Paitnina platana v gotovini. ŠTEV, 226. V LJUBLJANI, četrtek, 6. oktobra 1927. LETO IV. Posamezna Številka Din 1 Izhaja vsak dan opoldne, irvzemšl nedelie ia praznike. HtNčna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20"—, inozemstvo Din 80'—. Za kaj gre. Gospod Pribičevič in gospod Radič razglašata po listili, da sta se sporazumela v blagor demokracije in da samo zato ustanavljata demokratski blok, da vržeta ob tla reakcijo. In da bi lijih pristaši tem izjavam tem bolj verjeli, pisarijo esdeesarski listi dan na dan, kako da smo v Jugoslaviji tik pred odločilnim bojem med demokracijo in reakcijo, pri j čemur seveda predstavlja g. Pribičevič i najčistejšo demokracijo, g. Vukičevič pa najbolj črno reakcijo. Toda naj so vse besede o demokraciji še tako lepe, vendar vseeno niso tako lope, da bi bile kaj več ko fraze. Kajti v sedanjem boju ne gre ne za demokracijo in ne za reakcijo, temveč samo za moč. Kako bi prišel g. Pribičevič zopet do moči, kako bi se rešil iz vsiljene mu opozicije, kako bi postal g. Stjepan Radič zopet kraljevski minister, samo to je namen in smisel od obeh propagiranega demokratskega bloka, ne pa skrb za demokracijo. Vse te lepe besede o demokraciji so samo okrasek, ki naj prikrije vernim pristašem jedro boja in zato se tudi o poteku tega boja poroča z neverjetno tendencioznostjo. Volilec kratko-ttalo sploh ne sme izvedeti, kak je dejanski položaj v Beogradu, temveč on naj samo veruje, da se bo še vse izteklo dobro in da pride že v kratkem čas, ko bo g. Pribičevič dokazal, da je še vedno mojster Obznane. Na nesrečo g. Pribičevič« pa je položaj tak, da nihče ne potrebuje več od njesja toga dokaza, ker je vse že sito partizan stva, ki ga je znal tako lepo podpirati g. Pribičevič. Za odpravo partinastva pa gre danes in sicer ne samo v Sloveniji, temveč v vsej državi. Kakor je v Sloveniji vse gospodarsko življenje nazadovalo in hiralo! ker je vse obvladal boj med klerikalci in liberalci in so eni ko drugi mislili, da ni večje modrosti kakor če eden drugemu škoduje, tako je bolehalo v Srbiji vse javno življenje vsled boja med demokrati in radikali. Vsled nevarnosti, da bi izgubil srbski živelj svoj vpliv na državo, je sicer ponovno prišlo do radi-kalno-demokratske koalicije, ki so tudi ustvarile vse važnejše zakone, toda vedno je bila vsaka koalicija med radikali in demokrati le začasna, ker je oster, čeprav tih boj med njimi, onemogočal vsako iskreno sodelovanje. V tem boju pa je izvir vseh naših političnih težav in tu je vzrok, da še vedno nismo rešeni dvojnih uradniških garnitur in da naše gospodarstvo ne napreduje. Vsled tega je nastala težnja, da se ta boj med demokrati in radikali likvidira in da se ustvari delovna vlada, ki bo gledala samo na to, da koristi vgej dr. zavi z dobrimi zakoni in da izlo5i iz javne diskusije vsa strankarska vprašanja. Z drugimi besedami: Nova vladna in državna politika naj zatre partizanstvo in naj konča neploden in samo strankarskim interesom ugoden boj med radikali in demokrati, klerikalci in liberalci. Je tu čas gradnje, ko morajo delati klerikalci ravno tako ko liberalci in ko morajo plemenski in strankarski boji počivati. Naravno je, da nista mogla biti za to novo državno politiko navdušena g. Radič in Pribičevič. Obema je stranka cilj in končni namen, eden ko drug smatrata stranko le kot oseben organ, eden ko drugi ne trpi nasprotnega mnenja. Novo državno politiko pa je mogoče izvesti le s konciliantnostjo, za kar pa oba najnovejša stara prijatelja« nimata smisla. In zato sta bila potisnjena v stran in postala zaveznika g. Davidovima, katerega sta že vsak enkrat zrušila. figosvisan političen lisi. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA STE V. 23. UrlUVNIŠTVO: KONGRESNI TI!G ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852, Prva seja nove skupščine. ZA ZAČASNEGA PREDSEDNIKA JE IZVOLJEN DR. PERIČ Z 206 GLASOVI. — DEMOKRATSKA ZAJEDNICA JE GLASOVALA Z VLADO. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo, Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.C33. Beograd, 5. oktobra. Za prvo sejo no- i voizvoljene narodne skupščine je vlada- j lo v vseh krogih veliko zanimanje. Poslanci so se začeli že zgodaj zbirati v ; svojih klubih, okoli 8. ure so se začele j polniti tudi galerije. Ob devetih je bila ; dvorana nabito polna. Diplomati so z ; velikim zanimanjem opazovali vrvenje : v dvorani. ; Okoli 9. ure vstane Kobasica in predlaga za starostnega predsednika poslan- I ca Seliča. Temu predlogu ugovarja Radič, češ, da Selič ni najstarejši poslanec, a Selič vseeno prevzame predsedstvo, otvori prvo sejo in odredi volitev začasnega predsednika. V zbornici se čujejo med volitvijo protesti. Po glasovanju naznani predsednik rezultat: Dr. Ninko Perič je izvoljen za začasnega predsednika z 206 glasovi. To znači, da je Demokratska zajednica glasovala z vlado. izjava dr. Korošca. Beograd, 5. oktobra. Dr. Korošec je dal dopisniku »Slovenca« izjavo, ki jo splošno smatrajo za vabilo vlade na naslov Hrvatov, naj se pridružijo vladi. Dr. Korošec je rekel na vprašanje, kako da presoja položaj vlade, sledeče: »Položaj današnje vlade je zelo trden. Parlamentarno tehnično zadostuje sama sebi in ne potrebuje od nikogar novih moči. Število njenih glasov je več kot zadostno. Enotnost vladnih klubov se z brzimi koraki konsolidira. Vse, kar se trdi in govori o nekakšni struji, so intrige v nekaterih listih, ki niti vse ne prihajajo od somišljenikov sedanjih vladnih strank, ampak so spretno vržene od druge strani. Sicer pa te intrige niso od včeraj, ampak so se pojavile že med volitvami. Toda iskati je treba načina in sredstev, da se tudi tem intrigam napravi ko*nec.« Kaj pravite k dogodkom v opoziciji, posebno o zbližanju sam. demokratov in radičevcev?« Razumem nastopanje g. Pribičeviča, ki hoče svoj klub rešiti osamljenosti v parlamentu. Njegov položaj ni zaviden. Zato se bo sprijateljil celo z Radičem. Težje je razumeti g. Radiča. Ce je sedanji vladi še treba izpopolnitve in izgraditve, je vsakomur jasno, da je v njej še premalo Hrvatov. Nihče pač ne dvomi o tem, da smo g. Vukičevič, g. Davidovič in jaz prijatelji Hrvatov in da se ne bo nikdar uveljavil v dosedanji vladi kakršenkoli protihrvatski kurz. Nisem prijatelj Hrvatov od danes, ka- j kor je Pribičevič, ampak naše prijateljstvo nasproti Hrvatom je preizkušeno. Zato bi bilo po mojem posebnem mišljenju pametno in uspehi niso izključeni, da hrvatski politiki težijo nasproti svojim prijateljem, ki se danes vsi nahajajo v vladi. Hrvati so okretni politiki, zato gotovo ne bo njihov cilj. da bi se izgubljali v brezplodni opozioionalni hoji ob strani g. Pribičeviča. Ponavljam, da če bi bilo sedanji vladi sploh kaj potrebno, potem je potreba v njej več hr-vatskega elementa.« »Ali slutite v verifikacijskem odboru kakšne posebne dogodke?« Debata bo od časa do časa burna, sicer pa bo šlo vse gladko in v redu. Nič se ne bo pripetilo,, kar bi moglo spremeniti sedanje politične razmere.« Atentat na generala Kovatevide. GENERAL MRTEV. STROGA PREISKAVA. JUŠČIH? DELO MAKEDONSTVU- Štip, 6. okt. Sinoči po 7. uri je bil izvršen atentat na brigadnega generala Mihajla Kovačeviča. Dobil je tri strele iz samokresa in je bil takoj mrtev. Atentat se je zgodil uprav preti | generalovo hišo. General je bil v druž-j oi učitelja. Kakor izgleda, sta bila atentatorja dva. Učitelj pripoveduje, da je vprav v času, ko se je razstal z generalom Kovačevičem, videl, kako se je zabliskalo, takoj nato pa so padli trije streli. Opazil je, da je streljal neki človek rjavkastega obraza, ki je bil v beli srajci. Generala je prvi strel zadel v srce. Že ta strel je bil smrten. Zaradi tega dogodka je bilo vse mesto razburjeno. Mesto je bilo obkoljeno in vodi se hitra preiskava. Kovačevič je bil prej štiri leta polkovnik v Zagrebu, odkoder je bil premeščen v Štip. On je oženjen, toda brez otrok. — Sodi se, da je atentat delo makedonstvujuščih. Štip, 6. okt. Takoj po atentatu se je uvedla stroga preiskava. Ugotovljeno .je, da je atentator prišel iz Bolgarije. Prijeli ga še niso, pač pa so prijeli nekatere osebe, ki so atentatorju pomagale. Sedanji atentat se smatra resnejšim od vseh dosedanjih. Šrip, 6. okt. Atentat na brigadnega generala Kovačeviča je bil izvršen vprav v tistem času, ko je bil Korzo