106. številko.
V LJubljani, t soboto 11. maja 1010.
LI. leto.
.Slovenski Narod* valja po posti:
a Avftro-Ogrško: ra Nemčijo:
celo leto skupaj naprej
pol leta     . „
četrt leta    m m m mesec -
K 40-. 20 -. 10-, 3-50
celo leto naprej  ....  K 45 —
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto naprej   ....   K 50 —
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnico (spodaj, dvorišče levo). BaallOTa ulica Št 9f telefon it 85.
•Malta ta prasaik«.
Inserati se računajo po porabijenera prostora in licer   l ram visak, ter 54 mm Urok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po U vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih Irtserdjah po dogovora.
Nori ntneilki uj leiljejo isrecatio vejia   9" po nakaialol. m Ni samo plsraeie aaročba bret tailitre deiarjt te w moreat nikakor ozirati. „Narodna tis* ara*" teletoa it. 89.
četo leto naprej pol leta m
.Slovenski Narod' velja t M ubijani dostavljen na dom ali če se hodi ponj t • . • .  K 36-— I četrt leta
36*- I 18- I
na mesec
9,— 3-—
Posamezna Številka velja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nHoa it 5 (v L nadstr. levo), telefon it 14
Kn] pomeni padec ministra viteza dr. žoljerjo?
Dr. V. K. — Vsa čast osebi padlega slovenskega ministra. Da je prepričan Slovenec in da je narodu dobro želel, ne dvomimo. Gotovo je bilo med Slovenci ljudi], ki so pošteno mislili, da je slovenski minister za nas znatna pridobitev. Nekterniki morebiti tudi mislijo, da pomeni padec Zolgerjov za Slovence kak poraz. V resnici je pa to napačen nazor in mnogo je jugoslovanskih politikov, ki sicer osebno čislajo 2oI-gerja, katerim se je pa naravnost kamen odvalil, ko vidijo, da je čista miza. Ko smo videli sesti odličnega rojaka na ministrski stolec. bali smo se. da nam to več škoduje nego koristi. iMerodajni krogi so sprejeli na^sa rojaka kot ministra s pričakovanjem, da si kupijo naklonjenost Jugoslovanov. Računali so na to, da z drobtinicami uzadostijo narod, da bode priznal še vnaprej v Avstriji nemško nadvlado. Samo ob sebi se razume, da so resni Jugoslovani vsled tega poklieanje viteza dr. Zolgerja hladno sprejeli. Da bode n. pr. kak manj sposoben nabornik oproščen voj. službe, taka protekcija za nas kot narod nima nikake vrednosti, tem manj če s tem mora prodati dušo, da bode v mogočnem boju naroda za svobodo ostal zmeren! Sploh se ne izplača preiskovati koliko so bile vredne druge podrobne pridobitve, ne da bi se hotelo omalovaževati pošteno voljo odstopi vsega ministra. Kaj nam vse to zaleže nasproti sin t ni i sveta, da Se mi vendar pričakujemo svojo bodočnost od starega t e ž i -m a na Dunaju! Toda morebiti smo pa krivični in so neodgovorni krogi (kakor se glasi nemški izraz), morebiti resno mislili na premembo sistema nam v prid!
Nočem jim odrekati, da so v svitlih trenutkih imeli primerno spoznanje in primemo dobro voljo. Ne bomo se mnogo zmotili. Če pravimo, da so odločilni krogi računali dalje časa kolikor toliko na sporazum z našim narodnim programom. Saj tudi o tem ne more biti dvoma, da so bili časi, ko se je računalo z možnostjo skleniti mir s pomočjo Wil-sona, ki je zahteval samoodločbo narodov, torej tudi naroda Jugoslovanov. Da je za ta slučaj bilo važno, da bi imeli Jugoslovani pri kroni svetovalca tako odličnih sposobnosti, kakor je vitez dr. Žolger. to je jasno. Toda kaj nas uči odstop viteza dr. Žolgerja? — Da so oni časi minuli! Minuli so pa dosledno tudi časi, ko se je smelo vzbujati v našem narodu krivo upanje, da pridemo na ta način na zeleno vejico. Odpustitev odličnega našega rojaka je očividno zelo milostna, kar je za njega kot osebo zelo laskavo. Ni pa laskavo Z2 jugoslovanski narod,    kar sledi za
vsakega pametnega človeka iz tega dogodka dunajske politike. Iz tega dogodka sledi, da so se varali J u g o s 1 o v an i, ki so mislili, da nam Dunaj more (ne bom rekel hoče) pomagati. Zdaj vidi vsako dete. da nemškomadžarska zveza, kateri se mora pokoravati neodgovorni činitelj, ne pripušča samoodločbe jugoslovanskega naroda. Utrpela jc smrten poraz ona struja v naši politiki, ki se je zibala v nasprotnih nadah. Hvala Bogu, da to spoznan je prihaja našemu narodu v tako odločilnem zgodovinskem trenutku. Vsi, kar vas je borcev za jugoslovansko samostojnost, oddahnite se! Vse ministrovanje skupaj ni bilo dru-zega nego nesrečna ljubezen! Iztrezni-mo se po ti mali nezgodi, da se je nezdravo razmerje razbilo. Ne bodimo slabiči in ne obža^ujmo, da je prišlo, kar je moralo priti. 1 z v a j a i m o pa posledice, ki se spodobijo za resnega Človeka. Rešitev je v nas samih in ne na dunajskih ministrskih stolcih!
u skupDe m iia in kw Mi
k — D u n a j, 8. maja.
Naknadno Vam sporočam še nekatere podrobnosti iz včerajšnje skupne seje Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba, v kateri je bila sklenjena že razglašena skupna proklamacija na jugoslovanski in češki narod. Sedaj je historičnega pomena. Prvič so se zbrali zastopniki češkega in jugoslovanskega naroda, da skupno sklepajo o skupnem političnem činu. da skupno razpravljajo o važnih nalogah, ki se tičejo interesov obeh narodov in da slovesno posvedo-čijo popolno jednotnost češke in jugoslovanske politike v tej državi. Morda je z včerajšnjo skupno sejo obeh narodnih delegacij storjen nov realni korak k čim največji taktični iednotnosti Cehov in Jugoslovanov na dunajskih tleh. Zdi se nam, da je včerajšnja seja pokazala, da m le mogoče, da delujeta oba kluba, češki in jugoslovanski, paralelno in vzajemno, temveč da bi se dali najti tudi oblika, ki bi združila naši delegaciji, ne-devah. v enotno taktično telo. kvarno njuni avtonomiji v posebnih za-Pa še v enem ožini ie včerajšnja skupna seja Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba velikega pomena. Pokazalo se je. kako globoko razumevajo zastopniki enega bratskega naroda živlljen-ske interese drugega in kako trd 10 ukoreninjeno je prepričanje medsebojne odvisnosti jugoslovanskega in češkega vprašanja. Seja se je vršila v taki medsebojni prisrčnosti in v takem neskaljenem soglasju glede vseh vprašanj, da ie napravila na vse navzoče neizbri-
sen utis in jih napolnila z novo samozavestjo in z novim navdušenjem.
Skupnemu zborovanju čeških in jugoslovanskih poslancev sta predsedovala načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec in načelnik Češkega Svaza poslanec Stani k. Od naših poslancev so se udeležili seje sledeči: Ben-kovič, Brenčič, Č i n g r i j a, Demšar, D u 1 i b ić, Ton, Gregorčič, Gostinca r, Hladnik, Jare, Korošec, Piše k, vitez Pogačnik, Pogačnik. Prodan, Ravnina r. Trešić. Vrstovšek in Vukotič.
Sejo je otvoril dr. Korošec, ki le povdarjal, da vlada namerava z eno gorjačo udariti Čehe i n Jugoslovane. To nas mora še bolj združiti, utrditi našo solidarnost skupnega odpora in boja. Prepričan sem. da bodemo dan^s prišli do sklepov, ki bodo v korist obema narodoma. Poslanec S t a n č k je povdarjal važnost skupne seje zastopnikov jugoslovanskega in Češkega naroda, ki je vsemu svetu dokaz, da hočemo v zvestem bratskem tovarištvu premagati vse sovražne sile. Govora obeh predsednikov sta bila sprejeta z živahnim odobravanjem.
Nato se je vršila debata. Pri vprašanju okrožij na Češkem je poslanec dr. Benkovič povdarjal, da vladi nikakor ne gre znabiti za resno upravno reformo, kajti sicer bi bila s svojim projektom narodnostnih okrožij skušala reorganizirati celo državo, zlasti bi ustvarila okrožja na Štajerskem in na Koroškem, ker so v n a j -odločnejši meri dani predpogoji za izvedbo takega načrta. Via.!i ne gre za reformo, gre ji marveč za ponižanje Slovanov. In če tudi je njen udarec navidezno naperjen samo proti Čehom, se čutimo prizadeti Jugoslovani ravnotako, kakor Čehi. Češka stvar je popolnoma naša stvar in v odnoru proti vladinim nakanam smo s Čehi dozadnjega s o 1 i d a r -n i. Poslanec T u s a r jc obrazložil posledice vladinega projekta v narodnem, političnem in gospodarskem oziru. Češka je gospodarska jednota, ki bi jo razdelitev okrožja popolnoma razbila. Vladin projekt ni torej le politični udarec, ki ga hoče prizadejati vlada češkemu narodu, temveč pomenja tudi ogromno gospodarsko ogroženje češkega kraljestva.
O j u g o s I o vanskem vprašanju so poročali poslanci dr. Tresič, Klofač in B.ikvaj. Dr. Tresič ie nazorno predčil staro avstrijsko metodo dividc et impera v najnovejši jugoslovanski politiki dunajskih državnikov. Vedno je Dunaj podpiral tiste struje med Jugoslovani, ki so slabile narodno jednotnost. Ščuval je Hrvate na Srbe in narobe, postavljal je žične ovire med Slovence in Srbohrvate, strašil je katoličane pred pravoslavnimi. Povsem naravno je torej vlada sedaj akceptirala PiJarieve in frankovske projekte, saj bi
bilo uresničenje teh projektov najboljše sredstvo, da ostane jugoslovanski narod še nadalje brez moči in prizadet bi bil naravnost tudi češki narod, kajti odrezati Slovence od jugoslovanskega naroda se pravi tudi Čehom zapreti pot na morje. Toda naš narod dozoreva in spoznava vse opasnosti dunajske politike. To je v prvi vrsti zasluga Slovencev, ki so najinteligentnejši in najboljši del Jugoslovanstva. V stoletnem zatiranju so Nemci pohrustali velik del severnih stražarjev Jugoslavije. Tem dragocenejše nam je to. kar je ostalo in tem odločnejša mora biti naša volja, da si ohranimo, kar je v žilavem odporu proti nemškemu nasilju zdržalo zdravo in ponosno. Niti pedi svete slovenske zemlje ne prepustimo tujcu, ki nas hoče ločiti, da bi nas pozneje še bolj razdrobil in še boli obvladal. Jednotni hočemo ostati v najožji zvezi tudi z našim bratskim češkim narodom. — Poslanec Kloiač: Narodi te monarhije bi se drug drugemu približali in čim bolj zmaguje med njimi demokratična misel, tem preje bi prišlo med njimi do pravičnega sporazuma in medsebojnega miru. Toda v ta razvoj posega dunajska roka. Dunajska politika ne pusti, da bi se razvilo mirno sožitje narodov, ker se boji, da bi iz tega nacionalnega sporazuma demokratična misel zavladala v državi. Zato njena najnovejša politika ni le politika nacionalnega nasilja, temveč je politika naj-gršega odpora proti demokratizaciji države. Mi se tega zavedamo, zavedamo se, da naš boj ni le naroden boj v ožjem zmislu te besede, temveč da je boj za velike ideje demokracije. Da v tem boju tako trdno vstrajamo, za to gre hvala predvsem tudi bratom Jugoslovanom, ki so se v hudih in usode-polnih časih pokazali prave prijatelje češkega naroda. Toda češki narod je danes prožet hvaležne ljubezni za jugoslovanske brate in na Č e š k e m g a n i srca, ki bi enako ne gorelo za jugoslovansko stvar, kakor gori za češko stvar. — V imenu čeških agrarcev se je pridružil poslanec B u k v a j izvajanjem predgovornika, povdarjajoč. da se zlasti češki kmet zaveda velikanske važnosti jugoslovanskega vprašanja za svoj narod in odločilnega pomena češko-jugoslovanske vzajemnosti v boju za narodno svobodo.
O nameravani ustanovitvi nemške n a v t i č n e šole v Trstu je poročal poslanec dr. Č i n g r i -j a. Razvijal je, kako je v politiki avstrijske vlade vsenemška ideja »od Relta do Adrije« premagala državno idejo. Nemška navtična šola pomenja za nas ne le političen, temveč tudi gospodarski udarec. Naš narod si tisočletja na morju služi svoj kruh. Z Italijanom smo bili gospodarji Jadranskega morja, eni na vzhodu- drugi na zapadu. Sedaj nas hoče Nemec izriniti iz naše tisočletne pozicije, na naše meti I _ i.ijlil  rij-jT -iTlTir-in     - -~-- — ~ ■ 'T" —
sto hoče sesti in postati sosed Italijanu. Vlada se čudi našemu odporu, ker je tako kratkovidna, da ne vidi, da so z ustanovitvijo nemške navtične šole v živo zadeti naši najobčutljivejši socijalni in gospodarski živci. — Poslanec Fran-ta: Poznam slovenski narod iz dolgoletnega osebnega občevanja. Ljubim ga, Korošca in Kranjca, in občudujem, kako se je navzlic vsemu pritisku čudovito razvil, kako je napredoval na vseh poljih, kako se je politično dvignil in s kako mladostno energijo si gradi temelje boljše bodočnosti. Mi Čehi dobro vemo, da je ustanovitev navtične šole v Trstu zamah s sekiro v same korenine jugoslovanske gospodarske sile in češki narod nikdar ne pripusti, da bi triumfirala na Jadranskem morju vsenemška eks-panzivnost.
O taktičnih vprašanjih je poročal poslanec dr. R a v n i h a r, ki jc v širokih obrisih naslikal politični položaj ter povdarjal važnost trenutka. Časi so resni in zahtevajo resnih ukrepov. Kar vlada sedaj počenja, bije demokraciji v obraz. Naši Interesi pa so identični z interesi demokracije. S predrzno roko posegajo dunajski državniki v kolo zgodovine in ga hočejo ustaviti. Preprečiti hor Čejo nadaljni razvoj naših nacijonalnih vprašanj. Ml moramo stopiti na plan. Pripraviti moramo odpor, organizirati moramo odgovor na vladne načrte. V Jugoslovanskem klubu smo izbrali že poseben odsek, ki bo pretresal vse predloge, stavljene v današnji klubovi seji. Treba je, da postopa no taktično povsem jednotno Čehi in Jugoslovani Govornik predlaga izvolitev skupnega obrambnega odseka. — Poslanec Ha« b e r m a n n razpravlja o vlogi demo* kracije v borbi naroda za svoboda Dolžnost delavstva je, da koraka v prvih vrstah borilcev za narodno stvar. Češko delav« stvo se te svoje dolžnosti v polnem obsegu zaveda in govornik je prepričan, da se je zaveda tudi jugoslovanski proletarijat. Skupen taktičen odbor Češkega Svaza in Jugoslovanskega kluba je potreben v to svrho, naj se dajo primerna pooblastila predsedništvoma obeh klubov.
Konecno je poslanec dr. S o u k u p prečital oklic na jugoslovanski in Češki narod, ki je bil v glavnih obrisih odobren, izročen posebni komisiji, katera je izvršila konečno redakcijo.
Na koncu seje sta predsednika Korošec in S t a n č k konstatirala popolno jednotnost naziranja ne le v vseh načelnih vprašanjih, temveč tudi glede na-daljne taktike obeh delegacij. Med burnim navdušenjem je poslanec dr. K o-r oš e c zaključil sejo s pozivom: Vzrra-jajmo ramo ob rami v neomajni zvestobi, v nepopustljivi odločnosti in požrtvovalnosti do skupne zmage-! (Burni klici: Zivio! in Na zdarl)
LISTEK.
too Narodno gledališče (diuadlo) m Slovenci.
(Dr. Fr. Ilešič.) II.
Opisal sem zadnjič polaganje temeljnega kamena češkemu Narodnemu divadlu. Velik prizor je bil to, a doj-mil se nas bo še globlje, če si ogledamo celotni okvir slike, t. j.. Če si predstavimo vse ostale dogodke češkega javnega življenja 1. 1868. Spoznal bomo potem, da je vredno, slaviti letos gledališko petdesetletnico, ne samo, ker je bil to mejnik češke umetnosti, ampak še posebe zato, ker ona velika doba v marsičem spominja današnje borbe češkega naroda za nacionalno neodvisnost.*)
Kakšno je torej bilo leto 1868. na Češkem in kaj pomeni to leto v češki politiki?
Po prusko - avstrijski vojni leta 1866. je bil v Avstrijo poklican saški minister baron Beust ter postal držav-
•) Dr. Servac Heller Je po svojih spominih in onodobnih virih napisal in izdal knjigo: »Jubileurn velkć doby. Obraz na-šeho narodnlho rozmachu pfed padesatJ lety*. (Z več slikami. Praga, 1918, str. 134.) Ta knjiga mi je služila kot vir.
ni kancler. Ta je 1. 1867. sklenil z Madžari nagodbo, ki jo poznamo kot du-alizem, in je v avstrijskem državnem zboru decembra meseca za Cislitvani-jo dal ustavo, ki je Čehi niso priznavali, ker je bila sklenjena brez sodelovanja češkega deželnega zbora (sabora) in dejanjski šla na dnevni red preko češkega državnega prava, vrednega vsaj toliko, kakor je veljala ogrska krona sv. Štefana. Z Dunaia se ie obenem začela politika, ki jo ie vodico (baje Beustovo) seslo, da ie Slovane treba pritisniti k zid o. Češki cesarski namestnik je izdal razglas, da morajo politični uradi strogo zatreti vsako agitacijo proti ustavi, a nasproti so »Nar. Listv« naglasili, da bodo Čehi neomajno branili prava češke krone. Napovedala sta si torej boj nemško-avstrijski centralizem in češka država.
