- , , , Po Pošti prejeman velja: ^ - » ^a H letanj gj, . ^t ,et. 4 gld., za jeden Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnistvo in ekspedlelja v Za cel 11 u V adm--traciji prej-^an velja: * R . f** T,Skttr,,," K°P,torJeTe uHce " Za celo leto 12 za pol le a 6 gld., za četrt leta 3 eld„ za ,ieden mesec 1 gld f Rok®p,8i se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. v Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ' Vredništvo je v SeraenISkih ulicah it 2 I 17 Posamne številke po 7 kr. 1 , . . „ . . „ , . ' lZhai* V8ak dan' lz™»51 neJ«'ie m praznike, ob pol 6. uri popoldne ______________________________________________Vre dni stva telefon -itev. 74. Štev. 159. Pesek v oči. Ne! To je odgovor nemških voditeljev in zaupnikov na pojasnila ministerskega predsednika glede jezikovnega vprašanja. Štiri dni so levičarski velmožje sedeli v posvetih in konečno rekli »ne«, ker »da« iz strahu pred tulečimi volkovi niso' smeli reči. Leto dnij so nemške levičarske stranke med gromom in -treskom zahtevale, da vlada prekliče jezikovni narodbi, ako sploh hoGe z nemškimi zaupniki govoriti resno besedo o vredbi jezikovnega vprašanja v Avstriji. Vse posredovalne poskuse so brezozirno odbijali in odgovarjali s skrajno opozicijo. Nahujskali so ljudstvo, razbili posvetovanja v zbornici, državo spravili v nevarno krizo. In sedaj so pozabili na vse 4er se v senci jezikovnih naredeb posvetovali z vlado, kateri so bili napovedali boj z nožem! Cemu ta komedija? Ako se gre v istini za čast in obstanek nemškega naroda kar vedno naglažajo, potem bi morali dosledno odbijati vsako posvetovanje. Ker pa «o se zbrali na Duna]u v posvete, katere utegne vlada ž njimi se nadaljevati, dokazali so, .da se v tem boju ne gre za obstanek nemškega naroda, temveč le za hegemonijo liberalnega nemštva, katero skrivajo pod krinko jezikovnih naredeb. To početje je naravnost brezvestno in frivolno, ta taktika prozorna zvijača. Vse je le pesek v odi nemškim radikal-cem, da se vzdrže na površju in rešijo, kar se da še rešiti. Toda Wolf in Sotonerer dobro poznata plašljivost liberalnih zajcev ter pridno hodita na lov po nemških gozdih in gajih. Včeraj bo tudi ustavoverni veleposestniki s Češkega z grofom Thunom končali posvetovanja k. so trajala od 10. do '/,3. ure. Navzoči so bili V Ljubljani, v soboto 16. julija 1898. Letnil«: XX VI grof Osvald Thun, knez Karol Auersperg, knez llohan, baron Aehrenthal in dr. Damm. Svoj »ne« so olepšali in ogradili z naslednjo izjavo: »Delegati ustavovercega veleposestva s 'Češkega so skrbno pretresajoč politični položaj spoznali, da mora vlada kakor hitro mogočo razveljaviti jezikovni naredbi, ako hoče urediti parlamentarno in državne razmere. Na podlagi korenitega razmišljevanja so uvideli, da se je ministerski predsednik resno potrudil aa meritorno razpravo o jezikovnih predlogih, vendar pa (aha!) so ugovarjali predloženim načelom s tehtnimi razlogi ter naglašali, da se morajo premeniti tudi glavne točke, ker v tej obliki ne morejo biti podlaga jezikovnemu zakonu. Delegati so tudi prepričani, da mora vlada z ozirom na nevarni notranji položaj države nadaljevati posvetovanja ter dognati spravo. Ta sklep so delegati včeraj naznanili mir.istorskemu predsedniku.« Torej povsod »ne«! Ali je bilo treba toliko kadila od leve in desne, toliko političnega hinavstva? Plemeniti vodje so vedeli prvi dan, kaj bodo odgovorili To je smešno, a tudi neodkritosrčno. Dolžnost vlade je sedaj, da govori resno in odločno besedo. V Avstriji vendar še nismo tako daleč, da bi odločevala Wolf in Schonerer o usodi starodavne države! Tržaški magistrat in Slovenci. (Dopis.) Kakor smo že nedavno poročali, so predložili zastopniki našega naroda na tržaškem ozemlji municipiju nekak načrt o napravah, ki bi bile zelo potrebne v okolici. Ob čitanju tega načrta v mestnem svetu rogala se je krivonosa jata in go- listek. Non olet. Svetonij pripoveduje, da je nekoč Tit karal Vespazijana, svojega očeta, ker je naložil davek recimo — na gnojnico. Vespazijan vzel je prvi denar, ki je baš došel iz tega davka državnej blagajni. Držal je svojemu sinu ta denar pod nos ter vprašal Tita, ali denar smrdi, na kar je Tit odgovoriti moral, da ne smrdi, non olet. Na to podučil je Vespazijan sina očetovsko, da denar sploh nima duha, in naj prihaja od koderkoli — Non olet! V starem veku bil je ta nazor tako nenavaden, da nam zgodovinarji obširno poročajo o njem in njega pojavih. Dandanašnji se prav mč več ne čudimo, ako srečamo kje ta nazor In srečamo ga povsodi. Bohotno raste, kakor srabot na deblu človeštva, in kakor srabot uduši najlepše veje in mladike tega debla, katero se nam kaže potem v vsej goloti. V bližini vsacega velicega podjetja požene ta zajedalka z veliko močjo in zadušila je že marsikaterega velicega moža. Ni še temu dolgo, kar se je vlegel v grob veliki Lesseps, kateri ni vedel, da je zadnja leta njegovega življenja prepletala ta zajedalka, ki je potem nad njegovim grobom še poganjala raz- drnjale gosi na kapitolu - pardon! - na galeriji. No, Slovencem se ni dovolilo skoro nič — pač, toliko se je »dovolilo«, da se bode na ves glas bobnaio po tržaških trobilih, kako »dobro srce« ima magistrat za okoličane, za katere bi bil pripravljen pa storiti vse, pravimo vse, ko bi hoteli priznati, da žive na italijanski zemlji in da bi »za božjo voljo« hoteli govoriti italijanski in ne »barbarski« slovenski jezik. No »dovolilo« so je za okoličane sledeče: 22.000 gld. za napravo javnih vodnjakov v okolici; 15.000 gld. za zidanje župnišča v Škednji in na Opčinah; 5000 gld. za popravljanje potov okoli sv. Mar. Magd. Spodnje; za razširjenje pokopališča na Katinari 6u00 gld.' in 7000 gld. za zidanje šole v Gropadi, za katero točko pa je odločil županov glas. Dovolilo se je, kakor rečeno, okoličanom ono kar po mnenju renegata in talmi-socijalista Baškoviča m v take svrhe, ki imajo značaj politično-nacijonalnih agitacij. Take točke so slovenske sole pri sv. M. Magdaleni, v Rocolu in v Barkov-Ijah, kajti v teh krajih živi velika večina slovenskega prebivalstva, katero poitalijančiti ima namen itahjanaška klika. Namen, da se slovenska narodnost, ki je tu doma in starejša, nego sto Rasko-vičevih rodov, na omenjenih krajih ohrani in se no da potlačiti pod strgano plahto laške politike — tak namen je Raskoviču in tovarišem »pohtično-nacijonalna agitacija.« Zidanje italijanske šole na stari Barijeri, kjer je tudi velik del slovenskega prebivalstva, in nekatere druge tako stvari, ki bodo služile italijanizaciji v Trstu — to pa ni politično-nacijonalna agitacija! Zares, kdaj bode že konec tem razmeram ob Adriji ?! Najimenitniše pa pride zdaj, namreč istina, košno. Panamsko podjetje, od Lessepsa res geni-jalno zasnovano, prišlo je v roke ljudem, katerih geslo je bilo »non olet«, in dandanes pomenja »Panama« jedno najbolj žalostnih poglavij kulturne zgodovine Francozov. Non olet! Kakor velika bolezen razjeda ta nazor starajoče se človeštvo, bacil pa, kateri prenaša in širi to bolezen iz žile v žilo, iz uda v ud, so — židjo. Zadostuje v dokaz tej trditvi, ako se zopet spomnimo panamske afere, kjer sta glavno vlogo igrala žicla Reinach in Hefz. Ako bi ta dva ne bila prišla v dotiko s to zadovo, kdo ve, bi se li ne svetilo danes ime Lesseps med prvimi zvezdami človeškega rodu. Reinach ni mogel več uteči, ko je prišel polom ; storil je to, kar storijo vsi brezvestni dobro-živci v jednakem položaju, končal se je, da je utekel postavi. Ilerz je v židovski svoji premetenosti slutil še dosti zgodaj katastrofo in utekel je na Angleško, v Bornemouth, kjer je umrl 6. t. m. Kakor jo kmalu razdejan in razjeden del trupla, kjer se vgnezdi bacil, tako je moralno kmalu propala družba, kjer je svoj šator postavil nomad Herz. Trgovci, politiki, učenjaki, vsi so moralno zboleli, neozdravljivo zboleli. Ko je An-drieux z Rontgenovimi žarki svojih razkritij začel prosvitati ta bolni del socijalnega telesa Francoske, pokazala so je svetu neznanska gnjiloba. Marsi- komu pa se je posrečilo, rešiti so pred temi žarki in lepo v senci životariti s svojo boleznijo, katere noče pokazati svetu nihče. Takim možem odvalil se je pač kamen od srca, ko jim je poročal časnik o smrti židovi. Kako jim je šla v slast kava ko so prt zajutreku brali, da je vendar že umrl mož, čegar smrt so