepota.si podaljševanje trepalnic permanentni make-up estetsko vrisovanje obrvi (microblading) geliranje in permanentno lakiranje nohtov ped i kura depilacija masaža izobraževalni tečaji Za več informacij obiščite našo spletno stran. Prenehajte sanjati o lepoti! Pridite k nam in sanje se vam bodo uresničile! 10 ŽALEC PRAZNUJE Sredi julija je žalski župan Janko Kos z direktorjem trebanjskega podjetja Ce-invest Francem Cveta-nom podpisal gradbeno pogodbo za gradnjo prizidka k Domu II. slovenskega tabora Žalec. Avgusta so zabrneli stroji, zdaj pa so že postavljeni tudi temelji novega objekta. V njem bodo najprej uredili veliko avlo, v naslednji fazi pa bosta v njem prostore dobila tudi Zavod za kultu- ro, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Osrednji kulturni hram Spodnje Savinjske doline je bil zgrajen leta 1985. Ker tudi takratni časi podobno kot danes niso bili naklonjeni velikim investicijam v kulturo, je bil prvotni projekt nekoliko prilagojen in zgrajena je bila manjša avla od prvotno načrtovane. »Hvaležen sem našim prednikom, ki so zgradili ta kulturni dom. To je osrednji kulturni hram v občini in je zaseden skoraj vse dni v letu. Tako je za današnje potrebe 212 kvadratnih metrov velika avla, kar predstavlja pol kvadratnega metra na sedež, absolutno premajhna,« je ob podpisu pogodbe dejal žalski župan Janko Kos. Normativi za preddverje sicer znašajo od 0,6 do 0,9 kvadratnega metra na sedež. Po prenovi in razširitvi bo avla velika 367 kvadratnih metrov, kar pomeni, da bo imel vsak obiskovalec v avli 0,88 kvadratnega metra prostora. »Zdaj bomo zadostili standardom. Ob tem bo avla po razširitvi poleg osnovnega namena za sprejem obiskovalcev postala dodaten prostor za izvedbo manjših kulturnih in drugih prireditev,« je še povedal župan. Občina je sicer prenovo načrtovala že dlje časa. Leta 1998 je zamenjala streho, leta 2005 uredila klimatiza-cijo, letos pa se je občina kot lastnica doma odločila za gradnjo prizidka. Poleg tega bo uredila še garderobe in nujne skladiščne prostore. V nadstropju prizidka bosta na 89 kvadratnih metrih neto površine prostore dobila tudi Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec ter Medobčinska splošna knjižnica Žalec. Energetske obnove še ne bo Hkrati z gradnjo prizidka je bila sprva predvidena tudi energetska obnova celotnega doma. Ker trenutno ni ustreznih razpisov za energetsko obnovo javnih objektov s pomočjo evropskega denarja in ker je gradnja prizidka kljub pogajanjem dražja od načrtovanega, so se v Žalcu odločili, da bodo v prvi fazi zgradili prizidek in uredili avlo, v naslednji fazi namensko uredili dodatne prostore v etaži in v tretji fazi objekt tudi energetsko obnovili. »V tem trenutku je najpomembneje, da povečamo avlo in da bo projekt kakovostno in pravočasno končan. Verjamem, da bodo v prihodnjih letih še na voljo ustrezni razpisi, da bomo celoten projekt lahko delno plačali tudi z evropskim denarjem,« je optimističen Kos. Vrednost prve faze projekta je ocenjena na pol milijona evrov, denar pa je v celoti zagotovila občina. Dvorana bo zaživela sredi oktobra Projekt gradnje prizidka in razširitev avle bosta predvidoma končana v šestih mesecih. Kljub temu program prireditev ne bo okrnjen, zatrjuje direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek: »Prireditve se bodo kljub vsemu začele sredi oktobra. Uporabljali bomo stranske vhode. Seveda bo treba veliko improvizacije, ki pa je resnici na ljubo tudi sicer ne manjka.« Nove abonmajske sezone se veseli tudi župan, ki obiskovalce in vse občane poziva k strpnosti v času gradbenih del: »To je investicija, ki se dela za naslednjih trideset let, potem bo kar nekaj časa mir. In če zdaj dva, tri mesece malo potrpimo, tudi ne bo nič narobe. Verjamem, da bomo.« Čakanje bo prijetnejše Na širitev in uporabo novih dodatnih prostorov bo morala še nekoliko počakati Medobčinska splošna knjižnica Žalec. A bo to čakanje po besedah direktorice Jolande Železnik precej prijetnejše, saj je bil največji korak v smeri k novim prostorom že narejen. »Največ novega prostora bomo namenili za razširitev domoznanskega oddelka. Tudi uporabnikom bomo omogočili bolj kakovostno bivanje pri nas, razbremenili bomo čitalnico, police pa bomo lahko postavili precej bolj narazen, kot so zdaj,« je še povedala Že-leznikova. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA Avla žalskega kulturnega hrama počasi že dobiva nove obrise. Kljub gradbenim delom vodstvo zavoda zatrjuje, da program prireditev ne bo okrnjen. Vpisi abonmajev za novo sezono se bodo začeli prihodnji teden. Od 7. do 18. septembra k vpisu vabijo sedanje abonente, medtem ko si bodo 26. septembra lahko letne vstopnice zagotovili tudi novi. Jubilej in širitev Žalski hram kulture bo po treh desetletjih dobil novo podobo - Gradnja ne bo okrnila programa oprema tekleni nadstresJR tjjejnnl odatki ЈИОу^ Branko TopolovecS.p Kidričeva 1, 3310 Žalec, SLOVENIJA gsm: >306(0)70 735 ^05 e-mail: brane.topoloveq@gmail.Cqrr f: brane topoiovec IKOS , d.o.o. Inženiring za kadre, organizacijo, svetovanje in druge storitve IKOS BP, d. o. o. Vrečerjeva ulica 14 3310 Žalec Tel.: 03 710 38 16 Fax: 03 71038 17 E-pošta: info@ikos.si www.ikos.si Storitve: - posredovanje začasne delovne sile, - dejavnosti pri iskanju zaposlitve, - izdelava dokumentacije za podjetja (akti, pravilniki, evidence, pogodbe ipd.), - delovnopravno svetovanje, - pridobivanje delovnih dovoljenj, - registracije podjetij - ustanovitve in spremembe. Butik s stilom z žensko in moško kolekcijo Mestni trg 7 3310 Žalec Tel.: 08 205 85 93 Fax: 08 205 85 94 E-pošta: info@calista.si Co&ita FASHION Častni občan bo postal Janez Meglič Občina Žalec praznuje občinski praznik 6. septembra v spomin na II. slovenski tabor, ki je bil v Žalcu leta 1868. Ljudsko zborovanje sodi med najpomembnejše dogodke v zgodovini žalske občine, saj se je z njim okrepil pomen Žalca v slovenskem okolju. Letošnja slavnostna seja občinskega sveta s podelitvijo priznanj bo to nedeljo ob 11. uri v telovadnici prenovljene Osnovne šole Petrovče. Naziv častnega občana bo prejel Janez Meglič iz Žalca, ki s svojim delom in z energijo že več desetletij pomembno bogati lokalno skupnost. V času službovanja se je udejstvoval kot pedagoški delavec, politik in občinski funkcionar, ves čas pa je bil predan tudi prostovoljnemu delu, ki se mu še posebej posveča v zadnjih letih, ko je upokojen. Med drugim od leta 2003 vodi Medobčinsko društvo invalidov Žalec, aktiven je tudi v društvu upokojencev in na športnem ter kulturnem področju. Grbe Občine Žalec bodo ob letošnjem občinskem prazniku prejeli Matjaž Goršek iz Petrovč za uspešno vodenje podjetja, razvoj kraja in pomoč širši družbeni skupnosti, Viktorija Rehar iz Žalca za dolgoletno aktivno delo na področju zdravstvene vzgoje in promocije zdravja, PGD Drešinja vas ob 100-letnici ustanovitve in PGD Dobriša vas-Petrovče ob 70-letnici ustanovitve. Dobitniki občinskih priznanj bodo Tatjana Krajnc iz Studenc za aktivno delo v Društvu upokojencev Ponikva, Jože Stepišnik iz Drešinje vasi za prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in običajev, Danica Vončina Veligošek iz Griž za dolgoletno požrtvovalno delo v Krajevni skupnosti Griže, Društvo upokojencev Velika Pirešica-Galicija za uspešno delo in sodelovanje s krajevno skupnostjo ter Društvo upokojencev Šempeter v Savinjski dolini ob 30-letnici ustanovitve in za aktivno delo v kraju. ŠO ŽALEC PRAZNUJE 11 Kolesarjenje združuje in krepi Na cilju v Logarski dolini več kot tisoč kolesarjev Na štartu velikega maratona se je zbralo več kot 650 kolesarjev, medtem ko se je družinskega, malega maratona udeležilo več kot 400 kolesarjev. Udeleženci so se lahko okrepčali na štirih postajah, za varnost pa je skrbela dobro organizirana ekipa spremnih vozil ter motoristov. Ker je varnost vedno na prvem mestu, so kolesarje ves čas spremljali tudi policisti in reševalci. Savinjske ceste so zadnjo avgustovsko soboto preplavili številni ljubitelji kolesarstva, ki so se udeležili že trinajstega rekreativnega kolesarskega maratona Zelene doline. Športnega dogodka se je udeležilo rekordno število kolesarjev. Na cilj v Logarsko dolino jih je »prigonilo« več kot tisoč. Da je kolesarstvo tudi med Slovenci vedno bolj priljubljen šport, potrjuje množica kolesarjev, ki se je zbrala na štartu trinajstega rekreativnega kolesarskega maratona Zelene doline. Bolje pripravljeni rekreativci so se zbrali v Arji vasi in pedala vrteli 72 kilometrov, družine in tisti z malo manj kondicije so se jim priključili na štartu v Ljubnem, do skupnega cilja v osrčju ene najlepših dolin jih je čakalo 32 kilometrov. »Cilj kolesarjenja je utrditi sodelovanje Mlekarne Celeia z vsemi ljubitelji kolesarstva in tudi s sokrajani, s katerimi skupaj ustvarjamo zgodbe našega kraja.,« je povedala Marjeta Železnik iz Mlekarne Celeia. Prav zato je letos pot velikega maratona s štar-tom v Arji vasi kolesarje popeljala tudi skozi prenovljeno središče Žalca. Kolesarji so bili za dober štart, taktično dobro vožnjo in borbo vse do cilja nagrajeni s toplim obrokom. A cilj ni predstavljal samo počitka po naporni vožnji. Za pestro dogajanje so poskrbeli bogat srečelov in takti narodnozabavne glasbe. Prijeten dan so udeleženci sklenili z obljubo: »Vidimo se prihodnje leto!« LK Foto: SHERPA lhakiia. 1 p EVERYTHING YOU НШ» i № Prodaja in servis orodja Makita Adoptđ Slandrov trg 20, 3310 Žalec tel.: 03 712 14 OO; fax: 03 712 14 15 e-mail: lnfo@adopta.si; www.adopta.si Mizmwßizmmvtm PRAVOČASNO POSKRBITE ZA SVOJO DAVČNO BLAGAJNO a ADOPTIS & ■xckvtis аз^л ADOPTIS TOUCH PERSONAL E RAČUN ADOPT '. INVENTORY ADOPTIS LIGHT NUDIMO VAM CELOVITE RAČUNOVODSKE STORITVE www.adopta.si - info@adopta.si - 03 712 14 00 Eltida-M, d. o. o. Šlandrov trg 33 3310 Žalec Tel.: 070 331 113 info@eltida-m.si www.eitida-m.si Pooblaščeni za izvajanje: - varnosti pri delu - požarnega reda - pregleda delovne opreme 12 ŽALEC PRAZNUJE Družini Rojnik delo na hmeljarski kmetiji ne predstavlja zgolj obveze, temveč tudi veselje in zabavo. Čeprav otroci za zdaj še iščejo vsak svojo pot, so s kmetijo tesno povezani in vsi sodelujejo pri delu in tudi pri vodenju. »To je družinsko podjetje, zato med nami, kar se dela tiče, ni skrivnosti,« pravita starša. Ljubezen do hmelja in hmeljevega napitka sta starša že uspešno prenesla na vse tri otroke. Še najbolj je s hmeljem povezan najstarejši Luka. 22-letnik želi, da bi na kmetiji sčasoma poleg odličnega hmelja varili tudi odlično domače pivo. Prve zametke lastne mini pivovarne je že postavil, prvo pivo so tudi že poskusili, a kot pravi mama Marta, morajo vse stvari najprej dozoreti. Tako bo fant izkušnje še nekaj časa nabiral tako doma kot v tujini. Pri tem ga starša, predvsem mama, pri podjetniških idejah in poskusih podpirata. Marta tudi sama želi čez čas proizvodnjo nadgraditi z lastno pivovarno: »Večkrat nas obiščejo domači in tuji goste, a jim ne moremo ponuditi lastnega piva.« Tako se bo v prihodnjih dneh s kakšnim drugim hmeljevim napitkom morala zadovoljiti tudi ekipa makedonske televizije, ki si bo prišla ogledat kmetijo. To, kar danes v le nekaj sekundah opravi najsodobnejši obi- Pot obranega hmelja v sortirnico in naprej do ralni stroj, so nekdaj ure in ure počele gospodinje. avtomatizirana. Pri tem je bolj kot kmetijsko poi Družinsko pod, z vonjem hmel Več kot 180-letna tradicija pridelave hmelja Gospodar Alojz Rojnik in žena Marta ter njuni trije otroci - Luka, Teja in Hana - skrbijo za 62 hektarjev veliko kmetijo, na kateri na več kot 40 hektarjih pridelujejo hmelj. Do leta 2007 so na kmetiji imeli tudi 25 krav molznic, nato so se povsem osredotočili na hmeljarstvo. Danes imajo najsodobnejšo opremo za pridelavo, obiranje in sušenje hmelja. Pridelek večino- ma prodajo na tuje, glavni trg so Združene države Amerike. Po kmetiji nas je popeljala gospodinja Marta, ki se je v Savinjsko dolino priselila leta 1992. »Takrat smo obdelovali približno pet hektarjev hmeljevih nasadov, pri čemer smo se ukvarjali tudi z mlečno proizvodnjo,« se spominja svojih začetkov na kmetiji, ki sta jo z možem prevzela od njegovega očeta. Z leti so se zaradi pridnih rok obdelovalne površine povečevale. Prelomno je bilo leto 1999, ko je šel v stečaj žalski Hmezad. »Takrat je mož precej pogumno v najem vzel 15 hektarjev površin. Čeprav je bilo sprva zelo naporno in kaotično, se je poteza izkazala za uspešno,« pripoveduje mati treh otrok, ki si je leta 2007 prislužila udi naziv mlade kmetice leta. In ravno leto 2007 je bilo za kmetijo znova prelomno, saj so ta- Najsodobnejša oprema Na kmetiji Rojnik so se v zadnjem desetletju povsem modernizirali. Tako jim pri delu pomaga najsodobnejši obiralni stroj, uredili so povsem avtomatizirano sortrni-co in eno najmodernejših sušilnic hmelja v tem delu Evrope. Vse to so nadgradili še s celotno pakirno linijo. Ker mora imeti hmelj na embalaži certifikat, so pred nekaj leti odprli tudi certificirni center, tako da ves domači pridelek certificirajo kar doma. Kmetija ima celoten strojni park, ki vsebuje tako traktorje kot tudi vse priključke in pršilni- ke, ki jih potrebujejo za obdelavo hmeljišč. V vsa hmeljišča so napeljali kapljični sistem zalivanja, kar omogoča možnost dognojevanja nasadov, tako da je vnos hranil še bolj nadzorovan in je aplikacija še bolj natančna. Letos so, tudi zaradi želje ameriških Polica, ki je kos vsem izzivom GENERALI PISARNA ŽALEC Šlandrov trg 40, 3310 Žalec ZAVARUJ & REGISTRIRAJ ŽALEC PRAZNUJE 13 sušilnice je že povsem membno strojno znanje. Ko se hmelj posuši na približno 60 stopinjah Celzija, ga s tekočim trakom prepeljejo v shrambo ... ... od koder ga s pomočjo novega tekočega traku in polnilnega lijaka spravijo v vreče. jetje ja krat opustili živinorejo in se usmerili izključno v pridelavo hmelja. Bili so med prvimi, ki so postavili sodobno sušilnico in nekaj let kasneje tudi obi-ralno halo, v kateri se danes bohoti najsodobnejši stroj za obiranje. »Mož je veliko hodil po tujini in je znanje ter izkušnje tujih velikih hmeljarjev prinesel domov,« pove Marta. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA kupcev, v poslopju uredili še hladilnico, kjer bo hmelj čakal na prijetnih šestih stopinjah, da ga odpeljejo. K napredku in strojni posodobitvi je ves čas stremel gospodar Alojz Rojnik, ki je večino novosti spoznal med obiski tujih sejmov. Pred leti si je moderne hmeljarske kmetije ogledoval v tujini, danes si prihajajo tujci ogledovat njegovo kmetijo. Na kmetiji Rojnik veliko stvari postorijo sami, vendar na vrhuncu sezon - spomladi in konec poletja - najamejo pomoč. V teh dneh jim pomaga pet sezonskih delavcev iz Romunije, ki so pri njih že četrto leto. Še več sezonskih delavcev je na kmetiji spomladi, ko se hmeljišča pripravljajo. Sicer jim pomagata tudi traktorist in strojnik. Kot je povedala Marta, je urnik v teh dneh zelo naporen in lahko traja tudi do petnajst ur. Seveda imajo v tem času tudi urne odmore za obroke, za katere poskrbijo dekleta. Se pa vsak dan na jedilniku znajde tudi kakšna sladka osvežitev, predvsem sladoled, pravi glavna gospodinja. »Naši delavci sploh ne pijejo alkohola - in znano je, da so tisti, ki alkohola ne uživajo, bolj sladkosnedi - zato jih v teh vročih dneh >pocrkljamo< s sladoledom ali čim podobnim.« Marta Rojnik, ki se je na kmetijo v Savinjsko dolino poročila pred 23 leti, si je leta 2007 prislužila tudi laskavi naslov mlade kmetice leta. Na to je sicer še vedno ponosna, a še bolj je ponosna na družino. Poleg tega, da je zadolžena za gospodinjska dela in za vzgojo otrok, je odgovorna tudi za vodenje kmetije. Njen zaščitni znak predstavljajo dobra volja in nasmejan obraz ter zvrhana mera optimizma. Hkrati je tudi zelo ambiciozna in kreativna. Novosti se ne boji, prej nasprotno, prav veseli se jih. Ulitki iz vermikularne litine Ulitki iz sive litine Ulitki iz Sn-brona Ulitki iz ognjevarne litine Ulitki iz nodularne litine Zvonovi iz Sn-brona Ulitki za steklarsko industrijo Ulitki iz legirane sive litine www.feniks-omco.si OMCO Feniks Slovenija d.o.o., C. žalskega tabora 10, 3310 Žalec m^draTOčKA ч ZAVAROVALNO ZASTOPNIŠKA DRUŽ8A Združujemo najboljše. NASE STRANKE DOBIJO NAJVEČ! * DRUŽI NSKI BONUS POPUST TAKOJ *Za dodatne informacije - SE VIDIMO.. ERGOWGRAWE Vienna Insurance Group gsm: 041 703 373 RIBOGOJNICÄTZALEC Qajenje in piadaja ^tadkaaadnlh %16l Delovni čas: od ponedeljka do sobote od 7. do 11. ure in od 12. do 16. ure, nedelja in prazniki od 8. do 12. ure. Marko Hrovat s.p., Dobriša vas 4la, Žalec Rogatec pred novimi izzivi Načrtujejo gradnjo nizkoenergetskega vrtca in obvoznico mimo trškega jedra V Rogatcu, ki je v Sloveniji med drugim znan po največjem muzeju na prostem, so letos turistično ponudbo obogatili še z rokodelskim centrom in tako celovito uredili grad Stmol. Občina je v ta namen pridobila skoraj pol milijona evrov na razpisu Evropskega sklada za regionalni razvoj, medtem ko je celotna naložba znašala približno 700 tisočakov. Omenjena naložba se uvršča med večje pridobitve v zadnjem letu. Občinska uprava pa že snuje načrte za gradnjo nizkoenergetskega vrtca in obvoznico mimo trškega jedra. Na praznovanje občinskega praznika, ki ga bodo z osrednjo prireditvijo in podelitvijo občinskih priznanj obeležili to soboto, že več dni opozarja pestro prireditveno dogajanje. Tega pripravljajo najrazličnejša društva v občini. Ker je župan Martin Mikolič v teh dneh zaradi bolezni odstoten, je utrip v občini od zadnjega občinskega praznika povzel podžupan Anton Roškar. V Rogatcu ste maja namenu predali obnovljen vzhodni in zahodni del gradu Strmol in s tem nov rokodelski center. Vam je že uspelo usposobiti domače rokodelce, da bodo lahko izvajali prikaze in delavnice? S to ureditvijo smo dobili prostore, v katere smo namestili opremo za izvajanje štirih dejavnosti - steklarstva, pletarstva, tkalstva in lončarstva. Od odprtja do danes so delavnice že zaživele, izvajamo jih tudi ob koncih tedna, tako da si jih lahko ogleda čim več ljudi. Edina delavnica, ki še ni zaživela, je steklarska. Steklarska peč bo namreč začela delovati v tem mesecu. Dogovarjamo se tudi z mojstri oziroma s poznavalci obrti, ki bodo delavnice vodili. Usposabljamo tudi ljudi iz našega okolja. To pomeni, da bomo lahko sami izvajali nekatere delavnice, podobno kot to počnemo v muzeju na prostem. Bo rokodelski center omogočil tudi nove zaposlitve? Eden od pogojev razpisa je bil med drugim ta, da se mora z odprtjem rokodelskega centra odpreti vsaj eno delovno mesto. To bomo uresničili prihodnje leto. Občina Rogatec je sodelovala tudi v projektu Vo-dooskrba v porečju Sotle. Kaj ste uredili v sklopu projekta in kako je bilo s financiranjem, glede na to, da je država zamujala z izplačili? V sklopu projekta, ki je že končan, smo približno sedem kilometrov starih azbestnih cevi nadomestili z novimi. Glede izplačil države smo res imeli precej težav, a smo jih premostili s posojili. Del projekta še ni plačan, mislim, da gre za približno pet odstotkov vrednosti naše naložbe. Vendar pričakujem pozitivno rešitev in nakazila nekje do konca leta. Kljub velikemu projektu urejanja vodooskrbe na drugih področjih niste počivali. Pravkar končujemo dve manjši naložbi, ki sta skupaj vredni približno 50 tisoč evrov. Gre za dogradnjo oziroma podaljšanje vodovoda v krajih Sv. Jurij in Ža- henberc. V slednjem v teh dneh gradimo še prečrpali-šče. Prebivalci omenjenih krajev so doslej imeli svoja zajetja, a ta v sušnih obdobjih niso zagotavljala dovolj vode. Na nov vodovod bodo svoja gospodinjstva sprva prikjučili občani, ki živijo najbližje, gre za približno 15 gospodinjstev, sicer pa je možen priklop več gospodinjstev. Decembra ste se v Rogatcu veselili odprtja železniške povezave do Džur-manca. Je za to povezavo kaj več zanimanja kot za kopalni vlak, ki so ga Slovenske železnice kmalu po uvedbi ukinile? Na tem odseku potniški vlak vozi le v popoldanskem času. Podatka o tem, koliko ljudi ga uporablja, nimam. A se Slovenske železnice in železnice na hrvaški strani dogovarjajo, da bi vlak vozil še dopoldan. Pri tem je obuditev povezave med Rogatcem in Džurmancem po mojem Občina Rogatec praznuje na prvo septembrsko soboto, občinski praznik pa spominja na dolgoletno sejemsko tradicijo v kraju. Že pred letom 1550 je nadvojvoda Ferdinand I. odobril trgu Rogatec tedenski sejem ob sredah in določil tri datume za letne sejme. Število sejmov se je iz leta v leto spreminjalo. Tako so bili znani Marjetin, Jožefov, Jernejev in Andrejev sejem. Najdaljšo tradicijo ima Jernejev sejem, ki so ga prirejali 24. avgusta, hkrati pa je Jernej že več kot 700 let zavetnik kraja. »Stvari želimo postaviti na svoje mesto. Imamo še veliko starih grehov, ki bi jih radi popravili, a se vse ponavadi konča pri denarju. Vendar menim, da se kakovost življenja izboljšuje. Ustvarjamo pogoje za novogradnje, za podjetja, za delovna mesta ljudi,«pravipožupan Rogatca Anton Roškar. »V Rogatcu je prijetno živeti. Kljub temu da živimo ob meji, se to ne čuti. Še malo in teh mej več ne bo, kot jih ni bilo tudi v preteklem obdobju zgodovine,« pravi podžupan Anton Roškar. Svojo funkcijo opravlja neprofesinalno, saj je zaposlen v podjetju Gorenje. mnenju pomembnejša za tovorni promet. Predvsem zaradi tovarne stekla Ve-tropack Straža iz Huma na Sotli. Vendar na slovenski strani proga ni pripravljena za takšne obremenitve, saj še menjujejo železniške pragove. Počasi se pripravljate tudi na gradnjo novega nizkoenergetskega vrtca. Bo glede na neznanke prihodnje finančne perspektive možno pridobiti denar za takšne projekte? Odločili smo se, da bomo kljub neznankam pripravili načrte in denar namenili za izdelavo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Smo optimisti, saj pričakujemo, da se bo zagotovo pojavila kakšna možnost, da se bomo lahko prijavili na razpis. V naslednji finančni perspektivi si obetamo predvsem možnost sodelovanja na razpisih za obmejno območje. Iz izkušenj vemo, da je pripravljena dokumentacija pri tem izjemnega pomena. Načrtujete tudi obvoznico mimo trškega jedra. Je v tako majhnem kraju promet skozi središče velik problem? Je, še posebej v teh mesecih, ko so na mejnem prehodu Gruškovje dolge čakalne vrste. Vozniki si s pomočjo navigacije poiščejo drugo pot, tudi radijske postaje jih preusmerjajo na mejni prehod Dobovec. To za Rogatec pomeni povečan promet skozi trško jedro, kjer že tako vozi precej kamionov. Ureditev trškega jedra v prvem delu še ne bi prinesla popolnega zaprtja prometa. Zastavili smo si cilj, da bi tam uredili pohodne in parkovne površine. Promet bi bil enosmerni. Jedro bi zaprli po gradnji nove obvoznice, ko bi lahko staremu trgu dali nove vsebine. Pri tem mislim, da moramo nekaj narediti že zaradi prebivalcev, ki tam živijo. Občina je že nekajkrat skušala prodati nekaj svojih zemljišč in nepremičnin. Je bila uspešna? S prodajo imamo glede na razmere, ki vladajo na nepremičninskem trgu, težave tudi v Rogatcu. Medtem ko za nakup stare občine in lokalov v trgu ni velikega zanimanja, bolje kaže prodaji zemljišč, namenjenih gradnji. V neposredni bližini muzeja na prostem urejamo sosesko S5. Prvo zemljišče je že prodano, na voljo imamo še tri. V celotni soseski bo sicer 25 zemljišč, vendar gre razen štirih občinskih za parcele v zasebni lasti. Sive lase vam povzročajo plazovi. Kakšno je stanje, vam je katerega vendarle uspelo ukrotiti? Tistega, ki je zaprl cesto med Donačko Goro in Dobovcem, smo sanirali, stroški so znašali približno 57 tisoč evrov. Je pa občina pridobila tudi denar za sanacijo nekaterih manjših plazov. Upam, da jih bomo ukrotili do jeseni, še prej pa mora biti končan razpis za izvajalca. V dneh, ko se je začelo novo šolsko leto, je občina poskrbela tudi za varnejšo pot v šolo. Uredila je namreč javno razsvetljavo ob pešpoti med Osnovno šolo Rogatec in Žerakom. Celotna pešpot ima sedaj urejeno javno razsvetljavo. Pot so prej razsvetljevale luči ob glavni cesti, a so precej oddaljene. Zato je zdaj bolje poskrbljeno za varnost šolarjev in drugih udeležencev prometa. Postavljenih je 13 novih svetilk, naložba je vredna približno 13 tisoč evrov. TINA STRMČNIK Foto: TS Občina Rogatec v številkah Površina km2 40 Število prebivalcev 3.133 Število moških 1.561 Število žensk 1.572 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.291 Število zaposlenih oseb 678 Število samozaposlenih oseb 179 Število registriranih brezposelnih oseb 224 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR)1.131,60 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 777,66 Število podjetij 206 Število osebnih avtomobilov 1.507 Vir: podatki Statističnega urada RS za leto 2013 ROGATEC PRAZNUJE 15 PGD Donačka Gora je 70 let delovanja minulo soboto obeležilo s slavnostno gasilsko parado. Po njej je sledil bogat program. Med Po zaslugi pridnih rok gasilcev ima vaško-gasilski dom prenovljen del ostrešja, prebar-drugim je nastopila tudi domačinka in članica društva jodlarka Dolores Pušaver, ki se je predstavila s svojo avtorsko skladbo. vano fasado in urejeno okolico. Člani društva se bodo posvetili še urejanju parkirišč. Že 70 let krotijo rdečega petelina Letos s prostovoljnim delom obnovili vaško-gasilski dom Članice PGD Donačka Gora. V društvu se lahko pohvalijo s tremi operativnimi gasilkami, ki enakopravno sodelujejo na intervencijah in pri ostalih dejavnosti v društvu. »Gasilci smo v občini z leti pridobili precejšen ugled, saj smo ena od organizacij, ki priskoči na pomoč, ko je to potrebno. Ko nas pokličejo, se hitro zberemo in pridemo na mesto intervencije. Ljudje nas podpirajo in mi smo ponosni na to,« je povedal predsednik pGd Donačka Gora Andrej Turk. Minulo soboto je bilo pod Donačko goro zelo živahno. Tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo (PGD) je 70 let delovanja namreč obeležilo s slavnostno gasilsko parado, ki se je je udeležilo 30 okoliških gasilskih društev. Povabilu se je odzvalo tudi vodstvo Gasilske zveze Šmarje pri Jelšah. Manjkali niso nastopi godbe na pihala, ročnih možnaristov, ljudskih pevk. Kot se spodobi, je uradnemu delu sledila tudi gasilska veselica. Visok jubilej društva, ki danes v svojih vrstah združuje sto članov, je predstavljal tudi priložnost za klepet ob prazniku Občine Rogatec. Prostovoljno gasilsko društvo Donačka Gora je bilo ustanovljeno leta 1945, ko so ljudje po drugi svetovni vojni začeli obnavljati porušeno domovino. Društvo je vzniknilo iz potreb, saj so bile strehe hiš takrat še večinoma slamnate. Če se je kje vnel ogenj, je lahko en požar uničil celo vas. Med ustanovitelji so bili tedanji upravitelj tamkajšnje šole Anton Stefanciosa, ključavničar Anton Mikolič in prvi