Eden izmed nemških stebrov takratne dunajske vlade je bil notranji minister dr. Giskra, ki je b;l prej advokat v Brnu, drugi pa justični miniter dr. Herbst, prej vseučiliški profesor v Pragi. Ko je Giskra prišel v Brno, so Nemci ostentativno slavili njega in ustavo; isto so mislili storiti v Pragl.ko je (januarja 1868) prišel tja dr. Herbst A v Pragi je prišlo vsled tega do hudih demonstracij, tako da je vmes posegla praška posadka (poveljevalo Je kar četvero generalov!) Napetost med Prago in Dunajem je s tem silno na-rastla.
Dne 10. februarja 1868 se le prvič sestal državni zbor, izvoljen na temelja
decemberske ustave. Čehov seveda v njem ni bilo in češko časopisje je le kratko poročalo o njem. Dvoje pa je zbudilo pozornost Čehov: ministrski predsednik knez Karel Auersperg je zapretil z neizprosno strogostjo vsakomur, ki bi nasprotoval ustavi, a finančni minister dr. Bresti je naznanil reformo davkov in prisiljeno državno posojlo ozir. davek od imetja. Češka ! bi morala plačati 22 milijonov goldinarjev teza nove ~i davka: obenem je vlada začela pro '^"ati čeSVa krrn^ka posestva Posestva češke države). Signal k boiu proti tem finančnim načr-| tom je dal grot Clam-Martinic in »Nar. Listv« so pozivali ves narod, naj živo protestira proti vsem nameram, ki direktno nasprotujejo stari pravici češkega kraljestva, češ, edino češki deželni sabor sme sklepati za Češko o novih davkih, ne pa dunajski parlament. In začelo je deževati protestov in prošenj; vlada je pretila, da bo kazensko postopala proti vsakomur, ki »protestira« ali prosi. Ta finančno-dr-žavopravni dvoboj med Dunajem in Prago se je posebno razvil, ko se je vršil dne 10. maja prvi tabor (prvi na Češkem in v Avstriji sploh).
Po decemberski rutavi Je državljanom bila dana pravica, zborovati v zaprtih prostorih ali pod milim nebom. Taka zborovanja so dotle bila znana le t Angleškega (»meeting«), a v smisla zakona je bila ljudska skupščina pod milim nebom sedaj tudi na Češkem sklicana in sicer pod goro R i p o m na
severnem Češkem. »Hoče se nam vzeti del imetka in ves svet strmi, da se more nalagati tak davek. Novih davkov plačati ne moremo in nočemo . . .« je rekel en govornik, a drugi je dodal: »Ali smo v Cislitaniji? Iskal sem po vseh atlasih to deželo, a verujte mi,' nisem je našel«. Tabor je v svoji resoluciji naglašal: »Hočemo biti srečni in svobodni v svoji domovini, kakor so bili naši očetje; hočemo, da svobodni in nekdaj slavni narod Češki postane zopet gospodar svoje usode in odločuje o vseh svojih stvareh sam s svojim kraljein; hočemo, da bi ne veljal na Češkem drug zakon nego oni, ki ga izda redni Češki sabor in potrdi kronan Češki kralj; hočemo, da bi se torej na Češkem ne mogel nalagati noben davek in ne nabirati nobena vojska nego po ustavnem dogovoru češkega sabora s češkim kraljem«. Končno jc rekel pisatelj Karel Sabina: »Noče-.u o biti narod po milosti, ampak narod iz lastne volje . . Mislite na sedanjost in bodočnost, pripravljajte se s telesom in duhom! Zakaj pride čas, ko bo misel dvignjena nad telo, ko končno tudi nam vzide zmaga. A to bo trda borba, ko bodo obstali Ie na duhu silni . . .« In tisoči in tisoči so dvignili roke kakor v sveto prisego na sveta neuničljiva prava češkega kraljestva. Nato se je dvignil iz Ripa kamen za Narodno gledališče . . .
RipskI tabor je bil zgled in začelo se je misliti na druge . . . Vmes pa je prišlo polaganje temeljnega kamena
gledališču v Pragi. »Nar. Listyi so to svečanost pozdravljali s takimi besedami:
»Gosnod nam je pripravil veliki dan . . . Češka krona, češka država sta zopet na programu svetovne zgodovine .. . Mi zvesti sinovi svetovaclavske krone, zbrani danes v Pragi v bratski zvezi z zastopniki vsega slovanskega sveta, mi Moravci, Šlezani in Čehi si sveto obljubljamo pri življenju in časti da se bomo za prava te krone zastavljali z vso svojo silo vedno in proti vsakemu, opirajoč se na prirodno pravo in na svedoštvo in prisege kraljev . . . Padci naših očetov so nam opomin, a njih vrline so nam zgled. Se smo tu in dokler smo tu, je tu češka država, le tu krona sv. Vaclava . . . Danes smo se sešli v Pragi na generalni sabor češke krone. Ni bilo volilnega reda: Kdor je hotel in mogel, je prišel k nam; program zborovanja je prinesel vsak s seboj v svojem srcu, a glasovalo se je med nami že davno . . . Gospod nam je pripravil velik dan. Njegovo ime naj bo blagoslovljeno.«
Praški dopisnik »Slov. Naroda« (dne 16. aprila) je češko gledališko slavnost označil kot vseceško narodno skupščino, potrebno tem bolj, ker Čehi niso bili v dunajskem Relchsratu niti je bil takrat otvor j en češki sabor; v Pragi, ki je Čehom nad Dunaj, si hočejo Čehi dati bratovske roke in si obljubiti vzajemno pomoč in neprelom-ljivo vernost ter pokazati sovraznikoni
Dogodki na bojiščih.
.STASE URADNO POROČILO. Donai 10. maja. (Kor. urad.) Nobenih posebnih dogodkov. — Šef peoeraliiesa štaba.
t NEMŠKO URADNO POROČILO.
k Berolln. 10. maja. (Kor. urad.) f gapadno bojišče. Na bojnih frontah $? bflo delovanje artiljerije čez dan ži-tvahno le v pokrajini pri Kemmlu, na obeh straneh potoka Luce in na zapadnem bregu A vre, Silnejše stopnjevane-jnu streljanju na teh odsekih so sledili sovražni sunki. Pri odbijanju teh sunkov In pri važnih izvldnih podjetjih smo vje-ii nekaj sovražnikov. Zvečer in ponoči je artiljerijski boj med Ysero in Oiso na mnogih krajih oživel. — Na ostali fronti je bilo bojevanje omejeno na izvidne pole. — Z ostalih bojišč ničesar novega, v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berolin, 10. maja. (Koresp. urad.) •Zavrnili smo angleški delili napad severno od Alberta. Enako se je ponesrečil francoski sunek v gozdu pri Apremontu.
Z ZAPADNE FRONTE.
fieneva, 8. maja. Angleški kronski svet, ki se bo baje v kratkem vršil, se bo bavil z vprašanjem posledic opustitve Vpresa.  Clemenceau  roti belgijski narod,
'da na] vztraja na strani entente. Nekaj članov vojnega odseka in zbornice potrjuje, da se Foch, ki je bil še pred par dnevi prosti opustitvi Ypresa. odločil za opustitev.
London, 8. maja. (Koresp. urad.) Churchill je izjavil na nekem zborovanju kovinarjev, da je kriza zelo resna in da DO trajala še dolgo. Vendar zaupa, ^da Anglija ne bo poražena. Zavezniki nočejo ničesar drugega, kakor da se drže proti nemškim napadom. Ne verjame, da bodo nemila viri zadostovali, da bi Nemci izvršili ■Ves svoj program.
Ženeva, 10. maja. ^Petit Journal« poroča iz Lugana, da je bilo od početka nem-Ske ofenzive poslanih iz angleških mest 12 novih divizij na Francosko in Flandrsko.
Rotterdam, 10. maja. Angleški listi prtobčujejo o angleških izgubah te - le podatke: Izgube so znašale meseca aprila 2990 častnikov in 47.250 mož, marca 1043 Častnikov in 11.072 mož, februarja 675 častnikov In 18.412 mož, januarja 14SQ častnikov in 72.212 mož, decembra 3954 častnikov !n 59.031 mož.
Novi napadi na nemška oporišča v Severnem morju.
Berolin, 10. maja. (Koresp. urad.) Opoldne in zvečer so močne sovražne letalske flotilje napadle pomol in vas Žeebrugge z bombami, a niso napravile Škode. Na fronti mornariškega zbora so naši lovski letalci zbili dve sovražni letali ter tretje letalo vrgli v morje, — Šef admiralskega štaba mornarice.
Berolin, 10. maja. (Koresp. urad.) Angleške pomorske vojne sile so izvršile dne 10. maja ob 3. zjutraj po silnem obstreljevanju zopet napad na Ostende z namenom, da zapro izhod. ,VeČ sovražnih ladij, ki so hotele pod zaščito umetne megle vdreti v pristanišče, je izborno vodeni ogenj naših obrežnih baterij zavrnil. Neka stara križarka se je popolnoma sestreljena zunaj plovne poti potopila. Izhod je popolnoma neoviran. Na krovu potopljene ladje smo našli samo še mrtve. Dva preostala sta skočila v morje ter smo jih vjeli. Kakor smo dosedaj dognali, smo potopili najmanj dva sovražna motorna čolna. En monitor je bil težko poškodovan. Poskus, zapreti izhod, se je torej popolnoma ponesrečil. Zopet je žrtvoval nasprotnik zastonj ljudi in ladje. — Sef admiralskega Štaba.
London, 10. maja. Admiraltteta poroča, da je bila nova operacija, ki je imela namen, zapreti pristanišča Ostende in Žeebrugge, uspešno končana s tem, da je bila včeraj zvečer stara križarka Windic-tive potopljena pred vhodom v pristanišče Ostende. _
Enfenta m mir.
London, 2. maja. (Kor. urad.) V zbor-ftici lordov je izvajal lord Curzon: Kar se
tiče sedanjega položaja, )e sporazumni mir.
kakor ve* to vsakdo, nemogoč, ker čaka deželo največja priza vse svetovne zgodovine. Misel, da bi moglo priti sedaj do takega miru, je naravnost nemogoča. Brest Litovski mir in mir z Romunijo ne moreta entente vzpodbuditi.  Dokler se ne prične
krhati vojaški duh v Nemčiji, ni upati na časten in trajen mir potom pogajanj.
Ženeva, 0. maja. (Kor. urad.) Iz Pariza poročajo, da je odsek za zunanje zadeve
končal študij avstro - ogrskega predloga ter sklenil resolucijo, ki konstatira, da glasom izpovedi prič o mirovnih razgovorih v letih 1917/18 nobeden teh razgovorov nikdar ni dal prilike za sklep miru, ki bi bil sprejemljiv za Francosko in njene zaveznike.
London,  10.  maja.  (Koresp.  urad.) V
sredo je govoril v zbornici lordov lord Landsdowne v debati o miru ter odločno
nć»glašal, da bi bil potom pogajanj doseženi mir edini, ki bi mogel vojno častno In uspešno končati. Protestiral je nadalje proti temu, da se pametnim ljudem prepoveduje odpreti usta samo zato, ker so mnenja, da je mogoč mir potom pogajanj.
€iwater?iala v valni z
Berolin, 10. maja. (Kor. urad.) Španska vlada je sporočila zunanjemu uradu, da se pridružuje vlada v Guatemali vojnemu stanju, ki obstoja med Zedinjenlmi državami in Nemčijo.
Po sklepu miru z Romunijo.
Budimpešta, 10. maja. Državni tajnik von Kuhlmann je izjavil nekemu poročevalcu, da so centralne države z uspehom romunskih mirovnih pogajanj lahko ooool-noma zadovoljne. Kar se tiče medsebojnega razmerja centralnih držav, konstatira, da je sklep miru z Romunijo brezdvomno pripomogel k temu, da se je razmerje med Avstro - Ogrsko in Nemčijo še poglobilo.
Ženeva. 10. maja. Poslanci zaveznikov v Jasvju so debili ukaz, da ostanejo na Romunskem. Diplomatične zveze entente z Romunijo se ne pretrgajo.
Samo o ffemsiji je govora!
Berolin, S. maja Državni kancler grof Hertling je sklep miru v Bukarešti brzojavno sporočil cesarju Viljemu tako - le:
»Pod trdnim in blagodatnim vodstvom Vašega Veličanstva je nesebična požrtvovalnost vsega nemškega naroda in njegove pod vodstvom zmagoslavnih voditeljev stoječe bojne sile dosegla uspeh, čigar svetov-nozgodovinsko veličino bodo v polni meri upoštevali šele poznejši rodovi.«
Cesar Viljem je odgovoril s to - le brzojavko:
V nikdar omahujoči domovinski ljubavi si nemški narod z milostno božjo pri-pomočjo pod sijajnim vojaškim vodstvom in s podporo krepke državniške umetnosti korak za korakom pribojuje pota v srečno bodočnost. Odkrita potreba mi je, da ob tel priliki izrekam zahvalo tudi Vam in Vašim sodelavcem.
Kakor čitamo, je govora poleg o Bogu samo Še o vodstvu nemškega Veličanstva, o požrtvovalnosti nemškega naroda, o nemškem vojaškem vodstvu in krepki nemški državniški umetnosti. In Avstro-Ogrska?
Kako le nastal ?$re*
>Arbeiter Zeitungc piše: O razpravljanju glavnega odseka nemškega državnega zbora o >doerodkih<: v Ukrajini (v soboto) so izdali takozvano uradno, torei skrajno potvorjeno poročilo. Ebert je izjavil (v ponedeljek), >da ie bil ta način poročanja kai enostranski in tendencijozen. Govori zastopnikov vlade so bili priobčeni skoro dobesedno, od govorov poslancev pa samo nekai fraz. To ie temboli zavajanje javnosti, ker ie rudi cenzura odredila, da o postopanju proti Radi brez dovoljenja ne sme nič v javnost.« Zato je predlagal, da se razprava vrši javno. Predlog ie glavni odsek soglasno sprejel. Sedaj pa nriobčuje >Vorwarts<: ukrajinsko oficijelno poročilo o aretacijah v Radi, ki ga je v soboto prečital Scheidemann. Datirano ie s 26. aprilom in se glasi: Iz Kijeva poročajo od 26. m. m. uradno: Včeraj ob 4. Dopoldne so poslopje, ki v njem zboruje centralna Rada, obstopili ljudje v uniformi nemških častnikov in vojakov in so člane
eentraln« Rade in vlade, kf se Imeli sejo Rada preiskali in aretirali. Navzočim le bilo ukazano, da naj vstanejo in
dvismelo roke. Ravnali so z njimi osorno in nevljudno. Niso se ozirali na ugovor predsednika centralne Rade. profesorja M. Hruševakega, ki ie protestiral
proti aretaciji članov parlamenta v parlamentu samem. Povrh so ie s prof. Hrosevakim ravnali s brahijalno silo. Med preiskavo so  prof. Brusevskemu
pobrali vse privatne dopise in listine
centralne Rade. Preiskava ie traiala %Vi ure. Ne da bi pokazali kakršnokoli pooblastilo, so aretirali te-le ministre: ministra notraniib zadev TkaČenka. ministra zunanjih zade/ LuBInskega, voineera ministra Sukovskeera in ravnatelja politično - administrativnega Ae-
partementa Kaievskeea. Nemškeea poslanika barona Mumma v. Sch^varzen-eteina so obvestili o tem doeodku _n& ga vprašali, ako mu ie. kot zaslopnuai Ukrajini priiAteliske države ta pripetljaj znan. Tudi so ga prosili, nai ta slučaj iavi nemški vladi. Ukraiinska vlada je pri nemškem -poslaniku proti takemu ravnanju odločno protestirala in opozorila na usodno posledice, ki iih utegne imeti to postopanje. Nemški poslanik ie obljubil, da bo o doeodku obvestil svojo vlado in prinomnil. da mu ni znano, kai se ie nrigodilo v centralni Radi. Ob H 9. zvečer ie nemški generalni konzul obvestil ukraiJnpkecra ministrskega predsednika, da ie bila izia-va ukrajinske vlade sporočena v Berlin. Drugi člani centralne Rnde in vlade so rudi vložili primerne proteste proti poseganju v notranje zadeve republike proti prekršitvi ustave, mednarodnega prava in medsebojnih razmer med narodi. Vest se ie no bliskovo razširila po vsei Ukraiini. Že poročalo z različnih kraiev. da nastajajo tam nemiri in da deželi zbog tega preti skrpina anarhija.
