PoStnina plaćana t gotothd Leto LXm., št. S6. V Ljubljani, v soboto 8. marca 1930 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldn«, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—-, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. PRED ODLOČILNO BORBO V INDIJI Pricetek bojkota angleške uprave v Indiji — Krvavi spopadi indijskih nacijonalistov z vojaštvom Bombav, 8. marca. Z današnjim dnom se je pričela velika borba* ki se je pripravljala že leta in leta med indijskimi nacijonalisti in angleško upravo v Indiji. Ultimat, k! ga je poslal voditelj indijskih nacijonalistov Gandi indijskemu podkralju lordu Irwingu. je ostal brez uspeha. Lord Irwing je na Gandi-jev ultimat odgovoril s kratkim pismom, v katerem ugotavlja, da pomeni Gandijeva akcija kršitev zakonov in nevarnost za javni red in mir. proti čemer bo nastopil z vsemi razpoložljivi^ mi in zakonitimi sredstvi. Vse to pa bi morda še ne bilo sprožilo že dolgo ča- sa napovedane akcije, če bi ne prišlo med tem še do drugega značilnega incidenta. Najožji sotrudnik Gandija je bU podpredsednik indijskega Parlamenta Patel. Ko se je pričela širokopotezna propaganda indijskih nacijonalistov po vsetndiiskem kongresu, je indijski podkralj lord Irwing prepovedal vsem javnim funkcionarjem, da bi se udeleževali te propagande. Vsem brez izjeme je bilo zabranjeno govoriti na javnih shodih in zborovanjih. Podpredsednik parlamenta Patel ie to prepoved prekršil, zaradi česar je bil od vlade kaznovan s trimesečnim zaporom Svečanosti v Pragi Masarvkova poslanica narodu — Veličastne manifestacije v Pragi — Odmevi Masarvkove proslave Praga, 8. marca. Včeraj so se vršile v Pragi glavne svečanosti v proslavo 80-letnice prezidenta Masarvka. Ob 10. dopoldne je bila slavnostna skupna seja poslanske zbornice Ln senata, ki ji je prisostvoval tudi prezident Masa-ryk. Na pozdravne govore obeh predsednikov je prečital prezident Masarvk obširno poslanico na narod, v kateri naglasa, da je bil vedno proti absolu-tizrnni, vendar pa se demokracija ne sme i spremeniti v demagogijo. Češkoslovaška bo vedno gojila pacifistično politiko in nima nikakih agresivnih namenov. Zato gleda z zaupanjem na nadaljni razvoj. Nato so se vršili sprejemi razmih deputacid. Višek svečanosti je tvorila popoldanska poklonitev Prage. Okrog 200.000 ljudi je v velikanskem sprevodu defiliralo pred stanovanjem prezidenta Masarvka in mu prirejalo navdušene ovacije. Prezident Masaryk je prejel čestitke iz vsega sveta, tako od politikov kakor znanstvenikov, umetnikov in javnih delavcev. Seja slovaškega deželnega zbora Bratislava, 8. marca. d. V slovaškem deželnem zboru je bila v četrtek slavnostna seja, ki jo je otvoril predsednik dr. Or-szak, ki je predlagal po kratkem govoru naj sprejme zbornica sledeče tri predloge: 7. Ustanovi naj se fond pol milijona Kč, iz katerega bodo sprejemali štipendije na slovaških visokih šolah promovirani dok-torfi, ki se bodo posvetili znanstvenemu studiju. 2. Ustanovi naj se deželni zavod za manj nadarjeno slovaško deco. 3. Novi most preko Vaga pri Pieštanvh, ki ga je zgradila dežela, naj nosi ime predsednika Masaryka. Vsi ti predlogi so bili sogksno sprejeti. Čestitke poljskega Sejma Varšava, 8. marca. Na četrtkovi plenarni seji poljskega Sejma je po otvoritvi seje vstal sejmski maršal Paszvnski in v daljšem govoru poveličeval delo in zasluge velikega državnika Masaryka za slovansko stvar in izrekel imenom poljskega naroda iskrene Čestitke k jubileju in najglobje spoštovanje poljskega Sejma. Po njegovem govoru so sledile več minut trajajoče burne ovacije predsedniku Masarvku in bratski Češkoslovaški republiki. Poleg tega se je vršila zvečer pod pokroviteljstvom predsednika poljske republike Moscickega slavnostna akademija v Varšavski operi, ki so se je udeležili vsi člani vlade, diplomatski zbor, generaliteta ter predstavniki kulturnih in političnih jrganizaoiij. Vse varšavsko časopisje objavlja dolge Članke o jubileju predsednika Masarvka. Listi naglašajo, da se je Masarvk naučil poljskega jezika kot prvega tujega jezika. Nadalje opozarjajo listi, da je Masarvk med vojno sodeloval s Paderevskim in z ostalimi člani poljskega na rod.i. Slavnostne izdaje čsl. listov Praga, 8. marca. Vsi češkoslovaški listi so ne glede na politično orijentacijo priredili za včerajšnji veliki praznik 80 letnice očeta domovine, predsednika Masarvka slovesne številke, v katerih izčrpno razpravljajo o delu in zaslugah velikega državnika. V globokozasnovanem uvodniku slavi >Venkov« zasluge in delo Masarvka za osvobojenje in napredek češkoslovaškega naroda, ki mu ni bil samo učitelj v dnevih sužnjosti in borb za osvobojenje, temveč tudi prvi voditelj vse od onega dne, ko r«o je otrese! suženjskih verig ter stopil v vrsto samostojnih narodov. Narodno demokratski »Narod« opozarja na to, da se je zbral na današnji dan okoli svojega sivolasega predsednika ves češkoslovaški narod brez razlik stanu in političnega prepričanja. Masarvk je danes največji sin češkoslovaškega naroda ki je položil s svojim globokim umom temelje ideologije češkoslovaške republike. »Novy Večernik« ugotavlja, da je predsednik Masarvk v letih borb za osvobojenje popravil to, kar je bilo zagrešenega na Beli gori 1. 1620. s tem, da je priboril svojemu narodu zopet državno in narodno samo-st.-jncot. Najvetrji san vseh Cehosiovakov, vzpostavitev lastne države, je postala po zaslugi neumornega profesorja in učenjaka Masarvka dejstvo. Slične misli vsebuje tudi uvodnik v >Ceske Slovo«, ki opozarja na to, da ne slavi 80-letnice predsednika Masarvka samo češkoslovaški narod, nego ves civilizirani svet. Saj je pred par dnevi dejal v nemški zbornici neki nemško-nacionalni poslanec, da bi želel SO-milijonskemu nemškemu narodu za voditelja takega moža, kakor ga ima mali češkoslovaški narod v predsedniku Masarvku. Pozdravna brzojavka francoske zbornice Pariz. 8. marca. AA. Parlament je soglasno sprejel pozdravno brzojavko, ki je bila odposlana predsedniku Masarvku. Masarykov trg na Četinju Cetinje, 8. marca. A A. Včeraj je bila svečana seja občinskega odbora v počastitev SOletnice predsednika češkoslovaške republike dr. T. Masarvka. Občinski svet je sklenil imenovati najlepši trg Cetini a, ki leži med dvorcem vladike Rade in banovinsko palačo, za Trg dr. Masarvka. Občinski svet je sprejel ta predtog scglasno in priredil slavljencu žrvafaoe ovadije. Sprememba statutov lige narodov London, 8. marca. AA. Glavn; angleški delegat v odboru za prilagoditev statuta Društva narodov Kelloggovemu paktu, lord Cecil, je včeraj v razgovoru z novinarji i izjavil, da je bil dosežen v tem vprašanju dober napredek. Lord Cecil je nadalje na-glasil, da odobrava spremembe, ki so jih predlagali juristi sveta in skupščine Društva narodov. Te spremembe sc skladajo v glavnem z angleškimi predlogi zadnjega meseca septembra, ki gredo za tem, da se sploh prepove vojna. Seja španske vlade Madr**d. 8. marca. Pod predsedstvom kralja Alfonza se je vršil v kraljevi palači ministrski svet, ki je rešil tekoča vprašanja in odobril načrt za reorganizacijo prehrane. Za tfuvernerja Kreditne banke je bil imenovan Marin Lazaro. Po končanem ministrskem svetu je general Berenjtuer izjavil, da vlada v vsej Španiji popoln mir in red. Znižanje diskontne mere v Nemčiji Berlin, 8. marca. AA. »\Vcvfbiroc poroča: Narodma banka je z veljavnostjo od 8. t. m. znižala diskontno mero s 6 na 5 m pol odstotka, lombardno mero s 7 na 6 in pol odstotka. Eksplozija v rudniku Charleroi. S. marca. AA. Efksploziua gorečih plinov Je povzročila v sosedno"em rudniku velike eksplozije. 10 rudarjev je mrtvih, 11 ranjenih. Drzen polet dveh dijakov Karachi, S. marca. Neki indijski dfcjak in ajcjorv | tovariš sta 3. marc«a na skrivaij vzela iveflco I-etax>, '• s katerim sta skušala prileteti v Croyin v korist fonda za podpiranje siromašnih avtorjev. Registriranje avtorjev bodo vršili v ministrstvu tr<*c«vine in industrije, in sicer pri upravi za zaščito industrijske svojino v Beogradu. V registru, ki je v to svrho predpisan, mora avtor naznačiti poleg imena in priimka tudi točno označen jo dela, kje je tiskano itd. Minister prosvete jo istočasno predrpd-sal pravilnik, s katerfm se ustanavlja pri ministrstvu prosvete svet strokovnjakov za območje avtorskega prava. Ta svet daje strokovna mišljenja, ki jih zahtevajo sodišča in druga javna oblastva v spornih vprašanjih avtorskega prava, v civilnih aLi kazenskih sporih. Ta sve* strokovnjakov se postavlja z ukazom za pet let na predlog ministra prosvete iz vrst odličnih književnikov z znanjem potrebnih jezikov, učenjakov, glasbenikov, zastopnikov likovne umetnosti, arhitektov in enega fotografa in enega pravnika. S?jc tega odbora so tajne. Letna skupščina srbske akademije znanosti Beograd. 8. marca. Včeraj se je vršila letna skupščina srbske akademije znanosti. Predsedoval ji je predsednik akademije Slobodan Jovanovič, ki se je v- svojem otvoritvenem govoru spominjal v minulem letu umrlih zaslužnih članov Andre Stefa-noviča. Aleksandra Ivanoviča, Iva Vojno-viča, Petra Aleksijeviča in častnih članov Vojislava Pakića ter Stevana Pantelića. Tajnik akademije Aleksa Peric je podal poročilo o delu akademije v preteklem letu. Akademija je izdala več znanstvenih del in razpravljala v strokovnih komisijah o raznih problemih, ki so bili na dnevnem redu. Iz raznih fondov akademije so bile izdane podpore za znanstvene studije in proučevanja. Ameriški izletniki v Dubrovniku Dubrovnik, 8. marca. Včeraj ob 13. se je vsidral v naši luki velik prekooceanski potniški pamik »Carinthia«. last družbe Cu-nard Line. Na parobrodu je 310 ameriških izletnikov iz Newyorka. Američani so se izkrcali ter si v več skupinah ogledali du-brovniške znamenitosti. Trgovci z narodnimi in zgodovinskimi predmeti so imele polne roke dela. toliko so izletniki kupovali za spomin na bivanje v Dubrovniku. Večje skupine gostov so se odpeljale tudi z avtomobili v okolico. Vračali so se silno navdušeni nad naravnimi krasotami dubrov-ni^ke okoMce. Koco] ob osmih je »Carinthia« odplula v Benetke, Strašen vihar ob Mississippiju New York, 8. maTca. O tornadu, ki je dcvjal v Lomsiaci in drugih državah ob M-isisćjpiffu, priihaflajo le redke vesti, ker so skoraj vse brzojav«e proge uničene. New York, 8. marca. Vas Harris v Lo-uisdani je bala v pretekJi uočn po tornadu skoraj popolnoma uničena. Dve osebi sta mrtvi, približno 30 pa jih ie ranjenih. New York, 8. marca. AA. V iu±rulh dT-žavah so divjala neurja, ki so zatrt evala 5 čtovešikifo žrtev. 25 kjudi je težko ranjenih in veliko hiš razjdtrtfa. Newyork. 8. marca. AA. V htžuib državah je divjal strahovit ciklon. Ubiti so bifi 4 črnci. Ve-tiko oseb fe bilo randeina. Prost uvoz koruze v Španijo Beograd, 8. marca. A A. Ministrstvo zunanjih zadev je prejelo od španskega poslaništva v Beogradu obvestilo, da je španska vlada ukinila prepoved uvoza koruze v Španijo. Žrebanje obveznic 5% drž. posojila Beograd, 8. marca. AA. Minister financ je odredil, da se 15. t m, izvrši žrebanje obveznic 5% državnega posojila iz leta 1902 ir, to na podlagi dl 5 zakona o tem posojilu. Zrc-banje bo v direkciji dTŽavnih dolgov. Kdor oglašuje, ta napreduje! Ljubljana predsedniku Masaryku Slavnostna seja ljubljanskega občinskega sveta — Veličastne večerne manifestacije v počastitev predsednika Masarvka Večerna manifestacija LHmOana. t> mere«. Pwodwu proslave 80 letnic« predsednike Masarvka je biLa s noči slavnostna seja IWWJarkskega občinskega sveta, na kateri je sestopai vlado podban dr. Pirkmajer in ki V Je prtsostvovaJ tadi čsl. konzul g. Resi. Sejo ie otvori! župan dr. Puc točno r.b 7. ter po pozdravil pod bana in konzula g. Resla nagovora pdnoštevilno zbrana t bčin-sSri svet z besedami: Govor žuPana dr. Puca Danes chfeja 80-letnico rojstva veHkš prerideot e«9roslo%-aši:e države, Tomaž Masarvk. Mi. 30-■pođV. ne moremo Iti molče mimo te»ga velike ea pracrnka. ki ra dane« slavi s tako enoličnostjo ves češkoslovaški narod. Živi«rte ki delovanje gospoda iKedsednfka >e tako besne zvezano tadi t sašo knrlbtpmo in pomično zgodovino, da mo-dat? javnega izraza svojim čtisrvom. Znamki a za Masarvka je njegova velika in ne-»etvičm fctibezen do naroda, ki tno Je bila mero-dajoa za trjesovo de V) in žlvfjeirsfco nozi fante. Ker je ljubi! svoj narod, ga je hotel dvigniti moralno, k-ufctiroo m socialno. Zato je zahteval od svojih soroiakov karr najvišjo reobraz.bo, globoko poštenje hi dosledno značajnost: >Trden moraš triti v svoilli nazor rti, čist ki pošten v svoje m ©vjjemjn. nenstrašen v borbi za ono. kar Je po tvojem natjboij^em prepričanju dobro in pravično. Le snačakii ia izobraženi posamezniki dako pravičen, napreden ki ktiKroren narod!