pričakovali, željno pričakovali že nekaj let, kako jim je dišala smodka! Sedaj jim ne bode nihče dokazati mogel, da so bolni končali bodo svoj zemeljski tek kakor drugi normalni ljudje, in morda jim postavijo na grob spominek, kjer se bode bralo o njihovem neomacle-ževanem življenju. Toda kaj, ko bi Ilerz bil zapustil zapiske . . . Take sitnosti se že kako odstranijo, poglavitno je, da so usta, ki bi bila lahko govorila, zaprta na veke. Bolezen pa ostane, seveda nevidna, neopažena. Nihče od obolelih pa no misli na to, kako bi se očistil in ozdravil, nihče ne išče zdravila tam. kjer ga jedino more najti, v veri in njenih naukih. Čudno je, da se ta bolezen vsakemu, kogar napade, nekako priljubi. Skriva jo sicer skrbno, da je ne vidi nihče, sram ga je, ako kdo izve, cla ga je napadla ta bolezen, toda skrivaj bolan biti želi vsakdo kar najdalje; ako ne pride razkritje od zunaj, bolezen ta ne izda sama nikogar, saj »non olet«. Ti //7 / da so vse te v mestnem svetu dovoljene in nedovoljene stvari samo — na papirju! Resnica je, da mestna občina dobode posojila 6 milijonov in no 16, kakor bi bili radi prvotno. Od teh šest milijonov bodo v prvi vrsti porabili 2 milijona za razširjenje plinarne in za napravo električne razsvetljave — katera bode mimogrede rečeno — otvorjena d n e 2 0. septembra letos, torej ob obletnici zasedenja Rima po Garibaldiju! — 1 milijon za novo bolnišnico in 1 milijon za zidanje norišnice. Druga dva milijona porabijo za druga javna dela, med katerimi pa niso dela v korist okoličanom. Da je temu tako, priča izjava nekaterih pro-tivnih magistratovcev nasproti našim zastopnikom, da si naj ti ne delajo n i k a k i h iluzij glede javnih del v korist Slovencem; vse to, kar se tu našteva, je le govorjenje in nič druzega. Tako so stvari. Toraj samo za to, da je pro-gresovska jata imela zopet malo prilike, grdo žaliti naš narod na javnem kraju in si hladiti žolč s psovkami na naš narod in cerkev, zato so govorili o dovoljenih svotah za krvavo potrebne naprave v tržaški okolici. S tisoči so se obmetavali magistratovci, a nam se posmehovali, ko smo zahtevali za-se primeren del sestmilijonskega posojila ! In vender bo morala plačevati okolica na obrestih od tega posojila iz svojega borega žepa! Tako zlobno zasmehuje italijanska gospoda na magistratu najzvestejše podanike avstrijske 1 Politični pregled. V Ljubljani, 16. julija. Poni. Lecher v Bilskem. Po svojem skoro celodnevnem govoru v poslanski zbornici dobro-znani in vsled tega mej avstrijskimi Germani toliko slavljeni brnski zastopnik dr. Lecher se je podal minulo nedeljo v šleško mestece Bilsk, kjer je svojim vernim poslušalcem razpravljal o političnem položaju in posebe še o razmerju mej Avstrijo in Ogersko. Povedal je v svojem govoru vse, karkoli je kje slišal ali bral o tem predmetu, dobro vedoč, da bo zadovoljil svoje poslušalstvo, ako le krepko udriha po Slovanih in povzdiguje v deveto nebo nemško kulturo. In res se mož ni zmotil. S svojim dolgim govorom je poslušalce tako očaral, da so kar noreli za svojim junakom ter mu po sklepu političnega dela, kakor piše ondotno prusaško glasilce, priredili »neprisiljen« večer s sodelovanjem pristno-nemških društev. Posebno mnogoštevilno je bilo zastopano tevtonsko ženstvo, ki je kar oboževalo »den Mann des Tages.« Ko pa je proti jednajsti uri zvečer nakrat pobegnil slavljenec iz njihove srede, bilo je prvi trenutek vse poparjeno, potem pa je vse, kar leze in gre, hitelo na kolodvor, da še jeden-krat zazre obličje svojega ljubljenca. »Narodno navdušenje pa,« pristavlja omenjeni list, »ki je je vzbudil dr. Lecher s svojo prisotnostjo v Bilskem, bode še dolgo pretresalo ude mestnega prebival stva, gotovo v trajno korist in vspodbudo nemškega naroda.« Kajpada! Nemški narod obrni le vso svojo pozornost proti temu urtevtonskemu gnezdu! Pragu ne sme biti češka, tako so skle nili voditelji prusaške klike v Avstriji povodom svojih razgovorov z grofom Thunom. Iz načrta, ki ga jim je predložil ministerski predsednik in ki ga želi uveljaviti v svrho rešitve jezikovnega vprašanja zakonitim potom, so namreč ti prvaki staknili, da hoče grof Thun prideliti Prago samo češkim okrajem. V resnici seveda ni tako, mar več vlada je določila, da tvori Praga z okolico popolno samostojen okraj, torej ne samočeški ali samonemški, pa tudi ne tak mešan okraj, kakor nekaj drugih v ostalih delih češke zemlje. Nemški kričači so si torej ubili to misel v glavo in z njo krošnjarijo mej nemškim svetom. »Huje se ne more napasti Nemcev«, piše graška »Tagespost« »Češko glavno mesto šteje veliko (!) tisoč nemških prebivalcev, katerim pripada z ozirom na premoženje, inteligenco in družinske razmere prvo mesto. Da se namerava tako mesto ponižati na stališče češke vasi (!), je naravnost absurdno. Ako se uveljavi tak zakon, je boj napovedan na celi črti in vlada naj nikar ne govori o nespravljivosti Nemcev.« Avtonomni ogerskl carinski tarif. Predvčeranjim se je pričelo v Budimpešti posve tovanje enkete o načrtu, ki ga je sestavil in predložil trgovinski minister Daniel, Posvetovanje je določeno na osem dnij, toda v raznih krogih se dvomi, da bi se to uresničilo, ker večina povabljenih delegatov meni, da tega dela ne bo mogočo izvršiti v tako kratkem času. Sploh pa pri vsem delu ni nikake resnosti še, ker merodajni faktorji še vedno mislijo, da se bodo avstrijski krogi ustrašili tega mažarskega koraka in jih prosili, naj se nikar ne prenaglijo. Temu seveda ni tako, posebno pri treznih avstrijskih zastopnikih ne, ker vedo, da bo Avstrija v slučaju carinske samostojnosti imela večjo koristi, kakor pa škodo. Orne niti je tudi, da se Hrvatje ne marajo odzvati povabilu in da so zagrebška, oseška in senjska trgovinska in obrtna zbornica naravnost odklonile povabilo na udeležbo, ker so že 1. 1896 označile svoje stališče in zahtevajo samostojno hrvatsko konferenco. General Kuropatkin, novi ruski vojni minister, jo že od decembra lanskega leta vodil posle v ruskem vojnem ministerstvu in si stekel v tem času obilo zaslug za razvoj ruske vojne silo. Že bivši vojni minister Wano\vski označil ga je kot moža, čegar talent bo mnogo koristil organizaciji ruskega vojaštva v oddaljenih pokrajinah. In res je že v dobi osemmesečnega provi-zornega vodstva izvedel razna važna dela v tem oziru. Pomnožil je sibirske in transkaspiške čete ter razdelil te okraje v posebne vojaške oddelke. Posebno pa mu je Rusija hvaležna za otvoritev vojaške železnice v Taškend, ki je prav dobro služila povodom nemirov v Ferghani. Špan jska kraljica v Pragi ? Včeraj prejeli smo senzačno poročilo, da se v Pragi na llradčinu pripravljajo prostori za bivanje španjske kraljice - vladarice Marije Kristine. Ta je baje izrazila željo, da bi rada tudi trajno bivala v Pragi. Nalog, naj se popravijo in pripravijo dvorni prostori na llradčinu, je izšel neki z Dunaja. Tej vesti ne moremo pripisovati nikake važnosti in treba v tem oziru čakati nadaljnih pojasnil. Vse-kako bi bilo malo čudno, čemu bi se kraljica sedaj umaknila iz Španije, ko se vendar že bliža čas premirja in tudi ni pričakovati posebnih nevarnosti, akoravno bi prišel v Evropo ameriški admiral NVatson. Nekaj druzega pa je, ako vsled sklepanja miru izbruhne vstaja na domači zemlji in preti strmoglaviti prestol in vlado. Tedaj bi imelo zgorajšnje poročilo nekaj več pomena. Tako daleč pa menda še ne pride tako kmalu. Iz mestnega zbora ljubljanskega. Ljubljana, 15. julija. Po otvoritvi današnje izredne seje naznani župan najpreje, da je dne 7. t. m. umrl na Dunaju bivši glavni ravnatelj južne železnice, H. Pfeifer, katerega je obč. svet ljubljanski leta 1895 imenoval častnim članom za zasluge povodom potresa. Pri pogrebu je mestno občino zastopal g. Pukl, vdovi pa je izrekel župan v ime mestne občine pismeno sožalje. — Ob jednem se spominja župan smrti živinozdravnika in klavnič-nega nadzornika Jul. Deva in povabi mestne odbornike, da se udeleže pogreba. — Izpraznjeno mesto se razpiše do 15. avgusta. — Dalmatinski namestnik David se zahvaljuje za darilo 300 gl.; poštno ravnateljstvo naznanja, da poštna urada Ljubljana 8 in 4 kmalu dobita dvojezične pečate. — Finančno ravnateljstvo naznanja, da finančna uprava ne more vsprejeti ponudbe mestne občine za odkup ljubljanskega gradu v znesku 7500 gl. Nato poroča magistr. svetnik