najživahnejši. Sprehajalci so culi tri strele iz samokresa. Ljudje so takoj poleteli, da vidijo, kaj je, in so našli generala, ležečega pred svojo hišo. Sodi se, da je bil atentat namenjen učitelju Jevremoviču. Stanovanje pokojnega generala je prav pred cerkvijo. PREDSEDNIK 31 AS AR VK NEVARNO OBOLEL. Praga, 6. okt. Predsednik republike lasarvk je težko oboell. Kakor se do-znava iz njegove okolice je dobil pljučnico. Glede na njegovo starost, -se mora njegova bolezen smatrati za kritično. Tudi to zavezništvo je naravno. G. Davidovič je šef stranke in zato brani njen obstoj in zato se noče sprijazniti z mislijo, da bi nastala v državi nova — takozvana četrta stranka. Toda naj so vsi ti gospodje še tako proti novi politiki, njih sila je mnogo premajhna, da bi mogli novo politiko preprečiti. Ne odločuje v političnem boju samo število mandatov, temveč še bolj važna dejanska si’a, s katero kdo razpolaga. Sedanji propagatorji demokratskega bloka pa so brez te sile in zato hočejo to slabost skriti z govo-renjem. Brezupen poizkus, ker dejanski položaj je pravim akterjem naše politike jasen in zato bo nova politika uve-■ ! javljena in če je odpor partizanov še J tako velik. ! Kajti nova politika je državna po-I treba. Težke očitke na naslov demokratov. Beograd, 6. oktobra. Današnja Samouprava« prinaša uvodni članek, v katerem ugotavlja, da so se 4. t. m. sestali Pribičevič, Davidovič in Radič, kar je izzvalo razne komentarje. Vlada je na včerajšnji seji dobila ‘206 glasov večine: to so jasna znamenja za politične razmere v bodočnosti in za trajnost kabineta. Samouprava ?. dela demokratom hude očitke in se čudi, zakaj delajo na prelom koalicije, če so v viadi večine. Zamerja jim zaradi njihovega nastopanja in vedenja v koaliciji. Posebno jim zamerja, ker spravljajo sedaj po volitvah na dan vprašanja, ki so bila rešena pred volitvami: to je zlasti vprašanje trajanja koalicije. Vukičevič je dal v radikalnem klubu jasno izjavo, da kabinet ni čisto volilen, temveč delaven, kar mora biti demokratom znano. Sedaj prelomiti koalicijo, ko sta stranki pri volitvah skupaj nastopali in zapustiti politiko, ki naj bi se po pogodbi izvajali po volitvah, to še pravi, ne držati besede. — Samouprava zamerja demokratom, da v tej stvari postopajo na prav nič simpatičen način. Demokratje se seveda lahko pogajajo z vsakomur in delajo lahko bloke in druge kombinacije in se lahko stapljajo z drugimi strankami: vse to je njihova stvar. Toda škoduje ugledu našega parlamentarizma, da so v skupni vladi z radikali in volijo celo skupnega predsednika, a hkrati delajo kombinacije proti radikalom. Zalo je prva stvar, da se to vprašanje razčisti in da bo jasno, kaj je z nadaljnjim obstankom in trajanjem koalicije. DEMOKRATSKI BIA)K. Pogajanja s samostojnimi demokrati bodo demokratje nadaljevali. Včeraj ni bilo med obojnimi delegati nobenega sestanka, ker so bila na dnevnem redu vprašanja mnogo večje važnosti. Neposredni stik med šefoma obeh strank ne odstranjuje potreb, da se sestajajo tudi delegatje, ki morajo obravnavati vsa podrobna vprašanja, med tem ko se načelniki sporazumejo samo v velikih potezah. V vprašanju fuzije obeh strank za dogleden čas ni pričakovati novih dogodkov. Za popolno fuzijo so na potu še nekatere osebe. Radikali ne verjamejo, da bi ta akcija demokratov dovedla do kakega uspeha: demokratski blok nima po njih mnenju nobenega izgleda. Oni ne verujejo, da bi se sporazumela Davidovič in Pribičevič ker stoji med nji ma preveč zaprek. Demokratje ne bodo imeli poguma za ta korak, ker se bodo bali negotovosti, ki nastane po tem. Krogi, ki so blizu vladi, menijo, da bi tudi potem, če demokratje zrušijo vlado, situacija ostala v rokah radikalov in bi oni izvedli nove volitve. juzancMBsJtmmmmmmmammu***ivotmmm ■■ POVRATEK KRALJA V BEOGRAD. Beograd, 6. okt. V političnih krogih trde, da se kralj danes vrne v Beograd. Kraljev prihod je v zvezi s političnim položajem. KLIC PROTI FAŠISTOM: DAJTE NAM KRUHA! Rim, 6. okt. V Padovi so se spopadli fašisti in protifašisti. Predvajal se je neki propagandistični film. Fašisti so začeli vzklikati in so tudi druge silili, da to store. Toda ti niso hoteli slu-šati, temveč so začeli kričati: mi ne potrebujemo propagandističnih fil-mov. Dajte nam kruha. Protifašisti so bili v večini, zato so se fašisti morali umakniti. Poglavje o debeli koži VCerajšnje, po svoji »otmenostk znano Jutro« si je dovolilo z nesramno karikaturo < citati dr.-ju Ravniharju debelo kožo. Karikatura po svojem tonu sicer taka, da more napraviti efekt le na ljudi s kulturo rinoce-rusa in vsled tega niti ne zasluži, da bi kdo nanjo reagiral. Ker pa je s karikaturo tudi zvezano poglavje o debeli koži, hočemo o tem poglavju izpregovoriU par besed. Od vseh slovenskih strank ima pač esde-esarska najmanj vzroka govoriti o debeli koži. Zakaj ni še bilo v Sloveniji stranke, ki bi morala preslišati na svoj naslov toliko težkih očitkov, kakor SDS in ki mora na vse te očitke molčati, ker so vseskozi resnični. Da spomnimo pri tej priliki na znano besedo-lomstvo te stranke. Mesec za mesecem ponavljam ta očitek na naslov SDS in slavna SDS mora molčati, ker bi ji pred sodiščem dokumentarieno dokazali, da je snedla svojo dano besedo, da je torej besedolomna stranka. In taka stranka si upa očitati drugim debelo kožo? In vsi drugi očitki o polomih bank, o nasilju, o gaženju demokratičnih načel, o skritih fondih in vseh drugih stvareh, ki že leta revoltirajo vso pošteno slovensko javnost in ki so glavni vzrok, da je pozicija SLS tako .močna! Kdaj je sicer tako zgovoren esde-esarski tisk na te obdolžitve reagiral? Kdaj je poskušala SDS, da bi se teh očitkov enkrat za vselej oprala. In ti gospodje bi sedaj hoteli drugim očitati debelo kožo? In še esdeesarski tisk posebej! Ali so gospodje čisto pozabili, kaj je pred kratkim dejal o tem tisku g. dr. Korošec, da niso še niti enkrat reagirali na njegove besede? Ali mislijo, da je ta molk dokaz njih tenko-vestnosti? Ni še teden od tega, ko je odgovoril v »Slovencu« g. dr. Korošec na izjavo g. dr. Dinka Puca in ko je izjavil, da. vzdržuje vse svoje očitke, razven tiskovne pomote, da je bila mesto Slovenske banke imenovana Sla-venska banka. Izjava dr. Korošca je bila tež- ka, toda vseeno še nismo slišali in ne Eiiali, da bi bila zavrnjena. Ali je morda ta čuden molk dokaz tankovestnosti? Gospodom pri Jutru« bo morda tudi znano, da leže na sodišču akti o tožbi g. dr. Žerjava proti g. Kamenaroviču. Ti akti leže že silno dolgo in se ne premaknejo naprej. Zakaj, vprašamo? Ali naj kličemo v spomin še kake druge tožbe, če gospodom vse to ne zadostuje? Naj gospodje najprej pometejo pred svojim pragom, predno začno očitati drugim svoje slabosti in naj najprej malo ustroje svcjo debelo kožo, predno prično preiskavati dokazano tankovestnost drugih. Že celo pa naj puste pri miru dr. Ravniharja, ki je živa priča ne samo njih debele kože, temveč tudi njih besedolomstva in pa gospodarenja. Sicer pa gcspedje! Ali morete navesti le en slučaj, da Vam je ostal dr. Ravnihar dolžan odgovora? .Ali ste kdaj doživeli, da bi očitali dr. Ravniharju kakršnokoli nečastno dejanje, ne da bi vas on poklical pred sodišče na odgovornost? Predobro tudi veste, da pred sodiščem nisti niti enkrat mogli vzdržati svojih trditev, da ste kratkomalo vedno izgubili bitko! Pa kljub temu si drznete tako drzno žalitev! Ali mislite morda, da je nesramnost argument? Ni ravno na bogzna kako visoki stopnji časopisni ton med Slovenci, toda dosedaj smo bili vsaj v povolilni dobi obvarovani pred | najhujšimi izrodki časopisnih nesramnosti. A tudi v volilni dobi nismo doživeli, da bi se obkladalo politike s primerami in izrazi iz živalskega življenja. Sedaj hoče esdeesarski tisk menda spraviti naše časopisje še za stopnjo nižje, da pade popolnoma na nivo rino-ceruske kulture. To menda naj bo najnovejši dokaz, kako pojmuje esdeesarski tisk najvišje načelo demokracije, da je demokracija — diskusija. Lepa diskusija to, ko jo bodo vodili debelokožci od SDS. j ni demokrati pri volitvah dobili svojih 40 ! mandatov, kakor so pričakovali, bi uiti od j daleč ne mislili na fuzijo z demokratsko ■ stranko. Demokrati v Dalmaciji s prstom kažejo na dejstvo, da nastopajo zdaj samostojni demokrati kot branitelji parlamentarizma in demokracije dočim je vsakomur