Kakor vidimo, ie pruski militarizem postopal v Kijevu no slovitem receptu, ki ra ie svoie dni innker Olden-burg predi p ga! za ravnanje z nemškim parlamentom: ©n lajtnant in deset mož zadostuje, da se odstrani parlament... Seveda so si tudi popolnoma na čistem o nemškem sodelovanju pri nadalinem preobratu V davnem odseku ie nacijo-nnlno - liberalni poslanec Stresemann naravnost priznal, da so novo vlado mstvarili« direktno s sodelovanjem Nemčije. Prav takoi, ko so potrebovali v privatno last zaverovanega kmetske-ga gibanja — treba 1e samo pomisliti, kmetje bodo protestirali, da se veleposestniški svet razdeli mednje! — pa se ie že pojavil »kmečki konsrres<- Potrebovali so voljnega diktatorja, nastopil ie gospod Skoropadskiil In komaj ie prišel, pa ni izdal samo >manifesta< nego tudi silno dolg temeljni zakon in lahko si predstavljamo, kdo mu ie pri tem pomagal! Zato pa 1e tudi v glavnem odseku vladalo kai ničlo nagnen^e. famoznim >poročilom< iz Kijeva kai verjeti. Tako n. pr. ie rekel poslanec Haas od ljudske stranke: Misterijozna hajka o nameravanem sieilijanskem večeru kai močno diši po izmislienju. Proti ustanovitvi nemških poljskih sodišč obstoie naiveču pomisleki, čeorav jih je nov- hetman pripoznal. Ljudstvo bo razburjeno radi teh sodišč, škodo bomo pa imeli mi. Kako pa ie tistih 7000 kmetov prišlo v Kiiev protestirat, ne da bi nemške vojaške oblasti bile to opazile? Nemčija je bila celo oficijelno zastopana, ko se je novi hetman sam proklamirali Izkratka: Že vemo, kako nam je ceniti delavnost pruskega militarizma v Ukraiini. Prav kakor je rekel poslanec Haas: Vojaštvu se imamo zahvaliti, da smo odprli vzhod, tisto vojaštvo pa ie na najboljši poti. da zopet vse razdere. Vojaški poveljnik uerania danes svojo lastno politiko, politično vodstvo države je prosto izločeno . . . Razveseljivo je vsai to. da se pravilna sodba v teh zadevah pričenja uveljavljati v državnem zboru.
Lvov, 10. mala. Glasom poročil ukrajinskih listov iz Kijeva so bila pogajanja z radikalnimi strankami glede udeležbe pri vladi dosedaj brezuspešna. Tudi ukrajinski kmetje se branijo vrniti polja, ki so jih obdelali, veleposestnikom. Za vsak slučaj so pripravljeni dati odškodnino.
Kijev, 25. aprila. Kijevsko socjalno-demokratsko glasilo »Robitniča Gazetac priobčuje poročilo o romunskem terorizmu v "Resarabiji po poročiu nekega učitelia Očinskega. Romuni so ga zaradi njegove ukrajinske propagande aretirali in zaprli v Kišinevu, odkoder je dne 12. aprila pobegnil. Udeležil se je tudi zborovanja Sfarnl Ceria, ki.naj bi izvršil združitev Besarabi-je z Romunsko. Kmetje so se odločno izrekli proti združitvi, samo takozvani mol-davski blok veleposestnikov in visokih vojaških   dostojanstvenikov   Je   glasoval za
Slovanstva, da češki voditelji niso sa-jhi, ampak da za njimi stoji ves češki narod.
Takoj po gledaliških svečanostih ee je zopet začelo — kljub preganjanju tiska in korporacij — taborsko j: i banje. Brž je bilo priglašenih kakih 38 taborov. Vlada se je ustrašila in začela tabore prepovedati. Vse ozračje je bilo kakor zastrupljeno, ko se je bližal 21. juni, dan, ko je prišel cesar v Prago k otvoritvi novega mesta. Celo konservativni (»staročeški«) »Narodni Pokrok«, organ Palackega in Riegerja, je takrat pisal: »Ukazano nam je molčati . . . ministrstvo sodi iz naše lojalnosti na-pram zakonitemu kralju na našo zadovoljnost, in zato bomo molčali, ker nismo šp osobni, igrati hinavski-krivoigro...«S temi besedami je bila napovedana tiha demonstracija in ljudstvo je razumelo. Nabrežje ob novem mestu je onega dne bilo dosti prazno ... In zato se je ukazalo, ostro preganjati Časopisje, ki piše čisto ve-leizdajniški, in dunajsko nemško časopisje je povdarjalo, da ima »Češko vprašanje tudi važnost za vnanjo politiko«, saj so Čehi leto dni prej bili na etnografski razstavi v Moskvi . . . Prepovedovali so se tabori, burne so bile skupščine, ki so se razvile, kadarkoli je bil tabor prepovedan, protestiralo se je proti davkom, konfiscirali so se časopisi, obsojali in globili uredniki, sploh vsepovsod so se kazali pojavi persekucii, a tudi brezob-
zirne opozicije — to je bila vsebina sledečih dveh mesecev, a vrhunec je češki pokret dosegel dne 4. avgusta.
Koncem julija se je zbirala v Pragi in okolici silna vojska;manevri bodo baje ... v istini pa se je zbližala vojska, ker je bil za 4. avgusta sklican češki sabor. Češki poslanci niso prišli, ampak so poslali najvišjemu maršalu (dež. glavarju) knezu Adolfu Auer-spergu svojo državnopravno deklaracijo; z njo so se Čehi odpovedali vsem ugodnostim praktične oportunistične politike in napovedali odločen boj Beustovemu dualizmu in decemberski centralistični ustavi . . . Telegrafi so komaj zmagovali nebroj brzojavk, ki so iz vseh čeških krajev pritrjevale tej prvi češki državnopravni deklaraciji. — Dunajski tisk jo je proglašal za veleizdajo in notranji minister se je ostro zagrozil uradnikom, ki bi se izkazali kot neprijatelji »novega reda«.
Če češki sabor je končno izjavil, da je misliti, da so češki poslanci izstopili iz sabora in da je zato treba novih volitev. In prišli so nove volitve, a izkazala se je čudovita češka disciplina: vsi deklaranti so bili iznova izvoljeni, in sicer kljub vsem agitacijam vlade. Obenem so se vršile uradne poizvedbe, kdo da je pritrjeval deklaraciji, in celo hišne preiskave, razpuščall so se občinski zastopi, konfiscirali so se časopisi, kaznovali udeleženci taborov. — Občine pa so odpovedale stanovanja okrajnim glavarstvom, okrajnim sodiščem; kmetje niso boleti
plačevati davkov in če je radi neplačanih davkov prišlo do izvršbe, ni prišel nikdo na dražbo; neobtoženi ljudje so sami prihajali k uradom in zahtevali, da se zaslišijo, ker so ravno tako krivi kakor drugi in tako se je zgodilo, da je bilo v nekaterih krajih do sto političnih procesov. —
Dne 20. septembra se je na Petru-škovih Vrhih vršil zanimiv tabor žen. Zbralo se je na taborišču več nego 6000 žen in deklet, da bi^ se posvetovale o vprašanju: »Kaj naj store dobre gospodinje z ozirom na neugodno bodočnost?« Tabor je bil seveda prepovedan, ali žene se za prepoved niso brigale, ampak so se lepo razpravile po travnikih in livadah in Šotorih, pele, govorile in klicale rodoljubna gesla. Za 4. oktobra je bil sklican tabor na Pankrac za višehradskimi vrati v Pragi. Prepovedan. A zaran so plakati vendarle pozivali na Pankrac in mase ljudstva so se zbrale popoldne tam. Prišlo pa je tudi vojaštvo in začel se Je pravi boj; na husarje je letelo kamenje in vojaki so streljali . . . Razglasilo se je obsedno stanje, nreki sod, namestnik Hellersberg je odstopil in na njegovo mesto je prišel general Kol-ler. Na mah je bilo prekinjeno politično življenje, ali češka energija ni ugasnila, marveč Ie počakala, da odpadejo verige, da se potem vznese za nov polet, in takrat zmagovit.
Dne 17. aprila 1869 je bil grof Edu-ard Taaffe imenovan za definitivnega ministrskega predsednika in 28. aprila ie bilo ukinjeno izjemno stanje. In
združitev. Medtem so skušali Romun! preobrniti prebivalstvo z mečem v roki. V Ki-
Slnovu le bilo dan na dan ustreljenih nad 20 oseb. Mnogo moldavskih vojakov, Id niso hoteli izvršiti ukazov častnikov. Je bilo ustreljenih. Komisarja Litvtnov in Ruden sta bila aretirana, ker je prebivalstvo dveh
okrajev protestiralo proti združitvi. Socija-listinia Urilnfeld ie bila ustreljena. Ustreljen je bil tudi bivši moldavski poljedelski minister Skumaczenko. Ukrajinski kmetje so ubili zaradi  niih  agitacije    tudi nekega
učitelja in neko učiteljico. Avtonomne korporacije so zborovale pod asistenco romunskih čet.
Politične v©iti.
= Shod na Rakovniku pri St. Jan-
2u. Na binkoštni ponedeljek 20. t. m. ob pol 3. popoldne se vrši na Rakovniku pri St. Janžu v Mirenski dolini velik manifestaciiski shod, na katerem bodo govorili načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Anton Korošec, poslanec dr. R v b a f iz Trsta in urednik stolni vikar S m o d e j iz Celovca.
= Izjava. Preklicem svojo izjavo za slovensko katoliško deklaracijo, ki sem jo nevede za njeno pravo vsebino, predloženo mi v naglici od tukajšnjega gospoda župnika, podpisa!. — Spoznal sem svoj čin, ko sem čitnl svoje ime v »Resnici« z dne 4. maja, da sem se nehote izjavil za dr. šusteršičevo zastavo. — Izjavljam, da sem pristaš deklaracije Jugoslovanskega kluba, zvest svojemu jugoslovanskemu narodu in zvest pristaš narodno zavednemu ljubljanskemu prevzvičenemu knezoškofu. — N a V i -niči, 10. maja 1918. — Franc Mihclič, župan na Vinici.
== Učiteljske službe za slovenske ljudske Šole na Kranjskem razpisane po nemško. »K. k. Landesschulrat iiir Krain« razpisuje v uradnem listu v nemškem jeziku 56 nadčiteljskih mest. ki se tičejo v 54 slučajih slovenskih ljudskih šol in v dveh slučajih dveh malih nemških ljudskih šol. Nekaj krajev je navedenih pravilno po slovensko, drugi pa z nemškimi spakami: »Tschemschenik, Haidowitz, Retetsche, Drasgosche« itd. Dr. Eger se je v Gradcu na vsenem-škem shodu bridko pritoževal, kako gine nemščina iz c kr. uradov na Kranjskem. Nemški razpis učiteljskih mest za slovenske šole na Kranjskem pa po-svedočuje, kako nesramno globoko že tiči nemščina v c kr. uradih na Kranjskem.
= Sklicanje zunanjega odseka avstrijske delegacije. Dunaj, 11. maja. (Kor. urad.) Listi objavljajo odgovor načelnika odseka za zunanje zadeve avstrijske delegacije drja Barnreitherja na pismo delegata dr. Ellenbogna, v katerem zahteva ta sklicanje odseka. Dr. Barnreither sporoča, da se je opetovano o tej zadevi pogovarjal z zunanjim ministrom Burianom, ki da čuti potrebo predstaviti se čimprej delegacijam in izvršiti z njimi skupaj nujna dela. Minister ki mora zopet odpotovati in se bo moral po svojem povratku baviti z nekaterimi važnimi zadevami, more določiti sklicanje odseka še Ie po svojem povratku ter se bo seja odseka vršila, kolikor se da danes presoditi, v drugi polovici maja.
= Vrhovni cesarjev dvornik odstopih Prvi cesarjev vrhovni dvornik Konrad princ Hohenlohe - Schillings-fiirst je zaprosil iz zdravstvenih ozirov za dopust. Cesar je njegovi prošnji ugo-del ter mu podelil veliki križ reda Sv. Štefana. Na njegovo mesto je bil imenovan za prvega vrhovnega dvornika major Ivan grof Hunyadi de Ketely. Odstopil ie tudi dosedanji general-poboč-nik in predstojnik cesarjeve vojaške pisarne general Marterer. Za njegovega naslednika je imenovan polkovnik baron Zeidler Daublenskv von Sterneck.
= Ptujskemu okraju na pomoč! Sestavljena je zopet lista županov! Oče Ornik se vozari dan na dan po okraju, da ne izgubi katere izmed svojih garje-vih ovc. Danes jo ob 4. prifura iz Maribora, jutri je pa ob pol 10. že zopet na kolodvoru, da se odpelje v Ormož preštet glave svojih zvestih. Neumorno se dela v našem okraju tako z nemške, kakor z nemškutarske strani. Mi pa imamo praznik! Počivamo na lavorikah skromnega dela za deklaracijo. Naš poslanec Brenčič ima tisoč nujnih poslov.
najnujnejšega pa pozablja: sklicevati shode, proučevati ljudstvo, krepiti ga v odporu proti zatiralcu! Menda je malo okrajev, izvzamem koroške, ki bi bili tako potrebni narodnega velikopoteznega, še bolj pa podrobnega dela, kakor je ravno naš ptujski. Tu imamo brlog Stajercijancev, tu pašuje laničar Ornik s svojo tolpo ter spušča strupene puščice v našo zdravo meso. Tu je pa tudi neke posebne vrste narod, zastrupljen po StraŠilovem in Huterjevem žganju, zatiran in teptan po privandran-cu Nemcu, nezaupljiv, vsled hudih udarcev življenja. Treba bi bilo zastaviti vse sile, da se iztrga ta lep kos slovenske zemlje iz grabežljivih krempljev tujca. Neumevno nam je, da poslancu Brenčiču ne pride od nikoder pomoč. Poslanci vseh strank prirejajo križem nase slovenske domovine shode: ptujskega okraja, te pastorke mod slovenskimi okraji, se pa ne spomni nikdo. Ali jih nikdo ne vabi. ali ga ni človeka, ki bi jim pripravil možnost shodov? Slovenska inteligenca je premrtva. Res so S'_* priredile zabave v Narodnem domu, bile so namenjene le ozkemu krogu; priredili so se izleti, namenjeni istemu kro-£ii in istemu smotru; a narod, naš narod od teh prireditev ni imel nič. Naš narod niti ne ve, da inteligent sredi Ptuja čuti z njim, se tudi bori ž njim za iste cilje. Prepuščen je ta narod, od pamtiveka tlačen in izkoriščan, sam sebi. Nismo dobri vojskovodje, da puščamo jedro našega naroda brez pomoči, brez zaščite! Ko bi se inteligenti nekoliko bolj brigali za narod, bi ne bilo Or-niku tako lahko dobiti županov, ki mu slepo sledijo in pomagajo izvrševati zločinsko politiko. Tako jih bo pa neovirano peljal na Dunaj; saj zdaj Jim bo Seidler sam na stežaj odprl vrata, ki vodijo do posvečene osebe vladarja. Pustimo že vendar predvojno politiko, ne držimo rok križem, ko nam ugrab-Ijajo in zavajajo naše ljudi: dvignimo pest na krepko narodno delo, saj smo pokazali ravno v minolih letih, da smo potomci junaškega naroda. Vi, poslanci, pa nam na pomoč!
= Okrožnica goren.ieštajersklh poslancev za izjave, ki naj odobre Seidler-jevo politiko. Gorenještajerski poslanci so poslali svojim volilcem okrožnico, v kateri priporočajo Nemcem pozornost. Minister Zolger odstopi, dr. Seidler je podal izjavo za pobijanje jugoslovanskega gibanja, vlada prehaja k dejstvom. Nemci morajo skupno podpirati vlado in odstraniti vse, ki bi motili skupnost. Ko bo Zolger odstopil in bode razglašena razdelitev okrožij na Češkem, naj se pošljejo ministrskemu predsedniku Seidlerju brzojavne pritrje-valne izjave; vreden je tudi častnega občanstva. Treba za to akcijo dobiti tudi vplivne može v sosednjih okrajih. Okrožnico je odposlal poslanec Pantz, V nemških nacijonalnih krogih je zavladalo radi te okrožnice veliko ogorčenje
= Tudi krščanski socijalcl so postali zamišljeni. »Reichspost« prinaša baje iz parlamentarnih krogov tole poročilo: Beseda Poljskega kluba, da morajo priti stranke že enkrat do parla-mentaričnega miru, ima svoj globok učinek. Vse stranke imajo en cilj, nam-, reč delazmožnost parlamenta in odstranitev možnosti daljše izključitve parlamentarne tribune. Poljski klub predlaga, da naj se stranke zjedinijo na to, de izločijo narodno-politično vprašanje do konca vojne in da izvedejo posebni delavni načrt. Vsled tega se v parlamentu mnogo govori o novih možeh in o možnosti parlamentarizacl« je k ab i n e t a. Baje je bila dolga avdl-jenca krščansko-socijalnega voditelja poslanca Finka pri cesarju v ozki zvez! s temi načrti. Zdi se, da vpošteva krona vsa pota, da bi se parlamentarične razmere utrdile in da se stori vse, predno bi se proglasil državni zbor za delane-zmožen. V krščanskosocijalnih krogih se zatrjuje, da je cesar napram poslancu Finku odobraval predlog poljskega poslanca L6wensteina.
= Nemški Volkstag t Leobnu. »Grazer Tagblatt« je našel na nemškem Volkstagu. s svojim povečevalnim steklom celili 500 udeležnikov, zlasti mnogo žen in deklet na nemškem Volkstagu v Leobnu. Na tem Volkstagu je govoril tudi znani dr. Mravlag ter so vsi govor-
spomladi je češki duh začel nov boj tam, kjer ga je jeseni končal. Prišle so nove persekucije, aH bilo je vendar bolje, ker so se za tisk uvedla porotna sodišča. Taborski pokret se je raz-mahal zopet . . . Jeseni so bile zopet volitve za Češki sabor; zaman je bil ves trud cesarskega namestnika, da bi vsaj nekoliko manj glasov dobili deklaranti; bili so povsod zopet izvob'eni jednoglasno, a ker niso prišli v sabor, se jim je mandat zopet vzel.
»Ostra, vztrajna in silna opozicija češkega naroda je končno pokazala svoj učinek«. Tudi iz nemškega tabora so se začeli oglašati glasovi, da je neizogibno, se pobotati s Čehi. To naj bi izvršil ministrski predsednik grof Potočki. »Veliki naš politični razmah, začet L 1868., je slavil nesporno zmago«.
Čehr so 1. 1868. stali strogo na stališču svoje zgodovinske države, so sploh zanikali eksistenco kake Avstrije, ki bi obsegala tudi Češko kot kro-novino, ter niso priznavali kompetence dunajskega državnega zbora za sebe.