« Bil je nenpoglK' borec za resnico :n sociaino pravičnost, b:4 je neusmiljen v boju protri fcažJ in demagogiji. Nikdar se ni bal nastopati proti sleparsrvTi in obrekovanju, — pa naj je šlo za poitvorbe v Literaturu aR za politične mahlnacije, ■S ca javne vraže, a6: verske zablode al? za in-trije bw^»*i avseri-jskfh mogotfcev. Vedno in po-vsad je bil tnež in je ostal mož I To je b?I tudi v svetovni vojni. Njegova propa-fPNods v ml« mi vojni Je $e!e ustvarila v anten*-mSk državah razpoioženre za razbitje A vserrl« tn osvoboditev stovanskifl narodov v njej. Z nečuveno energfjo, neamornim de krni m breeprjnerno *llritiwttP K ovrgel napačne pojme, ki so jčh imttšt zapadrve države o naših razmerah. Nierov dokaa.. da smo avstrijski Slovani dovorj kuHhurni in »reK za svobodo. Je popolnoma uspel. Zelo dvo.rrmo je, ako bi bila pofHična konstelacija Evrope po svetovni vo^ni taka. kot je dane*. Če hi ne hiio Masarvka. Zato se pridriiž-iijemo danes z odkritimi srci čestitam, ta; jati poSUjajo vsi sloji Češkoslovaške brez razfrke svojemu preži d en rti. Čestitamo rr dna svoje duše spoštovanemu cospodu predsednike, a čestitamo tudi češkoslovaškemu narodu, da t* mu |e rodil in da ma je vzrasteJ tako velik s*n. Naj fAvi predsedoiik Masarvk, na-j ž': vi Češkoslovaška ! Govor žapana dr. Puca so ob&ktsk: svetniki nostešaii stoje ter ga ponovno prekinili s klici v čast predsednika T. G. Mesarvke, ki so rrra ob konca priredili dolgotrajne in bnene ovacije. Župan dr. Pno tn konzal Resi sta si med tem se-sr*a t roke. Pozdravne brzojavke predsedniku Masarvku Nato ie poda) župan besedo podžupanu er. prof. Evgenu Jarco. ki je izjavil, da je izročil županu Predlosr. naj se odpošlje predsedniku dr. Torrri G. Masarvku naslednja Krzoiavka: Občinska nprava mesta Ljubljane frsraža predsedniku češkoslovaške republike nb eTMetmci najiskrenejše čestitke, zagotavlja svojo hvaležnost za bratsko nemoč nekdaj zatiranemu iugoslovenskemu narodu rn ga pozdravlja, pridružujoč se manifestacijam češkoslovaškega naroda, kot pobornika resnice m pravice. Govor podžupana prof. Jarca Podžuvari prof. Jarc je tttemeljeval svoj predlo?: z naslednjimi besedami: Oč* civiliziranega sveta so danes uprte v zlato Prago, kjer na Mradčanih, nekdaj kraljevskih in cesarskih, sijajno obnovljenih po njegovi inicijativi, sam skromen m preprost praznuje $0 letnico svojega rojstva CSR dr. T. Masan k. Kar je uspelo le redko kateremu politiku, to je dosegel on: z maJo izjemo negativnih ekstremd-stov se mu klanja danes vse prebivalstvo države brez razlike vere, narodnosti in stanu. Pozdravljajo ga mali narodi, med vsemi prvi Jugosloveni, ki je za njih svobodo v besedi in dejanja toliko deloval in dose-jrel. Cenijo in sipoštujedo ga svetovni državniki kot politika velikega sloga. Veda proslavlja v njem moža, ki je teonjo presadil ▼ realnost, ki mu je beseda postala meso. Vprašamo se: odkod ta tako izredno po-ritivna bilanca njegovega življenja, odkod fi uspeiie, ki so le redkokedaj dani politiku, odkod to vseobče priznanje, tako redko, dokler človek živi? Tajnost Masarj'kovih uspehov tiči v njegovem značaju. Vzgojen od skrbne, krščanske matere, se je v težkem bojn življenja kot dijak, ključavničarski in kovaški vajenec in rx)možni učitelj naučil ceniti zlasti dvoje: poštenje in delo. Njegova filozofija sloni na krščanski morali in njena etična načela je skušal presediti tudi v javno živijeanje, Zato je trii vselej pobornik resnice in pravice: od kraljcrvodvorskega rokopisa do Friedaungovega in zagrebškega procesa. In v tem boju ni poznal nikdar kompromisa aB počftka. Parola znanemu njegovemu akti vizum, ki ga dfči se danes, so bile mane Havličkeve besede: Prej so Gud-jc umirali za čast in blagor naroda, mi pa hočemo zanj živeti in delati. Vedno sovražnik fraze in političnega radikalizma je slutil težkoče, ki ga čakajo, ko bo treba urediti novo državo. Zato je dejal dr. Benesn. ko sta potovala iz Pariza v domovino: »Problem je bil zmagati, večji problem pa bo očuvati rezultate zmage za bodočajste. Kotlar. Havliček in Palackv so ztwdili češko narodno zavest ustvarili češki narod kot političen narod, Masarvk pa je po 300 letih ustvaril češko državo. Dne 21. decembra 1916 je slavil povratek iz tujine t Pra-ge, aff fi dnevi prvega navdušeni a so lama- le Brinuli in mUdJ demokratični državi je pretila težka nacionalna in socialna kriza. Masarvkov optimizem ni obupaj. Rekel je tedaj 1. 1920: Će i« naša demokracija se slab«, je potrebno, da je oe zadavimo, ampak da ji pomoreeno na noge. Tako je v politično tako razrvanfli razmerah v državi, ki stoje 40% prebivvalstva tuje narodnosti, dosegel ,da so se ponovno sestavile vlade, v katerih se zastopane stranice, nasprotne si po svetovnem nazoru, socialnem rrrišlje-njw in celo po narodnosti, zedinjene na en program: delo za državo po sijajnem zgledu predsednika republike ki brez orebnih interesov ali ambicij čuva svvrie nadstran-karsko stališče. Z Masarvkovimi erdinitni načeli se sklada njegovo socialno mišljenje. Pošten človek je rudi dober človek. Težka šola življenja mu je dala smisel za socialno vprašanje, ki ga je zasledoval v opazovanju — slavno je njegovo delo o Rusiji — in v teoriji. Njegova zasluga jc, da Češkoslovaška prednjja-či v socialni zakonodaji in socialnih institucijah. Polovico prebivalstva je zavarovanega za bolezen. Ne imenuje se zaman sijajni praski socialni zavodi na Krču »Masarvkovi zavodi«, ki jih je praška mestna občina 1. 1°36 sklenila zgraditi. Prostor, ki ga zavzemajo, obsega nad 300.000 m* in so veljali 150 milijonov Kč. V znamenju humani-tete je tu v 23 paviljonih poskrbljeno za reveže in stare ljudi, za duševno in telesno zaostalo deco, za slabotne otroke itd., vse-g*a za sedaj za nad 2000 oseb. S takim delom je uspelo, da v pretežno industrijski državi masa delavstva ni postala boliševi-ška, ampak ohranila vero v državo in celo po svojih zastopnikih z meščanskimi strankami sodeluje v vladi. Masarvkovim načelom odgovarjajo vdfki darovi kapitala za socialne svrhe. Legendarna je vestnost, s katero opravlja Masarvk državne posle. S svojim političnim taktom in svojo strpnostjo obvlada vsakega nasprotnika. Neverjetno je, kako si je s svojimi 80 leti ohranil aktualnost mišljenja, ne da bi zastarel ali okostenel in kako se z vedrim pogumom loteva novih problemov. Zanimivi so zato zlasti njegovi nagovori ob raznih prilikah, ki niso nikdar stereotipni, zanimivi odgovori raznim depu-tacijam. n. pr. mladini, ki ji naroča, naj bo Pridna in poštena in naj ne pozabi na križ, ki nas vse druži, legijonarjem, naj izroče svoje ideale svojim otrokom, da postanejo last vsega naroda, predsedstvu poslanske zbornice: V desetih letih se ne more popraviti, kar so zakrivila stoletja. Človek je bitje navade, ki dolgo potrebuje, preden bodo državljani postali res svobodni državljani. Nepopolna bi bila slika Masarvka, ako ne bi upoštevali končno velikih njegovih uspehov v zunanji politiki. Preden se je še faktično zrušila avstro - ogrska monarhija, je s svoiim neumornim delom v emigraciji dosegel, da je bila češka država kot taka priznana od velesil. In po versajskem rriru je znal v velikem konceptu doseči, da je Češkoslovaška postala voditeljica Male antan-te, da je sklenil prijateljstvo s Poljsko in da so zavladali korektni odnošaji z Avstrijo in Nemčijo. Mala antanta je postala važen faktor svetovne politike, upoštevam pri Društvu narodov in na raznih konferencah. Tudi tu je zmagal njegov konstruktivna duh, tako, da je Masarvk danes ena glavnih opor svetovnega miru. Masarvk je postal tako svojemu narodu učitelj v najširšem in največjem oomenu besede. Jugosloveni imamo vzroka dovolj, da se ozremo v metode njegovega dela in revidiramo svoje dosedanje napake. Potem postane tatfček Masarvk — rudi naš Ma-saryk. Govor podžupana prof. Jarca je bil erpre-jet z dolgotrajnim živahnim odobravanjem. župan dr. Piie: Gospodje! Vaše so?rla?no odobravanje mi potrjuje, da v polnem ob-s^sru sprejemate predlorj Sfoep. podžupana. Govor konzula g. Resla Xato je župan podal besedo češkoslovaškemu konzulu gosp. Reslu, ki *e je za po~ klenitcv ljubljanskega občuiskec.i sveta predsedniku češkoslovaške republike dr. T. G. Masarvku zahvalil t naslednjimi besedami: »Veleeonjeni «r*pod župan in velecenje-ni gospodje 6vetniki! Kot konzularni zastopnik Českoslovaike republike se vam prisrčno zahvaljujem za počastitev, katero ste danes izkazali gospodu prezidentu doktorju T. G. Masarvku. Ne enkrat je nam kot študentom akoentiral visoki etični pomen v*a-ke samouprave, torej predvsem tudi mestne. K j mu bom referiral o Vašem priznanfu njejrovega dela z današnjim izrazom, bo hvaležen, da ste se tako slavnostno spomnili njegovega jubileja. Ne bo pozabil, da Ljubljana, srce Slovenije, tako vroče za nje-rra bije. Naj vam za to izrečena najtoplejša zahvala.« Besede ce5kosk>va5ke*ra konzula gosp. Resla je sprejel občinski svet z burnim odobravanjem in ploskanjem ter z vzkliki: ?Z\-vel prezident Masarvk !c Ker je bil dnevni red seje s tem izčrpan, jo je župan dr. Pue ob pol S. zvečer zaključil. V tem je pred magistrat ravno dospel slavTrDGtni sprevod. Danes senzacija! Buek Jones V stepah JfevaDe Danes ob 4., četrt na 7., po! 8~ 9. mi! »KINO IDEAJU Naravnost imparanena je pa bila sjnoč-nia mantfeatacija na čaat prezidentu Masa niču. Maniiesracije se >e ude4e*iia vsa narodna LiuMjana. Že doftgo na bilo na ljubljanskih uficah toiHIco ljudi, ki so Tranafesii-ra& tako enoduano spoštovanje in Duibezen do poglavarja bratske češkoslovaške države. Ofkoii 18. so se začela na Krekove»m trgu 2SbdrarJi IJaibAiamska društva, da se uvrste v slavnostna sprevod. k$ je zaključil veličasmo Masarvkov© praznovanje v LJubljani. Razpored je vodil mag. ravnatelj g. Šeben.'k. Okoli 19. ie srprevod krenil po ulicah med gostim špaterjem občinstva, k: se je manifestantom pridružilo z navdušenimi vzkliki prezidentu m bratskemu če-šfkostovaškermi narodu. Prvi v sprevodu so bili S oko Ren z laarip^joočki za njimi pa godba dravske divizije, ki jo jc vodil kapelnik oV. Čerin. Sledil je ves odbor JCL s PTedsedTrikrvrn dr. Kramerjem in konzulom ČSR dr. Reslocn na čelu. Dolga je b*la vrsta zastopTftkov sIovensđvfT.i kulturnih društev, rezervnih ofici-rjev dobrovoljcev itd. Za prvim je koralkal drugi oddelek sprevoda s sokolsko godbo, za katero so sto-Oaift člarei i« članice vseh Ijufolfenskiih so-kolsfkiih dnrštev. akademiki, srednješolci. Preporodovci. člani Organizacije jusoslo-vansteih emigrantov jn končno pevska društva »Ljubljanski Zvon«. »Ljubljana*. »Slavec« pevski zbor UJU in »Grafikac. Tret.n del sprevoda je vodrfo srodbeno društvo »Sloga«, za katerim so stopali FruMjansV gasiloi. ženska društva in števfma druga narodna društva m LKrbtiane. Med tem. ko se je manifest a ciia raz-"viiala po določenem redu. se je vrSla na magistratu slavnostna seja občanskega sveta. Olb pol 8. so manifestan ti prikorakali pred matfsitirat. Nfaliov© navdušenje je Še povečala Leopold ova, Masarvku posvečena kompozicija, ki fc> je tedaj odigrala sr>đba dravske divizr'je. Tisočgiava rrmožaca je pri-redfla burne ovaciie. ko sta se na baJkonu mesrne h-iše pojavila konzid dr. R e s 1 in župan dr. Dinko Puc. Tišina je zavladala šeie, ko ie pričel 2n\»r?r! žnpan dr. Puc: Čestiti someščani! Češkoslovaškemu narodu, ki danes v polnem soglasju vseh strank in stanov slavi 80-letnieo svojega najveciecra živecesra sinu. smo se radostno pridružili tudi mi. Ne sam) zato. ker je prezident Masarvk predsednik bratske nam češkoslovaške, marveč predvsem, ker je bil Masarvk tudi naš učitelj — saj nam je vupojil celo generacijo svojih učencev, — ker je bil naš sotrpin v dobi suženjstva in ker je bil na? sobojevnik za svobodo, ki smo jo dosegli zlasti mi Sloven-ei v odlieni meri tudi po njegovih zaslugah. Kako impozantna je njegova osebnost v zgodovini Slovanstva! Jeklen in dosleden značaj je bil celo življenie, on. ki je z neverjetno energijo skušal oživotvoriti .dej), ki Jo je spoznal za pravo. Učitelj je bil, ki ni laskal narodu marveč mu — četudi na škodo svoje popularnosti — povedal resnico v obraz. Bil je boritelj za resnico in pravico, ki je rekel: * Lagat i zaradi stranke ali domovine jo isto. kakor lagati z* sroi lastni žep!« Bil je apostol morale, morale v zasebnem življenju, morale v rodbini, morale v literaturi, morale v politiki. Le tak človek je mogel imeti pogum, povedati svojim rojakom, da je njihov kraljedvorski rokopis falzifikat, kajti tudi narod nerad čuje polno resnico: ni čuda, da so ga takrat nazvali izdajaleem domovine. Umljiv-) je, da ie ta mož zastavil vse svoje sile. da je razkrinkal mahjnacije avstrijskih diplomatov in politikov napram Jugoslovanom v znanem zagrebškem in Friedjungovern veleizdajni-škem procesu. Tak mDŽ je moral videti bodočnost svojega naroda le v njegovem nravstvenem prerodu in povzdigu. Kot evangelij so njegove besede, da »samostojnost narodova ni >e sama na sebi nobenega naroda rešila *li vKJrfnla Vsak narod si mora samostojnost vzdrževati sam i nravnostjo in omiko.« — >Biti zaveden narodnjak, pomen ia imeti kulturen program.« Tn končno: »Sveta ne moreš preobraziti, fe nima- trdne podlage, ki moreta biti le rodbina in narod. Brez zdrave, polne rodbine, ni zdravrgn in polnega naroda, a brez naroda nismo nie.< A Masarvk je vedel, da je za pTvzdicjo naroda treba tudi. da ie narod materijelno zacigrrran. Zato mu je bila pred očmi vedno pravična rešitev soriialnega vprašanja, ki po njegovem izreku „Xi vprašanje samo ene-ea razreda ali kaste, marveč vprašanie v*eli < To vprašanje rešič le. ako pustiš, da *lada doh nad materijo, »k« zatre? eeoizeni no-a-m*»znika?c Davno pred svetovno vojno ie Masarvk povedal na Dunaju, da hoče českri narod sam odločati o fvoii us*"*ii. češ: živeti hočemo polno narodno življenje. Češki narod hoče v spominu na svojo veliko preteklost živeti samostojno, ker ie dovolj kulturen. Ko je nastopil odločilni trenutek. Masarvk ni okleval. 64 let je bfl star, pa je pustil ženo in otroke ter šel prertotovat Evropo, Ameriko in Azijo, da je informiral «vet o položaju in o nasilstvu. ki ga moravo prenašati zatirani slovanski narodi. Takrat ni delal samo za sv.nje sorojal-:e. marvK*' tudi za nas. I^e malo jf vodel takrat vefikl p-.-et o nas in o našem življenju, šele Masarvk je prepričal Francijo, Anglijo in Ameriko o tem. da je nuina potreba zrušiti habsburško monarhijo in dati slovanskim narodom svobodo. Njegova zasluga je. da se je an£e1 zapadni svet zanimati za na^o kulturo in usodo, za katero 6e takTat, ko se je par let pre-\f* sklepal zloglasni londonski pakt. še ni nihče zanimal. Tako je postal Martrvk esrobedirelj svojega naroda, toda poleg žrtev in hrabrosti naših erbukih bratov tudi eden slavnih čini teljev, ki »o Turireavljali naš.i svobodo. Ta starce po letih je bil mlad in neizčrpen. Kakor open i je vrelo ie njegove vefifcc duše navdušenje, zaupanje in neomajno pre priča- Ne kvarite svojega perila NEGO IZRECNO ZAHTEVAJTE ALBUS TERPEHTjHOUO MILO Iznenađeni boste, kako je pranje z ALBUS TERPCTIN MILOM prijetno malo mila porabite, pa dobite bleicećc belo perilo in varujete perilo v najvišji meri samo te* daj te uporabljate ALBUS TERPENTINOVO MILO nje. Pod tem silnim vplivom so se borile češke le*rije, ne boječ se smrti, ker on jim je znal vliti nevpogljivega dnba, absolutno zaupanje v končno zmago, trdno vero v bodočnost naroda. A istočasno je pri diplomatskih mizah gradil c^rrodje bodoče države! Tako so zmagale Masarvkove ideje v ža-sn, ko se avstrijski Slovani niso mogli ve? zanašati na pomoč najjaeie olovanske države, Rusije. Zmasral je duh velfkejra učenjaka, ki je poznal le en cilj. ne kompromisov. Danes je Masarvk predsednik češkoslovaške države, ki v težkih prilikah vodi že deset let svoj narod naprej, ljubljen je od svojih rojakov, spoštovan od celega sveta. Parlament v Pragi je v spartansko preprostih besedah ugotovil z zakonom: Tomaž Masarvk si je pridobil zasluge za drlaro. Tudi nam ni treba, da govorimo več, te besede povedo dovoli. Srečen bo naš narod, ako si bo od nas na vsakih tisoč eden pridobil za domovino stoti del enakih zaslug! Slava MasaTvkTj! Zijspanovermi vzklrku se je množica burno odzvaia. Vse se je odkrilo, ko so zado-neli tirdn nam tako drasi svečam akordi češke narodne himne »Kde domov rnarj«. vTonrriT simpatično pozdravljen, ie nato spregovoril konzul dr. Resi Garnjen sem nad velikimi man'ifeslacrlami ki ste jih priredili na čast gospodu prezidentu t. G. Masaryku povodom njegove osemdesetletnice. Dovolite mi, da se vam kot konzularni zastopnik Republike Češkoslovaške in v imenu gospoda prezidenta najftople?e zahvalim in da vas obenem zagotovim o veliki lrubezn: gospoda prezidenta do velike, bratske Jugoslavije, njene-s:a naroda in vzvišenega vladarja Ni. Vel. kralja Aleksandra. Dr. Resi je zaključil svoj govor s prisrčniTni živio klici Nli Vd kralju. ztivio - klice našemu kraljn, s katerim: je dr. Resd zakiinjčil svoj govor, so rrrars-festanti potls-onjenH ob zvokih naše narodne rmmne. S tem ie bila manifestacija, kakršne v Ljubljani že do^so ni bilo, zaključena. Sprevod je krerrl rra Vodnikov trg, kjer se ie množBca ra-zšla. Slavje Češkoslovaške Obce Sinoči se je povodom 60 letnice predsednika CSR dr. T. O. Masarvka vršilo v Narodnem domu ob 21. ob navzočnosti g. konzula dr. Resla, odbora JCL ter pavab-ljenih gostov intimno slavje ljubljanske Ce-škoslovenske Obce. Zbrano družbo je g. konzul toplo pozdravil z uvodnim nasovorom, nakar je sledilo izvajanje vseskoz zanimivega programa. Gd. lianuševa je zapela dve »narcKrni pismi* Vitezslava Novaka, prof. Gcrbič jc z izvrstno tehniko podal Dvofakovo Silhueto II. Dušan Rogel je nastopil z recitacijo »Nesmrtnemu^, gdč. Vedralova pa je zapela arijo iz Libuše in »Teče voda, teče«. Gdč. Hribarjeva je podala slavnostni reci-tativ m gdč. HamTeva Fibichov *Poern«. Srčkano je rnali Jiri Resi izrazil otroški pozdrav prezidentu Masaryku, nakar je gdC. Vedralova zapela še dve narodni pefmi, spored pa je zaključil učitelj O. Votava s slavnostnim melodramom. Iz gledališke pisarne Drama L)nbfja»9ka drama ponev* Mrl zvečer eb 20. Lir»ahovo izvirno komedijo »Olavni dobitek« v bfj zasedb:, kakor pri prcmi.er: in v rcžr?i g. a \-torja satresa. Prc^s^tava se So vršiš hz-vm aSo*nmaia. DeatfaaiČev večer r tUMlmirl oper:. Kakor že javljeno, ho v petek, dne 14. :. m. v Fufo-IlactsSoi operi akadcrrw;a v počoe4 !,rvut*emia ipcsoiku Dra'srurtsrMi Domfanfčii. Gc-voa Mila ^aričevo. razne Domiaorćfive pesmi, ki so korrfcvonrane od hr^-tskih in s'«\-erLskili glasbenikov, bodo zapel: soJisrt-; naše opere ie sicer: 2dč. Ma-cTčeva. sa. ?