Poštnina plačana v gotovini Leto LXV„ št, 261 LJubljana, sreda 16. novembra 19)2 Cena Din 1.» iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznika. —- Inseratl do 80 petlt aDin 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnaeratni davek posebej). — »Slovenski Narod« ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi so ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI 8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ali ca st. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3126 PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg St. 8----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 100. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. RAZOROŽITEV JE NEMOGOČA BREZ ZAGOTOVITVE MIRU Vedno večji odpor proti francoskemu načrtu — Nemci so zopet enkrat odkrili svoje karte — Resni pomisleki francoske javnosti Pariz, 16. nov. Novi francoski načrt za izvedbo razorožitve in istočasno zagotovitev miru je mnogo bolj daleko-seien, kakor je evropska javnost poprej pričakovala. Objava načrta je zato povsod vzbudila precejšnje presenečenje, ki je povzročilo, da se je prvim odmevom poznala še nekaka desorientira-nost. Sedaj pa so konture v stališčih raznih zainteresiranih strank že mnogo bolj jasne. Na Angleškem je načrt simpatičen v toliko, ker bi razorožil predvsem evropske kontinentalne države, ne bi pa bistveno posegal v angleško vojno silo. Razorožitveni del francoskega načrta v Angliji zato pozdravljajo, energično pa odklanjajo njegov varnostni del. Brez razlike svoje politične orientacije poudarjajo vsi listi stališče, da se Anglija v mednarodnih vprašanjih ne more še bolj vezati, kakor je vezana že dosedaj, in da torej zlasti ne more pristati na nobeno novo obvezo, ki bi jo silila, da kdaj poseže v morebitno vojno na kontinentu. Čeprav angleška vlada svojega stališča še ni službeno objavila, ni dvoma, da se bo krilo s pisavo angleških listov, saj je časopisje s tem izrazilo nazore ogromne večine angleškega prebivalstva. Ker pa tvorita razorožitve™ in varnostni del v francoskem načrtu nerazdeljivo celoto, se bo Anglija s svojim stališčem obrnila proti načrtu kot celoti. Italijansko stališče še tudi v časopisju ni jasno razvidno. Komentarji vodilnih listov pa kažejo, da francoski načrt Italiji ni simpatičen, ker bi omajal italijansko oboroženo silo. ki je glavni steber fašističnega režima. Obenem skušajo fašistični listi dokazati, da zasleduje tudi Herriot načrt, enako kakor svoječasno Tardieuiev. le prikrite hegemonistične težnie Francije. Pričakovati je torej, da bo Italiio v Ženevi zavzela odklonilno stališče. Najbolj je osupnilo v Parizu, da so do prvotnem omahovanju včeraj nastopili proti francoskemu razorožitvenemu načrtu tudi nemški listi. Ti seveda v Drvi vrsti odklanjajo zahtevane garancije za ohranitev miru in zlasti poudarjajo, da si Nemčija ne bo dala vzeti svobode, da v primeru trenutka odpravi koridor m izvede popravilo svojih v/hodnih mej. Nasorotni pa so nemški listi tudi načinu predlagane razorožitve. Njihovi ugovori še niso jasni, iz vseh na odseva vidno razočaranje Pokazalo se ie ob tej priliki zopet, da Nemcem ne gre za to. da bi se vsa Ev-Tvna T-nzorožila. marveč nred vsem za to, da bi se smeli sami neomajen o oborožiti. Večina listov odklanja razpust sedanje najemniške vojske, ako je ne bi nadomestila enakovredna stalna vojska. Milici, kakor jo predvideva francoski načrt, te enakovrednosti nemške listi ne priznavajo- Francoska javnost se vedno bolj vidno deli v dva tabora. Levičarski listi stoje odločno za vlado in njenim načrtom, desničarski pa izražajo vedno jaoje pomisleke in vedno hujši odpor. Oni opozarjajo na nevarnost, da bi se utegnil udejstviti le razorožitveni del načrta, ne da bi bila istočasno zajamčena, varnost miru. Mednarodne razorožitvene konvencije bi znala Nemčija gotovo tudi v bodoče ravno tako spretno izigravati, kakor je dosedaj izigravala razorož'tvene določbe mirovne pogodbe. Francija in njene zaveznice bi prišle na ta način v nevarnost, da bi bile po razorožitvi na milost in nemilost izročene nemškemu imperializmu. Soglasna zahteva ogromne večine francoske javnosti je zato. da se mora najprej izvesti organizacija ohranitve miru. šele potem bo prišel čas za razorožitev. V današnjih mednarodnih razmerah pa bi izvedba francoskega načrta pomenila silno povečanje nevarnosti za novo voino. Jubilej Lovšinove mame Jutri dopolni znana gostilničarka gospa Elizabeta Lovšinova 75 let Velika finančna afera v Franciji Država oškodovana za težke mili j pri odmeri dohodnine za Pariz, 16. novembra. Kakor znano, je socialistični »Popu'aire« pred dnevi objavil senzacijonalno vest novo finančno afero. Neki socialistični poslanec je vložil v parlamentu tozadevno interpelacijo na finančnega rain.stra. Afera je v nekaj dneh zavzela silen obseg. Francoski kapitalisti so namreč že nekajkrat prijavili pri davčnih oblastih napačne nodafke za odmero dohodnine ter so tako o si ep a rili državo za težke milijone. S pomočjo nekega šv:carskega bankirja so sklepali navidezne kupčije z vrednostnimi papirji, le da bi tako odtegnili svoj kapital predpisanemu obdavčenju. Vso afero :e nenadoma odkril zaupnik francoskega finančnega ministrstva, ki je sklenil s švicarskim finančnikom neznatno kupčijo in pri tem zvedel za nekatere francoske barone in celo generale, ki so bili zapleteni v afero. Državno tožilstvo je nemudoma uvedlo preiskavo in dosedaj dognalo, da je sleparijo državo nič manj nego 1018 ljudi. Preiskovalni sodnik, ki so mu povedali vso zadevo, bi potreboval cela tri leta. da opravi svoj posel. Zaradi tega bodo gradivo po- one. — 1018 ljudi obtoženih, da so tajevali svoje dohodke razdelili med vse- pariške preiskovalne sodnike, ki jih je 38. Na ta način bo to delo opravičeno v nekaj mesecih. V Franciji se beg kapitala, zaradi katerega je sedaj obtoženih 1018 ljudi, kaznuje le z denarnimi globami. Ce jih bo pa finančno ministrstvo obtožilo zarad: napačne prijave dohodarine in zatajevanja dohodkov, bodo sojeni po zakonu, ki določa do pet let zaporne kazni. Pariz, 16. nov. Socialistični poslanec Vallat je, kakor znano, pri predsedstvu poslanske zbornice vložil interpelacijo, v kateri poziva vlado, naj objavi imena vseh oseb, ki so zapletene v finančno afero zaradi zatajevanja svojih dohodkov. Socialisti se pripravljajo na veliko ofenzivo v poslanski zbornici in bodo iznesli to vprašanje v petek, ko bo na dnevnem redu tudi interpelacija poslanca Renaudela zaradi afere letalske poštne družbe Socialistični listi, ki so, kakor vse kaže, o vsej zadevi še najbolj poučeni, poročajo, da francoski barom m kapitalisti svojih vrednostnih papirjev niso pošiljali le v Švico, marveč tudi v Lichtenstein. Znižanje plač v Franciji V proračunskem načrtu so predvideni še drugi prihranki in večje posojilo Pariz, 16 nov. V parlamentu so včeraj razdelili prvi dol proračunskega načrta za prihodnjo poslovno dobo. V uvodu načrta navaja fmančm minister, da izkazuje račun francoskih financ v tekočem letu 12.100 milijonov frankov primanjkljaja. S konverzijo rent, se je sicer dosegel velik prihranek, toda ostalo je še okrog 8 miljard brez kritja- Novi načrt predvideva -eliko posojilo v višini 1.550 milijonov za javna dela, razbremenitev proračuna za 2.070 milijonov frankov s fondom pokojninske blagajne za vojne vpokojence. nove davke in razne prihranke v ministrstvih za skupno svoto 2.008 milijonov frankov. Med drugim je vlada stavila zbornici predlog o znižanju uradniških plač. Pred- lo je bil objavljen v okviru novega proračuna. Po njem se plače do 12.000 frankov na leto ne bodo znižale. Plače od 12 tisoč do 15.000 se bodo znižale progresivno za 2 do 5 odstotkov, od 15.000 do 25.000 se bodo znižale za 5 odstotkov, od 25 do 50.000 za 7 odstotkov, plače nad 50.000 na leto pa za 5 odstotkov za od prvih 23.000 frankov. 7 odstotkov od drugih 25.000. 