V o n č i n a , da se baraka v Lattermanovem drevoredu, kjer so nastanjene vojaške pisarne, v kratkem podere ter treba skrbeti za nove prostore. V ta namen predlaga, naj se določi 13 sob z 2 oknoma v I. nadstropju poslopja meščanske imovine proti letni najemščini 1448 gld. Ta svota je po preliminaru za 100 gld. nižja. Za porabo vode mestna občina ne more pričakovati nobene odškodnine. Predlog se vsprejme, kakor tudi nasvet odb. Ž u ž e k a naj se kopelj ne napravlja, ako se večja poraba bode ne bo posebej plačevala. O napeljavi elektrike v to poslopje poroča odbornik Pavlin in predlaga, naj se napelje z Glavnega trga za proračunani znesek 1120 gld — Obvelja. Poročilo o potrebnih popravah pri mestnih šolah se odstavi z dnevnega reda, ker je potreb nih še nekaj ogledov. O oddaji vseh del pri gradnji »Mestnega doma«, za katera je bila konkurenčna obravnava 14. t. m., poroča v ime stavbinskega odseka odb. Žužek. Stroški so bili proračunjeni na 117092 gl. Došli sta generelni ponudbi od tvrdke Faleschini & Sukler ter od kranjske stavbinske družbe in več podrobnih ponudb. Kranjska stavbinska družba zahteva za izvršitev vseh del 108.823 gld., Faleschini pa le okroglo 95.800 gld., mej tem ko so skoro vsi ostali ponudniki primeroma mnogo dražji, le glede kamnoseških in vodovodnih del ter nabave železnine so se uložile nekoliko ugodneje ponudbe nego je Faleschinijeva. Dela so se torej oddala in sicer tvrdki Faleschini & Šukler zidarska za 48.867 glcl. 33 kr., tesarska .za 0.575 gld. 91 kr., krovska za 1664 gld. 67 kr., kleparska za 3577 gld. 67 kr., mizarska, ključar-ska, steklarska in pleskarska za 9649 gld. 04 kr. pečarska za 1988 gl., slikarska za 711 gl. 90 kr. in razna manjša dela za 791 gld. 40 kr., ponudniku F. Tomanu kamnoseška dela za 4140 gld. 29 kr , S. Nolliju vodovodna dela za 3234 gld. 95 kr., nabava železnine pa E. Hammerschmidtu za 8257 gld. 83 kr. Skupno se je torej oddalo delo za 94.715 gld. 69 kr. ali za 22 376 gld. ceneje proti proračunu. Nadalje se je vsprejel predlog odbor. Pav-ina, naj se izvoli nadzorovalni odsek 3 članov iz srede stavbinskega odseka. Izvoljeni so na pred-og podžupana odb. Žužek, Pavlin in Komovc. Na predlog odb. Šubica naroči so glavnemu jodjetniku, da poveri vsa dela, katerih ne izvršuje sam, domačim tvrdkam, odkloni pa se predlog, naj naroči podjetnik pečarska dela pri tvrdki Vidic & Co. Barake za perice, ki so sedaj na cesarja Jožefa trgu, se premeste na Ledino. Prošnji Frana Mostarja v Kurji Va9i št. 16 za parcelacijo sveta nasproti kolodvoru dolenjske železnice, o kateri poroča odb. dr. P o ž a r , se ne ugodi, ker so premajhne parcele in temu sploh ugovarja vodstvo drž. železnice. Jednako se odkloni prošnja za parcelacijo zemljišča posestnika Žitnika in Črneta ob Cesti v mestni log, ker leži dotična njiva za dvema hišama in bi bil svet vsled zazidanja preveč zaprt. Poročevalec odb. dr. Stare. Parcelaciji zemljišča Martina Kralja ob Orlovi cesti in Frana Požlepa ob Dunajski cesti za pokopališčem se pritrdi, vender mora prvi predložiti načrt za določitev nivela Poroč. odb. Žužek in Velkavrh. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, 16. julija. (Osebna vest.) G. deželni predsednik baron Ilein se je danes odpeljal na grad Mokrice, koder ga bode v avdijenci vsprejel nadvojvoda Leopold Salvator. (Družba sv. Mohorja.) Kakor smo izvedeli, šteje slavna naša družba sv. Mohorja letos 77.131 udov, to je 5621 več, kakor lani. Ta novica bode gotovo izredno razveselila vse Slovence in jih napotila do srčne hvaležnosti Bogu, ki tako blagoslavlja družbo, pa tudi do hvale požrtvovalnim poverjenikom, kateri imajo pač največ zaslug za lepi napredek družbe! Da bi tako ostalo tudi v bodoče! (»Glasbena Matica«) je imela sinoči svoj občni zbor, katerega je vodil podpredsednik g. finančni svetnik Svete k, ki je poročal o delovanju društva v minolem letu. Efektna loterija je društvu donesla 3000 gld., vlada je podporo zvišala na 600 gld., posebna deputacija se je poklonila presvetlemu knezoškofu, v Celju se snuje podružnica »Glas. Matice«. Podrobneje je poročal tajnik g. I. Bele. Društvo šteje danes 878 članov, podpore so znesle 2600 gld. Vsi dohodki so znašali 18.598 gld. 67 kr. v gotovini, 3608 gld. 59 kr. in 100 frankov v vrednostnih papirjih; troški pa so znesli 18.571 gld. 52 kr., tako da je v gotovini preostalo 27 gld. 15 kr. V odbor so bili izvoljeni: Predsednikom g. svetnik Vencajz, odborniki gg. Bele, Dečman, dr. Foerster, Hafner, Hrast, Orožen, Petrovčič, Pribil, Razinger, Rohrmann, Sbrizaj, Svetek in Trdina. (Mestni vodovod.) Glasom določil za dobivanje vode iz vodovoda mesta ljubljanskega morajo si po hišah in zemljiščih — od glavne pipe ali vodomera dalje — gospodarji sami oskrbeti in vzdrževati vodovodne »apravo ; vrhu tega so dolžni vodovode po svojih hišah vzdrževati v popolnoma dobrem stanu in dati nemudoma odpraviti ob svojih troških vsak nedostatek, naj si bode le-ta v kvar njim samim ali pa mestni občini. Vendar nekateri hišni gospodarji to dolžnost prav površno ali pa celo prav ni« ne izpolnjujejo, zaradi česar je mestni magistrat prisiljen, da bode od prihodnjega tedna počenši po svojih organih dal pre-gledavati in preskušati notranjo uravnavo zasebnih vodovodov. Hišni gospodarji opozarjajo se na to s prošnjo, da dotične mestne organe pri reviziji podpirati blagovolijo. (Premilostni gospod knez in Škot) se je odpeljal danes popoludne z brzovlakom v Gorico na obisk k prevzvišenemu nadškofu dr. Jakobu Missiji. (Duhovniške izpreuiembe v ljubljanski škofiji) Za upravitelja v Gojzdu je imenovan č. g. Anton Kocijančič, kapelan v Vodicah; na njegovo mesto pa pride gospod Josip Plantarič, kapelan v Cemšeniku. iZa Prešernov spomenik.) Poslovodja lesne trgovine Tauzherjeve na Bežigradu, gospod Gregor Trdina, daroval je za Prešernov spomenik znaten znesek 150 gld. Bilježimo ta čin plemenitega domoljubja z iskreno željo, naj bi v vrstah naših narodnjakov našel mnogo posnemovalcev. (Jerauova dijaška miza.) Za mesec julij je bilo plačati v ljudski kuhinji dijakom za hrano 68 gld. 15 kr., za hrano pri zasebnikih, za stanovanje in druge potrebe 40 gold. 50 kr., skupaj 108 gold. 65 kr., dohodkov je bilo ta čas 87 gold. 60 kr. — Izmed 142 podpiranih dijakov jih je dobilo 20 odliko, sto prvi red in 22 ponavljalni izpit in drugi red, gotovo primeroma zelo ugoden vspeh, iz katerega sprevidijo dobrotniki dijaške mize, da je bil dobro obrnjen denar, katerega so tudi letos s toliko požrtovalnostjo darovali v blag namen, podpirati najrevnejše dijake. Bog vsedobri naj je vsakemu bogat plačnik za vse; mili Jezus, nebeški mladinoljub pa, naj tudi v prihodnje vzbuja plemenita srca in odpira radodarne roke, da se delo bogo- in mladinoljubno zamore nadaljevati tudi prihodnje leto. Za skromne razmere, v katerih živimo, je gotovo tri tisoč goldinarjev, katere smo tudi letos mogli porabiti za podpirane dijake, velika, nepričakovana svota. Sicer je blagajna prazna, in nekaj stotakov za letos še nepokritih, vendar nismo mogli zavrniti onih podpiranih dijakov, katerih je okoli 120, ki so dobro dovršili šolsko leto, ko so prosili podpore tudi za prihodnjo leto. Vse svoje zaupanje stavimo v dobrega Boga, v podporo blagih mladinoljubov, o katerih upamo, da ne bodo omagali v svoji po-žrtovalnosti. Lepo se torej priporočamo, da se že v počitnicah spominjajo dijaške mize, da bomo vsaj z nekoliko manjšim strahom pričeli novo šolsko leto. — Usmiljenje do ubogih ne bo pred Bogom nikdar pozabljeno. V Ljubljani, 16. julija 1898. A. Kalan, oskrbnik Jeranove dijaške mize. (God sv. Vinceucija Pavljanskega) se bo slovesno praznoval v torek, 19. julija v cerkvi Jezusovega Srca. Tričetrt na 5. uro bo prva sveta maša; ob pol 6. slovesna sv. maša z blagoslovom, in potem bo še več sv. maš. — Zvečer ob tričetrt na 7 sv. rožni venec in ob 7. bodo presvetli gospod knez in škof pridigovali; po pridigi bodo litanije z blagoslovom. V osmini bo vsak dan ob pol 6. uri sv. maša z blagoslovom in zvečer ob 6. litanije, po katerih se bo dala vernikom poljubiti svetinja sv. Vincencija. — Vsi, ki v torek ali v osmini kjerkoli vredno prejmejo sv. zakramente in v cerkvi Jezusovega Srca opravijo molitev v namen sv. očeta, dobe popolne odpustke. (Umrl) je v Št. Vidu pri Zatičini gosp. Fr. Kutnar, umirovljeni svetnik