Slovenci so glasovali za dualizem ter s tem že priznali decembersko ustavo in dunajski državni zbor. Takega preciznega in odločnega velikega programa, kakor so ga imeli Čehi v svojem državnem pravu, nismo imeli in smo, kolebajoč sem in tja, iskali drobtin, kjerkoli smo se nadejali, da bi Jih bilo dobiti. Kakor dandanes slovenska politika ne more želeti, da bi mi ostali v parlamentu brez Poljakov, tako se je takrat bala, da bo v parlamentu brez Čehov preveč osamljena.
Na možnost politične zveze z banovino ni bilo misliti, ker je dualizem šele nastal in bi se brez posebne evropske konstelacije ne dal porušiti. Sploh za veliko borbo, kakor so jo čehi že takrat započeli, še Slovenci nismo bili zreli.
Zato smo sicer občudovali gigantski boj, a sodelovali v njem nismo in nismo mogli.*)
Čisto drugačni so Češko - jugoslovanski odnošaji dandanes. K zgodovinskim činiteljem je stopilo prirodno na-cijonalno pravo, t. j. samoodločba narodov. In to ni več le kaka zahteva jugoslovanska ali češka, ampak to je princip vsega današnjega sveta, ki gradi bodočnost. Jugoslovani smo spoznali, kaj nam je hoteti in kaj hočemo. Smo pa tudi okrepili svoje ljudstvo, da je sposobno za borbo. In tako stojimo s Čehi v eni vrsti.
Dvojega pa smo se L 1868. Slovenci naučili od Čehov. Prvo je bilo taborovanje. Ljubljanski dopisnik »SL Naroda« (27. junija) je opozoril na zbo-rovalno pravico, ki so se je »bratje čehi letos poslužili in se je še poslužujejo«; naj bi se zato tudi na Slovenskem sklicala ljudska skupščina slovenskih pokrajin, da se narod politično
•) Konservativne »Novice« so polemizirale proti samostojni državopravni češki politiki (tako dne 29. aprila 1868 proti »Nar. Pokretu«, Riegerjevem glasilu) ter pisale, da »spravo Želi svojemu kralju zvesti češki narod gotovo ravno tako Iskreno kakor vsak lojalen Avstrijanec«. (Dna 1. julija.lt
100. stev.
.SLOVENSKI NAKOU-, One 11. maja 1918.
Stran 3.
mki pogrevali svoje stare fraze o ministru Zolgerju. o veleizdajstvu Slovencev ter je končo zborovanje sprejelo resolucijo, ki obsega tele točke: V nobeni obliki se ne sme ustanoviti jugoslovanska država, ki brez dvoma ogroža obstoj monarhije. Zato se ne sme raztrgati Štajerska na slovansko in nemško provincijo, ker bi bil to le en korak jugoslovanski državi nasproti. Nemški jezikovni otoki na Spodnjem Štajerskem bi morali izginiti. Nemcem mora biti odprta prosta pot do morja. To je največji narodno-gospodarski interes cele monarhije in tudi zavezniške Nemčije. Zato mora biti izključeno, da bi se tržaško pristanišče preustrojilo v središče nemško trgovino ogrožajoče slovanske trgovinske politike. Zato zahtevajo ustanovitev nemške navtične šole v Trstu. Zveza z Nemčijo mora tvoriti vedno temelj naše zunanje politike ter se mora potično in gospodarsko razširiti.
= Nemški Volkstag na Tirolskem. !z Sterzinga poročajo, da se je vršil tam prvi nemški Volkstag na Tirolskem. Zborovanje je bilo zeb burno. Vseuči-liški proiesor dvorni svetnik Maver je govoril o nezvestobi »avstrijske hiše« in njeni nehvaležnosti ter o nemških vojnih ciljih na jugu. Zahteval je popravo meje v Alpah proti Italiji. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva mir, odgovarjajoč velikim žrtvam in uspehom zavezniških centralnih držav. Proti Italiji zahteva resolucija naravne meje, ki naj bi Tirolsko in Avstrijo boljše ščitila ter priklopila stare nemške naselbine zopet Avstriji. Zveza z Nemčijo naj se spremeni v gospodarsko in vojaško skupnost. Uvede naj se nemški državni jezik in popolnoma nemška namestništva po celi Avstriji. Odločno naj se zavrnejo zahteve slovanskih narodov po lastnih državah. Izreče naj se enotnost in nedeljivost Tirolske od Kutsteina do Bernske soteske. Odkloni naj se avtonomija južne tretjine Tirolske. Brez prl-zanašanja naj se vodi boj proti irreden-ti. Za italijanske veleizdajnike ne sme priti nobena amnestija.
= Čehi in poljedelski minister. »Narodni Politika« upa, da grof Svlva Tarouca ne bo pozabil na program svoje stranke, ki je odločno branila enotnost in nedeljivost Češke. Plzenjsko glasilo poslanca riabermanna konstatira, da grof Svlva Tarouca v ministrskem svetu ni ugovarjal oktroiu. niti ni podal svoje demisije. Nasprotno je glasoval za oktroi. PodDisal bo tudi odredbe glede okrožnih glavarstev. Edini minister, ki je bil proti temu, je bil minister Zolger.
= Tudi Nemci proti okrožjem na Češkem! Z Dunaja poročajo: Proti okrožjem na Češkem so se dvignili sedaj tudi z nemške strani glasovi. Tako je nemško zborovanje v Ustjih sprejelo resolucijo, ki protestira proti ustanovitvi okrožij. Tudi načelnik nemške zveze iz Šumave župan Taschek v Budjcjevi-cah se je izrekel z ozirom na nemške manjšine proti nameravani ustanovitvi okrožij.
= Ukrajinci pri ministrskem predsedniku. Ukrajinski poslanci so prišli k ministrskemu predsedniku, ki jim je razlagal potrebo ustanovitve okrožnih glavarstev na Češkem ter izrekel jpanje, da se bodo strankarske razmere kmalu utrdile. S tem se bo posrečilo ustvariti trdno večino ter vzdržati zbornico dela-zmožno. Potem se vlada ne bo več ubo-tavljala sklicati parlament kakor hitro mogoče. Ukrajinski poslanci so opozarjali na žalostni položaj prebivalstva v Vzhodni Galiciji in na sovražni nastop Poljakov v vprašanju holmščine. Vsled vseh teh dogodkov smatralo JJkraiinci za potrebno, da ostanejo v rezervi in čakajo, kako se bodo stvari razvile. Ministrski predednik Seidler je izjavil napram Ukrajinskim poslancem, da jih bo v kratkem zopet poklical k sebi, da jim da zaželiena pojasnila.
= Sklepi za Nemce in Slovane. Poslanec Stolzel izjavlja v »Salzburger Tgbl., kakor piše »Arb. Ztg.«, nastopne »Misli o političnem položaju«: Četrto leto smo že v vojni, tesno združeni in pobrateni z nemško državo, v vojni proti celemu svetu sovražnikov. Ta vojna ne odloči samo bodočnosti nemške države, nego tudi bodočnost nemštva sploh po vsem svetu. Ali naj mi Nemci v Avstriji nudimo prizor, da sodelujemo v tej vojni za n e m -
štvo in nemško kulturo, zato
da se notranje razmere v naši državi zmedejo še bolj nego so že zamotane? — Po pravici smo Nemci v Avstriji vsa štiri leta vojne vedno smatrali za odpor proti državi in za veleizdajo, ako so drugi narodi izjavljali: »Nimamo nič proti habsburški monarhiji, ako se orientira slovansko«, ali so klicali: »Vse cfamo radi cesarju in državi, ako raztrgata vezi z Nemčijo.« — Bog ve, ali dr. Stolzel vsaj sluti logiko teh svojih izvajanj? — vprašuje »Arb. Ztg«
= Praški nadškof odkloni! sporne-nico Čehov v Vormih. V Vormih je bila pred kratkim birma. Zupan je ob tej priliki praškemu nadškofu podal želje in zahteve češkega naroda glede katoliške cerkve in njenih škoiov na Češkem. Pritoževal se je. da katoliška cerkev na Ce kem ne podpira naciional-ne^ideje na tak način kakor v drugih državah, zl isti v Franciji in Belgiji. Katoliška cerkev na Češkem se postavlja na nekako nevtralno, brezbarvno stališče in ne podpira čeških siremlenj. Za dokaz tega nam služi dejstvo, da se ni izrekel ne praški nadškof, ne kaK drugi češki škof za češke zanteve po samostojnosti in niii eden še ni podpisal majske izjave našega naroda. Vse drugače se obnašajo madžarski in slovenski škofje, vse drugače deluje nemška hierarhija, pri nas na primer opat pater tlelmer. »Venkov« poroča, da nadškof grof Huvn spomenice, ki mu jo je predložil čupan, ni hotel sprejeti.
= »Drugega dne jo Je popihal.* češki listi pišejo* Maksimilijan Harden, najvažnejši izvenparlamentarni nemški politik, je v svojem tedniku »Zukunit« posvetil članek grofu Czerninu in znanemu njegovemu hujskajočemu govoru proti Slovanom, ki ga je imel pred nekaterimi dunajskimi Durgari. Harden pravi* Czernin je najprej slavo zapel d'žavi, a potem ni našel več besede za narodno in duševno muko onih, ki so po zavojevanju in po slučajnih p rokan prišli pod eno žezlo. Neumni je bila frazarstva ločitev dobrega, avstrijski-patriotskega češkega Iju "stva od hudobnih na izdajo misle ih voditeljev. Kakor strašilo je mora1 nn 'rmte šopke tega govora čuvati »h ničvredni Masarvk«. Profesor Ma« arvk, ki je šel iz Prasre na Angleško in na Rusko, je baje veleizdaialec. Tudi če bi to bilo dokazano: v državi, ki ni podobna nobeni drugi, ki je dvignila Košuta na višek časti, ki ie slavila Klapko kot poslanca, ki «je grofa Julija Andrassvja, obsojenega leta 1850. radi veleizdaja na smrt in vsaj* in effigie usmrčenega, napravila za ogrskega ministrskega predsednika in vnaniega ministra vse monarhije, ki je pred kratkim dala brezpogojno Domiloščenje Kramaru — v tej državi bi moral pariti oni. ki javno sodi o »politčnih zločincih«. In gospod Masarvk je v znanosti in psihološki umetnosti tako močna glava. Je napisal tako tako neobičajno dobre knjige, da bi ga smel človek, ki se je nekoč blagovolil naroditi kot gosood iz Chudenic in na Chudenicah (to je grof Czern'n), obsojati vselej le s klobukom v roki. V zastopnikih malomeščanskega nemškega občinskega sveta ie imel potomec češkega zgodovinskega plemstva za svojo filipiko proti Čehom hvaležno publiko, v avstrijska delegaciji, kamor je govor po pravici spadal, ni mu bil srd popljuval v to beraško juho. Dne 13. aprila je prišel iz Prage odgovor. Vsi češki uradi mesta, ki v njem niva še morda 19.000 Nemcev, so zanrli uradne prostore. Srbi, Hrvati. Slovenci, iz Dalmacije in iz Kranjske so poslali poslance ob Vltavo in gosoodie Kramar. Klofač, Korošec so se solnčili v radosti ljudstva. In ta se je razvila v bučanje burje, ko je izpregovoril g. Kram'f in predlagal zvito ubrz^ano. toda pazljivemu ušesu jasno umljivo resolucijo. (Tu se navaja znana resolucija.) Dobro liud-stvo je gosto in z vnemo zbrano okoli hudobnih voditeljev, zaoePivcev. Težak udarec za grofa Czernina. Drugega dne na to je jo popihal.«
= Magnatska zbornica proti novi ogrski vladi. Iz Budimpešte poročajo 10. maja: Predsednik magnitske zbornice grof Hadik je pisal danes ministrskemu predsedniku dr. \Vekerlu n:smo, v katerem mu naznanja, da z ozirom na izprememeni politični položaj odlaga svoje predsedstvo. Tudi oba podored-
izobrazi. In res je dne 1. avgusta izšel poziv na prvi slovenski tabor v Ljutomeru (za dne 9. avgusta), češ, »take pogovore pod milim nebom so imeli žc zdaj Nemci v Beču in Gradcu in tudi naši slovanski bratje Čehi . . .« Seveda se slovenski tabori vladi niso zdeli tako nevarni kakor češki.
Z drugim naukom pa je prišel dr. Vošnjak naravnost iz Prage od slav-nosti polaganja temeljnega kamena gledališču. Dr. Vošnjak se je pri gledališki svečanosti v Pragi predstavil tudi dr. Riegerju, ki mu je bil zelo simpatičen. Rieger je Vošnjaka po njegovem delu že poznal in ga je veselilo, da se tudi štajerski Slovenci gibljejo. Ko se je Vošnjak čudil velikanskemu napredku češkega, naroda, je Rieger odgovoril: »Res, lahko smo veseli današnjega dneva, ki je prekosil vse. kar smo sami pričakovali od svojega ljudstva. Pa nikar ne mislite, da je vse to postalo čez noč. Štirideset let že delamo neprenehljivo. vsak po svojih močeh. In ko mine današnji dan, se ne bomo usedli in mirno počivali na lavor-jevih vencih, ampak še z večjim veselem in večjo energijo se bomp trudni in borili za povdigo naroda in domovine«.*)
Zares leto 1868. ni" bilo le leto čeških političnih nastopov in demonstracij, ampak je bilo tudi narodnogospodarsko plodno. Ustanovila se je onega
•) Vošnjak, Spomini, IL, str. 20.
leta »Slaviia« in »Živnostenska banka«, ki nai bi bila za^lomba posojilnic (teh je bilo na Češkem čepkih že ZrO, nemških le 30). Vošnjak ie Riegerju v Praei rekel, da bi se rad informiral o čeških posojilnicah (»založnicah«) in da bi rad videl češko vas in češkega kmeta pri delu. Brž je Rieger poklical poslanca Kratochvila, kmet-'-e^ posestnika v Sounkah prav ob jezikovni meji, ki je imel hmelme nasade z lastno pivovarno in bil član posojilnice v Roudnicah (severno od Prage). Kra-tochvil je Vošnjaka povabil na svoj dom in drugega dne se je VošHak odpeljal v Roudnice. Tu se ie poučil o kniigovodstvu in sploh delovanju posojilnic. V Sounkah mu je Kratochvil razkazal svoje hmeljarstvo. Vrniv.ši se iz Češkega, ie nanisal VoSnjals čbnek: »Učimo se od Čehoslovanov« (Slov. Narod 11. junija), kjer odklanja vsako »nerodovitno pohvalo še nerodovitnej-šega § 19«, a poudarja češko delavnost, zmernost, svobodo- in rodoljubje, enovoljnost, značajnost in pogumnost ter kaze na praktično pot, ki so je Cehi nastopili, uvažujoč materiieJna vprašanja, kmetijstvo, obrt in kmetske posojilnice. Obenem je priobčil statute Čeških posojilnic. Sam zatrjuje, da je v tem dal povod za snovanje posojilnic na Slovenskem.
Vošnjak je šel v Prago na proslavo lepe umetnosti, a je poleg lepote opazil tudi korist
sednika magnatske zbornice sta odstopila.
= Italijanski publicist Do« Vercesl za sporazuma med Italijo in Jugoslovani. Iz Ženeve: »Journal des Debats« poroča, da je v seji zveze francosko-itali-janskih intelektualcev v Parizu Don Er-nesto Vercesi. znani katoliški publicist iz Milana, govoril o velikem pomenu sporazuma med Italijo in Jugoslovani za entento. Izvajal je, da je ideja separatnega miru z Avstrijo nevarna šimera in neizvedljiva in izjavil, da samo aktivna kooperacija Italije s slovanskimi elementi monarhije more zajamčiti gotovo bodočnost. Politika dobre razsodnosti dobiva v Italiji vedno več pristašev, čeprav jo skušajo uničiti avstrijski agenti v Swci.
— Eden najznamenitejših italijanskih finančni'* ov aretiran. Iz Lugana: V Genovi aretirani lastnik brodov Parodi, o ka erem smo včeraj poročali, je eden izmed najznamenitejših finančnikov v Italiji. Njegova aretacija je vzbudila veliko senzacijo, zlasti še. ker je Parodi financiral nekatere intervencijonistične liste. Parodi ima osem parnikov, največje tovarne za konserve in je unrav-ni svetnik raznih večjih podjetij. Njegov sin ie odvetnik in zastopnik največjih vojnih industrHalcev Italije.
== Vsi Italijanski trgovski brodovi rekvirirani. Iz Milana: V kratkem bo.to rekvirirani vsi italijanski trgovski brodovi.
= Kozaško gibanje v Sibiriji. »Times* poročaio iz Pekinga, da kozaško gibanje v Sibiriji narašča. Semenovove čete so prodrle 150 milj ob transibirski železnici ter so zasedle 7 železniških postal Semenov je sklical transbaikal-sko vbdo ter se postavil sam na čelo te vlade
ss Knjiga »Pan - Amerika« prepovedala v Nemčiji. Nedavno je izšla v Švici druga izdaia knjige »Pan - Amerika« od dr. Alberta Fikeda. Nemška cenzura je prepovedala uvoz. izvoz, prevoz in prodajo v Nemčiii. Delo je Čisto teoretsko - znanstveno. Prva izdaja je izšla v Nemčiji, h
= Pismo generala Mauritza. Bivši član velikega angleškega generalnega štaba Sir Frederik Mauritze je v nekem pismu napadel Llovd Georgea in Bonar Lawa. češ da sta nemenoma napačno nava'ala Število angleških divizij v Oriientu in na Flandrskem. Voditelj opozicije Asnuith je zahteval na podlagi tega pisma v poslanski zbornici preiskavo. Poslanska zbornica na Je njegov predlog odklonila z 293 glasovi proti 106 glasovom. Nemški listi pravijo da ima sedaj tudi ententa svoj »pisemski sTcail^at«
= Vojna propaganda v Ameriki. Nemški listi pravijo, da nobena druga drfava ne zna javnosti tako navduševati za vojno kakor Zedinjene države. V najnovejšem času pritiskajo na pisma nasvet: Ne zametinte hrape, ker hrana bo zmagala v vojni.