10 odstotkov pa od presežka. Na ta način namerava francoska vlada prihraniti 257 mi* lijonov na leto. Poleg tega bodo reducirane reprez en taci jeke doklade za 10 odstotkov, ostale doklade razen družinskih pa za 20 odstotkov Pri dokladah nameravajo prihraniti 517 milijonov frankov, v celoti torej 774 milijonov frankov. Otvoritev zasedanja romunskega parlamenta Bukarešta, 16. novembra. Jesensko zasedanje rumunskega parlamenta se ie pričelo s kralievim otvoritvenim govorom. Seje sta se polnoštevilno udeležila senat in poslanska zbornica. Glede zunanje politike je krali poudaril, da bo Rumumja brez najmanjšega oklevanja delovala za ostva-ritev svojih miroljubnih namenov. Zahtevala bo absolutno spoštovanje veljavnih pogodb, delovala za ohranitev obstoječih zvez in za 5an ugodnejši razvoj prijateljskih odnoša-iev do vseh držav. Posebno na si bo pn- | zadevala, da se okrepi mednarodno sodelovanje v okviru Društva narodov. Te osnove rumunske zunanje politike so v popolnem skladu z miroljubnim razpoloženjem vsega rumunskega naroda. Trocki na potu v Dansko Carigrad, 16. novembra. Dansko poslaništvo je izstavilo Trockemu vizum za potovanje v Dansko. Z italijanskim parnikom »Praga« je Trocki že odpotoval iz Carigrada nrrvti Marseilleu. odkoder bo z vlakom notovai dalje proti Kopenhagmi. Turška vlada mu jc dovoiila da se spet vrne v Carigrad. v avstrijski diplomaciji Dunaj, 16. nov. V poslednjih dneh se širijo v avstrijskih političnih in diplomatskih krogih govorice o bližnjih spremembah v avstrijski diplomatski službi. Razne okolscine kažejo, da so te govorice precej utemeljene. Kakor pravijo, kandidira za novega poslanika v Berlinu poslanec inž. Tauscihtz, za poslanika v Parizu pa seda- «| nji delegat pri Društvu narodov Pfliig3. Njegov naslednik v ženevi naj bi postal načelnik oddelka pri zunanjem ministrstvu SchuEer, za avstrijskega delegata na raaoroždtveni konferenci pa bo bržkone imenovan poslan i š-ki svetnik Leitinaier. Evangelieani se otresajo Hitlerja Berlin, 16. nov. Včeraj so se vršile volitve v vodstvo evangeljske cerkve na Pruskem. Narodni socialisti so si zedo prizadevali, da bd si pridobili večino, njihova ofenziva pa se je docela ponesrečila. Hitlerjeva lista je zbrala v Berlinu okrog 30 odstotkov glasov. Ostali dve tretjini volilnih upravičencev sta oddali svoje glasove starim cerlr^eno-rx>litačnim skupinam Volilna, udeležba je bila zelo velika. Tudi v ostali Prusiji so skušali nacionalni socialisti prodreti s politiko v cerkev, a jim to ni niti najmanj uspelo. Prometna nesreča Ljubljana, 16. novembra-Prometne nesreče so zadnje čase na dnevnem redu. Včeraj snvo poročali o hudi moto-ciklistični nesreči, ki se je pripetila v Spodnji Šiški, danes opoldne sta pa pred opero trčila z veo silo skupaj dva kolesarja. Eden je privozil po levi strani Knafljeve ulice proti mestu, drugi je pa vozil pravilno po desni strani in je hotel zaviti v Knafljevo ulico. Na vogalu sta se strahovito zaletela skupaj in je onega, ki je privozil iz Knafljeve ulice, kar v loku vrglo s kolesa na pločnik, kjer je nezavesten obležal. Na pomoč so takoj priskočili pasanti, ki so ga položili na bližnji rondo pred opero in telefonično obvestili reševalno postajo. Z reševalnim avtom so ponesrečenega kolesarja, katerega indentite-te še niso ugotovili, prepeljali v bolnico. Ponesrečenec si je pregriznil jezik in tudi na glavi ima manjšo rano. Drugi kolesar je kmalu po nesreči izginil in njegovo ime ni znano. Sorzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2313.18—2324.57, Berlin 1367.36—1377.16, Bruselj 799.13 do 803.07, Curin 1108.35—1113.85, London 191.14—192.74. Newyork ček 5737.42 do 5765.68. Pariz 225.82—236.94. Praga 170.56 do 171.42. Trst 294.35—296.75. INOZEMSKE BORZE Crnih: Pariz 20 27. London 17.275, New York 519.62 Bruselj 72.10, Milan 26.60, Madrid 42.50, Amsterdam 20870, Berlin 123.55, Sofija 3.75. Praga 15.39, Varšava 56.15, Bukarešta 3.065. Ljubljana, 16. novembra. Jutri dopolni 75 let Lovšinov* mama v Gradišču. Dolga so leta, polna dela in skrbi ter prepolna dobrote. Vsa Ljubljana pozna to najstarejšo gostilničarko v mestu kot dobro gospodinjo* pa rudi kot izredno pametno in razsodno ženo, ki je njen svet vedno zlata vreden. Elizabeta Lovšinova je bila rojena 17. novembra 1857 v Železnikih pri Koblarjevih in je sestra našega znamenitega zgodovinarja, pokojnega dekana Antona Koblarja. Kmalu je prišla v Ljubljano, kjer je zaslovela kot najboljša kuharica. Bila je v službi pri škofu Vidmarju in pri prvem slovenskem deželnem predsedniku baronu Winklerju. 2e vpliv brata Antona jo je vzgojil za zavedno Slovenko, življenje v družini slovenskega deželnega predsednika ji je pa potrdilo vero v zmago in lepšo bodočnost Slovencev. Mnogo let je minilo, kar se je poročila z uglednim ljubljanskim posestnikom in gostilničarjem Andrejem Černetom, drugič je bila pa poročena z znanim igralcem Francetom Lovšinom. Od tedaj je postala njena gostoljubna hiša zbirališče slovenskih igralcev in pevcev, ki se še sedaj tako radi zbirajo ob svoji najpožrtvovalnejši podpornici in vedno dobrohotno naklonjeni prijateljici. Ko je 1. 1910. France umrl in ko je že mnogo prej izgubila tudi svoje otroke, je vse svoje materinsko srce posvetila revežem. Že čez 40 let je gosti ln i čarka, a še ni bilo dneva v teh desetletjih, ko bi za njeno mizo ne sedeli revni študentje in bi iz njene kuhinje siromašne žene ne nosile polnih loncev. Hiša Lovšinove mame je pravi azil vseh podpore potrebnih. Jubilantka je tudi vedno odkrito naprednega duha, saj je med najstarejšimi naročnicami našega lista in od prvega dne naročnica >Jutra<. Vsa napredna društva trkajo na njena vrata in kadar je požrtvovalna nabd-ralka Kola jugoslovenskih sester ga. Gašper-linova v zadregi, skoči kar k svoji sosedi Lovšinovi mami, pa lahko pomaga revežem. Le maJo mecenov pozna naš narod, med njimi je pa gotovo tudi ga. Elizabeta Lovšinova. Ko je pred leti smrt prekinila življenjsko delo njenega brata Antona Koblarja, da je moral zapustiti nedokončan ogromen materijal za zgodovino naše dežele, zlasti mesta Kranja, je takoj ponudila tako visoko vsoto, da se ta tvari na uredi, kakor doslej še nobena slovenska žena ni žrtvovala za kulturne namene- In ko se navzlic temu ni našel znanstvenik, ki bi bil dokončal Ko-blarjevo delo in ga izčrpal do dna, je bila ga. Elizabeta Lovšinova pripravljena in je še vedno pripravljena dati za slovensko zgodovino tako vsoto, kakoršno so darovali le oni slovenski meceni, ki imajo spomenike v Narodni galeriji. Navzlic častitljivi starosti je Lovšinova mama še vedno bistra in krepka ter središče svojih stalnih gostov, zakaj za vsakega ima dobro in prijateljsko besedo. Kaj je pa plemenita žena storila za svoje sorodstvo, pa vedo sami najbolje. Pri vsej svoji vzorni človekoljubnosti je pa Lovšinova mama svojo pomoč vedno prikrivala ter nikdar m svil te val a hvaležnosti in časti. Lovšinovi mami še mnogo mirnih in zadovoljnih zdravih let, mecenatski dobrotnici revežev in naše kulture pa mnogo posnomal-cev in posnemalkf Za blagor naših želodcev Večina živil se je podražila. — Cek> zdfnate glave so že dražje. Ljubljana, 16. novembra. Za blagor naših želodcev je bilo tu»di danes dobro preskrbljeno na živilskem trgu. Sicer trg ni bil založen tako dobro kot ob sobotah, vendar so se gospodinje lahko založile z vsem, če so prišle tudi dobro za* ložene že na trg. Da cene niso tako postranska stvar za Ljubljano, kjer je po mnenju nekaterih doma blagostanje, se je poznalo pri mesarjih, ki so prodajali govedino ceneje, zlasti pri onem, ld jo prodaja po 5 Din kg. Tako se je poznalo tudJi drugje, da gospodinje ne prihajajo z nabasan i mi mošnjički na trg. Umna gospodinja si naredi proradim, koliko sme izdati na trgu in zato mora pač sama znižati cene, če so previsoke. Če pa to ni mogoče, tedaj gospodinje ne odhajajo s trga s tako napetimi cekarji. Meso se je torej podražilo in pri mesarjih ne moreš barantati. Morda zdJaj prodajo nekoliko manj mesa, toda pozimi se meso lahko podraži, ker se ne pokrvari tako hitro kot poleti. Kljub nekoliko višjim cenam je pa pri mesarjih se vendar nekoliko živahno, zdaj se pač začenja sezona za meso. Včasih je bila znatna raz* lika med cenami svežega in prekajenega prašičjega mesa, zdaj je pa prekajeno meso po 16 do 20 D;n kg, sveže pa po 16 do 18 Din in meso odo j kov po 20 Din. Nekateri ljudje razlikujejo goveje meso od volovskega ter smatrajo, da je goveje meso samo kravje. Razlikovati je pa treba goveje meso samo toHko med seboj, da je (najbrž) po 6 do 8 Din kravje, od 8 do 12 pa volovsko. Pripomniti moramo, da nekateri mesarji še vedno prodajajo meso po starih cenah (6 do 8), d očim drugi gledajo zelo na kvaliiteto mesa. Jabolk je bilo na trgu danes zotpet toliko, kot na velikem sadnem sejmu. Med prodajalci so brli poleg kmetov tudi prekupčevalci. Slednji prodajajo jabolka skrbno vložena v zabojih- Kmetje v splošnem ne prodajajo tako lepih jabolk, ker se jim med prevažanjem obtolčejo. Ponri* shri je treba, da nekateri kmetje pripeljejo ena in ista jabolka na trg po večkrat, in da doma navadno imajo primernih shramb za sadje. Cene še niso poskočile, dočim so se lani ob tem času že začele dvigati. Ljudje imajo še mnogo sadja, kon-zutmentov pa ni dovolj. Sadje je letos tako poceni, kot smo si že dolgo želeli — namreč meščani, kmetje seveda ne. Danes so prodajali jabolka izbranih vrst po 3 Din. Za uadrobno prodajo je to nizka Hruške, ki jth prodajajo kmetje, so vedno nekoliko dražje od jabofk, v splošnem so jih pa prodajali danes po 3 Din kg. Med sadjem je bilo še nekaj gob, precej sivk, liter po 1-50 in malo jurčkov, kj so brli že nekoliko črvi vi. merica po 4 Din. Na zelenjadnem trgu je prodajal prekupčevalec »bundovo« (bučo) za pečenje aH za štruklje, odrezek po 2 Din. Dobro je bil tudi založen s česnom, ki ga je ponujal po 6 Din kg, in z ohrovtom, ki je bU pri njem po 2 Din. Zelenjave gospodinje ne čislajo več posebno, najbolj kupujejo kislo repo in zelje. Letos kmečlke prodajalke zelo konkurirajo z zeljem Trn ovca n k. Trnovski poklicni zeijarji se drže trdovratno stalnih cen, toda gospodinje gleda* jo predvsem na ceno. Dinar pri kg zelja odloča, da je pri kmečki prodajalki, ki prodaja zelje po 3 Din kg, dočim ga Trnov-čanke ponujajo po 4 Din. vedno gneča, Repo prodaja po 2.50 Din, Trnovčanke pa za 50 par dražje. Prepričaš se lahko, da je fco kmečko blago tudi dobro ter da morda niti ne zaostaja za trnovskimi produkti. Druga pristna zelo čislana domača delikatesa je fižol. Sploh je pa fižol še zdaj prava narodna jed- Na trgu ga je bilo danes dovolj po 4 Din Irter. Seveda je bilo dovolj še vseh drugih dobrot, ki jih ni treba posebej omenjati. Na perutninskem trgu kažejo jajca še vedno »tendenco navzgor«. Gospodinje godrnjajo, češ, saj ni veHka noč, čemu so torej jajca tako draga! Seveda ni velika noč, zato se pa jajca tako hitro ne pokvarijo. Zdi se. da so se kurjemu štrajku pri* družile gospodinje, namreč, da nočejo več kupovati jajc. Par jajčk je torej po 2.75, prodajalke pa nas tolažijo, da se bodo jajca podražila. Se ena tolažba: na Sv. Petra nasipu so danes kazale tudi zeljnate glave tendenco na?vzgor. Zelja namreč zdaj že m mnogo in kmetje nastavijo nekoliko višjo ceno če je manj blaga na trgu. Po številu so ponujali zelje komad po 1-50 Din do 2.