-tas^jar;eva ter sg. Betctro. Oosiič in Primožih ter ceiotri pevski zbor G!as-Iteoe Marice IjjirfViaosike pod vods^o-n ravnatelja Pofiča. Gotjetiiie l»uhia<5ftsk€Ba mestne s a ženskega Ecefa pa bodo vprizori'e IjmJbko »ceno »Pokloeltev rrrtadfene pesnoko ncnvajrt&o« Pre-Brani je rel-o r>eater ji prepriča mi smo, da občinstvo zasede ooemo r'edaliJče ta recer in počasti verHce«a pesnica bratske«« rraroda. Vstopnice bodo od ponedeljka dalk v predprodar ' dnen-n' btera^ra v operi po znržanko opemrh cenah. Mladinska igra ▼ Qut>I}aask1 drami. V t»e-de|V) dne 9. t. m. popoldne ob 15. m-i se vpri-wn v na J; dram: S«pic«njeva nrlad-Jiska irr* >Po^am«n: Tonček« kot l)T»d5ka pred«tava pnr znižanih draimsilcih cenah. Ta ezredno Ku»r»ka mladinska ijra se je naši mladini zelo pritjufc:la. Nastopijo isti ir:a.!ci kot pri dosedanji \ pnzor;.'.-vah, v režiji prof. Šesta. VeJfaro zroitanc dramske cene. Danes premijera veseloigre »Ognjenik« na šentjakobskem odra. Danes v soboto 8. in ju-tr v nedeljo 9. marca bo vprizoril Sentjako-b^V oder neredno zabavno vesefloirro »OznticniTi«.. ki bo gofto^no \-*!ed svo>e besedne :n s»ttiaciisk< komike nca^alđ občinsrtivn. Temno irre. dmžin-$ke eksplozije, majhni in veliki pripirčki. loornič-na Kre«enc»Ja. vse to %Ttjiva na korniko irre. Občinstvo »e bo fotorvo rek) dobro zai>avaJo. Israk> se bo brez snflerja, kar bo po:o^o (fviz-niio naravnost irre. — Poselite predstavo. Med odmori oddaja naše prva Radio-^vrdia T. Rar krasne komade, med njinn prelepo pc&cm o Soonv bovv. — Vstfo^)«*ce za obe pred&taan pri Z. Miošiii KeittučnliLn na Starem trm im od r*"' 20. are pri fđed. .'V?.Ravn Open Danes se poje Verdija opera »Ernam« z z-Marčeoom v naslovni partfJM. Dalje nastop jo gđč. Majicficeva, ra. Štazljjar, zz Primožič, Kr -žaj. Mohorič in dnur.. Dirigent z- Neffat. rež.ser g. Kriveoki. Predstav se bo vršila za ahon. R. Jntri se poje popoldne ZeEenja opereta »Tfičar« z z- Dj-enovcem v nask>vni partiji. Se-deiudeoo ca Porićeva, gdč. Majtfičeva. ga. Ba-Iat5rxma. SZ- Gos«ič, Povhe, Pečeflt, Sm^n. C, Setouia n oVupi. Dirifeat r režiser g. Povhe. KOLEDAR. Dane«: Sobota, S. marca 1930, katoličani: Janez od Boga, pravoslavni: 23. februarja, Polikarp. Jutri: Nedelja, 9. marca 1930, katoličani: FrančiSka, pravoslavni: 24. februarja, Obl. grl. Jov. Kr. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Glavni dobitek. Opera: Zaprto. Kino Matira: Singing fool. Kino Ideal: Zlata mladina ob 14.30, V stepah Nevade ob 4., pol 8. in 9. Kino Ljubljanski Dvor: Ljubezen kneza Menjšlkova. šentjakobski gledaHški oder: Ogrnjcnik Tredavanje v društvu Soča. Ob pol 21. pri »Levu«. Sport: Grazer Sportklub — Svoboda ob 16. uri. Rokoborbe v Unionu. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: Glavni dobitek. Opera: Ob 15. Tičar, zvečer zaprto. Kino Matica.: Singingf fool. Kino Ideal: V stepah Nevade. Kino Ljubljanski dvor: Ljubezen kneza Menjšikova; Šentjakobski gledališki oder: Ognjenik. Lutkovo gledališče na Tabora: Ob pol 16. i Rdeča kapica*. Predavanje anlv. prof. ar. Preobražen-skeg-a ob pol 19. na univerzi. Rokoborbe v 1'nionu. Sport: Ilirija — Hermes ob 14.30, Primorje — Grazer Sportklub. DE2URNE LEKARNE. Danes in jntri: Piccoli, Dunajska c«vta, Bakarčič, Sv. Jakoba trg. Minister dr. Trangeš v Ktiževcih Križevci, 8. marca. Včeraj dopoMoe )c pri- ioeil 5e«r4£aj minister kxne«i>sajva dr. Fran^eS, k! si >e najprej ftfff^i tna-jjSnbe kmetigske ustarr*-ve. nakar >e imet v poKedekii seei konierenco z tu.tefl. Nato je knd mgwo€ d-jakora o niihov ii na:iogab. Po poseto pri Eršfao-kaAoii^kerri Jkof j NjaTee prisosevovaJ seji mesnneca za«op-sfcpa, v ho4eki »Brcnoer« &e je vtši4 naio banket, ropoidac pa se je mifM&ier dr. Tranceš \notl v Zacneh. Mestna elektrarna razširjena Nove naprave, s katerimi je bila znatno povečana kapaciteta elektrarne Ljubija.ua, 8. inorca Ljubljana narašča od leta do leta, število prebivalstva se množi. Vzporedna s tem se sevc-da mnog} gradi, pa tudi trgovina, obrt in industrija v splošnem lepo napredujejo. Posebno tazveseljivo je, da 63 zadnja leta domača industrija dobro razvija. Z razvojem mesta pa so seveda nastale nove potrebe. Predvsem je bil d treba urediti vprašanja preskrbe Ljubljane z zadostr.r množino električnega toka. Že pred leti se je pokazalo, da dosedanja elektrarna !n njene naprave niso več kos nalogam in da ne more pre izvaja ti zadostni množino toka. Zato se je mestna občina že davno bavila s temi vprašanji in sklenila je ta nedostatek Čira prej odstraniti. Električne naprave v mestu in okolici Ravnatelj mestne elektrarne g. Ciuha je bil tako ljubezniv, da je informiral našega urednika o razširjenju elektrarne in novih napravah. Ljubljanska mestna elektrarna je biLa dograjena 1. 1897 in je začela obratovati 1. januarja 1898. Vsa montažna in druga dela je takrat izvršila tvrdka Siemens-Halske, ki je p^tavila dva parna stroja po 200 HP in dva parna kotla. Izkazalo se je pa takoj v prvem letu, da je elektrarna v tako skromnem obsegu za Ljubljano premajhna. 2e naslednje leto 1899 je bil postavljen tretji parni stroj s 400 HP in še dva nova parna kotla. Pa tudi to ni več zadoščali in leta 1905 je bil kt je direktno zvezana z dmamo-strojem tvrdke Siemens-Schuckert Izvršena eo bila š«e druga važna dela. Tako so na dvorišču Škod ove tDvarne postavile hladilnik za ohlajevanje kondenzacne vode. V vodnjaku namreč ni vedno dovolj vode. Pctiebno je bilo tudi staro stiskalnico izmenjati z novo. Ta dela je izvršila tvrdka Brn"\vn-Boveri, ki je tudi postavila nov motorni generator, ki izpreminja vrtilni lok v istosmerni tok ali pa obratni. 2 delom se je pričelo lani v aprilu, te dni pa so bila vsa montažna dela in druge naprave končane. Novi turbini sta pričeli že pretekli teden obratovati, vendar bo oficijelna otvoritev povečane in razširjene elektrarne šele prihodnje dni. Vsa ta dela so veljala približno 12 milijonov Din. Z novimi turbinami razpolaga sedaj mestna elektrarna skupno s 6<300 HP in tvori važen faktor v proizvajanju električne sile za ljubljansko mesto, kakor tudi za vso bližnjo in daljno okolico. Omrežje mestne elektrarne se namreč stalno širi. Elektrarna sedaj oddaja električno energijo poleg mesta tudi občinam Jezica, Moste* Vic, Rudnik, Štepanja vas, mošcanskim vasem Oberje, Hrast je in Šmartno. Z novo moderno napravo 4100 HP bo elektrarna lahko krila vse potrebe in ustregla naraščajočemu konzumu, oddjaJa bo tok za razširjeno električno cestno železnico, poleg tega pa bo industrija imela cenejši tok. Nova parno turbinska naprava v električni centrali proizvaja trofazni (vrtilni) tok. Nova turbina z generatorjem 3300—4100. montiran četrti parni stroj z 800 konjskimi silami ter zopet dva nova parna kotla. Taki rci po tekmovanju v Ljubljani raziđe jo. Mrna odpotuje v Rigo, kjer se prihodnjo soboto udeleži večjega turnirja. Budrus pojde v Nemčijo. Kop v Berlin, črnec ima pogodbo za nastop 1. aprila nekje v Nemčiji. Equatore pojde z ženo v Italijo, Weh-raon se vrne v Friedriohehafen, 1. aprila pa se udeleži rokoborbe v Vratislavi. Vsi ti 93 poklicni rokoborci in ne žive cd ničesar drugega. Bore se za nagrade, ki jih razpisuje zveza. Kadar se bore. dobe tudi dnevnice v znesku do 30 mark (okoli 400 Din). Zveza jim plača tudi vožnjo ter povratek. Iz tegn je razvidno, da se mora vsak rokoborec prav resno potruditi, če hoče kaj doseči. Zvočni film Sodeluje pevski zbor donskih kozakov Kozaška pesem Pride! Pride! Equatore je Italijan Ljubljana, 8. marca. Pri snočnih rokoborbah je Equatore glede na vesti, da ni Italijan, podal naslednje pojasnilo: Moj ded je bil Ceh, starši pa so italijanske narodnosti. Starši in bratje žive v Italji, kjer sem tudi jaz preživel svojo mladost. Bratje so v Italiji opravljali vojaško dolžnost, a tudi jaz sem Italijan, čeprav je res, da že od konca svetovne vojne nisem bil v Italiji, ker sem se mudil v Ameriki, češki državljan sem iz privatnh ozirov. Kot prvi par sta nastopila snoči Kop in VVehram. Borba je ostala po 25 minutah neodločena. Kop se je boril fair, d očim je Nemec pokazal, na zna biti surov, če mu je tekmec kos. Borba Equatore : Mrna je bila zelo zanimiva. Equatore je uganjal z robustnim Slovakom norčije, kar je tega tako razjezilo, da je tvegal več riskantnih prijemov. Po 23 minutah ga je premagal Equatore a podprijemom na hrbet. Publika je Equatoru navdušeno ploskala. Med družbo na desni strani parterja v prvih vrstah se je radi tega vnel med odmorom oster prepir. Več nerazsodnih mladeničev je navalilo na uglednega Vrhničana, zgražajoč se med tem, da ploska Italijanu. Vrhničan jim je dopovedoval, da sport ne pozna politike, ter da izhaja zgolj iz športnega stališča, ko je iznenada pal medklic: Italijanski plačanec! Nastal je velih kraval, ki se je končal s tem, da je intervenirala policija. Epilog bo na sodišču. Kot zadnji par sta nastopila Johnson in Budrus. Zmagal je Johnson, in sicer po 21 minutah z bočnim metom. Drevi, predzadnji večer mednarodnih rokoborb, nastopijo v odločilnih borbah: VVehram : Equatore, Mrna : Kop in v prostem ameriškem stilu Johnson : VVehram. Večer bo torej izredno zanimiv. Ilirska ulica in Napoleonov steber Današnja Ilirska ulica je nastala v potresni dobi, ko se je v šentpeteirskem predmestju škofov svet parcelira! m pričel zazi-davati. V imenovani dobi se je nenavadno mnogo zidalo in 6tavbna podjetnost jo tem bolj oživela, čim bolj je država ljudem šla z obrestnimi ali brezobrestnimi posojili na roko. In to povsod, v mestu kakor na deželi. Z novimi zgradbami (hišami in vilami) so nastale seveda tudi nove cesto in ulice, ki jih je bilo treba zatem tudi — krstiti. In tako je občinski 6vet dal eni izmed ulic na škofovem svetu tudi ime — Ilirska ulica. Ime ima seveda zgodovinski pomen, spojen z napoleonsko dobD. Kako je prišla t a ulica takrat do tega imena in zakaj, predlagatelj bržkone ni dosti utemeljeval, najbolj verjetna pa je domneva, da je v takratni nervozni dobi ter radi številnih novih ulic že skoraj primanjkovalo tu in tam primernih imen in tako je prišel do veljave naslov »Ilirska c ulica. 'Ioda: Danes mesto Ilirski ulici ni tu! Ulica s tem nazivom mora biti v posredni ali neposredni bližini — Napoleonovnga s»to-bra, in spada tudi tja, nikamor drugam! Zat:> — da čisto na kratko povemo —: Staro Ilirsko ulico prekrstite, blizu Napoleonovega stebra pa imenujte s tem imenom kako drugo! I Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curin, 8, marca. Beograd 9.125. — Pariz 20.23. — London 25.13. — Newyork 517. — Bruselj 72.05. — Milan 27.075. — Madrid 62.5. — Berlin 123.30. — Dunaj 72.81. — Sofija 3.75. — Prasa 15.32. — Varšava 58.05. — Budimpešta 40.425. — Bukarešta 3.0725. LJUBLJANSKA BORZA. UufoUamska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.735. — Berlin 13.53. — Bruselj 7.S9S7. — Bwtompešta 9.9-178. — Curfli 1095.9. — Dunaj 798.63. — London 275.71. — New-vwk 56.57. — Pariz 221.81. — Praga 168. — Trst 296-85. Naročajte »Našo dobo"? Dnevne vesti — Čajanka na itmim poslaništvo v Pragi. KaS poslanik t Pragi dr. Angjelinovic priredi danes popoldne čajanko na čast predsedniku jn^osfevensko^eskoslorasko lige t Beogradu ministra dr. Snskiću, ki je prispel t Prago kot delegat naše vtode na pnrjelav:> Maearvkove 801etmce, — Razpisani shižbj cestarjev. Razpisani s»ta siuđbš dveh banovinskih cestarjev in sicer prva v ctoroo^u cestnega okrajnega odbora Lrtrjskoga za česano progo od Pod-kiaoca pri Vačah do brdske okrajne mede na oestii od Hotiča do Vač, druga pa v ob-moejn cestnega okrajnega odbora škoije-loškega za cestno progo od Škofje Loke do Zrmnca. Prošnje je treba vložki do 4. aprila. — Razid društva. SekcSaa za Slovenko v Ljubljani Udruženja drogeristov kraljevine Jugoslavrie se je po akJepu izrednega c*»anega zbora za Shrveofjo razšla. — Seznam naslovov kr. predstavništev v inozemstva. »Uradni list kr. banske« uprave dravske banovinec št. 38 z dne 8. t m. objavila seznam naslovov kr. predstavništev v inozemstvu. — Iz ^Uradnega lista«. »Uradni list« št. 3S z dne 8. t. ztl obaavlja zakon o mednarodna konvencij, o ukinitvi prepoved*! in oraejrtvi uvoza in izvoza, skflenLieni pod ofcrđdem Društva narodov v Zenev* 8. novembra 1927, m zakon o oddaji brezplačnega stavbnega lesa Sokolu kraljevine Ju-©oslaviije za prireditev prvega vscsokptsfce-jja žileta v Beogradu. — Zakon o zdravstvenih občinah. >Služ-bene Novine« št. 52 z dne 6. t. m. obiav-ifjajo zakon o zdravstvenih občinah. — Vrelci grenfiee t Banatu. V Tordi v Banatu eo nedavno odkrili izvir grenčice, ki je po svoji kemični sestavi podobna sloviti grančici >Hunyadi Janoš«, je pa še bolj zdravilna. 