dobro znano, da oni teh pojmov nikdar niso izvajali, niti se ne ravnajo po njih danes in da so z dejanji zlorabljali vse principe demokracije. V Dalmaciji zamerjajo demokrati Pribiče-vieu in njegovim tovarišem, da jim zdaj ponuja sodelovanje z Radičem, dočim je Pribi- ' čevič v svojem principu orijentiran ne le proti Radičevemu hrvatstvu, nego tudi proti hrvaški orijentaciji Hrvatov v demokratski stranki. Samostojni demokrati so nazivali v Dalmaciji demokrate s priimki »radičevci in irankovci«, zdaj bi hoteli v družbi z radi- j čavdi sklenili ž njimi parlamentarno zaljedni- i co. Dalmatinski demokrati izjavljajo, da po-polnomo soglašajo z delom in stališčem svojega zastopnika dr. Angjelinoviča in da ni nikogar, ki bi preko njegovega stališča za- ‘ vzel kak drug položaj napram združitvi De- ; mokratske stranke s SDS. i Dosedanji in bodoči razvoj evrop. manjšinskih kongresov. (Od vodilnega udeleženca zadnjega manjšinskega kongresa v Ženevi.) V uvod. Ko so v Zvezi manjšin v Nemčiji včlanjene skupine zapustile letošnji narodnostni kongres, sem označil kot svojo dolžnost, predvsem obdržati predsedstvo do konca, nato pa posredovati med izstopivšimi in ostalimi skupinami. Mislim, da služim tej zadnje omenjeni nalogi, če priložim interesirani javnosti pojasnilo, če osvetlim vzroke tega nesoglasja in izrečem končno svoje mnenje o naši nadaljni poti. Pri tem bom svoji nalogi primemo skušal, da ne podčrtam preveč nasprotja in da čim manj polemiziram. Na zadrijenm kongresu, ki je zboroval od 22. do 24. avgusta kot tretji po obeh prejšnjih iz 1. 1925 in 1926, so bili zbrani zastopniki skoraj vseh onih evropskih narodov', ki so ali v celoti, kakor n. pr. Lužijski Srbi, ali pa v večjih ali manjših delih v manjšinskem položaju. Uporabljam tu ime narod in izraz o manjšinskem položaju v poševnem zmislu. Mesto narod bi raje uporabljal besedo nacija, če ne bi imela ta toliko stranskih pomenov. Slovanski izraz »narod« se mnogo bolj približuje pojmu kakor ga razumem jaz, z ene strani ker, z druge ,pa čeprav se krije etnolotičuo z izrazom nacija. Narodi v tern pregnantnem smislu so v Evropi prevladajo-ča naravna oblika človeškega množestvene-ga skupnega življenja. Razlikujejo se po posebnih imenih. Nadalje po jasno vidnih značilnostih, ki ravno tvorijo njih posebno narodnost. Končno po iz tega izhajajoči zavesti svoje posebnosti in skupnosti. Gre za značilnosti, ki nastanejo iz človeškega skupnega življenja v množicah, vsled česar so tudi podobni masni pojavi. Te značilnosti se raztezajo preko vseh čarovnih in prostornih mej, brez ozira na individualne in partikularne različnosti trajajoče od generacije do ge-neracije, se razvijajo in cbdrže, pa čeprav se . izpreminjajo. K njim spadajo predvsem, čeprav ne nujno, vedno vse skupaj, ko jezik, šege in običaji, kultura, tradicije, včasih celo vera. Da ne bo nobenega nesporazuma, priporni- ) njani, da ni mogoče z nobeno delinicijo poj- j nia narod v označenem smislu prejudicirati ; vprašanje, kako je mogoče določati nacional- j no pripadnost posameznika. Čeprav vemo, kaj je razumeti pod besedo morje, reka ali ( kontinent, tedaj nam vendar ni prav nič po- j magano za odločitev vprašanja, katera kap- ; tja na Gibraltanslci cesti ali pri izlivu Vltave i v Labo teče v Atlantski ocean ali Sredozemsko morje, oziroma katero je računati k prvi ali drugi reki in tudi ni geografa na svetu, ki bi mogel na licu mesta točno ozna- ■ čiti mejo med Evropo in Azijo. da v državo, ki ne predstavlja za ta narod, temveč za drug narod takozvano narodno državo. Zato bi se moglo v mojem smislu govoriti mesto o manjšinskem položaju, ravno tako o alogenih (drugo plemenskih) ali priprosto le o narodnostnem vprašanju. Tako se je naš kongres imenoval večinoma tudi narodnostni kongres. Terminologija narodo-slovja, te nove, baš za naš zadnji kongres prvič tako imenovane znanstvene panoge, je pač še zelo nejasna in izpremenljiva. Sestava in uspeh 8. evropskega narodnostnega kongresa. 1P0 francoskem abecednem vrstnem redu so bili zastopani na našem kongresu ti narodi, ki ali katerih deli so na evropskem kontinentu v pioložaju, ki ga je po mojem mnenju označiti kot manjšinsko, alogeno ali na-cionalitetno situacijo: Katalonci, DancR Nemci, Judi, Hrvati, Madjari, Poljaki, Rusi, Slovenci, Čehi, Ukrajinci in lužiški Srbi. Slednji imenujejo sebe Srbe, ne spadajo pa k jugoslovanskim Srbom, temveč so severni Slovani. Nekaj narodov je še manjkalo in tudi od prisotnih niso bili zastopani vsi deli, Tako n. pr. je bil pač zastopan ukrajinski narod s svojim delom iz Rumunije, ne^ pa po obeh svojih delih iz Poljske in Češkoslovaške. Ravno vprašanje, namreč udeležba manjšinski narodov in delov sicer že zastopanih, pa je letos mnogo bolj ko druga leta obremenjevalo naše delo in privedlo tik pred zaključkom kongresa k izstopu danske, poljske in lužiško-srbske ' skupine, M pripadajo Zvezi manjšin v Nemčiji ter k abstinenci ostalih Slovanov, razven mene in Ukrajincev iz Rumunije. To vprašanje je posebne važnosti za narodnostne kongrese. Dejanski položaj naj bo zato osvetljen v posebnem poglavju. Kljub opisanim težkočam je izvršil tudi letošnji nacionalitetni kongres mnogo koristnega dela. Mislim celo, da je v marsikaterem oziru še prekosil oba svoja prednika. V prvi vrsti je omeniti resolucijo, v kateri se opozarja na nacionalno nestrpnost kot nevarnost za evropski mir in se zato pozivlje Zvezo narodov, da se intenzivneje bavd z manjšinskim problemom kot splošno evropskim in da resno skrbi za njegovo zadovoljivo rešitev. Nadalje je opozoriti na poročilo voditelja statističnega urada v Rigi, dr. Pa-ru-a, ki je razna splošna vprašanja obravnaval in s tem pravzaprav inavguriral zavedno in metodično delo na polju narodo-slovja, kakor je bilo predlagano, da se naj imenuje znanstveno raziskovanje položaja m problemov evropskih narodov, kolikor so ti v manjšinskem, alogenem ali nacionalitet- v Ne govorimo nadalje o manjšinskem polo- » ^ Na zadSje je še posebej ome- zaju mogoče le v pozitivno-pravnem smislu _;i. c );ntarn ,-a Kil določen no- dogovorov v varstvo manjšin ali celo samo niti resolucijo, s katero je bil določen pomen sodelovanja in solidarnosti narodov ter zato, da izrazim številčno nasprotje. Siluaei- jz ^ega izvirajočih medsebojnih dolžnosti, ja, za katero gre, je na splošno praktično j ‘ega J ^ jui «*» iVdlrlU glC) Jc 11«* i označena s tem, da spada narod ali del naro- | Dalmatinski demokrati proti SDS. Včerajšnji »Obzor« prinaša razgovor svojega splitskega dopisnika z večimi uglednimi člani demokratske stranke v Splitu, glede spojitve demokratske stranke s-SDS. Iz teh razgovorov se jasno vidi, kako malo pozornosti in navdušenja so vzbudile te kombinacije med dalmatinskimi demokrati. Dopisnik pripoveduje med drugim: Dalmatinski demokrati sicer nimajo ničesar proti nameravani spojitvi demokratskih strank, ker bi to pomenilo okrepitev demokratskih pozicij, vendar pa dalmatinski demokrati v prvi vrsti ne zele nobenih novih voditeljev razen onih, katere ze imajo, n ne žele, da se jim ponuja in vsiljuje kakcrs-nnkoli nova politika. * Oni ne verujejo v odkritosrčnost zadnjih namer SDS, ki je svoječasno naj.besneje napadala demokratsko stranko, njenega voditelja g. Davidoviča pa nazivala z izdajalcem domovine. Dalmatinski demokrati postavljajo glede povzetih korakov od SDS in njenih urgencij za fuzijo z demokratsko stranko, oziroma za ustvaritev parlamentarnega bloka, sledečo diagnozo: (Samostojni demokrati so proti svojemu pričakovanju in nadam pri skupščinskih volitvah popolnoma propadli in se mislijo popraviti na način, ki bi bil zanje najugodnejši in ki bi jim nudil največ garancij. Pri njih prevladuje občutek poraženih in to jih sili na kompromis. Če bi bili samostoj- DAUDET NAPOVEDUJE ROJALISTIČNO REVOLUCIJO V FRANCIJI. Iz Haaga poročajo, da je dospel v Haag Leon Daudet, vodja francoskih rojalistov, ki je ipo svojem begu iz Francije, živel v Bruslju. V vseh večjih mestih Holandske namerava prirediti Daudet literarna predavanja. Toda to ne bo njegov glavni cilj, kajti predvsem hoče Daudet razviti največjo agitacijo za obnovitev kraljestva v Franciji. .Zastopnikom časopisja je Daudet izjavil: Ne vrnem se preje v Francijo, dokler nisem izklical kraljestva. Za osvojitev državne siie, kar je cilj francoskih