predsednik krajevnega odbora Štefan Gobec. Danes je v društvo včlanjenih sto članov, od tega je 30 operativnih gasilcev. Naloge gasilcev so raznolike, je povedal predsednik društva Andrej Turk. Sodelujejo pri gašenju požarov, ljudem na pomoč priskočijo tudi pri neurjih, ko veter odkriva strehe ali ko voda zaliva kleti. Zadnji večji požar so v PGD Donačka Gora zabeležili na novega leta dan, ko so ognjeni zublji zajeli hlev pri Sv. Juriju. Gasilcem je po zaslugi hitrega posredovanja uspelo pred požarom obvarovati večji del poslopja in vse sosednje hiše. Zavihali rokave za obnovo Gasilci so imeli v tem letu polne roke dela z obnovo vaško-gasilskega doma, kjer imajo sedež od leta 1991, medtem ko se je v preteklosti društvo pogosto selilo. Prve prostore, kjer je hranilo opremo, je imelo v kraju Ga-berje. Leta 1948 se je preselilo v prostore v kraj Sv. Jurij. Leta 1982 so gasilci naredili velik korak, saj so se iz na-jemniških prostorov preselili »na svoje«, in sicer na Brezje. Njihov obstoječi vaško-ga-silski dom je rasel postopoma. Leta 1997 so člani zgradili garaže. Leto kasneje so imeli v svojih prostorih, kjer so uredili še sejno sobo in pisarno, prvi občni zbor. Leta 2002 so namenu predali še dvorano, kjer imajo občne zbore in različne prireditve. Ker je od postavitve gasilskega doma kljub temu minilo že 24 let, so člani društva nedavno prekrili streho, zamenjali del ostrešja, prebarvali fasado in uredili okolico. Naložba je znašala približno 18 tisoč evrov. Rokave so zavihali gasilci sami, medtem ko je za gradbeni material poskrbela občina. V prihodnje bodo skušali urediti še parkirišča, da bo okoli gasilskega doma več prostora za vozila. Skrbijo za novo opremo Društvo skrbi za nenehno izobraževanje gasilcev, da lahko varno opravljajo svoje delo. Vsako leto se precej članov odpravi na različna usposabljanja v izobraževalni center na Ig. Sodelujejo tudi z Gasilsko zvezo Šmarje pri Jelšah, ki prav tako skrbi za različna izobraževanja. V PGD Donačka Gora bodo letos po besedah Turka posodobili opremo za operativne gasilce, saj bodo kupili deset gasilskih zaščitnih oblek. V vozni park v bližnji prihodnosti ne bodo vlagali. Pred približno desetimi leti so namreč prevzeli nov kombi za prevoz moštva in opreme, leta 2013 pa novo gasilsko vozilo, avtocisterno AC 16/50. Prijateljstvo ne pozna meja Gasilci so v svojem kraju znani tudi kot pomembni oblikovalci družabnega življenja. Leta 2013 so ob prevzemu vozila pripravili večjo veselico, sicer pa s tamkajšnjo krajevno skupnostjo, z društvom žena in drugimi društvi organizirajo različne prireditve, med drugim vaške igre in tekme koscev. Pobrateni so s PGD Raz-vanje iz Maribora. Temu društvu je kar pol stoletja predsedoval Avgust Seničar, rojak iz Žahenberca pri Rogatcu, ki je krivec za prijateljstvo med obema društvoma in tudi častni član PGD Do-načka Gora. Omeniti je treba še, da je mariborsko gasilsko društvo leta 2003 kolegom iz Donačke Gore odstopilo starejšo avtomobilsko cisterno, ki je tamkajšnjim gasilcem služila, dokler niso leta 2013 v svojo garažo prevzeli novega vozila. TINA STRMČNIK Foto: Majda Zemljič in PGD Donačka Gora Nogometaši za malega Jakoba V športnem parku v Rogatcu so nogometaši pripravili pravi športni dobrodelni praznik Na zelenici Športnega parka Rogatec so na prvi šolski dan nogometaši domačega kluba Mons Claudius in gostje iz Celja odigrali prav posebno tekmo. Čeprav je pri športnikih vedno prisotna želja po zmagi, je bilo tokrat drugače. Za okroglim usnjem so se podili zaradi želje, da bi pomagali Jakobu in njegovi družini do uresničitve sanj. Zgodbo petinpolletnega Jakoba iz okolice Rogaške Slatine, ki se je rodil brez kolka, prav tako mu ne raste zgornji del stegnenice, pri čemer ima desno nogo kar enajst centimetrov krajšo od druge, ste v Novem tedniku že lahko prebrali. Pred mesecem se je začela vseslovenska akcija zbiranja denarja, da bi se lahko navdušen nogometaš nekoč tudi sam udeležil pravega nogometnega treninga. Akciji so se pridružili tudi nogometaši Rogatca in Celja, ki so dobrodelno tekmo odigrali v okviru občinske- ga praznika. Poleg športnega obračuna so organizatorji pripravili tudi dražbo podpisanih športnih majic. Svoj dres je v dobrodelne namene podaril tudi Ivan Fi-rer, Rogatčan, ki igra za Celje. »Odziv je bil fenomenalen. Na licitaciji sta bila dva dresa prodana za kar 450 evrov. Celjski klub je dodatno prispeval še 300 evrov. Tako se je v tem popoldnevu v Jakobovo škatlico z vsemi prispevki zbralo 1.588 evrov,« utrujena, a zadovoljna pove Anita Krumpak, Jakobova mamica. Na zelenici so bili pričakovano precej boljši Celjani, ki so dodobra napolnili domačo mrežo. Končni izid 8:0 bo šel hitro v pozabo, ostala pa bosta lep spomin in zavedanje, da lahko tudi majhni, če stopijo skupaj, naredijo veliko. Sicer pa je bil zmagovalec znan že vnaprej. To je bil nasmejani Jakob. Družino Zupan-Krumpak čaka v naslednjih tednih še veliko dela, da bo prepričala, da je vredna zaupanja in pomoči. V mesecu je zbrala zelo lepo vsoto 65 tisoč evrov, a to je še daleč od dvestotice, ki jo potrebujejo. »Tisti, ki lahko, naj donirajo in pomagajo. Verjemite, denar bo šel v prave roke,« Anita poziva vse, ki na računu lahko pogrešajo nekaj evrov, da jh namenijo Jakobu. LK Kako lahko pomagate? Uporabniki mobilnih storitev Telekoma, Izimobila, Debitela, Tušmobila in Simobila lahko pošljejo SMS-sporočilo s ključno besedo JAKOB ali JAKOB5 na številko 1919 in prispevali bodo evro ali pet evrov za Jakobovo operacijo. Denar lahko nakažete na: TRR društva Slatna stopimo skup SI56 6100 0000 7878 978, Delavska hranilnica ali na Jakobov TRR SI56 03163 1000515541, SKB banka, Jakob Zupan, Cerovec pod Bočem 20b, 3250 Rogaška Slatina. Anton Stefanciosa, ki je bil eden od ustanoviteljv PGD Donačka Gora, je bil izredno dejaven v kraju. Stefanciosa je bil glavni pobudnik kulturnega, prosvetnega in socialno-gospodarskega življenja in razvoja. Šolo je kot ravnatelj vodil do leta 1953, ta ustanova pa je bila tedaj središče dogajanja v kraju. Stefanciosa je predsedoval še čebelarskemu društvu, poveljeval je gasilcem, bil je organizator in voditelj gledališke skupine, prepeval je v cerkvenem zboru, bil pa je tudi eden od osrednjih članov rogaškega Sokola. 16 VSI NASI MOJSTRI 11AZMISLJAT1Ü O PRENOVI, ШШ111Ш j AirvTDVT ALI ODLIČNI STORITVI Preberite aktualno ponudbo in, s>i -privoščite najboljše! V Plaskanovem mlinu tudi stroj za luščenje pire Pira je stara zvrst pšenice, ki spada med prve gojene žitarice. Ni hibrid kot druge sorte sodobne pšenice. Njeno zrnje ima za razliko od drugih žit dvojno plevo, ki je samo z mlatenjem ni mogoče odstraniti, temveč je potreben poseben postopek odstranjevanja. To morda pomeni dodatno delo, vendar na drugi strani omogoča zrnu, da ostane zaščiteno vse do predelave - do njega ne morejo nobena zaščitna sredstva, ki jih uporabljajo med rastjo, ali morebitni drugi onesnaževalci v obliki izpušnih plinov in insektov. Po vsebnosti beljakovin sodi pira v sam vrh med žiti, saj jih vsebuje do 20 odstotkov, kar je precej več kot pri navadni pšenici (do 15 odstotkov). Biološka vrednost pire se kaže tudi v večji vsebnosti esencialnih aminokislin, čeprav ji tako kot drugim žitom primanjkujeta predvsem triptofan in lizin. Pomembna lastnost pire v primerjavi s pšenico je v sestavi njenih beljakovin. Lahko jo namreč uporabljamo pri dietah, ki izključujejo pšenico zaradi alergije na pšenične beljakovine (ni pa priporočljiva pri celiakiji). ■ИТИНРШПИП PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuuuuj.strüjeplastlka.sL Vedno večje povpraševanje po piri Pomena zdravja se zavedajo tudi v domačem mlinu Plaskan iz Braslovč, ki ga že vrsto let uspešno vodi Uroš Zupanc. V letošnjem letu so investirali v nakup stroja za luščenju pire, kar za njih pomeni veliko naložbo v prihodnost. Kot pravi Uroš, so se za nakup odločili zaradi povečanega povpraševanja po piri in pirinih izdelkih (moka, zdrob in drugi izdelki) na trgu. »Za razliko od pšenice se pleva pirinega zrna odstrani šele pred nadaljnjo predelavo s posebnimi prilagojenimi stroji za luščenje. Tak stroj smo kupili pri nas. Doslej smo nudili pridelovalcem (ali kmetom) pirinega žita le mletje že oluščene pire ali pa smo jo dali luščiti drugam. Zdaj bodo lahko kmetje tudi to storitev opravili pri nas.« Kmečki mlin Plaskan, Male Braslovče 16, Braslovče Tel.: 031 396 635, www.plaskanovmlin.net Na vprašanje, ali imajo svoja lastna polja z žiti, Zupanc pravi: »Nimamo lastnih polj, a vse žito (pira) zraste na domači slovenski zemlji. V svoji ponudbi imamo tudi pirino moko (belo in polnozrnato).« »Moča vzame dva hlebca kruha, suša pa enega.« Tega pregovora se drži tudi Uroš. »Tako kot drugi kmetijski pridelki je tudi kakovost žita pogojena z vremenom. Ker je bilo letošnje poletje sončno in toplo, pri čemer ni bilo preveč vode, lahko pričakujemo kakovostno žito,« napoveduje letino. Ali ste vedeli? - Iz 100 kg pire pridobimo približno 60 kg polnozrnate pirine moke ali 50 kg bele pi-rine moke. - Pirine pleve uporabljajo kot posebno naravno polnilo za vzglavnike. Pripomogli naj v '-v-, ifiir - -j . bi k mirnemu in sproščujočemu spanju in zmanjšanju oziroma prenehanju hudih glavobolov. Pleve se z lahkoto prilagodijo zunanji temperaturi, zato preprečujejo pregrevanje kože in tako zagotavljajo prijetno posteljno mikroklimo. Pira v kuhinji Pira je vsestransko živilo. Kuhano lahko dodajamo v solate in tudi juham kot zakuho. Iz pirinih izdelkov lahko pripravimo tudi samostojne jedi, kot so rižota, pirin kruh, testenine, slaščice ... r RECEPT Pirin kruh malo drugače 0,5 kg pirine moke 0,5 l vode žlička soli zavitek pecilnega praška (ali cca 22 g) žlička olivnega olja mešanica semen za kruh (sezam, mak, bučna, sončnična semena) Priprava: Moko, sol, pecilni prašek in semena zmešamo z vodo in gnetemo, dokler testo ne postane homogeno. Masa ne sme biti ne pretrda ne presu-ha. Nato jo damo v namaščen pekač oziroma uporabimo peki papir. Pečemo približno 60 minut na 200 stopinjah Celzija. Prednost: ker kruh ne vsebuje kvasa, pomaga proti kandidi. V. ASFALT Asfalt Kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 A, 3225 planina pri Sevnici +3BB 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET v dobrem< 450 tisočakov, ki bodo vplačani z Danske,« je dejal predsednik, ki mu očitno ne manjka poguma. Samo da ga ne bo imel preveč; ob morebitni novi krizi se Klarič ne bo več vrnil. Nato se je predsednik lotil iskanja novega trenerja: »Morda pa bo kdo sam poklical, ko bo izvedel za Rožmanov odhod.« Z novim letom, ko bo Koeben-havn plačal drugo polovico odškodnine za Verbiča, naj bi torej celjski klub izplaval iz rdečih številk. Novinca v celjskem moštvu sta 29-le-tni avstrijski krilni nogometaš Osman Ali in 26-letni napadalec Enis Đurkovič. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA M ■ V VB ■ Prvič s čipi v balvanskem plezanju. V finalu je v konkurenci mladink nastopila Julija Kruder iz celjske Matice in osvojila šesto mesto. Srb iz ZDA Laško: Košarkarski klub Zlatorog je v svoje vrste za Vujasinovićem, Čebaškom, Djeki-ćem in Jeftićem sprejel še Aleksandra Milo-savljevića. 25-letni in 206 cm visoki srbski center je zadnja leta preživel na ameriških univerzah. Proti Siriji Celje: Ženski košarkarski klub Athlete je v svoje vrste privabil mladinsko državno reprezentantko, Mariborčanko Altheo Gwashavanhu. Po prihodu Zale Friškovec in Andreje Marič je Althea tretja okrepitev državnih prvakinj pred novo sezono. Trener Damir Grgič je nameraval ekipo sprva preizkusiti na pripravljalnem turnirju v Sarajevu, ki pa je odpadel. Državne in pokalne prvakinje se bodo udeležile turnirja v Libanonu. Sedmi na EP Krakov: Na evropskem prvenstvu za mlajše člane je 19-letni Martin Srabotnik v finalu osvojil sedmo mesto, potem ko je imel v polfinalu tretji najboljši čas. Nekoliko slabša vožnja kot v polfinalu in en dotik sta ga oddaljila od zmagovalnega odra. Kljub temu so pri KKK Nivo Celje zadovoljni, saj so na EP nastopili vsi najboljši mlajši člani z izjemo Simona Brusa, ki se je pripravljal v Londonu na bližajoče se člansko SP v slalomu. (DŠ) Po lanskem jubilejnem ultramaratonu od Celja do Logarske doline so člani Društva maratoncev in pohodnikov Celje (DMPC) pripravljeni na nov izziv. Prvo soboto v septembru, torej pojutrišnjem ob 6. uri, se bo začel 31. pohod. Pionirja maratona Franca Smodiša je lani malce izdalo zdravje, vendar se bo letos vrnil in prehodil 17 km. Celotno progo je prehodil 25-krat, tolikokrat so jo pretekli 66-letni Leopold Drame, 55-letni Milan Pilih in predsednik DMPC Odon Simonič, ki je po letih med njima. »S Slovensko vojsko smo podaljšali pogodbo za dve leti. To nas zelo veseli,« je povedal. Major Bojan Langerholc je napovedal: »Celjski 20. pehotni polk bo drugič sodeloval pri tem dogodku. Vojaški maraton bo jubilejni, 10. v počastitev spomina na pokojnega Štefana Šemrova, pobudnika sodelovanja z društvom. Prijavljenih je 270 naših pripadnikov.« Za zahtevno papirologijo je bil znova zadolžen podpredsednik društva Ivan Žaberl: »Tri mesece pred tekmo začnemo zbirati do- voljenja. Predložiti moramo sporazum, ki ga podpišemo s policijo. Za usluge policistov bomo državi plačali 1.800 evrov.« Svoj delež bodo dodali člani Združenja šoferjev in avtomehani-kov Celje, neposredno pa bodo za tekmovalce skrbele zdravniške in maserske ekipe dr. Ivana Žurana. Prijave celjsko društvo sprejema še jutri, v soboto ob petih zjutraj bo štartnina za pet evrov dražja. Prvič bodo tekmovalci nosili čipe za lažje merjenje časov. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Z leve sedijo Ivan Žaberl, Ivan Žuran, Odon Simonič, Bojan Langerholc in Albin Ojsteršek iz ZŠAM. novi tednik СРПРТ in Št. 35, 3. september 2015 ОГОП1 19 Lopata spet zlata Novi podvigi Judo kluba Z'dežele Sankaku OB ROBU Svetovno prvenstvo v judu v Astani še ni bilo zaključeno, ko je bila slovenska reprezentanca v soboto že doma. Najboljša na svetu Tina Trstenjak in dobitnica srebrne medalje Ana Velen-šek sta skupaj s strokovnim vodstvom ob 13. uri stopili iz kombija na Lopati, kjer jih je pozdravilo okoli 50 pristašev. Dosežek je bil izjemen, bržčas gre za največjega doslej v slovenskem judu, preseženo je bilo celo leto 2012, ko je Urška Žolnir postala olimpijska prvakinja. Prvi je na Lopati mikrofon prijel predsednik Judo zveze Slovenije, Mariborčan Darko Mušič in iskreno čestital celotni odpravi. Razočarana in vesela Trstenjakova je dobila vseh pet borb v kategoriji do 63 kg (več o tem pišemo na strani 31). Srebrno kolajno si je priborila Ana Velen-šek iz Šmartnega v Rožni dolini. V kategoriji do 78 kilogramov je v finalu v podaljšku morala priznati premoč Japonki Mami Umeki. 24-letna Velenškova je v pol-finalu ugnala bivšo svetov- Junakinji SP v Astani Tina Trstenjak in Ana Velenšek no prvakinjo, Francozinjo Audrey Tcheumeo, prej pa izločila Rusinjo Dmitrijevo, Parkovo iz Južne Koreje in Britanko Gibbonsovo. Drugo na svetu so prevevali mešani občutki: »Japonko dobro poznam, velikokrat sem jo >tepla< na treningih, a tokrat me je ugnala. Zato sem razočarana. Vem, da bi lahko stala na najvišji stopnički. Ko pa se ozrem nazaj, pa sem vsekakor vesela drugega mesta.« Med borkami do 57 kg je bronasta s SP pred dvema letoma v Riu Celjanka Vlora Beđeti izgubila uvodno borbo proti Čen Lingovi s Tajvana. Bolje Ob odbojkarskih mrežah se že potijo Odbojkarji iz Šempetra, ki so se vrnili med prvoliga-ško konkurenco, so začeli priprave na novo tekmovalno sezono. Ob Jerneju Vrhuncu in Žigi Zupancu sta novinca v ekipi še Danijel Pokeršnik, ki je lani igral za ACH Volley in kadetski reprezentant Bine Oder, ki prihaja iz OK Mislinja. Šempetrski odbojkarji bodo po treh letih spet igrali med najboljšimi slovenskimi klubi. Iz vodstva kluba jasno sporočajo, da želijo postati stabilen prvoligaš ter da nastopanje med najboljšimi ne bo trajalo le eno sezono. Kadrovanje še ni zaključeno »Naša želja je, da bi se okrepili s še enim blokerjem, kar bo znano v sredini septembra. Naš osnovni cilj je, da si zagotovimo neposredni obstanek v ligi, kar pomeni, da prvenstvo končamo najmanj na osmem mestu,« je cilje šempetrskega kluba predstavil Sebastjan Ci-lenšek, sicer predsednik in trener kluba SiP Šempeter. V prvem delu kondicijskih priprav Šempetrani trenirajo dvakrat dnevno. Od lanske ekipe, ki si je v dodatnih kvalifikacijah z zmago proti Go Volleyju zagotovila prvo ligo, manjkata Dejan Udrih, ki se je poslovil od aktivnega igranja odbojke in Gašper Vrhunc, ki je odšel na študijsko izmenjavo na Finsko in se bo soigralcem pridružil v mesecu januarju. Začele tudi odbojkarice Tudi odbojkarice iz Šempetra so začele priprave na novo sezono, ekipa pa bo nekoliko spremenjena in pomlajena. Trener bo še naprej Beno Božič. Od pretekle sezone, ko so Šempe-tranke osvojile osmo mesto, v ekipi ne bo več Anastazije Žnidar, ki se je preselila v Braslovče, prav tako pa dresa Alianse ne bosta več nosili Anja Kavčič in Ana Pehnec. Zato pa bodo odbojkarice Alianse močnejše za pet novih igralk. Iz Celja je prišla Tjaša Ovčar, iz Ljubljane Sara Štrukelj, iz Škofje Loke Katrin Ko- Celjani zmagovalci na Polzeli Malteška konjenica s Polzele je v lepem sončnem vremenu in pred več sto gledalci na zelenici za šolo izpeljala konjeniško tekmovanje v spretnosti vožnji dvovpreg in spre-tnostnem jahanju v počastitev praznika Občine Polzela. V spretnostni vožnji dvovpreg sta za Malteški pokal zmagala Vito in David Lešar s kobilama Sina in Ptica, drugo mesto sta zasedla Andrej in Sandi Glažar s konjema Markiz in Figo, tretja pa sta bila Jakob Turnšek in Ludvik Meklav s kobilama Rozi in Zora (prav vsi iz KD Celje). Najboljša domačina Monika Zupanc in Alen Ožir iz Malteške konjenice Polzela s kobilama Mišo in Tyaro sta bila četrta. V spretnostnem jahanju je zmago slavila Monika Zupanc iz Mk Polzela s kobilo Loto, drugi je bil Matjaž Selič iz Laškega s kobilo Bebo in tretji Gal Ojsteršek s Polzele s konjem Dalasom. TT Ne le za Rio, že za Tokio se je odrezal Roki Drakšič, ki je v kategoriji do 73 kg sprva premagal Ukrajinca Drebota, nato še Rahimlija iz Azerbajdžana, potem pa je v 4. krogu moral priznati premoč Mongolcu Sainjar-galu in si delil 9. mesto. DŠ Foto: DARKO PETELINŠEK Novinke v dresu Alianse (od leve): Andreja Tomc, Tjaša Ovčar, Anja Mazej, Sara Štrukelj pač ter iz Šoštanja prosta igralka Anja Mazej. Novinka je tudi Andreja Tomc. V prvem krogu državnega prvenstva bodo Šempetran-ke 10. oktobra gostovale v Kopru. MITJA KNEZ, TT Foto: TONE TAVČAR »V ozadju zbiram naslednice. Pravzaprav je nekaj mladih že pravih in če se bosta Urška in Luca poslovili, ju lahko že povsem primerno nadomestijo,« mi je pripovedoval tvorec čudežnih uspehov iz miniaturnega kluba Marjan Fabjan. To je bilo pred tremi leti. In seveda mu nisem verjel. Pred olimpijskimi igrami v Londonu je na njegovem zelniku zrasla odlična ideja; poleg reprezentantov je na prizorišče popeljal še njihove sotekmovalce, ki so pomagali na treningih. Tako se je že ob Temzi kalila zlata Tinina medalja. Pa tudi Anina srebrna. Vse bolj se mi zdi, da je spretni »Fabi« uporabil mehko pot (kar je prevod besede judo) tudi pred potjo v Kazahstan. Ni sicer pričakoval, da bo Tina Tr-stenjak izvedela slabo novico. Službe zanjo (še) ne bo. Napad je preobrnil v povračilno akcijo. V silovitem protinapadu je imel odprto pot do motivacijskega opti-muma. Če je bila Tina nekaj dni potrta, je bila nato polna adrenalina. Fabja-nu najmanj ustreza, če so njegove varovanke povsem zadovoljne: site, spočite, nasmejane. Ne, to ni model bojevnice. Potem si Fabjan nekaj izmisli in jih podžge. Tina je bila »naspidirana« do zadnjih sekund, medtem ko je Ana malce »zaspala« v finalu. Tinina smola je dejstvo, da so olimpijske medalje precej bolj odmevne. O bronastih odličjih Urške Žolnir (Atene) in Lucije Polavder (Peking) smo govorili in Panorama NOGOMET 1. SL, 8. krog: Celje - Domžale 0:3 (0:1), Olimpija - Rudar 5:0 (1:0), Maribor - Krka 2:2 (1:1), Koper - Gorica 1:3 (0:1), Krško -Zavrč0:1 (0:0). 3. SL - sever, 2. krog: Šmarje - Lenart 4:0 (3:0), Fužinar - Dravinja 1:1 (1:0), Videm - Šampion 1:1 (1:0), Mons Claudius - Šmartno 2:1 (2:1). Vrstni red: Šmarje, Maribor B 6, Brežice, Videm, Fužinar, Šampion 4, Dobrov-ce, Mons Claudius, Šmartno, 3, Dravinja 2, Radlje, Dravograd, Podvinci, Lenart 0. MČL, MNZ Celje, 1. krog: Šentjur - Zreče 0:2 (0:2), Žalec - Vojnik 4:0 (1:0), Rogaška - Mozirje 3:0 (2:0), Šoštanj - Kovinar 4:1 (2:1). ROKOMET Superpokal: Celje Pivovarna Laško - Gorenje 29:27 (15:11); Povilas 6, Zarabec 5; Šoštarič, Skube 6. Superpokal (ž): Krim Mer-cator - Žalec 42:29 (25:14). (MiK) DEAN ŠUSTER pisali še tedne po tekmah. Spomin na Zdravljico v čast Trstenjakovi v Astani pa je že danes zbledel. In tudi to bo Fabjan izkoristil. Pompa je bilo ravno prav, borkama je namenil nekaj prostih dni (da sta več ali manj nedosegljivi), potem pa jima bo razložil, da je pravi izziv šele sedaj pred njima. Pozornost bo namenil še Rokiju Drakšiču, ki ostaja v krogu favoritov za olimpijsko kolajno prihodnje leto v Riu de Janeiru, priložnost pa bo ponudil še »veteranki« Petri Nareks ter mladcema Adrianu Gombocu in Mihaelu Žganku, ki bi lahko poskrbeli za nov klubski rekord glede udeležbe na OI. »Njihovi nasledniki? Imamo jih, za Tokio se ni treba bati. O imenih ne bom govoril. Evforija me drži pokonci, a v naslednjih dneh me bo zdravje zagotovo malce izdalo, zato iz dneva v dan bolj pogledujem v prihodnost, ko bosta vajeti morala prevzeti Urška Žol-nir in Igor Trbovc.« A žezla vsekakor še lep čas ne bo predal. Pretkanost kralja je predragocena. Športni koledar Petek, 4. 9. ROKOMET 1. SL, 1. krog, Ljubljana: Slovan - Celje Pivovarna Laško (18.30). Sobota, 5. 9. ROKOMET 1. SL, 1. krog: Sevnica -Gorenje (19). NOGOMET 3. SL - sever, 3. krog: Dravinja - Radlje, Šampion - Šmarje, Mons Claudius -Dobrovce (16). MČL, MNZ Celje, 2. krog: Kozje - Kovinar, Mozirje -Šoštanj, Vojnik - Rogaška, Šentjur - Žalec (16). Nedelja, 6. 9. NOGOMET 3. SL - sever, 3. krog: Šmartno - Dravograd (16.30). radiocelje 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si MOTORNA VOZILA PRODAM I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana. STROJI PRODAM ШШШ astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE TRAKTOR Imt 533, v dobrem stanju, letnik 1971, prodam. Telefon 068 123-024. 2068 KUPIM TRAKTOR Ursus, Imt, Zetor, Deutz, Univer-zal ali Štore in traktorske priključke kupim. Telefon 041 235-349. p POSEST OSEBNI avto BMW 2500 diesel, letnik 1995, nevozen in strešni kovček, 500 l, brez nosilcev, prodam. Telefon 041 209-768 . 20 3 6 RENAULT clio 1,4, letnik 1996, prevoženih 178.000 km, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 381-307. 2039 HIDRAVLIČNI dvig za pajek Sip 350 oziroma 400, čelni nakladalec za traktor Univerzal in razširjena platišča za traktor Univerzal, s pnevmatikami, 280/70 R20 (300/70 R20), prodam. Telefon 041 999-910. 1874 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041 420 111 AIDA d.o.o„ Prekopa 3, Vransko STISKALNICO (za grozdje in jabolka), 80 l, domače delo, skoraj novo, prodam. V račun vzamem 4 m bukovih drv. Telefon 041 772-167. 2017 TRAKTOR Deutz 3006, z nošeno bočno koso in hidravlični nakladalec Hu4 prodam. Telefon 5799-216. 2030 PRODAM GOZD, Novake, 2,5 ha in parcelo na Hu-dinji prodam. Telefon 041 415-022. 2035 NA hribovitem območju Miklavškega hriba zelo ugodno prodam kmetijsko zemljišče z zidanico. Telefon 041 938-570. 2054 STANOVANJSKO hišo v Laškem, na lepi, mirni lokaciji, sončna lega, 1 km iz centra Laškega, primerno tudi za vikend, prodam. Telefon 040 210-170. 2061 V ŠENTJURJU prodam dvostanovanjsko hišo. EI: 2015-317-224-17261. Oddam opremljeno sobo. Telefon 041 769578, 041 853-581. 2060 LAŠKO, Šmohor. V neposredni bližini cerkve prodam zazidljivo parcelo, 420 m2; edino na tem območju. Možna gradnja objekta do velikosti 10 x 7 m. Informacije po telefonu 041 630-066. 2063 STANOVANJE PRODAM CELJE-okolica. V celoti prenovljeno dvosobno stanovanje, takoj vseljivo, 64 m2, prodam za 48.500 EUR. Energetska izkaznica: E. Telefon 041 796-366, Janko. 2025 тшш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. pD ceniku vašega operaterja ODDAM NAJAMEM OSMRTNICA Omagal je pod težo svoje in sinove bolezni naš najdražji mož, ati, nono, brat, stric in prijatelj EMIL VALERIJ GRABAR Od ljubljenega in nikoli pozabljenega Milka se bomo poslovili v četrtek, 3. septembra 2015, ob 16. uri na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči njegovi: žena Erika, sin Milan, hči Martina z Matkom, vnuki Luka, Jaka in Pina, sestri Milena in Irena z družino ter prijatelji Celje, 1. september 2015 možen tudi kasnejši odkup. Telefon 040 741-963. 2032 OPR PRODAM KOSOVNO pohištvo prodam za minimalno ceno. Telefon 040 587-482. 2067 AKUSTIKA PRODAM OTROŠKO diatonično harmoniko, C, F, B, velikost 34 cm, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 2048 OPREMLJENO stanovanje z balkonom, za družino, oddam v najem v Celju. Telefon 070 418-525. 2024 PRODAM V CELJU najamem ogrevano dvosobno stanovanje z balkonom, v mirni okolici, NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p Izpred oči izginil je tvoj obraz in ne sliši se več ljubeči glas. Stol prazen zdaj tam stoji, naš dom prazen je, saj tebe ni. Nihče ne more te nadomestiti, nikoli te ne bomo nehali ljubiti. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta in dedija FRANCIJA URLEPA iz Gorice pri Slivnici (1. 1. 1952 - 19. 8. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja ter cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala vsem sosedom za molitev, še posebej Jožetu Brečku. Zahvala osebju onkološkega oddelka v Ljubljani in Celju, ZD Šentjur za nudeno pomoč na domu, Dejanu Jelenu za masaže na domu in gospe Andreji Zelič za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih. Hvala vsem sodelavcem Tegometalla za denarno podporo in vsem sodelavcem podjetja Alpos Alu. Posebna zahvala gospodu župniku Marku Šramlu za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru sveti Urban, gospodu Čandru za govor in pogrebni službi Zagajšek za vso organizacijo pogreba. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Silva, sin Boštjan z ženo Alenko, hči Janja z Janezom, vnuki David, Klara, Anžej in ostalo sorodstvo 2049 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KOKOŠI nesnice - jarkice, rjave in bele, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELICO sivko, pašno, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 280-810. 2011 ZLATO prinašalko, staro 2 leti, dobra ču-vajka, zelo prijazno do ljudi in zlato prinašalko, križano z nemškim ovčarjem, staro eno leto, prodam. Telefon 5736-334. 