Jugoslovanski klub ie sprejel nadalje sledeče izjave za mainiško deklaracijo:
Delavci, delavke in delavske žene iz Možice popolnoma sosrlašMo z majniško deklaracijo naknadno (77 podnisov): občina Lihu-če na Koroškem (592 podpisov, del teh podpisov ie še iz neke sosedne občine, ki ie že nrei odposlala podDise): možje, fantie. žene in dekleta občine Zitaravas (186 podpisov V. možie. mladeniči, žene in dekletr v Št Lipšu pri Dobrlivasi (82 podpisov); naknadna iziava enega občinskega odbornika občine Ojstrica pri Sp. Dravojrradu (okraj Volšnerk) k že doooelanim podpisom odbornikov imenovane obline: odbor občine Vern-berg na Koroškem: odbor občine Lipa nad Vrbo
Županstvo Gorenja T r i -bus« (pol. okrni Gorica).
Možie in f a p t i e občine Zine (32 podpisov): možie in fantie, žene in dekleta žunniie Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah (24S podpisov).
Žene i d i e v o i k e iz Rogoz-nice (500 podpisa) >sa veselim srcem istupuiu ?a svoiira podpisim te željno očekuju uiedinienie Hrvata. Srba i Slovenaca«: iz Vi«a nam 1e došla iziava: >Potpisani (970 člana) zanosno po-zđravHafrjL prihvaćaju i odobravaiu narodni i prirodni zahtiev izraz m D deklaraciji Juc ki. Dok odobravata rad J ki. poživlja zastunnike sviiu hrvatskih zemilia. da složno i neustrašivo rade za oživotvorenie pravednih ovih zahtijeva najodlučnije prosvjeduju i osndiuiu svake pokušaje dolazili bilo r loie s'rane koii gledaju da ospore, osniete ili uguše pravedne znhtjeve tro-ip'Nog naroda Slovenaca. Srba i Hrvata.«
Z Gonšveorq
Dne 6. maja 1918.
Z državnega lrjfe 1 o d v o r a, V baraki tik državne postaje v Gorici ie kuhinja za železniške delavce. Kuhar — Nemec, razdeljevalka menaže — Nemka, blagajničir — Nemec, služin« ^ad za pranje nocode. č^ščeni© kuhinje in prenašanje vreč —• Slovenke. Točno opoldne bi morala biti kuhinja že odprta, da more priti pri dveh oddajalnih mestih 500 delavcev na vrsto, ker morajo vai že ob 1. popoldne zopet na delo. Točnosti pa Nemci ne poznajo. Stvar se večkrat zakasni in zarodilo se ie že. da so čakali delavci do HI. na menažo. Ena četrt naj zadostuie tem revežem za kosilo in za počitek. V par minutah nai si naberejo zopet potrebnih telesnih sil za nadaljno naporno popoldansko delo. Zakaj se ne odpre kuhinia točno ob 12. uri in zakai se ne deli menaža na štirih, petih mestih? — Pred tednom so pokopali železničarja Pavlina i« Oslavja, zavednesra. Slovenca. Zbolel je bil, po tridnevnem dopusta .je; m o ral »opet v sioibo. Vklinb boless* *e delsi
en dan. Sel v bolnišnico, kjer le umrl drugi dan. Kdo komandira na postaji, ie znano. Iz dejstva, da ie bil Pavlin zaveden Slovenec in da ie m o r a 1 na delo vkljub bolezni, se da marsikaj sklepati. Slovenci se torei smatrajo lenuhom, hinavcem in simulantom. V takih ozirih bi lahko narodnostna žilica nekoliko mirovala in narodna nestrpnost naj bi se ustavila vsaj pred bolniško posteljo Zadeva ie vredna, da se natančnejše preišče, preiskuie pa nai se tudi pravično. Ce se bo od časa do časa posvetilo v nemški brlog, potem bodo lahko trdili Nemci po svoiih listih z vso pravico, da se jim greni na Goriškem življenje in da se jim napravija službo neznosno.
Zopet nesreča. Na Ravnici jo dobila mala deklica vrečico smodnika in jo vtaknila v štedilnik Deklica ie zgorela, družina, obstoječa iz 6 oseb, se ie v istem hipu vrnila od dela h kosilu. Vsi so dobili večje ali manjše opekline in rane in so bili prepeliani v goriško bolnišnico. To ie zopet slučaj obče znane zanikrnosti, s katero se odlikujejo cotovi krosi v odstranjevanju tako nevarnega materijala. Naj se pa nikakor ne misli, da se dogajajo na Goriškem samo one nesreče, ki prihajajo potom Časopisov v širšo javnost V liste pridejo le tipični slučaji Navadni slučaji se niti ne omeniaio. kakor se ne omenjajo v vojnih poročilih male praske. Z vso gotovostjo se pa lahko trdi. da se zgodi vsak dan najmanj pet nesreč, ki zahtevajo od otrok prste. roke. noge in oči. Bolnišnice so polne in celo zdravniki v Trstu imajo obilo posla. To bo svoi čas ena naižalostnejših statistik in nekak predgovor k slavnostni izdaji Obnove naše dežele.
Bodoče pokrajine. Nikdar več ne smemo pozabiti, kar ie vteklo malemu nemškemu lističu, kr.koršna jo >Marburgorcn<. namreč priznanje, d a smatrajo Nemci naše dežele že za r v o i c bodoče pokrajine. Istega mnenia so sicer vsi nemški listi, toda drugi so vsekakor boli previdni v takih izjavah in znaio svoie sanje, želje in zahteve skrbno skriti in pokrivati. Ze zdai se lahko veselimo dotoka nemškega življa v našo Gorico, otvar-jale se bodo nemške šole. nemške banke bodo postavljale svoie filijalke v mesto, mnrke. izpremeniene v avstrijske krone, bodo pele visoko pesem o edinem, državo vzdržujočem elementu in obnovljena Gorica se bo pripravljala na oni trenutek, ko se bo nien boter pri nienem krstu odpovedoval — napuhu. Pazimo da ne bomo plačali mi. Slovenci, botr:aje. kriti Nemci bodo gotovo slovesno pri obloženih mizah obhajali ta dosrodek!
Dotok beguncev, prihajajočih sedaj v domovino, se zopet ne more odteči, kakor bi si to želeli begunci sami in begunski odbor v Gorici. Ce sta prej ovirala dež in slaba pot vrnitev na trnovsko ali baniško planoto, jo ovira sedaj pa pomanjkanje avtomobilov. Ni iih dobiti in begunci morajo čakati in čakati odrešenja. Po šest, sedem dni so na obeh kolodvorih. Da ie zmešnjava Se večja, pride vse polno Gorjanov na južni kolodvor. Ta nedostatek se bi moral odnraviti. Pa tudi begunci sami naj pazijo, da jim glavarstva, izdainioča potrebne listine, pravilno vpišejo* vanje ime zadnje postaje Gorica ni za vse Goriško zadnia postaja. Na kak način se bi le lahko preskrbeli avtomobili iz zaledja, kaiti da bi bili vsi avtomobili povsod neobhodno potrebni, ie malo verjetno. Če daje zakon beguncem pravico do brezplačne vožnje v begunstvo in iz begunstva, potem nai oblasti tudi zadevo tako urede, da ne bo zakon samo na napiriu. Kolika škoda povzroča čakanje no goriških kolodvorih našim beguncem, ki zanravliaio po neootrebnem denar in so vklinb temu lačni! Cas hiti in setev bo morala biti v najkrajšem času pod zemljo. Prihajoio sedai pa tudi begunci iz skupine C, ki so bili kraikomalo odposlani domov, ne da bi sami prosili vrnitve. Kak križ imnio ti reveži! Doma vse razbito, kar ie kolikor toliko sposobno, ie že zasedeno, v mestu se pa težko dobe stanovanja, še težje pa aprovizaeiia. Nemški kraii se hočeio čimpreie iznobiti slovenskih beguncev. Mogoče pa pošiljajo Nemci naše slovenske kmete v njihovo domovino na delo samo za to. da pridejo Nemci čimoreie do južnega sadia, do zgodnjega krompirja in do drugih pridelkov. Slovenci bodo nač morali skazati na kak način svojo hvaležnost napram svojim dobrotnikom v begunstvu.
Na goriškem glavarstvu ie veliko pomanjkanje uradniškega osobja. Okraj sam ie velik, begunci se vračruo in evakuirane občine se zopet polniio. Delo zastaja, begunske podpore se rešuiejo polagoma in ljudstvo čuti le prebridko na lastni koži ta nedostatek. č*e ie bilo uradništva premalo celo v onem čai=u. ko ie bila več kot nolovica okraja v begunstvu, potem ga, tem boli primanjkuie sedai. ko so be-eunci s Rvoiimi upravičenimi in zakonito zajamčenimi zahtevami podvojili delo. Kako naj si predstavljamo obnovo Goriške, če že za navadno redno poslovanje manjkajo moči.
Dopis iz Ce!:a.
(Od našega poročevalca.)
Celje. 10. maja.
Štiri okrajna glavarstva na slovenskem Štajerskem so sedaj brez okrajnih glavarjev in ie poverjeno njih vodstvo seveda izključno narodno zagrizenim nemškim uradnikom: mariborsko, ptujsko, slovenjgraško in iz novejšo dobe tudi celjsko. Kot vodja celjskega okrajnega glavarstva je — kako ste že poročali — imenovan dr. Wolte. znan izza časa. ko ie bil okrajni komisar v Ormožu, kier so imeli naši narodni krogi ž njim dovolj sitnosti. Da so tudi pri drugih navedenih glavarstvih nastavljeni kot vodje nemški uradniki, ie pri sedainem političnem kurzu le preveč razumljivo. Boli nerazumljivo je. zakaj se ne imenujejo na ta mesta definitivno okrajni glavarji. Morda pa Clarv išče primerne slovenske uradnike, da iih predlaga v imenovanje?! Ali pa čaka, da pridemo pod Jugoslavijo in ee mu zdi, da zdaj itak ni vredno, kaka imenovania predlagati?! K taki politični preudarnosti bi mu bilo samo čestitati!
i ' Ii rflske(ja vjetništva se ie vrnil te dni naš rojak s. dr. Josip Zdol-
šek, bivši odvetniški. koncipijent v Celju. Bil jo vjet v Przemvslu in že skoro cola 4 leta ni videl svoje domovine.
Med vsenemške hujskače je šel v zadnjem času tudi znani nek-dajni krščanskosociialni poslanec iz Gornje Štajerske vitez Pantz. Te dni je govoril na Dunaju v nekem društvu o pomenu prostega pota k Adriii kot skupne nemške in skupne državne potrebe. Razvijal ie nazore, kakor jih včaei servira celjski amtsvorstand Am-brosehitseh. Imeli smo v čas i pred možem večje spoštovanje, ki ie pa seveda izginilo v trenutku, odkar ga vidimo v družbi najbolj zagrizenih "\Volfijancev, ki jim zdai dela parado.
Umrla je v Celju 6. t. m. gospa \na. Lovrec roj. Kandušcr, soproga odvetniškega koncipijenta g. dr. Fr. T. o vreča v 39. letu starosti, po dolgem bolehanju. . . .
13 m r 1 i e v radgonski bolnišnici liutomer^ki tržan in posestnik g. Jos. Smodiš, vrl narodnjak, v 70. letu starosti.
Najvišje cene za prasce ie Štajerska namestnija s 1. t. m. preklicala.
Mariborsko pismo.
(Od našega dopisnika.?
V Mariboru, 7. maja.
>Volkstag<: se bode torej dne 12. t. m. vendar enkrat vršil. Strašno dolgo ie trajalo, predno se je dete naro-dilo. Koliko privlačnosti pričakujejo od >Volkstagac je razvidno že iz okolnosti, da so ga na dopoldan odredili, popoldne bi jim namreč nikdo ne prišel na zb)rovanje. Ob 11. uri so ceste precej polne šetajoče publike in eden i« 11 drugi že iz radovednosti pojde pogledat. Da z vsem >Volkstagom< ne bo bog znaj kaj — razun ščuvania in laži — je umevno.
Ukrajinska moka. Dne 4. maja jo semkaj dospel prvi vagon ukrajinske pšenične moke. Razočaranje nad to >moko< je splošno in >Marbur-ger Zeitung< jo n. pr. primerja z žago-vino. Upamo, da bode šla ta »ukrajinska moka« tudi našim Vsenenicem pošteno v slast, saj so jo Pragi in drugim z očitno zlovoljo zavidali in neprestano vpili, da so slovanski veleizdajalci^nai-boli Jn najpreje od vlade preskrbljeni!
Kdo slovenizira iužno železnico? Nemška pamet je že popolnoma na kantu. Tam, kjer se slovenske železniške uradnike vedno bolj pritiska in odriva iz njih domačih krajev, vidijo poslovenjen ie južne železn.^ Doslej smo iz nemške lokalne žurnalistike le toliko zvedeli, da je g. prometni kontrolor Vrečko takorekoč predstavitelj tega poslovenjenja. Njegovi nižji uradniki so mu celo očitali, da poskuša spraviti v Maribor številno slovenskih uradnikov. Danes ima vse na mah drugo lice: Ne g. Vrečko slovenizira juž« no železnico, marveč prometni ravnatelj Prn-chnikcr in g. Vrečko je eno njegovih prvih vidnih >objektovc te slovenizacije. Praschniker se neki, tako piše >Deutscher Montag«, kot Slovenec (!) na vse pretege zavzema za to, da spravi ves promet in upravo južne že* loznice v svojo posest in zasede uradniška mesta s Slovenci. Tega seveda ne kaže več mirno gledati in za to treba, da >Volkstag« 12. t .m. s Praschniker-jem in Vrečkom temeljito obračuni. Glede Vrečkota treba zahtevati, da ga južna železnica brzojavno odpokliče in premesti. — Zanimivo je, da je >Slove-nec< Praschniker z ministrom Žclger-jem (seveda, kje ga ni!) imel ozkih stikov. Naši nemčurji skrbe, da nikdar ne zmanjka zanimivosti. — Glede bo« dočega >Volkstaga< treba poskrbeti, da se vse pravočasno ukrene, kar treba za varstvo osebe in imetja. Sicer ne pričakujemo bog znaj kakega obiska, toda govorila bodeta znana hujskača dr. Ernst Mravlag in na Štajersko pritepe-ni Tirolec dr. Maver. Da bi se pa radi teh dveh le enemu Slovencu skrivil las, to se gotovo ne sme zgoditi.
Nomški obrtniki naše dežele so dne 5. t. m. zborovali po daljšem presledku, v Gradcu. Zborovanja se jo baie udeležilo zelo mnogo zastopnikov nemške obrti vseh panog. Kakor vsa nemška javnost, so seveda tudi ti nemški obrtniki na usta poslanca Ein-spinnerja smatrali za potrebno, da so se kar uvodoma zborovanja obregnili tudi proti nam. Izjavili so. da tudi vsa nemška obrtna podjetja, društva, kor-« poracije in vsak posamnik stoje na stališču, da se ne sme od dežele odcepiti niti pedi in, da bode vsa nemška obrt vstrajala tia do zadnjega, dokler se ne bode sedania nemška vojna končala tudi popolnoma z nemško zmago. V na-daljnem so govorili razni zastopniki obrti tako glede vajeniškega naraščaja, ki mu bode treba kadar se povrne domu, poskrbeti še za naknadni pouk v nekaterih obrtno - nadaljevalnih tečajih, ter o skrbi za dobavo malerijalij, ki danes obrti pohajajo. — Nemški obrtniki so tudi — kar smo sicer od njih itak pričakovali — proti našim narodnim zahtevam. Seveda: danes se vsiljujejo v naše kraje in izrivajo domačina. Slovenska zemlja iim ie dobrodošel objekt, ki jim daje bogat in masten zaslužek. Tega pa se treba po njihovem nazoru drž.iti in ga ne pustiti iz rok. Kaj njim enakopravnost, ko gre za to. da se polnijo njihovi nemški žepi, nikdar siti, a vedno lačni. Slovenska zemlja naj jim bode tudi v bodoče izročena v prosti rop in izkoriščanie. Za slovensko obrt sledi iz takih izveiiani. da treba neumornega in vsestranskega dela in ti uda, da se nemško obrt omeji v ono smer, ki ji je med nami določena. Slovenski obrti mora biti ta novi gra-š-ki bojni klic odločno svarilo. Slovenski obrtnik, ki bi tudi sedai še ae spA*
znal potrebe po trdni spojitvi v slovenski obrtni zvezi, obsoja samega sebe na gospodarski pogin. Nedvomno je, da se nemška obrt vedno trdno združuje. Da-jies že pridno delajo na to, kar bode srebalo za čas takoj po vojni. Tudi slovenska obrt, se mora na isto pripravljati, kajti sicer se ji more pripetiti, da ao bode nemška obrt skusila s svojo •nadmočio preplaviti. \ Proti >V o 1 k s t a g o m«. Nem-.;Ski obrtniki so se na zborovanju dne t. m. v Gradcu odločno izjavili proti {vsenemškim >Volkstagom«, češ, da nišo nič drugega kot poskusi posamni-$rov, ki si hočejo potom njih pridobiti političnih tal. Gotovi ljudje, je dejal govornik, ki bi radi izrabljali sedanjo -nervoznost javnosti, bi tudi politično (radi splezali kvišku, za to pa treba £Volkstage« odklanjati, ker nikakor niso to, za kar bi iih radi slikali prire-^ditelji, namreč volja nemškega naroda, temveč zapeljevanje posameznih ne-Lveunih v neprevidnosti. Upamo, da si ^to tudi nas dr. Hans Schmiderer zapiše ,y svojo politično beležko. V ostalem z zadoščenjem konstatiramo, da je to najlepša nemška obsodba našega velepa-triotičnega dr j a E. Mravlagav Ali si bode to klofuto k srcu vzel? Njemu posebno pristoja, je zaslužena, kakor bi jih bila še vrsta drugih.