0 tem je te dni predaval v Beogradu profesor dr. A. Sčerbakov, povdarjajoc izredno važnost in težkoce, na katere bi naleteli pri racijonalnem izkoriščanju vrelcev, katerih je na stotine v Banatu. Največja tež-koža je v tem, da je večina vrelcev sredi banaskih vasi in bati se je, da bi bili vedno nečisti. Zato bo treba v primeru eksploatacije vrelcev strogo paziti na higijeno. Ur. Šoerbakov je tudi omenil, da je bil nedavno blizu Starega Bečeja odkrit vrelec, katerega voda močno spominja na slovito muriatsko grenčice v Friedrichshallu v Nemčiji. — Slov. plan. društvo naznanja svojim članom, da dobdjo na podlasi članske izkaznice pri nakupu Badpurovega vodiča 100 vzletov po Gorenjskem, Dolenjskem In Notranjskem v pisarni SPD. znaten popust. — Vreme. Vremenska napjved pravi, da bo oblačno in nestanovitne neme. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države deloma oblačno. Ponoči je začelo pri nas inočnD deževati tako, da so znašale davi ob 7. pada vire v Ljubljani že 14.8 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 13, v Za-crebu 32. v Beogradu in Ljubljani 11, v Mariboru, Sarajevu, Skoplju 10 stopinj. Davi jc kazal barometer v Ljubljani 772.J mm, temperatura je znašala 3.4. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od ženske podružnice v Kamniku od prirejene mladinske igre skupaj 1379 Din m od uredništva >Glas Naroda« v New-Torku iz nabiralnika 560 dolarjev. Iskrena hvala! 184n ROKOBORBE HOTEL UNION, ob 8.1 5 zvečer Danes v soboto PREDZADNJI VEČER ROKOBORBE 3 odločilne borbe Equatore proti VVehram Odločilna borba Mrna proti Rop Odločilna borba v prostem ameriškem stilu Johnson proti Wehram Predprodaja vstopnic od 2.—L popoldne pri blagajni v Hotelu Union. — V smrt radi materine neozdravljive bolezni. V hiši posestnice Sieglove se jc te dni odigrala pretresljiva tragedija. '281otna uradnica mestne davkarije Malvin Siegl je skočil v vodnjak in si zlomila hrbtenico. Mrtvo sd potegnili iz vodnjaka. Vzrok grozne tragedije je bila materina neozdravljiva bolezen. Ma Ivini na mati je namreč nedavno resno obolela. Dekle je moralo na dopust, da je lahko streglo materi. Kljub njeni požrtvovalnosti pa se je stanje bolnice od dne do dne slabšalo. Hčerka je peljala mater v Vršac in Beograd, pa je bila vsaka pomoč zaman. Zdravniki so ugotovili, da ima raka v zadnjem stadiju. Povedali so to hčerki, SeS, da bo živela mati kvečjemu še 14 dni. To je vplival d na njo tako porazno, da si je končala življenje. — Druga žrtev razbojnika. Poročali smo te dni, da sta bila v šumi Borovik pri Dja-kovštini napadena ogljar Anton Pušić in njegova žena Ana. Razbojnik Dragotin Travica je vlomil v ogijarjevo kočo. ubil njegovo ženo in ogljarja težko ranil. Poškodoval je rodi njuno hčerko Katico, kafera pa mu je k sreči ušla. Anton Pušić je te dni v osije-ški bolnici p:>dlegel poškodbam. — Brata po nesreči ustrelil. V Starem Beceju se je v četrtek pri perila težka nesreča, katere žrtev je postal 22letni Aleksander ReišeL Nje^gov manjši brat se je igTal « samokresom, ki se je nenadoma sprožil. Krogla je zadela Alekso v glavo. Smrtna ne-carno ranjenega fanta so prepeljali v bolni-eo, kjer je pa poškodbi podlegel. Oblasti -o uvedle preiskavo. — Propeler odsekal mehaniku glavo. Strašna nesreča se je pripetila v četrtek v Mostarjn. Tehnični romsčnik Valentin Kor-dić je bil zaposlen v delavnici letalske ko maade. Popravljal je letalo, ki je bilo v pogonu. Nesreča je hotela, da je pričel z glavo preblizu propelerja, ki me je ransekal vso lobanj 3. Možgani in kri so brizgni h dal^č naokoli. Težko ranjenega Kordića so prepeljali v bolnico, kjer je pa čet dve uri umrl. Iz Ljubljane —% Japonski učenja* tocfl pri akade-mičnem Šiftarju Pranju Sterletu. Odlični japonski gost zooiog dr. Tohro Uctrida, docent na univerzi v Tokio, kf se jc mudil včeraj; in do dames v Ljubljani kot gost vseuč. prof. dr. Jovana Hadžija, je posetfl tudi ateJJe znanega portretista Šćerieta v palači Laufc^ansfce kreditne banke in nie-0ova soproga, v spremstvu odlične družbe m naše priijnbUrene Japonke ge. ravnateljice SkuSkove. V spomin na obisk sta napisala C prolesor ki soproga v sHcarjevo knj-igo prav lepe besede, seveda v japonskem jeziku mi pisavi. Odlična jatponska gosta sca odpotovala danes iz Ljubljane proti Parizu in Berfimi, potem nazaj na Jatponsko. Popre? pa še obiščeta našo jadransko obafl. —lj Iz spominov na dogodke na ljubljanskem gradu. Na ljubljanskem gradu prebiva danes, — če je verjeti dotični statistika, — 400 oseb. Do leta 1895., meseca maja nekako, po potresu, je pa bilo nastanjenih na gradu tudi 400 »oseb«, pa ne svobodnih, marveč — jetnikov. To so bih jetniki - obsojenci od 1 leta. pa taki, ki so bifi kot hudodelci obsojeni na več let, nekateri pa cek) na dosmrtno ječo. Meseca maja omenjenega leta so jih pa zaradi poškodovanih poslopij na odredbo jusHone uprave, večinoma uplenjene v verige, eskortiraK v mariborsko, gradčansko m druge kaznilnice. Za iiudodelce z dosmrtno ječo sta bili na gradu določeni dve mali celici z rnajtarfma linama, ki ju vidimo še danes spodaj pri vhodu na levo. Tam notrj je bilo čez dan vedno slišati rožljanje verig, s katerimi so bili hudodelci vklenjeni. V teh temnican te-med grajskih prebivalcev danes menda ei nihče nastanjen, saj celo marsikateri druei lokal izmed ostalih ni primeren za človeško bivaftšce!... 35 let je torej preteklo, odkar se je 400 hudodelcev umaknflo z ljubljanskega gradu 400 siromrašnim tn poštenim ljudem, ki j5m je dala gori zavetje mestna občina luufcijanska ko* že večletna lastnica tega sivega gradu. Tam na »starih šancah< so pa leta 1867. nekega Vipavca — ubijalca obesili! —ti Prva stavbna dela za nove mestne hiše in vile so se že pričela. Na bivšem gozdnecn vrtu ob Tržaški cesti se kop$e svet za temeljno zidanje ter dovaža opeka, pesek in gramom. Vse parcele so že prodane in bodo tudi zazidane. Na Pruilan so se otvorile nove ulice, v katerih se bo kmalu začelo zidati. Na ogekio parcelo ob Pri-vozu se dovaža stavbeni materija*. Kakor se ču?e, l>o letos tu zrasla cela vrsta ličnih hiš in vil. Tud j na severni strani našega mesta se obeta precej živahna stavbna sezona. Zato je tu svet v kratkem časti tako poskočil. —lj Galjevica. Stavbno gibanje ee je zganilo. Tu so zaposleni tesarji in mizarji pri lesenem hišnem ogrodju, tam je v delu nizek betonski temelj, a mož, ki si hoče postaviti zidano hišo, zabija v zemljo k>le, da bo poslopje na mehkih tleh trdno stalo. Vseb stavbnih parcel v tem novem naselju je 100. Vso so že prodane. Ze letos bo štela ta vas sto hiš. Ko je mesto izči?tilo stare jar* ke in napravilo nove prekope, ne stoje več luže in mlakuže med hišami, kar je v zdravstvenem oziru zelo važno. Prebivalci imajo zdravo pitno vodo iz mestnega vod> veda in električno razsvetljavo po ulicah, odkoder si jo bodo z magistralnim dovoljenjem napeljali v stanovanja. Ljudje se ] rav pohvalijo s svojimi suhimi in svetlimi stanovanji. Saj so tudi res prav lične izbe in kuhinje Urejeno je vse nekam gosposko. Stene s . slikane, na pogrnjeni mizi stoji vaza s cvetlicami, okna so okrašena z zastori. Vsaka hiša ima nekaj kvadratnih metrov sveta, ki jo gospodarju v poljubno porabo. Pasi vodita že dve cesti do kolmije. vendar se bo gradila še cesta ob potoku dalj3-vici. S to cesto bodo na južni strani v zvezi vse ulice, kar bo znatno olajšal-) vozovni promet- In tako bo magistra! vaščanom končno ludi v tej zadevi ustregel. Pomlad prihaja! A.<$ E. Skaberne Ljubljana —lj škodljivi mestni jarki. V južnem in zapadnem delu našega mesta je nekaj nepotrebnih jarkov in prekopov z lužami. Da so mJakužc v škodo človeškemu zdravju, je znana reč. Vrbutega je v stoječih vodah zalega nadležnih komarjev, ld vznemirjajo ljudi po dnevi, a še posebno v njih nočnem počitku. Magistrat bi izvršil važno higijensko delo. če da vsc nepotrebne jarke zasuti, za kar mu bodo ljubljanski meščani zelo hvaležni. —14 Umrli so t Ljubljani od 27. februarja do 8. marca: Pavla Strekelj, zasebnicn. 68 let, Stari trg 28; Josip Gebauer, sedlar. 65 let, Frankopanska c 23; Ana Škrlovniik. zasebniea, 74 let. Dunajska c. 62; Marija Brozovič, bivša kuharica, 70 let. Japljeva ul. 2; Katarina Centa, hči mesarskega pomočnika, 6 mesecev, poljanska c. 52: Josip Poštenjak, adn delavca, 3 mesece. Janševa ul. 41; lavšlokar Barbara Julijana, bolniška sestra, 46 let, Vidovdanaka c 5; Frančiška Ver-hove, zasebni ca. 65 let Vidovdanska c. 9; Rudolf MuDer, hotenr m poseslnik, 46 let, Sv. Petra c. 7; Josip Honovec sin mizarskega pomočnika, 3 tedne, Bežigrad C; dr. Franc llkter, mestni zdravnik v p.. 86 let, Sv. Petra c 2; Dominik Bajželj, sin delavca, 1 leta, ržanffka e.; Vinko Tersch. hlapec, 70 let, Dunajska c 2; Terezija Dolšak. ?*iseb-nica, 76 let, Švnbičeva ul. 12; Ivana Meglic, bivša delavka, 73 let, Karlovska c. 22; v bolnici: Marija Pečar, gostilničarka in posestnika, 68 let, Vodmat 77; Terezija Vuk. natakarica, 20 let Zagreb; Terezija Brucman. žena vp. žel. nadsprevodnika. 4o" let. Maribor; Leopold Belič, delavec, 37 let. Brdo 31; Josip Biteoc premikač, 27 let. Zg. Kašelj; Franc Pristavec, delavec, 42 let. nestalno; Vladimir Striegel, delavec, 42 let; Slomškova nI. 2; Marija Čamja, dninar i ca, 17 let. Breg pri Ribnici; Jožef Ciglar, sin sluge, 3 tedne, Vodovodna c. 55; Anton Demšar, bogoslovec, 36 let, Zrinskega c 9; Edvard Rakoš, brivski pomočnik, 22 let, Poljanska c. 47; Ivan Snoj, sin pDsestnika, 10 mesecev, Lipe 10; Terezija Arko, hči posestnika, 5 mesecev, Lipovšica 9; Jožef Gruden, 20 let, Vič; Matevž Sušnik, občinski revež, 86 let. nestalno; Marija Klim, žena krojača, 35 let, Dolenja vas; Karol Klun, sin krojača, 3 ledne. Dolenja vas. —!tj Pomladanska dela na vrtovih so se za«radi ugodnega vremena pričela ta teden v LJubilani žn okolici. V tem predtnjačijo seveda vselej naše Krakovranke in Trnov-čanke, ki pridelujejo za trg raznovrstno ze-lenjad m sočrvje. PO Ljubljanskem poiju in bližnji okolici pa vidiš po travnikih razne revne družine, ka nabirajo regrat za borno opoldansko in večerno hrano. Na trgn je dobiti že zgodnjo salato, motovileč, špmačo m drujgo. —lj Šentpeterski park na Hrvatskem trgu je bil pred šeouani krti nekoliko preurejen rn je dobafl tudi 16 novih £čnm klopi, ki pa niso povsem praktično postavljene. Klopi, ki so v rondohi postavljene (osam jih je), naj bi že ostale, ostalih osem pa, ki so razpostavljene na štirih izhodnih porih, pa bi bilo na vsak način premesfti, ker se morak) ljudje, ki hočejo tam neovirano sedeti, urrnekaiVj z nogami pod klopi, drugače so pasantotn na poti. Zato na-j se napravi znotraj ob meji proti Fftrski ulici m Južni meji (proti škofovem vrtu) kak meter in pod Sroka steza, ob fcafteri naj se nastavi ostalu osem ktopi, da se vsak. ki bi rad neženirano sedel ogne na ta način raznim >tipom«f pa tudi — »sijaknm«. To delo opravita lahko dva delavca v dveh dneh. — >Zlata mladina.« Opozarjamo ljubitelje športa m našo mladino na fibn ZKĐ, ki se bo predvajal danes ob 14-30 uri v kimu Ideal!. V njem so na sHkovit način predočene vse panoge športa in telesmn vaj. Uvodno besedo bo govorM g. P. D e b e -v e c. Cene izredno nizke. —lj Čevljarska zadruga v Ljubljani naznanja interesentom, da se vrši pornočn-Ška preizkušnja dne 23. marca L 1. Tozadevne prijave se sprejemajo nagkasneie do 19. t. m. v Zadružni pisarni. — Načelstvo. —lj Plavalni tečaj SK I&rije. Gospodje, ki so se javili za plavalni tečaj v zamsfcem bazenu SK Ilirije, se naprošajo, da se udeležijo sestanka, ki se vrši v ponedeljek dne 10. t m. ob 6. uri zvečer v kopališču. —I-; Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani, javlja, da bo v interesu rednega avtobusnega prometa na progi Vič-Crnuče uvedJa od poj^tcljka 10. t. nt dalj« nov vozni red, in sicer tako, da bodo vozili avtobusi na proga Ljub^ana-JežTca-Crouče samo od Kongresnega trga do Črnuč in obratno, avtobusi na proga Lj ubijana-Vič pa od Bavarskega dvora na Vič in obratno. 2e3eznfl§ki prelaz čez Dunafeko cesto je često zaprt zaradi vlakov, zavoljo česar je zaostajal promet ne samo na progi Ljubljana - Cmuče, ampak tuda na pro-redmo odbafaH in prmaiati. Ker bosta vozila na prosa Ljubljana - Cmuče odsJej redno 2 avtobusa samo do Kongresnega trga m obratno ter en avtobus samo na prog! Ljubljana-Vič do Bavarskega dvora in obratno, bodo mogli avtobusi točno prihajati in odhajati po novem voznem redu m bodo odpadle vse dosedanje eventualne pritožbe zaradi nerednega prihajanja in odhajanja avtobusov. Nov \ozni red je razviden na vseh postaja«šah. na kar občinstvo še posebej opozarjamo. •—tj Ognjenik — nadvse zabavno komedijo pisatelja Ludvika Fuilde. vprizori danes Šentjakobski gledalski oder. Napredovati za vsako ceno, kjer m kakor je irKygjoče, so se v svojem stremljenju igralci to pot tako potrudili, da bodo nastopili in igrali brez suiflerja, kar ofelijuforja še toliko naravnejšo in boljšo iigro. — Med odmori bo oddajala priznana prvovrstna tvrdka radio F. B a r krasne komade, med niifcrtf tudi ploščo kralja pevcev Al Johteona Sonnv bov. Kupite vstopnice že v prediprodaji v trgovini Miloš Karničndlk, Stari trg. —lj Sokol Moste proslavi v nedeljo 9. t. m. ob 10. uri v sokolski telovadnici 80 letnico rojstva dr. Masarvka. Na programu bodo obe Imrini, slavnostni gov>r, deklamacija, nastop prosvetnega društva »Moste« in poklon članstva. Zvečer ob 20. pa se ponovi istotam ljubka trodejanka »Ponos za ponos« s petjem in godbo. K obema prireditvama vabimo vljudno vse prijatele društva ki članstvo. —V) Lutkovno gledališče na Tabora. V nedeljo 9. t. m. ob pol 1*» se bo zadnjikrat v sezoni uprizorila narodna pravljična igra v 4. dejanjih »Rdeča kapica«. Pripravlja se pravljična igra >SnegulčBca«. s katero se bo sezona zaključila. Prosimo za vsestransko podpore. —rj Društvo »Soča* v L>u:i.\.m opozarja, da se vrši danes v soboto S. t. -n. v salonu pri Levu predavanje s. prof. Angele Piske rn! k o planinski flori. Sočan:, prijatelji, planine: in vsi. ki ljubite Hani-nc. pridite polnošteviijno k temu pod učnemu in zanimivemu predavanju s skioprtčirirni slikami. Začetek ob pol °. zvečer. Vstop vse 11 prost. Vsi dobrodošli! lSOn —hi Oglejte si pomladne novost za po-spodc rn dame pr: tvrđV N^vak. Kon- •gresTK trg 15. Iz Celja —c Narodnemu Celju! Jugoslovansko -češkoslovaška l.ga Ln celjsko Sokol sivo priredita s sode lov a-i>;em celjskih kultur.rli društev jutr] 9. t. m. ob poi 11. un dopoldne v veMki dvorani Narodnega doma v Celju svečane prosdavo SOletnice predseJ-nlka čehoslovaškc republike dr. Masaryka. HrŠne posestnike \ahim. da na dan 9. marca t. 1. okrase svoj« blse z državmmi zastavami, vse celjsk', občinstvo pa, da se v č3m večjem Številu udeleži navedene proslave. — Mestni načeinjk: Dr. Goričan. —c Spored koncerta Glasbene Madce v Celju, ki se bo vrni jutri popoldne ob 4. uri v veliki dvorani Celjskega doma (ko:el Union) v Celju v proslavo lOletmice obstoja, obsega: 1. E. Adamič: Slavček. -- J. Ravnik: Polje spi. — Fr. Taofck: Oi bosilje. Mešani zbori. — 2. Mozar: Famaznja v C -molu za glasoviT. Igra Pregelj Tjaša. 