rojalistov, je bil moj zadnji ujjorni nastop v Parizu nekaka prediz-kušnja za državni udar, ki ga bomo izvedli. Revolucija bo že v najkrajšem času-dejstvo in sicer mnogo preje, kakor pa nekateri mislijo. Pretendent na prestol je v Bruslju živeči vojvodja de Guise iz rodu Orleancev in potomec kralja Filipa Dobrega, število vpisanih članov francoske kraljevske stranke znaša že 180.000 mož. Samo v Parizu razpolagamo z dobro disciplinirano gardo 30.000 mož. Ves oficirski kor mornarice je monarhističen in je za revolucionarni program mcfle »Action Fran^aise«. Nočemo ncibene monarhije v srednjeveškem smislu, pač pa protiparlamentarno in decentralistično državno ustavo. Kraljevska oblast mora biti dedna. Italijanski fašizem je po našem mnenju idealno rešil vprašanje monarhije. Daudet je končno izjavil, da bo iz Holandske odpotoval v Italijo, kjer bo skušal stopiti v stik z Mussolinijem. Vse te izjave Dandeta seveda ni vzeti preveč tragično in mi jo priobčujemo samo zato, da vidijo naši bralci, da nima samo Jugoslavija politikov, ki mnogo govore in sanjajo, temveč da je takih srečnih političnih pesnikov tudi drugod zadosli. Politične vesti. — Drugo razočaranje. Prvo razočaranje za naše esdeesarje je bila soglasna izvolitev g. Vukičeviča za predsednika radikalnega kluba. Dejali smo včeraj, da bo temu razočaranju za petami sledilo drugo razočarajne. Tako se je tudi zgodilo. Za začasnega predsednika skupščine je bil z velikansko večino izvoljen vladni kandidat dr. Ninko Perič, dočim je ostal skupni esdeesarsko-radičevski kandidat v velikanki manjšini. Esdeesarji se sedaj tolažijo, da bo pri Izvolitvi definitivnega predsedastva skupščine stvar drugačna. Naj se tolažije, kakor se morejo in znajo in naj dožfve še'par težjih razočaranj! Toda naj ne farbajo javnosti. Kajti jasno je, do bodo pri izvolitvi definitivnega predsedništva merodajni prav isti vzroki, kakor so bili pri izvolitvi začasnega. Radikali s SLS in Nemci štejejo 140 poslancev in proti tej kompaktni skupini ni mogoče vladati. Še manj pa je mogoče vladati proti volji onih, ki ne morejo pripustiti, da bi prišla država v roke pisani in neenotni družbi, ki more samo ovirati že započelo konsolidacijo. Zato ni pričakovati nobenih izprememb in Vukičevič-Marirtko-vičeva vlada bo trdno vladala ali pa mora demokratska stranka tvegati razkol, da potem pri prihodnjih volitvah izgubi najmanj svojih 30 mandatov, kolikor manjka Vukičevičeve-mu bloku do absolutne večine. Je morda ta konstatacija neprijetna, toda znano je, da politika ne pozna nobenih sentimentalnosti. = Prva seja skupščine. Vladni "kandidat dr. Perič izvoljen z 206 glasovi za predsednika skupščine. Včeraj se je vršila prva seja skupščine po volitvah. Prorokovanje opozicije, da bo ta seja prinesla vladi poraz so padla klavrno v vodo in mesto poraza je doživela vlada sijajno zmago. Od 296 oddanih glasov je namreč dobil dr. Perič 206 glasov, dočim je dohil kandidat v zraku visečega »demokratskega« bloka celih 90 glasov. Vlada je tako dobila sijajno zaupnico in nobenega dvoma ni, da bo 'mogla sedaj tem lažje kljubovati raznim intrigam. Seja je bila nad vse dobro obiskana in se je udeležilo od 315 poslancev 308. Sejo je otvoril kmalu po 9. uri posl. Kobasica in predlagal za starostnega predsednika rad. posl. Jova Seliča. Proti temu je protestiral St. Radič, češ, da je radičevski ’ oslanec Basariček starejši. Skupščina pa se za ta protest ni zmenila in Selič je zavze predsedniško mesto ter želel skupščini uspešno delo. Nato je predlagal, za tajnike p • glasovanje, ki je dalo ta rezultat: Od 308 prisotnih poslancev je glasovalo 296 poslancev, 12 pa je oddalo prazne glasovnice. Vladni 'kandidat dr. Perič je dobil 2C6 glasov, dr. Pasarič pa 90. Za dr. Periča so glasovali vsi radikali, demokrati, klerikalci in Nemci, za dr. Pasariča pa radičevoi in esdeesarji. Po izvolitvi začasnega predsednika je bila seja zaključena. Prihodnja seja se vrši danes ob 10. dopoldne z dnevnim redom: izvolitev verifikacijskega odbora. == Soglasje med Pribičevičem in St. Radičem. Esdeesarski tisk poroča, da je doseženo rr.ed Sv. Pribičevičem in St. Radičem .popolno soglasje. Vseeno pa se nam zdi, da je vesi esdeesarskega tiska malo pretirana. Ne dvomimo sicer niti najmanje, da bi Pribičevič m Radič z največjim veseljem zrušila vlado ?• Vukičeviča in se še z večjim veseljem pl®; sirala na njegovo mesto. Toda stvar j e/J® taka, da je od želj do dejanj še dogla P0** zlasti še, kadar delata skupen program taka antipoda kakor sta Radič in P ribičevi V negativni misli, kako zrušiti vlado sta P®* edina, ne pa v pozitivni, določitvi skupne!? > i vladnega programa in zato tudi stvar ne g,re tako naprej, kakor bi esdeesarji hoteli. ! = Komunike o prvem sestanku delegatih demokratske in esdeesarske stranke se gl®’ ’ si: »Na prvem sestanku delegatov DS in 90P so bila določena vprašanja, ki se bodo mo-rala reševati vsaj še na eni ali dveh sejat-Šele nato se bo o teh vprašanjih sklepalo ter nadaljevalo delo za njih rešitev. Nato bodo predloženi event. sklepi obema kluboma v odobritev. =Pečič in Veljkovič proti vstopu SDS T demokratsko stranko. »Politika« poroča, da je odločno nastopil proti skupnemu delu 3 SDS demokratski prvak dr. Voja Veljkovič Na splošno presenečenje se mu je pridružil dr. Pečič, ki velja kot zaupen prijatelj H®; vidoviča in ki je bil v zadnji Davidovičevi vladi eden najuplivnejših demokratskih mj’ nistrov. — Ker je znano, da tudi Marinkovi’ čeva skupina prav nič ne želi sodelovanje s SDS, je torej vstop SDS v vlado še zel° daleč. = Trocki noče popustiti. Iz Moskve V0^ čajo, da se je boj med Trockim in Staline1? v zadnjem času močno poostril, ker je Tp#S izjavil, da se ne umakne niti pred silo. nova trditev, da mora dvigniti disciplin0 stranki, je le gol izgovor za njegove zločine. Trocki, ki razpolaga s številnimi pristasi v provinci, napoveduje ostro borbo in moremo napram informacijam poznavalcev pričakovati zelo težkih spopadov. — Paleologue-ova nota — le madjarske želje. Na podlagi analize objav »Magyar-sag«-a ugotavlja budimpeštanski večerni* »Pester Lloyd«, da takozvana Paleologueje-va -nota kot taka sploh ne eksistira. Napram temu je bil z madžarske strani napravljen le nekak protokolaričen zapisnik o razgovorili s Paleologuejem, ki ga pa nista podpisala ne Paleologue niti Francis Parker in potemtakem ne more biti nikakega govora o obveznostih, ki da bi jih bila prevzela Frana!/8.' Predmetni protokol je -bil z madjarske štrssd zamišljen le kot podlaga za pogajanja in bi imel biti kot tak poslan francoskim zastopnikom na pogajanjih. »Pester Lloyd« piš® dalje, da stojita za kampanjo »Magyarsag«-a bivši Telekijev tiskovni šef Tibor Eckhardt in zloglasni plemenski zaščitnik Franc Ulain. Tibor Eckhardt je prispel baje preteklo so-' boto v Budimpešto in imel drugi dan na nekem zborovanju »Probujajočih se Madjarov« in njim idejno sorodne centralne organizacije društev in udruženj velik govor o dozdevni Paleologuejevi noti. Pri tej priliki se je pohvalil povzročitelj »Magyarsagovih« odkritij, da ima v svojem tulu pripravljene še vse drugačne puščice. K poslednjemu pripominja »Pester Lloyd«, če ne bodo te puščice učinkovitejše, kakor so bile one, že izstreljene, da bodo svoj cilj pravtako zgrešile. — Resnost vojaške revolte v Moksiki. P° privatnik poročilih iz Mexico City se je vladi baje posrečilo udušiti upor posameznih vojaških čet, katerih delovanje je zavzelo značaj revolucionarnega gibanja. Baje so iz glavnega mesta pobegnile tri čete upornikov, katere pa so bile od zvestih čet popolnoma uničene, pri čemur so se posebno odlikovala letala z metanjem bomb. Kakor poročajo je v Mexico City mir že zopet vzpostavljen. Po nekaterih, dozdaj še nepotrjenih vesteh, so oblasti v Saltillo zadušile gibanje, naperjeno v pomoč revolucionarjem v prestolici. — O vojaški revoluciji v Mexico -City poročajo listi, da načelujeta upornikom generala - Gomeza in Serrana, so bili aretirani in po presto mehiškega predsednika, čegar volitev se ima izvršiti prihodnje leto. Med upornimi in ra med vladi zvestimi četami se je vnela ostra bitka, v kateri so se posebno dobro obnesli zrakoplovni oddelki z bombardiranjem vstaških opozicij. Ceste so bile zasedene od vojaštva. Vse direktne telefonske in brzojavno zveze z Mexico City-jem so že od