2018 TELICO simentalko, brejo v 5. mesecu, prodam. Telefon 031 766-527. 2023 TELICO za »pripust«, pašno simentalko, prodam. Telefon 051 470-362, (03) 5739-270. L 208 TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 726-561. l 209 TELIČKO sivko, staro 7 tednov, prodam. Telefon 041 794-267. 2051 PRAŠIČE, težke od 25 do 35 kg, krmljene z domačo kuhano hrano, prodam. Telefon 031 503-370. 2034 BIKCA in teličko, oba simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 135 TELICO sivko, staro 7 mesecev, odlično za pleme, prodam. Telefon 041 794-267. 2051 BIKCA simentalca odstavčka prodam. Informacije po telefonu 070 207-449. 1662 TRI bikce, od 150 do 170 kg, prodam ali menjam za drva. Telefon 031 424-547. 2059 PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg in teličko simentalko, prodam. Telefon 070 718426. p ŠTIRI bike za nadaljnjo rejo, 350 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 1971 PRODAM KUPIM VSE vrste krav in telic za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 544-270. p PRAŠIČA, 140 kg, domače reje, mestni tip, kupim. Telefon 031 400-386. 2019 BIKCE in teličke, stare 14 dni, kupim. Telefon 041 725-055. Š 135 VINO, belo in rdeče, zelo pitno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 534970. 1952 GROZDJE za vino (laški rizling, sauvi-gnon ...) v času trgatve prodam. Telefon (03) 5772-385. 1967 0,40 ha koruze za silažo prodam. Telefon 041 631-230. 1974 KORUZO za siliranje, 1 ha, prodam v Trnovcu pri Dramljah. Telefon 041 733-663. Š130 GROZDJE, »pevcano«, belo, mešane sorte, 500 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 579-5592. 2009 BELO grozdje laški in renski rizling prodam. Telefon (03) 5793-362, kličite v večernih urah. 2015 EC Prednosti posod TO GO: Moderno oblikovanje, izjemno kakovosten material brez BPA, 100% zrakotesnost, srajčka iz kakovostnega neoprena, obdrži temperaturo do 3 ure, enostavno shranjevanje hrane, ergonomičen način zapiranja, hitro čiščenje (pomivanje v pomivalnem stroju), velikost prilagojena priporočilu nutricistov... www.zdravo-kosilo.si Prodajna mesta: ^T Celje - Danstudio Celje, Teharska cesta 4 in vse trgovine Tuš po Sloveniji. novi tednik / LET www.novitednik.com tednik@nt-rc.si Med vsemi naročniki, tako tistimi, ki ste nam zvesti že vrsto let, kot tistimi, ki se nam boste pridružili do konca leta, bomo ob novem letu izžrebali prejemnika čudovite nagrade: vgradne indukcijske plošče Simfer 6040 DEISP Indukcijska plošča Simfer s 5-letno garancijo vam nudi 4 indukcijske kuhalne površine: 2 x 0 16 cm, 1 x 0 16 cm, s Power Boost funkcijo in 1 x 0 20 cm s Power Boost funkcijo. Ploščo upravljate na dotik, ima programsko uro/timer ter pokazatelja preostanka toplote. Plošča vam omogoča kakovostno in hitro kuhanje. K plošči pa lahko izberete svoj set gospodinjskih aparatov na www.simfer.si Darilo pripada samo novim naročnikom, ki pred tem vsaj 6 mesecev niso bili naročeni na časopis Novi tednik in plačajo naročnino za pol leta oziroma leto dni. Darilo prevzamejo na oglasnem oddelku Novega tednika in Radia Celje. Naročam Novi tednik za 6 mesecev in izberem posodo TO G01 oz. TO GO 2. Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Naročam Novi tednik za 12 mesecev in izberem posodo TO GO 3 oz. TO GO 4. Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta STANISLAVA LIPICNIKA z Obrtne ceste 51, Trnovlje (24. 4. 1927 - 15. 8. 2015) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izražena ustna sožalja ter darovano cvetje in sveče. Zahvala je namenjena pogrebni službi Raj in gospodu župniku Kostanjšku za lepo opravljen obred. Hvala tudi društvu ZB Trnovlje, Društvu upokojencev Trnovlje in Čebelarskemu društvu Vojnik. Žalujoči vsi njegovi Odšel si mnogo prerano s knjigo življenja nedokončano. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija IGNACA KRIŽNIKA - NACA iz Udarniške ulice 4, Štore (1950 - 2015) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, sočuten stisk roke, za darove, darovane sveče in cvetje ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku. Posebno zahvalo za pomoč izrekamo patronažni sestri gospe Silvi in dr. Ošepu, hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govornici za ganljive besede ob slovesu, pogrebni službi Veking za uslužnost ter pevkam za odpete pesmi. Hvala vsem, ki nam v naši bolečini stojite ob strani. Žalujoči: žena Frida, sinova Marko in Matej ter vnuki Tiara, Tai in Kim GROZDJE, domače, odlična kakovost, nikoli škropljeno, samorodnica, jurka, šmarnica, izabela, ugodno prodamo. Telefon 5771-290. 2021 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p 500 kg neškropljenega grozdja, sorta jurka, prodam. Telefon (03) 5730-631. KORUZO in tritikalo, možna dostava, prodam. Telefon 041 742-334. 2028 GROZDJE jurka, na brajdi, prodam. Telefon 031 792-685. 2037 GROZDJE, mešano, neškropljeno, na brajdi, ugodno prodam. Telefon 031 853-674. 20 4 5 JEDILNI krompir, sorte marabel, cena 0,40 EUR/kg, prodam. Telefon (03) 5709-015. 2010 1 ha silažne koruze in ječmen v okolici Žalca prodam. Telefon (03) 5717-512. 2047 GROZDJE, belo in rdeče, 400 kg bele kraljevina, rizling in 400 kg rdeče žametne črnine, modre frankinje, prodam. Telefon 041 725-088. 2052 GROZDJE brajda, koprska izabela, jurka, oboje zrelo, prodam. Telefon 041 539390. 2053 GROZDJE, belo in rdeče, iz virštanjskega okoliša, prodam. Možna dostava. Telefon 040 211-346. p JEČMEN, koruzo, slamo in krmni krompir prodam. Telefon 041 663-137. 1719 GROZDJE kvinton, šmarnico in cepljeno belo ter domača neškropljena jabolka ugodno prodam. Telefon 5794-242, 041 848-363. 2056 BELO grozdje, laški in renski rizling, 400 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 445-932. 2064 GROZDJE, črno in belo, mešano, Spodnje Tinsko, prodam. Telefon 068 123-024. 2068 OSTALO PRODAM Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 6. septembra bo minilo tri leta, kar nas je zapustil dragi STANISLAV RAVNAK iz Lipe pri Frankolovem 16, Frankolovo (11. 11. 1968 - 6. 9. 2012) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko. Tvoji najdražji, ki te močno pogrešamo. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN dragi sestri in teti ANGELI HOSTNIK iz Šentvida pri Grobelnem 21 (14. 10. 1938 - 30. 8. 2014) Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke v spomin. Družini Cvek in Balon Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA Zapustila nas je BREDA PLATOVSEK rojena Naglič iz Glinskega pri Ljubečni (28. 11. 1949 - 20. 8. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti ter izrazili sožalje. Žalujoči: mož Boris ter hčerke Suzana, Nataša, Simona in Karmen z družinami 2069 JEČMEN in bukova drva prodam. Telefon 041 291-053. 2005 BUKOVA drva, cena 45 EUR/m, prodam. Telefon 041 941-881. l 207 CISTERNO, 60 l, nerjavečo, za jabolčni sok, prodam. Telefon 041 573-380. 2062 SVETOVNO dobra bukova drva na paleti prodam za 105 EUR. Telefon 041 242405. p DRVA, kratko žagana ter dolga, v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211346. p DESKE in plohe češnje, lipe, parjenega oreha, hruške, hrasta, suho, sušeno na zraku, prodam. Telefon 040 211346. p KORUZO, suho, v zrnju, po 0,18 EUR, koruzo z njive, silažo ali zrnje, prodam. Prodam tudi odlično belo vino, traktorski šrotar čekičar Db 500, večji, prodam. Telefon 031 839-090. 1962 Zaradi povečanega obsega dela IŠČEMO samostojnega KUHARJA ter POMOČNICO V KUHINJI Kaj pričakujemo, nudimo ter kakšen je obseg dela, najdete podrobneje navedeno na naši spletni strani (www. gostilnakolar.si) ali FB (Gostilna Kolar). Vloge pričakujemo do 20. 9. 2015 na elektronski naslov info@gostilnakolar.si ali po telefonu 031 880-897 po 13. uri. Gostilna Kolar, Fanika Kolar, s. p. Obrtniška 12, 3202 Ljubečna V SPOMIN TOMAŽU SIMONU (2. 11. 1967 - 1. 9. 2009) Odhajam tja, kjer se sonce staplja z mesečino, tja, kjer živi moja sreča, tja, kjer lahko čas ustavljam. Odhajam tja, kjer obstajava le jaz in ti, tja, kjer se mavrica dotika neba. Tja, kjer sem ob tebi lahko to, kar sem ... (Vita Zgoznik) Njegovi najdražji: mamica Ivanka, oči Tomo in sestra Alenka z družino Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še živiš. ZAHVALA Zapustil nas je IVAN PUSNIK (1. 5. 1936 - 23. 8. 2015) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku, pevcem, govorniku, trobentaču in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 29. avgusta je minilo eno leto, kar je na novo pot odšla draga žena, mama, stara mama, prababica in tašča IVANKA BOBNIČ rojena Štor iz Osence Hvala vsem, ki obiskujete njen grob, ji prižigate sveče in se je spominjate. V naših srcih boš vedno z nami. Vsi tvoji SADIKE agapantosa in strelicije in cisterno za kurilno olje prodam. Telefon 031 287-258. 2020 DVA soda, skoraj nova, 300 l, kakovostno belo vino s priznanjem, prodam. Telefon 031 238-026. 2029 JARKICE, rjave, bele leghorn, črne, gra-haste, težke črne in rjave in vse vrste perutninske krme prodajamo od 10. 9. na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske bele piščance. Telefon (03) 700-1446. 2033 MLADO kravo simentalko, za zakol, ni še stara tri leta, težko preko 700 kg, krmljeno samo s krmo brez silaže ali krmil (bio kakovost) ter električni in plinski štedilnik, ugodno prodam. Telefon 5771-387. 2066 POTREBUJEM PRIBLIŽNO 150 m2 lahke strešne kritine, salonitke ali kaj podobnega, potrebujem. Telefon 041 941-195. 2014 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n DVEMA upokojencema oddam v najem starejšo hišo. Pogoj: vzdrževanje. Oddam tudi starinsko peč v dobrem stanju, peči kraljica, dve starinski omari, v dobrem stanju, dve postelji, štiri jogije, nočne omarice in dve psihi. Prodam ali oddam v najem brajdo z rdečim in belim grozdjem. Telefon (03) 5824-611, 030 252-407. 2050 novi tednik I radiocelje Ženitna posredovalnica ZAUPANJE ponudbe iz vse države, različnih starosti 031 836378 www.zau.si GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 2057 p 2008 RA 22 VODNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 3. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej-doskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 4. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 5. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 6. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Tina Trstenjak, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 7. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Tina Trstenjak, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 8. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 9. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Odkrivamo skrivnostni zvok, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. SHINE - YEARS & YEARS (4) 2. COME AND GET IT - JOHN NEWMAN (3) 3. BLACK MAGIC - LITTLE MIX (4) 4. SATURDAY NIGHT GAVE ME SUNDAY MORNING - BON JOVI (4) 5. CAN'T FEEL MY FACE - THE WEEKND (1) 6. I DON'T LIKE IT, I LOVE IT - FLO RIDA FT. ROBIN THICKE (6) 7. DRAG ME DOWN - ONE DIRECTION (2) 8. GLITTERBALL - SIGMA FEAT. ELLA HENDERSON (3) 9. WALKING IN THE SUN - PANG! (1) 10. THAT'S HOW YOU KNOW - NICO & VINZ FT. KID INK & BEBE REXHA (2) DOMAČA LESTVICA 1. ILUZIJA - ESKOBARS (5) 2. PEJT VN - DAVID FEAT. MURAT (4) 3. V NEBO - ANZHE (3) 4. VSE BO DOBRO - SANK ROCK (6) 5. EDINO KAR - PLIS (1) 6. NAJIN DAN - FLORA & PARIS (4) 7. VSEC TKO K JE - NIPKE (3) 8. KEŠ TIP - KLEMEN KLEMEN (2) 9. TI (REMIX) - NEJC LOMBARDO & HODZA (2) 10. NA VRHU SVETA - DREAMON (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: DON'T BE SO HARD ON YOURSELF - JESS GLYNNE AIN'T NOBODY (LOVES ME BETTER) - FELIX JAEHN FEAT. JASMINE THOMPSON PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VANILIJA - LOS VENTILOS & TOMI MEGLIC ZADNJI POLJUB - NUDE & URSKA TEKAVC Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. KINO CINEPLE Spored od 3. 9. do 9. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Fantastični štirje - ZF akcija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.45 sobota, nedelja: 14.10, 18.45 Hitman: Agent 47 - akcijski, triler četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.00 petek: 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 sobota: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 nedelja: 14.00, 16.00, 18.00, 20.00 Kar hočeš - komedija, znanstvena fantastika četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 18.40, 20.40 petek: 15.40, 18.40, 20.40, 22.40 sobota: 13.50, 15.40, 18.40, 20.40, 22.40 nedelja: 13.50, 15.40, 18.40, 20.40 Minioni - animirani četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 20.30 petek, sobota: 20.30, 22.20 Minioni - animirani, sinh četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.25, 19.20 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.25, 19.20 Minioni - animirani, sinh, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30, 18.30 Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija - akcija od četrtka do srede: 17.30, 20.50 Mož iz agencije U. N. C. L. E. - triler, akcija od četrtka do srede: 16.20, 18.50 Nore počitnice: Nova generacija - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 16.15, 18.15, 20.15, 21.15 petek: 16.15, 18.15, 20.15, 21.15, 22.15 sobota: 14.15, 16.15, 18.15, 20.15, 21.15, 22.15 nedelja: 14.15, 16.15, 18.15, 20.15, 21.15 Razuzdanka - komedija od četrtka do srede: 16.10, 21.10 Straight Outta Compton - Zgodba o N. W. A. - biografska drama od četrtka do srede: 15.50, 20.10 TED 2 - komedija sobota, nedelja: 14.05 radiocelje ČETRTEK 20.00 45 let - romantična drama PETEK 19.00 45 let - romantična drama SOBOTA 19.00 45 let - romantična drama 21.00 Medeas - drama NEDELJA 19.00 Medeas - drama 21.00 45 let - romantična drama SREDA 20.00 Še ena priložnost - drama KINO POD ZVEZDAMI (vstopnine ni) PETEK 21.00 Postali bomo prvaki sveta - komična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Minioni - animirana komedija, sinh. 19.00 Nevidni fant - mladinska fantazijska pustolovščina 19.45 Elitni klub - triler, drama 21.45 Poguba 2 - grozljivka SOBOTA 18.00 Minioni - animirana komedija, sinh. 18.30 Nevidni fant - mladinska fantazijska pustolovščina 20.00 Amy - glasbena biografija 20.30 Poguba 2 - grozljivka NEDELJA 10.30 Nevidni fant- mladinska fantazijska pustolovščina 16.00 Minioni - animirana komedija, sinh.,3D D O G O D K O V 0.SEPTEMBROM ske slavistike I Bogataj in dr. w toreI^ploščad 8. september^ 140-letnica I. osnovn? ob 11. uri Odprtje razstave rUDIJSKO LET SPREG^HTlT .Vpis bo od 3. do 22. septe 1. nadstropju Osrednje knjižnice Celje NE Marja Bo nik, prva dama slovenske slavistike SPW^^^TE [ Razstava na ogled v 1. nadstropju do 24. Д emb 18.00 Elitni klub - triler, drama 19.00 Poguba 2 - grozljivka 20.15 Amy - glasbena biografija PONEDELJEK 18.00 Minioni - animirana komedija, sinh. 20.00 45 let - romantična drama PRIREDITVE ČETRTEK, 3. 9. 17.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturnozgodovinska zbirka s Celjskim stropom javno vodstvo po razstavi 18.00 Osrednja knjižnica Celje Prof. dr. Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike odprtje razstave; avtorici razstave: dr. Eva Premk Bogataj in dr. Francka Premk PETEK, 4. 9. 18.00 Titov trg Velenje_ Velenje po domače koncert; nastopili bodo ansambli iz Šaleške doline 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Made in Metelkova odprtje razstave del Emi 19.00 Galerija Mercator centra Celje_ Mravljica Tihožitje 2015 XIII. uličnega slikanja tihožitij odprtje razstave 19.00 Športni center Žalec Žalska noč mladih 20.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Kavarniški večer gost večera: Željko Perović SOBOTA, 5. 9. 9.00 Pred Savinovo hišo Žalec Brezplačni vodeni ogledi Žalca od 9.00 ure dalje Thermana park Laško Vodomčkov party pestra otroška animacija, nagradne igre, poslikava obraza, športne aktivnosti... 10.00 Zdraviliški park Laško Čebelica brezplačna gledališka predstava 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 19.00 Likovni salon Celje Mito Gegič odprtje samostojne razstave 19.00 Savinov likovni salon Žalec Obrazi odprtje razstave likovnih del članov likovne sekcije KUD Žalec 19.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Skupina Patetico koncert 20.00 Stari grad Celje_ Performans Svitanje avtorica in izvajalka Estela Žutić 20.00 Pri Gasilskem domu na Ložnici pri Žalcu Gasilska veselica z ansamblom Donačka in Rock Partyzani 20.00 Športni park Kozje Gasilska veselica z Modrijani 20.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_ Svete gore od Orožna do 21. stoletja predava: Lucija Zorenč 20.00 Ploščad Term Zreče Orkester Akord koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Simona & Dani koncert NEDELJA, 6. 9. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Brkati som Šmartinsko jezero Glasbeni oder ob jezeru: Ko klasika sreča tango Inga Ulokina in Tomaž Zamuda 18.00 Letno gledališče Limberk Griže Prijatelji tamburice koncert: Petrovi tamburaši z gosti 18.00 Dom kulture Velenje Sprehodi se v mojih čevljih - Prošetaj u mojim cipelama multimedijska gledališka predstava v slovenskem in bosanskem jeziku 20.00 Celjski dom Poletni nokturno PONEDELJEK, 7. 9. 17.00 Šlandrov trg Žalec_ Od Celja do Žalca odprtje 10. mednarodnega folklornega festivala VOD NIK 23 19.00 Mercator center Celje Od Celja do Žalca odprtje 10. mednarodnega folklornega festivala TOREK, 8. 9. 17.00 Galerija Vile Biance Velenje Moje mesto, rad te imam ... odprtje razstave likovnih del članov Društva šaleških likovnikov 19.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje Bošnjaški folklorni festival predstavitev sarajevskih folkloristov in folkloristov domačega društva 19.00 Knjižnica Velenje Odprimo knjige bralna značka za odrasle SREDA, 9. 9. 18.00 Muzejsko-umetniška četrt Staro Velenje Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015 Lirikonfestova Knjigostoja; pozdravno bobnarsko koncentriranje Žige Miklavca 18.00 Velenjski grad Otroci sveta odprtje Pikine fotografske razstave 18.00 Knjižnica Velenje Odprimo knjige: predstavitev bralnega seznama bralna značka za odrasle 18.30 Vila Bianca Velenje Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015 festivalno odprtje fotografske razstave Tilyena Mucika 19.00 Vila Bianca Velenje_ Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015 Mednarodni folklorni MOS HITA t JI НЛГИ1Ј Vljudno vabljeni na sejem MOS 2015, v času od 8.-13. septembra, zunanji razstavni prostor 431, ob hali M. T; +384 3 777 14 10. +384 3 77714 23 Itrgovinal £: trgovinaßjniforest.si l p ro d a ja S u n i forest .si I www.uniforest.si glasbeno potovanje v Afriko - koncert pevskega zbora Sankofa z gostoma 19.30 Dom kulture Velenje Zgodbe neke hiše dramski igralec Marko Mandič; ciklus pogovorov ob 55-letnici Doma kulture Velenje, pogovor bo vodila Tatjana Vidmar 20.00 Kulturni center Laško 10. mednarodni folklorni festival folklorni koncert 20.30 Vila Bianca Velenje Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015 degustacija festivalnega berila Rp, Lirikon21 Društva vabijo ČETRTEK, 3. 9. 8.00 do 15.00 Podčetrtek Četrtkov sejem PETEK, 4. 9. 17.00 do 19.00 Zdraviliški park Laško Petkove in nedeljske ustvarjalnice SOBOTA, 5. 9. ».00 Atrij Centra Nova Velenje Mestna tržnica s spremljevalnim programom 8.00 do 12.00 Žalec Podeželska tržnica Otvoritev festivala: 7.9. ob 17. uri na Šlandrovem trgu v Žalcu in ob 19. uri v Mercator centru v Celju Sodelujejo tudi domače folklorne skupine: KD Celjska folklorna skupina Celje, FS KUD Grifon Šempeter, FS Lipa Rečica in ŠFD Koleda Velenje. Bošnjaški večer -plato pred Domom kulture Velenje 8. september ob 19.30 Koncert v Laškem -Kulturni center Laško 9. september ob 20. uri 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 10.00 Branibor club Celje Otroške ustvarjalne delavnice 11.00 do 13.00 Brkati som Šmartinsko jezero Kreativne otroške delavnice 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice NEDELJA, 6. 9. Koncert v Velenju^ 10. september ob 19.301 Gala koncert v Celju -Celjski dom 11. september ob 20. uri 11.00 Citycenter Celje park Džungla otroški Tržnica nacionalnih jedi - Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje 11. septembra ob 13. uri (zaključen dogodek za udeležence festivala - nosilec projekta SŠ GT Celje) Gala koncert v Žalcu -telovadnica OŠ Žalec 12. september ob 20. uri Vstopnice lahko kupite 1 uro pred predstavo v avlah dvoran, cena 10 EUR. V predprodaji je cena vstopnic 8 EUR, prodajna mesta: TIC Laško (03/733 89 50), Festival Velenje (03/898 25 90 ali 03/898 25 70), TIC Celje (03/428 79 36) in TIC Žalec (03/710 04 34), rezervacije za organizirane skupine na 051 380 170 Pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja in UNESCA Gremo v šolo in vrtec pravljična urica PONEDELJEK, 7. 9. 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre... Medijski pokrovitelj: 79 novitednik I radiocelje 165 17.00 Knjižnica Velenje Predstavitvena delavnica Brainobrain mednarodni izobraževalni program za otroka med 5. in 14. letom, ki razoija intelektualne in življenjsko 20.00 Narodni dom Celje Video prireditev govorov Prema Rawata o notranjem miru TOREK, 8. 9. 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica zaotrokein starše SREDA, 9. 9. 16.30 Ljudska univerza Celje Gibanje - tveganje -varnost predava: Andreja Bednjički, direktorica Zavoda za varno igro Razstave Celjski strop: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letni-ca slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: zvočna instalacija Gašperja Piana Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, do nadaljnjega Galerija AQ Celje: razstava Nika Jarha, Vsem nam je vroč, do 4. 9. Galerija Volk Celje: razstava likovnih del ustvarjenih na XVII. poletnem slikarskem extempo-ru: Celjske poletne vedute, do 30. 9. Knjižnica Laško: fotografska razstava Borisa Vrabca; do 15. 9. Mestna plaža: razstava Savinjske kopele, Celjsko mestno kopališče na Savinji ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, do 30. 9.; razstava izdelkov nastalih na delavnici Fotografskega društva Celje, do 23. 9. Celjska Kulturnica: samostojna fotografska razstava Pavla Kumra, do 16. 9. Grad Podsreda, galerijski prostori: razstava steklenih mojstrovin Razkošje v steklu -Design studio Gry, do 31. 12. ■J- ZKST ŽALEC VABI K VPISU ABONMAJEV! /-k 'fiVPi t • O . Izvrsten program, odličnii zvajalci Przlistajte abonmajsko knjižico inseprepričajte! Dobite jo v TIC-u Žalec in na www.zkst-zalec.si. Popusti za upokojence irsamlaise od 30iet Različne rnožnoctipmčiia Vpis: dosedanji abonenti od do P e, 2015, novi abonenti odŽ1.9.drije Informacije in prodaja: HC Žalec, žel. 710 (M34 Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute aa območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdravi liški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog;: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzi!- Celje); Hetiške tkaninein vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti estmesecna Karta,. ^глг« f • neomejen obisk fitPesa ■ skupinske vadbe • funkcionalna dvorana • predstavitveni treningi in programi vadbe, svetovanje TOPFIT www.top-fit.si Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič _ Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 INFORMACIJE Kralj paradižnika, ki ima najraje »kralja živali« stran 29 Veliki pes v majhni izvedbi stran 43 PORTRET »Naredi vse, da življenje prilagodiš sebi!« Ernest Jazbinšek je izdal roman o trdoživih Kozjankah - Tudi on si zagotovo zasluži ta pridevnik Če ima človek tako tragično, presenetljivo in hkrati optimizma polno življenjsko zgodbo, potem tudi njegove knjige ne morejo biti bistveno drugačne. To ugotoviš, ko spoznaš Erne-sta Jazbinška in ko prebereš katero od njegovih del. Po trilogiji Zavita steza življenja je letos izšel še roman Trdoživa Kozjan-ka. Že zaradi naslova bo pritegnil bralce na našem območju, poleg tega bodo v njem brali tekoče in zanimivo napisano pretresljivo zgodbo dveh generacij žensk na kozjanskem podeželju, ki kljub vsem tegobam ne obupata, saj verjameta v lepši jutri svojih otrok. Domačijski roman, kot nekateri označujejo to zvrst, ima veliko bralcev in tudi Jazbinškova dela niso izjema. Če so bili njegovi začetki glede izdaje del v samozaložbi težavni, se je »odprlo«, ko je romane v nadaljevanjih objavljal Kmečki glas. Tako se bo jeseni zgodilo tudi s Trdoživo Kozjanko. Že v prihodnjih dneh jo bodo lahko spoznali tudi obiskovalci literarnega večera v šentjurski knjižnici. »Tematika je vezana na Kozjansko in Celje, zato bi bilo neprimerno, če »Hči nečakinje mi je enkrat rekla, da pišem samo za odrasle, za njo pa ni nič. Takrat sem ji obljubil, da bom še zanjo kaj napisal, in nastala je knjižica o psičku Albertu.« bi jo kje drugje predstavil,« pravi Jazbinšek, ki je zgodbo zasnoval na pripovedi znanca. Ta mu je nekoč ob kavici v Ljubljani razlagal o težkem življenju svoje sestrične. Jazbinšek je takrat sicer pisal drugo knjigo, toda zgodba mu ni dala miru in ko jo je končal, je začel intenzivno razmišljati, kako bi jo spravil na papir. Anka in Milena, dve trdoživi Kozjanki Roman predstavlja najprej Anko, dekle, rojeno v prvih povojnih letih, ki po enkratni avanturi zanosi s fantom iz vasi in se z njim poroči, da bi ugodila svoji družini, čeprav vsi vedo, da je njen izbranec baraba. Avtor prikazuje njen nesrečen zakon in tudi odraščanje ter življenje njenih treh otrok. Hči Milena je nato osrednji lik drugega dela romana. Tudi njej usoda ne prizanaša, a je kljub temu ponosna in vztrajna kot njena mati, prava trdoživa Koz-janka. Ker gre za resnično zgodbo in kraje v bližnji okolici, je moral avtor še posebej petroleju in sladkorju, a tega so redko videli, se spominja časov svoje mladosti. »Kraji se niso veliko razlikovali: povsod je bila značilna tradicionalna vzgoja, beseda staršev je bila alfa in omega. O usodi otrok so odločali z gospodarskega vidika, kaj bo to pomenilo za domačijo zdravniki ugotovili, da sem si opomogel, so me poslali na operacije v Valdoltro. Leto in pol niti glave nisem mogel dvigniti, saj sem bil ves v mavcu.« Ko so mu ga nekoč menjavali, je zdravnik držal nogo in pri tem kihnil. Komaj dobro zarasla kost se je zlomila. Posledica zloma je »Ko je ljubljanska knjižnica vzela osem izvodov moje knjige, se mi je to zdelo veliko, ko pa sem izvedel, da vzamejo 300 izvodov Jančarjeve, sem priletel na trda tla.