dež. sodišča. Pogreb bode jutri zjutraj ob 8. uri. — Včeraj je v Kalksburgu pri Dunaju nenadno hitro umrl sloveči jezuit P. Ferdinand Sten trup. Bil je kot gojenec kol. Germanika v Rimu sošolec prevzviše-nega nadškofa dr. Missia. Kot redovnik je bil več časa profesor modroslovja v Požunu, pozneje več let c. kr. profesor dogmatike na vseučilišču v Ino-mostu, kjer je izdal več traktatov iz dogmatike. Zadnja leta je kot sloveč govornik govoril na raznih shodih. Pred dvema letoma je v Ljubljani vodil duhovniške vaje. Priporočamo ga v spomin ! (Potrjen zakon.) Presvetli cesar je potrdil sklep dež. zbora štajerskega z dne 25. lebr. t. 1., s katerim se deželni odbor pooblašča, da sme za posojila Raifleisenovim posojilnicam porabiti 50.000 gld. kredita. (Glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda za Isti •o) bode dne 25. t. m. | (Mestna višja dekliška šola) je sklenila včeraj dne 15. t. z zahvalno službo božjo svoje drugo šolsko leto. Vspehi so bili v obeh letnikih i v nravnostnem i v znanstvenem oziru jako povoljni, kajti dobilo je izmed 33 gojenk prvega letnika 8,' izmed 18 gojenk drugega letnika pa 7 izpričevalo prvega reda z odliko. Knjižnica in razne zbirke učil in risarskih predlog so se v preteklem šolskem letu zopet znatno pomnožile. V prihodnjem šolskem letu se otvori še tretji letnik. P. n. roditelji, ki mislijo poslati svoje hčerke v višjo dekliško šolo, se opozarjajo s tem, da se oglase pravočasno, ker se bode oziralo na zakasnele le tedaj, če bode še prostora. Vsakovrstna pojasnila daje med počitnicami ravnatelj dr. Požar le pismeno, od 14. septembra nadalje pa ustno v šolski pisarni, Gospodske ulice št. 8. (Letno poročilo uršulinskih dekliških šol v Ljubljani) objavlja poleg govorov gospoda nadzornika Fr. Levca in gospoda J. Dimnika pri slavnostni seji okrajne učiteljske konferencije v proslavo petdesetletnice Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. zanimiv in poučen spis »Vrla gospodinja«. Č. g. ravnateljica M. L. prav poljudno opisuje svojstva vrle gospodinje, namreč redoljubnost, delavnost, varčnost, snaž-nost, potrpežljivost, pohlevnost in krotkost, na-predovalnost in pobožnost. Skrbno sestavljen spis, ki jo prvi del »nauka o gospodinjstvu«, je posebno primeren za letno poročilo, ker je iz šole ali zavoda odhajajočim deklicam koristen spominek in tudi njih materam poučno berilo. _ Iz šolskih poročil koncem šolskega leta 1897/9S povzamemo, da so imele čč. gg. uršulinke otroški vrtec, vnanjo petrazredno ljudsko šolo, slovensko meščansko šolo, notranjo petrazredno ljudsko šolo, notranjo meščansko šolo in zasebno učiteljišče. Vnanja petrazredna ljudska šola je imela 539 učenk. V slovensko meščansko šolo, ki je prva in j e d i n a slovenska meščanska šola, je hodilo 96 učenk ; izmed teh jih je bilo 24 odličnih, 62 jih je dobilo prvi red, 10 pa je bilo nesposobnih za višji razred. Poleg šolskih predmetov so se učenke učile tudi francoščine, umetnih ročnih del, kleklanja čipek in igranja na klavirju, oziroma ci-trah. Koliko so napredovale v glasbi, so pokazale učenke 12. julija pri konecletni skušnji, h kateri so nenadoma prišli tudi presvetli knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Ta obisk gotovo ostane učenkam v trajnem spominu in jih bo spodbujal k pridnosti in vztrajnosti.-Gojenke penzijonata in nekatere vnanje učenke hodijo v notranjo ljudsko in meščansko šolo. Notranja ljudska šola je imela 203 učenke, meščanska pa 115 učenk. V meščanski šoli je 20 učenk dobilo prvi red z odliko, 88 prvi red in samo 7 jih je nesposobnih ali neizprašanih. Vseh učenk uršulinskih šol je 1045, torej blizu polovico deklic, ki so v Ljubljani dolžne obiskovati šolo. Stariši v Ljubljani in na deželi imajo posebno zaupanje do uršulinske šole, ker leto za letom odgaja toliko v vseh potrebnih vednostih poučenih, pobožnih in čednostnih deklic. (Odlikovanje.) Bralno vingradarsko in sadjarsko društvo v Krepljah je bilo odlikovano s častno svetinjo od deželno nižjeavstrijskega sadjarskega društva na Dunaju na jubilejski razstavi sadja. To odlikovanje je došlo Krepljanom za uzorne vrste črešenj, ki so jih razstavili na Dunaju. Svetinjo jim je izročila c. kr. kmetijska družba v Gorici. Čestitamo vrlim kmetovalcem! Tacih odlikovanj bi si lahko pridobila marsikatera slovenska zadruga, ako bi hoteli biti marljivejši. To nam bodi v spodbujo! (»Narodni dom« v Trstu.) Zadnja slavnost v Sežani jc jasno dokazala, tla je v Trstu treba za vse Slovanstvo v Primorju zavetja, narodnega zbirališča v sredi šumečih valov italijanskega gibanja. Ze mnogo let goje Slovani v Trstu to gorečo željo, a ni se izpolnila, ker ne dostaje gmotnih sredstev in požrtovalnosti v vseh slojevih. In vendar bi šlo, ko bi vsi, vsak po svojih močeh, storili svojo dolžnost. Tako jo bilo pri sežanski slavnosti mnogo ljudij, katerim je krona že del imetja. In vendar so jo položili na oltar domovine s sladko zavestjo, da so darovali zrno za domače ognjišče Seveda je bil to le skromen začetek, in treba bode še razmerno mnogo žrtev, da se uresniči vroča želja. Da pa se to zgodi, treba je idejalnega navdušenja za plemenito stvar, za narodno trdnjavo proti tujemu navalu in nasilstvu. Tu se ne smemo vprašati: Kaj poreče naš nasprotnik ! Ne dejanjski dokazi naj pričajo, narod sam naj govori in za narod naj se zgradi. Brez naroda, brez zavednega ljudstva nimamo bodočnosti. Temelj je položen in narod bode delo nadaljeval, da se dvigne ob sinji Adriji slovanska trdnjava, katero bodo branila hrabra slovanska srca. (Dekliška šola sv. Cirila in Metoda pri sv Jakobu v Trstu) priredi v nedeljo, dne 17. t m novo otroško veselico, na kateri se bode predstavljal igrokaz »Sv. Elizabeta«. - Ta igrokaz je jako primeren za otroške ženske igre in tržaške šentjakobske učenke ga prav krasno igrajo. Omenjena dekliška šola v splošnem prav vrlo napreduje. - Le vzgojite nam obilo narodne™ ženstva! (Tisoči pri tržaškem magistratu.) Da se naši čitatelji nekoliko poučijo o razmerah, ki vladajo v Trstu, o načinu boja, katerega bijejo naši bratje na periferiji ob Jadranskem morju proti trinoški krivici naših verskih, političnih in narodnih nasprotnikov, jim opišemo zadnjo sejo tržaškega mestnega sveta, ki se je vršila v petek, dne 8. t. m. Ta seja je bila jedna najznamenitejih pod zvoncem »Mihca in Jakca« na glavnem trgu trža-škem. Na dnevnem redu te seje so bila j a v n a dela, katera ima izvršiti tržaška občina v bodočih šestih letih. Ta točka je napravila precej | krika in razburila možgane v glavah visokomo-gočnih očetov v tržaškem obč. svetu. Dasi v teh glavah ni vso v redu, so se vender vedli ti mogotci tako, kakor da bi vse stroške plačevali iz svojih žepov. Kakor je bilo pričakovati, obračala se je zopet vsa ost teh »bogov« proti slovenski narodnosti in slovanskim duhovnikom, saj so imeli zopet prvo besedo krivonosci in renegatje! Od denarja, katerega naj bi občina vzela na račun davkoplačevalcev, naj bi slovensko ljudstvo ne dobilo prav ničesar v svoj blagor, najmanj pa slovenska duhovščina. Pri točki »poprava župnišč v Skednju in na Opčinah«, za katera dela se je prvotno določila svota 30.000 gld., je utaknil ž.d Venezian svoj nos vmes in zarenčal, da je ta svota previsoka; renegat Raskovič pa je vzkliknil nesramne besede, katerih nočemo objaviti, in nasvetoval, da se ta svota skrči na polovico, čemur je z veseljem pritrdil ves Izrael. — Opomba svetovalca Iv. Goriupa, da mora župnik na Opčinah bivati v tako vlažnem stanovanju, da si je nakopal revmatizem, ni nič pomagala, marveč so črtali polovico svote v označeni namen. Pri ti priliki ne moremo zamolčati opazke na izjave llaskovičeve, da so njegove besede, s katerimi se je hinavski lisjak hotel za vso bodoče in možne slučaje prikupiti »trpečemu ljudstvu«, uprav neumestne in govorjene le vsled strankarskega sovraštva. Za »delavsko ljudstvo« je Raskovič tako malo vnet, kakor vsak žid in človek, ki se poteguje za krivico v tem ali onem oziru. Ako pa se njemu smili »trpeče ljudstvo«, je to le ono trpeče ljudstvo, ki prihaja na avstrijska tla iz lačne Italije in ki dela zgago med poštenej-šim ljudstvom tržaškim, nikdar pa se mu ne smili trpeče ljudstvo — slovenske narodnosti, katero bi najrajše videl pobešeno na jarbolah' proste luke v Trstu ! Takoj naslednja točka pa je še bolj pokazala