—b priznati je pa treba, da je bilo zelje res lepo. Po teči so ga pa prodajali od 1.25 do 1_50 Din kg. Krompir so tu in tam ponujali celo po dinarju, v splošnem pa po 80 do 90 par kg. Za zelje so se ljudje bolj zanimali kot za krompir, sicer pa je bila kupčija slaba. Pristopajte k Vodnikovi družbi Stran 2. »SLOVENSKI NAROD«, dne 16. novembra 1932 Zz praktično omiljen je bede Nekaj misli k današnji seji osrednjega pomožnega od- bora dravske banovine Ljubljana, 16. novembra Da moramo res računati z brezposelnostjo, smo končno ugotovili- Po dveh letih vedno huj^e bede je prodrlo spoznanje, da je brezposelnost s svojimi posledicami problem, ki ga ne more reševati in resiti posameznik; treba je zastaviti vso moč, ki je koncentrirana v družbi >zgoraj<. v oblasti, da omilimo m zajezimo rastočo bedo. Ne le, da je družba dolžna vedno smotreno ter z vso skrbjo zdraviti svoje rane, da torej mora oblast pokazati svojo moč in vpliv tudi tedaj, ko je treba pomagati ljudem, mora vzbujati res zaupanje v svojo sposobnost in da se zaveda težkih nalog. Brezposelnost je mnogo hujše zlo kot n. pr. velike elementarne nezgode, je prava narodna nesreča, čeprav smo ji doslej posvečali mnogo, mnogo premalo pozornosti v primeri s pomembnostjo tega katastrofalnega zla. Zato bi morah sodelovati pri praktičnem reševanju vprašanja, kako omiliti bedo vsi. prav vsi- Zdaj je storjen prvi korak: na banski upravi 30 začeli smotreno obravnavati to. zdaj najaktualnejše vprašanje: izvoljen je odbor, ki bo vodil veliko pomožno akcijo. Toda konkretnih ukrepov še ni; prihodnja anketa bo morda zaključena s pozi-tivnejšimi uspehi. Danes popoldne ima osrednji pomožni odbor dravske banovine na banski upravi sejo, ki se bo na nji konstituiral izvršilni odbor. Da bi le bilo njegovo delo plodonosno. Pokazalo se je, da je volja dobro. Toda najbolj kočljivo je vprašanje sredstev. Na anketi so ugotovili, da je brezposelnost zavzela pri nas že v resnici katastrofalen obse u, približno desetina prebivalcev naše banov'jie bo pozimi brez kruha, če mu ne bomo pomagali. Devet desetin prebivalstva mora torej vzdržati, prehraniti ostalo desetino. Sredstva Borze dela so tako ueznatna, da dobe brezposelni le po 200 Din na leto, če bi denar razdelili enakomerno, kar pa praktično prav tako ni mogoče, kot živeti brezposelnemu z 200 Din na leto. Sicer je med omenjeno desetino tudi nekaj brezposelnih, ki so kolikor toliko preskrbljeni, imajo borne domove, ali jih pa preživljajo sorodniki. Koliko je absolutnih brezposelnih, t. j. reveže v, ki nimajo pod milim nebom ničesar in nikogar, je pa težko ugotoviti, čeprav bi bilo zelo potrebno, kajti najprej je treba pomagati najpotrebnejšim. Torej, kaj je treba storiti? Kaj je s konkretnimi predlogi'.' Kje vzeti sredstva in kako jih uporabiti? Res je treba uvesti evidenco brez{K>sel-mh. težko je pa reči, da je prvo in najpotrebnejše ta evidenca. prvo so sredstva Vendar so pa računali že s sredstvi, ko so govorih o točni evidenci brezposelnih. Govo-rili so o tem v zvezi s centralizacijo pomožnih akcij, da bi bilo podpiranje brezposelnih (po karitativnih društvih, občinske pomožne akcije itd.) smotreno. pregledno ter čim uspešnejše. Pri tem pa seveda ne smemo pozabljati, da ne more nihče računali z vso zanesljivostjo, koliko sredstev bodo lahko zbrale letos pomožne akcije, kj bi se naj centralizirale; jasno je, da posledic brezjn>-selnosti ne bomo omilili dovolj z dobrodelnostjo in da se ljudje čedalje manj navdušujejo za pomožne akcije, ki slove na dobrodelnosti. Pomožna akcija mora sloneti na realnejši podlagi: vedno bolj je živa zahteva po radikalnih ukrepih za umiljenje bede po brezposelnosti. Toda s temi ukrepi, da bi se uvedlo zakonito podpiranje brezposelnih potem zavarovanja proti brezposelnosti ali s prispevki zajx*sle-nih delavcev, njihovih delodajalcev in sorazmerno z državnimi prispevki, še nihče dovolj resno ne računa. Sploh moramo priznati, da si niso še na jasnem, kako priti do sredstev. Res konkreten predlog jc nedvomno zastopnika DZ. da se naj uvedejo ob ve/mi prispevki za podpiranje brezposelnih, in sicer, da bi prispevali zaposleni po 2 Din mesečno, delodajalci pa po 4 Din od vsa- kega zaposlenega delavca. Zdi se pa, da temu predlogu niso bili vsi naklonjeni, čeprav niso ostali predlagali nič konkretnejšega. Nedvomno bi pa bil ta ukrep najprimernejši, dokler ni uvedeno obvezno zavarovanje za primer brezposelnosti. Moramo se pa na drug: strani že zdaj prav resno vprašati, kaj bo, če bomo nalagali zaposlenim vedno nova bremena, zlasti tistim, ki se že itak komaj preživljajo. Zdi se torej, da še vedno ni načelne jasnosti, čeprav je volja dobra, kako pomagati brezposelnim, in da se očitujejo nasprotja med posameznimi činitelji. Med tem trka zima na vrata. Armada brezposelnih se pre-roja v poklicne berače in beraštva ne bomo mogli več i dpraviti. ko se bo vkoreniniJo. Če pa ljudje ne bodo mogli več beračiti, se bodo /ločini množili še bolj. Ko tako začrta vajo smernice, ki naj pokažejo izhod iz tega zamotanega vprašanja, tu in tam tudi greše nekoliko, kar pa lahko postane usodno. Ali se ne zdi praktično neizvedljivo odgnati vse brezposelne v njihove občine? Oe je to sploh mogoče in tako potrebno, redaj bomo doživeli pravo pravcato preseljevanje narodov. To pa bi še ne bila takšna nesreča, če bi s tem brezposelnim kaj pomagali. Lahko je reći. da kmečke občine vsaj lahko prehranijo svoje brezposelne občane. Toda, kam bodo vtaknili v takšnih občinah še brezposelne, ki nimajo strehe in ničesar? V občinske zapore? V mnogih podeželskih občinah pa nimajo niti zaporov, dočim najbrž ni občine, ki bi ne imela že dovolj občinskih revežev na ramah, revc/ev. ki jih preživljajo s takšno težavo in nejevoljo, da jih prištevajo med šibe božje . . In pomislite, da je bila letos huda suša, ne pozabite, da kmetje niso bili Š9 nikdar tako obubožani, kot so zdaj. in p »mnite, da je kmetom socijabi skrbstvo za brezposelne še povsem tuje. Kdo more jamčiri. da bo brezposelnim s tem kaj po-magano, če jih bodo po>!ali v njihove občine, da jim bo kdo tam res rezal kruh — in. kar je zdaj pozimi še važnejše — da jim bo nudil streho? Izvesti centralizacijo evidence brezpo selnih tudi ne bo najbrž lahko, a evidenca ie neobhodno potrebna. Tudi to najbrž ne poide brez stroškov. Zaradi evidence bi bilo seveda potrebno tudi prepovedati brezposelnim preselje \anje iz kraja v kraj. Res je »potepanje« brezpomembno, ker d i dela nikjer Vendar bo pa najbrž praktično neizvedljivo zabra niti brezposelnim, da bi ostali stalno v enem in istem kraju. Že zaradi osebne svobode ta stvar ne pojde. saj je delavec končno tudi človek: ali naj brezposelne ta korekoč kontiniramo — pač zato. ker so brezposelni? Brezposelnim jc nemir že v krvi. vedno iščejo dela. čeprav ne kaže Qič. da sa bodo dobili. Ne more se pu reči, da romaj oči brezposelni ne dobe tu in tam priložnostnega dela. s katerim jim je vsaj nekoliko pomagano. Če bomo hoteli pomagati brezposelnim t j::\nimi deli. se občine, v katerih bodo javna dela. ne bodo smele hermetično za-pret: proti drugim občinam, delavci iz vse banovine bi morali imeti enako pravico do zaslužka in predpravico pred delavci iz drugih banovin. Delavci pri javnih delih bi pa morali biti tudi vsaj primitivno zaščiteni, določena bi morala biti minimalna mezda. Z javnimi deli je pa pomagano navadno le gradbenim delavcem, zato bi pa ne smeli pozabiti še na ostale delavce. Menda nas to upanje ne vara kot nas je že marsikak-no. da bodo odločujoči čini te! j i ukren'M kmalu kaj konkretnega ter radikalnega. d;i bo brezposelnim pomagano v re , rici — z dejanji, ne le z lepimi toLažba-'. Vse kaže, da bo treba malo rezati v živo, pa čeprav bo bolelo. Drugače ne pojde. upravo, da dovoli en tedenski tečaj za deška ročna dela. Vodil bi ga učitelj 2uk >vec. Priglasilo sa je takoj trideset učnih oseb Tudi za lutkarski tečaj, ki ga priredi po božiču tukajšnje Sokolsko društvo, jc velike zanimanje is že nad 20 prija vijence v. K sklepa je še sreski šolski nadzorni g. Fran Zagore tolmačil učiteljstvu dolžnosti šolskih občin do šol? n do učiteljstva t£T jim dajal smernice za sestavo proračunov. Popoldne in ves naslednji dan se je nč' teljstvo povečini udeležilo sokolskoga prosvetnega tečaja. Zborovanje novomeškega učiteljstva Predsednikovo poročilo. — Zani o Južni Novo mesto. 