« Ernest Jazbinšek s svojim romanom Trdoživa Kozjanka, ki pripoveduje zgodbo iz naših krajev. Celo Novi tednik in Radio Celje sta omenjena. Literarni večer ob izidu romana bo v šentjurski knjižnici v torek, 8. septembra, ob 19. uri. paziti, da glavnih junakov kdo ne bi prepoznal. Vedno je malo prilagodil podatke. Tokrat si je izmislil kraj Pri-loke, ki ga v resnici ni, tudi okoliščine glavnih junakov so malo drugačne. »Ne bojim se, da bi se sami prepoznali, ampak da bi jih drugi. Mileni sem dal drugo ime, ker je treba zaščititi osebnost, da je ne bi ogovarjali. Privoščljivost je žal naša lastnost ... Ko sem ji poslal knjigo, je rekla, da sem jo dobro >zakamufliral<,« je zadovoljen Jazbinšek. Tradicionalno podeželje Ker sam izhaja iz Zabu-kovja nad Sevnico, pomeni, da območje Kozjanskega dobro pozna in da mu za opisovanje življenja na podeželju ni bilo treba posebej raziskovati. Do Sevnice je bilo uro in pol hoje po bližnjicah, prevozov ni bilo. Samooskrba je bila nujna na vseh področjih, razen pri in kar je bilo še huje - kako bo to vplivalo na ugled in kaj bo župnik rekel.« V ta okvir sodi zgodba, ki v tistih časih ni bila osamljen primer, veliko je bilo tovrstne »trgovine« in zelo malo zakonov, ki so bili sklenjeni iz resnične želje dveh. Razmere so se začele spreminjati, ko so se v mestih odprle možnosti zaposlitve tudi za ženske. Pri devetnajstih brez noge Ernest Jazbinšek pravi, da je tudi njemu v življenju pomagala hribovka kozjanska natura, da ni nikoli obupal. A bi lahko velikokrat! Pri devetih letih je tako nesrečno skočil s češnje, da mu je počila stegnenica. Poškodba je bila zanj usodna, zdravniki so namreč delali same napake in se učili na njegovem primeru, se spominja. V bolnišnici so mu dali mavec in ga po nekaj dneh odpustili brez bergel, ter naročili, naj se čim več giba. Kost se zato ni zacelila. Poslali so ga v Ljubljano, kjer so ugotovili, da gre za gnitje kosti, in ga napačno zdravili z obsevanjem. »S tem bolezni niso ustavili, so pa uničili vso zdravo tkivo,« se spominja Jazbinšek, ki je po hudih bolečinah začel dobivati morfij in padel v komo. Zdravniki so ga odpisali in ga poslali domov, kjer pa ni umrl, pač pa se je po treh tednih zavedel. »Oče je nabavil placebo tablete, da sem imel psihološko podporo pri okrevanju. Ko so bila za 23 centimetrov krajša noga. Odločiti se je moral, ali naj mu vzamejo del kosti z desne noge ali naj mu amputirajo levo. Odločil se je za slednje. Pri devetnajstih se je življenje začelo na novo. Tudi s protezo se vse da Kmalu je dobil protezo, s katero se je moral naučiti hoditi, in tudi prvo službo, čeprav za zelo skromno plačo. S prvo je lahko kupil le dve srajci, za avtobus do trgovine bi že zmanjkalo denarja. Kmalu je našel drugo službo, se začel ukvarjati z mladinskim turizmom in se vključili v športne aktivnosti za invalide. Ob delu je končal študij sociologije. Kot sekretar na zvezi za šport invalidov se je vključil v delo Športne zveze Slovenije in sodeloval pri oblikovanju olimpijskega komiteja. Rad je smučal, ampak ne tekmovalno. Se je pa pomeril na evropskem prvenstvu invalidov v streljanju z zračno pištolo in leta 1995 postal evropski prvak ter po- »Murphy je pri meni vedno delal nadure.« stavil svetovni rekord. Navduševali so ga hribi, 6-krat je bil na Triglavu, preplezal je Severno triglavsko steno in spravil v hribe približno 300 invalidov. »Ko se je moja garancijska doba aktivnega športa iztekla in ko sem se upokojil, sem razmišljal, kaj bom počel. Ali naj igram računalniške igrice ali hodim s prijatelji od bifeja do bifeja? Ko sem imel 60-letnico, sem že napisal brošuro o svojem življenju. In ko so ljudje to brali, so pohvalili besedilo.« Spomnil se je, da je bil v bolnišnici z njim možakar, ki je ves čas pripovedoval zgodbe. Na osnovi ene od njih je nastal prvi roman Dekle s Polane. V pomoč drugim invalidom Po vseh teh uspehih ga je zavod za rehabilitacijo invalidov povabil, da bi predaval ljudem, ki so ostali brez noge, in bi jim dvignil moralo. »Zavrtel sem jim film o plezanju v triglavski steni, a mi je predstojnica rekla, da šport ni za te ljudi, ker so to starejši, ki so nogo izgubili zaradi sladkorne bolezni. A da bi bilo koristno, če bi jim predstavil druge izkušnje, je menila. Tako je nastala knjižica Rehabilitacija, nikoli končan proces.« V njej je zapisal svoje spomine, hkrati pa dal napotke za pot skozi različne faze soočanja z izgubo uda in praktične nasvete. Za boljši uspeh je predlagal dobro voljo, vztrajnost, iskanje izzivov. »Moje vodilo je bilo, da ne smeš kar tako sprejeti življenja. Ne prilagajaj sebe življenju, ampak naredi vse, da življenje prilagodiš sebi, je moj moto. Ko sedeš v avto, tudi primeš volan in ga usmerjaš, enako je na kolesu, zakaj torej ne bi življenja!« TATJANA CVIRN Foto: GrupA »Tisti, ki v življenju ni nikoli imel resnega problema, naredi iz vsake malenkosti svetovni problem. Moj dober znanec je pri 30. letih dobil raka. Izgubil je lepe črne lase, a dobil boj. Njegova mama in žena pa stokata, ker nima več las!« 26 INTERVJU Dosežki in presežki pozabljenih slovenskih sinov V Ameriko izseljeni Celjan Edi Gobec je v knjigi zbral sledi slovenskih izumiteljev in inovatorjev, ki so pustili pečat v Ameriki in svetu Edi Gobec se je rodil leta 1926 v Celju, mladost je preživel v Tržišču pri Rogaški Slatini in v Mariboru. Pri dobrih 17. letih je moral na prisilno delo v taborišče Zurn-dorf, štiri mesece pozneje je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, kjer je proti okupatorju vodil številne sabotaže. Pozneje se je pridružil britanski vojski. Leta 1950 je emigriral v Ameriko in po študiju jezikov in filozofije na več univerzah ob delu v tovarnah leta 1962 doktoriral iz sociologije in antropologije. Poučeval je na več univerzah, napisal je več sto člankov in razprav in je avtor ali urednik 17 knjig. V Ameriki je bil deležen raznih časti in priznanj, leta 1984 je postal tudi član newyorške akademije znanosti. Z ženo Mileno sta ponosna starša treh hčera. Prof. dr. Edi Gobec je v 89. letu izdal svojo 17. knjigo, v kateri je znova predstavil vrhunce dolgoletnega raziskovanja o zaslužnih Slovencih v Ameriki. Še vedno se z veseljem in nostalgijo spominja svojih domačih krajev in mladostnih znancev ter prijateljev. (Foto: osebni arhiv) Sredi poletja leta 1951 je bil Edi Gobec preprost zidarski strežnik na gradbišču v Clevelandu. Kot 25-letni študent si je tako služil denar, da bi lahko nadaljeval študij na tamkajšnji univerzi. Imel je vizijo in velike sanje, ki jih nič ni moglo zatreti. Bolj kot žulji so ga v tistem času bolele opazke, da izhaja iz naroda, ki svetu ni dal ničesar zares omembe vrednega in si zaradi tega komajda zasluži oznako narod. »Neprestano so me pozivali, naj jim pokažem enega samega slavnega slovenskega izumitelja, arhitekta, zvezdnika. Ko jih moji odgovori niso zadovoljili in ko tudi v sicer odličnih knjižnicah nisem mogel najti nič res močnega o slovenskem doprinosu, sem se odločil, da bom posvetil vsako prosto urico raziskovanju Slovencev in zlasti slovenskih uspehov v Ameriki in po svetu. S pomočjo omrežja prostovoljnih sodelavcev je nastajala čudovita zbirka arhivov in svojo sedemnajsto knjigo sem posvetil slovenskim ameriškim izumiteljem in inovatorjem, ki dokazujejo, kako osupljivo bogat je slovenski prispevek k človeškemu napredku,« pripoveduje Edi Gobec. Več kot sto slovenskih izumiteljev in inovatorjev je najprej predstavil v publikaciji Slovenian American Times. Sestavki so vzbudili pozornost tudi v Sloveniji in po prevodu v slovenščino je založba Družina izdala bogato bibliofilsko izdajo knjige z naslovom Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji. Knjiga je stara šele nekaj mesecev ... Kakšni so odzivi doma in v tujini? Ker je knjiga v slovenščini, se nanjo tudi na tujem odzivajo predvsem slovenski rojaki. Predsednica Slovenske kulturne akcije v Argentini dr. Katica Cukjati upa, da bo ta knjiga postala most med Slovenci po svetu in domovino Slovenijo. Ronald Zlatoper, admiral s štirimi zvezdicami in bivši poveljnik največje mornarice na svetu, meni, da bodo na ta odkritja ponosni tudi naši zanamci. Čudovit rodoljub Alfred Brežnik, predsednik Emone in bivši častni generalni konzul v Avstraliji, je doslej kupil 28 izvodov za prijatelje in knjižnice. Bliže domovine je kardinal dr. Franc Rode v Vatikanu veselo poudaril, kako Slovenci puščamo trajne sledi svoje ustvarjalnosti na Zemlji in v vesolju. Pisatelj in stoletnik Boris Pahor v Trstu je prepričan, da ta knjiga dokazuje, kako sposoben narod smo Slovenci. V rodni Sloveniji pa so to delo zelo spodbudno pozdravili prof. dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, mag. Bojan Cvelfar, direktor Arhiva Republike Slovenije, prof. dr. Robert Pet-kovšek v imenu slovenskega Katoliškega inštituta, pisatelj Edo Marinček in plodovit slovenski oziroma evropski izumitelj Peter Florjančič ter dolga vrsta drugih rojakov. Kot ste rekli, je knjiga izšla v slovenščini - ni po svoje ironično, da je treba z dosežki lastnih sinov bolj seznanjati svoje ljudi kot tujce? Prepričan sem, da je treba s slovenskimi dosežki seznanjati tako rojake v domovini, ki jim je že Prešeren očital, da svojega (kar ni tujega) ne spoštujejo, in prav tako tudi tuji svet, ki slovenskega doprinosa žal ne pozna in ga torej ne more spoštovati. Naj navedem le primer Michaela Moora, ki je predsedniku RS razlagal, da bo morda kdaj kakšen izseljeni Slovenec izumil zdravilo za raka. A ne eden ne drugi nista vedela za sloveče-ga slovenskega dvakratnega ameriškega izumitelja leta dr. Gordona Veharja. Izumil je čudovita zdravila za hemofilijo, raka in srčni infarkt, v tej knjigi ga predstavljam v obsežnem poglavju. Slovenci na tujem, med njimi tudi diplomati, si prizadevajo, da bi ta knjiga čim prej izšla tudi v angleščini, saj je angleški rokopis že na voljo, in sicer skupaj s krasnimi barvnimi slikami slovenskih podvigov. Se spominjate svojega odhoda iz Celja oziroma Rogaške Slatine? Kaj od takratnih okoliščin vas še danes najprej prešine? Nikdar ne bom pozabil, kako je ob mojem odhodu iz Rogaške Slatine jokala moja mama. Ko je na postaji opazila, da sva oba pozabila moje rokavice, mi je hitro dala svoje. Ko smo se ponoči iz Celja v glavnem sedemnajstletni fantje v mrzlem vagonu peljali na prisilno delo, me je opazoval poznejši izredno pogumen član moje protinemške sabo-tažne skupine in še danes moj dober prijatelj Edi Krašovec iz Žalca. »Ali veš, da nosiš ženske rokavice?« me je vprašal. Jaz pa sem se spomnil jokajoče mame. Ko Slovenci v tujini uspejo, si marsikdo misli, da so bili pač ob pravem času na pravem mestu, skratka da so imeli srečo. Morda danes za nazaj tudi vi tako mislite, ampak ko ste prvič stopili na ameriška tla, ste bili hudo obteženi s strahovi in z dvomi? Ko sem se februarja 1950 s petimi dolarji v žepu izkrcal v New Yorku, sem mislil, da bom v ZDA zgolj končal študij in se potem vrnil v postopoma manj komunistično Slovenijo. Imam vtis, da se rojaki v domovini ne zavedajo, da večini izseljencev ni bilo z rožicami postlano. Že v Italiji sem se zjutraj z vlakom tešč vozil na neapeljsko univerzo in se pozno popoldne tešč vračal v taborišče Bagnoli, kjer sta me čakala mrzel zajtrk in skromno kosilo, kar so s kartico zame dvignili prijatelji. V Ameriki sem ponavadi delal vsaj osem ur na dan v tovarni, spal sem le nekaj ur, sicer pa sem študiral na več univerzah in precej pisal za izseljenske liste, tudi za publikacije v Sloveniji vse od leta 1952 do osamosvojitve. V knjigi opisujem marsikaterega izumitelja in inovatorja, ki je podobno z muko študiral in garal ter nazadnje uspel. Mama moje žene Milene je podnevi šivala v tovarni, ponoči pa s hčerkama čistila pisarne, da so zaslužile predplačilo za lasten domek. Njeno pravilo, ki smo ga skušali vsi osvojiti, je bilo: »Čič ne da nič!« Kako pomembna je bila za vas integracija v slovensko skupnost? Ko sem dolgo živel med samimi tujci, sem se vedno bal božičnih in drugih praznikov, ko sem najbolj živo občutil osamljenost. Po pošti in s tiskom sem bil seveda vedno povezan s Slovenci, enako z raziskovanji, ki so segala v večino držav, kjer živijo Slovenci. Toda integracija v živo slovensko skupnost, ko v njej živiš in delaš, poslušaš slovensko petje v cerkvi in drugod, se družiš, šališ in žaluješ s prijatelji, je dragocenost, ki se je prav zaveda le človek, ki je bil te domačnosti dolgo oropan. Ste imeli kdaj težave, ker ste bili tujec, vam kdaj niso dali priložnosti, ste se morali zato bolj dokazovati? Od prvih razredov v Ameriki, kjer je profesor izgovarjal moj priimek »Go back« (Pojdi nazaj!), kar je sprožilo smeh, preko delovnih mest do iskanja založnika za prvo angleško knjigo o »tujcu« Pedru Opeki sem se moral ponavadi kot tujec bolj dokazovati. Seveda pa se Amerika spreminja, predsodkov je danes veliko manj kot pred desetletji, a so tudi razlike od kraja do kraja in celo od šole do šole. Če so se pred desetletji otroci bali povedati, da so starši Poljaki, Italijani ali Slovenci, naši vnuki danes marsikje s ponosom pripovedujejo, od kod so predniki, kaj vse so prestali in kaj so v Ameriki dosegli. V času od osamosvojitve se zdi, da imamo Slovenci težave z iskanjem identitete in samozavesti. Za vas se zdi, da to nikoli ni bilo vprašanje. Verjetno oboje drži. Med glavnimi nameni mojega 65-letnega slovenskega raziskovalnega, vzgojnega in publicističnega dela sta bila prav utrjevanje slovenske identitete in zdrave samozavesti med Slovenci in dviganje slovenske prepoznavnosti in ugleda v svetu. Tu nas vse čaka še mnogo dela. Ko govorimo o povprečnem Američanu, malokdo ve karkoli o Sloveniji. Je v znanstvenih krogih drugače? Z nekaj častnimi izjemami malokdo tudi v znanstvenih krogih kaj ve o Sloveniji. Tako v knjigi navajam primer znanega avtorja Duncana, ki je v delu o priseljencih in asimilaciji trdil, da je 86 odstotkov Slovencev nepismenih in da sploh nimamo svojega knjižnega jezika. Uporabljal je zelo stare statistike in zamenjal pismenost in nepismenost. Tako so bili Bosanci v Jugoslaviji najbolj pismeni, Slovenci, kjer je bila pismenost skoraj stoodstotna, pa največji analfabeti. Pred nekaj meseci sem pisal dolgo in zelo zahtevno razpravo o Slovencih v Ameriki za eno vodilnih ameriških enciklopedij. Pomožna urednica je menda hotela pokazati svojo razgledanost in mi je poslala izpis slovaških pregovorov, ki jih seveda nisem navajal. Takoj je postalo jasno, da celo v uredništvu ne ločijo med Slovenci in Slovaki. Povsod je še mnogo izzivov. Ta knjiga je, upam, eden prepotrebnih odzivov na razmere v Sloveniji, zamejstvu in po svetu. SAŠKA T. OCVIRK Javna vodstva v Pokrajinskem muzeju Celje KULTURNOZGODOVINSKA R. - četrtek, 3. september 2015, ob 17.00 GROFJE CELJSKI - nedelja, 6. september 2015, ob 11.00 ALMA M. KARLIN POTI - četrtek, 10. september 2015, ob 17.00 REPORTAŽA 27 Spoznavanje in čutenje okolja Umetniki pomagajo iskati rešitve za bolj kakovostno življenje - Pomembna vzpostavitev naravnega ravnovesja Bi izbrali koprivni smuti za zajtrk, za malico v sendvič vtaknili nekaj mladih trpotčevih listov in za kosilo postavili na mizo juho različnih divjih rastlin ter slezove piškote in marmelado iz bezgovih jagod? Odžejate se lahko z bezgovim sokom ali s čajem iz v naravi nabranih zeli, zvečer pa kruhu dodate namaz ene od divjih rastlin. »No, to bi bilo že pretiravanje, ki prav pri ničemer ni dobro,« meni družina Žutić Duvivier. Estela Žutić in Gilles Duvivier sta partnerja v zasebnem življenju in pri umetniškem ustvarjanju, z otrokoma živita na kmetiji na Rifniku. Diplomirani filozof, romanist in antropolog Gilles je po rodu Belgijec, ki mu slovenščina že nekaj časa ne dela več težav. Če se mu kakšna beseda le »izmakne«, če se zatakne pri sklonu ali številu, mu pomaga še ne šestletna hčerkica. S triletnim bratcem sta zgovorna večjezična otroka in zlasti deklica se izkaže za odlično, O arhitekturi odnosov V okviru skupnostne umetnosti naj bi dvotedenski projekt Arhitektura medčloveških odnosov prinesel razmislek o uporabi degradiranega javnega prostora med Cankarjevo, Aškerčevo, Levstikovo in Stanetovo ulico. Zato člani Društva likovnih umetnikov Celje še vedno vabijo stanovalce kareja 9 in ostale meščane, da se jim pridružijo pri ustvarjanju. »Odziva otrok smo zelo veseli, a odrasli smo tisti, ki pogosto zmotno razmišljamo, kako si moramo za vsako ceno pridobiti svoj lasten prostor. Ob tem govorimo, kaj bi morali država in občina storiti za nas ... Za vraga, kdo pa je država, kdo je občina - to smo vendar mi sami!« pravi Simon Macuh. morda celo prestrogo lektorico. Celjanka Estela je sodobna plesalka in koreografinja, že pred leti pa jo je na nek način prepričala narava. Vrnitev k naravi »Začutila sem potrebo po stiku z naravo, o tem sem veliko brala. Mislim, da je vrnitev k naravi nujna, da je to naša prihodnost. Po drugi strani sem umetnica in za kulturo je vedno manj denarja - preživeti pa je treba,« pravi Estela. Zdravo zelenjavo z Gillesom pridelata doma, tudi divje rastline so del vsakodnevne prehrane. »Ne sicer kot osnova, a tudi ne kot začimbe. Enakovredno jih vključujemo v kuhinjo,« pravi, saj so prehrambeno z vitamini in minerali še bolj bogate kot druga zelenjava. V zdravilne namene jih družina še ni uporabljala, ker za to ni bilo potrebe. »So pa te zeli izjemno dobre v čajčkih,« Estela pove, da ima ob tečajih in knjigah, ki jih je preštudirala, podobno zakladnico znanja na voljo tudi pri starejših sosedah. Začne se lahko po malem, s spoznavanjem in čutenjem okolja. »Gre za razmišljanje o prostoru, zanima nas socialni kapital v njem. V ljudeh bi radi vzbudili zanimanje in kritično presojo do razmer v okolju, v katerem živijo. Pri tem se ne moremo izogniti tudi za Celje tako značilnim okoljskim vprašanjem,« pravi Andreja Džakušič. Umetnikov v domačem okolju je vesel predsednik Mestne četrti Center Andrej Pavlin. »V tem kareju živimo različni ljudje; eni skrbijo za sadovnjak, drugi obdelujemo vrtove, tretji vse to opazujejo. So pa še četrti, ki prvim in drugim nagajajo,« je poudaril, da je prav ta projekt priložnost, da se stanovalci povežejo in se bolje spoznajo ter tudi ugotovijo, v kakšnem okolju bi radi živeli. Bezeg Trpotec I Koprive Estela je na mestnem dvorišču izpostavila bezeg. Ta je, najbrž zaradi belih cvetov in temnih jagod, vselej buril domišljijo ljudi. Verjeli so, da ga zasejejo bombe, saj najbolj bujno poganja ob ruševinah. Romi še danes negujejo običaj, ko upognejc cvetoče veje, jih namočijo v cvrtje in ocvrejo, nato pa spet spustijo v zrak. Ob številnih dobrotah pa lahko pripravimo tudi manj znan bezgov namok. »Liste natlačimo v vedro, prelijemo z vodo in pustimo vsaj 14 dni na soncu, da se pošteno usmradijo, potem to tekočino zlije-mo v luknje, da prežene voluharje.« Naravno ravnovesje Invazivne rastline so zadnja leta pri nas močno v ospredju, a Estela le zmaje z glavo in pravi, da nobena ni tako invazivna kot človek, ki jim s prenašanjem zemlje na primer tudi pomaga pri širjenju. »Veliko teh rastlin je užitnih in mogoče jih je bolje tako uporabljati kot uničevati na kemične načine,« ponudi v razmislek in opozori na nujnost ohranjanja naravnega ravnovesja. »Na njivi raste plevel, a ga veliko puščam. Nekatere vrste so užitne, druge sodijo na njivo zato, da v sožitju ostalim rastlinam omogočajo dobro rast.« V naravi rastlinje ne raste v ravnih vrstah, v tem ravnovesju je vse pomešano. A ko ga enkrat porušimo, ga je težko ponovno vzpostaviti. »Zakaj je naenkrat toliko bolezni, zajedalcev, zakaj po zemlji gomazijo polži? Zato, ker ni več kač, pregnali smo ježke, ptice ..., ki so prej skrbeli za ravnovesje.« Ne le da iz stebel hitro izdelamo igračko, list lahko stisnemo, da spusti sok, s katerim namažemo razdraženo kožo, odličen je proti opeklinam kopriv. Ozkoli-stnega s sladkorjem postavimo na sonce in dobimo zdravilen sirup za grlo, mlado listje sodi v solate, juhe, na testenine ali pa ga skuhamo kot špinačo. Arheologi so našli lonce s trpotčevimi semeni, ki so bili - zmleti v moko - ena od osnov prehrane naših prednikov. lahko jemo tudi surove, a malokdo ve, kako se ob tem ubraniti opeklin. Gilles kaže, da opeče le spodnja stran lista, ki je prepredena z drobcenimi iglicami. Ko se te polomijo, iz njih steče mravljinčna kislina. Zato je treba list upogniti in zmleti iglice. Spoznavanje, čutenje okolja Divjih rastlin je polno tudi v urbanem okolju. »Dovolj je, da nastane razpoka v pločniku, in iz nje takoj zraste trpotec,« pravi Estela in razloži, da je rastlina tudi dobila ime zaradi neverjetne trdoživosti, saj pogosto raste tam, kjer se križajo »tri poti«. Ker mesto skriva še marsikaj, sta z Gillesom skupini otrok v ponedeljek razkazala, kje te divje rastline rastejo, in jim spregovorila o njihovi uporabni vrednosti. Delavnica se je končala v torek zvečer, ko so skupaj izdelovali različne izdelke in pripravili kulinarične dobrote iz divjih rastlin, spoznanih prejšnji dan, a nabranih v čistem okolju Rifnika. Tam jih niso smradili avtomobilski izpuhi in niso bile podlaga pasjemu stranišču. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Z leve: Daniela Krajčova, Estela Žutić, Andreja Džakušič, kustosinja dr. Mojca Puncer, Simon Macuh in Gilles Duvivier MESTNA OBČINA CELJE Na podlagi 53. in 54. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 -ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 - skl. US, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO) in 10. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13) župan Mestne občine Celje s tem JAVNIM NAZNANILOM obvešča javnost o javni razgrnitvi 1. dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu Trnovlje - jug - skrajšani postopek ter 2. dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev Odloka o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za območje Babno - skrajšani postopek. I. Predmet sprememb in dopolnitev obeh odlokov so dopustna odstopanja od načrtovanih ureditev. Spremembe obeh prostorskih aktov se nanašajo samo na prostorske izvedbene pogoje, zato v skladu s 53. in 54. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008 - ZVO-1B, 108/2009, 80/2010 - ZUPUDPP, 43/2011 - ZKZ-C, 57/2012, 57/2012 - ZUPUDPP-A, 109/2012, 35/2013 - skl. US, 76/2014 - odl. US, 14/2015 - ZUUJFO) potekajo po skrajšanem postopku. II. Gradivo bo javno razgrnjeno od 4. 9. 2015 do vključno 21. 9. 2015 - v prostorih Mestne občine Celje, Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, na Sektorju za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, soba za stranke, III. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje, - na sedežu Krajevne skupnosti Trnovlje, Trnoveljska cesta 82, Celje gradivo pod točko 1 in - na sedežu Krajevne skupnosti Medlog, Babno 3a, Celje gradivo pod točko 2. III. Javni obravnava bo 16. 9. 2015 v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, 3000 Celje s pričetkom ob 15. uri za ZN Trnovlje jug in ob 16. uri za PUP Babno. IV. V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 21. 9. 2015 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@ celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« smiselno navedejo ključne besede »javna razgrnitev«. Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje.si/moc_planiranje_stalisca. Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani in posredovano v prejem. Osebe, ki ne želijo, da se v stališču objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti. 28 REPORTAŽA Šest let je trajalo, da je družina Polenšek pravno uredila vso dokumentacijo za obratovanje gostinskega lokala na Ramni plaži, za prvo lokacijsko informacijo za gradnjo pa so v okviru društva zaprosili že pred petnajstimi leti. Poleg vrta Ipavčeve hiše v Zgornjem trgu v Šentjurju je bila Ramna plaža eno glavnih poletnih kulturnih prizorišč v občini. Samo pod okriljem Šentjurskega poletja je v zadnjih dveh mesecih gostila kar sedem različnih prireditev. Košček obale, kjer je jezero oživelo Ramna plaža ob Slivniškem jezeru je vedno bolj priljubljeno središče družabnega življenja na Šentjurskem Še pred nekaj leti so ribiči - kdo drug je ob jezero redko zašel - tu zaman iskali priložnost, da bi lahko spili pivo, kavo ali čaj. Da bi lahko pod vrbami kaj zaslužili, je bilo nepredstavljivo. Zdaj priložnostno na Ramni plaži dela približno deset študentov. Dušan Polenšek je bil dolga leta duša turističnega društva in glavni pobudnik razvoja na Ramni plaži. Lokal upravlja njegov sin Luka, ker je sam upokojenec. Še vedno pa mu je vrvež ob Slivniškem jezeru v veliko veselje. »Sam ne bi preveč kompliciral, ampak pri ponudbi sta vajeti vzela v roke otroka.« Zdaj ponujajo vsaj deset vrst piva, različne sladice, tortice, koktajle in ob naročilu tudi dobrote z žara. Slivniško jezero je z zajezitvijo Dobrinskega potoka in Ločnice na 84 hektarjih površine nastalo leta 1976. Na severni strani so ob njem zgradili ribiški dom in lesene pagode za prireditve na prostem. V 70. letih se je zaradi cvetočega turizma jezera prijel vzdevek »Kozjansko morje«. V 90. letih je upravljavec, podjetje RTG - Ribištvo, turizem, gostinstvo, prej v lasti Železarne Štore, prešel v zasebno last. Vse od takrat lastniški spori botrujejo naglemu propadanju gostinsko turistične infrastrukture ob jezeru. je začelo s prodajno prikolico, nadaljevalo z majhno brunarico, je zraslo v prijeten lokal s prostornim vrtom. A kot pravi Polenšek, njihova ponudba že zdaj ne sledi povpraševanju. Pred šestimi leti so začeli pridobivati soglasja in dovoljenja, v primerno čistilno napravo so vložili ogromna sredstva, a se je hitro izkazalo, da gostje poleg stranišča žellijo še tuš, da so nujni previjal- ni prostori, da bi bilo nujno vsaj kakšen kilometer stran urediti dovolj veliko parkirišče ... Toda zeleni kotiček ob jezeru je danes kljub vsemu vedno bolj priljubljeno družabno srečališče, kamor se rado vrača staro in mlado. Prenekateri par pa je na obali jezera že dahnil usodni da ali se na veliki dan vsaj oveko-večil za zgodovino. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA Ljudje padamo na vodo kot čebele na med. Reke, termalni vrelci, morje in seveda jezera so kot središče turističnega razvoja skoraj vedno zadetek v polno. Tako je v prvih razredih osnovne šole tudi Dušan Polenšek že pisal spise o vsem lepem, kar bo prineslo novonastalo umetno jezero nedaleč od Gorice pri Slivnici. »Zdaj sem že siv, a prav veliko od vsega tistega še vedno nimamo,« s kančkom grenkobe pove lastnik priljubljenega, a še vedno edinega lokala na obali Slivniškega jezera. Polenšek je že več kot navajen pristnega gostolju- dvajset let aktiven v Turističnem društvu Slivnica pri Celju. »Vedno sem verjel, da je prav turizem največja priložnost. Že od doma sem bil bja, ko ni nihče šel od hiše brez tople besede in kozarčka pijače. Zadnja leta me je spodbujalo predvsem to, da se je naše jezero omenjalo Luka Polenšek je po očetu prevzel vizijo turistične ponudbe na Ramni plaži in jo nadgradil še z mladostnimi idejami in s svežim pristopom. le v negativnih zgodbah kot izrazit primer neizkoriščenih možnosti in propadanja.