usmiljenje do reveža tega kri-čača: Za sprehajališče ob državne železnice kolodvoru je dovolil mestni svet svoto 215.000 gld.! Torej v svrho, da se javno košati tržaški Izrael in kaže svoje razkožje, se je smelo dovoliti svoto 215.000 gld., za popravo bivališča duhovnikom, ki skrbe za duševni blagor slovenskega ljudstva, pa niti ne krvavo potrebnih 30.000 gld. Zakaj pa se je dovolila za pokritje potoka v Ro-janu brez pomisleka svota 50.000 gld. ? Zato, ker se ondi pridno poitalijančuje cerkev in kjer upa iredenta pridobiti skoro v svoj tabor ves danes še dobro slovenski Rojan. (Spomenik baronu Čehoviun.) Iz Branice sc nam poroča: Dne 10. t. m. smo imeli pri nas jako lepo slavnost. Z največjo sijajnostjo, ki je mogoča na deželi, smo blagoslovili temeljni kamen za spomenik našemu slavnemu rojaku, c. kr. top- ničarskemu stotniku, baronu Čehovinu G. poveljnika veteranskega kora, Ant. Jacobija, ki se je k slavnosti pripeljal s svojo gospo soprogo in g. Simčičem ter si je stekel pri tem podjetju mnogo zaslug, smo sprejeli z veliko slovesnostjo in streljanjem topičev. Domači pevci pod vodstvom g. A. Brataševca so zapeli ces. pesem, prišlece so domačini obsipali s cveticami. G. kurat M. V. pozdravi g. Jacobija s prisrčnimi besedami, zahvaljujoč se mu za njegov obilni trud. Mala deklica Ivanka čehovin, praunukinja našega junaka, mu poda krasen šopek s primernim nagovorom. Pevci zapojo še »Pozdrav«. G. poveljnik se za lepi vsprejem toplo zahvali. Popoludne se jo vršilo slovesno blagoslovljenje temeljnega kamena ; poleg domačinov ;e bilo navzočega mnogo ljudstva tudi iz sosednih krajev. V kamen smo položili nekaj bakrenih novcev, jedno krono, nekatere vojaške liste in jedno številko Vašega cenjenega lista, poleg tega pa še spominsko pismo, v katerem so navedeni razni podatki, ki se tičejo življenja barona Čehov i na in spomenika. Po običajnem blagoslovu so zagrmeli topiči. Pred hišo, v kateri se je Cehovin rodil, je bil napravljen oder, koder je domači g. kurat v daljšem govoru pojasnil pomen slavnosti ter ljudstvu opisal življenje slavnega slovenskega junaka in pa žalostne razmere našo države, kateri so ostali zvesti slovanski narodi ter jo branili proti domačim in unanjim sovražnikom. Govornik konča svoj navdušeni in domoljubni govor s trikratnim slava-klicem presvetlemu ce-carju, katerega petdesetletnico vladanja hočemo proslaviti z odkritjem spomenika, ki se bode vršilo 14. avgusta. Pevci so zapeli še nekaj domoljubnih pesem. Po hišah je bilo več zastav, posebno pa na rojstni hiši našega slavljenca. Slavnost ostane vsem udeležencem v trajnem spominu. (Pod krinko.) Kakor vsako leto, zložili so tudi letos abiturijenti laškega mestnega gimnazija v Trstu za »Lego« svoto 223 gld. 26 kr. Kdo pa je dal abiturijentom denar, to je lahko umeti. — Vse se godi pod krinko, pod katero tiči grdo izdajstvo ! (Za delavsko ravnopravnost) Znani tržaški Baškovič je v zadnji seji tržaškega mestnega sveta grmel proti delavcem v pristanišču, ki prihajajo s Kranjskega in Štajerskega, jemat »domačim Tr-žačanom« kruh izpred ust. Za tem gromenjem tiči pa nekaj popolno zanimivega, kar treba pojasniti. Baškovič je v prvi vrsti renegat in hud, a ob enem smešen sovražnik naše narodnosti. Z vsemi svojimi slabimi močmi si prizadeva, da bi ostalo njegovo ime na površju, da bi ostal imenovan v zgodovini tržaške javnosti. Zatoraj se trudi, da bi ustregel vladajoči kliki, ki ga vzdržuje. Ker je pogorel na letošnjem občnem zboru socijalnili demokratov, kateri so mu preveč mešani in premalo upogljivi, želi si v Trst drugih elementov, ki bi za košček Raskovičeve polente storili vse, kar bi bilo v njegovo čast in slavo. Namera je toraj očitna. Raskovič je zahteval od župana, naj poskrbi za to, da se ne bodo odrivali domačini v tržaški luki po tujcih. Ti domačini so Raskoviču laški pritepenci, za katere želi »Progresso« zidati prenočišče. Ti laški usiljenci naj zapode iz pristanišča poštene avstrijske delavce. Raskovič ni kar nič skrival, da so ga prišli ti ljudje prosit, naj se ozira nanje in jim preskrbi kruha, Slovence pa naj izrine. Seveda Raskovič misli, uprava javnih skladišč v Trstu pa obrača! Minola leta so pokazala, kaj so italijanaški delavci in tržaški mestni postopači. Tatvine in lopovščine so bile na dnevnem redu in vse razne druge ostudnosti v pristanišču. Policija je vodila stalni register za hudodelce iz pristanišča, ki je bilo vsled teh svojih »delavcev« prišlo pred svetom že v slabo ime. Naposled si je uprava stvar premislila in jela iskati pridne in poštene ljudi iz notranje domovine na mesto lenuhov, postopačev in tatov iz blažene Italije in tržaških kotov. To pa zdaj Raskoviču ni po volji in kot mednarodni zaščitnik delavstva zahteva, da se raznim laškim pritepencem preskrbi kruh in streha v Trstu, avstrijske domačine pa naj odnese krokar. Jako vrla je v programu tega človeka točka, da se briga toliko za srečo domačega delavstva! Ko pa je pred par leti sklenila kranjska obrtna družba, za katere hrbtom tiči več tržaških Židov, z] vlado pogodbo, da dobi oproščenje davščine za svoje podjetje za dobo 25 let le pod pogojem, da vzame v delo le avstrijske podanike, tedaj je podjetnik začetnih del pritegnil samih lakotnikov iz bližnje Italije, domačine pa odrinil. Tedaj se ni oglasil proti temu Raskovič in ni tožil, da se odrivajo domačini. Odkar so se" pojavili nemiri v Italiji zaradi pomanjkanja kruha, počelo se je nenavadno gibanje med iredentistiškimi krogi v Trstu v prilog stradalcem iz Italije. Vse se giblje, da bi priskrbeli živeža in kruha tem stradalcem, in v svoji silni ljubezni do vsega, kar je italijansko, ne vidijo ti krogi nič avstrijskega. Ako tak fanatizem more roditi kaj zdravega za našo državo, potem bi bilo čudež. (Obesil) se je v noči od 12. do 13. t. m. v zaporu v II. Bistrici sejmarski tat iz Škofje Loke, Luka Vilfan. (Shod krščanskih socijalistov v Dolini) v Istri seje minolo nedeljo obnesel vrlodobro. Nad 3000 udeležencev je prišlo od vseh strani. Govoril je nad jedno uro čast. gospod dekan Kom pare o Bocijalnih in narodnih vprašanjih. Tudi nekaj druzih govornikov iz Trsta je govorilo o važnosti našega narodnega socijalizma, ki naj temelji v prvi vrsti na tleh verskega prepričanja. (Sejmi po Slovenskem od 18. do 23. julija.) Na Kranjskem: 18. v Zdenski vasi, v Vinici; 19. v Metliki; 20. v Koprivniku ; 22. v Hi-njah; 23. v Banji Loki. — Na slovenskem Štajerskem: 18. v Muti, pri sv. Filipu v Se-lah, pri sv. Barbari; 20. v Arnužu in Vitanju ; 22. pri sv. Magdaleni, pri sv. Mohorju, v Vildonu in pri sv. Urbanu pri Slivnici. — Na K o r o š k e m : 18. v Gradišah. — Na Primorskem: 18. v Drenciji; 21. v Palmi. Tedenski koledar. Nedelja, 17. julija: 7. pobink. evang. : O lažnjivih prerokih. Mat. 7. Aleš spozn. — Ponedeljek, 18. julija: Kamil Lel. sp. — Torek, 19. julija: Vincencij Pavi. sp.— Sreda. 20. julija : Jeronim Emil. sp. — četrtek, 21. julija: Prakseda d. — Petek, 22. julija : Marija Magdalena. — Sobota, 23. julija: Apolinarij šk. — Solnce izide dne 20. t. m. ob 4. uri 36 min., zaide pa ob 7. uri 37 min. — Lunin spremiti: Mlaj 18. julija ob 8. uri 45 min. zvečer. — Musica sacra v nedeljo 17. jul. v s t o 1 n i cerkvi velika maša ob 10. uri.: Missa in ho-norem s. Francisci de Paula, zl. Karol Santner, graduale Ant. Foerster, offertorium dr. Fr. \Vitt. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: maša zl. Fr. Schopf, graduale P. Rampis, ofTertorij J. B. Treschev. Društva. (Št. Jakobsko-trnovska m o š k a p o-družnica sv, Cirila in Metoda) v Ljubljani je imela 14. t. m. svoj občni zbor. Izvoljeni so bili: Prvomestnikom g. dr. Fran Papež, namestnikom č. g. Mavrilij Šarabon, tajnikom gosp. Jožef Pichler, blagajnikom č. g. Ivan Vrhovnik, namestnika sta gg. Jernej Bahovec in Karol La-hajner, pregledovalca računov gg. Lavoslav Belar in Dragotin Žagar. Kot zastopnika na veliki skupščini bodeta gg. Jernej Kilar in Mavrilij Šarabon. Gospodarska organizacija. Naša gospodarska organizacija v društvih »Gospodarska zveza« in »Zveza kranjskih posojilnic« vrlo napreduje. Za nadaljni napredek in razvoj te organizacije je neobhodno potrebno lastno glasilo. Toda sedaj še sredstva navedenih društev ne dopuščajo, ustanoviti lasten list. Zato ste se podpisani načelstvi z vredništvom in upravništvom »Slovenca« dogovorili, da je oddelek tega dnevnika pod naslovom »Gospodarska organizacija« kot glasilo »Gospodarske zveze« in »Zveze kranjskih posojilnic« nam na razpolago. V tem oddelku bodete vodstvi obeh strank razglašali oficijelno ali olicijozno svoje ukrepe, svoja naznanila in svoje mnenje. Tudi bode ta oddelek odprt za iz krogov obeh naših društev prihajajoče članke, tikajoče se naše gospodarske organizacije — pod pogojem, da so članki vidirani od vodstva jednega teh društev. Taki članki so toraj — če se reflektuje na objavo v navedenem oddelku — vpošiljati na jedno podpisanih društev, ker ista oskrbujeta rcdakcijo oddelka. Vse pridobitne in gospodarske zadruge, ki so člani bodisi »Gospodarske zveze« ali »Zveze kranjskih posojilnic«, se torej pozivljejo, da si dnevnik »Slovenec« naročijo. Za vse te zadrugo dogovorjena je z upravništvom »Slovenca« izredno nizka naročnina, namreč 8 g 1. na leto, t. j. polovica navadne naročnine. Ta naročnina je v celem znesku naprej plačati, naravnost pod naslovom »Upravništvo »Slovcnca« v Ljubljani«. Naročitev lista je za vsako v »Zvezi« stoječo zadrugo neobhodna potreba, ker odslej navadno vodstvi »Zvez« ne bodeta svojih ukrepov več naznanjali po okrožnicah, marveč v svojem označenem glasilu. Tudi odgovori na pismena vprašanja zadrug — če so tacega značaja, da utegnejo zanimati tudi druge zadruge — se bodejo čestokrat dajali pod naslovom »listnica« v označenem oddelku »Slovenca«. To razmerje s »Slovencem« bode ponehalo, kakor hitro bodeta »Zvezi« mogli zasnovati si svoje lastno glasilo. Slavne zadruge se poživljajo, da uplačajo letno naročnino po 8 gld. najpozneje do 31. julija, ker bi se jim sicer dopošiljanje lista ustavilo. V Ljubljani dne 15. julija 1898. Načelstvo »Gospodarske Zveze«. — Načelstvo »Zveze kranjskih posojilnic«. »Shod slovenskih posojilničarjev«. Načelstvo »centralne posojilnice« v Krškem vabi na neki shod »slovenskih posojilničarjev« v Ljubljani. Od raznih strani se vprašujemo, kako stališče naj zavzema temu shodu nasproti naša organizacija. Naš odgovor je, da naša organizacija s tem shodom nima nikakega stika in da se toraj posojilnicam, stoječim v naši organizaciji, udeležba navedenega shoda odsvetuje. Trgovski odsek »Gospodarske zveze« se je konstituiral. Ta odsek obstoji iz odbornikov gg. K a v š e k (načelnik), Belec (tajnik), Jaklič, Povše, Stanovnik in Uršič. Gospodarske zadruge, ki imajo kaj opraviti s trgovino, se poživljajo, da se pridno obračajo na ta odsek za nasvete pri kupovanju in prodajanju. Naslov je tudi v tem slučaju : »Gospodarska zveza v Ljubljani«. Revizija. Glavni nadzornik, ravnatelj »Gospodarske zvezea g. Maks Veršec odide 17. t. m. na revizijo in se vrne 21. ali 22. t. m. Posojilnice naj bodo z računi in z vpisovanjem v knjigah, posebno z razdelnikom v tekočem, da ne bode revizor po nepotrebnem zadržavan. Tekoče leto se bodo vse posojilnice pregledale in povsem natančno revidirale. Ako ni ravnatelj »Gospodarske zveze« na reviziji, kar se bode vedno objavljalo, uraduje v pisarni »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, Gradišče št. 1, in se more ž njim govoriti od 11. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike. Darovi. Za »Zoro«, glasilo slov. kat. dijaštva: Neimenovan duhoven 50 gld. Za Jeranovo dijaško mizo: G. A. Kocijančič, kaplan v Vodicah, 2 gld. kot kruhe sv. Antona. — G. Pfajfar Anton, župnik v Leskovici, 3 gld. — B. v zahvalo, 5 gld. Bog plačaj ! Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj, 16. julija. Danes dopoludne je bil ministerski svet, navzoči so bili vsi ministri. Razgovor je bil o jezikovnem vprašanju z ozirom na negativni vspeh pogajanj z levičarji. Kakor se govori, bila bi vlada pripravljena nadaljevati pogajanja, toda strogo držeč se popolne ravnopravnosti. Lvov, 16. julija. „Czas" se pritožuje, da disciplina v poljskem taboru pojema. Poljski liberalci in demokratje priporočajo, naj bi se Poljaki ločili od desnice ter se pridružili Nemcem. Podpirajo celo soc. demokrate, ki v deželi širijo anarhijo. Sedaj pac ni čas za take poskuse. Rim, 16. julija. „Italie" piše, da je ne-osnovano poročilo o shodu zastopnikov Nemčije, Avstrije in Italije. Vse tri države so jedine glede vnanjega položaja. Vojska mej Španijo in Ameriko. Vest o kapitulaciji Santiago sc toraj vendar uresničuje. Španjske čete so že ostavile mesto, in sicer z vojnimi častmi. To je po našem mnenju še najbolj pameten korak, kar se jih je sploh storilo v sedanji dolgotrajni vojski. Ljudje, vojaki in mestno prebivalstvo, posebno ubožneje, ter imetje, vse je ohranjeno vsled kapitulacije, kar bi gotovo ne bilo, ko bi se bili Španjci še nadalje obotavljali in ne marali oditi iz mesta. Odšli so pa še dovolj častno, kakor je zahteval poprej vojni minister, tako da tudi o tretjem porazju španjsko prebivalstvo ne more biti preveč razburjeno. . španjska posadka in vjetniki podajo se sedaj v Španijo, in sicer na nevtralnih ladijah, ker nimajo na Kubi dovolj lastnih ladij, amerikanska vojna oblastva pa zasedejo Santiago ter ostanejo v njem, dokler se ne reši mirovno vprašanje. Za mir je sedaj že vse bolj vneto in vedno bolj prodira misel, da je bolje skleniti mir preje, nego pozneje. Pogoji sedaj ne bodo ravno pretežki za Španijo, ako je resnično zagotovilo Mac Kinleya, da bo zahtevala Amerika neodvisnost Kube in odstop otoka Portorbo Amerikancem, nasproti se pa dovoli Španjcem, da Bi ohranijo Santiago. Na Filipinih ne marajo Amerikanci razven jednega pristana prav ničesar iskati, kakor tudi ne bodo zahtevali nobene odškodnine. Manj Španjci sedaj skoro ne morejo zgubiti, kakor je tu navedeno, in skoro ni dvomiti, da bi se s temi pogoji Španjci ne zadovoljili, posebno še, ako bodo posredovale velevlasti. Madrid, 16. julija. Uradni list objavlja dekret, s katerim se začasno ustavijo ustavni zakoni osebnega prava za celo Španijo. Vlada bo parlamentu naznanila o vporabi te odredbe. Madrid, 16. julija. Vojaški list „Eser-cito" piše: Ako sedaj sklenemo mir, smo vredni, da nam vsakdo pljune v obraz, ker imamo na nogah še 180.000 mož. V istem smislu piše „Corr. Militare". Madrid, 16. julija. Tušem je prišel agent Don Carlosa, vojvoda Solferinski, ter se posvetuje s Karlisti. Madrid, 16. julija. Ministerski predsednik Sagasta je izjavil, da nista niti vlada, niti general Blanco sodelovala pri razpravah o kapitulaciji Santiago. General Torral je imel popolno prosto roko in je sam odgovoren za svoje delo. London, 16. julija. Reuterjev urad poroča iz Santiago 14. t. m.: Amer. oblastva se najbrže še danes presele v mesto. London, 16. julij a. Iz Santiago se po roča, da je došel ukaz, naj se vse tam na hajajoče večje vojne ladije priklopijo Watso-novemu brodovju. Newjork, 16. julija. Po poročilih generala Skafterja so vjeli Amerikanci pri Santiago 12 do 15 tisoč mož. Vojni oddelek bo pozval parobrodne družbe, da povedo, pod kakimi pogoji so voljne prepeljati vjetnike na Spanjsko. Washington, 16. julija. Zatrjuje se, da je Mac Kiniey po kapitulaciji Santiago izjavil, da pričakuje v kratkem premirja. Vsebina 14. zvezka 1898: Frančišek Palacky. (K stoletnici njegovega rojstva spisal E. Lampe.) Pri uljnjaku. IX. Ljudska sodba. - X. Prvič in drugič. (Zložil F. S. Finžgar ) Družina socijalistova. (Spisal Ivo Trošt.| [Dalje I Ustavljeni oklici. (Spisal Velimir.) »Sam«. (Črtica. — Spisala Zoiija.) Na potovanju. IV. Cigan. (Zložil Fr. Ks. Meško.) Fra Angelico. (Spisal prof. dr. Anton Medved.) |Dalj©.] Zadnje jutro. iZložil Fr. Ks. Meško.) Andreejevo potovanje proti tečaju. (Spisal prol. dr. Simon Subic.) Soeijalni pomenki (Piše dr. Ivan Ev. Krek.) |Dalje.j — Književnost: Hrvaška književnost. Knjige »Matice Hrvatske« za leto 1897. Turgenjev: Lovčeve bilježke. — Na platnicah. Pogovori. — Slike : Frančišek Palackv Lastavičja družinica. (Slikal G S.) Manila. (Na filipinskem otoku Luzonu.) Venčanje Marije. (Slikal Fra Angelico.) S. Bonaventura. (Slikal Fra Angelico.) Nevarno prijateljstvo. (Slikala Roza Selnven-ninger. Š; Si 4 .O « < s s _. «• -a O. ^ O o O H** JK C M « > 2 » 2 5 & O«-! 2 S H V vročem letnem času jo priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primeSanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoCe, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo iVIII.) 