ponedeljka pretrgane. Središče vsega gibanja »e nahaja v mestu Veracruz. Na nekaterih železniških progah je promet popotomp3 ustavljen. Različni pristaši obeh R^eralov, Gomeza in Serra na, o bili are p P k™ general Obregon sta k nozivata k Popoviča, Zariča, Hodžarja in Batoviča- 3po_ zicija, ki je bila ves 5s\S‘asnmJ Tajnik.i testirala, toda brez vsakega uspen ^ so zasedli svoja niestbnP^ a je pri-rriffie5reka®i, vendar pa m°„is°oTvi ala dMa skupščine. Ko so poslanci A-Srn srvoie poverilnice, je odredil pred-Pdnik kratek odmor za dogovor o kandidaturah za skupščinskega predsednika. Po končanem odmoru je predsednik takoj odredil stvo razne proglas®’ v katerih jih pozivata k -trnu Bo vlade in k poslušnosti. Po neki 7/Ve je ,bil general Gomez prijet in takoj ,V«mrčen. Enaka usoda je baje zadela bivšega guvernerja države Chiapas, Bidala. Nasprotno tem pomirljivim vestem pa sporoča Reuterjeva agencija, da izgleda vse tako, da se bo o mehiških predsedniških volitvah odločevalo na bojnem polju. Uradno se poroča, da sta se generala Gomez in Serrano, ki sta oba kandidata za predsedstvo republike, uprla in da je njihov nasprotnik general Obregon, ki je ožji prijatelj sedanjega predsednika Callesa, pripravljen se z njima bojevati V glavnem mestu Mexico se je v nedeljo uprlo 800 častnikov, vojakov in enakih in tudi v mestih Torreon in Veracruz so izbruhnili manjši nemiri. Callesova vlada objavijo, da je ona gospodar situacije m da bo odgovorne osebnosti v 48 urah kaznovala. jlL&s M. & ' POZABLJENI POPLAVLJENCI. Leto dni je že, ko je zadela prebivalce okoli Polhovgradca strašna povodenj. Ko^je bil .. I • J i . L. . i... fi. i . _X ,‘rt Kiln nnQ7(jH fin redko celo pomanjkanje. — V Mamičih v Hercegovini živi seljak Franjo Tomič, ki je star 103 leta. Kljub visoki starosti je Tomič še tako čvrst, da potuje često iz svoje vasi , o vl , , .i v i • J SC IdliU l-ViSl) VAct utis te katastrofe se svez, je bilo opazan oa vremena v Narodnem domu) z mnogimi lenimi dobitki. Tombolske tablice ee proda-iiin do 1 ©m kos. Ponovno vabimo občinstvo, da pridno sega po tablicah ta s tem dokaže, da še ni pozabilo na zasužnjene rojake, ki ravno sedaj najstrašneje trpe pod tujim nasiljem. Prodajalke se bodo oglasile pri vseh in upamo, da nikjer ne zastonj. — Italijanska tovarna prešla v naše reke. Naš znani izseljenec, milijonar Petrinovič je kupil te dnli tovarno cementa pri_ Splitu. Večina delnic ie bila doslej v italijanskih .rokah. — Uradni poziv petošolcem državne realne gimnazije v Kočevju. Z brzojavno nared-fco rmnistra prosivete Sl. br. 32316 je pouk v 5. razredu v tekočem šolskem letu zopet do-voTien. Z rednim poukom se prične v 5. razredu v četrtek dne 6. oktobra t. 1. ob 8. uri zjutraj. Pridite žimpreje. — Ravnateljstvo. — Višja pedagoška šola v Zagrebu. V prvi letnik višje pedagoške šole v Zagrebu se je prijavilo letos samo 20 kandidatov oziroma kandidatinj. Vzrok, da je število slušateljev tako padlo, je znano dejstvo, da je 'bilo slušateljem na podlagi novega finančnega zakona ustavljeno izplačevanje mesečnih prejemkov, ki jim pripadajo kot učiteljem. , „ .v. — Novi gojenci vojne akademije, v nižjo vojno akademijo v Beogradu je bilo sprejetih okoli 400 novih gojencev. Gojenci so ze dobili uniforme. Pouk se še ni pričel. Med novimi gojenci je tudi več Slovencev. — Razpisano mesto. Pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda mesto sodnega sluge. ProSnje je vložiti do dne 10. novembra pri prcdsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. V pošt ovali Be bor0ž- nislva, ki še aktivno služijo ter lahko civilno službo takoj nastopijo. — Verska svoboda v Turčiji. Turško notranje ministrstvo je razglasilo, da je odslej vsak turški državljan upravičen, da si izbere sam kanfesijo. Prestop iz ene vere v diu-: go je brez nadaljnejga dovoljen. — Tragična nesreča na lovu. Te dni se je Pripetila v Selu pri Cirkmci blizu Manboia velika lovska nesreča. Ravnatelj mariborske podružnice Ljubljanske kreditne brnite Klo-Jbučar je povabil več uglednih meščanov na lov. Med povabljenimi je bil tudi primarij dr. Č. Dr. č. je opazil med lovom, da se na nekem koruznem polju nekaj giblje. V preveliki lovski navdušenosti je ustrelil. Presunljiv krik je bil dokaz, da je pogodil lovec človeka. Žrtev je bilo neko kmetske dekle, ke je nabiralo na polju krmo za svinje. Dekle je dobilo vse šibre v hrbet, ter je obležalo težko ranjeno onesveščeno na tleh. Zdravniki upajo, da ji ohranijo življenje. —■ Stoletni starci v Bosni. V Fojnici v Bosni je umrla te dni 100-letna Mara ruka. Starka je bila rojena dne 1. oktobra 1827, torej je dovršila tik pred smrtjo stoto leto. Vse svoje življenje je živela v bedi ter trpela ne- dno agitiral. Na vprašanje, če je bil kdaj bo lan, je odgovoril starec, da je bil večkrat gla-den kot bolan. — Veliki nalivi ogrožajo železniški pro-met. Iz Osijeka poročajo: Vsled velikLi nalivov je zadnje dni železniški promet na progi Osijek—Zagreb ogrožen. Proga je med Našioami in Veumirovcem tako izpodkopana, da je zadnji vlald niso mogli pasirati. Del proge od Suškie—Gjurdjenovca do Fen-čanceiv je pod vodo. _ . — Mura prestopila bregove. Kot poročajo iz Maribora, je izstopila Mura v Prekmurju vsled velikih nalivov zadnjih dni, na več mestih iz struge ter poplavila okolico. Posebno veliko škodo je povzročila poplava v Beltincih in okoliških vaseh. — Žrtev nevremena in alkohola. Rot smo poročali, je divjala v noči od sobote na nedeljo med Našicanii in Slatino silna nevihta, ki je povzročila znatno materialno škodo. Naknadno poročajo, da je zahtevala nevihta tudi smrtno žrtev. Neki podjetnik iz Čarin-cev se je vračal v temni noči med silnim nalivom vinjen domov. Ko je prišel do svoje hiše se je moral vrniti, zakaj okoli hiše je stala krog in krog globoka voda. Nedaleč od liiše se nahaja 1 in pol metra globok jarek, M je bil vsled dežja do vrha poln. Vinjeni mož je jarek v temi zgrešil, padel vanj ter utonil. — Iz strahu pred fašistovsko maščevalnostjo pobegnila. Mariborska policija je aretirala dva Italijana, ki sta prišla brez dokumentov na naše ozemlje. Italijana sta izjavila, da sta pobegnila iz Italije iz strahu pred fašistovsko maščevalnostjo. Mariborska policija je prepeljala Italijana v Ljubljano. — Scnzacionelen proces v Beogradu. Iz Beograda poročajo: Preiskava zoper blagajnika notranjega ministrstva Stepiča, ki je obdolžen, da je poneveril 1,740.000 Din je končana, obravnava se utegne vršiti že pričetkom prihodnjega tedna. Stepič vztraja pri svojem prvotnem zagovoru, češ, da ni kriv, temveč da je delal, vse kar je delal, po nalogu notranjega ministra Maksimoviča. Ker trdi Stepič, da bo svojo nekrivdo dokazal, vlada za proces veliko zanimanje. — Senzacijonalna aretacija v Subotici. Pred par dnevi sta se mudila v Subotici šef beograjske politične policije Ačimovič in njegov pomočnik Miodrag Gjerdjevič, ki sta preiska-vala neko zadevo. Ob svojem povratku v Beograd Ačimovič novinarjem ni hotel dati nikakih informacij, češ, da ne more ničesar povedati, dokler preiskava ni končana. Kot se sedaj doznava, je bil v zvezi z afero aretiran bivši policijski šef in tajnik organizacije HSS, eden od najagilnejših agitatorjev HSS G joka Mamurič. Govori se, da je bil Mamu-rič eskortiran v Beograd. — Krvava rodbinska drama v Osijeku. 