« S podjetno pobudo družine Polenšek je v zadnjih letih vsaj južna obala jezera ob cesti med Gorico in Podčetrtkom v Rakitovcu spet privlačna izletniška točka ne samo za ribiče, ampak še za marsikoga drugega. Nekoč tudi plaža za plavalce Polenšek ni bil edini, ki je dolga leta opozarjal občinsko vodstvo, da na Sliv-niškem jezeru zamujajo veliko razvojno priložnost. A prisluhnila mu je šele sedanja oblast. Lani sprejet občinski prostorski načrt v tem smislu pomeni ogromen napredek. »Zdaj vsaj vemo, kje je možno kaj izvajati in kakšne so perspektive. Druga stvar, ki bi morala imeti absolutno prednost, je gradnja kanalizacijskega sistema ob jezeru,« je optimističen sogovornik. Zadnji konec makadamske ceste okoli jezera bodo namreč kmalu asfalti- rali. Ramna plaža je trenutno edini del jezera, kjer je lepo urejen javni dostop. Polenškovi so v sodelovanju s krajevno skupnostjo uredili nekaj parkirišč. A da bi končno uredili tudi funkcionalno plažo za kopanje, bi si moral širši krog objezerskih akterjev stopiti naproti s še nekoliko bolj energičnimi koraki. »Ne rečem, da je lahko, vendar če v tem vidimo širši smisel in si vsi prizadevamo za napredek, sem prepričan, da je izvedljivo tudi to,« je prepričan Polenšek. Polenškovi so zemljišče ob jezeru kupili pred leti in preden so se lotili investicije, je imela družina temeljit posvet. »Mnenja so bila sicer deljena, vendar sta otroka, Luka in Janja, pokazala kar veliko zanimanje in pripravljenost za sodelovanje pri tem delu. Na istem mestu je pod okriljem turističnega društva že bilo nekaj priložnostne gostinske ponudbe, vendar le s prostovoljnim delom in brez finančnega vložka ne gre daleč.« Kar se REPORTAŽA 29 Kralj paradižnikov, ki ima najraje »kralja živali« Zgornjesavinjčan z dvesto sortami paradižnika in FB-skupino Jernej Mazej nas je pričakal v majici z duhovitim napisom »King of paradajz« (Kralj »paradajza« - ali tudi raja, kot morda kdo sliši v angleščini ...). Normalno, če pa smo prišli pogledat njegov rajski vrt z bogato zbirko paradižnikov in podobnih eksotičnih rastlin, ki jih goji na 30 arih veliki njivi na kmetiji svojih staršev v Lju-biji pri Mozirju. Majico so mu podarili prijatelji, ki so člani pred pol leta ustanovljene FB-skupine Čudoviti svet paradižnika. Zasnoval jo je zato, ker je želel širiti znanje in izmenjavati izkušnje o pridelavi med Slovenci zelo priljubljene vrtnine. In kdo bi bil bolj primeren za ustanovitelja skupine, če ne ravno Jernej, ki goji približno dvesto sort paradižnika? Te dni se sezona sicer končuje in Jernej pobira predvsem različno papriko, ki je tako kot paradižnik letos odlično uspela. Smo pa kljub temu še ujeli pisano paleto sadežev, ki so čakali na obiranje ali jim je do prave slastnosti manjkalo še nekaj ur sončnih žarkov. Jernej nas je popeljal skozi nasad, razlagal, kako se kakšna sorta imenuje, opisoval njene značilnost in nam ponujal sladke sadeže v pokušino. Zajtrk na njivi? Ni bilo slabo, čeprav je na koncu zmanjkalo prostora v želodcu. Res je tudi, da se mi nekatere sorte niso najbolj priljubile, saj so bile milo rečeno čudnega okusa. Na srečo jih je bilo zelo malo. Ampak to je del Jernejevega eksperimentiranja. Kako naj bi sicer vedel, katera sorta je najboljša za solato, katera za polnjenje ali mezgo, katera da obilen pridelek in katera ne, če ne bi vsega sam preizkusil? Od kaktusov k paradižniku Od malega so mu bili všeč kaktusi. Imel je bogato zbirko. Zaradi njih se je vpisal na vrtnarsko šolo, kjer je poučeval tudi Trajče Nikolovski. »Enkrat mi je dal seme čokoladnega paradižnika in tako se je začelo,« se spominja Jernej, ki je na višji strokovni šoli v Celju nadgradil to navdušenje in naslednje leto je imel že 17 sort, nato petdeset, danes jih Pisan nasad paradižnika Jerneja Mazeja je letos odlično rodil, in to brez plastične strehe. ima dvesto. Za kaktuse je ob tem zmanjkalo časa, saj so ga povsem prevzeli paradižniki vseh barv in oblik. Kot bodoči prevzemnik 12 hektarjev velike kmetije bi rad živel od tega posla. Upa, da je prav pridelava paradižnika in druge zelenjave možnost preživetja. V zadnjih letih, odkar sam poskrbi za celoten postopek od semena do sadeža, je pridobil že veliko stalnih strank, tako tistih, ki pridejo po sadike, kot tistih, ki pridejo avgusta samo po sadeže. »So pa še tisti, ki se oglasijo predvsem zato, da vidijo, kaj je pri meni zraslo, in ko poskusijo, se lažje odločijo za sadike za naslednje leto.« Letos je bilo največje povpraševanje po sorti čokec, ki raste na nizkih grmičkih in daje okusne sladke plodove za solato. »Presenetil je gordon flesh, nova sorta, kjer so plodovi na vrhu vijolični, spodaj rumeni, meso pa je zeleno.« Ko sem se malo zgražala zaradi nemogoče barve, me je takoj zavrnil, da v Južni Ameriki tudi raste paradižnik indigo barve. Taka barva je menda zelo zdrava za srce, zato ima tudi Jernej letos štiri ali pet indigo sort. Projekt semen in sadik Največ semen dobi iz Rusije in opaža, da so to najboljše sorte. Tudi iz Južne Amerike jih ima kar nekaj, saj od tam paradižnik tudi izvira. Tako ima celo sadeže z galapaške-ga otočja. Semena dobi z vseh koncev sveta, večino semenske banke pa ustvari sam. »Najbolj pomembno je, da odberem najlepše plodove v spodnjih delih rastline.« Letos je že približno dvesto kilogramov paradižnika namenil za seme. Najbolj zrele plodove pobere, da seme v lončke, ga razredči z vodo in pusti en teden, da fermentira. S tem seme razkuži. Nato ga spere, posuši in pospravi v vrečke. Vse skrbno beleži v poseben zvezek. Zgodaj spomladi, ko poseje približno deset tisoč semen, je v hiši obsedno stanje, saj so povsod lončki. Sadike nato prestavi v rastlinjak, ki ga ogreva, da so rastline ves čas na primerni temperaturi. Deloma jih spomladi proda ali posadi na svoji njivi. Tudi to je poseben projekt, o katerem dolgo tuhta, saj po njegovem mnenju ni vseeno, katere barve in velikosti paradižnika bodo v sezoni najprej pritegnile pozornost obiskovalcev. Od rdeče barve ga bolijo oči Tistih, ki pridejo pogledat njegovo zbirko, ne manjka, saj je paradižnik skoraj nacionalni sadež. Veliko jih pride tudi v okviru društva Učni sadovnjak, saj Jernej pripravlja tudi mesečne delavnice. »Ljudje so skoraj obsedeni s paradižnikom, a žal poznajo le določene sorte, medtem ko takega nabora, kot je pri meni, drugje ne vidiš. Od rdeče barve me namreč že malo oči bolijo, zato iščem bolj zanimive primerke,« razlaga Mazej in nas popelje do rumenih, belih, oranžnih, vijoličnih in črnih primerkov najrazličnejših velikosti. Nato zavijemo še k eksotičnim sorodnikom in poskusimo nekaj borovnicam podobnega ter sadeže, ki imajo okus kivija, se ustavimo pri kumari, ki raste na Kilimandžaru, in izvemo, da si prihodnje leto želi še nekaj bolj nenavadnih primerkov, kot je na primer buča iz na-mibijske puščave. Včasih je za semena treba odšteti celo malo premoženje, ampak je vredno, je prepričan. Navdušenje ga žene naprej Težava je lahko le ta, da je dejavnost v celoti odvisna od vremena. Lani je v eni noči izgubil cel nasad, medtem ko je bilo letos poletje na srečo povsem drugačno, le zalivati je moral v najbolj vročih dneh. Je pa plesen letos vzela kumare, iz česar ne dela drame, saj je prepričan, da je treba vsako leto tudi kaj vrniti naravi. O pokrivanju nasada ne razmišlja. »Da dobiš pristen okus paradižnika, se ga morajo dotakniti sončni žarki. Tudi naše babice niso poznale plastičnih rastlinjakov, a je rastel. Največja nevarnost je, da je preblizu krompirja, saj ga lahko napade plesen. Če je julij moker, paradižnika ni,« strni svoje dosedanje izkušnje in dvomi, da bo kdo šel po njegovih stopinjah, saj je to precej tvegano. »Toda kar te navdušuje, te žene naprej.« »Kralj živali«, ne paradižnik Zadnje čase ga je navdušil tudi solkanski radič, slovenska avtohtona sorta, ki velja za eno najdražjih sort radiča »Najbolj pomembna je rastlinska higiena, pregledati je treba vsak list. Paradižnik moraš prezračiti, tako da ga razredčiš, da se izogneš boleznim. Večino poletja sem preživel na njivi, v najbolj vročem delu dneva pa sem imel čas za izmenjavo izkušenj v FB-skupini. Zvečer dolgo bedim in rad poslušam Snop.« »King of paradajz« oziroma Jernej Mazej z dvema od številnih sort paradižnika, ki rastejo na njegovi njivi. v svetu in že raste na Jerneje- vi njivi. S tem želi spodbujati pridelavo slovenskih sort, saj je prepričam, da je možnosti še veliko. »Mogoče ne bo kot tisti v bližini Soče, a mu bo pogled na Spodnjo Savinjsko dolino zagotovo dal poseben okus,« je prepričan Mazej, ki upa, da bo nekoč lahko postavil nov rastlinjak in da bodo nepovratna sredstva mladim prevzemnikom kmetij bolj dostopna. Letos namreč ni imel možnosti zaradi zahtevnih pogojev. Ko ga vprašam, katera od številnih sort paradižnika je njegova najljubša, me preseneti z odgovorom, da ga ne mara in ga ne je. Raje ima druge vrste zelenjave, še najraje pa ima slovenskega »kralja živali«, ki mu z veseljem prepusti precejšnjo količino buč. TATJANA CVIRN Foto: GrupA Seme z vodo pusti teden dni v kozarcih, da fermentira, nato je pripravljeno za hrambo. Nekatere sorte paradižnika, ki rastejo pri Mazejevih. 30 REPORTAŽA Tik pred vzletom. Zlatko je takole pomahal svoji družini, Mateja pa je sledila navodilom Mavrija, kako Zlatko Grabner in Mateja Švent. pravilno sesti v letalo. Mateji je mož v šali obljubil, da ne bo »iskal druge«, če se slučajno kaj zgodi. Ampak Kakšen strah? tako kot so varno vzleteli, so tudi varno pristali. Naša nagrajenca sta dobesedno poletela Mateja Švent in Zlatko Grabner z nami in s Šaleškim aeroklubom na 600 metrih višine Pilot Zvonimir Mavri je tudi predsednik Šaleškega aerokluba. Takšne lepote sta Mateja in Zlatko lahko opazovala med nagradnim poletom. Splačalo se je. Obljuba je obljuba in mi smo jo s Šaleškim aeroklubom izpolnili Mateji Švent in Zlatku Grabnerju. Izžrebana sta bila v nagradni igri Radia Celje Polet z letalom. Z izkušenim pilotom Zvonimirjem Mavrijem sta poletela nad Šaleško dolino. Padal ali vrečk za slabost nista potrebovala, česar smo najbolj veseli. Tako Mateja kot Zlatko do poleta z Mavrijem namreč še nikoli v življenju nista letela z letalom. Ravno zaradi tega, ker smo ju na ta način letalsko krstili, smo bili veseli. Enako tudi v Šaleškem aeroklubu. Zdaj Šaleški aeroklub ima približno 70 članov, od tega jih je kar 50 v modelarski sekciji. V lasti ima celotno letališče, pisto, dolgo 750 metrov, hangar in motorno letalo za vleko jadralnih letal in šolanje ter panoramske polete. V lasti ima tudi jadralna letala, medtem ko hangar daje tudi v najem lastnikom zasebnih letal. vemo, da je šla nagrada v prave roke in da smo jima zagotovo polepšali dan, ki ga bosta pomnila vse življenje. Mateja Švent je dejala, da v življenju ni imela priložnosti leteti. Nekaj je k temu seveda pridal tudi strah pred letenjem, a ga je z nami premagala. Zlatko Grabner pa je bil tik pred vzletom prijetno vznemirjen in je komaj čakal, da se dvigne v višave. Krilata »mašinca« »Kaj ju čaka, ko se bosta dvignila?« smo radovedno spraševali Mavrija. »Prestrašena bosta,« se je pohecal, ko je opazil, da smo pravzaprav mi hujši strahopetci. Nato nas je s kolegom Goranom ANGLEŠČINA ZA OTROKE od 3 mesecev do 19 let ^ učenje po naravni metodi Vpis 2015! u www.helendoron.si celie@helendoron.com 070 600 100 (O Brezplačne predstavitvene urice potekajo od 27.8. do 11.9.2015, vsak delovni dan. Za rezervacijo pokličite na telefon 070 600100 ali pošljite mail na celje@helendoron.com. Hrustlom iz aerokluba pomiril, da letita že vrsto let in še nihče od njiju ni »ostal v zraku«. Oba sta izkušena pilota. Samo Mavri ima za seboj že tisoč ur letenja. »Vsak polet je drugačen. Čeprav se naučiš rutine, ta pri letenju nima kaj iskati. In ko letiš, pozabiš vse ostalo. Vsaka sekunda zahteva stoodstotno zbranost,« nam je razložil. Matejo in Zlatka je dvignil v zrak s štirisedežnim francoskim lepotcem Robin, ki ima motor s 180 konjskimi močmi. Leti lahko s 450 kilogrami tovora, do 240 kilometrov na uro in na višini do 3.500 metrov. Vse te lastnosti letala sta Mateja in Zlatko izvedela, preden sta sedla v krilato »mašinco« in poletela. Imela sta srečo, da je bilo vreme sončno, a da sta lahko izkusila čar letenja v vsej razsežnosti, je vendarle poskrbel tudi vetrič. »Super je bilo,« je bila navdušena Mateja. »Malo nas je zamajalo v zraku, ampak, veste, slabo mi pa ni bilo,« je dodala z nasmehom. Tudi bleda ni bila in srčni utrip ni odstopal od normalnega, kolikor smo preverjali vitalne znake. Pri Zlatku je bilo prav tako vse v redu. Višina ga je popolnoma navdušila. »Še bom letel. Sem se odločil, da bo prišla letet vsa družina,« ni skrival veselja. Torej - zadeli smo v polno. Mimogrede, v nagradni igri je bila izžrebana tudi Jožica Brinjovc. Nismo pozabili nanjo. Le zaradi opravkov se nam ni mogla pridružiti. Sumimo sicer, da jo je zgrabil strah pred letenjem, ampak upamo, da to ne drži. Nagrada jo namreč še vedno čaka. Enako tudi fantje iz Šaleškega aerokluba, da jo zapeljejo do neba. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA INTERVJU 31 Celje in Slovenija imata novo šampionko v judu »Maturo bom opravila, medtem ko prva na svetu morda ne bom več,« pravi Tina Trstenjak Po le treh letih - in olimpijskem zmagoslavju Urške Žolnir v Londonu - je iz podeželske telovadnice ponovno vzniknila najboljša judoistka na svetu, Celjanka Tina Trstenjak. Tudi ona si je svet pokorila v kategoriji do 63 kilogramov. Zanjo srečen kraj je bila Astana, kazahstansko velemesto, v katerem je dopolnila 25 let. Ostala je brez darila za rojstni dan, ampak tri dni kasneje si je sama sebi podarila najlepšega: zlato medaljo na svetovnem prvenstvu v olimpijskem športu. »Ne, med Zdravljico me niso prevzela čustva. Ne točim solz sreče. Takšna pač sem,« je Tina Trstenjak odločno odgovorila na vprašanje, kako se je počutila med poslušanjem slovenske himne. V Kazahstan ste pripotovali kot vodilna na svetovni lestvici v svoji kategoriji. Je to za vas predstavljalo obremenitev? Za marsikoga bi, zame pa ni. Enostavno nisem razmišljala o tem. Vedela sem le, da če hočem na vrh, moram premagati vse tekmice, ki se mi bodo zoperstavile. Pred očmi sem imela le naslednjo borbo. Vaš trener Marjan Fabjan je izkazoval bojazen, da bo »afera služba« pustila posledice pri vas. Zdaj je jasno, da vas je prelomljena obljuba državnih organov, ki so dejali, da imate zagotovljeno službo v Slovenski vojski, zgolj podžgala in vam dala še dodatne moči v boju z najboljšimi judoistkami sveta. Bila sem prizadeta. Veliko se je govorilo o tem. A izpostavljam, da službe nisem zahtevala. Ponujali so mi jo oziroma so obljubili, da jo bom dobila. Dejstvo je, da sem slabše trenirala, saj nisem bila zbrana. Posledice manj kakovostne vadbe so bile očitne. A trener je pripravil ustrezen načrt in na tekmi je bilo skoraj vse v najlepšem redu. Maturo bom opravila, prepričana sem, da bom prej ali slej dokončala šolanje, medtem ko prva na svetu morda ne bom več. Seveda se bom trudila na vso moč, še bolj kot doslej, kajti iz dneva v dan moram napredovati. Urškin niz v Londonu je bil: Nemka Malzahn, Ekvadorka Garcia, v četrtfinalu Izra-elka Schlesinger, v polfinalu Mongolka Ce-devsuren in v finalu Kitajka Lili Šu. Vaš je bil naslednji: Rusinja Surakatova, Italijanka Gwend, v četrtfinalu Mongolka Cedevsuren, v polfinalu Nizozemka Franssen in v finalu Francozinja Clarisse Agbegnenou, do dvoboja z vami aktualna svetovna prvakinja. Kdaj je bilo najtežje? V uvodni borbi, saj se mi vselej zdi, da mi je na začetku najtežje. Morala sem se ogreti proti Rusinji, kasneje mi je steklo. Z Italijanko mnogokrat trenirava skupaj. Zelo močna je, toda uspela mi je predčasna zmaga. Z Mongol-ko sva bili obe kaznovani že po 12 sekundah, saj nisva druga drugi pustili, da bi se prijeli za kimono. Potem je sledila še ena kazen zame zaradi neaktivnosti. Tedaj ste zaostajali. Je bil vaš odziv pravi? Finalni obračun je bil poslastica, naša šampionka ga je opravila v velikem slogu. Je bil, nemudoma mi je uspel vazari. Tekmica ni padla na pleča, temveč malce na bok. Moja prednost je zadostovala za mirno končnico. Priznam, da sem bila presenečena nad uvrstitvijo Nizozemke v polfinale. Izločila je nekaj kakovostnih tekmovalk. Visoka je, neugodna, a je bila diskvalificirana. Poskušala je z vzvodom, ko sva stali, kar ni dovoljeno. Zelo je nevarno, lahko pride do zloma, kajti vse se zgodi hitro in ni časa za predajo. Na tleh je drugače, tam je vzvod nadzorovan oziroma lahko nasprotnik pri visoki bolečini pravočasno potolče po blazini v znak predaje. Medaljo ste imeli v žepu. Zlata je žlah-tnejša od srebrne. Toda kako do nje, če pred vami stoji aktualna svetovna prvakinja, Francozinja Clarisse Agbegnenou? Kako si je pot do zmage zamislil Fabjan? Clarisse je temnopolta. Njene mišice so močnejše, hitrejše. Trener mi je zabičal, da moram prva napasti, da ne smem tekmici dopustiti, da si po prijemu ustvari ugoden položaj. Namreč njen napad je bliskovit, zelo je eksplozivna. Takoj po »vstopu« poskuša z Tina Trstenjak z zlato medaljo iz Astane metom. No, meni sta uspela vazari in juko, dvakrat sem jo prevrnila. Dobro sem nadzorovala boj do zadnjih sekund in - postala svetovna prvakinja. Na sprejemu na Lopati ste se smejali, a po finalni zmagi tega ni bilo opaziti. Je izbruh veselja sledil v slačilnici? Pravzaprav ne. No, bila sem zelo vesela, toda zavedam se, da še nisem dosegla vsega, kar lahko. Celjski in slovenski judo je, vsaj po našem mnenju, doživel višek v Astani, kajti imel je dve finalistki (od tega eno zmagovalko) v dveh dneh, kar je v seštevku celo več od »Treniram dvakrat dnevno, ob šestih in devetnajstih. Pred velikim tekmovanjem vadim tudi trikrat ali celo štirikrat na dan.« zlata iz britanske prestolnice. Vi pa se že zdaj, bolj nehote kot hote, ozirate proti naslednjim olimpijskim igram, saj le tam lahko izboljšate svoj dosedanji najboljši dosežek. Najbrž bi vas v Riu de Janeiru zadovoljila tudi bronasta medalja, kajne? Vsaj zavestno o Braziliji ne razmišljam, saj je do iger še precej časa. Tja želim odpotovati zelo dobro pripravljena in brez pritiska. Hočem prikazati čim lepše in čim bolj učinkovite borbe. Upam, da bodo priprave potekale po načrtu. Se še spominjate voženj s starši k stari mami v Šmartno v Rožni dolini? Te vožnje so predstavljale tudi uvod v mojo športno kariero. K babici smo se vozili skozi Lopato mimo klubske zgradbe. Ker sem vselej vprašala, kaj se tam dogaja, saj je bilo veliko avtomobilov, mi je ati povedal, da gre za vadbeni center in da se bomo enkrat tam ustavili. Soboto za soboto smo se vozili mimo. In sem starša pobarala, kaj sta mi obljubila. Vstopila sem v telovadnico in v njej tako rekoč ostala do danes. Tinin oče Boris: »Spremljal sem njene borbe tudi v oddaljenih mestih, navijal, se živciral. Zdaj zgolj uživam v njenem judu. Zelo sem ponosen. Kaj še počne? Razen juda pravzaprav nič. Popolnoma je predana športu. Trening, prehrana, počitek, trening ...« Koliko ste bili stari? Osem let. Vse vaje so povezane z igro. Otroci se naučijo padati, pridobivajo motorične sposobnosti. Starši predvsem ne smejo ciljati na to, da bo njihov otrok prvak. Kdo so bili vaši trenerji in trenerke? Prva je bila Urška Žolnir, sledili so še Maja Šuster, Shinobu Ishihara, Igor Trbovc in Marjan Fabjan. Tudi operativni posegi so bili zaščitni znak izjemnih karier Urške Žolnir in Lucije Polavder. So vas poškodbe obšle? Hvala bogu, da so me. Resnejših nisem imela. Tega sem zelo vesela. Tudi Ana Ve-lenšek nima težav. Menim, da se lahko zahvaliva predvsem kakovostno načrtovanim treningom. Borba traja štiri minute, blesteli ste v finiših. Očitno ste izjemno fizično pripravljeni. Komu še pripisujete zasluge? Poleg Fabjanu še Urški in Igorju. Zahvaljujem pa se vsem sotekmovalcem, ki so se med treningi borili z mano, ki so se spoprijemali z menoj, padali na blazine. Kje ste pridobili največ izkušenj? Na olimpijskih igrah v Londonu. Nisem tekmovala, a sem bila zelo ponosna, da sem bila Urški v pomoč kot »sparing partner«. Nikoli ne bom pozabila dneva, ko je Urška >lomila< tekmice drugo za drugo. Poznate okus alkohola, okus vina, piva? Poznam, nazdravim za novo leto. V Astani po zmagi nisem, kajti naslednji dan je boj čakal Ano. Kaj si želite? Da bi ostala zdrava, saj bom le tako lahko sledila programu trenerja Fabjana. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, IJF 32 FOTOREPORTAŽA Prireditev je letos prvič obiskal tudi pažek Urhek, ki so ga celjski otroci spoznali v času decembrskega Pravljičnega Celja. Ves čas je simpatično nagovarjal najmlajše, fotografu v veselje pa je kljub vročini izvedel tudi nekaj akrobacij. \ V slovo poletju vrnitev Celja v srednji vek Dežela Celjska letos vabila tri dni - Lepo vreme naklonjeno organizatorjem Celje že dve desetletji v zadnjem avgustovskem koncu tedna zaživi v duhu srednjega veka. Že res, da so se vmes zamenjali organizatorji, da je prireditev zadnja leta poimenovana Dežela Celjska vabi, a začetna podoba srednjeveškega dne ni izgubila sija viteških oklepov in žvenketa lesenih mečev, ki jih prekrižajo preštevilni novodobni pari viteškega podmladka. Tudi letos ni bilo nič drugače, le da se je tradicionalna prireditev Dežela Celjska vabi raztegnila na tri dni. Na sobotni prireditveni vrhunec so v Zavodu Celeia Celje vabili že v četrtek zvečer, ko sta v romanskem palaciju domača mlada ustvarjalca Lenart Piano in Luka Marcen premierno uprizorila Kabaret treh zvezd Danes Grofje Celjski in nikdar več. Popotovanje v preteklost znamenitih Celjskih se je nadaljevalo v petek v središču mesta, kjer so meščani in drugi obiskovalci lahko barantali na srednjeveški tržnici, pokušali jedi tistega časa in spremljali nastope odlične italijanske skupine zastavonoš in Žovneške konjenice. Dogajanje v mestu si je na večer prišla ogledat tudi grajska gospoda, ki je v soboto popoldne gostila vrhunec prireditve in hkrati tudi zadnji vrhunec programskega dogajanja letošnjega Poletja v Celju, knežjem mestu. V primerjavi s prvimi srednjeveškimi dnevi, ko grajsko območje še ni bilo obnovljeno in je bil zato srednjeveški dan prostorsko veliko bolj omejen, je v soboto zaživelo celotno grajsko območje. Približno dva tisoč obiskovalcev (približno zato, ker so imeli otroci do sedmega leta prost vstop in jih je bilo v množici obiskovalcev zelo veliko, op. p.) je v sončnem poletnem vremenu spoznavalo grajsko življenje. Tega je čim bolj nazorno skušalo prikazati več sto kostumiranih animatorjev iz Slovenije, Italije, s Češke in Hrvaške. Dogajanje na osrednjem grajskem dvorišču so dopolnjevali številne ustvarjalnice za otroke, ponudba na stojnicah, kjer je bilo mogoče izbirati vse od sladkih prigrizkov (tudi ob znanilkah jeseni, pečenih jabolkih, so se marsikomu pocedile sline), zeliščnih napitkov, domačih jestvin s pečenim pujskom na čelu do nakita in naravne kozmetike ..., pa seveda ščitov, mečev in kronic, ki so se jih najbolj razveselili najmlajši obiskovalci. Novodobnih vitezov in princesk na grajskem območju res ni manjkalo. In čeprav grajski gospodi in ostalim v težkih kostumih najbrž ni bilo lahko - znoj je oblival tudi obiskovalce v lahnih poletnih oblačilih - so vendarle vsi v en glas zatrjevali, da je takšno vreme še kako dobrodošlo. Tudi najbolj žgoče sonce nad grajskim obzidjem je namreč veliko bolj prijetno in nenazadnje na Stari grad nad Celjem privabi več ljudi kot v letih, ko so se konec avgusta nad knežjim mestom zgrnili temni oblaki in »celjski časovni stroj« zalivali z vse prej kot zaželenim dežjem. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA ... bolj previdni - kar se kač tiče, seveda - so se le streljaj stran lahko V viteškem taboru, kjer je ob vstopu obiskovalce pozdravljala skupina Ameriški gož je ena bolj radovednih kač in tudi tale šestletnik s svojo prepričali, da je tudi ježka prav prijetno pobožati. Prav nič ne pika, če glasbenikov, se najmlajši kar niso mogli odločiti, ali jim je bolj všeč gospodarico je navduševal - tudi čisto najmlajše. se ga le prav dotakneš. prijazen sokol ali je lepše na konjskem hrbtu. FOTOREPORTAŽA 33 a v soboto se je ista igra ponovila tudi na Ko po mestnih ulicah in trgih zapeketajo konjska kopita, ne gre brez kovača. Fotografija za v družinski album? Zagotovo! Še zadnji večerni pozdrav zastavonoš, preden se mesto potopi v spanec. Že v petek so otroci uživali v ustvarjalnicah na Krekovem trgu - eni so si dali poslikati obraz, pod spretnimi prsti drugih pa so bolj v duhu prireditve nastajali vitezi. Vitku Celjskemu, ki je služil za predlogo, je prav vsak otrok lahko izdelal svojo različico. Nekaj najlepših sobotnih izdelkov ... Košare na grajskem vrtiljaku nikoli niso bile prazne. So se vam pocedile sline? Tiste, ki jim ni dišal pečen pujsek, so le streljaj stran vabila pečena jabolka . 34 ROJSTNI DAN RADIA CELJE Voditelji na Radiu Celje kot soustvarjalci programa sodelujejo pri različnih oblikah radijskega dela. Ob tem, da berejo besedila in sporočila različnih žanrov, jih moderirajo in interpretirajo ter komunicirajo s poslušalci, tudi vodijo in pripravljajo nekatere oddaje (Male živali, velike ljubezni, Zdravo z naravo, Strokovnjak svetuje, Filmsko platno, Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, Kuhajmo skupaj ...). Prav tako sodelujejo pri izvedbi nagradnih iger in akcij. Tonka Kovač, Škofja vas pri Celju »Na radiu delam večinoma ob koncih tedna. A kot pravijo - ko si enkrat na radiu, te osvoji in potem te ljubezen do njega ne izpusti več. Tako je tudi pri meni. V teh letih sem zelo uživala, ko sem vodila narodnozabavne oddaje in tudi vse ostalo, kajti naš program je zasnovan tako, da je za vsakogar nekaj. Zgodilo se je veliko adrenalinskih in tudi smešnih situacij. Zelo ljub mi je neposreden stik s poslušalci v etru. Z mnogimi smo se v teh letih spoznali, ne samo preko etra, ampak tudi osebno. Prijetno je tudi, »Srebrna« radijka Tonka, ki rada poklepeta z vami v živo. Naj pesem: The best - Tina Turner Naj izvajalec: Tina Turner Naj film: Doktor Zivago ko greš kam ven in te nekdo, ki te sicer sploh ne pozna, spozna samo po glasu, te ogovori in ti reče: >Vi ste pa z Radia Celje.< Tudi to je čar radijskega dela, ki ga opravljam že petindvajset let.