15. novembra. V soboto je zborovalo naše učite!jstvo. ki je udr r>eno v novomeškem učiteljskem društvu JUU, na deski osnovni šoli v Novem mestu. I Jeležba jf bila zelo dobra. Najoddalnejše učiteljstvo je prišlo na tova-riški sestanek. Mnogo je k obilna udeležbi pripomoglo rudi dejstvo, da je novomeška sokolska župa za to priliko organizirala dvodnevni prosvetni tečaj, ki se ga je osobito okoliško učiteljstvo udeležilo v prav znatnem številu. O tem smo ie poročali. Zborovanje je otvoril m vodil društveni predsednik učitelj g. Vilko Menard. Ivo- | doma je opozoril na gori omenjeni prosvetni tečaj, nato je poročal, da je premeščen iz Dol. Nemške vasi šolski upravitelj g. Jakob Novak v Ljubljano in je društvo z njim izgubilo j^ko agilnega člana, ka je b»! večkrat tudi v društvenem odboru. Sledilo ie dolgo in izčrpno poročilo o zborovanju predsednikov s reskih učiteljskih društev ▼ Mariboru in pročitala se je tam sestavljena spomenica, katero prejmejo vsi merodajni krogi, ki količkaj pridejo v stik z ljudsko prosveto. Spomenica ugotavlja nacijonalno m patrijotsko zavest slovenskega učiteljstva, govori o rrvenšoteketn dehi, ka naj bo šolskemu podrejeno, poudarja potrebo stalnosti učiteljstva. kar bo šoli le v korist ter izraža željo, naj bi o sebi v prvi vrsti od T-čalo učiteljstvo samo. V dravski banovini je organiziranih okoli 40U0 učiteljev in učiteljic, v celi kraljevini 23.000. Po predsednikovem poročira je predaval učitelj Viktor Pirncrt o Jtržni Srbiji, in to še s posebnim ozirom na ljudsko prosveto. Z brzovlakom je potegnil zborovalce m>mo kraljevskega Beograda v Dušanovo carsko Skopi je, orisal ;im je silno nacijonalno zavest, ki sa je v mtšijtm desetletja tam raz mivo predavanje učitelja V. Pirnata Srbiji. vila in ki se jc najbohotneje zrcalila o pr-liki letošnjega kongresa edinega našega p?>-enorskega udruženja »Jadranske straže«. Naslikal jim je one praznične dni, ki nr.; bodo tudi nam dober vzgled in nauk, potem pa prešel na podrobnejši popis Juž *e Srbije. Primerjal jo je z našo Slovenijo, saj sta si v mnogočem tako sorodni, v mnt>-gočern p« dam^tralno nasprotni. M'mo pazljivih poslušalcev so se vrstili tamošnji prebivalci in njihova naselja in njihove aa-vade in vera m jezik. Staro Skoplje, Skopska Crna gora, mejna jezera in K oso--o na 1 je. In k sklepu pa še južmosrbsko šolstvo od turških časov do danes. Živahno ]c bilo sprejeto predavanje, ki je poteklo v tako visoko uro. da sta morali odpasti predavanji učiteljev Lapanjeta in Žukovca o temi »Kako usmeri učitelj pouk k zaposlenju mladine, da < tem odvrača brezdelje In čuva gospodarsko blagostanje kmetskih domov«. Prideta na vrsto na prihodnjem zborovanju, ki bo meseca februarja. Učitelj Fran 2ukovec je za to priliko priredil lično razstavo ročnih del, pov-"*ni cn miniature, ki naj se izdelujejo v so*i pri roko'vornem pouku. Dosepe! je v tej panogi lepe uspehe. Na lanski razstavi ročnih del na deški osnovni šoli v Šmihelu, kjer g. Bukovec poučuje, so prodali nad st*> ko-rradov svojih izdelkov ter iztržili zanje skoro 900 Din. Pletejo cekarje. delajo k •-tace. najruznovrstnejŠa kartonažna deta. pa izdelki iz gline igračke m praktične sr\ari. Vozički, sanke, vrtne ograje in uk* irji, raglje m znamenja oŠ križpr»»:b, pa razne figure in možici in ede jaseice in kdo ve kaj 5e vse. Tudi brusniški šolski :p'av!-telj g. Martin Marine je prišel z ličnimi glinastimi tablicami, porisanimi z narodnio»2 motivi. Sklenilo se je zaprositi prosvetno Potniki ne smejo posedati zasebnikov Ljubljana, 16. novembra. Zad&nja leta se je močno razpaslo pose-čanje zasebnikov po pomikih. Razni potniki obiskujejo od hiše do hiše zasebnike in jim ponujajo v nakup razno manufakturno blago, perilo, ^teklenino itd. Taka kupčija pri zasebnikih je ne le zakonu o obrrh prepovedana, marveč je mnogokrat tudi v škodo kupcu: saj niso redki primeri, da je kupec, ki je ob živalmi zgovornost: potn-ka za navidezno nizko ceno kupil blago, pozneje ugotovi!, da kvaliteta blaga ne odgovarja niti navidezno nizki ceni. Ker je trgovanje potnikov pri zasebnikih v pretežni meri nesolidno, opozarja Zveza trgovskih združenj dravske banovine vse prebiva'srvo na določbe § 143 o obrtih, k: urejuje trgovanje potnikov. § 143 zakona o obrtih določa namreč, da smejo Imetniki obrtov sami ali no svojih trgovskih potnikih na stalnem poslovnem sedežu ali zunaj njega iskati naročila za kolonijalno, špecerijsko blago, za fcme-t jske in rudninske izdcike kakor tudi za manufakturno, konfekcijsko in galanterij-sko blago m perilo vmo pri podjetjih, ki obratujejo s tem blagom. Pr: drrgm osebah smejo :skati za tako bTaso naročil ali po svojih trgov nskih notnftih samo na poziv Velika veČina 5tevi!n:h potrrkov. ki obisku-iejo zasebnike, kupcu je torej preko določb zakona o obrtih in so take kupčije nične v zmvslu § 1J5 zakona o obrtih k? pravi: dn so opravila trgovskih potnikov, sklenjeno z osebami, pri katerih po zakonu ni dovoljeno iskati naroči! — nične. Zveza trgovskih združenj opozarja prebivalstvo tudi na to. da so rudi reklamacije za tako naročeno ali prodano blago navadno breuspešne, ker so na naročilnic običajno klavzirle. ki vsako reklamacijo onemogočajo. V interesu reelne trgovine in pravtako v interesu kupca :e. da se tako protizakonito trgovanje zatre. Zato poziva Zveza trgovskih združenj dravske banovine v lastnem interesu vse zasebnike, da ne kupujejo In ne naročajo blaga pottrkh. ki jih ne poznajo in tvrd-kah. o katerh obstoju in solidmosti se niso prepričali. Zveza poziva vse zasebnike tudi, da i: konkretno naznanijo vse primere, v knterrh so bili iz tak:h kupčij oškodovani. Poziva pa tudi obrtne ;n varnostne oblasti, da uvažujejo tozadevne določne zakona o obrtih. Zveza trgovskih združeni tisavske banovine v Ljubljani (Trgovski dom). Iz škofje Loke — Znatne zdravniške izprcmetr.be. Vojaški zdravnik dr. Janez Gantar, rodom iz Smlednika in je rzvrševsii privatno prakso v Thalerjev.i vili, je premeščen v ftio-»tar. Ne njegovo mesto je prišel dr. Bre-zigar. Dolgoletni škofjeloški zdravuiK dr. Jože Rant bo odšei na studijsko potovanje na Dunaju in do nadaljnjega strank ne »prejema. Dobili smo iz Kamnika novo zdravnico dr. Elzo Sossovo, kj bo nastanjena prj Balantu in iz Ljubljane zdravnika dr. Viktorja Kocijančiča, k; se je nastanil v Ogoreevi hiš: v Ntinski ulici. _ Pred slovesno blagoslovitvijo nove šolske zgradbe. Kunec novembra, najbrže 29. t. m. bo nova šolska palača slovesno bi ag«do vijena. V zvezi z blagoslovitvijo bodo prispeli v škof jo Loko predstavniki nasesra javnega življenja, zlasti s prosvetnega področja, šolska mladina bo vmela v župni cerkvi skupno službo božjo, potem I>a bo skromno pQgeč6ena s prispevki, k: jih u-oa zbrati učiteljevo pri prijateljih mladine. Deška šola pripravlja tudi posebno šolsko prireditev, ki naj pomembno slavje še lepše »ivisme. Vso stvar organizirata kra prav. cer lahko le po tem naftnu upamo, da bo škofje Loka pri tekmah uspešno nastopala. Letošnje smučar- je bosta nčvla br. Janko Sion ari in Marjan žigon, ki sta prevzela deoo in naraščaj. Za starejše smučarje so ugotovili ne baš priznalno dejstvo, da goje iz večine vsi smuko brez pravega aietema. Sokolskih smučarjev Imamo nad 80. — S peči je padel. Poldrugo leto star Andrej Kalan, sin posestnika iz Roteč se je prekucnil s kmečke peci na tla. Otro* je padel tako resrečno, da si je nalomil levo nogo. Andrejčka so poslali v ljubljansko bolnico. Z Jesenic — Faliifikati SOdinarskih kovancev so se te dni pojavili tudi na Jesenicah. V soboto popoldne se je pojavil v trgovini g. Rado-slava Dolinarja neznan po kmetsko oblečen mož, ki je vze) nekaj blaga, katerega je plačal z 20— Din kovancem. G. Dolinar, ki ima precej slab vid, mu je takoj odštel preostanek denarja, nakar je neznanec odšel. Proti večeru pa se je rjrlaeil v pekari ji gosp. Antona Peteča ter zahteval za 2— Din kruha in ga plačal z 20.— Din kovancem, vzel od Petača Din 18.— in izginil v no5. Ko sta trgovca zvečer preštevala denar, sta opazila vsak po en zelo dobro izdelan fal-zifikat ter zadevo prijavila orožnikom. — Novi grobovi. Po daljšem boiehanju je v soboto popoldne preminul v 71. letu starosti g. Franc Pikon, upokojenec bratov-6ke skladnice na Jesenicah, stanujoč na Ja-vorniku. S pokojnikom, ki je bil miren in blag Človek, je preminul delavec stare garde, ki je prišla pred dolirimJ desetletji iz bohinjskih železarn na Jesenice. Bil je dolga leta zaposlen kot topilec v martinarni KI D. dokler ni bil pred 5 leti upokojen. Bil je vedno naprednega mišljenja. Kot on sam, tako je tudi njegova številna družina vseskozi naprednega mišljenja ter se udejstvu-je v naprednih in kulturnih organizacijah. V bolnici bratovske skladnice pa je v noči od sobote na nedeljo preminul v 60. letu strosti i». Malej Jernej, dolgoletni delavec v železarni KID na Javorniku Pokojni je bil tih in marljiv delavec, ki je posvetil vse svoje življenske sile svoji družini in delu v Tovarni. Pravkar bi imel biti po Boletnem delu upokojen, pa mu je smrt prekrižala počitek v jeseni življenja Bodi pokojnikoma ohranjen blag spomin, težko prizadetim pa na>e iskreno sožatje! — Dramatični od*ek »Svobode« podružnice Jesenice je priredil obe zadnji soboti in nedelji Štirikrat zaporedoma prvo slovensko kolektivno dramo -Hlapec Jernej in njegova pravica« Dama |e bila zelo lepo podana ter Jc Skofovo klet<. mu je neznani uzmovič odnesel z voza dragoceno mazilo. KOLEDAR Danes: Sreda 16. novembra, katoličani: Otmar, Vecerin, pravoslavni 3. novembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Rasputin. Kino Ideal: Božanska noč. Kino Dvor; Zadnja gala predstava cirkusa VVolfson. Sadjarsko in vrtnarsko društvo: predavanje nadzornika g. Streklja ob 18.30 v preda valnici mineraloškega instituta na univerzi Davčno predavanje g. dr. Likarja ob 20 v dvorani Trgovskega doma. DEŽURNE LEKARNE Danes: Trnkoezv, Mestni trg 4 in Kamor Miklošičeva cesta 20. Vabimo Vas na brezobvezno poskušnjo z Avguštinovlml esencami pripravljenih likerjev. Ce si sami pripravite liker, je poceni pa Se bolj Vam tekne! Prepričajte se pr. nas — malo šilce Vam ne bo škodovalo. DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana Prešernova 5. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 16. novembra: Marij. Red B. Četrtek, 17. novembra.: Ob 15. uri Celjaki grofje. Dijaška predstava po globoko raiižajuh conah.. Petek, 18. novembra: Zaprto. Marij, interesantna P»grn<>lova igra, se ponovi drevd ot> 20. v naSi drami za red B. Celjski grofje kot dija&k« predstava. V četrtek, dne 17. t. m. popoldne ob 35! se uprizore Kreftov! Celjeflci gTofje kot dijaška predstava po globoko znižanih cenah.. Najdražji sedež je 20 Din, gaJerijski pa 7 odnosno 5.50 Din. Dijaško stojišče stane pa 3.50. V četrtek zvečer ostane drama zaprta. Mladinska igra Srce Igračk se ponovno uprizori v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15. uri v ljubljanski dramL OPERA Začetek ob 20. Sreda, 16. novembra: Erika. Red Sreda, četrtek, 17. novembra: Turandot, Red D. Petek. 18. novembra: Zaprto. Sobota, 19. novemtora: Manon. Premiera. Drevi ob 20. se poje v običajni zasedbi Simonćic-Gregorčeva opereta Erika za stalni abonma Sreda. Opera Turandot v deloma novi zasedbi. V četrtek, dne 17. t. m. se poje Puccinijeva posilednja opera Turandot. Pri tej predstavi poje naslovno vlogo kitajske princese Turandot gospa ThJerry-Kavčni-kova, pregnanega tatarskega kralja g. Be-tetto. Predstava se vrši za red D. Manon na slovenskem odrn. V* soboto, dne 19. t m, bo prva letošnja uprizoritev prekrasne Massenetove opere Manon. Letošnja uprizoritev se bo v marsičem razlikovala od Manon, ki je bila v prejšnjih sezonah uprizorjena na našem odru. Letošnja izvedba ima popolnoma novo zasedbo, novo inscenacijo in novo režijo. Prvič se bo pela tretja slika, ki se je do sedaj navadno izpuščaja in ki je znana pod naslovom >Oours-la-Redne«. Muzikalno vodstvo opere je v rokah kapelnika Stritofa, režijo pa ima g. režiser Debevec. Grehi prihajajo na dan Ljubljana, 16. novembra. Vlomilca Davorin Novosei in Adoli Bi-zovišek. ki sta bila zasačena pri vJomo v trgovino Ivanke ŠmaJčeve na Marijinem trgu. sta b^a včeraj in danes dopoldne na policiji zaslišana. Na dan so prišle prav zanimivo stvari. Novosei m Bizovišek s*a se pustila za-kdeaiti v hišo ŠunaJceve, Bila sta brez kujoča in tudi vlomilskega orodja nista imela. Zato sta ugibala, kako se bosta izmazaia iz hiše, napravila »ta pa tudi načrt kaj je treba storiti v primeru, da ju SmaJčeva zasači. Dobro sta namreč vedela, da starauie p. Stmalčeva v hiši in da se utegne vrniti. Za vsak slučaj je imel Novosei pripravljeno vrv in pa tudi cunje in dogovorila sta se z Bizoviškom. da bosta gospo v primeru, če ju izsledi jiapadla ki zvezala in ji zamašila usta. Potem bi jo prisilila, da bi jima sama odprla vezna vrata. Ko pa sta zagiedala gospo — tako pripoveduje Bizo-višek — jima je poigum u-padel. O BizoviSku je izpovedal njegov so-spodar, da je bi* famt pri njem že deli časa v shižbi, da pa je bil vedno zanesljiv, priden in pošten. Kasira! >e rudi denar, vendar so bili vsi račun: v redu m je denar točno prinašal gospodarju. Kaže pa. da fant ni tako nedolžen. Popreje je bil namreč uslužben pri nekem trgovcu v Linhartovi ulici. Tud; takrat je bi! izvršen pri doti čn eni trgovcu vlom in so odnesli tatovi 2400 Din. l-zginili sta tudi dve kolesi. Takrat je policija osumila tatvine dva druga, vendar ju je morala zaradi pomanjkanja dokazov izpustiti. Ni zključeno. da »e Bi-zovisek jtzvršil ta vlom kar bo seveda ugotovila šele nre:skava. Novoselu je policija zaplenila ukradeno moško kolo. To kolo je prodal Novosei brezposelnemu mehaniku R. iz Ljubljane, ki je bil danes tudi povabljen na policijo. Pri zasliševanju so na kriminalnem uradu ugotovili da se R. peča s proda io Koles, ki mu jih prodajajo drugi. Pri njem so našli šestavne dele šestih koles, za katere bo policija skušala ugotoviti, kje Mh je R. dobil. Prepočasi |e vozil. — Zakaj s< pa prišel pod kliuč? — Ker sem prepočasi vozil z avtomobilom. — Prehitro, s? hotel reči. — Ne. prepočasi. Lastnik avtomo-bHa me je namreč dohitel. /SLOVENSKI NAROD«, dne 16. novembra 1932 Stran S. Elizabeta Bergner Najkrasnejia filmska umetnina! Film, ki bo ostal vsakomur neizbrisno v spominu! |J (J Q 1 t ustne Forster Dnevne vesti na razpoloie- — Notarske vesti. Notar rro v Mariboru Ivan Ašič je prčel pos.o-vatf kot novopostavHen; notar v Mariboru Včeraj sta pričela poslovati notar n. razp. ▼ Tr^bnem Fran Maatnafc kot novo« postavljeni notar v Trebnjem in notar na razpoloženju v Mariboru dr. fvo $or!i kot novopo^tav'.ieni notar v Marfbr>ru; 1. decembra pa prične poslovati notar na razpoloženju v Ljubljani dr., Andrej Kuhar kot novopostavHen- notar v Ljub'; 2:: — Diplomiral je z odličnim uspehom za izrženjerja gTadbene stroke na ljubljanski univerzi dne 16. t. m. Ltubljaucan g. Milan Pajk. brat pokojnega slovenskega literata Petra Pajka. Cest:tamo! — Razpisane službe. Ranska uprave dravske bmovSoe rarpi^uje mesto upravnika mariborskega Dečjega doma v Maribora. Prošrjp je tr»*ha vložit: do 30. t. m. Na banovinski cesti st fSl Trojanp—Izlake — Kandrše (Vače) v odseku od vasi Mlinš (Most) do vrh klanca nad Vač j mi z odcepom brdska nuja. to jc na banovinski cesti II. reda St. 6. v skupni i/rn« ri 6.660 km se odda mesto hanovm^kega cestarja. Prošnje je vložiti do 30. t. m. nn sreskem cestnem od Horu v Litiji. G'avna bratovski Malina za zavarovanje rudarskih delavcev in nameščencev v Sora;e-vu razpisuje mesto pogodbenega zdravo« ka pri državni železarni in rudn Uu v Vare šu. Prošnje j€ treba vložiti do 30. t. OB. — Vsa mesta zasedena. Notranje ministrstvo nima voc praznih mest, zato v letoSnjean proračunskem letu ne bo več sprejemalo novih mori. Ce bi bilo treba katero mesto zasesti, bo ministrstvo sprejemalo samo 'li-plomirane pravnike. — Tehtanje motornih vozil. Uprava policijo v Ljubljani obiavlja. da se vrsi uradno tehtanje motornih vozil vsak petrk, in sicer: 18. in 20. novrmbra ter 2.. 9-. 18. in 28. dec. 1932 med 9. in 10. uro na mestni tehtnir: v Ljubljani. Cfosposvetska c. 17. Lastniki motom i h vozil se opozarjajo na čl 106 spremenjenega taksnega in pr jc-tojbinskega pravilnika glasom katerega morajo biti motorna vozila uradno tehtana do konca leta 1982. — Iz > službenega lista«. ^Službeni Hat kr. banske uprave dravske banovine« č&~ 91 z dne 16. novembra objavlja pravila o opravljanju praktiertega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjskih Sol tn tečajev, izpremernbo pravilnika za uporabljanje zakona o zaščiti domače lesne industrije, popravek v uredb4 o izpremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni pmmet. popravek k spisku luksuznih predmetov, pravilnik za izvrševanje dimnikarskega obrta. maksimalni cenovni k za d'mnikaraka dela in razne objave iz »Službenih Novin« — Prepoved zahajanja v kK'tne. Okrajno sodišče na Brdu je prepovedalo de'avs cu Ivanu BrPzniku z Vira za ha janje v krčme za eno leto. — Uli q|h1'l kužne b*>I^zni v dravski ban«\ini. 10. t. m. je bilo v dravski banovin: 55v:n.jska kuga na 173 dvorcih, svinjska rdečica na 41. gniloba čebelne zaloge na 4. vraničui prisad, steklina in perutninska kolera pa vsaka na enem. — Prepovedani publikaciji. Notranje ministrstvo je pretKivedalo razpečavanje št 21 in 22. zairrebskpca lisia Modemi hoteit za meseca september-oktober. državno tožilstvo v Zagrebu pa knjigo krškecra škofa dr. Sre-brniea ->Cerkvi svobodo-. Rumunski list >Temischwar»xr Zeitunng' je v naši državi zopet dovoljen. — Oddaja kolodvorske restavracije v Novem mestu v zakup. Predmetna licitacija se vrši 15. decembra in ne IS. novembra, kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. _ Nova grobova. V Mostah je umrla po dolgotrajnem bolehanru ga. Terezija Keber iz ugledne ljubljanske meščanske Pi&kurjece rodbine in sestra požrtvovalne predsednice Kola jug. sester v Mostah, sie. Marice Kr.i-barjovo. Poročena je bila z znanim zidarskim mojstrom Jernejem Kebrom ter je d> živela 63 let in vzgojila pet otrok v narodnem duhu. da «o zlasti delavni pri Kolu jug. sester, ki mn io bila tudi pokojna vedno najpožrtvovalnejša sotrudnica. Pogreb bo jutri ob pol 15. iz Slapničarjeve ulice 10 v Mostah. — V Ljubljani je pa v častitljivi starosti 82 let izdihnila -a Neiika Lindtnerjf-va roj. Tav>. mati crlavnesa knjigovodje Narodne tiskarne g. Henrika Lindtnerja. Pogreb bo jutri ob 15. iz hiše št. 4 na Žabje k u-Blagima materama časten spomin, sorodstvo pa naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in zmerno hladno vreme. Včeraj ie bilo jasno v Mariboru in Splitu, ilrucpd pa oblačno. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 14. v Skopi ju 10. v Zagrebu T, v Ljubljani f>, v M..riboru 5. v Beogradu 4 stopinje. Davi so pa imeli v Mariboru 'n lieosradu že 2 stopinji pod ničlo Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.3. tem pera ti ra je znašala 1 stopinjo. — Težka nesreča. V Naklem pri Kranju. 3e je včeraj zjutraj pripetila težka nesreča, katere žrtev je postala 541etna delavčeva žena Marjeta Pahor. Ko ie lezla na pod. ji je na lestvi spodrsnilo in padla je več" metrov globoko tako nesrečno, da si je zlomila hrbtenico. Popoldne so jo z vozom prepeljali v ljubljansko bolnico Njeno stanje je zelo resno kljub temu pa zdravniki upajo, da bo okrevala. Če bo pa nesrečnica okrevala, bo pač hroma vse življenje. — Z nožem nad nasprotnika. Ko ©e je snoci vrača1 211etni delavec Janez Smolnikar iz Šmartnega pri Kamniku od vasovanja domov, sra je nekdo napadel z nožem in ga štirikrat sunil v prsa in med rebra. Hudo ranjenca Smolnikarja so prepeljali v ljub!jan-sko bolnico. Vzrok surovega napada ni znan. zdi se pa, da gre za ljubosumnost. — Zagonetna -*mrt elegantne dame. Pri BaČkem Petrovem selu so našli v ponedeljek popoldne truplo mlade, elegantne dame. Truplo je ležalo en dan v vodi. Najbrž gre za zločin, ker niso našli pri utopljenki ti i t i nakita, niti denarja. — Avtomobil in milo luk^nz. Finančni minister je izdal odredbo, ki se z njo popolni seznam luksuznih predmetov z avtomobili razen tovornih, in milom, če stane nad 30 Din kg: izvzeto je milo za medicinske svrhe. — Samomor mlade "lužkinj**. Včeraj se je zastrupila v Zagreba s plinom 201etna 9 užkinja Marija Puhek. Cd noč se je zaprla v svojo sobo in izpustila plin. V smrt jo je pognala baje nesrečna ljubezen. _ Smrt pod vlakom. |Jn Virovitici si ,e končala v ponedeljek življenje Danica Cik-var rojena Grgaein. Skočila je pod vlak. ki jo je strahovito razmosaril. S smrt je š!a, ker jo je mož zapustil. — Tudi Anka Slaiueva umrla. V Karlovcu je umrla tudi druga žrtev pretresljive ljubavne tragedije Anka S'ančeva. Vitomir Alekšič, ki jo je težko ranil, je umrl ie drugi dan v bolnici, kjer je izdihnila v ponedeljek zvečer tudi Ank;.. — Izpred >arajev>kega tojn**ga sodišča. Vojuo sodišče je obsodilo na 10 mesecev zapora Jakoba Lavša, ki je po nemarnosti povzročil smrt "nega orožnika, drugega pa ranil. Bil je z drugimi vojaki v Crni gori in Je s puško ravnal tako nerodno, da se mu je sprožila. Strel je zadel oba orožnika. — Volkovj t okoliri Bugojna. V okolici Bugojna so se pojavili volkovi in divji prašiči. Napravili so že mnoszo škode okoliškim kmetom, ki so jim raztrgali več glav drobnice. Lovsko društvo v Bugoinem je prosilo ministrstvo za šume in rudnike, da za okoli co Bugojna ukine lovsko prepoved, da bi mogli ijudje pobiti zveri. _ V Dravo je skočil. Sinoči je opazil neki stražnik na dravskem mostu v Osijeku mofta, ki si je slačil zimsko sukno in se pripravljal skočiti v reko. Stekel je k njemu, toda prišel je prepozno Neznanec je skočil v Dravo in kmalu utonil Na mostu je pustil tri pisma za svojo ženo, za policijo in list»\ Njegovo truplo so na^H pol ure kasneje blizu mosta. Pri niem so našli 600 Din, ki jih samomorilec določil za pogreb. Ugotovili so, da ie samomorilec Ivan Kolarević. star 80 let. po poklicu krojač iz D Jakova. Vzrok samomora ni znan. — Koto-sport ea lovoij: vsakogar s Ra mero. kupljeno pri Fr. P. Zajec. opt.ik Ljubljana. Star: trg 9 Cenika brezplačni* __ij Najmodernejši bnvskj In damsk« salon v palači Grafike se prbporoča. 103-T Pri boleznih želodca, črevesja in presi navijanja privede uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice nrebavne organe do rednega delovanja in tako olaj-i ša tok hranilnim snovem, da preidejo v kri. Zdravniška strokovnjaška izvedenja poudarjajo, da se »Franz Josefova« voda zlasti koristno izkaže pri ljudeh, ki se malo giV^e.jo, »Franz Josefova« g renči ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfitblfane —lj Letošnji novinar-ki koncert, ki bo Ljubljana na njem proslavila praznik uedi-njenja, bo koncertni in družabni dogodek prve vrste. Koncet sam bo na visoki umetniški stopnji, saj nastopijo naše prvovrstne pevske in ula^bene moči. v družabnem pogledu so pa novinarski koncerti že itak tako dobro znani, da ni treba še posebej ^govoriti o tem. Največja in najzanimivejša koncertna družabna prireditev v Ljubljani bo tudi letna 1. decembra v U n ionu. —lj Živahno srradbeno pibanjc je v Gajevi ulici. Zima se naglo bliža, zato delo pospešujejo t^m bolj. Skeletno zgradbo, Zalaz-nikove stanovanjsko hišo, so zbeUmirali do tret;ega nadstropja, ki bo dvignjeno že ta tpden. Pa tudi vogalna zgradba, ki so io pričeli graditi pozneje, se je že dvignila iz tal. Posebno zanimivo je pri teh zgradbah, da so ju začeli betonirati preden so izkopali kleti. Skopali so samo jame za teme je stebrov, kletni izkop bodo pa izvršili, ko bosta zgradbi že pod streho, in ko se jim ne bo treba več bati dežja. Ta način gradnje je pa mogoč le pri skeletnih zgradbah. —lj Lična, nova majhna tržnica je stala nekaj časa na Ambroževem trgu, kjer je bila prej pokvečena stojnica. Zadnje čase so iztrebili tiste značilne ljubljanske stojnice, ki so »krasile« mesto na vseh koncih in krajih Da bi prodajalke vseeno ne bile preveč zapostavljene, so postavili na Ambroževem trgu kiosk za prodajo živil. Takšna imenitna stojnica pa ni kar tako, precej stroškov eo imeli s postavitvijo. Zato so določili 500 Din najemnine na mesec, da bi se gradnja renti-rala. Toda branjevke so precej nadarjene za trgovino, znajo tudi računati, zato ni nobena hotela najeti nove stojnice. Nedavno je kioftk izginil kar čez noč. odpeljali so ga nekam, menda na mestno pristavo, kjer bo počakal boljših časov. —lj Zanimiv večer pri Mi klicu v petek 18. t. m. DruStvo »Krka* bo imelo v petek 18. t m. že III. družabni sestanek v tej se- zoni. Poleg dr- Steletovega predavanja s skioptičnimi slikami o umetnosti Dolenjske in njene metropole sta na sporedu dva kratka Jakceva filma z izleta društva ^Krke< na Gorjance in s Pugljeve slav nos ti v Novem mestu. Zanimiv je zlasti drugi film. ki kaže, kako so se zbrale v Novem mestu več-tisočglave množice, da počaste Pugljev spomin. V filmu nastopijo tudi slavnostni £joviw-niki: predsednik >Krke< g. Rostan. novomeški župan dr. Rezek, pesnik Oton Zupančič, urednik * Ljubljanskega Zvona« Fran Albreht in predsednik LTdruženja gledaliških igralcev Lojze Drenovec. Na sporedu je potem tudi še sekstet pevcev, ki bo zapel več narodnih pesmi! Poleg tega postavi ljubljanska keramična tovarna »Dekor--, katere ustanovitelj in poslovodja je mestni stavbenih g. Karlovšek iz Novega mesta, v rekamno svrho na vsako mizo vazo s pepelnikom, oboje izdelano po načrtu naših likovnih umetnikov. Tako bo ta večer še prav prisrčen, posebno ker bo za nameček še igral jazz Odeon. Ojmzarjamo, da je vstop prost! — lj Otvoritev Sloginili komornih večerov. Zagrebški kvartet, česar člani so znamenite osebnosti zagrebškega glasbenega življenja, bo koncerti ral 25. t. m- v Slogini koncertni dvorani, kino Dvor. Pozdravljamo nastop zagrebškega kvarteta in se ga veselimo. Njegov sloves so utrdili njegovi zmagoslavni koncertni nastopi po evropskih mestih. Kvartet si je izbral za Ljubljano zanimiv spored: Beethoven. BaranoviČ, Schubcrt, Mendelsohn in Ravel. Opozarjamo ljubitelje komorne glasbe na ta koncert, saj jim je le redko dana prilika slišati tako dovršen godalni kvartet - - Vstopnice za akademijo ob priliki 25-fetn'ce Sokola L na Taboru se dobijo od danes naprej do sobote 19. t. m. do 17. v Narodni knjigarni, Stritarjeva ulica od 17 ure dalje pa v društveni pisarn: na Taboru, vhod iz Vrh ovce ve ulice. u. _ Manom slovenskih avtoric Dne 17. t. m. ob 20 priredi prosvetni odsek telesnokulturnesja Iruštva »Atene« v dvorani delavsfce zbornice recitactjsk? večer pod naslovom >\Tanom slovenskih avtoric« Prj večeru bodo sodelovale vz naklonjenost.