3. Wilfrekny: Romanca. Schoiben: Čebela, za gosli, soJo. Igra M. Viher. 4. P. Vladigeivv, : Koncert za 2 giasovirja, op. 6. Izvaja gdč. M. Plzakova in ga. M. SancLnova. 5. A. GHazunov: ^Slovanski kvartet«, op. 26., za godalni kvartet. 6. a) E. Elgar: Serenada v treh stavkfii, oP. 20., za godahri orkesier. b) O. Nedbal: »Valse triste« in c) E. Orieg: Azena smrt iz »Peer Gjmtac. Orkester di* ri-gtra g. ravnatelj K. Sanein, pevski zbor (daijasiki) pa g. Pregelj. Nastopili bodo posamezni gojenci Glasbene Matrice, učiteUstvo iste in prijatefji. Konec koncerta ob 6. uri zvečer. —c Umrljivost v februarju. V Cefcu e umrlo v mesecu februarju skupno 20 oseb, od teh 1 v javni bolnici in o v mestu. —c Dežurno lekarniško službo v Celju bo imela od danes do vštevši pr*odtruega petka 14. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. —c Jubilejna predstava igralca Daneša v Celju. Tudi v Celju bo proslavljena 25-letoica umetniškega udejstvovama priljubljenega kotnika mariborskega Narodnega gledališča g. Daneša - Gradi5a s posebno predsrtavo v sredo 12. t. m. ob 20. uri v celjskem Mestnem gledaMšcu. Mariborčani bodo vprizoriK iaborno francosko komodi »Naš sospod župnike, v kateri ima glavno vlogo jubilant Danes. Celjsko občinstvo, kateremu je g. Danes zelo pri srcu, bo daltišče gotovo napolnilo do zadnjega kotička. Vstopnice se dobe v predproda-H v knjvgarm Gori čar & Leskovšek. —c Iz policijske kronike. ShižkSnja Antonija N. na Kralja Petra cesb' je bila ovadena, ker je rztrepavaia skozi okno stanovanja na cesto prašne krpe. Izgovarja se s tem, da ni vedela, da se prahu ne sme stresati skozi okna na cesto. Nadalje je prejelo predstojništvo mestne policije kar 7 ovadi) zaradi prestopkov cestnopolicijskega reda iz zaradi preMtre vožnje avtomobiMstJOv. —c Dva nova obrta. Pri celjskem sre-skem načelstvu sta zaprosila za obrtno oblastveno odobrenje za novi kovačnčcd kovaška mojstra Albin Koželj v Št. Pavlu pri Preboldu in Anton R$b$č v Gotovljah. —c Predpustni odmevi. Zlatarski pomoč-mk Feliks S. je prišel na pepelnično sredo zjutraj po veseld r^edrnistni zabavi v kon-fltfkt s sluJŽTbiiijooim policijskim nadzornikom. Nekaj »kovačev« globe bo zaključalo njegov preveseli predpust. — Na neki predpustni priredit?] je odnesel nr' 1- v vinjenem stanju pomotorna v garderobni lepo črno suknjo in klobuk, ki sta bila la«st nekega drugega gosta. Odpeljal se je pfljan v Maribor, kjer je šele 00azil, da nima na sebi svToje suknje. Med tem pa je v Celim rentačnl pravi lastnik, kateremu so hoteli naprtil popolnoma nepoznano rja\x) suknjo z enakim kltVbipkorn. V tem, ko je policija poizvedovala za »tatom«, pa je prinese*] mariborski gost neprostovoljno odneseno stikujo nazaj. Ja, ta predpust! SOKOL — Seja zbora društvenih načelnikov župe Ljubljana bo v nedeljo, dne 9. marca 1930, ob 9. zjutraj v prostorih Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu. E>nevni red je: I. poročilo načelnika, 2. priprave za vsesokolski zlet, 3. slučajnosti, 4. praktično predelavanje prostih vaj in tekmovalnih vaj za zlet. Vsi društveni načelniki in načelnice se morajo seje udeležiti sami ali pa poslati zastopnike. Prinesti je treba seboj rudi telovadno obleko in čevlje. — Nova sokolska društva se snujejo v Orlovcu, Zlatarju, Novski, Klanjcu in v Djurdjevcu. Povsod so se že vršili pripravljalni sestanki, na katerih so bili izvoljeni začasni odbori. Ti vodijo tekoče posle, dokler ne bodo imenovane društvene uprave. Velik del članstva teh novih društev je iz vrst bivšega hrvatskega sokolstva. nekaj pa popolnoma novega. — Sa\'ezni vaditeljski tečaj za proste in tekmovalne vaje za Beograd bo od 17. do 24. marca v Ljubljani v Narodnem domu. Tečaj bo za člane in članice, in se bodo v njem predelale vse vaje za vse oddelke. Poglavitna pozornost se ho posvetila pravilni metodi učenja vaj. Vsaka župa mora poslati v tečaj vsaj po enega vaditelja in po eno vaditeljico. — Savez hrvaškega ?okol*tra je po podatkih, ki jih posnemamo iz Sokolskejra koledarja za 1. 1930.. štel pred svojo likvida r:jo 15.447 članov. 2304 članic 23T>J> nara-šcajnikov. S97 naraJčajnic in 3175 mošl;o in ženske dere. Društev je nnel 211 in odsekov 49. — >a4ovansky Pfchled«. če^a revna za slovanski stvar in VMJemitoat, ki izhaja ▼ Pragi, prinaša v za ln i številki d;dj^i i.a-nek o podržavljenju sokoNtvn v .luu o« lavi ji. »Slovanskv Pfehled« podrobno poroci o zazo-d-nini podržavljenja, o vtieJdh, ki jih je podržavljenje napravilo v vrslah EdftBtlnf■-slepca eokoUtra in nkljneeitju z ž«*ljo. Zborov<, g. Zorko Prelovec, čigar ime je tesno spojeno z razvojem in napredkom 3 Ljubljanskega Zvona«. s Ljubljanski Zvoni namerava proslaviti svoj jubilej z dvema koncertoma; na sporedu bodo nove, še neizvajane slovensk« zborovske skladbe, ki jih je društvo večinoma samo založilo ln izdalo. Prvi koncert, ki je namenjen mladini vseh ljubljanskih Sol, se bo vršil dne 23. marca 1930. dopoldne v >Unionu< drugi, slavnostni koncert, pa dne 24. marca 1930. zvečer istotam. Ob tej priliki izide tudi jubilejna slavnostna številka društvene glasbene revije > Zbori c ki letos že šesto leto prinaša nove zborovske skladbe novejše dobe ln glasbeno-knji-ževne dolcumente minulega in sedanjega časa. »Ljubljanski Zvon« je poleg svojega koncertnega in založniškega delovanja vedno požrtvovalno sodeloval pri vseh prireditvah narodnih in dobrodelnih društev, zato bodi častna dolžnost naše javnosti, da poseti njegov slavnostni koncert in da ob jubileju moralno in gmotno podpre glasbeno založništvo društva, zlasti glasbeni list ; Zbori« in jim tako zagotovi njth bodočnost. Petindvajsetletnica »Ljubljanskega Zvona« bodi praznik naše pesmi! Pevke in pevci >Ljubljanskega Zvonac kakor tudi njegov idealni pevovodja so svojo dolžnost v prospeh te pesmi častno vršili in le naklonjenost javnosti bo pokazala, bo li mogoče uspešno vršiti jo tudi vnaprej. V Ljubljani, dne L marca 1930. Inž. Dušan Sernec, ban dravske banovine; general Sava Trlpković, komandant dravske divizije; dr. Anton Bonavenrura Jeglič, knezoškof; FTanja dr. Tavčarjeva, častna dvorna dama; Gabrijela Sernčeva, banova soproga; dr. Albert Kramer, bivši minister; dr. Dinko Puc, ljubljanski župan; dr. Nlko Zupanič, bivši minister; Maša Gromova; Marija Trnkoczvjeva, kumica društvene zastave; Mira Engelmanova; Evgen Jare; Jerica Zemljanova; Danilo šaplja; Anton Jug; dr. Anton Svigelj; Rasto Pustosleni-šek; Julij Betetto; Ivan Tavčar; Rudolf Est; Sil van Pečenko, za pevski zbor Glasbene Matice; Ivan Hladnik, za pevsko drU' štvo >Slavec«; Avgust Lndvig, za Narodno glasbeno društvo 3Sloga«; Rado Stnrm, za glasbeno društvo ^Ljubljana«; Anton Ln-kar, za pevsko društvo »Krakovo-Trnovo«. tfZ adi opro gram Nedelja. 9. marca. Prenos cerkvene trlasfoe. — 10: Dr. Ciril Potočnik: Versko predavana«. — 10 JO: I. Ckgria: Obr* m trgovima v prcleklusti in sod a j. — 11: Koncert Rad-lo-orkestTa. — 15: lrt£. Udi Pasma: Zara.aika.n6e i«i osaiševaaje zemfcišč. 15-30: Reprod^iraria eiasba. — lo: FVeoc* *z Celja: Pevski koncert ce?Ssfce Glasovne Matficc. — 20: Pevski koncert re. Par!e Lovšetove. — 21: Koncert Radio -orkestra. — 22: časovna napoved >n poročila, nada-ljevani« kooccria. — 23: Napoved pro0ran>a za naslednji dati. Ponedeljek, 10. marca. 12-30: R-eprodJucirana closba. — 13: Časovna odpoved, borza, reproducirana r^asba. - 13.K): Iz današnjih dn*en-rukov. — 17.30: Koncerl Radio-or&e&tra. — 18.30: Dr. St. Lebcn: fraxKy5*5ioa. — 10: Zdravstveno predavani«: Ž.Vtj««i>e naj-m.wt^e2a sveta v svetu, dr. rvo I*irc. — 19.30: Ga. Orthaber: Anffieščina. — 20: KctKel>eyev večec, izvaja Radio-orkestec. — 22: Ca*ryvna napoved tx r»OTOČi+a, n-aoon-ed procraima za na-sieđn»ji don. Torek, 11. marca. 12.30: ReproduorraTia glasba. — 13: Časovna najjoved, korza, rer>roducirana g'as-ba. — 13*10: lz derjaŠTi^ili itaevrukov. — 17.30: Koncert Ra«d^-orfccitra. — 1830: Prof. Franc Pbra-žerfsfcy: RTiS5hia. — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Časovna napoved in poročila. — 22.15: Koncert Radio-orkestra. Važna okolnost. Dr. Celsius leči svoje bolnike zelo vestno. Nekega dne prihit k njemu prestrašena mati in zakliče: — Gospod doktor, moj sinček je pogoltnil novčić za 20 centov. — Je bil pristen ali ponarejen? — vpraša zdravnik. — Za to se pa nisem zanimala, — pravi dama vsa obupana. — Kaj je to tako važno? — Zelo, odgovori zdravnik. — Pri* sten denar spravimo zelo lahko v promet, ponarejenega se je pa težko od* križati. \ Med potujočimi igralci Igralci se spuntajo in odslove upravnika, ker mu ne zaupajo Živel upravnik! Ob pol desetih zjutraj so bili igravci že •zbrani Ciča Dušan jim je dajal zadnja navodi-la, pripravljene Je imel že lepake za >Noč v haremu«. Čakal je le na rešitev spora. Tik prod deseto uro je prišel upravnik. »Dušane, si prebral članom okrožnico?« »Sem. Stopi k mrzi, da se pomenimo.« >E, Rade, lepo, lepo si se izkazal Ko si videl, da smo ti na sledu, si nas borci premotati s 5% rezervnim fondom,« to jc bik> še edino, kar se je dalo iz odgovorov razbrati- Nastal je prepir, vpitje, mahanje z rokami, psovke so frčale rz desne na levo in nazaj. Upravnik je skušal obdržati hladno kri in rotil igravce, naj se umaknejo v sobo in tam nadalujejo pomenek. »Kađ si bodo neki tndsMli ljudje, ki so biH v kavarni?« »Kaj?« je z bobnečam glasom zakričal Spasoje. »Umaknemo? Ne, upravnik Rade. Naše delo je javno. Naj bodo javni tudi skandali.« Beseda škandal je bila istočnica m režijska opazka za nadaljno debato. Ko je upravnik Rade videl, da prijemajo člani že po stolicah, je skušaj napraviti kar najbolj svečan obraz, se našlo okrenil in odšel. Pozneje smo izvedeli, da mu je Vena nesel prtljago na kolodvor m da je že opoldne odpotoval. »Živio, Ciča Dušane, živio.« »Pustimo to, pustimo! — Camec, lepake! — Jovan pripravi »Noč v haremu«, čez pol ure imamo vajo. Sedaj je čas dela. Pomenimo se pozneje.« »E, Dušan, Dušan zna,« je hitela Lenka in se skušala tdfaefl v vlogo gospe upravnice. Po vaji je novi upravnik zbral svoje člane na skupni sestanek. Prva ugotovitev je bila, da je z upravnikom od/Id tudi m-kaso zadnjih dveh predstav, pa Ciča Dušan je člane kmalu potolažil, češ, samo da je šel. Bomo pa ni sedaj s podvojeno sflo delali. Na novo je bila angažirana gospodična Zora. deleži ostanejo enaki ko dosedaj, (Predvsem mora članstvo popraviti oder, Jovan preslikati kulise, danes je treba še razdeliti vloge za jutrišnji »Bohemsko -kabaretni večer«. Spored za ta večer sestavi upravnik sporazumno s člani, tudi šaljiva pošta, ples, amerikanski zapor in licitacija so na sporedu. Lepaki morajo takoj v tiskarno, da se še pri današnji predstavi razširijo. Jutri popoldne mora biti tudi popoldanska ljudska predstava. Najbolj je občinstvo ogrela »Devojačka kletva«. To bo .popoldanska predstava. Dopoldne bo vaja za kabaretna večer. Arsa, ki je jutri prosit, odpotuje takoj v Kragujevac, da oznani prihod trupe in pripravi reklamo za prvo predstavo, ki bo »Hasanaginjca«. Vsem žari veselje na obrazih. Novega upravnika imajo, ki se je izkazal že prvi dan. be čika Lazić mu je prikimal in rekel: »E, enainš tiri deset let — vidiš, Dušane, tako se vodi teater!« Gospa Lenka je pa samo zadovoljno kimala in momljala: »E, Dušan, Dušan to zna.« »■Noč v haremu«. Cigani, petje. Burka, vredna tega zaduhlega lokala in rezgetaao-če publike. Dva mladeniča prideta v ženske preoblečena v begovo palačo, da maščujeta svoji zaročenki. Ko zavohajo haremske lepotice, da sta moška, planejo pobesnele na dvojico. -Vsaka bi ju hotela zase. Bordel na odru. Publika vrešči, ploska. Lastnik hotela brali komad. Vidite, to gre. To vleče. Da! Gospod kavarnar. On misli svoje. Morda bo po predstavi lažje oddal par sob. Z Enio se snideva po predstavi. »Vidiš, tu so navadili publiko na take komade. In naj pride za nami še dvajset potujočih družb in naj vsaka vprizori ta komad, dvorana bo vedno polna,« — mi pravi v nekako opravičilo. »Kaj pa člani in novi upravnik?« »Člani so vsi blaženi. Novi upravnik je poln načrtov. Nato se ga bodo naveličali in vrgli tudi njega. In nato pride novi na vrsto. Cika Lazić bo zopet — saj se že dovolj dolgo reklamira.« »Kaj pa jutrišnji bohemslti večer,« »To bo rudi nekaj bolšega! Par odlomkov Brane, nekaj Nušičevih monologov, par kupletov in pa — senzacija vseh senzacij — opera. Parodija na »Cavalerio rusti- er večer polepša OJas ELI DA. CREME DE lp CHAQUE HEURB Ta krema medle barve daje teintu nežni izgled alabastra. Ona je tajno« vsake kraljice lepote. Rabi Jo vsako uro, ker fe inieraj nevidjjtva, toda vedno deluje, Se ne sveti/ ne male E t i d a Creme de Chague Heure cano«. Pa dvomim da bi tu vžgala. Ljudje opere ne poznajo, zato jim bo parodija tuja.« »Opera? In orkester?« »No, no, opera iz srbskih narod, pesmi. Te bodo spremljali cigani. Sicer pa, kaj bi ti pravila, sam boš videl.