« Igor Kukovec, Polzela »Sem Igor Kukovec, prijatelji me lahko kličejo Igor. Sem Celjan, a večino svojega življenja sem preživel v Velenju. Pred sedmimi leti, malo pred rojstvom sina Larsa, sem se preselil na Polzelo, kjer živim še zdaj. Delam na treh radijskih postajah - skupaj že skoraj dvajset let - in na televiziji osem let. Radijsko delo je psihično naporno in odgovorno. Plačano je pa, ah, bolje, da vam ne pišem. Zato vam svetujem, če razmišljate o tem delu, da razmislite še enkrat in se raje posvetite menedžerstvu ali ekonomiji. Sicer je zabavno, spoznaš veliko zanimivih Naj pesem: Srečen, ker sem moški - Damjan Murko Naj izvajalec: Fredi Mller Naj knjiga: Marjanca Schelcher. LaToya Ni vse v denarju, pravi Igor, ki z veseljem sede za radijski mikrofon. ljudi in to delno odtehta finančni vidik. Na Radiu Celje me poslušalci največkrat lahko slišijo v petek dopoldne od 9. do 14. ure.« Sandra Čater, Šmarjeta pri Celju »Že od mladosti se spogledujem z radijskim delom in če- ravno je od takrat minilo skoraj osemindvajset let, se pred mikrofon vračam še vedno z velikim veseljem, z odgovornostjo in predvsem zadovoljstvom. V zadnjem času sredini radijski popoldnevi nastajajo z mojim aktivnejšim sodelovanjem. Poleg ostalega med 18. in 19. uro v oddaji Pop čvek tedensko predstavljam glasbene novosti slovenskih glasbenih ustvarjalcev. Trudim se za čim bolj sproščeno in dinamično vzdušje v studiu, ki ga preko radijskih valov skušam pričarati tudi poslušalcem. Ob tem ne zanemarim pravil jezikovnega izražanja, ki so po mojem prepričanju temelj za uspešno radijsko ustvarjanje.« Sandra vsak teden ponuja novosti domačih glasbenih ustvarjalcev. Slavica ima nedeljske popoldneve rezervirane samo za Radio Celje. Slavica Padežnik, Slovenske Konjice »Z Radiem Celje sem po- in padcev v življenju mi poročena že osmo leto. Pri ure- magata ZPIZ in še posebej sničevanju zadnjih vzponov radio, kjer si v nedeljo po- poldne lahko napolnim baterije in nabrusim jeziček, ki je še vedno najboljše žensko orodje ... Nedeljsko popoldne je torej kot nalašč za uresničitev mojih želja, na prvem mestu je seveda glasba, zelo rada pa tudi poklepetam s poslušalci in poslušalkami v etru. Klepet pri vsakem posamezniku doma bi bil namreč v zdajšnjih hudih kriznih časih zagotovo predrag. In kaj je dobro pri vsem tem? To, da me v nedeljo ne najde brez dela celo sam peklenšček.« Naj pesem: vse melodije dalmatinskih klap Naj izvajalec: II divo Naj knjiga: Ana Karenina (Lev Ni-kolajević Tolstoj) Saša Pukl, Žalec »Moje delo na radiu je prepleteno z več področji. Poleg studijskega dela, v katerem imam neposreden stik s poslušalci, pripravljam še oddaje, v katerih gostim strokovnjake z različnih področij. Velikokrat se med tem znajdejo tudi komercialne oddaje. Delo na radiu se v teh letih bistveno ni spremenilo, saj Radio Celje še vedno ostaja radijska postaja, ki vzdržuje visoko raven informativnega programa tako na regijskem področju kot tudi širše, in kljubuje trendu sporočanja rumenih novic, da bi dosegala večjo poslušanost. Še vedno v domove naših poslušalcev prinašamo kakovostno posredovane informacije in ažurno spremljanje aktualnih dogodkov. Kljub temu ostajamo dober kolektiv tehnikov in moderatorjev, ki se znajo velikokrat pošaliti, kar se včasih sliši tudi v eter. Ni dovolj Saši radijski eter že 14 let predstavlja vsakič novo doživetje in kakšno izkušnjo več. kar nekaj parov rok, na katere bi lahko preštela, kolikokrat je smeh nenačrtovano ušel v eter. Moja vodila dela na radiu so profesionalni pristop, prijazen nagovor poslušalcem, sočutno podajanje informacij in sproščen ter prijateljski odnos s sodelavci.« radiocelje ROJSTNI DAN RADIA CELJE 35 Matjaž Apat, Celje »Živeti in dihati z radiem, pa naj bodo to zgodnja zaspana jutra, prebujajoči se delovni dopoldnevi, mimobežni prometni popoldnevi ali skrivnostne noči v soju srebrne svetlobe uličnih svetilk, je nekaj, kar mi je bilo dano, ko sem po doslednih govornih usposabljanjih opravil napovedoval-sko preizkušnjo. Po desetletjih to še vedno z veseljem, predvsem pa profesionalno in odgovorno rad počnem; radijski eter mi je namreč že ob prvem srečanju s studijskim mikrofonom nesramno globoko zlezel pod kožo. Ustvarjati radijski program ne pomeni le kratkočasiti poslušalcev, jih nasmejati ali opomniti na kaj pomembnega, temveč tudi spremljati ak- Naj knjiga: Muriel Barbery: Eleganca ježa Matjaž zase pravi, da je »radioaktiven od paleozoika (zadnjih dvajset let). tualno dogajanje in se nanj primerno odzivati. Hkrati je pomembna tudi osebna nota slehernega radijskega voditelja oziroma napovedovalca, ki pristavi piko na i k njegovemu ustvarjanju.« »Vedno znova se zavedam, da so medijski svet, improvizacija, gledališče, glasba in podobno vir tistega adrenalina, ki me je že davno zasvojil,« pravi Luka. Luka Žerjav, Štore Da mu je mikrofon pisan na kožo, so ugotovili že v prvem razredu, ko so ga postavili v vlogo povezovalca neke prireditve. In seveda ni bilo treba veliko, da ga je na OŠ Franja Malgaja v Šentjurju opazila neutrudna mentorica mladih dramskih upov, Ivanka Podgajski. In tako se je Luka Žerjav počasi in usodno zapisal medijskemu in odrskemu svetu. Resneje so ga v radijski svet vpeljali na ljubljanskem Radiu študent. Zadnjih nekaj let pa s svojim šarmantnim glasom razvaja poslušalce Radia Celje. Redno pripravlja Andreja vsak svoj radijski termin začne s kakšno mislijo na FB. Andreja Petrovič, Velenje »Nastop pred javnostjo je bil zame vedno izziv. Že kot osnovnošolka sem rada sprejela obveznost vodenja šolskih prireditev, nikoli me ni bilo strah stopiti na oder in že takrat sem si želela nastopati tudi na večjih prireditvah. Nastopala sem na občinskih proslavah, k sodelovanju so me vabila društva, krajevne skupnosti in podjetja, hkrati se je začela tudi moja radijska kariera. Dolgo časa sem delala na različnih radijskih postajah, ves čas sem tudi zunanja sodelavka VTV. Delovne obveznosti imam tudi v svojem podjetju. Radijsko delo je zame nekaj posebnega. Mikrofon in stik s poslušalci človeka preprosto zasvojita. Predvsem radijska jutra so najbolj dinamična. Rada imam pogovor s poslušalci, nagradne igre, delo na terenu. Je pa zelo pomembno tudi to, s kom delaš in kako se ujameš s sodelavci. Stavim na prijaznost. Vsak dan začenjam z nasmehom. Tako malo je treba v življenju, da smo srečni. Le kakšna prijazna beseda, pogled ... V današnjem času je tega veliko premalo.« tudi dve radijski oddaji: vsak petek zvečer gosti glasbene gurmane, ob torkih pa išče to- . .. pel dom štirinožcem v oddaji Male živali, velike ljubezni. Nena Lužar, Celje »Glas je tisti, ki nas naredi prepoznavne. Radio ne prinaša slike, z besedami rišemo zgodbe in predstavljamo dogajanje. Moj radijski del življenja šteje toliko let, da bi lahko, če bi se odločil iti po svoje, praznoval samostojnost in si ob polnoletnosti kaj privoščil. Tako pa to občasno naredim kar sama, menda se še prehitro sliši, kadar mi gre med govorjenjem na smeh. To - skupaj s kakšnimi bistroumnimi idejami in komentarji - sem jaz. Z veseljem sem del ekipe, ki gre na teren, sodeluje pri akcijah, se pomeša med poslušalce in Kuharski in radijski mojstrici gre rado na smeh. Naj pesem: Staring at the sun (U2) Naj izvajalec: U2 Naj koncert: U2Zooropa tour bralce. Smučišča in bazeni, ko kaj dobrega zakuhamo, spoznavamo deželo Celjsko ali (s)hujšamo skupaj - pri vsem tem se pišejo najboljše zgodbe. Zdaj so že dolgo >moji< nedeljska jutra in sredini dopoldnevi. Ker rada kuham in še raje pečem, v oddaji Kuhajmo skupaj uživam, ko z gosti ali sama delim kuharske recepte, nasvete in majhne skrivnosti velikih mojstrov. Malenkosti štejejo, kar pri radijskem delu še kako velja. Prijazna beseda, naključna skladba, ki si jo prepevaš še cel dan, in pravočasne informacije - to cenijo poslušalci Radia Celje. Zanje in zaradi njih je lepo >delati v etru<. In priznam, da tudi zato, ker človeku radijsko delo zleze pod kožo in brez njega ne gre več.« Tanja Seme, Laško »Rodila sem se v dolini zelenega zlata, a zdaj prebivam v mestu, kjer varijo dobro znan hmeljski napitek. Sem živ dokaz, da so ženske iz mesta piva in cvetja zabavne in vesele . Radio je moje življenje že dvajset let. Delo pred mikrofonom mi je zlezlo pod kožo že dolgo nazaj in ker ga vsa ta leta opravljam resno ter z največjim veseljem, to čutijo tudi poslušalci. Lahko je pet zjutraj Naj pesem: Queen -Bohemian Rhapsody Naj izvajalec: Gibonni Naj film: Forrest Gump ali popoldne, lahko je polnoč ali opoldne ... nikoli me ne boste dobili na levi nogi. Stojim za svojimi prepričanji in nikakor ne prizanašam za-hrbtnežem. Še vedno pa sem v prvi vrsti in najraje v vlogi partnerke in mame.« Tanja je za radijsko »akcijo« ob vsaki uri dneva ■ Naj izvajalec: Whitney Houston Naj koncert: Noč Modrijanov 19. september ob 12. uri na Glavnem trgu v Celju. Vstopnine ni! Veliko žrebanje naročnikov Novega tednika: Kdo vse se bo razvajal v Rimskih termah? Kdo bo zapel z Modrijani? Izpolnite kupon oziroma pošljite selfie na Facebook stran Novega tednika in Radia Celje. Fotografija mora vsebovati vsaj nekaj, kar je povezano z Radiem Celje (napis, simbol ...). Izžrebali bomo 20 nagrajencev, ki bodo lahko na zabavi ob rojstnem dnevu Radia Celje zapeli z Modrijani, njihova fotografija pa bo objavljena v Novem tedniku. Ime in priimek Naslov E-pošta ne Kupon pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do 14. septembra. Telefon Ste naročnik Novega tednika da Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hroojenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zokonom o varstvo osebnih podotkov. 36 POTOPIS Z ene od živo pisanih tržnic Mombase k m ш d ti I , ■(BKP"1-"^ V trgovinici, kjer je za vsakogar nekaj. Podobne smo v starih časih poznali tudi v naših krajih. Na tržnicah sta tudi takšno sadje in Mombase Potep po drugem največjem mestu Kenije, po pristani! Portugalske, arabske in britanske sledi Saj ni res, pa je! Tako si mislim, ko doma obujam spomine na razgled s hotelskega balkona v predmestju Mombase, milijonskega mesta ob obali Kenije. Pod balkonom na hotelskem vrtu je razkošje palm, za njimi je plaža ob Indijskem oceanu, po hotelskih balkonih se podijo majhne opice. Tatinske opice, ki se rade prikradejo v hotelske sobe in kaj izmaknejo. Tržnica v revnem predelu POTOPIS 37 To je raj seveda le na prvi pogled. Poskočne opice na balkonih postanejo sčasoma preveč nadležne in hotelsko osebje jih pridno odganja z metlami. Opazil sem, da se za razliko od temnopoltih ljudi belopoltih manj bojijo. Nič čudnega, saj jim beli iz restavracije celo prinašajo priboljške. Tudi pohajkovanje po mestu ni najbolj varno, zato po središču mesta ni bilo veliko turistov. Ob večerih postane nevarno. Pred hotelskim izhodom na plažo, ko se stemni, straži varnostnik, ki tja pušča le temnopolte goste hotela. Za belce je seveda nevarno, da jih v temi na plaži oropajo. Bela barva kože očitno pomeni potujoče malo bogastvo. Mombasa seveda še zdaleč ni tako hudo nevarno mesto, kot je prestolnica Nairobi, eno najnevarnejših mest na zemeljski obli. Hotelski gosti seveda niso ravno avanturisti. V spomin so se mi vtisnili posamezni nemški in avstrijski upokojenci v visoki starosti, ki sem jih srečal najprej na letalu, zatem pa še v hotelu. Begunci pred evropsko zimo. Spomnim se gibalno ovirane nemške gospe, ki je v Kenijo odpotovala na počitnice kar sama. Do letala jo je osebje pripeljalo na invalidskem vozičku. In kolikor je turistov, toliko je njihovih življenjskih zgodb. Kenija je pač za Evropejce precej odprta dežela in celo soproga temnopoltega lastnika hotela je Danka. V bližnji Mtwapi oddaja apartmaje celo Slovenka Klara s Primorskega, ki je Jadran zamenjala za Indijski ocean. Da o najbolj znani, zdaj že nekdanji prebivalki Mombase, tako imenovani beli vdovi, ne izgubljam besed. Saj se spomnite belopolte teroristične vdove, spreobrnjene Britanke, ki naj bi kot članica somalijske teroristične skupine Al Šabab organizirala napad na nakupovalno središče v prestolnici, v Nairobiju. Mombasa, ki se od ostale Kenije precej razlikuje, je postala zaradi trgovine s sužnji in s slonovo kostjo pomembno trgovsko središče. V drugi polovici 19. stoletja je bila v Mombasi vsako soboto tržnica za prodajo sužnjev. Vzhodnoafriška trgovina s sužnji je tako cvetela, da so na Bližnji vzhod prodali kar štiri milijone sužnjev. Na slone in slonovino danes spominja simbol Mombase - to sta velika čez cesto prekrižana slonova okla. Velikih znamenitosti Mombasa ne ponuja. Zame je bilo najzanimiveje spoznati utrip afriškega mesta, kjer so beli obrazi v manjšini. Na njegovih ulicah se zrcali zgodovina kraja, ki je služil kot pristanišče že v 12. stoletju. Potem so pripluli Vasco de Gama in za njim še drugi Portugalci, ki so po mestu ropali. Ob obali so nato zgradili vojaško trdnjavo Fort Jesus, ki je danes največja turistična znamenitost Mombase. Stara je več kot štiri stoletja in je bila pred nekaj leti razglašena za spomenik svetovne dediščine, je namreč pod zaščito Unesca. V njej je muzej. Portugalski vladavini je sledila arabska in nato od leta 1870 še britanska. Vse so pustile svoje sledove. Čeprav je portugalska vladavina zelo oddaljena, so se v jeziku swahili ohranile portugalske besede za denar, vino, zastavo, ananas in še marsikaj. Simbol Mombase - čez avenijo prekrižani slonovi okli Prekrižana okla Središče milijonske Mombase bolj spominja na kakšno mesto s sto tisoč prebivalci. V mestu je mogoče videti komaj kakšen nebotičnik. Okrog središča so revna predmestja. Prizor iz manjšega mesta ob kenijski obali V velemestu, kjer prevladujejo muslimani, je mogoče srečati pokrite in celo povsem zakrite ženske. Arabski pridih Ob portugalski trdnjavi Fort Jesus je privlačno staro mestno jedro Mombase, kjer imajo hiše iz lesa izrezljane balkonske ograje in vhodna vrata. Skoraj vse je še tako, kot je bilo v 18. stoletju, in sicer z arabskim pridihom. Marsikaj zanimivega je tudi v veliki Mombasi, ki je v bistvu otok, velik trinajst kvadratnih kilometrov. Tudi mošeje, templji in cerkve so med zanimivostmi. Kar sedemdeset odstotkov prebivalcev mesta je muslimanov. Priporočam tudi obisk dišavne tržnice, kjer eksotičnih vonjav ne manjka. Večino turistov najbolj zanimajo plaže in obmorska letovišča, ki jih v okolici Mombase in ob kenijski obali ne manjka. Evropejce zamikajo še posebej med evropsko zimo, ko je v Keniji poletno vreme. Lokalne turistične agencije nudijo tudi kenijsko privlačnost številka ena, safarije, kar je drago celo za evropske razmere. Kenija je vsekakor turistični biser, vendar je za njen temeljitejši obisk treba precej časa. Iz Mombase je nekaj ur vožnje do Nairobija, tudi meja s Tanzanijo ni prav daleč. In kaj se je zdelo najbolj zanimivo meni? Vsekakor duh Afrike, njena drugačnost, ki jo je mogoče začutiti na ulicah, poteh in barvitih tržnicah. In obrazi Afrike seveda. Glasovanje se začenja! Na nagradnem natečaju Navdušite nas s potopisom je letos sodelovalo šest potopisov naših bralcev, objavili pa smo tudi nekaj potopisov svojih sodelavcev. Zdaj se začenja glasovanje za najboljši potopis po izboru bralcev. Septembra bomo objavljali »foto spisek« potopisov, ki ste nam jih poslali in ki se potegujejo za nagrado. Kupon izpolnite tako, da vpišite svoje podatke in obkrožite številko pred tistim potopisom, za katerega glasujete. M Kupon nam do 2. oktobra pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. u V ponedeljek, 5. oktobra, bomo v sodelovanju z našim pokroviteljem, s podjetjem Optimist, izžrebali enega od bralcev glasovalcev in pre|te[i glasove, ki jih boste namenili posameznim potopisom. Darila za izžrebanega bralca in za pisca najboljšega potopisa že čakajo! ■" -J h Ciper MATEJA TOPLAK Irska PETRA GREGORC R цШгЧч i' % \ v 4 Kirgizija TAŠA LEPEJ BAŠELJ oPTimisT n: мпи даличи! м1д :г??кгм a ш a IMikkouček Manfi&houceh. Mqfhmhoucek- Nagrada" za "glasovalca:, Denarnica V Novem tedniku bomo 8. oktobra objavili, kdo je s svojim potopisom zbral največ glasov bralcev in kdo od bralcev je bil izžreban kot glasovalec. rovansa MARJANA KOVAČIČ Turčija BERNARDA ZALOKAR X v KUPON Navdušite nas s potopisom! Obkrožite zaporedno številko potopisa za katerega glasujete: l 2. 3. 4. 5. 6. IME IN PRIIMEK: NASLOV: KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON/GSM: E-NASLOV: 1 .......................................c................................................................. "Zapisane podatke bomo uporabili izključno za namen te akcije in ne v komercialne namene. 38 ZA ZDRAVJE Menopavza lahko prinese kup V V g ■ nevsecnosti Hormonsko usihanje dodobra spremeni zdravstveno sliko ženske Nadležni navali vročine, težave zaradi nespečnosti in nihanje razpoloženja so samo trije simptomi post-menopavzalnega obdobja. S temi simptomi se sicer sreča vsaka ženska, a le deset odstotkov jih ima zaradi tega ogromne težave, ki jim dodobra zagrenijo življenje. Menopavza pravzaprav pomeni zadnjo menstruacijo. Čas zadnjega menstruacijskega ciklusa se pri posamezni ženski določi retrogradno, kar pomeni, da mora od zadnjega mesečnega perila miniti leto, da lahko ginekologi opredelijo, da je nastopilo postmenopavzalno obdobje. V Sloveniji je povprečna starost ženske v menopavzi, 49 let, pri čemer je zanimivo, da je v zahodni Evropi ta starost višja, in sicer so ženske stare približno 55 let. Na to zagotovo vplivajo način življenja, prehrana in fizična aktivnost. Hormonsko usihanje A pojavljajo se tudi odkloni v drugo stran. Enako kot obstaja postmenopavzalno obdobje, obstaja tudi pred-menopavzalni čas. Ta sicer ni natančno opredeljen - a začne se približno pri 40. letu. Da je ženska že v pred-menopavzalnem obdobju, razpozna po prvih znakih, ki se pojavijo v obliki motenj menstruacijskega cikla. Krvavitev je lahko močna, dlje trajajoča ali krajša. Pojavijo se razpoloženjske spremembe, nekatere ženske se že v tem času srečujejo z navali nenadne vročine in nespečnostjo. Ti znaki lahko trajajo v blažji obliki celo deset let, preden nastopi zadnja menstruacija. Toda najbolj obremenjujoči in intenzivni za žensko so simptomi postmenopa-vzalnega obdobja. Takrat namreč zelo usahne raven estrogena in progesterona. Posledice hormonskega usihanja se kažejo v celotnem telesu ženske. Koža postane bolj suha, tudi oči. Pojavljati se začnejo starostne gube, bradavice in izpuščaji. Izsuši se sluznica v nosu, ustih in tudi v nožnici. Poleg tega, da razpoloženje niha, je prisotna tudi večja občutljivost, zato se dogaja, da se ženska v postmeno-pavzalnem obdobju hitreje zjoče in jo stvari hitreje prizadenejo. Najhujša je nespečnost, saj se ženske pogosto zbujajo sredi noči, Pogosti ginekološki pregledi so neizbežni za ženske, ki jim posledice menopavze spremenijo kakovost življenja. prepotene zaradi navalov vročine, pri čemer ne morejo več zaspati. Ti simptomi so zelo moteči, še posebej če je ženska delovno aktivna in v stresu. Stres je namreč še dodaten negativen dejavnik, ki lahko povzroči, da simptomi pridejo na plan hitreje in v silovitejši obliki. Mena - vrata v starostno obdobje Če se pri ženski znaki predmenopavzalnega obdobja pojavijo pred 40. letom, zdravniki menijo, da je to še prezgodaj. Takrat priporočajo hormonsko terapijo oziroma uživanje hormonov v obliki tablet, da se s tem izboljša kakovost življenja. Zgodi se tudi, da se znaki prenehanja delovanja jajčnikov pojavijo že pri 30. letu. Takrat mora ženska opraviti natančen ginekološki pregled, s katerim zdravniki izločijo kakršna koli morebitna obolenja, ki bi lahko bila vzrok za takšne simptome. Pri tem hormonska nadometna terapija ni vedno primerna za vsako žensko. Ginekologi je ne predpišejo ženskam s trombozo, previdnost pa je nujna tudi pri bolnicah, Med simptomi postme-nopavzalnega obdobja so tudi vrtoglavica, utrujenost, glavobol, depresija, slaba zbranost, izpadanje las, bolečine v kosteh in sklepih ter manjša želja po spolnih odnosih. ki so preživele srčno ali možgansko kap, ali pri rakastih bolnicah. Velik razmislek je pri predpisovanju hormonske terapije nujen tudi pri ženskah, ki imajo chronovo bolezen. Delovanje hormonskih žlez v telesu je pomembno in med seboj tesno povezano. Če telesu primanjkuje en hormon, lahko ostali delujejo drugače. To se pokaže kot slabše počutje človeka ali tudi kot izbruh kakšnega obolenja. Če je v telesu premalo estro- gena, se proces staranja telesa pojavi prej. Ženska pridobi težo, maščoba se v telesu prerazporedi kot pri starejših ljudeh, krvni tlak je višji, tudi demenca in ateroskleroza se lahko pojavita prej. Pozne posledice prenehanja delovanja jajčnikov nastajajo počasi in neopazno, pokažejo pa se že nekaj let po zadnji menstruaciji, predvsem kot osteoporoza ter obolenje srca in ožilja. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Osteoporoza prizadene več kot polovico vseh žensk po menopavzi. Med ženskami, ki so bolj nagnjene k razvoju osteoporoze, so tudi tiste, ki so menopavzo dobile zgodaj. Kdaj k zdravniku? Če krvavitev v času menstruacijskega ciklusa traja več kot deset dni, mora ženska takoj obiskati ginekologa. Histološki pregled sluznice v maternici pokaže natančen vzrok in lahko izloči možnost rakastega obolenja. Vsaka ženska se namreč pri daljši menstruaciji boji ravno tega obolenja. Toda ginekolog samo na podlagi osnovnega pregleda raka ne more takoj izključiti, zato je priporočljiv histološki pregled tkiva. Ob krvavitvi, ki je daljša od sedmih dni, je velika verjetnost, da raka na materničnem vratu ni, lahko pa bi se pojavil na maternični sluznici. Tudi če pride do krvavitve v postmenopavzalnem obdobju, torej ko ženska nima več menstruacije, mora prav tako takoj k zdravniku, saj takšne krvavitve niso normalne in lahko kažejo na raka na materničnem telesu. Ženska mora biti pozorna tudi na bolečine v trebuhu. V Sloveniji namreč ni nobene preventivne metode, s katero bi odkrivali raka na jajčnikih. Zato se zgodi, da ko ga zdravniki odkrijejo, je že pogosto v fazi razraščanja. Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Sama si lahko pomagam Za lajšanje težav ob menopavzi lahko ženske storijo veliko tudi same. Pri prehrani se morajo izogibati tistim izdelkom in tudi pijači, ki spodbujajo navale vročine. Med temi so žgane pijače, vroče pijače, kofein in močne začimbe. Priporočljiva je tudi hrana, bogata s kalcijem in z magnezijem. Ugodno naj bi vplivali tudi hrana in prehranski dodatki iz soje. Starejša generacija žensk si je pri menopa-vzalnih težavah pomagala tudi z zdravilnimi rastlinami, kot so baldrijan, islandski lišaj, melisa, rman, žajbelj in bela omela. Pri tem so simptomi, povezani z menopavzo, manj izraziti, če je ženska telesno dejavna in če v svoj način življenja vnese tudi različne metode sproščanja, kot sta joga in meditacija. Pri hormonski terapiji ženska jemlje tako estrogen kot progesteron. Če bi na primer dobivala samo estrogen, za njeno telo to ne bi bilo dobro, saj bi se lahko pojavil rak na materničnem telesu ali dojkah. Ženska ne more vedeti, kako dolgo se bo soočala s simptomi postmenopavzalnega obdobja. Lahko trajajo le nekaj mesecev, leto ali celo več let. Glede na statistiko in izkušnje večine žensk takšno obdobje traja od dveh do petih let. Nato se počutje izboljša in ženska preide v starostno obdobje. Ali ste vedeli? Pred stoletjem se ni veliko govorilo o posledicah menopavze, ker je bila povprečna pričakovana življenjska doba ženske le malo več kot 50 let. Danes je skoraj 80 let. Zato ženske lahko pričakujejo, da bodo tretjino življenja živele s posledicami menopavze. Od pubertete do menopavze se v jajčnikih tvorita ženska spolna hormona estrogen in progesteron. Zaradi teh hormonov se deklica spremeni v žensko, ki ima menstruacije in lahko rodi otroke. Že dolgo pred menopavzo se v jajčnikih tvori vedno manj progesterona. Zmanjšuje se tudi količina estrogena. Posledično postanejo menstruacije neredne in zmanjša se plodnost. Menopavza ima velik vpliv na bolezni srca in ožilja. Zaradi teh bolezni umre v Evropi letno dvakrat več žensk kot zaradi vseh rakavih bolezni skupaj. Do menopavze je zaščitno delovanje ženskih spolnih hormonov tolikšno, da pri ženskah v tem obdobju skoraj ni srčnih infarktov. Po menopavzi naravne zaščite ni več. Pogosto se povečajo vrednosti holesterola in maščob v krvi, pospešeno se razvija ateroskleroza. Nekaj let po menopavzi se število infarktov pri ženskah približa številu pri moških. OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTICN A AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - DK. OSTEOPATTJE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS]NlN.ANDRE]@GMAlLCOM v_/ GOSTUJOČE MNENJE 39 Zakaj podnebne spremembe prinašajo največji preobrat v zgodovini človeštva? Dr. Mitja Peruš, dipl. fizik, je na raznih inštitutih doma in po svetu raziskoval predvsem kompleksne (bio)sisteme in možganske mreže, pa tudi socialno-politične mrežne pojave ter vplivanje med naravnim in družbenim. Je avtor več knjig. S podnebnimi spremembami se sistematično ukvarja 10 let z vseh vidikov - od fizikalnih do psiholoških. Lansko jesen je Slovenska akademija znanosti in umetnosti objavila svarilno mnenje na osnovi svetovnega znanstvenega konsenza o katastrofično-sti podnebnih spremembah. Zakaj to vodi v največji preobrat v zgodovini? Ker se bo človek kot vrsta moral globinsko spremeniti »iz sebe« kot ključnega akterja, predvsem motivacijsko in s samoobvladanjem potreb in vzgibov. Ne bo smel potolči skupnosti posameznikov in jih prisiliti v spremembe, predrugačenje bo neizbežno vsečloveško, ker je takšen tudi izvor (eko)krize. Nujnost spremembe Nikoli namreč v zgodovini svet ni bil »globalno premajhen« za človeka, kot je postal nedavno. Nikoli doslej ni človek prehudo globalno ogrožal planetarnega ravnovesja, a zdaj ga. Človek je vedno širil svoje dejavnosti, zdaj pa je prvič prisiljen preiti od ekspanzije k »impanziji«, od količine k trajnostnemu življenju -takšnemu, ki ne bo uničil zanamcev. To zagotovo prinaša popoln preobrat celotne njegove naravnanosti, njegovega najglobljega bistva, ciljev, želj in načina dela. Vrednostni sistem se »postavlja na glavo«: razviti postajajo največja težava sveta, razvoj »naenkrat« pomeni uničevanje, medtem ko je prilagajanje naravi pravi uspeh. Desetletja smo si lagali, da ni tako; politiki so ignorirali klimatologe in okoljevarstvenike, medtem ko ljudje še vedno pretirano trošijo. In vendar tako ne bo šlo več dolgo. Človek ne samo da se bo moral spremeniti, in sicer še hitreje kot v zadnjih dvesto letih »napredka«, temveč se bo moral spreobrniti oziroma obrniti smer in vrste razvoja. Katastrofa se šele začenja Čeprav obstaja nešteto resnih okoljskih razlogov, ki potrjujejo napisano, so podnebne spremembe največji razlog. So »ultimat« narave. Človek se mora prvič v zgodovini dobesedno povsem spremeniti, in sicer