Zopet poskusen roparski umor. Ko je dne 5. t. m. raznašal šent-peterski pismonoša svojo pošto, je bil jienadoma od več vojakov napaden. Na .pomoč mu je prihitel neki posestnik in njegov hlapec. Pismonoši, ki je imel pri sebi tudi do 1000 K denarja za itranke, se je posrečilo uiti, dasi ie bil ranjen, hlapca pa so tako zabodli, da je pri priči izdihnil. Neznosne razmere! w
Blagi dobrotniki!
Vesela pomlad razgrnila je zopet svoje zeleno krilo na zemljo. Ves svet je sama krasota in lepota. Zato je izvabila tudi nas slepe vojake iz naših spalnih sob in delavnic, da se po dolgi zimi zopet nadihamo svežega spomladanskega zraka. Zadaj za zavodom je lep vrt, za vrtom pa majhen gozd, v katerega v poletnem toplem času kaj radi zahajamo. Tako so me danes zapustili vsi moji prijatelji, ter se podali iskati kloD v gozd. Toda saj veste, da mlad človek, ki ljubi družbo, še bolj pa veselje, pač ne more ostati sam kje v miru. Toda porednež je porednež, ki mora pač včasih za kazen kaj potrpeti, kar se je zgodilo tudi danes meni. Bil sem dopoldan v šoli, ter sem v pisavi napravil precej pogreškov, če so bili, •jaz jih nisem videl. Od naše učiteljice častite sestre Klare sem dobil za kazen še enkrat napisati. Ni pa mi dalo miru poprej, da sem šel za njimi v gozd. Da pa bi svojo nalogo izvršil do pravega časa, vzel sem s seboj tudi pisalni stroj, ter bom sedaj tukaj pri gozdni mizi izvršil kar mi je naročeno. Prija-.telje v gozdu našel sem prav lahko, kajti smejali in govorili so, da sem jih že pri vstopu v vrt slišal. Ko sem jim prišel v družbo so mi takoj povedali zakaj se smejejo. Neki za zgovor izvrsten fant je razlagal, kako se mu je godilo, ko se je peljal v Bosno. Na potovanju je zbolel njegov želodec, zakar se je javil pri zdravniku. Zdravnik pa ni mogel najti na želodcu nobene bolez-Jnl, pač pa je rekel, da njega le oči bo-;lijo. Zato mu je zapisal zdravnik za zdravila očala, ter mu je rekel, da bo kmalu zdrav. Čeprav ga je želodec bolel in mu to zdravnik ni pripoznal. vseeno je bil zadovoljen, kajti bil je za tri dni službe prost.
Temu enakih in še boljših šal se nam nikdar ne manjka, pač pa se včasih vrv pretrga, in tedaj si na zapoje-mo. Tako smo zmirom veseli in dobre volje.
Morda bi Vas blagi dobrotniki še zsjiimalo, če Vam naše razmere v zavodu natančneje opišem. Začnimo kar *S5 dnevnim redom. Ta pošast nas obišče <vsaki dan. zaporedoma. Zjutraj nas kli-
;ce zvon ob šesti uri. je dan ali pa noč, tp nam ni znano. Ob Vil. uri je v do-mači kapeli sv. maša, katere se po navadi vsi udeležimo. Po sv, maši je za-jntrek. Ob 8. uri začnemo se odpravljali! v delavnico nad košare ali pa krta-|če> česar se ie kateri pričel učiti. Oh, ■košare, krtače, krtače, košare! Tako Jvcasih zdihujemo, potem pa udarimo (po polževo po njih do desete ure. Ko-£naj izlezemo za pol ure iz delavnice, tie nam segajo jirugi predstojniki po •glavah namreč, častite sestre usmiljenje nas kličejo v šolo. To Vam je vrsta Tičencev, ko stopajo od 18 pa do 40 let 'stari vojaki z abecednikom v roki v »šolo; Vsak na svojem prostoru čakamo 'častito seetro. da pričnemo vežbo naših -Bta malo obrabljenih prstov. Ko sem •pričel s Šolo, nisem čutil teh drobnih [pik skoro nič, a sedaj pa iih čutim do-ibrcs Mislim, da sem naibrž tisto 22 let staro kozo že s temi čudnimi pikami [obrabil nova pa sedaj boljše čuti. Tako jnodrujemo v šoli do dvanajste ure, po-•tem pa jo krenemo h kosilu. Opoldan ■imamo dve ure prosto, med katerim ča-«om pa katero slovensko rečemo, ali 'pa se nam berejo slovenski časniki, ki fl>a žalibog zelo neredno prihajajo. Ob B. uri prične se zopet ■poučevanje. Kameri se učimo na citre igrati gremo v Sfolo s citrami, drugi pa v delavnico. Tu prj citrah je pač treba stokati zraven, jja z veseljem in s korajžo gre tudi to po znalem. Pripomniti pa moram to. da ci-;tre pač ne smete primerjati k čitanju pisanju, ali pa košaram. To je nekaj nenavadno težavnega za slepca. Tu imoram večkrat zdihniti: Bog pomagaj znojim trdim neumnim prstom. Častita Sestra naročili so nam tudi note slov. pesmi za citre, katere se sedaj učimo.
Ob četrti uri imamo kavo, po kavi T>a pol ure prosto. Ob ££5. uri pa se zberemo zopet v šoli, da učimo svoje prste citati in pisati. Ob 7. uri imamo večerjo, po večerji pa smemo ostati do 9. ure na vrtu, potem pa gremo k počit-jku.^ Pa še potem nam ne mirujejo naši jeziki. Predno zaspimo se še imamo marsikaj za zmeniti, ker po dnevi nismo stanovitno skupaj, ali pa nam je 'dan prekratek. Tako včasih modrujemo do jednajstih ali celo do polnoči. Tako nam tečejo dnevi naglo, pa ne jpreveč žalostno naprej. K temu nam {veliko pomagajo krtače in košare, kar pa žalibog ne vzamejo vsi za zabavo.
mti^§^^m>MM. nočejo yj» ft$-
prijeti dela, kar pa le seveda njihova lastna škoda. Seveda je poprej veliko truda in marsikdaj me je od tega glava ali pa prsti boleli. A za poznejše čase pa bo le prav prišlo. Seveda velikega zaslužka pri tem ne bomo imeli, pač pa nam bo čas lepše in bolj pošteno potekal, kar bo tudi za druge Slovence lepše.
Oh, Ti nesreča Ti! Kmalu pa bi bil poglavitno pozabil. Sreča moja, ker drugače bi se najbrž roka častite Klare sprijaznila z mojimi lasmi, ali pa bi jih dobil po plečah s tisto, katero so mi že dopoldne obljubili, ko sem papir pokvaril. Imam namreč naročeno, da se moram zahvaliti vsem blagim dobrotnikom, ki so po >Slovenskem Narodu« poslali darila v pretečenem mesecu aprilu. Ravno pravi čas sem se spomnil, no pa saj lasati bi me ravno ne mogli, ker sem bil šele danes pri brivcu. V tem mesecu ste nam poslali pre-blagorodni gospod urednik nenavadno svoto v skupnem znesku 1293 K. Zato se Vam v imenu slov. slepih vojakov v prvi vrsti zahvaljujem Vam preblago-rodni gospod urednik, ter prosim, da to našo zahvalo objavite v Vašem cenjenem listu. V drugi vrsti pa se zahvaljujem Vam dragi dobrotniki. Vsak dan hitimo večkrat v duhu med svoje rojake, kar pa je tudi gola resnica. Naše želje pa so. da bi se v kratkem znašli med svoiimi rojaki, ter jim ustmeno izrekli našo zahvalo in jim poljubili Vaše dobrotljive roke. Bog Vam stoterno povrni!
Ob koncu pošiljam v imenu vseh slov. slepih vojakov mnogo pozdravov vsem blagim dobrotnikom, kakor tudi vsem Slovencem, posebno pa Vam pre-blagorodni gospod urednik, ter se nadalje priporočamo Vaši blagi naklonjenosti.
Gradec, 5. aprila 1918.
Šošter Franc.
Tesli iz liMtt feH.
Imenovanje. Goriški knezonadškof je imenoval Mihaela Kmeta, župnika v Šturiiah. duhovnim svetnikom goriške nadskofije
Naslov »ravnatelj« in svetinjo za 401etno službovanje je dobil Fran Tomšič, nadučitelj v Nabrežini pri Trstu.
Odlikovanja za civilne zasluge. Z
vojnim križem za civilne zasluge drugega razreda je odlikovan dež. zdravstveni referent dr. Celebrini v Trstu, zdravnik dr. Pontoni v Gorici, tretjega razreda: Milica Abram v Trstu, strokovna učiteljica Pavla M a-k u c v Gorici, učitelj Karel M a h k o -t a v Trstu, Matilda P e r t o t v Trstu, učitelj Fran Peternelj v Šebreljah.
Vztrajni samomorilski poskus. Marija Jakopič. 19 let stara posestnikova hči se je v Miščku pri Korminu iz neznanih vzrokov v samomorilnem namenu zastrupila, nato si pa še zadala z laškim karabinarjem strel v levo stran prsi. Težko ranjeno so oddali v bolnišnico.
Svojo ženo vrgel skozi okno. Neki Anton Colautti pri Sv. Mariii Magdaleni v Trstu je v prepiru zagrabil svojo ženo Evelino in io vrgel skozi okno. Poškodovana ie sicer precej, upajo pa, da jo rešijo. Colautti ie prišel na vojaški dopust in izvedel o svoii ženi menda reči. ki so ga razbesnile, da se je znesel nad svojo ženo.
Umrla ie gospa Fanv S t a n g e r. soproga odvetnika in župana drja Andreja Stangerja v Opatiji. Doživela je 51 let.
Štrajk v Polju, sil Lavoratore« poroča: Pretekli petek so zapustili vsi delavci v ladjedelnici delo: na to so zapustili delo tudi delavci v arzenalu, pridružili so se jim tudi nemški delavci. Štrajk se je hitro razširil in tudi tramvaj je moral vstaviti svoj obrat. Vzrok je bila splošna nezadovoljnost in vest, da so nastali štraiki tudi po drugih mestih v državi. Oblasti so nasve-tovale delavcem, naj gredo nemudoma na delo in iih pozivale na izvrševanje njihovih patri joti čnih dolžnosti, sicer se bode postopalo najstrožje ž njimi. V ponedeljek so šli delavci zopet na delo, izvzemši malo število. Štirje delavci so bili aretirani in odvedeni na neko bojno ladjo.
^ Prehrana Primorja. Z Dunaja 10. maja: Dospeli so na Dunai skoro vsi člani denutacije prehranjevalnega odbora iz Trsta in Milj. da izroče ministrskemu predsedniku spomenico o skrajno težkih prehranjevalnih razmerah v Primorju. — Od 7 miliiono kron. ki jih je dala vlada za aprovizacijo Primorja, dobi tri in pol Istra, dva in pol Goriška, Trst in okolica en milijon. Na posvetovanju v Trstu se ie določila za Istro nabava živil in semen, za Trst se hoče poskrbeti za meso po ceni. Goriška potrebuje vsakovrstnih živil. Podrobnosti izvedejo prehranjevalne korporacije.
Živila iz Hrvatske   za Primorje.
Tržaški državni poslanec dr. Rvbaf ie dobil na svojo tozadevno intervencijo od ministrskega nredsednika nastopni odgovor: >Sklicuje se na cenjeno pismo od 17. m. m. glede zaolenievania iz Hrvatske uvoženih, za Primorje določenih živil na kolodvorih v Zidanem mostu in v Celju, mi ie čast na podlagi informacije urada za ljudsko prehrano sporočiti Vam, da je dobil namestnik v Gradcu brzoiaven nalog, naj odredi, da se živila iz Hrvatske morejo neovirano uvažati in prevažati, kakor tudi, da nadzorovalni organi tudi sicer sploh naj ne zaplenjajo manjših množin živil !<
Poziv. Pri posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani naj se zglasi Marija C e k o v i č . begunka iz Trsta, satra 25 let, kjer dobi svoj potni list s prehodnico
Kdo ve kaj? Od avgusta 1917 se ni več oglasil iz ruskega vjetništva učiteljski kandidat Leander Godina, enoletni prostovoljec korporal, doma iz Skednja št. 437. Njegov naslov je bil: Permska Gubernija, Zavod Bilimbaj, Pagani Tunel 5, Kantora komp. 4/1. Naprošam vsakogar, ki bi kaj vedel o njem, posebno vjetnike. ki se vračajo v domovino, da naznanijo napram povrnitvi stroškov na naslov: Ciril Va-lentič,  šolski  voditelj,   Skedenj pri
„Akademija" oživljena.
Več kot tri leta ni bilo slišati ničesar o delovanju ljudskega izobraževalnega društva »Akademije«. Vzrok temu nedelo-vanju le bil, da so bili do zadnjega vsi odborniki vpoklicani k vojakom in da ie tudi od ljubljanskega članstva ostala le peščica v domovini. Spoznanje potrebe ljudskega izobraževalnega dela je zbralo včeraj zvečer nekatere bivše člane »Akademije« na izrednem občnem zboru, da obnove delovanje in postavijo društvu odbor iz navzočih članov, ki naj prevzame oživitev ljudskega izobraževalnega dela.
Namenu tega izrednega občnega zbora primerno In ker so vsi funkcijonarji društva pri vojakih, se je članstvo omejilo na izvolitev novega odbora ter prepustilo poročanje o društvenem delovanju v prvih mesecih letia 1915 staremu odboru, ki bo pedal svoje poročilo prvemu prihodnjemu rednemu občnemu zboru.
Novi odbor, izvoljen na tem občnem zboru, se je sestavil tako - le: Predsednik: dr. Zalokar;
podpredsednik: dr. Krivic;
tajnica: gdč. Š t e b i j e v a;
namestnik: dr. B e r'c e;
blagajnik: Medic;
knjižničarka: gdč. P leskova;
gospodar: J e r a n;
odborniki: gg. Breznik, Ribnika r, škulj in Zorman;
namestniki: gg. dr. Fornazarič. Jakopič in Vodeb;
pregledniki računov: gg. Hr o vati n, Rozman in Zalar.
Novi odbor »Akademije« si le stavil nalogo, da poskrbi za boljše poslovanje in razširjenje Simon Gregorčičeve knjižnice ter da obnovi poljudna predavanja in kur-ze. Tozadevni program bo »Akademija« objavila ob primernem času, s posameznimi predavanji pa prične že takoj po Bin-koštih, in sicer je obljubil gosp. dr. Pave! Grošelj predavanje o lakoti.
Za jesensko sezijo je obljubljenih In tudi že pripravljenih več poljudnih predavanj in tečajev, ki bodo obsegali razne stroke poljudnega znanstva.
Ker bo delovanje »Akademije« v sedanjih časih velike važnosti, zlasti vzgojne važnosti za doraščajoČo mladino, pričakuje društvo obile gmotne pomoči ne samo cd svojih članov, za katere znaša članarina letno 4 K, in pospeševateljev ter podpornikov, marveč tudi s strani merodajnih kerporacij.
Svojo knjižnico iamerava društvo preurediti in izpopolniti ter pridobiti za njo tudi potovalne knjižnice »Prosvete«. V to svrho bo stonil novi društveni odbor v dogovor s sedanjim posebnim odborom, ki vodi Simon Gregorčičevo knjižnico in z zadnjim odborom »Prosvete«.
si
Iz Prage nam poročajo:
Povsod se čuti, da se bližajo dnevi velikega jubileja, dnevi slavnosti. V »Nar. divadlu« se igra slavnostni ciklus. Pred divadlom je vsak dan živo, polno ljudi. Slavnostni ciklus oznanjajo posebni gledališki plakati. Tudi v Vi-nograjskem gledališču se vrše slavnostne predstave. Zadnjič se je Igrala Jiraskova »Vojnarka«. Ko je občinstvo izvedelo, da je priljubljeni pisatelj v gledališču, je začelo prirejati navdušene ovacije. Tako zna javnost ceniti svoje može. Drugi dan je bil Jirasek imenovan za častnega meščana mesta Prage. Istotako se vrše slavnostne predstave po drugih gledališčih po vseh mestih. Predavanja o »501etnici Nar. divadla« so mnogobrojno obiskana. Predavatelji, učenjaki in umetniki prve vrste podajajo tu svoje misli o zgodovini, gledališču in umetnosti.
V pisarni za »Jubilej Nar. divadla« na Frančiškovem nabrežju je živahno gibanje. Glavne slavnosti se vrše od 15. do 17. Vse se pripravlja na sprejem gostov. Dasi smo v časih, ki so za gosta in za gostitelja enako neprijetni, bo znana češka bratovska (nečem reci slovanska) gostoljubnost premagala vse ovire.
Velik plakat s sliko onega princi-pala v »Prodani nevesti« nam naznanja, da se zaključijo gledališke jubilejne slavnosti z veliko prireditvijo vsega igralstva na Zofinskem otoku dne 18. in 19. maja.
Seveda se bo zgodovinski ciklus igral potem naprej, ker so dnevi 15. do 17. maja le glavni dnevi celomesečnih predstav. Velik uspeh so imeli Fischcr-jevi »PfemvslevcR ki so te dni doživeli svojo premiiero.
Za naše gledališče je med Čehi mnogo zanimanja. Tako! v početku so zbrali nekaj prispevkov in Če ne bomo mogli rešiti tega vprašanja sami — bodo nas z vsemi močmi podprli.
Sicer pa se vesele na naš poset In upajmo na veselo svidenje.
lili M t
Trbovljah
se vrši na binkoitno nedeljo 19. maja popoldne ob 2. v prostorih pri Spancu.
Govorniki poslanci dr. Benkovič, dr.
Korošec, dr. Ravnihar, Rojaki pridite zahtevat našo Jugoslavijo!
Dnevne vesti.