} č'an:.ce narodnega gledišča Ju-vanova. Slavčeva in Aaričeva, onema nev_ ka era Adles<;o-PoT>ovičeva. plfMEterjToa Ruža Luc'ia PeteMnova in pomnožen Sa-tn sr-jev ženski r>evskj zbor Recitirali se bodo duševni proizvodi s. Stanislave. Hausma-nove. Turnosra'ske, Kvedrove in Jeraieve ter se pele njih usrlasbene pesmi. Va.b-imo cenjeno obč^ns^vo, da počasti snom'n nmr'ih slorensk'h pisateljic s tem. da se n delež7 večera w čim večjem številu. Vstonnina: sedeži po 10. stojišča v pred-PTodaji (fphsaroa Atene., Dunajska 1 a_TC) po 3 Din. s:cer po 5 Din. a— Društvo upokojenk in upokojencev tobačne tovarne naznanja svojim članicam Itn članom, da bo izredni občn-; zbor v petek IS t m ob 15. v restavracij,: »Novi svdt- levo. nrva vrata, Gospnsvets'ka cesta Cenjene članice in člani naj se zanesljivo udeTeži.v> tega zborovanja. — M. žele-zn»"kar. J. župan. EDIXA TRGOVINA CEVTJTTV V ŠEL.EVBTTRGOV1 ITLICI »TF>fPO«. oddelek za jrotovtno, LJUBLJANA, ftelenbnrgova nI. 4, dvorišče —lj Kraievni organizaciji JRKD sa dvorski okraj (IX-, X., XI- in XII. volišče) priredita v četrtek 17. t m. ob 20. v salonu \ gostilne >pri Mraku« skupni sestanek članstva za obe organizaciji, na katerem bodo poročali gg. ljubljanski župan dr. Puc in drugi. Vsi Člani in prijatelji vabljeni! —lj Smučarski tečaj na Suhem (tečaj smuške telovadbe) priredi SPD v Ljubljani. Telovadba se bo vršila počenši 5 17. novembrom, vsak četrtek od 20\ do 21-, in sicer v telovadnici Srednje tehnične Šole. Tečaj bo vodil znani smuški učitelj g. Janez K veder. Tečaja se morejo udeležiti člani in članice SPD proti plačilu enkratne pristojbine 10 Din za vse telovadne večere, kj jih bo najmanj šestero. Dijaki plačajo 5 Din. Pristojbino je plačati v naprej v pisarni SPD na Ma-sar.vkovi cesti 14/1. Kdor plača pristojbino, dobi potrdilni listek, s katerim ima poteui vstop v telovadnico za vse ure telovadbe tega tečaja. Pri telovadbi se potrebujejo telovadni oevlji (copate in podobno). —lj Jugoslovensko-angleSko društvo vabi člane in vse. ki se zanimajo, na današnji redni tedenski sestanek ob 30. v Kongresni kavarni poleg kina Matice. —lj Prva produkcija gojencev drž. kon-se rva torija bo v torek 22. t m. ob 6. pop. v Filharmonični dvorani. —lj Nov odbor društva >Soče< se je pri prvi odborovi seji 11. t. m. konstituiral takole: predsednik dr- Dinko Puc, podpredsednik Ivo Sancin, tajnik Franc Simčič, blagajnik Josip Sfiiligoj, nadzorstvo: Frane BatjeL, Saša Golja in Ludvik Zibema. član eksekutive dr. Kažem, načelnik gospodarsku-socijalnega odseka Lipe Bačnar. predavateljskega odseka prof. Jože Bačič in prireditvenega odseka Tone Ckdar. članarina ostane neizpremenjena ter znaša letno Din 12 in se plača pri društvenem blagajniku Sfiligoju, Gledališka ulica 7/III., kjer se dobe na željo tudi društvene položnice- Vse dopise, prošnje, okrožnice in vabila, prosimo da se odslej pošljejo društvenemu tajniku Francu Simčiču, Gledališka ulica 7/III. 605-n —lj Podružnica Kola jugoslovenskih sester Moste—Sv. Peter je zadel zopet težak udarec. Za vedno je od Što od nas zvesto delavna sestra ga. Tereiij« Keber, roj. Piškur. Vse odborntce in članice pozivamo, da se udeleže pogreba, ki bo jutri ob pol 15. iz Sla pni carjeve ulice 51 10 v Mostah k Sv, Križu Odbornice naj se udeleže pogreba z znakom. —lj Znani psihografolog K ar mah, ki pri občuje ob sobotah v našem listu zanimive članke o spoznavanju človeškega značaja :z pisave, se mudi zadnje Čase v Ljubljani in stanuje v hotelu *Soča«. —lj Katja Delakor« ima svoj drugi plesni večer v operi o ponedeljek 21. t. m. V pr vem delu pleše sledečo glasbo: Grainer: Egipt, Chopin: Indija, VVolfsohn: Chusendl na ogledih, Liszt: Ogrska rapsodija in Botta-ri: Trojka. V drugem delu pa: Botkiewicz: Ogenj, Rimski-Korzakov: Pesem, Musorgski. Čarovnica, Grieg: Lutka in Strauss: Valček pomladanskih zvokov. Pri klavirju je g. Ga-lattia, kostumi 90 izvršeni po osnutkih Ljubi voja Ravnikarja. Katja Delakova je že na prvem svojem plesmem večeru, kj ga je imela v operi, dokazala, da je v svoji stroki prava umetnica. Vzbudila je veliko zanimanje ter žela soglasno pohvalo Prepričani smo, da bo drugi njen umetniški večer še lepše uspel. —lj Denarnico, v nji pa 94.25 Din drobiža je pozabil nekdo v petek popoldne v upravi našega lista, kjer jo lahko dobi nazaj. Dražba znamk Filatelisti plačali za svoje ljubitelj stvo 30.000 Din prostovoljnega davka Ljubljana, 16. novembra. Včeraj ob 11. je bila v postali direkciji dražba ska rti ranih poštnih apremnic, ki so na njih rabljene znamke tudi najvišjih vrednosti tako imenovane londonske izdaje, pretiskane znamke za poplavljence, izdaja s preortano SteviBco in novo vrednostjo, nadalje portovne znamke in pa na lO-dinarski znamka pretiskane portovne znamke. Ker ima mnogo teh znamk za filateliste znatno vTednosrt, se je pri licitaciji zbralo nad 70 draži lcev, ki so se pripeljali tudi iz Beograda, Zagreba, Maribora, med njimi je bilo pa tudi več trgovcev z znamkami, ki so gotovo zastopali tudi inozemske tvirtke. Med dražilci je bilo seveda največ Ljubljančanov, predvsem pa članov Slovenskega filatelističnega društva. Naprodaj je bilo 80 vreč po 25 kg" skar-tiranih spremnic, torej prav znatna količina lepega, materijala. Dražiti je bilo mogoče tudi vso količino obenem, najmanj pa posamezno vrečo. Izklicna cena je bila 3 Iten za kilogTam a udeleženci dražbe ao se tako ogreli, da je cena presegla celo 16 Din za kilogram, kar je pač nepričakovano sijajen uspeh za postno direkcijo, kako bodo pa s to pretirano ceno zadovoljni kupci, se pa sele pokaže. Direkcija bi lahko pač sla na roko domačim zbiralcem in društvu d* bd rezervirala nekaj vreč za izpopolnitev zbirk po nižji ceni, kakor delajo tudi drugje, tako se pa skromni zbiralci morajo boriti s trgovci, ki skušajo doseči največje dobičke. Na ta način bi postna uprava pospeševala filatelijo, ki je v vseh državah največji dohodek pošte ter bi od teh znamk imela dvakraten dobiček. Poštno upravo te rabljene znamke itak nič ne stanejo zato naj pa že iz zgolj gospodarskih ozirov čimbolj pospešuje filatelijo in skuša, da se vrste filatelistov kolikor mogoče pomnože, pa bi ta blaga., naivna in nekritična ter ponižno v voljo postne uprave vdana molzna kravica navzlic svoji čudežni lastnosti, da je ni treba krmiti, dajala še več ob teh časih tudi za državne blagajne tečnega mleka, če računamo, da stanejo včeraj prodane stare spremnice le po 15 Din kilogram, dobi za ta stari papir in za že plačane znamke na njem direkcija od filatelistov 30.000 Din! Ves ta papir tn vse te znamke je pa občinstvo erarju že Gimnastične smuške vaje Ljubljana, 16. novembra. Smučanje se je začelo pri nas sistematično razvijati. Vodilna ljubljanska športna društva so za svoje člane priredila gimnastične smuške vaje. S tečaji je letos najprej začel SK Ljubljana, takoj za njim pa SK Ilirija in nato še TK Skala, SPD in TKD Atena, živahno vrvenje vlada po teh tečajih, ki jih vodijo strokovnjaki. Velik obisk priča, da se smučarji prav dobro zavedajo, kolikšne važnosti je temeljita priprava telesa. Gimnastične večere obiskujejo poie<* preizkušenih smučarjev tudi novinci. Zanimiv je obisk takega večera, že na prvi pogled ločiš začetnike od starih smučarjev. Dočim mišičasta telesa starih rutine rjev skoraj z lahkoto in nekako eleganco zmagujejo ne preveč lahke vaje, sapejo novinci kot kovaški meh. Učitelj mora zaradi njih večkrat vriniti krajši odmor, da pridejo do sape. Priznati pa se mora, da so novinci kaj trdovratni, stisnjenih zob delajo vaje, čeprav sumljivo klecanje kolen priča, da bi najraje za nekaj časa odnehali. V ušesih jim pač neprestano brni učiteljeva beseda: če boste povsem nepripravljeni privezali smučke na noge, boste čutili po prvem smuskem dnevu takega »mačka« v mišicah, da bo Joj. Trdna volja premaga vse ovire in po nekaterih gimnastičnih večerih tudi novinec vzdrži vse naporne vaje. Storjen je prvi korak, ko bo zapadel sneg, se bodo pričela smuški tečaji in v vrste smučarjev vstopijo novi navdušeni prijatelji tega lepega sporta. Iz Novega mesta — Sneg imamo že v tretje to jesen na Gorjancih. Po dolini drgne mrzla burja ra po dolgih pustih dneh se je včeraj izmenoma včasih pokazalo sonce. Listje, ki se je trdovratno držalo dTevja, zdaj hitro odpada, da po mestnih drevoredih delavci sproti niti ne utegnejo počediti potov. — Zapuščena Kandija se lepša. Cesta, ki je bila ob tem deževju pravo blatno morje, je včeraj slednjič izgubila svojo mehko go-renjo plast in na njeno mesto pride končno ostri gramoz. Stroj ga že pridno drobi tam na Resljevi cesti. Boljše bo ostro kamenje kot blato. — 0 higijeni je predavala sinoči v So-kolskem domu filozofka gdč. Zora Valesova. Predavanje je bilo prav zanimivo in dobro obiskano- plačalo, sedaj so pa filatelisti državi plačali prav za prav 30.000 Din prostovoljnega davka samo za svoje ljubiteljslvo. Poštna uprava naj pa končno vendar pomisli, kakšna izjema so f latellsti, kd st sami nakladajo tako visoke davke, ki jih država niti ne zahteva od njih. zato naj pa te mecenatske izjeme goji, kolikor le more, da se čimbolj razmnože, saj so pravi blagoslov za državne finance. Postna uprava naj bi samo izračunala, za koliko mihjonov in milijonov proda filatelistom nerabljenih znamk, ki jih filatelisti nikdar ne porabijo za franka turo, pa bi filatelijo prav tako pestovala in božala, kakor v vseh dirurih državah, ]*r? r»w j« u=v" ra j& p* t & * ma%<^ » * ji- _ 1«\rfk*> ft^cjruojej.. fVT**J v >>zer> ^f-»o. i\ v V , %.-m~ m— p ^ x> Zr. r*u* tr tv**»»v^ na* J- - V*>**t-,, lA^^rjj na*--**v»f 1 ~r xrr ^ e» »1» t JD "»j* ' va> _ y* ^^ftv- . -~*jt onr t^K 4 ^ . s mm ^ ' • * v ' h 1 • mt *_ itrug^l t» * v >rt^ rv/v t*"*! r*v a f1«*^ Na t en znamkah nita domačim nc spoznamo nafc"b >naj&ep-5ih< krajev, ves svet naj pa lz njih spoznava naš napredek? Znamka, ki gre po vsem svetu v milljor/h in milijonih izvodih, je vizitindca vsake države, plakat za njeno propagando, izpričevalo ničnega kulturnega, umetnostnega in tehniškega nivoja, znamka je kamen v temelju državnega prestiža! Umetnost imamo, ki jo spoštuje ves svet, a vsakdo nima pril'ke, da bi se naslajal n. pr. ob Meštrovićevih originalih, žabo se pa milijoni po vsem svetu tj !