23letni krojaški mojster Fran Šebeiič v Osijeku je živel že dalje fesa ločen od svoje žene. Keir se žena kljub njegovim ponovnim prošnjam ni hotela k njemu vrniti, jo je napadel te dni s samokresom. Strel jo je pogodil v levo oko. Krogla je obtičala v možganih. Po dejanju je o-brnil Šebetič orožje proti sebi. Stanje obeh je brezupno. — Monstre-proces zoper roparsko tolpo v Varaždinu. Te dni se je pričel v Varaždinu proces zoper tam splošno znanega roparskega poglavarja Iva Balažiča in njegovo tolpo. Vseh: obtožencev je 35. K obravnavi je pozvanih okoli 100 prič. Ker je sodna dvorana za tak proces premajhna, se vrši obravnava v mestni telovadnici. Obravnava, za katero vlada veliko zanimanje bo trajala 10 do 12 dni. Predzgodovina je sledeča: Slično kot Jo-vo čaruga je operiral Balažič že dve leti in pol z dobro organizirano tolpo. Imel je številne prijatelje, ki so ga ščitili pred preganjanjem oblasti. Na ta način je lahko nemoteno ropal m plenil, dokler ni padel končno vendarle orožnikom v roke. Vsega skupaj očita obtožnica Balažiču okoli 50 roparskih napadov, umorov in tatvin. Balažič je pri zaslišanju zelo miren ter priznava zločine. Izpovedal je, da je imel sedem bratov ter da ga je prisililo postopanje njegove matere, da je postal že v mladih letih nepridiprav. Prvo tatvino je izvršil leta 1919. Ker je bil radi te tatvine obsojen na tri leta^ ječe ter vsled tega ni mogel več postati pošten človek je postal »tat po poklicu«. Kradel je vse, kar mu je prišlo pad roko. Plen je delil s svojimi komplici. — Kurdistanski »princ« v Mariboru. Znanega pustolovca Muha meda .Emira pašo al kmalu sladko zaspal. Ko se je prebudil, je bil njegov sopotnik že izginil, ž njim vred pa sta izginili tudi župnikovi listnici z vsebino 2600 Din in 170 lir. Žeparja iščejo doslej zaman. — čuden slučaj. Filmska zvezda miss Čaral Gilbert in njen 80 letni oče v Los Ange-losu sta se te dni prepirala. Tekom prepira je udaril starec svojo hčer s palico po licu. To je filmsko igralko tako raizjezilo, da ,je zavpila: ;xKap naj vas zadene!« Komaj ko je izgovorila te besede, se je prijel starec za prsi ter se zgrudil mrtev na tla. To je filmsko igralko tako razburilo, da se je onesvestila. Zdravniki so ugotovili, da je umrl starec vsled srčne kapi. Tako se je torej njegovi hčerki hudobna želja uresničila. — Krvav čin pijanca. Iz Sofije poročajo: V selu iKaludjerovu pri Pazardžiku se^ je sprl neki kmet v pijanosti s svojo družino. (Pijanec je pograbil sekiro ter ubil^ svojega očeta, svojo mater, svoja dva mlajša brata in enega od svojih nečakov. Hotel je ulblit. tudi svojo ženo in svoja dva sina, ki so jih pa rešili .sesedi. — Železniškim vpokojencein in vdovam v vednost. Odbor društva železniških vpoko-jencev v Sloveniji s sedežem v Ljubljani je sklenil, da se onim članom, ki ne plačujejo redno članarine ne bodo dajale odslej nobene informacije več; pravtako se ne bodo storili zanje nobeni koraki več. Članarina dveh dinarjev mesečno je tako malenkostna, da skoraj več ne zadostuje za društveno deh vanje; kajti društvo mora od tega prispevati v Centralni Savez za skupno delovanje. To naj vzamejo na znanje tudi naši zaupniki, ter odklonijo onim, ki ne plačujejo redno članarine vsako posredovanje. — Odbor društva železniških vpokojencev. — Izšel je nov poštni pripomoček »Spisak pošta, telegrafa i telefona«. Knjigo prodaja poš^a Ljubljana 3 (Sv. Jakoba trg št. 2) in ekonomat poštne direkcije v Ljubljani. Cena 15 Din. Naročila sprejemajo vse pošte brezplačno. IZ TAJNIŠTVA MEST NEG xl ODBORA NARODNE RADIKALNE STRANKE. V petek, dne 7. oktobra bo seja Mestnega odbora v tajniških prostorih ob 20. uri. Zadeva važna — prosimo točne udeležbe. (Narodno radikalni pozdrav! Tajništvo NRS. ZA PRAVICE ŽENE. V Ženskem pokretu je napisala dr. Marijana Kralj jako srečno prispodobo. Ona piše namreč tako: »Velika je moč sugestije. Nam vsem se n. pr. zdi, da je ustna voda Odol najboljša. Toda poznamo li njene kemijske sestavine? Ne, videli smo pa na reklamah to besedo napisano že tisočkrat in zato mislimo, da je Odol boljši od drugih takih vod. Enako se godi z našo vero v moško delo. Žensko delo nam je še neznana firma, neznanega imena, kateremu je treba reklame.« Kaj je krivo, da žene same nimajo vere v enakovrednost svojega dela z moškim? Deklice rasto v razmerah, kjer vidijo, da je žena vedno podrejena, manj izobražena, navezana samo na dom ali da si služi svoj kruh s primitivnim težkim delom. Vidijo, da se žensko delo plačuje manj nego moško, da je torej manjvredno. Ni čudno, da deluje to mnenje sugestivno, da se taka generacija ne more povspeti iz reda in navad, ki so jih gledale leta in leta. Treba bo, da se že deklicam dopc>ve, da je žensko delo enako moškemu delu in da doseže ženska na vseh poljih iste uspehe kakor moški, ako živi v njemu enakih prilikah. Treba je, da pridejo žene tudi v delokrog, kjer bodo odločevale o vprašanjih, ki se tičejo države in narodovega blagostanja. O vsem tem bodo govorile v 'nedeljo 9. oktobra slovenske žene vseh strank na manifestacijskem shodu v Mestnem domu. Ljubljana. 1— Posvetitev nove cerkve sv. Frančiška v šiški. Predvčerajšnjim je bila monumentalna nova cerkev v šiški posvečena. Cerkvene obrede sta opravila ob številni asistenci škofa dr. Jeglič in dr. Karlin. Po&ve-titvi. je prisostvovalo veliko število vernikov. Na predvečer so bile prenešene v procesiji relikvije iz stare cerkve v novo. šiška je bila slavnostno razsvetljena, s hiš so vihrale zastave. Načrt za monumentalno stavbo je izdelal, kot znano, univ. prof. arhitekt Pločnik. 1— Povratek garnizije i manevrov. Predvčerajšnjim popoldne se je vrnila ljubljanska garnizija z manevrov. Manevri so trajali o dni ter so se vršili na črti Trojane—Gornji grad. Udeležili so se jih razvem aktivnega moštva tudi na 15 dnevno orožno vajo poklicani rezervisti, ki so se izkazali kot dobro disciplinirani in, kar se tiče votjnih naporov zelo vztrajni vojaki. Ves čas ni bilo nobenega incidenta, pa tudi obolel ni nihče. Skratka: manevri so izpadli v vsakem oziru prav dobro. 1— V izložbi knjigarne Schwentner je razstavljena diploma, ki jo paktonjajo slovenski vojaki svetovne vojne svojemu sobojevniku generalu Majstru. Delo je umotvor našega lliinka Smrekarja in predstavlja generala Majstra v objemu Maribora v kritični dobi evropskih prevratov, ko je že bila sicer vojna hidra omagana, a je še krepko oiepavala z repom ter bi bila sigurno pogoltnila Maribor, da ni bilo nekoga tu, ki je s krepko voljo odbil naval. Zveza slovenskih bojevnikov poklanja v ljubezni do svoje zemlje iia za spomin svojemu častnemu članu in junaku to priznanje. (1— Za zdravje otroka — pod tem pomembnim geslom priredi T. K. D. Atena v soboto in nedeljo, t. j. 8. An 9. aktobra i. 1, cvetlični dan, da zbere nekaj sredsiev za svoje potrebne humane svrhe. — V počaščenje Krekovega spomina bo v nedeljo, dne 16. t. m., Obrtniška stavbna zadruga priredila javno zborovanje v Rokodelskem demu, da se oddolži velikemu pokojniku, ki je tudi z gmotnimi žrtvami več kot sto delavskim in obrtniškim rodbinam pripomogel do lastne domačije. Ta njegova prelepa in prekoristna zamisel je dobila novo, življenja sposobno torišče v Obrtniški stavbni zadrugi, ki hoče tudi s tem zborovanjem 1?°ku®entirati, da ta ideja, uteffnljena na krščanski ljubezni do bližnjega, ne sme izumre- i. i aSrllv sedaujih težkih stanovanjskih sti-skan Zborovanje bo ob desetih dopoldne. O dr. Kreku bo govoril g. prof. Ivan Dolenec, nadaljnji govorniki pa bodo pojasnili pomen in namen stavbnega zadružništva, zlasti pa Obrtniške stavbne zadruge. V zadružništvu je moč in rešitev, zato se pa s polnim zaupanjem oklenite Obrtniške stavbne zadruge in se udeležite zborovanja vsi, ki čutite težino današnjega tako perečega stanovanjskega Rašida, »kurdistanskega princa«, je izgnala . danasnjegi 'beograjska policija, kot smo poročali, v Av- | vprašanja. ......................... • ■ -- — Velika zabava v korist brezposelnih privatnih nameščencev. V soboto, dne 8. t. m. priredi »Zveza privatnih nameščencev Jugo- strijo. Avstrijske oblasti so poslale možakarja kot »nezabeljenega tujca« nazaj. Sedaj sedi »princ« v policijskem zaporu v Mariboru in čaka na odgovor, če ga bo hotela mogoče sprejeti kaka druga država, kar je Pa po dosedanjih izkušnjah prav malo verjetno. Ko so ga vprašali, v katerem kraju 7 državi bi se najrajše naselil, če ga izpuste, je odgovoril pustolovec, kot poreča-jo, da bi mu bilo najljubše bivališče mesto Z,agreb. K temu pripominjajo zagrebški listi: »Ce ustrežejo oblasti njegovi želji«, bo-mo imeli v Magrebu posebne vrste atrakcijo. Princ si bo poiskal vsekako primeren posel. Ker se oblači rad v z zlatom obšito obleko, bi ga sprejel lahko kak hotel ali kino za portirja... — Duhovnik na vlaku okraden. Vpokoje-ni župnik don Bare Viktor iz Zadra se je peljal te dni z brzovlakom iz Zagreba na Su-šak. Med potjo se mu je pridružil mlad, dostojno oblečen Človek. Ko sta se nekoliko časa razgovarjala, je jel župnik dremati, nato mu je predlagal sopotnik, da bi zastrla okna, ugasnila luč, legla vsak na svojo klop in zaspala. Župnik je bil s tem zadovoljen ter je slavije* podružnica Ljubljana v dvorani Grand hotela Uaiion veliko zabavo z bogatim razporedom v korist brezposelnih trgovskih in privatnih nameščencev. Pričetek zabave je točno ob 8. (20) uri zvečer. Predprodaja vstopnic ob uradnih urah v poslovnici Gledališka ulioa št. 8. 