— K rojstvenemn dnevu cesarice Zite. V častniških krogih se je te dni mnogo govorilo o tem, katere hiše v Ljubljani so bile o priliki cesarici nega rojstnega dne okrašene z zastavami in v katerih krogih ie v resnici najti patrioti čno in dinastično čuvstvovanje. Slovenskemu prebivalstva ie v nepozabnem spominu miloba in dobrotljivost cesarice Zite, ki io ie ta pokazala o priliki svojega oblaka v Ljubljani in nt
fronti in temo primerno ie proslavilo njen rojstni dan,
— Vojna odlikovanja. Nadporoc-nik - avditor dr. Fran Z i h e r nekega armadnega poveljstva je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svet in ie. rez. nadpo-ročniku računovodji Ivanu P i b e r n i« k u, streskega polka št. 2. pri san. dep. št. 5. je bilo izrečeno najvišje pohvalno priznanje. ■
— Z bronasto hrabrostno svetinjo so odlikovani: Narednik Franc T u m -p e j, to je že njegovo drugo odlikovanje, prvo je bil odlikovan s srebrnim zaslužem križem s krono na traku hrabrostne svetinje. Pred vojno ie bil pri ljubljanskem deželnem sodišču c. kr. paznik. Nadalie je odlikovan z brona-stno hrabrostno svetinjo narednik Anton Velušček iz Trsta in Franc K n a f e 1 i iz Mošenj. Vsi trije služijo pri vojni bolnišnici 314.
— Odlikovan ie bil z železnim zaslužnim križem s krono, na traku hrabrostne svetinje narednik Pero Zaletel za izredne zasluge pri stavbeni stotniji 12.97.
— Po smrti odlikovan. Na bojnem polju dne 19. julija 1916 padli enoletni prostovoljec Jožko Wissiak iz Ljubljane je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo.
— Odlikovanja za zaslužno delovanje na poli a otroškega varstva in mladinske preskrbe. Z vojnim križem za civilne zasluge četrtega razreda so odlikovani: članica kongregacije šolskih sester v Ljubljani Serafina Breznik, sestre kongregacije usm. sester sv. Vinc. Pavi. Ana H e r 1 e, Ivana K o -1 a r in Klavdi ja Ogulin, nadalje še kongreg. sestre Modesta Pire. Her-mina R e s m a n in Marjeta S e t i n a.
— V drugič odlikovan je vojno-poštni sprevodnik Ivan Košenina. c. kr. poštni sluga v Ljubljani 2 in sicer tokrat z bronasto svetinjo na traku hrabrostne medajle.
— Umrl ie v Egbell pri Nagv Szombath v vojni bolnišnici 21. aprila t. 1. g. Ivan Jeras t. č. črnovojnik iz Zgornje Šiške. N. v m. p.!
— Iz e. kr. mestnega šolskega sveta. O zadnji redni seji c. kr. mestnega šolskega sveta, ki se je vršila dne 26. aprila 1918, smo prejeli to-le poročilo: Predsednik proglasi sklepčnost in otvori sejo. Poročilo o bistvenih kuren-cijah in njih rešitvi iz predsedstva vzame se na znanje. Odobri se zapisnik zadnje seje z dne 12. februarja 1918. Več prošenj za dovoljenje daljših dopustov obolelemu učiteljstvu sklene se po zaslišaniu mestnega fizikata priporočiti c. kr. deželnemu šolskemu svetu y ugodno rešitev. Pripoznaio se petletnice, in sicer učitelju Ivanu P e t r i č u peta, katehetu g. Regalutu Č e b u 1 j u druga in nadučitelju Andreju Vilfanu prva (provizorna). Letno glavno poročilo o stanju ljudskega šolstva ob zaključku koledarskega leta 1917., ki se je iz predsedstva c. kr. deželnemu šolskemu svetu že predložilo, vzame se na znanje. Poročilo o >Dnevnih zavetiščih« za koledarsko leto 1917. vzame se na znanje in se predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Za njih podpira-nje v denarju in v naturaliiah se ima izreči zahvala c. kr. deželni vladi, deželnemu odboru, mestni občini in c in kr. vojaškemu upraviteljstvu. C. kr. 8e-želni šolski svet je naprositi, naj vpelje na kranjskih ljudskih in meščanskih šolah zopet svojčas odpravljeno odliko«. Mestno občino je naprositi, naj dovoli letni pavšalni kredit za nabavo >Spominskih podobic< prvoobhajancem na mestnih ljudskih šolah. TJvažuje se resolucija, naj bi se v interesu rednega in celotnega pouka pospešile poprave onih šolskih poslopij, ki jih je vojaštvo že izpraznilo. Potem se seia zaključi.
— Za doktorico filozofije bo promovirana gdc. Milica Štrekelj. dne 11. maia t. L ob 12. uri opoldne na c. kr. Kari - Francovem vseučilišču v Gradcu. Gdč. Štrekljeva je hčerka po-kojneea vseučiliškeera profesorja Streklja, Mladi slovenski nčenjakinji iskreno čestitamo!
— Lijudskošolske vesti. Za srrplen-tinjo v Cerknici je nameščena bivša provizorična učiteljica v Planini Marija G r b b n e r. Učiteljici Mariii Sere na slov. dekliški šoli pri Sv. Jakobu v Ljubljani je izrekel deželni šolski svet svoje priznanje za njeno uspešno poučevanje petja, kakor tudi za uspehe, dosežene v vzgojevanju in poučevanju.
— Iz krofirov slovenskih staršev nam pišejo: Ko je izbruhnila vojska, se je polastila vojaščina vseh naših lepih šolskih poslopij, a šola je bežala v temne ulice, v zakotna poslopja in se tam nastanila. Vsi temelii nekdanjega našega šolstva, kakor red, snaga, svež zrak, na kratko higijena, so se čez noč podrli, zadovoljni smo morali biti, da se je sploh smel vršiti pouk. Ko je vojaščina večinoma odšla, so se Šole pričele vračati v lastna poslopia. Skoraj edini zavod, ki še vedno užitkari in še bera^ či milosti pod tujo streho, to ste llcejski šoli. Mestna uprava, ki je Dreslčroela toliki množici vojaštva lepa bivališča, ne more svoji šoli pomoči do lasfnega zavoda — župan je na zadnjem zaupnem zboru N. n. str. povedal interesantne stvari iz tega poglavja. In vendar je tu sila na vrhuncu. Kajti prostori, kjer se nahaja sedaj saj en del te šole, to ie na Turjaškem trgu, so samo že iz hieri-jeničnih vzrokov pod vsako kritiko. Deklice sede tu v natlačeno polnih temnih sobah, ki jih tvorijo stare, umazane in zaduhneie stene, če se pomisli, da so neposredno spodaj pod šolskimi prostori hlevi za konje in krave, da ie tik pod okni šole gnojišče in da se ves ta vonj in tudi dosti sitnega ^mrčesa izgubi posebno sedaj ob toplih dneh v Šolske prostore, kjer sede nežna mlada bitja no več ur v sobah in mora dihati v sebe to sladkost in opojnost, potem se ne bo nihče čudil, da jih popada slabost, da ne vzdrže pouka vzdržema niti malo časa. ne pa še le celo popoldne. Saj je že to bridko, da morajo naše male že celi čas imeti samo popoldanski pouk, da ne morejo po celi teden v prosto naravo, ker matere pri sedanjih razmerah nismo v stanu, da bi hodile po predpoldnevih z otroci na sprehod. ! Medtem ko ie vojaštvo v drugih mestih ! n. pr. v Celovcu in Inomostu. ki niso ; bila nrav nič mani oddaljene od fronte kot Ljubliana, pustilo šoske prostore popolnoma proste ali pa iih je v zadnjem času vrnilo pravemu namenu, v Ljubljani ni bilo doseči, da dobi mestni 4 »•vod svojo lokale nazal Kakor čuje-
mo, se le sedaj izpraznila >Mladika«.
Ali ne bi bilo vodstvo tega zavoda pripravljeno, oddati lepe prostore svoje stavbe mestnim licejskim šolam v porabo, mesto da prazno stoji, ker je vendar težko misliti, da bi v teh časih pričeli z internatom v polnem obsegu? Prepo-trebno popravo in desinfekcijo bi lahko opravili laški vjetniki, ki so za to delo kot nalašč sposobni. Sai so laški vjetniki pred kratkim prenovili cel >Zelen hrib*. Poklicane oblasti, mestna uprava, ravnateljstvo itd., zganite ee! — K temu dopisu pripominjamo, da so po naših informacijah priprave že v teku. da se če mogoče poslopje >Mladikec porabi v jeseni za licej.
— Proč z listi, ki nas blatijo! V ljubljanskih kavarnah se dobe povsod nemški listi >Musketec, >Simplicissi-mus< in >Bombe«, ki so v vsaki številki polni najostudnejših napadov na Slovane, predvsem na Cehe in Jugoslovane. Na vsaki strani nas sramote, predstavljajo kot ničvredno, zavrženo ljudstvo, katerega žitje in bitje se sklada samo s prašiči, osli in golaznijo. Take liste ven iz lokalov, kamor zahajamo^ in naj 6e naroče res umetniški češki listi n. pr. >Svštozor<, >Češki svet«, > Zlata Praha«, kakor tudi bratski leposlovni listi! Če kavarnarji ne bi storili tega, bomo njih gostje vedeli, kaj je nam storiti!
— Premesčenia pri inž ni železnici. Postajenačelnik Josip S t o p a r je premeščen iz Poljran v Celje za posta-jenačelnika, Fran K u r n i k v Atzwan-gu za postaienačelnika v Gossensass, Ivan Novak iz Kalsdorfa v Rimske toplice.
— Jutri v nedeljo ob 5. uri popoldne se vrši ženski sestanek v magistralni dvorani. Razgovor o praznovanju deklaracijske obletnice.
— Vrtna veselica v garnizifcki bolnišnici št. 8. Kakor čujemo, se vrši dne 14. maja 1918 v c. in kr. garniziiski bolnišnici št. 8 pri vsakem vremenu vrtna veselica z godbo proti vstopnini, koje čisti dobiček je namenjen skladu cesarja in kralja Karla.
— Kako se delijo vojne podpore? Pišejo nam: Pod tem naslovom smo priobčili dne 27. marca t. 1. prošnjo, misleč, da bode uslišana, toda dosedaj ni še nobene rešitve. A. K., mati osmih nedoraslih otrok v starosti 6 mesecev do 15 let, kateri so bile pred 8 meseci vzete pole za podporo, ne dobi še do danes nobene podpore. Žena ie bila med tem časom večkrat na c kr. deželni vladi, prvo se ji je reklo, da ie dobivala preveč na dve poli, to ie 4 K 90 v za celo družino. Potem se ji je na vedno obljubovalo, da bode stvar takoj rešena. Toda od samih obljub, se ne more nikdo preživljati. Moža ima že 3 leta kot črnovojniškega delavca pri vojakih, starejša dva sinova pa služita že od začetka vojne. Mlajši je zgubil levo nogo in leži v Plznu v bolnišnici. Družina je v največji bedi, tako da nima niti toliko denarja, da bi si kupila na ubožno karto meso, ali vsakdanii kruh za nedolžne otročiče. Zagotovo upamo, da bode sedaj slavna komisija to zadevo rešila nemudoma in rudi prispevala toliko, kolikor je žena prvotno premalo dobivala podpore.
— Kje pa na i me dobimo obleko? nas vprašuje v posebnem pismu neka uboga služkinja, ki se britkp pritožuje, da ima sicer nakaznico za blago, da pa zaman išče po ljubljanskih _ trgovinah, da bi si kupila kar najnujnejše za obleko potrebuje >V treh trgovinah sem bila, pa so mi rekli, da za denar nimajo blaga, da ga dajo le za živež. Kje naj mi ubogi posli dobimo masla, jate in moke, da bi zamenjali za blago? Cunje nam že padajo s telesa in kdor ima še kaj družine bo moral kmalu razcapan s svojimi otroci vred na ulice. Usmilite se tudi nas dekel in delavk in prealav bite nam oblačila!«
— Begunski čevlji. V Ljubljani stanujoči begunci, ki so se vpisali v januarju ju februarju za čevlje, nai se zglasijowrazen spodaj naštetih pri tukajšnjem mestnem magistratu v naslednjem redu: v ponedeljek, 13. maja stranke z začetnicami A—B; v torek.
14. maja C—F: v sredo 15. maja G do K; v četrtek 16. maja L—O; v petek 17. maja P—S j v soboto 18. maja S—Ž. — Oni. ki so še le po 22. januarju naroČili št. 39. 40, 41. 42. 43 ali 45, kakor tudi oni, ki so šele no 20. januarjem prosili za št. 37, 38, 46 ali 47 pridejo kasneje na vrsto. Ne pozabite na plačilne pole!
— Vzdrževalni prispevek za žene. ki niso živele skupno z možmi in sa ločene. Z Dunaja, 10. maja Upravna sod« nija je razsodila v vprašanju vzdrževalnega prispevka, da besedilo zakona o vzdrževalnem prispevku ne pripušča nikakega dvoma, da je hotel zakon ženi pripoznati vzdrževalni prispevek v polnem obsegu tudi takrat, ako ni živela z možem, ki ie odšel v vojake, V skupnem gospodinjstvu. Ker zakon ne vsebuje nikako posebne določbe za sodnim potom ločene zakonce, velja tudi za te za zakonske žene veljavna norma, da jim pripada vzdrževalnina v polni meri.
— Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj je zopet začelo z rednim svojim delovanjem in pobira te dni polletno članarino. Ce bi morda koga prezrli, kar je pri tako obsežnem okraju lahko mogoče in ker je bila zadnja članarina pobrana pred štirimi ig.-ti, nai se izvoli sam priglasiti. Člani društva in njih rodbine imajo namreč v društveni knjižnici 25% popusta pri izposojevalnini.
— Ljubljanski športni klub Ima letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 25. maja ob J^9. uri zvečer v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Ako bi bil ob tem času zbor nesklepčen, se vrši pol ure pozneje ne glede na število navzočih članov.
— Povišanje blagovnih tarifov na železnicah. S 1. junijem se povišajo blagovni tarifi na železnicah. Te dni so bili tozadevni pogovori v Budimpešti, nadaljevali se bodo na Dunaju.
— Zveza podjetij, ki izdelnieio umetna gnojila. Po naredbi trgovskega ministra se združijo vsa podjetja, ki izdelujejo umetna gnojila, v gospodarsko zvezo.
— Promenadnl koncert priredi vojaška godba našega domačega črnovoi hiškeera pešpolka štev. 27. jutri oJ enajstih dopoldne v Zvezdi. Kakor pr vseh nienih dosedanjih promenadnil koncertih je tudi na sporedu jutrišnje ga nekaj slovenskih skladao. Kot
106. štev.
točka se bo jutri v Ljubljani prvič" izvajala koračnica >Naprei, naš polk Cesar je vi c«, ki ga je na besede prof Antona Funt k a zložil višji re-vident Južne, železnice v Ljubljani in glasbenik Lavoslav Pahor. Kakor znano, je ta koračnica posvečena lastniku našega domačega pešpolka št. 17. cesarieviču Francu Jožefu Otonu. Koračnica je v skladu z njenim pevnim besedilom preprosta, pa blago glasna in bo brez dvoma vsestranski prav tako ugajala, kakor se je na mah priljubila našim fantom na bojišču, katerim je namenjena.
a — Smrtna nesreča. Včeraj ob 7. uri je imel v Mestnem domu gasilni naraščaj svoje vaje. Pred vajo ob K7. uri je plezal na dvorišču 151etni pleskarski vajenec Zgonc. Priplezal je do vrha lestve 24 m visoko, posrledal   dol, pri
tem omahnil in padel na kamenita tla. Prispeli zdravnik dr. Derč ie konštati-ral, da je bil ubosri fant takoj mrtev Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Fazne tatvine. Neznan tat le odnesel Margareti Klinčevi v Sv. Pavlu pri Domžalah znesek 300 kron. — Mariji Kavčičevi v fllevnem vrhu v idrijskem okraju so ukradli tatovi dve gnjati, 8 kosov drugega svinjskega mesa, 40 klobas, 40 kg svinjske masti, 7 mernikov pšenice in eno vrečo fižola, v vrednosti 1500 kron. V bližini železniške postaje Laze so našli sedem zavojev tobaka, katerega so tatovi najbrže Ifkradll s kakega tovornega vlaka ponoči, pa niso imeli prilike, tobak pravočasno odnesti. — Iz nekega skladišča v Velci so ukradli tatovi 52 kg govejega mesa, 600 paketov tobaka, več konserv, 41 kg sladkorja, 25 litrov ruma, 15 hlebov kruha, 4S00 cigaret, več kilogramov marmelade, mila in koruznega zdroba.
Samomor. Pred nekaj dnevi je izginila iz svojega stanovanja v Zgor. Logu 681etna Marija Taufer. Drugo jutro so jo našli mrtvo cb Savi.
Smrtna nezgoda na železnici. Dne 7. maja se je peljal infanterist Peter Stefano-vič iz Slavonije domov. Na postaji na Savi Je Štefanovič izstopil . ko je pa potem hotel nazal v vlak, ki se je že pomikal, je prišel z druse strani brzovlak. Močni zračni pHtisk Je vrgel Štefanoviča pod vlak, padel je pod kolesa   in   obležal z razbito
glavo.