**Jr -*~V t w t t v*. Y? r# ta jl 1* i \ * <• '•V X. . ' k -mr~~ja «y . ***e še vedno meril z revolverjem na Zefvrino. držeč jo v strahu. — Vstani! — je zaklical Claudinetu. — Saj veš. kje je voz. Hiti naprej... Hitro! Hitro! Claudinet se je opotekel za njim. Zadenski je prispel Milček do vrat, vodečih na ulico, ne da bi izpustil Zefvrino iz vida. Zefvrina je stala nepremično vsa trda od groze, ki jo je vzbujal v nji na njeno sence namerieni revolver. Dečka sta odšla. Bila sta že sredi ozke ulice, skoro na varnem, ko sta se ozrla nazaj in zagledala babnico na pragu njenega brloga; slišala sta. kako kriči na vse grlo: — Morilca!... Pomagajte! Komaj je pa prvič zakričala, se je omamljena na svežem zraku sesedla in zamrmrala: — Prokleti Milček!-.. Vražji Sli-mak!... Panoufle ... tvoja sem! Tvoja! Nikogar drugega nočem! Dečka sta pa prihitela ta čas na trg, kjer je čakala kočija. Milček je bil še ves prepaden in glas se mu ie tresel, ko je povedal koči-jažu naslov d'Alboizovega hotela. Ko sta pa sedela v kočiji, je izpustil iz rok revolver, ki ga je še vedno držal, in osupei. prestrašen pri misli, kaj ie hote1 storiti, je zaihtel in se vrgel v naročje svojemu prijatelju. Claudinet ga je objel, rekoč: — Vidiš, da sem imel Drav, Milček. in da ni mogoče, da bi bila to tvoja mati. VXI. LJUBOSUMNA VEDEŽEVALKA Slimak je bil v Parizu že davno na glasu kot eden najspretnejših vlomilcev. Nihče ni zna! tako dobro pripraviti vloma, nikomur niso bile znane vse potrebne podrobnosti tako. kakor njemu. Vlom v d'AIboizov hotel se mu je torej lahko zdel lahka stvar, ki se je je mogel lotiti brez strahu, saj je imel v rokah skoro DOpolno iamstvo. da pojde vse gladko od rok. Ko se ie torej vrnil s svojim bru- som pred vinotoč kraj hotela, kjer je naenkrat zagledal Milčka. je pomisli' sam pri sebi: — Tristo vragov! Naj se zasuče stvar tako ali tako, eno je gotovo, da bom namreč malo izgubil rn mnogo pridobil. Rekapituliramo: Grof Montlaur je nam poveril svojega otroka, potem ga je nam pa zopet vzGi. ne da bi hotel povrnfti doplačilo za prehrano, ki smo ga zahtevali od njega. Ce si plačam sam. se da domnevati, da si bo glede na prvo kupčijo, ki sva jo sklenila, najbrž premislil nognati me pred sodišče Kar se tiče onega drugega, vojaka pa že sam ve, da imamo odnosno dr. bi morali imeti v rokah Disma. ki so zani zelo 'ronrnromi tirajoč a. ker ie bil priDravlien olačati nam za nie ogromno odktronino. Zato rudi če bi bHi zasačeni pri dejanju, se nam ni treba ničesar bati. da le uidemo revolverskemu strelu r»ri nrvem razburienhi- Kljub temu vzpodbuiajočemu razni islianJu se ie pa naenkrat ustrašil. — Jamč.m za to!... to je beseda!... — ie nadaljeval in njegov pogled je postal naenkrat plah ... ker ... kar ie res je res... ker se ne čutim ♦ako pri stvari, kakor bi se moral ... Da . .. manika mi navdahnienia. In nimam vseh svojih sredstev ... To drži.. Zakaj? Zakaj? Ah. to ie dobro vedel. Misli mu ie težila mučna zavest, da bo *me! Panoufle dobiček od tajne, ki io ie odkril on. Panoufle! Nekoč prijatelj Panoufle, fant od fare, ki se ni nikoli ceremonil... niti v Moisdonu. Toda danes je bil ta Panoufle le- j nuh... izdajalec, ki mu je ukradel | d'AIboizova pisma, da bi mogel sam spraviti denar, ki bi ga dobil za nje. In Slimak je pripomnil tiho. — Zdaj pa tak malopridnež. Tam. kjer ni treba rabiti noža. tam. kjer gre samo za tatvino ali za vlom. tam opravim bolje od njega .. In pa, če je človek sam. se lažje dela ... Za hip ie umolknil in nadaljeval: — No da. kakopak ... Zdaj, ko sem bil tako neumen in sem govoril z njim o zadevi, bo hotel biti pri tem. bo to zahteval... Globoko se je zamislil in odgovoril: — Kakšna pomoč! Nič ne pomaga, ubogega fanta se bo treba odkrižati. In brž se je zatekel v točilnico, da bi ne imel časa za take in enake misli. — Krčmar, — je dejal že na pragu, — danes ne bom več delal. Prevroče je. Dajte mi kozarec krepkega in pisalni pribor. Takoj mu je bilo postreženo in napravil je krepak požirek. da bi se opogumil. o srce so izumili Senzacijonalni poskusi ruskega učenjaka — Možnost operacije srca Moskovski zavod za transfuzijo krvi je izpopolnil aparat, ki ga po pravici lahko imenujemo umetno srce. Aparat sta izumila znanstvena sotrudnika zavoda Brjuhonenko in Jankovski. S pomočjo njunega izuma se je zavodu posrečilo napraviti zadnje čase več novih, zelo važnih poskusov, ki se znanstveni svet za nje že več let zanima. Prvi poskusi so se vršili s psom. ki so mu odrezan' elavo. pa *e klHib temu živela še celih šest ur. Presenetljive uspehe so dosegli tudi pri nadalj-niih poskusih z ubitim dsottv Umetno srce je vrnilo življenje ne samo glavi, temveč vsemu organizmu mrtvega psa. ki je nadaljeval svoje osnovne funkcije tudi potem, ko pravo srce ni več utripalo. Ta izredno važni izum je omogočil rešiti problem, ki pomeni v moderni znanosti pravo senzacijo. Znani moskovski kirurg profesor N. Terebinski ie s nomočio re Letovišče t. 4312 STAVBNO PARCELO krasno, v bližini kolodvora Vtžmarje prodam. Pojasnila v Vižraarfih št. 100. 4303 NOVA HIŠA visokopritlična, z 2 stanovanjema in gospodarskim poslopjem naprodaj. Tezno pri Mariboru, Gregorčičeva ulica 7. 4281 DELIKATESNO TRGOVINO z zajtrkovalnlco, prvovrstno, z velikim prometom za 300.000 dinarjev — proda Karo! Breznik, Celje. 4284 POSOJAMO plošče in gramofone »ŠLAGER« Ljubljana, Aleksandrova c 4 (prehod »Victoria< palače) Naznanjamo, da nam je po kratki bolezni, previđena s svetotaj-stvi, v starosti 82 let umrla naša iskreno ljubljena mati, stara mati in babica, gospa Pogreb bo v četrtek, dne 17. t m. ob 3. uri popoldne iz hiše št. 4 na Žabjeku na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 15. novembra 1962. Rodbine: Lindtner, Serjak, Leske in Brttček STANOVANJE 2—3 sob s kuhinjo, solnčmo, centralna kurjava, veranda, ob cestni železnici iščem za 1. december. Ponudbe na upravo lista pod »Na solncu«. 4310 kroj. vajenca sprejme Ivan černe. Slov. Ja-vornik pri Jesenicah. 4305 BRIVSKI POMOĆNIK išče zanosiltve v kakem večjem mestu Je dober brivec, bubi štucer z 8-1 etno prakso. Ponudbe na Anton Adrinek. Osekovo- Popovača. 4304 SLUGO EN INKA SANTA mlajšo moč, ki lahko položi kavcijo v gotovini, potrebujem za takoj. Predstaviti se: Poduka, Zagrreb, Nikoličeva 12, m. nadstr., dvorišče. 4279 I PsihogTafoiog KARMAH se je na splošno željo za-interesiranih povrnil v Ljubljano. Obiske sprejema v hotelu »Sočac od 9. do 12. tn od 2. do 7. Odgovarja tudi na došlo korespondenco in osebe, katere nimajo časa, da bi ga osebno posetile, dobe lahko pismeni odgovor. 4314 Zavese, posteljna pregrinjala namizne prte, p rti če itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri MATER & MIKEš, LJUBLJANA (poleg hotela Štrukelj) Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnice, entla-nje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira p red tiskanih ženskih ročnih del. I TRG. SOTRUDNTCA čedne zunanjosti, zmožna poklica, pridna in poštena, stara 20 let, želi premeniti službo v trgovino mešanega blaga ali Specerijo — najraje v kako mesto ali pa tudi na deželo na štajerskem ali Kranjskem. Pomagala bi tudi v gospodinjstvu Nastopi lahko takoj ali z novim letom. — Cen j. ponudbe na naslov: ML K. pri Levi. Prijedor, Bosna. 4291 .P^ZISO Kadar nameravate ostrici Vaše malčke pripeljite jih k mani. Tudi najbojazljivejši bodo pri striženju mirni, ker znam z de-oo pravilno ravnati. Olga Goraad, lastn. Česalnice > Vesna«, Beethovnova ulica (Dunav). ZASTOPSTVO trikotažne tovarne prevzamem za savsko in primorsko banovino. — V poster pridejo samo prvorazredne tovarne. Branimir O jurski Zagreb, šenoina 25. 4308 GOJZERJI na obroke. »TEMPO«, Ljubljana, Gledališka ulica štev. 4 11S/T brzo popka vlialn1ca popravlja čevlje ni tro m poceni. — Ljubhana Selenburgova al št. 4. dvorišče 91/T Najcenejši nakupi KONFEKCIJA - MODA ANTON PRESKER, Ljubljana. Sv Petr- cesta 14. POHIŠTVO Spalnice Din 2200.— omare > 450.— postelje > 250.— kuhinjske oprave > 1000.— kuhinjske kredence > 500.-Vse drugo pohištvo se dobi najceneje in na obroke. Kdor ima hranilno knjižico, se ta vzame v račun. Sprejmejo se tudi vsa popravila po konkurenčnih cenah. — Mizarstvo >SAVA«, Kolodvorska ulica 18, Dunajska cesta 36. — Telefon št. 27-80. Ul/T KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000 naprej. — > MUZIKA« LJubljana, Sv. Petra cesta 40. 18/T VEGETARIJANSKA IN SPLOŠNA KUHINJA Cenjenim gostom nudim v svoji moderno opremljeni kuhinji (v IGRIŠKI ULICI, nova palača za dramskim gledališčem) jedila, ki bodo zadovoljila vsakega razva-jenca. Dobijo se vedno razne brezmesne specijalitete, kakor tudi surova prehrana, zelenjava, pudingi, na ras tki, zdravilna sadna jed in še nešteto drugih dobrin. Ves dan na razpolago gorke pijače! Menu Din 9.— in Din 12.—. Sprejemajo se abonenti! Moje geslo je: Zadovoljiti gosta po njegovem okusu! Priporoča se Marica Briinik SVENGALI in njegov slaviti dunajski medij Mme SVENSON priredite večer misterija V VELIKI DVORANI HOTELA 44 „UNION V ČETRTEK, DNE 17. T. M. — Popolnoma nov spored Telepatija, sugestija, televizija, jasnovidnost. SAMO 1 VEČER! SAMO 1 VEČER! Predprodaja vstopnic v ZVEZNI KNJIGARNI (pred glavno pošto). izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igračnih vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji. Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franku. »TRIBUNA« F. B. JU, tovarna dvokoles in otro: ^ i vozičkov, LJUBLJANA. Kaiiovsks e. 4. Urejuje: Josip Zupančič. Za »Narodno tiskarno«: Fran Jesersek. — Za opravo m inseratni del Usta: Oton Chriatot. - Vsi LjunijanL