1— Stavka pekovskih pomočnikov še vedno traja. Kot smo poročali, so nekateri pekovski mojstri podpisali zase kolektivno po-gcibo, nakar s-o se vrnili njihovi pomočniki na delo. Ker pa je bil s tem uspeh stavke ogrožen, so sklenili stavkujoči, da se ustavi tudi pri teh mojstrih delo. Delavska zbornica je pričela s stavkujočimi pogajanja. Ita-maravala je prositi velikega župana za intervencijo med stavkujočimi in delodajalci, ker pa je veliki župan na dopustu, se bo VOLIVNI IMENIKI ZA VOLITVE V ZBORNICO ZA TOI IN ESDEESARSKI TI.sK. Včerajšnji esdeesarski popoldmevnik se je silno na široko razkoračil, ker da niso voliv-ni imeniki za zbornične volitve čisto brez hibe. Vsled tega esdeesarski popoldnevnik seveda vehementno napada sedanje predsedstvo Zbornice. Napad pa ni samo stvarno zgrešen, temveč tudi napačno adresiran. Kakor na eni strani ni čudno, če z ozirom m novi in precej komplicirani volivni red, niso volivni imeniki takoj brez hibe, tako pa je tudi na drugi strani jasno, da je za votivne imenike v prvi vrsti odgovoren tisti, kdor jih je dejansko sestavljal. To pa je uradni-štvo v Zbornici, ki vsaj od esdeesarske strani gotovo ni zaslužilo tega napada. Prosveta. KONCERT MARIJA ŠIMENCA. S precejšnjo reklamo pripravljeni koncert priljubljenega teuprista Marija Šimenca se je vršil v torek zvečer v razprodani unionski dvorani pri bučnem navdušenju zadovoljne in razigrane publike, ki je gosta prisrčno pozdravljala in ga z neskončnimi aplavzi prisilila do dodatkov. Šimenc nam je kot pevec vsem znan iz prejšnjih gledaliških sezon, ko je nastopal kot začetnik, se naglo razvijal in si je prav hitro osvojil srca operne publike. Z gdč. Zikovo sta takrat veljala za glavna stebra naše opere, ki ju je potem odpeljal ravnatelj Rukavina v Zagreb. Šimenc ima zlato vgrlu, zmagovit naraven, dramatičen glas, asato ni čudno, da je pri nas, v Zagrebu in Beogradu ter tudi zunaj države v splošni suši tenoristov (dobrih namreč) povsod briljiral in zmagal ter dosezal uspehe, ki so jih bili deležni le pevci izvrstnega svetovnega slovesa. Tudi v torek zvečer je imel Šimenc srečen večer; pel je z bravuro. Uspeh, ki mu ga je pomagal doseči tudi kapelnik N e f f a t kot razumen klavirski spremljevalec, gostu iz srca rad privoščim, četudi bi mi bila pevčeva ambicija do izvajanja sodobnih solospe-vov zdaleka ljubša kot pa njegov vzpored starih, stokrat in stokrat od vseh naših solistov in solistinj prepetih pesmi, da ne govorim o tem, če operne arije spadajo v koncertne vzporede ali ne. Namen prireditve je bil menda pokazati občinstvu zmagovit Šimenčev glas in mu obenem pripraviti skomine po Šimenčevih nastopih v naši operi. Prireditelji so svoj cilj dosegli, gost je bil lahko zadovoljen. Publika pa je zelo nerada šla domov. —ec. Nove skladbe. V založbi pevskega društva »Ljubljanski Zvon« je izšel J. Pavčičev mešan zbor s klavirjem »Lenka« na O. Župančičev tekst iz Cicibana, dalje v drugi izdaji Z. Prelovčeva delavska himna »Slava delu« za meški zbor. Cena Lenki 12 Din, himni 1 Din. »Zbori« izidejo prihodnji teden na 16 straneh glasbene in 8 straneh literarne priloge. Zvezek bo posvečen slovenski narodni pesmi. Prva operna predstava v letošnji gledališki sezoni. V nedeljo, dne fl. t. m. zvečer se poje v operi Gounodova opera »Faust v sledeči zasedbi: Margareto poje gospa Davidova -Slatinova kot gost, Marto gospa Medvedova, Šibila — ga Poličeva. Faustu poje g. Banovec., Mefista g. Rumpel, Valentina pa g. Ho-lodkov. Wagnerja poje g. Šubelj. Opero dirigira in režira kapelnik Balatka. V tej operi nastopi tudi celotni baletni zbor pod vodstvom baletnega mojstra g. Vaclava Vlčka. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni. Otvoritev letošnje dramske sezone bo v soboto, 8. t. m. Vprizorila se bo Shakespea reje va komedija »Ukročena trmoglavka« v Župančičevem prevodu in z gospo Nablocko jn gospodom Levarjem v glavnih vlogah. Reža-1 jo vodi g. Šest, nove originalne dekoracije. obrnila na vladnega" komisarja Mencinger- ] so izivršene po načrtih akad. slikarja Ivnna jn, da on intGrvefliirzi. j Vavpotiča. Priliodnj© prsmijsr©, ki dckio v — Angleško sukno za moške obleke, naj- kratkih presledkih sledile druga drugi, so. finejše kvalitete, dobite po solidnih • enah \Yildejev »Idealni soprog«, Cankarjev »Hla-pri Franc Pavlin, Gradišče 3. • pec Jernej«, in Kulundžiceva drama »Polnoč«. Kratke vesti. Amnestijski odsek avstrijskega parlamenta je odklonil soc. demokratični predlog o pomilostitvi obsojencev vsled julijskih dogodkov. Drakonična kazen. Ker sta dva Italijana, ki sta se vrnila iz Argentinije, v nekem članku oklevetala spomin pok. italijanske kraljice, sta bila od sedišča v Genovi obsojena vsak na 8 let ječe. Rakovski bo imenovan za voditelja komunistične propagande v Franciji, kakor poroča »Intransigeant:. Prosvetni minister Herriot bo predložil zbornici zakonski načrl o uvedbi brezplačnega srednješolskega pouka v Franciji. Izvedba tega načrta bi veljala Francijo letno 58 milijonov frankov. Gospodarstvo. VAŽNO ZA IZVOZNIKE V TURČIJO. V smislu čl. 7 trgovinske konvencije, podpisane 2. julija 1&23 v Lozani, si je Turčija pridržala pravico, da sme v svrho ugotovitve izvora uvoženega blaga zahtevati od uvoznikov uradno potrdilo legalizirano od turškega diplomatskega ali konzularnega predstavnika, s kojim se potrjuje, da je uvoženo blago proizvod ali fabrikat dotične države ali, da se ima smatrati kot tako, ker je bilo v tej državi predelano ali obdelano. Od tedaj se je Turčija držala tega principa pri sklepanju vseh trgovinskih pogodb, koje je kasneje sklenila z raznimi državami. Vendar pa je vlada turške republike, z ozirom na želje diplomatskih zastopnikov v Turčiji in v svrho olajšanja trgovinskega prometa med Turčijo in drugimi državami provizorično pristala na to, da se zahteva legalizacija spričeval o izvoru blaga od turških konzulatov samo za blago uvoženo iz onih mest, koje spadajo v lokalni administrativni okraj, v kojetm se nahaja sedež dotičnega konzulata. Potemtakem legalizacija spričevala o izvoru blaga, izdana od trgovske zbornice ali cd vsake druge slične ustanove, ki je za to pooblaščena, kjer ni turških diplomatskih ali konzulatskih zastopnikov, ni obvezna. Ker se je od tega časa ustanovilo več konzulatov v trgovinskih centrih, kar omogočuje trgovcem, da lahko dobijo vizum spričevala o izvoru, a z druge strani, da se izogne neprijetnostim neenakega postopka, ki bi favoriziralo samo gotovo kategorijo trgovcev, je vlada turške republike odredila, da morajo biti izza 1. septembra 1927 vsa spričevala o izvoru blaga brez izjeme vidirana :;d turških diplomatskih ali konzularnih predstavnikov. Vse pristojne oblasti so dobile v tem oziru potrebna navodila. Prizadeti izvozniki morajo tedaj legalizirati spričevala o izvoru blaga pri najbližjem turškem diplomatskem ali konzularnem zastopniku, ne glede na to ali se zastopnik nahaja ali ne nahaja v njih okraju. BORZE 5. oktobra. Ljubljana. Berlin 13.5238—13.5538 (13.54, 13.535, 13.54), Curih 1C94 — 1097, (1095.5), Dunaj 8 — 8.08 (8.015), London 276.20—277 (276.60), Ne\vyork 56.64—56.84 (56.74), Pariz 223.5—225.5 (224.5), Praga 168.02—108.82 (168.42), Trst 309.75—311.75 (310.75). Zagreb. Dunaj 8 — 88.03, Berlin 13.528'do 13.558, Lcndcn 276.20 — 277, Ne\vyork 56.C4 do 56.84, Pariz 222.75 — 224 75, Praga 167.99 do 168.79, Milan 308.828 — 310.828, Varšava 6.43 — 6.47, Curih 1C94 — 1097; ameriški dolar 56.2 — 56.4. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.66, London 25.2475, Newyork' 518.68, Pariz 20.3575, Milan 28.33, Praga 15.37, Budimpešta 90.725, Bukarešta 3.24, Dunaj 73.175. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 404 — 404 (404). Celjska 164—0, Ljubljanska kreditna 138—0, Praštedicna 850—0, Kreditni zavod 160—0, Strojne 0—70, Vevče 115—0, Ruše 200 do 270, '6—0, Kranjska industrijska 40—0, Stavbna !, šešir 104—0. Ljubljanska blagovna borza (5. t. m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona bukovih drv, popolnoma suhih, eepanice, fco vagon naklad, postaja po 20. Nudijo se deske, smreka, jelka, lahko konične, ico .vagon naklad, postaja po 430; povpraševanje pa je za deske, smreka, jelka, 25 nun, III., fco vagon naklad, postaja po 370. Deželni pridelki: Tendenca za žilo mirna. Zaključkov ni bilo. lija Erenburg: ,';1 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel S. L.) Dolgo je plakata Margot spodaj na temnem dvorišču, kjer so večno čistili cevi, kjer je večno vekal neki otrok in kjer so večno clivali iz gornjih oken pomije. Nihče ni pršel, da bi jo utešil, pa bi je iudi ne megel nihče! Namesto filmi je namreč okusila življenje; strašno, črno življenje, podobno ozkemu, temnemu dvorišču hiše številka sedemnajst na ulici Tiboumairy. 