takoj ali pa bo izumrl - za tretjino živalskih in rastlinskih vrst, ki so že izumrle zaradi njega ali bodo kmalu. Prvič je povsem jasno znanstveno dokazano, da je tokratno podnebno katastrofo, ki se šele začenja, povzročil izključno človek. Tako pravita ne le OZN (medvladni IPCC) in EU, temveč tudi ameriški National Climate Assessment. Brez človeka bi se kozmič-ni cikli dogajali kot že (sto) tisočletja - nič drugega ne povzroča segrevanja. Nihče med strokovnjaki več ne dvomi v to, razen kakšnega zlonamerneža ali plačanca umazane industrije. Kriv je človek Verjetnost, da je kriv človek, je po sedanjem znanju tolikšna, kot je verjetnost, da kajenje škodi človeku. Tako velika torej, da so vse države odločene ukrepati, ker je dosežen maksimum napovedljivosti. Konec leta bo predvidoma v Parizu sprejet globalni sporazum zmanjševanja izpustov to-plogrednih plinov, ki bo prvič veljal za vse, tudi za (ne več izdajalske) ZDA, Kanado, Avstralijo in za hitro rastočo Kitajsko ... ZDA in Kitajska sta nedavno sklenili dvostranski sporazum omejevanja izpustov; zdaj pritiskajo na Indijo. Škodo delajo tudi ameriški neodgovorni republikanci, a izgubljajo ta spopad. Tokrat bodo morale poklekniti še zadnje multinacionalne korporacije. Tudi če bodo še zavlačevale, bo narava kmalu prisilila vse človeške akterje, da se bodo odločili za konec fosilne dobe zaradi golega preživetja. Dogovarjanja te jeseni so zaenkrat preprečila podnebne vojne (ne trdim, da bi bile kmalu; pravzaprav pa so vojne okoli Sahare že zelo podnebno pogojene). Kdo se še trudi in zavira ukrepanje? Niti multinacionalke ne, saj se zavedajo, da so zavirale že predolgo in so si s tem uspele zagotoviti privilegirane položaje pred nujnimi spremembami. Nihče si katastrofe ni želel, težko bo za vse, a izziv lahko povrne smisel in dostojanstvo človeku. Za vse veljaven sporazum naj bi začel veljati šele leta 2020 - dotlej bo narava predvidoma prisilila države, da tega roka ne bodo več prekoračile. Naravoslovci vemo, da se največji preobrat v zgodovini nepovratno začenja. Tudi če ne bo povsem uspel (kar bi pomenilo smrt), bo kolo-salen - ker se bo človeštvo zagotovo borilo za preživetje, in sicer dovolj mirno in složno, ker bi vojne po-stoterile onesnaževanje in pospešile izumrtje. Zadnje leto je dokončno dokazalo, da je pretiranega tekmovanja med državami in njihovimi aliansami konec in da bo sodelovanje med njimi v borbi proti podnebnim spremembam moralo prekositi tekmovalne elemente. Še več, jasno je postalo, da se vsi vrhovi tega zavedajo in da bodo prisilili zanikovalce človeške krivde v predajo, sicer bodo izgubili oblast v anarhiji. Čas je že, da se tudi pri nas začneta globlje raziskovanje in sankcioniranje koruptivnega ozadja sistematičnih »skeptikov« - bolje povedano so zani-kovalci - vsaj glavnih (v Sloveniji »alkalajevcev«). O njihovi pravi svetovni zaroti, v katero so vložili milijarde dolarjev za lažno propagando in podkupnine, je bilo že veliko napisanega. Če ne bo sprememb ... In če se ne bomo spremenili dovolj hitro? Posledice bi bile stoodstotno absolutno prehude že za nas, ne le za zanamce. Podnebje bi se nezadržno zelo spremenilo. Zato nihče v javnosti o celovitih posledicah podrobno ne govori, saj se da znanstveno predvideti, da bi bile zagotovo prehude za vse. Ukrepi, predvsem zmanjševanja izpustov, končno bodo - nujno bolj ali manj drastični. Zdaj predlagani so sicer povsem nezadostni, a bodo vsaj splošno obvezujoči. Jasno je postalo, da ni druge čudežne rešitve - tehnološke, vesoljske (nimamo nedestruktivne energije za evakuacijo niti peščice ljudi) ali bogve kakšne. Naslednja desetletja bodo v znamenju prestrukturiranja, saj (tehnološki) »čudeži« takšnega kova prihajajo preredko. Se bo dalo narediti fuzijske reaktorje v nekaj desetletjih ali ne? Ne smemo čakati! Še nedavno je slabo polovico vsega tovornega prometa po ZDA predstavljal prevoz premoga z dizelskimi lokomotivami. Ocenjujejo, da na svetu letno umre tri milijone ljudi zaradi onesnaženega zraka; na Šoštanjskem 33 do 48 ljudi zaradi Teša. Večina planeta je dokaj uničenega. Narava bo vedno bolj presenečala - na primer s pogostejšim žledom in z novimi boleznimi. Podnebne spremembe so že krive za 0,3 odstotka vseh smrti in 0,4 odstotka vseh zdravstvenih težav - največ zaradi suše, malarije, dengue. Očitno se obeta popolna sprememba vrednot in načina življenja. Najbolj bi bilo smiselno zmanjšati prevoz, predvsem letalski, in križarjenja, porabo mesa, vse nenujne nakupe in gradnje, celo pogosta spletna iskanja. Zdaj vemo, zakaj je bila »pred nevihto takšna tišina«? Elite so se pripravile na turbulence in zdaj je tako daleč - da bo slehernik moral prevzeti del bremena. Skratka, potrošnja se bo - zlepa ali zgrda -zmanjševala, ni druge. Kdo bo največ plačal, večji krivci ali relativno nedolžne žrtve (skromne države v razvoju ali prihodnje generacije), pa je že ugibanje za drugi prispevek. Ve se le, da je večji potrošnik tudi večji grešnik. Prvič v zgodovini je to jasno. Posledice bodo stvar etike, ne le razmerja moči, saj so razmere pre-resne. Bolj resne so kot pri jedrskem orožju, ki danes imetnikom ne koristi mnogo - pretiravanje z njim bi uničilo tudi njih. Torej se bo moral razviti svet preprosto precej manj arogantno pogajati z večinskim razvijajočim se svetom. Z zmanjšanjem potrošnje bo moral dajati zgled, da bo jug sledil na področju zmanjšanja rodnosti. Povrnitev ravnovesja je etična dolžnost neokolonia-listov in nobeno še tako sub-tilno orožje jih ne bo rešilo. Kapitalizem se mora prilagoditi naravi in človeku. V stabilizacijo ga prisilimo z zmanjšanjem potrošnje - naj naposled menedžerji pokažejo svoje sposobnosti. ^ PRVI PRAVI TOTALNI HERBICID ^ Odlična kombinacija dveh dopolnjujočih se aktivnih snovi: 2,4-D in glifosat ^ 2,4-D kot partner omogoča nižjo koncentracijo glifosata ob višji učinkovitosti ^ DVOJNA MOČ PROTI PLEVELOM - vidno hitrejše in močnejše delovanje na travne in širokolistne plevele - tudi tiste, ki se težje zatirajo, preslica, slak, regačica, poprovnik, robide, vrbovci, trpotci, krvomočnice, ptičja dresen, pijavčnice, madronščice. ^ Odmerek uporabe 3 -5 l, odvisno od zapleveljenosti, do 7 dni pred setvijo ^ Uporaba na strniščih in pomladi pred setvijo ter v sadovnjakih in na nekmetijskih površinah 40 BRALCI POROČEVALCI Oratorij v Vojniku je zapolnjeval počitniške dni več kot 90 otrokom. Hočem biti svet! Od 17. do 21. avgusta je bil v Vojniku oratorij. Več kot 90 otrok je ob vodstvu 26 animatorjev spoznavalo življenje mladega svetnika Dominika Savia iz Italije. »Vzgoja je stvar srca,« je počitniško preživetih dni, rekel sv. Janez Bosko. Ora- kjer besedi druženje in zaba-torij je eden tistih najlepših va nista dovolj. Poleg tega da mladi ustvarjajo, da je to čas smeha in otroške igrivosti, je oratorij tudi vzgoja in uvajanje v krščansko življenje. S pomočjo pogovorov, igre in pesmi so otroci spoznavali Dominikovo pot k svetosti. Mali ustvarjalci so svoje sposobnosti preizkusili v delavnicah, kjer so lahko zaplesali, igrali nogomet, si naredili izdelek iz filca, okrasili naslov- nico zvezka, izdelali mozaik in se navduševali nad kemijskimi poskusi. Svoje talente so lahko predstavili na prireditvi Oratorij ima talent, na tržnici poklicev pa so se lahko spoznali z veliko poklici in mogoče našli svojo sanjsko službo. Z radostjo v srcu so lahko krajani Vojnika opazovali nasmejane obraze in prisluhnili glasnemu petju okoli župnijske cerkve sv. Jerneja. Jutranje maše je popestrila zasedba, ki je z izvajanjem ritmičnih duhovnih pesmi dvignila mlade na noge, da so s petjem in plesom slavili Boga. Starši udeležencev so ani-matorje pohvalili in jim dali zagon za nadaljnje delo. Za animatorje ni lepšega kot kup zadovoljnih otrok in staršev, ki so znamenje, da so nekaj naredili dobro. KLARA PODERGAJS Foto: ANJA ŠPEGELJ Vrhunski dosežek robotkarjev Gimnazije Lava Dijaki Jan Časl, Rok Krumpak in Janez Turnšek z mentorjem Tomislavom Viherjem Na Gimnaziji Lava (Šolski center Celje) že nekaj let pod mentorstvom Karmen Kotnik in Tomislava Viherja več kot odlično deluje dijaška ekipa zagnanih konstruktorjev in programerjev robotov. V drugi polovici julija so se že tretjič udeležili svetovnega prvenstva, tokrat v kitajskem mestu Hefei. Tekmovali so z robotom, nastalim pod spretnimi prsti članov ekipe, ki jo sestavljajo Janez Turnšek, Jan Časl in Rok Krumpak. Pri nastajanju robota jim je pomagal še Vid Kok, ki pa se iz osebnih razlogov tekmovanja ni udeležil. V treh dneh tekmovanja so omenjeni trije dijaki opravili osem voženj, od katerih jih je sedem najboljših štelo za skupni seštevek. Iz vožnje v vožnjo so izboljševali rezultat in v končni razvrstitvi zasedli skupno zelo dobro trinajsto mesto. Njihova najuspešnejša vožnja je bila šesta najboljša na celotnem tekmovanju. Rezultat bi bil verjetno še boljši, če si eden od članov ekipe prvi dan tekmovanja ne bi poškodoval kolena, zaradi česar ni mogel v celoti prispevati svojega deleža. Posebno priznanje za fante je nagrada Best Hardware Design, s katero tehnični komite tekmovanja vsako leto nagradi najbolj oblikovno in tehnično dovršenega robota v posamezni kategoriji. Gradnjo robota in izvedbo potovanja so s svojimi storitvami in finančno podprli sponzorji: RSBiro Žalec, Logos Trade Domžale, Lingva Cerknica, LXNAV Celje, LX navigation Celje in Emo Orodjarna Celje. TV BRALCI POROČEVALCI 41 Zimzeleni že 25 let Društvo za kakovostno starost skrbi za žalske starostnike Društvo za kakovostno starost, ki ga sestavljata dve skupini po 15 članov in ima skupno pet voditeljic, je prvo tovrstno na Štajerskem, v Sloveniji pa ga po letu ustanovitve prekaša le še izolsko. Skupini sta tako že 25 let usmerjeni v skrb za zdravje, socialno klenost in krepitev prijateljstva. Hkrati spodbujata medsebojno pomoč, prenos znanja, izkušenj in modrosti, zaokroža pa ju medgeneracijsko sožitje. Redna srečanja, ki so vsak četrtek od 14.30 do 16. ure, so prava formula za uspeh, saj je članstvo vsa leta stabilno. Danes štejeta 30 članic in članov, ki se v času srečanj predvsem veselijo pogovora - tiste iskrene dejavnosti, ki je v sodobnem svetu pogosto potisnjena na stranski tir. Vsak četrtek je nova tema in v 25 letih se jih je nabralo že toliko, da bi lahko napisali knjigo. In so jo - ob 15. obletnici. Pred šestimi leti pa so pomagali članici Veroniki izdati knjigo njenih pesmi. Lani so izdali tudi knjižico najljubših pesmi, ki se vsak četrtek slišijo iz prostorov Berganove vile v Žalcu, kjer se skupini sestajata že od leta 1991. Člani ne pojejo le sami, večkrat se jim pridružijo otroci iz vrtca, s katerimi tudi telovadijo ali jim pripovedujejo zanimive življenjske zgodbe o življenju nekdaj, ko še niso poznali računalnikov in avtomobilov. tm najljubši1 televiziji vedeževanje in astrologija 090 77 77 ¥ m ЧЛ F 9 d.o.o., POKLIČITE ZDAJ IN IZVUTE SVOJO PRIHODNOST Zakupite minute in se i vedeževalkaini pogovarjajte ceneje d.d.d., 2,19 f/.lll l Materinski dan v vrtcu Dejavnostim, ki krepijo telo in duha, se enkrat mesečno pridružijo pestri izleti v naravo. Pri tem starostniki spoznavajo kulturne, zgodovinske in naravne znamenitosti naše bližnje in daljne okolice. Tako sledijo reku: »Dokler živimo, se moramo učiti umetnosti življenja.« Slednjega se učijo tudi od zanimivih gostov in njihovih predavanj ali delavnic ter somišljenikov, saj se nenehno povezujejo z drugimi sorodnimi skupinami in društvi v občini ter širše v Sloveniji. Stabilno članstvo potrjuje potrebo starostnikov po druženju, kar 25 rojstnih dni pa je do zdaj med prijatelji v skupini praznovalo tudi sedem članic. To so Angelca Posedel, Zofi Toman, Lizi Mohorko, Helena Čufer, Marija Klamfer, Vera Mehtig in Francka Trglav. Društvo za kakovostno starost Zimzelen vas prisrčno vabi, da se mu pridružite! Prvo jesensko srečanje bo v četrtek, 11. septembra, ob 14.30 v Berganovi vili v Žalcu, nato vsak četrtek ob isti uri. ANDREJA C. ŠTEINER Savinjske CELJSKA MESTNA KOPALIŠČA NA SAVINJI OB KONCU lt. tN ZAČETKU 20, STOLETJA. Sđvtitfđ kđdn Sđtnmj* Rimer EUthtng Are*i м Celje *t tke of the 20* Century. OD 5. 6. DO 30. 9. 2015 i^B?^^ SAVINJSKO NABREŽJE V . ^^ PRI MESTNI PLAŽI. VABLJENI I |Č Uk ^^ ZAVOD CELEIA CELJE ni uze j nove) £e zgodovine j celJe ШП7Г a Zgodovinski arhiv Celje Poletna nedelja na Dobrni Turistično društvo Dobrna je v nedeljo, 23. avgusta, v Parku Dobrna priredilo Poletno nedeljo oziroma Promenado. Bila je to res prava promenada. V povorki narodnih noš, starih oblačil in ostale oblačilne dediščine je sodelovalo več kot dvesto udeležencev, med katerimi je bilo veliko domačih članov iz Kud Dobrna, nekaj je bilo sosednjih turističnih društev, obiskali so nas tudi člani za ohranjanje narodnih noš iz Domžal. Veliko obiska je imel tudi Foto Pelikan, ki je tako kot nekoč ponovno postavil svoj fotoatelje in slikal, seveda je to organiziral Muzej novejše zgodovine Celje. Ponovno je park oživel, ponovno je bilo veselo na ploščadi Zdraviliškega doma. Poleg ponudbe term so se predstavljali različni rokodelci in ponudniki, saj je bilo več kot dvajset različnih stojnic. Med drugim so prikazali kovaško delo, izdelovanje cokel, izdelovanje brezovih metel, grabelj, predstavljali so se predice in medičarji, posebej živahno pa je bilo pri Slamnikih iz Domžal, saj so obiskovalci imeli možnost, da so lahko kupili pravi slamnik. Prireditev je bila zelo uspešna, obiskovalci, udeleženci in tudi Terme Dobrna si želijo, da bi bilo več prireditev, povezanih s kulturno dediščino. MARIJA DEU, foto: GrupA 42 VRTNARIMO pnM^ik \Srtn{\>r1te> Samorodnice? Čeprav sem še zelena vr-tnarka, vem, da je samoro-dnica vinska trta, in še to le tista, ki nima pridiha žlah-tnosti in zatorej ni cepljena. V naših krajih je najpogostejša šmarnica. In enako kot vino iz njenih grozdov odločno »položi« celo zmernega pivca, se tudi sama rastlina ne da kar tako. Odporna je na vse bolezni, zato ne pozna škropiv in razen spomladanske rezi in malo pomoči pri tem, da se ne razraste preveč, človeka potrebuje spet šele za trgatev. Včasih imam občutek, da se tudi sama kot vrtnarka do svojih rastlin obnašam tako, kot da bi bile samorodnice -in zdaj so mi to počasi začele vračati. Da najbolj slastna rukola zraste med vrtnimi tlakovci, me ne preseneča, saj je to divja rastlina. Če sem poštena, mi tudi vsako leto malo »uide v cvet«, kar mimogrede ni nič hudega, saj zato ni nič manj dobra. Moji samonikli paradižniki za sadikami, ki jih dam v zemljo po prvomajskih praznikih, zamujajo za dober mesec. So pa posledica tega, da v predhodnem letu vseh plodov, ki odpadejo z rastline, pravočasno ne poberem.Vrt, čeprav ga imam le streljaj od hiše, namreč obiščem takrat, ko imam čas; tega pa mi kronično primanjkuje. Najbolj pogosto seveda vrtnarim spomladi, ko je v prerahljano zemljo treba posejati in posaditi vse tisto, kar zadnje tedne pridno pobiramo in potem v domači jedilnici tudi z užitkom pojemo. Sončno poletje je zaslužno za to, da še nikoli ni bilo tako dobrega paradižnika, le bučke in buče se nam že malo upirajo, saj se mi zdi, da nam že iz ušes gledajo... Zato pa letos - vsaj na našem vrtu - ni in skorajda ne bo stročjega fižola in korenčka. Tako sem vsaj mislila, kajti kljub temu da sem tako fižolčke kot semena korenja na traku (mimogrede, ta sejalni trak je odlična rešitev, saj so prej pri meni drobcene rastlinice vsako leto izrivale same sebe, tako gosto skupaj mi jih je uspelo posejati) kar dvakrat polagala v zemljo, ni zrastlo nič. Sem bila menda prepozna in je sonce vse požgalo... Zdaj pa je na gredi, kjer sem prav ta konec tedna odstranila metrske bučne poganjke, za ped visoka korenjevka. Očitno se je seme, lepo zasenčeno z velikimi bučnimi listi, vendarle »zbudilo«. Malo težje si sicer razložim, kdo ali kaj je zaslužno za to, da na sosednji gredi med solato poganjajo šopi nizkega fižola. Glede na to, da z njih že obiram prve stroke, se jih ne bomo branili - če bo le jesen vsaj približno podobna poletju. Paradižnik - naš ponos in naš obup Z Mišo Pušenjak o pridelovanju rdečih plodov Kralj poletne zelenjave je brez dvoma paradižnik. S svojo barvo, z vsestransko uporabnostjo in s priljubljenostjo skoraj nima konkurence. Zgodi se, da kakšno leto uspeva skoraj neobvladljivo, spet drugo nam črna plesen osmodi že zelene plodove. O tem, kaj sploh je za dobro paradižnikovo letino v vrtnarje-vih rokah, smo se na dnevu zelenjave v Vrtnariji Valner v Vodružu pogovarjali s priznano strokovnjakinjo Mišo Pušenjak. Botanično poleg paprike in jajčevcev v družino raz-hudnikov spadata tudi paradižnik in krompir. Zato niti ni čudno, da je za paradižnik ena najbolj pogubnih bolezni prav krompirjeva plesen, pri čemer je pametno, da krompirja ne sadimo v bližino paradižnika. Plesen potrebuje za svoj razvoj primerno temperaturo in vsaj šest ur na dan mokre liste. Za to je dovolj že kapljica rose. Miša Pušenjak je bila med strokovnimi gosti na dnevu zelenjave v Vodružu pri Šentjurju. Prvo pravilo torej pravi, da moramo paradižnikove sadike saditi vsaj 70 centimetrov narazen, da se morebitna vlaga kar najhitreje posuši. Žal smo vrtnarji znani po tem, da ko enkrat paradižniku naredimo streho, želimo pod njo spraviti kar največ. Paradižnik potrebuje tudi dovolj vlage in če mu že naredimo streho, ga je treba redno, dva- do trikrat tedensko, obilno zalivati - ne vsak dan po malem. Preproste namakalne naprave lahko naredimo tudi iz večjih plastenk z odrezanim dnom, ki jih z ožjim delom zataknemo k rastlini. Vanje nalijemo vodo in paradižnik dobi čisto spodoben samopostrežni sistem. Pušenjakova zato svetuje, da se temu vzgibu spomladi upremo z vmesno saditvijo solate. »Do takrat, ko bo paradižnik potreboval svoj prostor, jo bomo že pojedli, vmes pa nas bo prepričala, da smo vsako gredico povsem primerno obremenili.« Po istem principu potrebujeta dovolj prostora za rast tudi paprika (vsaj 50 centimetrov narazen) in jajčevec (vsaj 60 centimetrov). Če nam gre tudi proti tem pravilom suho poletje včasih na roko, pa je že avgusta z močno roso in meglo zgodba pri teh plodov-kah običajno hitro končana. Streha ali ne? Miša Pušenjak za streho nad paradižnikom vsekakor »navija«. A kot opozarja, da če jo bomo naredili preveč stabilno in zaradi tega paradižnik posledično sadili vsako leto na isto mesto, ne bo dobro. Zemlja namreč potrebuje svoj čas za obnovo in upoštevanje kolobarja je osnovno pravilo za vrtnarski uspeh. »To je tudi ena glavnih težav pri pridelovanju rastlin v manjših rastlinjakih. Idealno bi jih bilo vsakih nekaj let prestaviti ali zemljo zamenjati.« Po drugi strani se morda nad tem prav zdaj zmrdujemo. Postavili smo streho, naš paradižnik pa je vseeno počrnel in propadel. Kot pravi Pušenjakova, je lahko streha v vročem poletju, kot je bilo letošnje, zelo koristna. V deževnih sezonah, kot je bila na primer lanska, pa je vlage enostavno preveč in streha ne pomaga prav dosti. A tega vnaprej seveda ne moremo vedeti. Bakrene žičke ne pomagajo Zemlja ob rastlinah mora biti ves čas zračna, priporočljivo je torej okopavanje, skoraj nujna je tudi zastir-ka, pa naj bosta to slama ali delno posušena trava. Če naredimo zastirko iz gabe-za in kopriv, bomo ob tem poskrbeli še za zadovoljivo zalogo kalija in dušika. Zračnost rastlin, ki je eden glavnih pogojev za dober pridelek, zagotavljamo tudi z odstranjevanjem zalistnikov. Na teden odtrgamo tudi do pet listov. Odvečni poganjki namreč jemljejo hrano plodu in rastline po nepotrebnem senčijo. S tem opravilom začnemo(začeti s je narobe), ko so prvi plodovi debeli kot oreh. Pri tem naj nam ne bo pretežko stopiti po škarjice. Dolge raztrgane rane na rastlini so namreč odprto povabilu invaziji glivic. Iz istega razloga v rastline ne zatikaj-mo bakrenih žičk. »Pomaga ne, a rastlina dobi samo še eno nepotrebno rano več,« je jasna Pušenjakova. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA Dobri sosedje so zlata vredni in to velja tudi pri rastlinah. Paradižnik se dobro razume z zelišči, kot so kamilice, bazilika in meta, a tudi tagetes, žametnica, kapucinke in ognjič imajo več kot samo okrasno vlogo. Setveni koledar Čas za presajanje je od 7. do 21. septembra do 13. ure 4S . ure. 3. ČE plod 4. PE korenina 5. SO korenina do 17. ure, od 18. ure plod 6. NE korenina do 18. ure, od 19. ure cvet 7. PO cvet, začetek presajanja 8. TO cvet 9. SR list Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE 5ЗДЛ , 'V Katja Božnik, Nova Cerkev Nagradni natečaj Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra. Vabljeni k sodelovanju! V prejšnji številki smo objavili fotografijo družine Rezec iz Gozdeca 14 v Laškem in ne družine Rezek. Za napako se opravičujemo. ŽIVALSKI SVET 43 PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE Družina Ivani - Igor, Dominike in Ika - ter njeni metuljčki Velik pes v majhni izvedbi Mladička sta dodatno veselje za osemletno Domnike, ki ima že dve leti svojega kitajskega golega psa. Psarna Piikachu's in njeni metuljčki Zagotovo ste že kje opazili navihanega majhnega kosmatinca, ki ima ušesa, kot da bi mu na glavo pritrdili metuljeva krila. Po tej prepoznavni značilnosti je dobil tudi ime, saj mu pravijo metuljček (papillon), uradno ime pasme pa je kontinentalni pritlikavi španjel. Kar sedem takšnih metuljčkastih bitij nas je pozdravilo pri Ivanijevih v Šmarjeti pri Celju, ki se v psarni Piikachu's ukvarjajo z njihovo vzrejo. Starejši psi so lahko divjali v ograjenem delu vrta za hišo in vmes pohrustali kakšno jabolko, ki je padlo z drevesa, ter se pri ograji pozdravili s sosedovim kosmatincem. Mladička, ki sta stara šele nekaj tednov, pa sta imela svoj mir na drugem koncu in sta kmalu zadremala na posebnem ležišču. Osemletni Dominike, ki že ima svojega kitajskega golega psa, sta v posebno veselje. S tem se spisek štirinožcev pri hiši še ne konča, saj imajo še ameriško stafordsko terierko in mačko, občasno pa še kakšnega psa v varstvu. Vse to ne bi bilo izvedljivo, če ne bi bila cela družina predana psom. Prevzel ju je pasji značaj Zgodba Ike Ivani je podobna mnogim drugim, ki jo pripovedujejo zaljubljenci v pse. Že od malega je želela svojega kosmatinca, a se ji je želja izpolnila šele pri osemnajstih letih. Naneslo je, da je bil to husky. Kasneje so imeli bulterierko, ki je bila gluha in morda zato najbolj poslušna med vsemi. »Ubogala je na znake in nikoli se ni preveč гЛг" ШШ* S tmf: Igrivi psi se radi družijo tudi s sosedovimi. Eno jabolko na dan ... Očitno tekne tudi metuljčkom. oddaljevala,« obudita Ivani-jeva spomine na zvesto psič-ko. Ika se je z možem Igorjem pred osmimi leti začela ukvarjati z metuljčki. »Iskala sva manjšo pasmo, preštudirala sva značaje psov in metuljčki so nama bili všeč, saj gre za velikega psa v majhni podobi,« razlaga Ika. »Psi lahko delajo vse, lahko so samo družabniki, ki imajo to prednost, da v slabem vremenu niso zahtevni, lahko z lastnikom tečejo, sodelujejo v agilityju, so poslušni in med najbolj učljivimi, zvesti in glasni čuvaji, a lahko so tudi psi terapevti,« opisuje njihovo vsestranskost. »So pa občutljivi. Če so pri hiši otroci, ki z njimi ne znajo delati, je lahko problem.« Prvi metuljček kot tatu Athosa, prvega med metuljčki, sta kupila s pomočjo oglasa. Njegovo podobo ima Ika tudi vtetovirano na desni nadlahti, kar je znak resnične povezanosti in večne ljubezni do teh prisrčnih psov. Prva leta je predvsem navezovala stike po svetu, se učila vsega, kar je treba vedeti o vzreji, in se šele nato odločila za prvo leglo. Ena psička je ostala doma, dve sta šli v tujino. Mladička, ki ju imajo zdaj, sta šele njihovo drugo leglo. Sicer pa so za Athosom, ki je starejši, prijazen in umirjen gospodič, prišli še Paco, ki je menda najbolj »zmešan«, Yuki, Gapo, Valli, Smash in Ling Ling. Vsak ima svoj karakter, pojasnjuje Ika. Igor doda, da jih ona pozna ne le po imenih in vseh značilnosti, temveč celo po laježu. Občasno je gneča pri hiši malo manjša, saj imajo dva psa v solastništvu. Nočno delo V minulih letih so pse vozili na številne razstave. Mlajša generacija je na zadnjih pobrala vse nazive v svojih razredih! Nekaj psov razstavlja Ika sama, pomaga pa ji profesionalna razstavljavka ( »handler-ka«) Ula Rozman, saj se z njo nekateri psi lepše obnašajo. Nazadnje je v Trbovljah s svojim golim psom prvič uspešno nastopila tudi Dominike. »Pomembno je, da tudi pes uživa pri tem,« poudari Ika. Priprave na razstave niso povsem nestresne. Že kopanje, česanje in urejanje psov zahtevajo veliko časa in truda. »Pred razstavo ponavadi celo noč urejam pse in grem povsem neprespana na pot. Včasih mi na pomoč priskočijo prijateljice, saj traja vsaj dve uri, da urediš enega psa. Treba mu je ščetkati zobe, postriči kremplje, ga skopati, posušiti in počesati.« Skrb za dlako je tudi sicer ena pomembnejših obveznosti pri tej pasmi, ki je načeloma zdrava in ima zelo dolgo življenjsko dobo, v povprečju šestnajst let, najstarejši pes pa je dočakal celo devetindvajset let. Začasna postaja Pri Ivanijevih se tako dnevno dogajanje vrti v glavnem okrog psov. Tisti, ki mislijo, da je to enostaven posel, s katerim se da lepo služiti, se motijo. »To je delo na dolgi rok, časoma se ti resda vrača vloženi trud, toda vse, kar zaslužiš, gre spet za pse,« poudarja Ika. Leta izkušenj tudi pomenijo, da že pri mladičih prepozna njihove kakovosti. Večinoma beli dolgodlaki kosmatinci morajo po pravilih imeti obarvano dlako okoli oči in ušes. Pes za razstave tudi ne sme imeti napačnega ugriza, manjkajočih zob ali poveše-nih ušes. Ika dela v skladu s svetovnimi usmeritvami, saj se zaveda, da je slovenski trg premajhen. Morda tudi zato pri nas ni veliko teh psov -približno 150 je registriranih, pri čemer se Ika skupaj s še eno vzrediteljico trudi, da bi oblikovala bazo vseh papil-lonov pri nas. Za prihodnje družina razmišlja o tem, da bi svoj trop še povečala oziroma ga obogatila s primerki drugih pasem. Da bi lahko uresničila želeno, potrebuje več prostora v naravi. Šmarjeta je zato le začasna postaja, končna pa bo kmetija z veliko prostora za živali. TATJANA CVIRN Foto: GrupA www.vb-sentj ur.si V veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE # amra www.kamra.si V TEJ HISI SE 7. MARCA (841 RODIL JOSEF POTOČNIK, MORNARIŠKI ŠTABNI ZDRAVNIK, OČE PIONIRJA VESOLJSKE TEHNIKE HERMANA POTOČNIKA NOORDUNGA (1892 - 1929). • t . ^ . . t . " ^ .. л MESTNA OBČINA SLOVENJ GRADEC . Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Dr JOSEF POTOČNIK K. u. K. MARINE = STABSARZT GEB. AM 7. MÄRZ 1841 GEST. AM 10. MÄRZ 1894 Na lokaciji sedanjega Hotela Slovenj Gradec na Glavnem trgu 43 je v 19. stoletju stala hiša, v kateri se je 7. marca 1841 rodil Hermanov oče Josef Pototschnig (kasneje Potočnik). 