1 29 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. .. , Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speče ri)skih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami in vinom. z dobrimi šolskimi spričevali vsprejme takoj A. Sara bori. 482 3-2 špecerijska trgovina v Ljubljani lise stroje za poljedelstvo! Vnovič znižane cene! Umrli oo: 13. julija. Alojzij Stare, slikarja sin, 1 mesec, Poljanska cesta 72, erysipelas. 14. julija. Julij Deu, živinozdravnik in oskrbnik, 47 let Mesarska cesta 1, oedema pulmon. 15. julija. Makso Pregel, polirja sin, ll/, meseca. Krakovske ulice 6, želodčni katar. Meteorologično poročilo, Višina nad morjem 306-2 m. čas opazovanja 7. zjutraj 2. popol. Stanje barometra v mm. 7384" 740 0 738 8 Temperatura po Celzija Vetrovi Neb« 11-3 24 2 breev. sr. jvzh. jasno jasno 294 Srednja včerajšnja temperatura 15-5", za 4-3°po"d normalom. Tuzemska zavarovalna družba (za ogenj, življenje in nezgode) išče spretnega glavnega zastopnika za Kranjsko. Ponudbe se vsprejemajo v hotelu ,PrI »Ionu1. (487 2-2) Trijerl (čistilni roji za žito v natančni izvršitvi Sašil nloe za sadje m zelenjavo. — Škropilnioe proti peronosperl, zboljšani sestav Vermolerov. — Mlatilnice mlini za žito, stiskalnloe (preie) za vino ln sadje različnih sestav (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor hidravlične [vodovodne] preše). — Slamoreznloe' katere se jako lahko gonijo, po zelo zmernih cenah. — Stiskalnloe za seno ln slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi G. HELLER na Dunaju, n/g Fraterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati! Zastopniki se iščejo. 66 20-9 V restavraciji Mayr v Filipovem dvorcu •V Ml s m. »t «1 5«. ■■ vkusno prirejeni izvrstno dolenjsko vino in vrhniško pivo „K r a n j s k i b i s e r". K številni udeležbi uljudno vabi 494 2-1 Iv. Mayr, m m M m m m te m. 0 d v e t n i k dr. J. Abram je <> M 3 n o <* M 5 g . X u u C Js, ^ 09 I_ l O ... "C jS 'S. o . m ■ - CB C ■ ® ^ > go S * o-S s E E •5 <" n | o® .2,-0 — o ® s C« W ' «n ^ c. 3 "C N .2 a 5. u. S o O a-O J te SL Si SI fclj 11 « 2— S -o a * C o — o--i; tn —i e ca o ® o « S) 2 N •2 « I J9-S 6 I •2.JI !5 " : o J« a —. o r. o s 00 — 5 v 1 C aj _ »2 O ^ S, « 1 - S i E . § a g1 3 u t. 5 5-.- M ; 1 ii« «6 C S-o .. Pr«J duh.TiMol vljudno prlporo^Kta «»o|o delavnico u slikarijo na steklu, «l«ltl 1. lid.;.Ttnl« cerkvenih oken t nmetno slikarijo Ed. Stuhl t Uraden. Ann«nitr«»i* 8 8. NajboljHa «pri> čal» in pohvale ta izvršena dela razpošilmin na zahtevo. Domača umetnost! Podobarski j pozlatarski atelje rE1 s v Ljubljani. Kolodvorska ulica 22 se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltai*jev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine _iz različnega materijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v LuCilh župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo, katero dea, svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. 2 a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 5a~51 Josip Novak, župnik. ittjr Za Marijine družbe ! ~>JH Pri predstojntštvu deklUke Marijine družbe v Skofji Loki se dobiva: i Otrok Marijin, opravilnik in obrednik za (mladeniske in dekliške) Marijine družbe. — Cena lično v platno vezanemu izvodu 45 kr. 2. Najboljša mati, molitvenik za kongreganiste in vse častivce Marijine; v platnu z rudečo obrezo 4-5 kr. 3. Po Mariji k Jezusu? obe zgoraj imenovani knjigi skupaj vezani — v platnu 75 kr., v usnju z zlato obrezo 1 gld 5 kr. 422 10-5 4. Posveeenje, 100 izvodov 1 gld. Na korist kongregacijam pri obilnejših naročilih družba-založiteljica navrže primerno število izvodov. Tudi ista družbam rada oskrbuje sprejemnic in svetinjic s slovenskim besedilom. Na drobno se dobivajo te knjižice tudi v v prodajalnici katol. tiskovnega druStva (preje Nifiman, v Ljubljani, Kopitarjeve ulice 2). \ r i 9 "O I i gssssss^^ Kavarni „cMercur" $ jj na tMostnem frgu v JSjuSljani jjjjj ^ <»<1 ■ . J ■■ ■ 4. I>«<1»»IJ«» ^ S drna kava . . 10 kr. čaj.....10 kr. bela kava . . 10 kr. malinoveo . . 10 kr. ^ S S ffl 451 3-2 limonada . . 10 kr. U H K obilni vdeležbi uljudno vabi in točno postrežbo zagotavlja Mihajlo Mavcolini, kavamar. ^ SSSI Več vagonov apna prve vi^te se bode oddalo od 24. t. m. do 5. avgusta. Cena po dogovoru. L ustnik : 483 3-2 Julij Lenassi v Logatcu. Ljudska posojilnica, registr. zadruga z noomejeuo zavezo. Bilanca za 1897. leto. Aktiva gld. kr. Inventar........ Posojila........ Zaostale obresti..... Naloženi denar pri hranilnicah in bankah...... Obresti od naloženega denarja V postni hranilnici . . . . Kkspensar ....... Terjatev pri »Zvezi kranj. pos « na povračilu pisarn, troškov Gotovina konec leta 1897 . «82 I 42 608<»B 7 64 1056 13 76058 54 1250 — 3789 391 300 26337 48 718533 ; 38 Pasiva gld. kr. Deleži........l 2814 Hranilne vloge gld. 692.519-82 Kapit. obresti » 15.892 43 | 708412 25 1'redplačane obresti od posojil 2091 1 69 Rezervni zaklad leta 1896 . Kazpoložni zaklad leta 18^6 Čisti dobiček 718533 38 V Ljubljani, dne 31. decembra 1897. Za načelstvo: Dr Ivan Šusteršič l. r. Josip Šiška l r. Za nadzorstv o: Alfonz Levičnik I. r. 493 1-1 Zaznanih. Opiraje se na priporočilo v .Škofijskem Listu" žtev. II. t. I. ponudimo letošnje 663 23 izvrstno vino, vsem prečast. gg. cerkvenim predstoiuikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cen&h : 1. Masno vino.....hktl. od gld 31 do 33 2. Navadno namizno vino, tudi zajamčene pristuobti „ „ 28 „ 31 Večjim odjemalcem bodisi roašnih ali drugih vin cene po dogovoru. Zadruga postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Najmaniša kvantiteta pod 1, 2, je 56 litrov. — Cene veljajo loco Postojina do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. 100 do 300 m na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščen« srečke in državna pisma. Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest Vili, Deutschegasse 8 267 10-3 353 10—8 Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. Vodilo-Zdravilne Prav ')"z0 mcsta (železniška postaja), ob znožji kamniških planin, v krasni legi, z lepimi spre-fnnlinn 11 Vnmni /II hajaiisei po smreCji, lov. tudi lia postrvi, prelepa I ii II1 ®I»K I M I IIIKII zdravilnlca z verandami, toplice z banjami in IU|JIIUU ■ Ituillllinu dušem, basin za plavanje, pokrito hodišče, igrišče tm »1 in telovadil ca, zdravljenje po Kneippovem " -J1 načinu, po želji tudi drugače: s pitjem, elektriko, masažo, telovadbo. Zdravniški voditelj: dr. Waokenrelter. Stanovanja po ceni, sobe od 40 kr. do 1 gld. 30 kr. v zdravišču in v 4 vilah, ki so v zvezi s toplicami in parkom. Izvrstna restavracija, pensijon 1. raz. 1 gld. 36 kr., 2 raz. 70 kr. na dan.— Prospekte pošilja vodstvo. 243 15 — 15 315 Le 50 kr. za 3 Žrebanja. jj^"'' mesec! Glavni dobitek 889 1 1M 100.000 1™ in aw 25.000 v denarjih po odbitku 207„. razstavne srečke si 50 Iti*. priporoča Žrebanje: 6. avgusta 1898 Žrebanje: 15. septembra 1898. Žrebanje: 22. oktobra 1898. menjalnica v Ljubljani. FELIX TOMAN kamnoseški mojster in lastnik kiparskega atelijerja Reseljeva cesta štev. 6, LJUBLJANA Reseljeva cesta štev. 6. priporoča svojo največjo zalogo 234 30-17 nadgrobnih spomenikov od raznovrstnih najtrpežnejšili marmorov, od granita in črnega sijenita. Prevzame tudi vsako najmanjšo kakor največjo gm~ stavbene kamnoseška delo A m po najnižji ceni. Posebno priporoča se prečastiti duhovščini za izdelovanje različnih cerkvenih umetno-kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljnov, prižnic, obhajilnikov, krstnih in kropilnih kamnov in podob v vsaki velikosti iz marmorja ali pešfenika itd., za katera dela izgotovi na zahtevo brezplačno potrebne načrte iu proračune. Najcenejša zaloga vsakovrstnih plošč za pohištvo od tu- ln inozemskih marmorov. ■ tAl a^ii ■▲V 1 V)iirRopp'Ova £ iPiana -Kolesa presegajo vsa druga po trdnosti, ličnosti in lahkem teku! Leta 1898. razni modeli z mnogimi novostmi so videti pri zastopniku Janezu Jax-u 205 24 ,8 v I^jiil>]Jaiii, Duiinjsliu cesta St. 13. Podpisana ima v zalogi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd. sploh vse, kur se r»bi v eerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljeiije stare obleke iu vsa popravila. — Izdeluje ročno In pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejso postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštoranjam se priporoča 