« (Nadaljevanje sledi.) Ljubezen kneza Menjšikova (Kino »Ljubljanski dvor<). Le redke so ženske, ki so napravile tako čudovito karijero v svojem življenju, kakor jo je napravila Katarina Skavronska, poznejša ruska carica Katarina I. Njeno pustolovno in ljubavno življenje nam predstavlja Lil Dagover v velikem zgodovinskem filmu »Ljubezen kneza Menjšikova« katerega premiero prinaša kino »Dvor«. Katarina, čudovito lepa ženska, je bila kantinerka v obleganem Marienburgu. Sklenila je za vsako ceno osvoboditi mesto oble-govalcev in se je v ta namen prikradla v glavni stan ruske armade, v tabor poveljujočega generala Menjšikova z namenom umoriti ga. Zavedala se je, da bi bila s padcem tega moža rešena njena domovina. Toda usoda je hotela drugače. V moža, katerega je nameravala usmrtiti, se je zaljubila in tudi Menjšikov se je takoj na prvi pogled do ušes zaljubil v bajno lepo žensko. — Mesto je padlo in Katarina je prišla v Petrograd kot kneževa ljubica. Kmalu je postala tu odiliona dama najvišjih krogov. Oboževali so jo vsi. £e celo car Peter Veliki ni ušel njenemu očarljivemu vplivu, vedno bolj se je zanimal za njo. Končno jo je cd o zasnubil. Katarina, ki je sicer resnično ljubila le enega moža na svetu — kneza Menjšikova — se tej visoki ponudbi ni mogla ustavljati. Njeni visokoleteči načrti, njen ponos in vroča želja postati ruska carica j- zmagala nad ljubeznijo, sprejela je carjevo ponudbo in postala njegova žena Katarinina odločitev sicer ni bila po godu Menjšikovu, toda kot zvest carjev sluga se ie uklonil gospodarjevi ždji. Ko pa je čez nekaj let med veliko povodni o sam car postal žr- tev katastrofe, je malo manjkalo, da ▼ državi niso nastale homatije. Konec jim je napravil Menjšikov na energičen način. Kronal ge svojo nekdanjo ljubico Katarino za rusko carico misleč, da se bo končno tudi njemu samemu izkazala hvaležna in ga kasneje poročila. Iz bivše kantinerke ie tedaj postala ruska carica! Toda kot taka je čutila dolžnost le do svoje domovine m do ruskega naroda! Ostala ]e sama in iz nekdanjega ljubimkanja je nastalo novo življenje. Lil Dagover, ki predstavila carico Katarino, je v tem filmu naravnost divna. Je to pač ena največjih njenih vlog, kar Jih je doslej predstavHala. Nekoliko robata kot marketenderica razvije kasneje kot obože-vanka na visokem dvoru nevertno gracijoz-nost, nežnost m fineso. Njena igra v popolnem skladu z vlogo, ki jo predstavlja, je naravnost briljantna. Seveda jo pri tem zvesto podpirata Dimitrij Smirnov kot car Peter Veliki in Peter Voss kot knez Menjšikov. Režija znanega mojstra Striževskega je dobra, vseskozi premišljena in dosledna. Film bo kakor povsod tudi pri nas izredno ugajaL Ruski motivi v zvočnem filmu Nemci kaj radi uporabliaijo v svodih ni-rriLi ruski sfiže! In tudi v zvočnem firnti so se izredno požurili — da bi 0i tu kdo ne prehfitel. Tako je nastal vefck zvočna film »Kozaška pese ra«. Dejanje tega fiiima je povzeto po znameniti ruska t«aladi »12 TazbojnTkov<. Glavnega junaka v fifnrj predstavlja Kgraiec H. A. Š&etov, katerega hrani naša publika v prav dobrem spornimi po irjegovi odfičri kreacal StenJke Razina v ©mu »Voiga, Vol'gat; tnnK to rot se je bace izkazal in s svojim Grisem zopet postaval nepozabnega junaka. — V f&rm }c sodeloval svetovno znani pevska ztrv domskih kozakov pod taktirko glasovitoga pevovodje Sergfta JaTova. Po vsebini je fiJm poln romantike; vino. ples, lepe žene in ljubezen, tvorno v njem scetf ^če, oiroe katerega se suče napeto dejanje. Kot zvočni f&m ho pa še posebno zanimiv, ker bo na ta način najširša pub&fca knda prijaznost poslušati divino petje donskfh fcoaafcov, kfi zapoio znane pesmi »Večere* zvon«, '12 ra-zbojnđkov« itd. Smederevo, koncem februarja. Proč z upravnikom! Ko sva sedla k večerji, mi je Ema zaupala potek popoldanskega igravskega sestanka. Arsa, ki je že par večerov opravljal kontrolo v dvorani, je kupone vst-^pnic spravljal v žep in po njih preračuna! inka-so predstav. Njegove vsote kn vsote, ki jih ie navajal upravmik, so se križa'e v zneskih po tristo, štiristo dinarjev. Tako so igravci osumili upravnika, da si razen pripadajočega mu deleža in 3% vsakodnevnega čistega dobička, ki tvor« njegov uprav-Triski honorar, lasti še čedne vsote, ki mu po nobeni pravici ne pripadajo. To je bil povod dana'.njega sestanka. Ponovna kontrola je dognala, da se vsote res križajo, da so pa razlike mnogo mami še. Ta ugotovitev je zapečatila upravniko-vo usodo. Goljufa nas torej, nas, ki smo mu sami dali še dnevno 3% čistega dobička. In Bog ve, kako dolgo že. Morda že od vsega početka.« >Cemu se je vozil vsak teden v presto-lico? Čemu? Zapravljat lahko pridobljeni denar!« »Sicer pa, kakšen upravnik je pa bil, ?aj ni nič delal. Za reklamo je skrbel, kar b? lahko tudi vsakdo od nas, za dvorane se je pogajal — to bi tudi mi sami lahko, sem in tja kaka režija in vsak teden enkrat nastop na odru. O, lepega upravnika smo redili! t »Gospoda moja! Družba zase smo. Upravnika smo si izbrali sami, sami ga lahko odsttavimo. Inventar je naša last. skupno srno ga kupili, skupno plačali. Zato je moj predJog sledeč: Po današnji kontroli homo \iddi. ali bo danes njegova vsota 75opet manjša. V slučaju, da bi bila, skliče-mo jutri ponoven sestanek, zahtevamo obračune in se pomenimo z njim. Ah" ste vsi za to?« >Vsi.« Cika Lazič je moral še dodati: »Enain-irirideset let že potujem, a kaj takega se še ni zgodilo. Ko sem bil še jaz upravnik —« Liča Dušan pa je le pomenljivo pogledal po igravcih — rekel ni nič. Tudi on je bil upravnik. * Vedno je tako pri igravcih. Kadar čutijo, da morajo izvoievati kak odločilen boj, kadar čutijo, da se zmaga v boju za njih interese nagiba k njun, da so ona gospodarji svojega gledališča in da je upravnik Ie še nepotrebno koJo, ki se kot breme vleče za nrimi, tedaj postanejo njih obrazi važni in svečam, njih geste so velike, hodijo ko v koturnu in patetični so v govoru. Tedaj se zbero vsi okrog svoje mize. govore skrivnostno drug drugemu, njih geste so odsekane in z očrni si dajejo svojevrstna znamenja .ki pomenjajo včasih tudi upravnika. In ko se ločijo, si ponavadi prav krepko seženo v roke. Je že tako. In ko gredo mimo upravnika, se mu le na rahlo priklonijo, njih obraz pa izraža istočasno veselje nad zmago in pomilovanje. Pri mnogih opažaš mesto poslednjega tudi zloben nasmeft. Ko zapuste lokal in gredo skozi vrata, je njih korak važen in svečan, ko pot zmagovalca pod slavolokom. Lahko bi omenil še to, da igrajo ob takih prilikah ponavadi najbolje. O tem sem se prepričal tudi tukaj. »Omiljeni narodni komad« ^Devojačka kletva« nekega IJu-btnkc, revno skrpucalo, kaknšnih ne najdemo niti v revščini »Zbirke gledaliških iger«, je uspela nad vse pričakovanje. Igravci so se po dolgem času najbrže zopet uživeli v svoje vloge, pesmi so prihajale bolj iz srca in tudi ciganski orkester je bil to pot dober. Menda so tudi cigani s svojimi in-stnimesmi podpirali boj igravcev proti upravniku, v nadi, da jim bo novi upravnik nakazaJ boUše honorarje. Za to publiko, pa rudi za igravce same, je morala biti ta predstava dogodek. Ploskamga ni bilo konca, zastor se je moral dvigati m padati, igravci so se klanjali. Pa tudi zastor se je izrekel za igravce in proti stari upravi. Ko so ga četrtič dvignili, se je v znak protesta ntrgala vrv in zastor je — padel. * Svečani obrazi igravcev, skrivnostno šepetanje posameznih skupin, rezki odgovori članov — vse to je dalo upravniku mislita. Sestanki po predstavi, pogovori z *jjggiazr"~-----------—-—----■ s *gg= Michael Zamaicos. Domišljava muha Domišljavost nekaterih ijudi >e res neznosna. Toda ne silimo s pedantiz-mom v zelo enostavno prigodo, v kateri bodo čitatelji že sami našli moralni nauk. Živela ie torej nekoč muha, čisto navadna muha. stanujoča v slaščičarni v mestu Brestu. Biti .ve morala muha iz nizkega rodu in ruieni predniki so živela iz pok okraja v rx>kolervje v isti slaščicami. Toda zverina, podvržena domišljavosti, se ni mogla zadovoljiti z mislijo, da je tako nizkega rodu. Tako je na primer pravila svojim dnužicam, da je bila v roes'feni knjižnici, kšer je zavedela, da je imenitnega rodu in da ima rtjen rod slavno zgodovino. Eden ndenih prednikov je sedel za kražarskih vojn nekemu vojščaku na obraz in tako je postal pijonir znamenke mode, nazvane mušice, s katerrrrK so si pozneje krasile obraze kokote. Tri njene prasestrične so zasedle po ne vem kateri zgodovinski intervenciji v sena hi mesto na grbu častitljivega gospoda de Mesmila, na katerem — gr- blagajničarko, kontrola kuponov. Prehiteti jih moram — si je misi H gospod upravnik in odsei v svojo sobo. Pol ure za tem je dal poklicati k sebi Cičo Dušana in ga prosil, da prečita igrav-cem okrožnico, ki je ob kratkem vsebovala sledeče: »Ker sem v zadnjem času opažal med igravci sabotažo in pasivno rezisten-co, ker je delo nekaterih članov neprimerno večje od dela nekaterih mihovih koJe-gov, sem se čutil primoranega, da v interesu celotarega ansambla uvedem mesto dosedanje delitve inkasa na enake dele novo procentualno delitev. Da bi bila ta že v kratkem mogoča, sem iz petih mkasov zadnjih predstav dal v rezervna fond 5*« Čistega dobička. Čutim dolžnost, da o tem obvestim celotni ansambel, katerega vabim na skupni sestanek jutri ob 10. dopoidne. Upravnik Rade.« Ko je prišel Ciča Dušan med igravce, je pomembno pomežiknil z levim očesom, važno položil pred se na mizo okrožnico, poprosil Lenko, naj mu da očala, .pokašljal in svojo umetniško pavzo izpopolnil z dvomljivim namigom z rameni. Igravci so se stisnili v tesno gručo, pogledali na gospo Lenko, ki je silno važno z ironačrrim nasmehom krog usten prikimala. Ciča Dušan je razgrnil okrožnico in pričel čitati. Ko je končal, je za spoznanje vzddluiil, snel si očala, pogledal po igravcih in rekel le "Slišali ste!« »Prehiteti nas je hotel in prikriti poneverbe,« je siknila Dana. Lenka je pogledala na moža, ni vedela, ali naj prikima ali ne. Ciča Dušan pa je povzel besedo: »Predvsem moram ugotoviti, da smo trupa kot taka — enakopravni. Ko smo mu poverili upravo, in to poudarjam, mi smo mu poverili upravo, smo bili edini v tem, da razdelimo deleže na enake dele. Dalje, da so dolžnosti in pravice nas vseh enake. Sam dobro ve, da ni upravnik kot drugi, ki bi na svoje ime, na svoj denar, na svoj inventar, svoje kulise, svojo garderobo in končno na svoj riziko angažiral člane. On ie kot vsakdo od nas — le član trupe, ki živi iz skupnih sil. Ce smo mu tedaj zaupali in mu poverili upravo, mu lahko danes to mesto odvzamemo in izberemo drugega. On sam ima pa proste roke. Naj ostane med nami kot igravec in režiser in prejme svoj delež kot vsi drugi, ali pa naj gre v božjem imenu. — Ne rečem, če bi bili stalno gledališče in bi nam postavili upravnika, to bd bilo drugo. Postavili bi nam lahko tudi Camca, in odkril bi se mu globoko in upošteval njegovo naredbo. A tako — Cika Lazić je še dodal: »Ena in štirideset let — kaj takega se pa še ni zgodilo. Bil sem takrat upravnik, a kaj takega še ne.« »Kaj, kaj sedaj? so rinili igravci v Cičo Dušana. »Kaj? Jutri ob 10. se zberemo. Povemo mu svoje mnenoe in si izberemo novega upraMndka.« »Tako je! Ciča Dušan bodi upravnik!« Ciča Dušan ni rekel ne bev ne me v, gospa Lenka je pa hitela: »IZ, Duf-an on že ve, kaj je to biti upravnik!« Cika Lazič je pa molčal. bu seveda — se leskeček), kakor veste, tri &late muhe. Končno ie domnevala, da izvira po moškem koienu od one slavne muhe, vsaj kar se tiče vztrajnosti v brenčanju, a posledica tega ie bfla, da se je pojavila neka svinca vrh gorske steze, ne meneč se za prepevajočo ženo in meniha, prebirajočega svoj brevir. In trdila je, da se mora oni gospod Jean de la Fontainc zahvaliti za svojo slavo in za znamenito idejo ustanovitve historiografije samo njeni rodbini. Brez rmihe in svinje — je dejala — bi bile vse njegove pridige — tako o-tročje! — zastrte za vedno s plaščem pozabe. Lahko si rnfelkno, da je delala tatka muha v sHaščičami mnogo hrupa. Po zgledu svodih slavnih prednikov je vzpodbujala povsod k veqfi mar>jivasti, vsem je prigovarjala, naj se bob* potrudijo. Brenčala de pomočnikom na ušesa, ko so polagali svoje izdelke v peč, bedela je na najfinejšimi slaščicami, pokušala jih je, hvaftla sirupe in kreme, presojala, preizkušala, kritizirala, sprernBjala blago na pult in dražila neumorno klijente, da bi jim olajšala rz-Mro slaščic. Tako ie šlo njeno življenje ssvoio pot. dokler ni nekega dne zaslišala, ka- ko naroča gospodar najmlajšemu vajencu, naj odnese v arzenal najlepšo torto, dolo-čeno za slavnostno pojedino na krovu admiralske ladje. Muha je takoj pomislila, da bi ta naloga brez nje ne bila dobro izpolnjena. Sedla je torej na belo vajence v a čepico in se pustila odnesti na obalo, kjer je čakal čoln. Tam je zvedela, da njeno poslansko še ni končano. Sedla je kar na torto in tako je dosegla s pomočjo vesel ogromno poslopje, stoječe na morju. Bo stopnicah ki hodnikih je prišla v iedahiico in ko so postaviti stolpič iz neomadeževane smetane na belo po-grnaeno mitro, je sedla blwu njega na stražo. Obed je bil končan in od torte ni ostalo niti drobtinice Meha je pa sklenila izkazati francoski mornarici visoko čast in ostala je admiralov gos»t. Tebi nič meni nič se je naselila v kabini največjega gospoda za bogom in — za njo. Ko je ladja odpfala, je muha povsod vtifcala svoj nos, vse je hotela videti in vedela, dajala je nasvete nKffnanjem in navodila častnikom, včasi je pa dražila napol nage Vnrface, s katerih je W pot curkoma. Nekega jntra pa. Ido je hA motala er« jak zasidran in ko je naša muha stra-žila stroj za dviganje sidra, nenadoma zadonel topovski strel (najbrž je bilo samo znamenje), ki je tako pretresel ozračoe, da je uboga rraiha omahnila in padla v monje. Včasi je bobe biti muha nego kronana glava. Vladar bi bil nedvomno iz^ubften. muha ima pa specifično težo m lahka Ma, a poleg tega je srečno malkUžučje ni privedlo v bližino krvoločne ribe. ki bi jo bila pohrustala. In rako se je naša muha v vodi kanalu zavedla in ofcmačila. Seveda jo je obšla groza, ko je pomislila na svoj rx>k*žaj. Njene nožice niso bile vajene plavanja in tako ni bilo nobenega upanja, da bi jo privedle nazaj do visoke stene morskega orjaka. Ladfea se je počasi oddalijevaJa in muha je ostala sama na si mi morski gladini. Kako smešen je bil glede na »to katastrofo njen padec v skledo mleka, iz katerega se je tako lahko rešila! — Ah! Da bi mogla doseči vsaj ono verigo, katere členi so se prikazovali adaj drarg za drugim iz morja in se ovijan* okrog lekJene osi . . . Gorje! Ves ntjen trud je bil zaman: vrtela se je neprestano na istem kraju. Toda — deli čudo! Nenadoma je muha začutila, da jo nekaj dviga iz vode. Težak predimet, za katerega se je Ujela s svojimi tačicami, se je dvigal vedno više. Bito je sidro, ki je sledilo težki ven-gi. ovjtjajočM se okrog jeklene osi. Vse drugo si lahko mislimo. S pomočjo sidra je dosegla naša rrtuiha verigo, a s pomočjo verige je prišla srečno na krov. Pripomnimo samo še, da je v motornem čolou tamahi dosegla obalo in se srečno vrnUa v svojo slaščičarno. In tam, na koncu svojega življenja — jesen, sovražnik ubogih rmih, se je že bližala — je napisala svoje spomine (seveda z mni^kni tačicami), spomine, z nasledn#rni čudovitimi opombami, ki jih je treba objaviti v rnteresn m potrebi psihologov: — Ldudde grade fantastične plavajoče železne hiše, opremljene z ogromnimi strofi, nestvori - topovi in mnogimi udobnimi saloni samo zato, da lahko po njih promeniraoo odhčne muhe. In zelo skrbno prftnjrajetjo na ta ogromna poslopja debele in dotee verige, da bi mogli z njwrri potegniti iz vode mehe, ki so no nesrečnem t*a4djuč(ju padle v mooe. Stari narodi o potresih Stari narodi so mislili, da povzročajo potrese hudobni duhovi in razjarjeni bogovi aH pa razne živali. Zadnja leta so potresi zelo pogosti in tudi mnogi ognjeniki, ki so že dolgo mirovali, so se začeli znova oglašati. Nekateri vulkani strahovito pustošijo rodovitne pokrajine in uničijo vse, kar dosežejo potoki žareče lave. Posebno katastrofalno sta pustošila ognjenika Mont Pellee na otoku Martinique in Santa Maria v Kordiljerih. Potresni sunki v Italiji, Grčiji in na Balkanu so skoro na dnevnem redu. Marsikoga utegne zanimati, kaj so mislili stari narodi o pustošenju ognje* nikov in o potresih. Kakor mnoge dru* ge naravne pojave, so si razlagali tudi potrese in izbruhe vulkanov kot posle* dico jeze hudobnih duhov ali bogov. Nadnaravnim silam so pripisovali ele* mentarne katastrofe celo filozofi in pesniki. Van Helmont ml. jc dokazal 1. 