16. septembra 2014 je bila na pročelje hiše nameščena spominska plošča. Josef Pototschnig (Potočnik), oče Hermana Potočnika Vpis v rojstno in krstno knjigo, trg Slovenj Gradec št. 41, 7. marec 1841. Vir: Nadškofijski arhiv Maribor. Krstna knjiga Slovenj Gradec, 1828-1841, str. 41. Nagrobnik Josefa Potočnika na mornariškem pokopališču v Pulju (Foto: Primož Premzl) Mornariški štabni zdravnik Josef Potočnik (Pototschnig) Oče Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929) Po očetu rod Hermana Potočnika izvira iz Slovenj Gradca. Oče Josef Potočnik (Pototschnig) se je rodil 7. marca 1841 v Slovenj Gradcu v hiši številka 41. Zemljiškoknjižni vpis z vlo-žno številko 133 k. o. 850 Slovenj Gradec v drugi polovici 19. stoletja pove (prvi vpis je z dne 12. januarja 1862), da je bila hiša last Josefove-ga očeta, usnjarskega mojstra Franza X. Pototschniga. Tedanja katastrska številka parcele je bila 122, zdaj pa je to del parcelne številke 529 z naslovom Glavni trg 43. Danes je to enovita zgradba nekdanjih parcelnih številk 121 (hišna številka 42) in 122 (hišna številka 41), v kateri je Hotel Slovenj Gradec. Na mojo pobudo je 16. septembra 2014 Mestna občina Slovenj Gradec na pročelje te hiše namestila spominsko ploščo, posvečeno Josefu Potočniku, očetu Hermana Potočnika Noordunga. Vpisi v zemljiško knjigo v Slovenj Gradcu pričajo, da je bila družina Pototschnig (tudi Pototschnigg) precej premožna, saj je bila lastnica nekaj nepremičnin. Mati Josefa Potočnika Josepha Pototschnig je izvirala prav tako iz usnjarske družine Wosch-nagg (Vošnak) v Šoštanju. Naslov Slovenj Gradec št. 41 se pojavi kot naslov bivanja Pototschnigovih že ob rojstvu brata Franza, prav tako tudi ob smrti njunega očeta Fran-za leta 1867 in smrti matere Josephe leta 1875. Josef Potočnik se je po gimnaziji vpisal na medicino na graški univerzi. V začetku leta 1866 je študij uspešno končal in bil 28. junija sprejet v avstrijsko vojno mornarico z začetnim činom zdravnika korvete. Bil je udeleženec bitke pri Visu 20. julija isto leto, ko je avstrijska mornarica pod vodstvom kontraadmira-la Wilhelma von Tegetthoffa premagala številčnejšo in sodobnejšo italijansko vojno mornarico. Leta 1869 je napredoval v zdravnika fregate, leta 1874 v zdravnika bojne ladje in leta 1890 v štabnega zdravnika. Kot avtor je Josef (Joseph) Potočnik omenjen v sanitetnem poročilu kor-vete Fasana (Fažana) na poti v vzhodno Azijo leta 1874 in kot soavtor v sanitetnih statističnih poročilih c. kr. vojne mornarice od leta 1874. Ti dve publikaciji sta za zdaj najstarejša ohranjena dokaza o njegovi uporabi slovenske oblike zapisa priimka (Potocnik). V poročni knjigi je že zapisano Potočnik. Josef Potočnik je umrl zaradi srčnega zastoja 10. marca 1894 v Pulju. Pokopan je bil na tamkajšnjem mornariškem pokopališču 12. marca. Cesarsko-kraljevo mornariško pokopališče v nekdanji mornariški četrti sv. Polikar-pa, zdaj v mestnem predelu Stoja v Pulju, je eno večjih vojaških pokopališč v Evropi. V uporabi je bilo od leta 1862, zadnji pokop je bil leta 1956. Leta 1960 je bilo razglašeno za zgodovinski spomenik. S pomočjo avstrijskega Črnega križa in Nemške ljudske zveze, ki skrbi za vojne grobove, je bilo pokopališče v letih 19901997 urejeno in obnovljeno. Na edinstvenem pokopališču - v spominskem parku - ki je uvrščeno na seznam haaške konvencije o zaščiti kulturnih dobrin v primeru vojaških spopadov, je pokopanih od 7.500 do 9 tisoč oseb. Posebna zanimivost pokopališča je nasad več kot 400 cipres, ki velja za enega največjih v hrvaškem delu Jadrana. Potočnikov grob v obliki kamnite plošče, položene na travnato površino, je v severovzhodnem delu pokopališča. Ob severni stranici (ograja z glavnim in s stranskim vhodom) je Ulica Katalinića Jeretova, ob vzhodnem pokopališkem zidu pa Uskočka ulica. Vklesane podatke v kamnito ploščo, ki so bili prvotno zaliti s svincem, je že dodobra načel zob časa in so še komaj razločni. PRIMOŽ PREMZL Nadaljevanje prihodnjič ... Frank McCourt: Učitelj h ■ V ■ ■ ■ ■ Znanje za življenje Večina ljudi ne čuti prav posebne lakote po znanju, sploh v mladostnem obdobju. Če ima človek občutek, da je v tem smislu sit, najbrž ni slabo, a težava je, ker slej kot prej vsakdo začuti nepremagljivo praznino in se zave, da je ne bo mogel nasititi z enim samim grižljajem. Večkrat po malem in redno je zato enostaven recept tudi za učenje, čeprav je res, da od znanja ni bil še nihče debel ali po drugi strani shiran. Hvala bogu . Avtor v knjigi opisuje svoje izkušnje pri poučevanju angleščine v večinoma poklicnih srednjih šolah v Ameriki. Irec po rodu, ki ima za seboj težko življenje, je včasih med dijaki predmet posmeha in zafrkavanja. Ali se je vredno obremenjevati s tem in se odzivati na takšne provokacije najstnikov, ki so šele začeli stopati po življenjski poti? Se je smiselno prepirati z njimi in jim dopovedovati, da o življenju sploh še nimajo pojma, čeprav sami menijo drugače? Kot učitelj se med drugim sprašuje, kako naj ujame poklicno ravnotežje, pri katerem bo združil poučevanje angleškega jezika, ki bo zadostilo suhoparni in ozko utirjeni šolski birokraciji, z zanimanjem dijakov in zahtevami ter pričakovanji staršev, pri čemer želi za nameček tudi uživati v svojem poklicu. Nedvomno je tudi med slovenskimi učitelji ogromno takšnih, ki se predajajo podobnim mislim. Avtor pri opisovanju svoje poklicne poti ničesar ne olepšuje, ampak zadeve predstavlja realistično, pri čemer ne pozabi na humor, za katerega se vedno znova izkaže, da je najboljši prijatelj večine tistih, ki delajo z ljudmi. Bralec zato pri branju ves čas prehaja od resnega razmisleka o posameznih dogodkih do neizogibnega smeha, ki ga povzročijo na videz tako preproste rešitve, da jih v praksi večina sploh ne zmore. Slej kot prej knjiga bralca zvabi v razmišljanje o primerjavi med ameriškim in slovenskim šolskim sistemom. »Le zakaj se moramo to učiti? Tako in tako nam ne bo nikoli prišlo prav ...« Takšne in podobne izjave niso le avtohtona posebnost slovenske mladine, ampak so se pojavljale v Ameriki že pred desetletji, že v času službovanja Franka McCo-urta. Po čem si večina otrok zapomni določenega učitelja kot dobrega? Predvsem po občutku, da jim je vedno stal ob strani, da je v njih videl človeška bitja in ne samo material, ki ga je treba obte-sati. Zelo pomemben je tudi odnos, pri katerem učitelj zazna otrokovo stisko v razmerju do staršev. Nekateri ljudje imajo namreč v določenih življenjskih situacijah zelo kratko vžigalno vrvico. To se pogostokrat izkaže tudi na govorilnih urah. In če učitelj pravilno presodi, koliko je ura, in se glede na to primerno odzove, ima to vsaj dvojni učinek - starši odidejo domov sproščeni in otroci učitelja dojemajo kot zaveznika. In kolikšen delež svojega zasebnega življenja je pame- tno, da učitelj odstre otrokom in njihovim staršem? Vsak učitelj pri pameti bo odgovoril čisto na kratko: »Čim manj ali nič.« Frank McCourt seveda ni sledil temu, ampak je s svojimi dijaki delil marsikateri dogodek iz svojega otroštva in kasnejšega življenja. Seveda preudarno in v točno določenih situacijah. Eden takšnih primerov je njegovo težko otroštvo, o katerem je dijakom pripovedoval, ker se je zavedal, da jih je veliko takšnih, ki doma živijo v podobnih ali enakih razmerah. In dijaki so mu bili hvaležni za iskrenost. Frank McCourt je omenjeno knjigo napisal šele po upokojitvi. »Če učiš pet srednješolskih razredov na dan, pet dni na teden, ti ni prav nič do tega, da bi si šel domov zbistrit glavo in snovat nesmrtno prozo,« pojasni pozno odločitev za književno ustvarjanje. TANJA DROLEC O avtorju: Američan Frank McCourt je svoj knjižni prvenec Angelin pepel izdal pri 63 letih. V njem je opisal svoje težko otroštvo na Irskem. Zanj je prejel Pulitzerjevo nagrado. Po knjigi so posneli tudi film. Učitelj je njegova tretja knjiga. V njej opisuje skoraj tridesetletno učiteljsko kariero, prežeto predvsem z nekonvencionalnimi, a učinkovitimi metodami poučevanja. NAMIG ZA IZLET 45 Panorama »malega« in »velikega« Stola (Foto: AM) S polenom na najvišji vrh Karavank Po bolj ali manj strmi poti na Stol Zelo rada prebiram spletni forum, na katerem »veliki« in »mali« ljubitelji planin izražajo svoje mnenje o težavnosti prehojenih poti in lepotah osvojenih vrhov. V spominu mi je ostal zapis o najvišjem vrhu Karavank, ki je šel nekako takole: »Stol je zelo lepa planinska tura. Če vam Grintovec ni všeč, se vam bo Stol zagotovo zdel fantastičen.« Po napornem delovnem tednu, ki nama je pobral veliko energije, sva za kratek čas sedla na kuhinjski stol, da bi si malo odpočila. Ker se z domačega stola kaj dosti ne vidi, sva se odločila, da se bova odpeljala proti Jesenicam in se povzpela na »malo višji«, 2.236 metrov visok Stol, s katerega se bova lahko razgledovala ne samo po domačih, temveč tudi po tujih logih. Stol namreč ponuja veličastne poglede tako na svoje najbližje sosede Belščico, Vrtačo, Be-gunjščico in Košuto kot na Gorenjsko in Julijske Alpe; z vrha lahko občudujemo tudi celotno Koroško vse tja do tritisočakov Visokih Tur. Lanska prva sobota v septembru je bila več kot primerna za potep po zaobljeni gori, ki jo fotografi, ko slikajo gorenjsko kotlino, večkrat ujamejo v svoj objektiv; pogosto krasi tudi različne blejske razglednice. Na Stolu visokogorske divjine, tako kot je to običajno v Julijcih, kljub višini ni mogoče čutiti. Je pa vrh zaradi dostopnosti in ker se je možno nanj povzpeti z različnih izhodišč - z avstrijske strani tudi po zavarovani plezalni poti - med ljubitelji planin zelo priljubljen. Gor po Žirovniški, dol po Zabreški poti Do Valvasorjevega doma sva se po približno osem kilometrov dolgi gozdni cesti pripeljala iz Žirovnice. Avto sva pustila v bližini doma in se na vrh Stola povzpela po krajši in bolj strmi Žirovniški poti, na izhodišče pa sva se vračala po daljši in bolj položni Zabreški poti. Nekaj časa sva hodila skozi gozd in kmalu prišla do table, na kateri je pisalo, da naj, če le moremo, na Prešernovo kočo prinesemo kakšno poleno. Ker zna biti pozimi v teh koncih zelo mrzlo, sva si na nahrbtnik pritrdila manjše poleno in se počasi povzpela do počivališča, kjer sva lahko pomahala Gorenjski in Blejskemu jezeru. Žirovniška pot je dokaj strma in lepo označena; ko se svet odpre, najprej zagledamo Mali Stol, do katerega pa moramo premagati še precej višinskih metrov. Prešernova koča, ki je najvišje oskrbovana planinska postojanka v Karavankah, se nahaja pod vrhom Stola, na Malem Stolu. Od koče se je treba najprej rahlo spustiti in se potem do vrha, do katerega nas loči približno petnajst minut, ponovno povzpeti. Na vrhu se je tisti dan zbralo veliko ljudi, zato sva morala paziti, da zaradi gneče ne bi zdrsnila k severnim sosedom. Dan je bil popoln; pihal je rahel veter, meglice so se ovijale okoli bližnjih vrhov in ustvarile prelepo podobo gora, ki sva jih skušala v svoj objektiv čim bolje ujeti. V vpisno knjigo sva zabeležila smer prihoda in odhoda in se z ostalimi planinci na vrhu pod križem zadržala precej časa; sobota je bila namreč prelepa, da bi se hitro vrnila domov. Šele ko sva nahranila vse kavke in se naužila pogledov na očaka, sva počasi krenila v dolino. Na izhodišče sva se vračala po daljši in bolj položni poti; za kratek čas sva posedela na Janezovi klopci in se pozno popoldne ustavila na planšariji na Zabreški planini. Kislo mleko naju je osvežilo in nama dalo energijo, da sva lahko zadnji kilometer do Valvasorjevega doma lažje prehodila. Malo utrujena, predvsem pa polna lepih vtisov sva se v mraku vozila proti domu. Da je Stol res fantastičen, sva se strinjala oba; z veseljem sva ga vpisala v knjižico priljubljenih vrhov in se odločila, da ga bova v kratkem ponovno obiskala. TP »Otoček sredi jezera ...« (Foto: AM) Stol je med ljubitelji planin zelo priljubljen, saj se je možno nanj povzpeti iz različnih smeri. Planšarija na Zabreški planini (Foto: AM) »Klic na pomoč« na Zabreški poti Na vrhu mnogih slovenskih gora stoji križ; tudi na Stolu. 46 RAZVEDRILO NA SVOJ RAČUN Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , ANEKDOTE MODROSTI NAGRADNO VPRA7ANJE Kontaktna telefonska številka Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Ga morate tudi vi noter spraviti? Zaradi svojih vozniških izkušenj sem prišla do pomembnih ugotovitev, ki so povezane s parkiranjem. Človek na primer najbolje parkira takrat, ko ga nihče ne gleda. Sodim po tem, kar vidim v Celju. Nekateri »vi-povci«, ki navzven mislijo, da so frajerji, ker se vozijo v boljših avtomobilih, nimajo pojma o parkiranju. Avto pustijo kar na dveh označenih parkirnih mestih ali na parkirnem mestu za invalide. Ne samo da ne znajo parkirati, ampak tudi branja obvestil ali razpoznavanja prometnih znakov ne obvladajo. Najbolje parkirajo, ko jih nihče ne gleda. Ko so oči vanje zazrte - kar seveda želijo, zato da bi pokazali avto - pa pozabijo, da dober avto ne pomeni nič, če so premaknjeni v glavi in ne poznajo osnov parkiranja. Pravzaprav, če smo iskreni, jim globa za napačno parkiranje sporoča ravno to. A še niso dojeli. Nadalje - ženske nismo slabše pri parkiranju. Le bolj razmišljamo. Če avta ne znamo bočno spraviti v parkirni boks, to ne pomeni, da ne obvladamo bočnega parkiranja. Ampak smo le premišljene in se raje odpeljemo dalje in ga pustimo nekje, kjer je več prostora. Ego moškemu tega nikoli ne dopusti. On bočno tako dolgo kolovrati, da avto parkira ne glede na to, da vmes dvakrat skoraj trči v drugo vozilo ali pri tem spregleda kolesarja, ki ravno takrat pripelje mimo. Ker ego moškemu naroča: moraš ga spraviti noter za vsako ceno. Ženske smo tudi pametnejše, vam rečem. Nam se namreč oprosti, če parkiramo čisto pred vrati trgovine. Me do vrat z avtom ne silimo zato, ker smo lene in se nam ne da nekaj metrov pešačiti, ampak zato, ker smo v družinah ponavadi me tiste, ki skrbimo za gospodinjstvo. In ki tovorimo petnajst vrečk »fasunge«. Te pač ne bomo nosile čez celo parkirišče, če lahko parkiramo blizu in težak tovor hitreje odložimo v vozilo. Moški pa parkira REŠITEV SUDOKU 167 pred vrati trgovine zato, da se pred drugim baha, s kakšnim avtom se je pripeljal. Tako pač je. Zato bom občini predlagala, naj naredi določena parkirišča za nosače in druga za bahače. Ugotovila sem tudi, da je doma, če bivaš v hiši, najbolje avto pustiti na robu dovoza oziroma skoraj na cesti, čeprav imaš pred hišo celo parkirišče in še garažo. Še posebej, če si kupil nov avto. Zakaj? Sosedje in drugi naj vidijo, kakšen avto imaš. Ne predstavljam si na primer, da bi kmet novo kravo privezal na dovoz in ne v hlev, samo zato, da bi drugi videli, da jo ima. Primerjava je čudna, a bistvo je enako. Če pa si doma v stanovanjskem bloku, je avto najbolje parkirati pod balkoni, ker ga po stopnicah ne moreš nesti v stanovanje. Tako ga imaš ves čas v vidnem polju. Čeprav avta, ko parkiraš, dnevno niti enkrat ne pogledaš skozi okno. Samo občutek je pa boljši. Na večjih parkiriščih vedno iščeš senco. Če pustiš avto več ur tam, že zjutraj, ko parkiraš, gledaš v nebo, preračunavaš, kje vzide in zaide sonce, da boš pustil vozilo točno tam, da boš ulovil senco tistih treh vej edinega drevesa, ki so ga zasadili. Ko prideš nazaj, ugotoviš, da si se uštel in da je avto na žgočem soncu. Ali da je bilo senčno preračunavanje brezpredmetno, ker je bila vmes toča in ti je poškodovala pločevino. Enaki smo samo pri eni stvari, sem ugotovila. Takrat ko nas pri neplačilu parkirnine ulovi redar. Vedno se izgovorimo, če nas opazi, da se nam je mudilo in smo tam parkirali samo za nekaj minut. Ob tem se delamo prijaznega, navzven pa dajemo občutek, da se nam resnično mudi in da imamo zelo pomembne opravke. V sebi pa upamo, da se da redarja podkupiti z lepimi očmi, lepim pogledom in - če si ženska - z dobrikanjem. Včasih uspe, včasih pa tudi ne. VOZNICA V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Križam Ke & ugamKE GLAVNO MESTO MALIJA ZNAMKA MOBILNIH TELEFONOV STAROEGIPČANSKI BOG PREDMET S ČAROVNO MOČJO VEČ OKOVOV ZVOK DOLOČENE VIŠINE GORSKI DNEVNI METULJ TRETJI SKLON HIŠA (IT.) SVEŽENJ SPISOV ENA (POG.) Neki tepec je vsul mehčalec za perilo v. PESNIK GRADNIK NAJVEČJI MORSKI SESALEC MESTO V PROVANSI DECILITER (POG.) GRŠKI BOG NEBA ENAKI ČRKI GORLJIV PLIN IRSKI BRINOVEC 10 PREBIVALKE FORMINA ANGLEŠKA UTEŽNA ENOTA AMERIŠKA IGRALKA ELECTRA FARMA V ZDA POKVARJENOST ZARADI PODKUPOVANJA LATINSKI PREDLOG Povsod z vami STREHA (STAR.) ELDA VILER KRATEK, MOČEN GLAS VESLAČ V KANUJU AGAVI PODOBNA RASTLINA JADRANSKI OTOK PREBIVALKA IRSKE 17 VLADARJEVO BIVALIŠČE NAJVEČJI GRŠKI OTOK UMAZAN OTROK (EKSPR.) Top KRAJ ZAHODNO OD MARIBORA LOS ANGELES GOSPOD (ČEŠ.) 24 GRŠKA PIJAČA RUDOLF ČAČINOVIČ 8 SRBSKO MOŠKO IME, ALEK-SANDAR OBLIKA UMETNIŠKEGA DELA AMERIŠKA IGRALKA (SHANNEN) VOJAŠKA ENOTA KRAJ, ZNAN PO KROFIH PRIPADNIK DRUŠTVA ZVEZDAN MARTIČ AM. IGRAL. THURMAN 20 HLEV ZA OVCE JUŠNA ZELENJAVA VELIKO NASELJE ŽIVLJENJSKA TEKOČINA ISLAM. SV. PISMO TRADIC. JAPONSKO OBLAČILO SLOVENSKI PISATELJ (FRAN) PARIŠKA MODNA HIŠA REVOLUC. ZEDONG OZNAKA KENIJE HOD KONJA ŠVEDSKI PISATELJ HANSSON DOLGA PREPROGA 22 GRŠKA POKRAJINA NEMŠKI FILOZOF (IMMANUEL) 4. IN 23. ČRKA SLIKOVIT OPIS STOTI DEL AMERIŠKI NEKDANJE- IGRALEC GA TOLARJA POWER CELJSKA TOVARNA MAJHEN NAČRT BORIS ČAMPA BIVALIŠČE ČEBEL 12 Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za nakup mlečnih izdelkov v industrijski trgovini Golida Mlekarne Celeia v Arji vasi 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: darilni bon za dve pici v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 8. septembra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 34 Vodoravno: PHILIPPE, REZULTAT, IT, KAIRO, MIA, ČRN, HATHAWAY, AIR, IGOR, KANELON, IGLA, KGB, PRAŽUPNI-JA, TIARA, JAT, PRES, UKAZ, ŠČ, MAKAO, LESA, MEKA, DEKA, GDANSK, ITI, NJASA, EMA, ALKINI, KARAMEL, JUDA, LOK, JIM STURGESS, KATE, LN, AD, ŽIMA, TRS, DADAS, NITKAR, KTV, OGEL, TEROR, SANITARIJE, TLAKA, GLAS. Geslo: Igralska zasedba Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nakup mlečnih izdelkov v industrijski trgovini Golida Mlekarne Celeia v Arji vasi, prejme: Alja Pilih, Konjsko 5f, Vojnik. 2. nagrado, darilni bon za kosilo za dve osebi v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Stana Simič, Tomšičeva 31, Velenja. 3. nagrado, darilni bon za dve pici v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Ivan Gračnar, Šentvid 42, Planina pri Sevnici. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 o Ш- д/делдАа HOVO . kviz 4e.vLga- 3K Ona: Še vedno vam ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi vam popolnoma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužite ... Ob koncu dneva se vam bo pripetila majhna nezgoda, a ne bo imela posebnih posledic. On: Sicer vam bo uspelo, da se boste dokopali do nekoga, ki ga že dlje časa prav bolestno obožujete, vendar si nikar ne delajte prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. Raje uživajte, dokler lahko... Ona: Poskusili se boste uveljaviti, toda prav lahko se vam zgodi, da se boste pri tem osmešili. Raje še malo počakajte - vsekakor bodo prišli ugodnejši trenutki za uresničitev vaših finančnih načrtov, ki so vse prej kot skromni. On: Ne odpovejte nameravanega srečanja, saj ni pravi trenutek za taktiziranje. Trezen premislek vam sploh ne bo škodil. Še najbolje bi bilo, če bi poslušali partnerkin nasvet, saj vam s tem hoče le dobro. TEHTNICA И Ona: Pripravite se na odkrit pogovor s partnerjem, ki si želi samo pomiritev in da bi se stvari postavile na svoje mesto. Je že res, da se mogoče občasno prepirata, vendar drug brez drugega enostavno ne znata živeti. On: Kot po naključju se boste znašli v bližini prijateljice, ki si jo že dlje želite malo bolje spoznati, še predvsem kar se tiče ljubezenskih zadev. Nikar preveč ne oklevajte, ampak naredite kar najbolj odločno potezo. ШШШ Ona: Kaj lahko se vam zgodi, da boste zaradi nepremišljenosti in prehitre odločitve doživeli veliko razočaranje, ki si ga na nek način celo zaslužite. A boste zato drugič previdnejši in ne boste rinili z glavo skozi zid. On: Že kar nekaj časa prav intenzivno počivate, zato bi bil že skrajni čas, da se ponovno oprimete kakšnega koristnega dela. Za začetek poskusite s kakšno zabavo, pozneje pa se lahko lotite tudi česa konkretnejšega. DVOJČKA ■ SIKELEC Ona: Nikar preveč ne razmišljajte o tem, kar je bilo, ampak se posvetite predvsem tistemu, kar vas čaka. To velja še predvsem na ljubezenskem področju, kjer se bo pojavila priložnost, ki bi jo bilo škoda zamuditi. On: Srečali boste nekdanjo partnerko, kar vam bo ponovno pognalo vročo kri po žilah. Poskusite se pokazati v najboljši luči in si ponovno priborite srce osebe, ki ste jo nekoč tako ljubili. Ona: Prihajate v obdobje, ko boste morali kar najbolje izkoristiti tiste svoje lastnosti, ki so vaša najboljša stran. A nikar ne mešajte ljubezenskih afer s poslovnimi željami, saj se lahko to hitro obrne proti vam. On: Oseba, ki jo skrivaj opazujete, se bo ponovno pojavila - tokrat v spremenjeni in še mikavnejši obliki. Vi pa se enostavno ne boste mogli upreti skušnjavi. A se tudi ne boste pretirano trudili . Ona: S partnerjem se bosta sporazumela glede neke pereče zadeve, ki je bila zadnje čase kar precej moteča ovira med vama. Tako bosta dokončno uspela urediti razmerje, ki ima očitno še kar lepo prihodnost. On: Skrajni čas je že, da se posvetite partnerki, ki ste jo dlje časa zapostavljali. Potrudite se in ponovno bosta odkrila stvari, ki so vama nekoč prinesle toliko lepih trenutkov, ki jih še vedno pomnite. KOZOROG Ona: Ne skušajte se slepiti s praznimi obljubami. Poiščite starega prijatelja in ga prosite za nasvet. Videli boste, da vam bo prav rad pomagal. Človek, ki ima takšne prijatelje, je lahko srečen. Zapomnite si to. On: Zagrizeno se boste lotili nekega dela, s katerim ste nekoč že dosegli zavidljive rezultate. Vprašanje je, ali je zdaj tudi pravi trenutek ... V primeru napačne odločitve se vam bo vse skupaj še kako maščevalo. Ona: Nekdo vam bo skušal škodovati, saj vam zavida uspehe, ki ste jih dosegli predvsem s svojo iznajdljivostjo. Vendar ni nobenega vzroka za zaskrbljenost, saj se boste z malo previdnosti z lahkoto izognili nastavljenim pastem. On: Nesporazumi, ki se vam zdijo povsem nepomembni, vam bodo dodobra pomešali poslovne načrte. Drugič raje pazite na vsako malenkost, predvsem pa je bolje, da o svojih načrtih ne govorite naključnim znancem. DEVICA Ona: Nikar se ne zanašajte na tistega, ki vam je nedolgo tega obrnil hrbet. Raje se oprite na svoje sile, četudi bo zato celotna zadeva trajala nekoliko dlje. Saj poznate tisto: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. On: Spoprijateljili se boste z nekom, do katerega ste bili do zdaj precej hladni. Spoznali boste, da vendarle ni tako dolgočasen, kot se vam je dozdevalo. Sprememba vam bo dobro dela. VODNAR Ona: Spoznali boste osebo, ob kateri se vam bo močno povečal srčni utrip. Torej ne bodite sramežljivi, temveč ji razkrijte svoja čustva. Čaka vas prijetno presenečenje, ki ga na nek način že slutite. On: Ozrite se malo okoli sebe - nekdo vas že precej časa opazuje, vendar si ne upa z besedo na dan. Pomagajte mu, čeprav samo z majhnim namigom. Na poslovnem področju se vam obetajo določene spremembe pri načinu dela. Ona: Krepko se boste morali potruditi za naklonjenost osebe, ki vam je v zadnjem času postala skoraj preveč všeč. Poskusite s povabilom na romantično večerjo, saj bodo tako vaše možnosti nekoliko večje. On: Partnerka vas bo prijetno presenetila s svojim novim pristopom. Pomagajte ji in ji stopite naproti. Tako se vam tokrat obeta prav izjemen teden, ko se boste ponovno popolnoma sprostili in si privoščili tudi neobičajne reči. 14 BRENCELJ 15 2 1 4 16 13 3 6 INDIJ 7 11 9 SOJIN SIR 18 23 19 5 21 48 RUMENA STRAN Časovni stroj za Celjane Celjani in drugi obiskovalci mesta že približno dve desetletji vstopajo v časovni stroj in se za zadnji konec tedna v avgustu preselijo v srednji vek. Tisti, ki dogajanje na Starem gradu in zadnji dve leti tudi v mestnem središču redno spremljajo, so sicer malo v zadregi - a kaj bi se pritoževali. Če so nas v šolah učili, da je bilo življenje stoletja nazaj vse prej kot lahko, nam zdaj to zgodovinsko obdobje prikazujejo kot čas, v katerem sta se cedila mleko in med. No, ne čisto zares mleko in med, a medica je v petek in soboto vendarle marsikomu zadišala. IS, foto: GrupA Snežana Gabrovec, Jerneja Kolar in Sabina Dečman iz Zavoda Celeia Celje v petek v starem mestnem jedru še v »civilu«, v soboto pa je bilo vsakodnevna oblačila treba zamenjati za grajsko opravo. Celje se zagotovo ne bi tako prepričljivo povrnilo v srednji vek brez grajskega glasnika, ki ga vsako leto bolj domiselno upodobi Dušan Cafuta. Za ob petih popoldne napovedan prihod grajske gospode je letos zaradi pripeke malo zamujal. Po krožnikih sodeč sta se grofu Hermanu II. (Lenart Hrovatič) in Barbari Celjski (Metka Krajnc) obraza nekoliko razjasnila šele, ko je na mizo priromalo sadje. Navdušeni nad ponovno uporabo Mladi celjski ustvarjalci (z leve) Miha Kaučič, Miha Peperko in Nuša Komplet Peperko so v knežje mesto pripeljali festival, posvečen recikliranju in s to idejo potrkali na ustvarjalno žilico in ekološko zavest ljudi. Če sklepamo po njihovih zadovoljnih obrazih, so bili navdušeni nad odprtjem osrednje razstave. Na ogled so med drugim postavili reciklirane kose pohištva, novo življenje so vdahnili okrasnim predmetom, iz starih tiskarskih plošč so izdelali tudi reciklirana svetila ... TS, foto: TOMAŽ ČRNEJ Do nazga? V soboto bo že 31. maraton do Logarske doline, ki so ga organizatorji novinarjem predstavili v sproščenem vzdušju celjskega srednjeveškega stolpa. Zasačili smo jih tik pred uradnim delom, ko so oblačili enotne majice z logotipi te velike prireditve, na kateri je udeležbo napovedalo več kot 300 rekreativcev, sodelovalo pa bo še vsaj 250 pripadnikov Slovenske vojske. Ivan Žaberl je še malo okleval pri preoblačenju. Očitno mu drugačni nastopi v javnosti bolj ležijo. Mogoče pa bo še več slačenja na koncu naporne tekaške prireditve? NC, foto: SHERPA Kandidata? Če smo še pred 14 dnevi na tej strani ugotavljali, da je trener celjskih nogometašev Simon Rožman po zmagi ekipe nad Zavrčem umaknil napovedano odpoved, pa jo je kmalu za tem uresničil. Ena zmaga je bila premalo. Istočasno je iz kluba odšel tudi športni direktor Ambrož Krajnc, zato bo moralo vodstvo rešiti kar več problemov naenkrat. Morda bo slednjega zamenjal Sebastijan Gobec (desno), medtem ko je novi kondicijski trener Lucijan Cigale že pred časom nadomestil Danija Ošepa, ki uživa pri uspešni Olimpiji. MSH, foto: GrupA