81 52-24 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani. Gledališke ulloe 4. Franc Detter _Ljubljana, Stari trg št. i._ Prva in najstareja tovarniška zaloga šivalnih in poljedelskih strojev na Kranjskem Najnovejše! priporoča Najnovejše! mlatilnice z ležiščem s krogljami (Kugellager). Kdor toraj namerava kupiti mlatilni ali kateri drugi kmetijski stroj, naj se zaupljivo obrne na zgoraj navedeno tvrdko, katera edina na Kranjskem ima razen druzih kmetijskih strojev tudi najbolje mlatilnice v zalogi, katere imajo ležišča s krogljami (Kugellager), enako biciklom. To je zelo praktična in koristna novost, katera omogoči, da se stroj 40% laglje goni kakor doslej. Ako se je popreje moral stroj s Štirimi ali tremi možmi goniti, zadostujeta sedaj samo dva, oziroma jeden mož. Ti stroji so toraj neverjetno lahko goniti, zelo trpežni in, primeroma njih zmožnosti, ceni. Krogle v ležiščih so iz najfinejega angleškega litega jekla (Gusstahl) in brezpogojno trpežne. Ako bi se ležiSče (Lager) sčasoma obrabilo, zamore se za majhen denar novo dobiti in stroj deluje zopet kakor nov. Ob jednem priporočam na izber svojo bogato zalogo šivalnih strojev za domačo in obrtnljsko rabo, 10% ceneje kakor drugje. Odličnim spoštovanjem 447 4 3 Franc Detter. Ceniki in pojasnila dobivajo se zastonj in poštnine prosto. 420 15-Ki ^ Edino pravo originalno plzensko pivo je le ono iz meščanske pivovarne v Plznu, ustanovljene i. m«. Edino to je bilo odlikovano na vseli razstavah, kjer je bilo Izloženo, z najvišjimi poCastniml znaki. Telefon št. oo. Zastopnik: Ivan Gorup v Ljubljani. C 745 38-32 Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. Spoštovanjem 486 6-1 Karol Lenče, posestnik. je najboljši hi najčistejši prhnesek li kavi ! (■estite gospodinje! 221 co-i? Zahtevajte in kupujte le-to kavo! Dobiva se v rdečih zavitkih z belim trakom ali pa v škatljah. - * dKfeRo. Že mnogo let obstoječe in sedaj zelo obširnejše vpeljano mlekarstvo v Laverci priporoča zasebnikom, kavarnarjem, restavraterjem . zavodom, samostanom in drugim še vsakdanje odjeme 150 litrov finega mastnega mleka. Cene so sledeče: Pri vsakdanji naročbi do 3 litrov je cena litru 10 kr. n n ii ii 5 ii ii ii ii 0 ii in pri vseh druzih večjih naročilih zaraČuni se liter 8 kr. Vsakemu odjemalcu se dostavi mleko vsaki dan zgodaj zjutraj, in da se morebitno pokvarjenje mleka med prevaženjem prepreči, se isto pošilja le v patentovanih mlečnih posodah, ki so zaprte s patentovanimi ključavnicami, nakupljene iz tovarne za izdelovanje mlekarskih oprav tvrdke Kleiner & Fleischmann v Doblingu pri Dunaju. Cenjena naročila se prosi ustno ali pismeno poslati na Laverco ali pa k .,Belemu volku" v Ljubljani. Tudi se sprejemajo naročila v gostilni ,,Monakovo" (pri Lozarju) v Ljubljani, Rožne ulice št. 15. Priložnostna darila! Friderik Hoffmann, o ni* hli*, 338 26—6 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ^ ravno tako tudi W nihalnih, stenskih 0 in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. 387 (4-4) Zastonj m> (12—3) IT šiveulai stroji ilikjor ii<" ivaijo! Kdor pa hoče kupiti Iz-TT ... . / vrsten in trpežen šivalni \ ... o / stroj za 5% ceneje kakor kje\ ceneje kakor kje bicikljev in / drugej, ta naj se zaupno obrne\ drugej. poljedelskih / na prvo in najstarejšo tovarniško \ . , . I zalogo šivalnih in poljedelskih I J 1 strojev na Kranjskem Pozor! Franc Detter Ljubljana, Stari trg it 1. Trdka vsprejema pod dobrimi pogoji potoralce iu sustoptiike :a deželo. Cenilci ziiNtoii.j in poštulno pr0H(0. Ignacij Čamernik* kamnosek v Ljubljani, * K K tt >5 J w h L,.ijit^mK Ko»;enskoga (iFoIjske) -u.lioe 49, poleg Schreiner-jeve pivarne, jU^^i^L'. Pr'Poro^a prečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo izborno ^ W zalogo najrazličnejših nagrobnih spominkov * W iz poljubnega kamena po izredno nizkih cenah. — Vsprejemlje tudi na-jO ročila na ^N * kamnoseška umetna cerkvena dela, $ S S kakor so altarji, prižnice, krstna kamena, obhajilne pregraje, tabernakelji, po- laganje cerkvenega tlaka itd. ^ /fS Popravila izvrSuje dobro in natančno. — Narise in proračune Vj^ izdeluje brezplačno. 265 15 J^J ® w m ^ 'mm, v Ljubljani ponudijo po najnižji ceni poljubno množino stavbinske opeke, jjiamne s L (Strangfalz-Ziegel) in tem pripadajočo stekleno zavezno opeko. Stresna okna iz litega železa. Peči in štedilna ognjišča (lastni izdelek). 193 27 Roman-cenient, (lovski Portland-cement pa tudi vse druge za stavbe potrebne predmete. TV nj 11 i ž je o e ii o. Ustanovljeno leta 1H7(). Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. v n o> > 0) d d! n a> > d o, o a> —.»»PH.S-piSpo foijejd B| '0S » «p 08-6 P|» po »•»a»aj tifvuvaa "0«.» op 081 -p|S po JBfliIl«Aa 091 TI« op 08 » -pi« (»85 0».T Pl« op 0j 1«JA t • P0lJ»0* «z *0|)|A| 9M •• 9" ■• „0, 0» ! op p|j po . »rajol JC w j.t,,,'.q|)(1) 'Mg»P wi eofvjg 'l " 9«.» " " „,, •i I OD 01.1 P|» pa «up4f U )»|Uini njq '«,,„,,J,, „Jq q|«i4 IU «jpv|8 'UU11IMO II.q '•poa»oD tis »of»aB I Orožna tovarna Stever B 224 17 U Nova vozna šola: IHlarije Terezije cesta. Dobra delavnica za poprave. j| Vsi pripadajoči predmeti. Samozastopnik za vso Kranjsko: I I IM V KAISli: I I Ljubljana, Šelenburgove ulice 6 p ,Waffen'-kolesa. ,Opel'-kolesa. izdelki I. vrste, \0V0 ustanovljena in novourejena doillilCil stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 44 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta O, poleg ,FigoTca' Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •T. O. I lamami v Ljubljani, ki s perilom oskrbule mnogo o. in kr. častnikov n o. in kr. mornarico. W Cenike slovenske, nemške, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 203 24-i 0 Janko Klopčič, lintr Ki • a ii j preje J. Spracher. Ljubljana Prešernove ul. 4, poleg frančiškan, samostana. priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih, nikelnastih in jeklenih 491 3—1 ženskih in moških ur. Velika zaloga stenskih ur, ur z nihalom in budilk najnovejše in najboljše vrste po najnižjih cenah. Ob jednem priporoča razna, za vsako priliko primerna darila v zlatu in srebru. — Popravila točno in vestno se priporoča prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken In vrat vdelanih s ka-tedralnlra steklom ali s svincem obrobljenim belim aH bamnim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaJko doVo, zajamčeno in trpežno 'Zv.-šeno v lastni delavnici, od rajpriproslejšega do najfinejšega dela — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. s'eklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dola in popravila po najnižji coni. H*" Pozor 1 rVovi, fini, Nemški drž.bankovci za lOOm. nem. drž.veli 20 mark...........'' 20 frankov (napoleondor) ..,.', Italijanski bankovci......\ \ C. kr. cekini....... 103 gld. 70 kr. 101 55 121 50 100 95 120 80 99 05 910 _ 359 — 119 95 58 85 11 9 n n 75 52' n 't. 44 30 63 Dnč 15. julija. 4<70 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . 5 /0 državne srečke 1. 1860, 100 gld Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4"/0> 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 5°/ Dunavsko vravnavno posojilo 1° 1878 ! Posojilo goriškega mesta..... 4°/0 kranjsko deželno posojilo ...'".' Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/' Prijoritetne obveznice državne železnice . . južne železnice 3. » južne železnice 6"/„ . dolenjskih železnic 4°/„ 163 gld. 50 161 _ 192 _ 99 45 140 25 128 75 109 60 112 50 98 50 98 50 223 _ 181 50 127 30 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Rudolfove srečke, 10 gld..... Salmove srečke, 40 gld. St. Genbis srečke, 40 gld. Waldsteinove srečke, 20 gld. ' Ljubljanske srečke ..... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .' AkcijeFerdinandove sev. želez., 1000 g1 st v Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . ' . Akcije južne železnice, 200 gld sr. . . Splošna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. '. Papirnih rubljev 100 50 kr. 23 156 3425 441 77 109 163 173 126 50 50 50 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. K u I a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba « K K C U H" I., Iftltailt 10 in 13, Dnnaj, Strobelgassi 2. Pojasnila"3ta v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svšti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (rlavnic. TEfit