1682, da tolče angel osvete po zraku, da se strese vsa zemlja, Švicar Scheuchzer je pa v svoji globoki po« božnosti pripisoval potres ogromnemu pregrešnemu salamandru, ki jc med vesoljnim potopom utonil. Takih raz* lag potresa bi lahko navedli nebroj. V stari Ahaji in po zapadni obali Male Azije jc tresel zemljo bog morja Po* zejdon, pri severoameriških Indijan* cih ogromna želva, pri južnoameriških narodih pa kit. Stare japonske prav* ljice pripovedujejo o velikem pajku jišim muši. Pri Kašinu, dobrih 90 km od Tokia, kažejo šc sedaj skalo, ki je baje ostanek tega ostudnega nestvora. Jišim muši jc bil po mnenju starih Japoncev tista nadnaravna sila, ki jc tresla zemljo. V Indiji so pripisovali potres ogromnemu krtu, muslimanski narodi so bili prepričani, da trese zemljo slon. Zelo čudne nazore imajo prebi* valci Kamčatke, ki verujejo v boga Tuila, ki se hrani baje s snegom in le* dom. Če mu pa zmanjka snega in ledu, prilomasti iz svoje rezidence v notra* njosti zemlje na površino s svojimi psi, ki imajo na sebi toliko uši in bolh, da se morajo neprestano praskati. Ta? ko nastane potres. V Skandinaviji so verovali stari narodi v boga Loki. To je bil med maliki severnih narodov zelo originalen mož. Ubil je svojega brata in nihče ne ve, zakaj. Ker pa tu* di bogovi niso imeli privilegija, da bi smeli pobijati ljudi nekaznovano, je moral Loki svoj zločin doslovno odse* deti. Razjarjeni poglavar bogov ga je prikoval k skali in strupeni plazilec mu je neprestano brizgal svoj sok v obraz. S tako gadjo proceduro bi ne bil zadovoljen niti naj odpornejši mor* nar, kaj šele razvajeni božiček, ki je bil vajen samo nektarja in ambrozije. Lahko si torej mislimo, kako se je sis romak počutil na skali. K sreči jc bil bistroumen in znal si je pomagati iz škripcev. Svoji dobri zakonski pol o* vici je kratkomalo naročil, naj prestre* že v skledo ves strup, namenjen nje* govemu nežnemu obrazu. Zgodilo se je po njegovi volji, toda ko je mada* me Loki s polno skledo za hip odsko* čila, da bi jo izpraznila, jc brizgnil plazilec nesrečnemu bogu v obraz vso zalogo strupenega soka. Ubogi Loki se je obupno zvijal in premetaval in tako jc nastal potres. Starogrški modrijani so si pa raz* lagali potres nekoliko bolj naravno. Thales jc mislil, da ima zemja obliko kolobarja, ki plava na vodi. Po njego* vem mnenju je povzročala potrese podzemna voda, ki jc prodirala na po* vršino nekako tako, kakor prodira skozi razpoke v potapljajoči sc parnik. Thalesov učenec Anaximander je videl pravzrok potresa v prodiranju zraka ob času suše v zemeljske plasti. Me* njavanjc suhega in deževnega vreme* na jc povzročalo potrese. Anaxagoras si jc razlagal potres z nekako plimo in oseko zraka pod zemljo. Mislil je, da plava zemlja po zraku in da jc ena polovica obljudena, drjga pa ne. Na spodnjem delu zemeljske gmote jc zrak, ki hoče priti na površje, pa ga zemlja ne pusti. Če se mu pa le po* sreči včasi prodreti zemljo, nastane potres. To so torej prvi poskusi po* jasniti potres naravnim potom. Lucretius Carus je imel tem mo* dernim nazorom zelo sorodno teorijo. Neronov zdravnik Seneca je trdil, da nastane potres na ta način, da uhajajo iz notranjosti zemlje plini. Ker so na* stajali potresi vedno na gotovih kras jih, je mislil, da so pod dotičnimi kraji votline, polne plinov. Iz tega je skle* pal, da v Egiptu zato nikoli ni potresa, ker je tam nanosila zemljo reka Nil. V njegovem naziranju je važna ugoto* vitev, da zadene potres vedno ene in iste kraje in da nikoli ne pustoši samo* voljno. Seneca je bil torej prvi uče* njak, ki je ugotovil, da so taki kraji na zemlji. Problem sintetične hrane Kemiki si zaman prizadevajo rešiti problem izdelovanja umetne hrane Kultura človestrva sc je pričela z onim dnem, ko je neznani pajooir napredka baje zasadil v zemljo primitivno 'kamnito lopato, da bi bil pridelek večji. Tistega dne je duh odpora zanetil prvo iskro hrepenenja, katerega izpolnitev' maj bi rešila človeka gladu ter irrvu prinesla veliko silo, a morda celo nesmrtnost. To hrepenenje je prišlo do izraza v de In ljoidi, ki so izpremenili s pomočjo vode iz Evfrata in Tigrisa izsušene pustinje v pravcati raj na zemlji, pokazalo se je v olimipijtsikih bajkah in doseglo višek v živl»jenskem eliksirju srednjeveških alkimistov. Zivljenski standard bogov se je v stoletijdh očivid-no dvignil. Abel in Jakob sta žrtvovala saimo jagnje. Zeus s soprogo in rodbino je pa že zavračal sadove zemlje in je raje užival nektar z ambrozijo. Cag.io-sttro, katerega seveda ne moremo :#ri-števati med bogove, se je baje hrani! satmo z rdečo Ievkojo. V iskanju čim izdatnejše hrane so ljudje dolgo blodili in delali nezmiselnc-poskuse in šele začetki tehnične kulture so privedli to rskande na resno pot, ki 'jc bila prav za prav razpotje treh poti. Prvo pot je nastopil nekako pred sto leti Justus von Liebig. To je r»ila pot inte/nizivnega izkoriščanja zemlje, pot, po kateri je bila zemlja prisiljena preživljati veliko število prebivah sifva in katera si je zamislila cilj v obliki zelijnate glave, ki jo vleče par konj. Standard žal šc davno ni dospel do tega caLja in zelijnata sclava je služila za-enikrat samo Berti Suttnerjevi za apoteozo človeškega duha. To je bila pot umetne prehrane rastlin, ki se je spojila v eno z njihovim selektivnim gojenjem v duhu Danvinovih načel in tvori poglavje zase. Radikalnejša, toda tudi kon:iprom»is-na je druga pot, na katero so nas potisnite pred 12 leti stroge odredbe k. u. k. Kriegsgetreideamita. To je bila prva praktična rešitev problema, kako napraviti iz neprebavljivega prebavljivo in k. u. k. strokovnim krogom, iz katerih ne izšla ta mici'jativa, pripada prvenstvo v fabriciranju kruha iz na)raz-ličnejišli odpadkov in smeti. Ce iščemo v naravi snov, s katero bi nadomestili redkega in dražja živila, ne najdemo priimennejše sirovine od lesa. Lesa ima- zek> lahko izipremenimo v hranilno snov. Kemike je že davno miiikalo japremanaati celulozo v sladkor, toda posrečilo se jim ni. Kemiki niso mogli verjeti, da bi se dal izdelovati sladkor kot preseliti v krtovo deželo, za mal denar vse samomorilne pripomočke, mora sc pa zavezati, da zapusti vse svoje premoženje klubu. Ustanovitel'.iu kluba ie šlo očividno v prvi vrstt za denar, katerega bi zapuščali samomorilci klubu odnosno naemni. Seveda so pokazali na policiji prosilcu energično vrata. Strahovita letalska nesreča V četrtek popoldne se je pripetila pri Bohnicah blizu Prage strahovita letalska nesreča, ki je zahtevala štiri človeška življenja. V neznatni višini sta trčila skupaj dva vojaška aeroplana. V enem sta bila pilot Jaroslav Ca-baSca in podporočnik Josef Bečika, v drugem pa pilot Vojteh Kfiha in aspi-rarat J. Matejfca. Prvo letalo je padlo na drugo in ga razklalo čez pol. Pilot CabaEa je hotel v zadnjem hipu skočiti s padalom iz aeropCana, toda padalo se ni odprlo ki nesreani pilot je treščil na tla hi obležal z z d rob lijenim i udi mrtev. V padajočem letalu je ostal sedeči podporočnik Bečka. Ko je padel Sola v nebesih«, ki jO bo a-gTaia s sodelovanjem učiteljsrva ttačska šolska mladina to nedeljo 00 15. nej v Sc-kolsikem domu. V istra nastopijo: Bos, sv. Peter, solsikri sluga (učenec V. razreda), ki je posebno i meni ena in velika vlo^a in seveda cel roj angelčkov in iOfšibvaafUi šolarjev, ki se tudi v nebesni prav dobro uveljavljajo in delajo nemalo preglavice nebeškemu učitelju sv. Petru, Ki ni — izivolan pedagog. V svoje »srčke< ;n >aividlč&e« zaljubljene mamice in celo sama Petrova nervozna sestra Evdoksija grenijo 'jbo^i.u učitelju sv. Petru nebeško ž5vljen>e. Rabd bi cele koše potrpldenja. Zato pošlic icfij svojega slugo. Stea stori, kar more, da bi niu ga nabavil. A s potrpljenje*n jc kr^ž! To je draga, drasa stvar, dražja ko žefran! Primeri pa sc, da pride v nebesa jugoslovanska učitelj. Po petdesetih službenih letin — naravnost v nebesa! Vse je ves d o in srečno: Otroci, ki tako-j začutijo travura uortetja. Peter, da je resen učit&l'&.ift si.izbe in stari učitelj, da bo še po s.urti nOl svoje ljube Jugoslovančlke! Av-tnr i.Tricc ;e Oskar Žofcu-r, lc} ie prav Inioko spisal svoje defo. KJIATKO IN DOBRO. Na ameriški univerzi je predaval profesor med lekcijo o moderni žurna-listiKi o termllk! kratlkih povesti, o slavni ameriški »short story«. Naglašal je, da mora biti v tipični kratki povesti nekaj venskega, nekaj seksualnega in nekaj nepričakovanega, presenetljivega. Po predavanom so začeli slušatelji pisati kratke povesti. Bna se je začenjala takole: — Bože moj! — je vzkbknila grofica. Umaknite, prosim, roke z mojega kolena! Stev 56 -SLOVENSKI NAROD«. dneS. marca 1930 Stran 7 Edgar Wallace: 10 Vrata izdajalcev Roman Ko f je kotitornica zrvečer pomagala stoSti se. se je Hope spomnila omarice, pprtrjene na steno v knjižmci v Morrk's Oiaseu, katero ji je bila zgovorna Nande ne»koč pokazala, češ, da najde v nji ključe do vseh skrivnosti, kr bi jih rada pojasnila. Morda je rekla to z namenom pomiriti jo, a vendar ntegne biti v tej omarici . . . Neflcoč. ko jo je obšla otroška radovednost, >je poiskala vse kftirče in jih prerziknsila, če bi kateri odprl omarico, m res je našla enega, ki je odpiral omarico. Že jo je hotela odpreti, pa je zaslišala slugo m hitro Je spravila Mjnč v žep. Več let že nosi ta kljuvek v ročni torbici in čaka, kdaj bo mogla nemoteno odpreti omarico. »Nihče! c Diana Mantvnova ima prav. Pred meseci bi se bila te-j opazki smejala, zdaj je pa imela dovolj tehten razlog izbtrisati ta madež. Poznala je fivTjenje dovolj, da je razumela, kako fyynižcvalne so morda okolnosti njene-fa moštva. Ta misel ji pa ni bila strašna, dokler se ni soznanila z Dickom Hanowellom. In vendar je vedela, da bi ne izgubila njegove naklonjenosti m da bi je ne nehal ljubiti, tudi če bi zve-dH najlim^e. . Zjutrai se je zbudiia z mislijo na Monik's Chase in na omarico v knjižnici. Sklenila je odpreti jo. Dobro, da Je imela tudi ključ od vežmfh vrat. IV. Ko ie sluga zaprl na ključ in na verigo vezna vrata, jc sporočil svojemu flegmaričnenrij gospodarju, da zunaj lije kakor iz škafa. Deževalo je že dopoldne, opoldne je pa začelo Hti. Blteu Lower Oaksa ie nastala velika luža, kamor se je stekala voda po Black Woodn. Samo sredi ulice še ni bilo vode. Bila je temna noč in samo nafrv je motil tišino. Bila je ena onih noči, ko sede najemniki vil pod premočenimi strehami in modrujejo o novi strehi ali pa preklinjajo gospodarjevo lakomnost. Od \Vorplethorpa se je bližala kočija. V dežju je donel peket starega konja, vmes so pa melanholično ropotala z železjem okovana kolesa. Začulo se je trkanje na okence, ko-čijaž je nategnil vajeti, vratca stare kočije so se odprla in izstopila je vitka ženska postava. Brlo je dekle, zavito od pete do glave v črn. bleščeč dežni plašč. Klobuk ie imelo potisnjen globoko na čelo, take da se v motni svetlobi tiričfie svetilke nien obraz ni videl. — Hvala! — Je dejala kooijažn. — Čakajte me dobro uro; morda se vrnem že prej. Morda najdete kje blizu pristrešek. Kočidaž se je priklonil m čez kraije-vec klornrka mu je pricurjala voda. — Kao se niste hoteli peljati do MnrrVs Chasea, gospodična? Pripetem vas do hiše. Saj vas do kože premoči, če p o jdete peš. — Ne, hvala, — je dejala odločno. — Počakajte raje tu, nočem spraviti vse hiše na noge. Odšla je. Stari konj še glave m obrnil, ko je šla mimo. Hiša je bila pogreznjena v temo in tišino. Železna vrata so bila samo priprta. Srx>minjala se je, da je stanoval tu star vrtnar, ki je pa umrl, ko je hodila še v šolo. Do gtežnjev ie brodila Po vodi in bila je vesela, da je k sreči obula snežtke. Hoja je bila zelo naporna in dežja je visoki topoli niso varovali. Odprla je vratca na vrt in vstopila. Ce bi bilo svetlo, bi bila gotovo opazila v daljavi hišo, tako je pa morala priti bliže, da jo je dobro razločila. Nobeno okno ni bilo razsvetljeno. Vest je bfla torej točna: gospod je hodil zgodaj spat. Srce i je močno utripalo, ko se je bližala veznim vratom. Ni se megla otresti misli, da je blazna, ker se je odločila za tako nevaren kerak. Stala je že pred vratci sive, z bršljinom poraščene stene, v drhteči roki je držala ključ in pripravljala se je odpreti vratca. Njen nočni izlet bi bil upravičen, če bi bilo res, da leži za temi vratci ključ vseh tajn. ki jo obdajaio. Vtaknila je klčuč v kbučavnico m ga zavrtela. Vrata so se s težavo odprla. Vzela je električno svetilko iz žepa in predno je zaprla vrata za seboj, je posvetila na ozek hodnik. Potem je prestopila tiho tri kamnite stopnice, vodeče k drugim vratom. Ključ od prvih je odpiial vedno tudi druga vrata. Zdaj ie stala v veliki vezi, okrašeni s krasnimi preprogami, na katerih so stali dragoceni kipi. starinski naslanjači in stoli. Oprema predsobe ji je bila dobro znana. Odkar je bila zadnjič tu, se ni nič izpremerdlo. Dobro je poznala mračne slike v debelih zlatih okvirjih in dolge škrlatne zastore na oknih. Zunaj je lilo, v predsobi je pa tiktakala starinska ura. Nekje je veter butal z odprtim oknom. Dekle si je globoko oddahnilo, krenilo je po hodniku na levo in se ustavilo v predsobi. Zopet je napeto poskišala in skušala v temi razločiti pohištvo. Zamrežena okna na obeh straneh vhoda so bila nekoliko svetlejša. Instinktivno je našla v temi stopnice. Zbrati je morala ves svoj pogum, da je pritisnila na kljuko vrat, vodečih v knjižnico. Soba je bila očividno prazna. V peči jc plapolal ogenj. Bil je sicer zasenčen z udobnim naslanjačem, vendar se je pa širil rdečkasti odsev na vse strani. Kot dekletce je Hope pogosto sedela sključena v tem naslanjaču in navdušeno čitala romane. Zdaj je stala v senci, ozirala se je po sobi ki pogled ji je obstal na omarici. Stisnila je roke, šinila po mehki preprogi na drago stran sobe in vzela iz ročne torbice majhen ključek . . . Nič! Vsa presenečena je umaknila roko. Omarica je btla prazna. Neka tajna sila jo je prisdlila, da se je ozrla. Malo je manjkalo, da ni omedlela. Iz naslanjača se je vil lahek oblaček modrikastega dkna. — Ali bi ne hoteli zapreti vrat? T« vleče. Glas je zvenel mehko m prrtaieno. Ozrla se je tja. od koder se je razlegal glas, in v obupu je potegnila iz ročne torbice damski revolver. — Ne ganite se! Oborožena sem! — je dejala tiho. Iz naslanjača je vstal visok, sivolas mož, katerega obraz so zakrivala temna očala. V zobeh je držal dolgo pipo. Nosil je cm žametast suknjič. — Stopite bliže h peči in sedrte, — je dejal prijazno. — Saj ste do kože premočeni. Obotavljala se je, potem je pa dvignila revolver v dirhteči roki in stopila bliže. — Ne ganite se!