21. O kostanjevih taseli. Na trgu Bastllle-je so' bile sejmske vese-l:ce in veliki trg, ki so ga sestavljali ostri trikotniki plinovih luči in pege goste teme, je bil cddaleč podoben pravljični sceneriji. Kakšen vtis so napravile že same razstave in koliko je bilo teh razstav! No, to pot vsaj niso predstavljale sovražnih držav, ampak samo veselo mavrico: škrlat solnca, lazur neba in smaragd zemlje. Na trgu so se zbirali posestniki vrtiljakov dreserji svinj, prodajalci mandljev, čarovniki, akrobati, iznajditelji ostroumnih podvez in trebuhljači. Vsi so vabili občinstvo v svoje šatore, vpili, šalili se, zmerjali, vršili lajne in vlekli za močnejši vtis posebne, inteligentne svinje za prav navadne svinjske repe, s čemur so dosegli strašno cvilenje, ki je presegalo vse drugo šumenje. V četrt ure so spremenili navaden mestni trg v čudovito poljano, na kateri so se utaborili cigani. Največ je bilo vrtiljakov. Na lesenih povodnih konjih, ki so kazali zobe in ki so čudovito spominjali na gospoda Rajmonda Neya ob njegovih najboljših minutah, so se vrtila dekleta, ki so pri tem vreščala in, se, tia vse načine verižita. še enkrat naokrog! Samo po pet sou! Kavalirji, ali vam je res žal bc.rih petih sou za ta vesela dekleta, ki se jim v glavi vrti kakor kakor bi se bile napile sladkega likerja ali pa se poljubljala z vami. Srečne so, te male obrinice iz predmestja Svetega Antona. Komur se je pa brez vrtiljaka vrtilo v glavi, je lahko stopil v sosednji šotor, Če se mu niso tresle roke, je tam lahko pr.iribaril škatljo sladkorja ali pa celo steklenico kipečega vina. Za to so se zanimale dekleta, mladi gospodje so pa rajše streljali v neumno smehljajoče se obraze lutk ali pa Šport. j Nekaj statistike o reprezentativnih tek-! mali. V športnem letu 1926—27 priredil je : Jugoslovenski nogometni savez šest meddržavnih tekem in sicer: Jugoslavija in Rumu-: iiija v Zagrebu 3. X. 1926 z rezultatom 2:3, J. — Madjarska v Budimpešti 10. IV. 1921 z rezultatom 0:3, J. — Rumunija v Bukarešti 10. V. 1027 z rezultatom 3:0, J. — Bolgarska v Sofiji 15. V. 1927 z rezultatom 2:0, J. — češkoslovaška v Beogradu 31. VII. 1927 z rezultatom 1:1 in J. — Madjarska v Zagrebu 25. IX. 1927 z rezultatom 5:1. merje v goalih je bilo torej v tem letu 13:8 v korist Jugoslavije. V teh 6 tekmah je nastopilo 33 igračev in sicer cd zagrebškega pedsaveza 14, od beograjskega 12, cd splitskega 6 in od subo! iškega 1. Česa si Tunney žrli. Svetovni bokserski prvak l’unney je izjavil napram bokserskim ekspertom lista »Daily Mail , da si hoče napraviti premoženje 5 milijonov dolarjev, pre-dno zapusti : ring«; misli, da bo dosegel to v 3 do 5 letih. V četrtek je dobil ponudbo 1 milijona dolarjev, če nastopi v vaudevifl* m v filmu. Najraje pa bi dosege! dokta#0 dif km o vseučilišča v Oxfordu. \ f I V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskrenoljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod JOŠKO ILOVAR adm. poročnik 11. art. p. v Skopi ju dne 1. oktobra t. 1. po dolgem in mukapolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere, mdrno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 6. t. m. ob pol 5. uri popoldne izpred glavnega kolodvora v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana — Skoplje, dne 6. oktobra 1927. Žalujoča soproga in sin ter rodbine Ilovar, Pavčič, Laznik. v lončene pipice, ki so se urno sukale. O, to ni vojna, to je bolj zabavno in veselo streljanje, ko pa na vojni. Ljubiteljem bolj rafiniranih užitkov pa so bili na razpolago zaprti paviljoni, na primer kinematograf, kjer Charlot neumorno bije posodo. Čudno, da je sploh še ha svetu kaj celih skodel in da jih Charlot še ni razbil! štiri sou vstopnine! Naj vam jih ne bo žal! Sklede so dražje! Čeprav Charlot hitro bije posodo, zato pa brez vsakega šuma! Ali želite šuma? — prosim, stopite k svinjam! Te svinje sploh niso podobne vaškim, kakor ste jih vi vajeni. Te so oblečene v modre kroje, se vozijo v kabrioletu in celo čitajo »Petit Pa-l-iaien«. To sploh niso *vinje ampak čudeži stvarstva! Vstopite prosim! Za najbolj rafinirane veseljake je bil na trgu pa veliš šotor bratov Cheleveau. Res, da je bila vstopnina visoka, po frank petinštirideset za osebo! Zato pa, kaj vse je tam bilo: kupleti o ministru, ki ga vara žena, jahali«!, ki je med galopom skakala na konja, ekvilibristi, ki so držali na nosu polno kozarcev, pa jih niso pobijali, kakor neumni Charlot, ampak niti enega niso razbili, plesalka na vrvi, klovni in še celo opice. Gospod brigadir, vstopite! Frank, petin- štirideset ali devetindvajset sous! Kljub te-mu je pa šel brigadir rajše pogledat rane bolhe za šest sous: je ceneje in nenavadno! Kaj hočemo, vsak ima svoj okus! Klicarji so vpili, raglje so hreščale in učene svinje so neusmiljeno cvilile. Ljudstva je bilo mnogo in veselica je obetala uspeh. To je potrjevalo vzajemno smehljanje publike i« artistov. Samo nekdo se pa le ni smehljal in io je bil Andrej. Z mračnimi gubami n* čelu se je prerival med množico in se o' brigal ne za strelišča, ne za svinje. Mcgo«e bi tudi on bil ves drugačen, če bi kdaj dru-gič za&el sem in bi sam zlezel na pov>odlij®' ga konja in bi še sam vrtil lajilO. Zdaj je bil pa mračen. Slabe novice: na sledi ««. uiu? Moral bo spremeniti potni list, še prenočevati si nikamor ne upa. Čimprej mora v. Toulon, drugače tukaj lahko pade v past! Danes je torek: ko bi bilo to vsaj v četrtek ali petek! Ne ve se pa, če bo Poitra do takrat gotov, ker hoče tudi z njim. To je edini človek, preko katerega je Andrej zvezan z organizacijo. Poitra je izvrsten delavec,-pravi komunist. Z njim je lahko! Zato bi bilo pa preneumno, da spodrsne zdaj, ko sploh še ni začel delati! _ i iWM>i«i.i, i iimii r«iiin tii tri—mr ir~nr~nnriTnr rr nrr rnir ~ i — *--^mr^jaurn rr *- - - -• - ^ -ran«-«. VINOCE tovarna »Insfcass teisa, d. s o. 2.» nudi nalfinejSi irs risslokusnefil namimi kis is vinskega kisa. ItefeSava!*« ponudbo. »—1 T«*5efo» Ste*- 2339. in higijsnllno na|modama!« w r © l m n « k i s a r m a v Jugosiaviji. ettM|skH (Ml* Sk 1«, B. Širite »Narodni Dnevnik"! jMSaEam&ES&BEmSiSja3MSS*saS3HS^^ SarSnsteo posredniški 9» špesdicljsfei bureau ' » GROH « ' LJUBLJANA Kolodvorska uttm 41 Nsaiov brzojavkami „<§R©M“. Telefon 24S4. Podružnice; Maribor, Jesenke, Rakek. O&avUa vs« v to stroko spsdnjele posl«; Najhitreje In pod ItuianCnimi pogoji. SsstejjRikl rinil!)« spalnHi ves S. O. L sa ekspresne poiiSJke. "V r* i $ H ti SVETEK Premog - Čebin Wolfova 1/41. - Telet. 2056 Oglašujte v Narodnem Dnevniku. iimss&amsEBzsMsmi »Segetan« najboljše "sredstvo za lu-ženje semen. %% raztopine zadostuje za zavarovanje-proti sneti in bilj-nih bolezni. Dr. A. Jenčič, Maribor, Kopitarjeva ulica (S. mxsmmm*isae3mt& MALI OGLASA Za vsako beneiio pl&C® 50 par. Z* debelo tiskano pa Din 1.—. Pouk ali konverzacija v nemščini, francoščini, angleščini in italijanščini daje izobražena nemška dama. Naslove prosi na upravo ‘>Nar. dnevnika< pod »Individualni pouk«. Novi jezikovni tečaji: angleščina, španščina. — Prof. dr. Pavel Breznik. Pojasnila: sluga gimnazije Vrtača. KMETSKI HRANILNI IH POSOJILNIDOM RaJur. poštne hranilnice št. 14.257. reg. ladr. z neom. zav. Brzojavke: »KMeTSil,(>°^k ‘ Tele,• sS’ 284 V UUI3LJANI •• Tavčarjeva (Sodna) ulka štev. 1, pri«»«e. DAJE: I OBRESTUJE VLOGE ■ PRESRSUJE- Posojil? na vknjiibo, proti poroitvu ter za* I *?o/ stavi premičnin in vrednostnih papirjev ter I na Knjižice {istih 39/o •»»‘e* odpoveUi. URA D N I '*,“U I 3. d.4,t Pooblaiieni prodajalec sreSk državne razredne lote.,je Kavcije, inkase, srešžke in vrednostne papirje ter čeke in nakasmee (nakasšia^ na druga r.testa. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — 7.:\ tiskarno -.Merkur-' odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.