^ — Komaj je spoznala svoj glas. Sii šal a je, kako se je neznanec zasmejal. — Ce se ne motim, imate v roki revolver ali nekaj sličnega. kar naa bi vam pomagalo doseči močan, dramatičen učinek. Te^ je napak. — Potem je pripomnil: Prošnjo, da bi zaprh" vrata, sem mislil docela resno. Zaprite, prosim. Zelo sem podvržen prehlajenju. Stopila je k vratom. Zdaj je bila priložnost — kaj če bi pobegnila? V dveh treh minutah bi bila zatr.aj. Toda neznanec jo je videl in ta izhod bi bil zelo nedostojen. Čudno, da je v tako napetem trentrrkM pomislHa na svoje dostojanstvo. SARGOV LODDNT J3i v • epsi^szohje, ravi s: obje, zbuhieča u s ta! Ljubljana in tujski promet Odgovor Zveze za tujski promet pod tem naslovo Ljubljana. S. marca. V številki 50 »Slovenskega Narodae. je bil rviobeen članek, ki na dolgo in široko izvaja, kako bd bilo treba organizirati in centralizirati propagando za tujski promet v Ljubljani. Program, ki ga v tem članku razvija dopisnik, je program Zveze za tuj*ki promet v Sloveniji, ki stopa letos v 25. leto, od kar se je pričelo njene plodonosno delovanje. Zveza pa tega programa nama urno na papirju, temveč ga že leta in leta krepko izvaja. Trditev, da nima Ljubljana nobenega u-rada ali organizacije, ki bi smotreno in velikopotezno vodila in usmerjala tajski promet, je v toliko resnična, da ne cbstoji organizacija za Ljubljano samo, sicer p* hv poljnjnje te naloge za Ljubljane Zveza za tajski promet, za kar lahko postreas a svojimi letnimi poročili in referati, iz katerih j d razvidno, da Zveza resnično že zdavnaj dela vse to, kar želi dopisnik da bi se šele storilo. Zveza za tujski promet ne smatra Ljubljane samo za križišče odnosno izhodišče vsega tujskega prometa, temveč že od nekdaj dela na to, da postane Ljubljana nekak regulator tujsk. prometa v Sloveniji, in to na ta način, da bi se pritegnilo tujce, ki v prenapolnjenih naših letoviščih ne morejj najti mesta, predvsem v Ljubljano, ter da bi se jili sele od tod pošiljalo v dVuge kraje, čim bi večji naval ponehal. Zveza za tujski promet zbira s težavo svoja sredstva po celi Sloveniji, in ne samo v Ljubljani ter dela todi za celo dravsko banovino. Njeni dohodka se stekajo predvsem ie članarine njenih članov ter prispevkov in podpor javnih korporacij in oblasti. Skoro vsak d leto izda Zveza v tujekoprometne namene ter za reklamo in propagando okroglo 200.000 Din. Potom izvrstnih exfaoaagev m sorodnimi organizacijami in ofiHjelnimi tujskopromet-nimi urada ▼ inozemstvu vrši Zveza smotreno, sistematično is metodično propagando za naše kraje doma in v inozemstvu. Naj navedemo le v najglavnejsih obrisih važnejše panoge Zvezanega delovanja: Zveza izdaja vsako leto propagandne in informativne tiskovine, ki jih pošilja v mnogo tisočih izvodih v hiji svet. V teh tiskovinah so rsa letovišča in zdravilišča Slovenije primernD zastopana, med njimi je Ljubljana vedno na prvem mostu. na članek, katerega smo priobčili m zadnjo soboto. Poleg teh tiskovin zalaga Zveza tudi brošure ▼ tujih jezikih. Tako je leta lP^iS izdala lično brošuro o Ljubljani v nemškem jeziku, ki izvrstno služi kot propagandno in informativne sredstvj Nemcem. Poleg teh zal.iga Zveza tudi razglednice, albume m plakate. Ves ta materijal se razpošilja tujim oficijelnim prometnim pisarnam, s katerimi je Zveza stalno v dopisovanju, železniškim upravam in paro plovni m družbam. Zvesa ima na zalogi več sto velikih fotograf i čn i h slik, ki so vse opremljene z okvirji in predstavljajo najlepše kraje naše domovine. V tem številu slik je Ljubljana tudi častno zastopana. Del fotografij cirkulira stalno po raznih razstavah širom Evrope, pa tudi izven Evrope. Zveza prireja tudi tttjskoprometna predavanja. Ravno na njeno pobudo je Radio Ljubljana že lani dal na razpolago svoj mikrofon za predavanja o naftom tujskem prometu. Predavatelj \e v teh predavanjih skoro vedno omenil tudi Ljubljano. Tudi letos se bo serija teh predavanj v Ljubljanskem Radiu nadaljevala in sicer v nemškem, češkem in slovenskem jeziku. Zveza razpošilja sirom b. seznam hotelov, penzijonov. restavracij in gostim ter vodi tudi tujskoprometno statistiko. Potom tujih tujskoprometnih pisani organizira Zveza za tujski promet v Ljubljani in Putnik ▼ Beogradu zabavna in študijska potovanja v naše kraje. Ta potovanj so vaako leto številnejša in uspešnejša in gredo vedno skozi Ljubljano, kjer *e tudi potniki zadržujejo. Kar smo navedli, aa glavne akcije, ki jih vrši Zv*»za in sicer ▼ okvirju svo in skr »mnili -rede^ev zelo uspešno. Ako bi pa imela do\olj denarnih <=reo>ftev, bi lahko izvedla še marsikatere dmiie akcije, ki jih ima na svojem programu. Ako bi se za Ljubljano ustanovila posebna lujskcprometna orginizacija, bi morala ta itak. ako bi hotela doseči uspehe, delati ic potom Zveze, ker ima le ta zveze po celem SVOta in najboli ve, kje je reklama uspešna V Zagrebu, Sušaku. Splitu. Dubrovniku. Sarajevu in drugo*! obstoje le centralna tuj-skoprometne organizacije, ki so močno subvencionirane od mestnih uprav. Tako dobi na primer tujsko prometna Zveza v Splitu od mestne občine redno dotacijo 100.000.— Din, kar je vsekakor znatna vsota, Če upoštevamo, da daje mestna občana ljubljanska naši Zvezi Din 2000.— na leto. Želeti bi bilo. da mestna občina ljubljnn *ka bolje podpre Zvezo Id bo v vsakem ozi-rn vpoštevala njene nasvete in želje. T>a pa postane Ljubljana zares privlačnost za tujoe in pa recimo letoviški kraj. bi bilo pa trebi rešiti celo vrst^ vpraianj, za katere Zveza nima bompetence in se jih n« more lotiti. To so komunalna vpra&anja, ki jih ima občinski svet itak v nrocramu iti ki jih bo častno tudi završal. Po eai se bodo tudi v Ljubljani lahko prirejale prireditve, kaker jih ima Solnograd in ki bodo privabile tujce. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« srenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpiiemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob M. 8. mar,*, soooca: Gtevai dobitek. Promjera. 9. m ned«%a: Giatvva dobitek. Iarve«. — Ob 15. »Po«ampč To«' v,. Zrafin« cesc. Izve«. 10. „ oonedcfcek: Zaprto. M. „ torek: Naš poapod ž^ioftlc. Red A. 12. „ sreda: Zaprto. OPERA. Začeće* ob Ml 20. S. marca, sobota: Cimani. Red Đ. 9. m nedelja: Ob 15. Tečar, opercu. — I-rvea. Zvečer zaprte. 10 „ poneden«*: Zaprto IZKORISTITE! Prednosti nakupa v predsežiii. Oglejte dospele pomladne novosti! KamgarnJ, ševtoti, sukna za obleke, kostume, plašče, površnike FRANJO NOVAK Spec. trgovina sukna — Ljubljana, KongTesni trg it. 15. najnovejše konst rukcij e in edini BRZOPISALN1 STROJ Oglejte si ga pri tvrdki ŠELENBURGOVA V L. 6 Telefon 29-80 PRAVI : FRANCK vedno odlična kakovost! Vsaka beseda SO par. Plača se lahko mol w znamkah. Za odgovor znamko! - No vnmimmjn brem znamke nt ■■ ni odoamsrjamo. Najmanjši oglas Di» 5-—* Kanarčki harcerii cKlfrtaDvani fn pevci at samice lasccftroo naprodaj. Boboričeva nI. 33. 1080 Čelo t prav dobreni stanja, z močnim £laso«n. neodno proda fotograf Dormz v Kočrvvu. 1093 Posestvo otMaljefvo 1 uro c-d Ce$a, usodno naprodaS!ov. Naroda« pod »Iz jost-ikve doma«. Korespondentinjo perfektno t sto v., nemškem iti po moinostt srbofcrv. 5eerfi\w sr»'CJFne»mo tak »i v stafao službo. Obširne ponudbe v navedenih teziktfi s sKka. navedbo do- sedanjasM shiZbovatipa m zahtevo p'ače p-rosrmo fta nav: Sv. Nacoda«. 1093 Ženitna ponudba. Sem iz po«w(niiKe drialine, mlada krntjanka. dobra ro&ooaj-ja 5 precejšnjim premičnim in nepre-■đfcfžai iroe-Cjetn. Od Maršev na-s!edov.apo sospodars*vo je izvrstna f*KTaja za zan*«te*v*) in udobne žVjjenie. Ne rečem bo^atera, •mpa^v značainesa šn soriS4nw. Hatoda«. 90S M O D R O C E Ia airrk močno b"P«rfefctna« 1Q?6. 1066 Velika izbira usnja vsakovrstne^, za spomladansko m k-1 no sezono, po najugodnejša ceni. Se priporoča tvrdka Franc Erjavec, Stari ist 11 a. 1010 KLAVIRJE in pbriiine prodaja. ;zposoii»je, popravlja in cisto oglašuje najceneje — tadn na obroke — tovarna klavirjev \VARB1NEK. LJUBLJANA. Greg«r>rćiCeva 5 — Rimska c. 2. 1036 Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana. Trg. učenca samo polt ene ga. zanesl^vega. prid-neca in noVave^a. rlasd eobttr* rač-b". ar.?, z vao potTeftroo Sofs^o izobrazbo, iz d«kw«e, traarfrrve i« po&ene drmžine, mrtimem takoi Ce«"?). poniadbe s potrebnim na-iasačritm opksom na nstov Fr. Pnrkart, trrovine, Trbovlje. 100o Slikarji napisov! Sobni slikarji! Jugoslovenaki grb zakonito predpisan: 25/ 30 cm in drugra velikost se dobi v matrici ali šabloni. Umetniške soboslikar-ske šablone ln matrice, odane-malniki (Abziehbilder). Velika tvornica SCetk in krtač; F. Maracrv, trgovina šablon, Novi Vrbas, Bačka. E3QHI3QBI!]E1E1Il1 Železnato vino lekarnaria dr. G. PlccolMa i Lj36J}3ni krepča oslabele, maio-Kivae. odrasle ia otroka. 67-1. BOCKPIVO (ty retiovroei;! /toto /o mML s m I • e m vmaQ eUsos m mm sssmmme t+iaroc mJ t&. ure S1. Naroda«. 1088 Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Karlov-skih opekarn sILOVAO, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. Umetnostni in starinski salon (prej Herrengasse, Landhaus) je odslej v Vel.ka zaloga oljnatih slik, akvarelov, radirank, brona, nipsov in keramik. Vezenje nevestinih oprem, zaves« pregrinjal najcenejše in najfinejše M ATEK & MIKES, Ljubljana (poleg- hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj 1 $opet ledno po&£uje .i J Zagotovite si obstanek! % JEDL", šola za friziranie id neoo (eoote i v Gradcu (Graz) Vam nudi priliko, da se priučite modernega ženskega poklicu, prihodnosti. Vprašati na. Frilsersalon Rodi. Otaz. Sporgase 17. EoiIaI Hvala! Prosim samo originalno »O L L A« - gumo Dokazano na«jp©jpoincjšo! Ultafkutatutnl pciph Pristopajte k „Vodnikovi družbi" 20 odstotne kronske bone kupuje v okvira svoje potrebe po dnevni ceni ali ne pod 72% PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se ! LEOMARD TREPPO ujedinjene opekarne d. d. v Karlovcu dobavlja iz svojih najmoderneje urednih tvornic zidno in strešno opeko v najboljši kvaliteti ter po najugodnejših cenah Zahtevajte ponudbe! Zahtevajte ponudbe! v vseh modnih barvah A. & E. SK ABERNE LJUBLJANA Mramornato steklo v različnih barvah in velikostih. 6—8 mm debelo za obložite v kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda. ialnlh lokalov itd. je novost za Slovenijo. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo nc izgubi barve. Potrebne luknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev gladkih sten se vrši s specijalnim klejem ali se pa pritrdijo plošče z vijaki. — V zalogi ima in tozadevna dela izvršuje 99 KRISTAL" o. d tovarne ogledal in brušenega stekla. Ljubljana vn (tel. 3075) — Centrala Maribor (tel. 3132) — Split Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 5 do 8 mm debeline v vseh veličinah, tudi v merah 300 X 200 cm in veo, brušena stekla z okraski (ornamenti) ter upognjena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zaste-klenje izložb in portalov z zrcalnim steklom 6 do 8 mm, s specialnim steklom 5 do 6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen), izdeluje pultne plošče iz 8 do 10 mm debelega zrcalnega stekla. — Ima na skladišču v vseh veličinah zrcalno steklo 5 ]/s do 8 mm, tudi nadmoćno 8 do lOmm debeline, specialno steklo 4 do 6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov. — Zahtevajte ponudbe! Pljučne bolezni so ozdravljive! Pljučna tuberkuloza — Sušica — Kašelj — Suhi kašelj — Zasluzen je — Nočno potenje — Bronhialni katar — Katar v grlu — Sluzni kašelj — Izmeček krvi — Vzdigavan je krvi — Tesnoba — Astmatično bro-penje — Zbadanje itd., — so ozdravljivi! Tisoče ozdravljenih! Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja ki je že mnoge rešila. Ona pomaga pri vsakem načinu življenja, da se bolezen hitro premaga. Telesna težina se poveča ter po-lahno poapnenje končno zaustavi bolečine. Resni možje zdravniške znanosti potrjujejo prednosti moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej začnete z mojim načinom prehranjenja, tem bolje bo za vas. Ofinnlnilllia 79Ctnili dobite mojo knjigo, iz katere boste črpali mnogo ko- rUpUlUUlIlB tuilUIII ristnega znanja. Kogar torej mučijo bolečine, kdor se hoče naglo osvoboditi svojih bolečin na temeljit in varen način, naj piše še danes. — Opetovano opozarjam, da prejmete brezplačno, brez vsake zaveze s svoje strani moja pojasnila in bo Vaš zdravnik gotovo pritrdil temu novemu načinu Vaše prehrane ki jo označujejo kot izborno prvi profesorji. V Vasem lastnem interesu je torej, da takoj pišete, in Vas bo nato vsak čas postreglo moje ondotno zastopstvo. Črpajte pouk in močno voljo za zdravje iz knjige izkušenega zdravnika-Vsebuje okrepitev in življensko uteho ter jemlje ozir na vse bolne, ki se zanimajo za sedanje stanje znanstvenega zdravljenja pljuč. Moj naslov je: GEORG FULGNER, BERUN - NEUKOEL1M Ringbahnstrase 24, Abt. 615 (Deutschland) LN Šivalni stroji ,Grritzner' ,Adler* in kolesa, najboljši materijal, precizna konstrukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji „17 raniaik so * a m o pri J0§. PetelillC, Ljubljana Telefon 2913 ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Foak vverenjn brezplačen Jajca za valeiije od svojih pod kontrolo stoječih štajerskih kokoši čiste pasme, prodaja v zabojčkih po 24. komadov zajedno s pakovanjem in poštnino za ceno Din 100 za zabojček, samo za vnaprej poslani denar. Vlastelinstvo Jaška, Jastre barsko nmnnnnmmmnnnnnnnnnnnf Kapital se Vam podvoji v enem letu, če ga naložite pri reji srebrodlakih lisic ZAHTEVAJTE PROSPEKTE! — IŠČEMO ZASTOPNIKE! Pletilci in pletilje! Zaradi padca cen volni madšmo vse vrste vohie in bombaža za pleten.« ea stroj: lumocr-^vokno 16/2 Ia. 1 k& Din 100.—. ieftr-votoo in 1/2 ze fiir-voAno j» znaino rai-žao-Jh ceoah. ivriSo za vA&t-enie v vretencih v vseh barvah 1 kz Din 100—115. Bombaž v vseh debefuvab, meircaziran in zas-inan. sarov in baj-van. po dnevnih cenah. Vzorec posUenio na i ahtevo brezplačno po pošti. Veletrgovina jn proizvodnja pletenin Braća Hiršler, Zagreb, Gajeva ul. 3. 1064 Najboljši CeSKi Nosovi Zajamčeno eistovolnenc moške in damske IMajjore zadnjih novosti za pomladno in letno sezijo razpošilja starorenomirana ZALOGA TVORNICE SUKNA Siegfel - Imhof — Brno Palackeho tf. 12, Češkoslovaška. Največja izbira. - Najnižje tvorniške cene. - Najsolidnejša izvršitev vseh naročil. - Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. Kreditni zavod za trgovino in industrijo ■ LJUBLJANA. Prešernova ulica itev. 50 (v lastnem poslopju) <===- Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, devis in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso meni« ter uska-lila v tn- in inozemstvo safe - depoziti itd. itd itd. Brsojavke: Kredit, Ljubljana _ Telefon iL 2040, 2457, 2548 Interurbao 2706 2806 37 L ----J- -"-in liiii.iW^ii^aiaBMSBMBSMMS»iSSSMSSSSSSSSSSM^^W^^^M»»»»M»^^M»^M^_^^______n |M | _____ Urejuje Josip Zupan«. - Za »Narodno tiskarno*: Fran Jeaeriek. - Za upravo m osmssssI dej bate: Oton CMosol - Vsi v Unbiiv*.