Zakup lova v postojnskem okrajnem glavarstvu. .Za dobo petih let, to je za čas od 1. junija 191S do 31. maja 1923. oddali se bodo lovi v sledečih občinah, izvzemsi dotično samostojne love, potom javne dražbe v zakup: 1. V
občinah Bukovje, Košana. Št. Peter, Slavina dne 31. maja 19lS. ob 9. uri dopoldne, v uradnih prostorih podpisanega okrajnega glavarstva; 2. v občinah Čolje, Trnovo, Knežak, II. Bistrica, Jablanica, Ki lovce. Prem, Smerje, Zagorje dne 21. maja 1918, ob 11. uri dopoldne, v uradnih prostorih c. kr. davčnega urada v II. Bistrici; 3. v občinah
Britof, Famlje, Dolenjavas. Gor. Vreme. Senožeče. Sinadole dne 17 maja 1918, ob 10. uri dopoldne v občinski pisarni v Senožečah; 4. v občinah Buda-nje. Erzeli. Goče. Lože, Vrhpolje. Planina, Podkraj, Podraga. Slap, Šturi e. St. Vid, Lstje, Vrabce, Vipava, Col dne 29. maia 1918. ob 9. uri dopoldne, v občinski pisarni v Vipavi. O tem se vsi, ki se žele teh <iražb udeležiti, s pri-stavkom obveščajo, da so dražbeni pogoji razgrnjeni na vpogled pri okrajnem glavarstvu med uradnimi urami in na dan dražbe pri dražbenem komisarju na lici mesta.
Iz Litije nam pišejo: Kakor mrhovina smrdi meso, ki ga dobimo v litijski pomožni akciji. Sicer se res zdaj z ljudmi ravna slabše nego z živaljo, ali hijene še vseeno nismo. Če akcija razdeljuje meso za polovično ceno samo v sobotah, pa naj ga tedaj razdeli vsega, kar ga ima pripravljenega, in naj ga nikar ne hrani ves teden do druge sobote, in makari, če ga dobimo še manj kot dosedaj, magari samo vsako drugo 6oboto samo da bo užitno.
Umrl je v Zagorju ob Savi trgovec posestnik in večletni občinski svetovalec g. Josip Zimerman. N. v m. p.!
Ustanovitev podružnice >Krajevni odsek Zagorje ob Savi deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih na Kranjskem< s sedežem v Zagorju je c. kr. deželno predsedstvo odobrilo.
Draginjske doklade trboveljskih rudarskih poduradnikov. Poduradniki Trboveljske premogokopne družbe so vložili na pritožno komisijo III. (ru darstvo) zahtevo po priznanju zvišanja plače ter draginjske doklade. kakor tudi po večji odškodnini nedeljskega in čezurnega dela. O tej pritožbi je imela dne 6. t. m. razpravljati pritožna komisija nod predsedstvom generalmajorja pl. Franza. Po daljšem pogajanju med glavnim ravnatelj, družbe Bellakom z Dunaja, rudniškim ravnateljem Heinri-chom iz Trbovelj ter zastopnikom poduradnikov, državnim poslancem dr. Ivanom Benkovičem iz Celja, ki je z vnemo slikal življenje in odgovorno delovanie rudniških nastavljencev in kateremu gre najiskreneiša zahvala in priznanje za njegov trud, je prišlo do poravnave, na katere podlagi se je priznalo poduradnikom zvišanje place za 20%. ter zvišanje dosedanje vojne doklade od 90% na 130% draginjske doklade od 1. aprila 1918. Rodbinska doklada (20 K za ženo, 10 K za vsakega otroka spod 14 let starega) ostane. Pritožbo glede odškodnine nedeljskega ter čezurnega dela je zastopnik poduradnikov umaknil s pridržkom pravice na morebitno pozneišo tozadevno vlogo.
Sv. Juri ob ččavnici. Pišejo nam; Šel sem po lepi Sčavniški dolini in ponosno sem se spominjal, da ie 1666 mladenk in zavednih žena podpisalo izjavo za majniško deklaracijo. Vem, da koder biva tak narod, rje buta zaman nem-čurski val sem od Gornje - Radgone, to ljudstvo je in ostane narodno in zavedno. Žene in mladenke. Ve ste # storile svojo narodno dolžnost v polni meri, vsa čast Vam. s ponosom zre na vas mati Jugoslavija. Naj bi imel zarod iz vas lepše, solnčnojasne in proste dneve, kakor jih zasluži nas trpeči narod! A možje, kolikor nas je ostalo domar Ali naj spimo, ali naj zamudimo ^cas, ko nas zove domovina? Občine šentjurske župnije, kje ste? Kje 6i Sv. Jurir Ali ne vidiš zmaja, ki ti ropa zemljo, jemlje mladino, ki ti preti, da te po-nemči? Ali se nai imena občin Sv. Jaxl» Slaptinci, Bolehnečiči. Slanetinci, Ter-begovci, Kupetinci, Grabonoš, Murski vrh. Zasadi ne bleščijo v zgodovini Jugoslavije, ali nam ni na srcu veliki«
svobodni dan? Ura je polnočna, vzdigni se narod, odločuj o svoji usodi, o svoji bodočnosti! Z izjavo na dan! Če si pa vi župani ne upate sklicati 6ej, če nočete delati za blagor naroda, umaknite se s teh mest, oddajte stvar onim, ki ljubijo svoj narod z dejanjem in se ne boje nemčurske sape iz Radgone ali od ljutomerskega glavarstva. — Šč.
Iz Gradca nam pišeio: Tu eksistira Častniška menaža (Offiziersmesse), kjer se predpisuje (seveda v nemškem jeziku): >Občevalni jezik v častniški menaži je službeni jezik c. in kr. armade.« Ugotavliam pa. da se ie udeležujejo tudi v velikem številu častniki slovenske, hrvatske, srbske in italijanske
narodnosti. Predpis ie podpisal voj.-štae. poveljnik srmj. Reisinerer. Temu nasproti ugotavliam, da so nam v za-kopih dovoljevali posluževati se materinščine ... V isto kategorijo poiavov
gre tudi dejstvo, da neki častnik na Platzkommandu ni mogel dati cenzurirati brzojavke v hrvatskem jeziku, ki jo jo hotel poslati v Dalmacijo, češ, da na Platzkommandu nihče ne razume hrvatski. Temu nasproti ugotavljam, da je bil v Gradcu v mirnih časih 2. b.-h. pešpolk . . . Končno ugotavljam, da se je v neki drugi častniški menaži — seveda ne v Gradcu — prepevala mnogokrat >Lijepa naša domovina*, da se radi tega ne le nihče ni škandaliziral, nego, da so se nasprotno pri tej pesmi dvignili vsi častniki brez razlike na-ronosti raz svojih stolov in so ves čas petja stali, med^ njimi tudi poveljnik-polkovnik . . . Seveda: med bojnim poljem in zaledjem ie pač razlika!!
Odmeri graških demonstracij pred sodnijo. Včeraj je bila zopet razprava proti celi vrsti mladih obtožencev radi znanih demonstracij v marcu v Gradcu. Obsodbe se glase na jeden do Sest tednov ječe. En obtoženec ie bil oproščen.
Kino Ideal ie predvajal včeraj petde-jansko žaloigro »Vešča«. Zbudila ie splošno zanimanje, ker je eden najlepših filmov sploh, predvajanih v Kino - Idealu. Idilične in romantične pokrajinske slike, druga lepša od druge, se vrste ter vzbujajo občno pozornost, krona tega filmskega dela pa je naravnost fascinujoča igra glavne junakinje, umetnice - lepotice Lidije BorcIH, ki uživa rvetovni sloves, ki pa v tem filmu prekosi samo sebe. Ko izve, da so njena leta šteta, hoče Se užiti nasladje tega živ ljenja. Majhen prestopek ji odtuji zaročenca in ko izprevidi, da ga ne pridobi nikdar
več nazaj, ere prostovoljno v smrt. slično kot Petronij v »Quo vadisu«. Z nedosežno
realistiko doigra svojo tragično vlogo. Tudi najbolj zakrknjeni nasDrotnik kino - gledališča ho odšel z zadovoljstvom s predstave. Film se predvaja še do torka, dne  14. m a j a. — Kino Ideal.
Usnjata ženska rokavica svetle barve ie bila izsrubliena v nedelio 5. t. m. zvečer od koncertne dvorane v Union do Sv. Petra. Odda naj se proti
nasrradi v trgovini modistke Pekoij, Stritarjeva ulica 7.
Izgubila se je Ustnica s srednjo vsoto denarja in dokumenti ter uradniško legitimacijo v Št. Petrskem predmestju pred tremi dnevi. Pošteni najditelj naj odda najdeno na Sv. .^etra nasipu št 71.
Iz seje mestnega spro*iza£a<pga odsefsa
dne 10. maja 1918.
Iz Ukrajine bi morala dobiti Avstrija do konca aprila  6000 vagonov krušne ;noke. Dobavila jo je samo 500 vagonov in do konca junija sploh ni pričakovati, da bi jo še kaj dobili. Vsled tega nikakor ni pričakovati, da bi bila kalamiteta glede moke odstranjena, nasprotno, položaj se z vsakim dnem slabša. Ukrajinske moke je nakazane mestni aprovizaciji vsega skupaj 3 vagone. Od teh treh vagonov je prišel do sedaj v Ljubljano 1 vagon, iz katerega je pa bilo med potjo pokradenega nič manj kot 29 vreč. Moka je srednje kakovosti. Kruh ne bi bil ravno slab, Če bi se pekel samo z ukrajinske moke. Kruh bo pa na vsak način zelo slab, ako bo sploh užiten, ker je določeno, da sme aprovizacija pri peki kruha porabiti le 10% ukrajinske moke, dočim naj bo ostalo koruzna moka.  2e danes se občinstvo pritožuje, da ne more uživati kruha. Tudi peki se pritožujejo, da iz današnje mešanice krušne moke nikakor ne morejo peči užiten kruh. Sedaj je v kruhu navadno do 30% pšenične moke. Ker je po novih predpisih dovoljenih le 10% pšenične moke, bo skoraj gotovo popolnoma izključeno peči kruh, ki bi bil vsaj toliko užiten, kot je danes. Mestna aprovizacija bo za to takoj zaslišala peke, ali morejo speči pod novimi pogoji. Ce bodo izjavili, da je to nemogoče, bo mestna  aprovizacija prisiljena razdeljevati od srede prihodnjega tedna naprej prebivalstvu mesto kruha moko. Aprovizačni   odsek   ima — da stori v najresnejšem položaju vse.   kar more storiti, da odvrne nevarnost — svojo izredno sejo v ponedeljek, h kateri povabi tudi c. kr. deželno vlado, da reši katastrofalno vprašanje glede preskrbe kruha.
Pri vseh skupinah raznih ubožnih akcij je izvršila mestna aprovizacija revizijo, Ie pri uradniških skupinah ne. Ker se množe pritožbe, da so v uradniških skupinah tudi neupravičenci, sklene odsek, da izvrši revizijo.
OD Gallškl krompir za II. okraj.
Stranke n. okraja prejmejo krompir v ponedeljek dne 13. t m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400. od 10. do 11. št. 401 do 600, od pol 2. do pol 3. št. 601 do 800. od pol 3. do pol 4. št. 81 do 1000, od pol 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do pol 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. dobi 3 kg, kilogram stane 40 vin.
t Testenine. Ker se zglašajo na magistratu že sedaj razne stranke radi testenin, kljub temu da je bilo objavljeno v vseh listih, kdaj dobe upravičenci testenine, se razglaša vnovič; Testenine  dobe te one
stranke ubožnih akcij, ki imajo v rokah izkaznice A, B, C in ki niso dobile testenine že v mesecu marcu ali aprilu. Vsi drugi so izključeni od prejema testenin. Nakazila za testenine se izdajajo v mestni posvetovalnici od 8. do 12. dopoldne. Stranke, ki so upravičene do testenin, naj se drže strogo določenega reda, ki je bil objavljen v sredo, dne 8. maja v tukajšnjih listih. Izven določenega reda ne dobi nihče testenin. To velja za vsakega brez izjeme.
t Jajca za II. okraj. Stranke II. okraja prejmejo jajca v ponedeljek, dne 13. maja v cerkvi sv. Jožefa (vhod skozi glavna vrata). Vsaka stranka dobi za osebo največ 10 jajc, jajce stane 70 vin. Jajca bodo oddajali od
8. do 11. dopoldne in od 2. do 5. popoldne. S seboj je treba prinesti nakazilo za mast.
f Sladkor in kavina primes na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo sladkor in ka-vino primes v ponedeljek, dne 13. maja in v torek, dne 14. maja pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je ta - le red: v ponedeljek, dne 13. maja dopoldne od 8. do 9. št. 1—200, od 9. do 10. št. 201-^00, od 10. do 11. št. 401 do 600, popoldne od 2. do 3. št. 601—800, od 3. do 4. št. 801—1000, od 10. do 11 št. 1001—1200. V torek, dne 14. maja dopoldne od 8. do 9. št. 1201—1400. od
9. do 10. št. H01—1600, od 10. do 11. St 1601—1S00, popoldne od 2. do 3, št. 1S01—2000, od 3. do 4. št. 2001—2,300, Od 4. do 5. št. 2201 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po H% litra kristalnega sladkorja in V* kg kavne primesi, kar stane skupaj 1 krono. Prinesite s seboj dovolj velike  lonce za sladkor.
f Izdelke iz prekajevalnice Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine bo mestna aprovizacija razdeljevala v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznice za nakup mesa po sledečem redu: V torek, dne 14. maja: od S. do 10. št. 2001—2100, od 10. do 12. št. 2101—2200, od 3. do !45. popoldne št. 2201—2300. od V=5. do 6. št. 2301—2400: v sredo, dne 15. maja: od 8. do 10. št. 2401—2500. od 10. do 12. št. 2501—2600, od 3. do %5. popoldne št. 2601—2700, od Vso. do 6. Št. 2701—2S00; v četrtek, dne 16. maja: od 8. do 10. št. 2S01—2900, od 10. do 12. dopoldne št. 2901—3000, od 3. do V25. popoldne št. 3001—3100, od 145. do 6. št. 3001—3200. Vsaka oseba dobi V* kg cene se poizvedo v prodajalni.
Prosveta.
— »Matica Hrvatska« je prejela novo ustanovo. Kot žrtva vojne je nedavno umrl sin varaždinskesra župana dr. Pere Mag-dića, Stanko Alagdič. Oče je sedaj prišted-njo svojega pokojnega sina 2020 K poklonil »Matici Hrvatski«, da »e pod imenom Stanka Magdiča osnuje ustanova* in iz obresti vsakih pet let nagradi dober spis, ki ga izda »Matica Hrvatska«.
— Francoski Ust v Zagrebu. Začel je v Zagrebu izhajati francoski list za one, ki se žele učiti francoski/ zlasti za šolsko mladino, ki sicer težko dobi primerno francosko čtivo. List se imenuje »La petite Re-vue« ter izhaja 15. vsakega meseca, izvzemsi počitnice, ter stane na leto 10 K. Upravništvo je v Zagrebu, AkademiČki trg št. 2. Urednik je dr. Drag. Grdenič. Tekst je opremljen s tolmačem besed in drugimi razlagami.
— George Ohnet t. Pred par dnevi je umrl sloveči francoski romanopisec George Ohnct ,star 70 let. Posvetil se je bil advokaturi ali kmalu je spoznal, da ta ni za njega in postal je žurnalist Poleg svojega žurnalističnega delovanja je pridno pisal za gledališče. Kmalu so se predstavljale njegove Igre, tako »Regina Sarpi« in druge. Pa na dramatičnem polju ni imel polnega uspeha, zato je pričel pisati romane in si pridobil kot romanopisec svetovno ime. »Serg Panine« mu je prinesel slave in zlata. Akademija je roman proslavila in občinstvo se je trgalo za to Ohnctovo delo. Sledil je roman »Le maitre de forges«, ki mu je dal svetovno Ime. Preveden je bil skoro v vse žive jezike. V francoščini je dežitel že 250 izdaj. Dramatizovano Ohne-tovo delo so igrali samo v gledališču Gvmnase v Parizu zaooredoma tristokrat. Ohnet je napisal nato še celo vrsto dobrih romanov stalne vrednosti.
Zadnja dva koncerta v Celju.
1. Koncert gdč. Dane Koblerjeve, Jeilce S ada rje ve in gosp. Josipa Riiavca dno 27. aprila v dvorani »Kina Gaber je
Po nepozabnem koncertu gdč. Medvedove in gosp. Ličarja nam je vodstvo »Kina Gaberie« priskrbelo zopet prvovrsten umetniški užitek, to pot pod praporom naših mladih umetnikov — gdč. Koblerjeve in Sadarjeve ter gosp. Rijavca. Prišli so kot simbol pomlajenja našega naroda, prinesli s seboj solnce in življenje in nam ogreli naša srca. Zopet je bila dvorana na- I tlačeno polna, znak, kako je tukajšnje ob- j činstvo željno glasbenega užitka.
Koj prvi nastop gdč. Sadarjeve nas Je prepričal, da imamo pred seboj resne umetnike. S svojim krasnim, obsežnim, v nižini kakor v višini izdatnim glasom je takoj navezala nase srca vseh. Njeno predavanje, brezhibna izgovorjava, kakor tudi toplo čustvo, ki se je zrcalilo iz vsake pesmi, nas je uverilo, da imamo pred seboj zrelo umetnico. Ako je res, da se je učila samo pri Hubadu, potem moramo učenki In učitelju pač prav iskreno čestitati. Zapela nam je krasno arijo Iz opere »Samson in Dalila« od Saint Saensa z vsem ognjem In pa arijo iz DvoFlkove opere »Rusalka*, v kateri takoj slišimo karakteristikon Dvorakove muze. Pri drugem nastopu nam je nudila »cvetke iz domačega vrta« in sicer: ženskomehko Uspavanko od Pavčiča, Zajčevo efektno Ruža in djevojka in pa Lajovičevo: Bujni vetri. Ravno La jo viceva pesem ie bila nekako merilo za nje muzikalni nivo in reči moramo, da Je zade-stila te) pesmi v vsakem ožim.
Gdč. Dana KoblerJeva je spremljala vse pevske točke s finim okusom, popolnoma sledeč invencijam pevca, samostojno Je Igrala na klavirju Amoroso od V. Novaka
in Chopinovo balado b - mol z občudovanja vredno sigurnostjo in vervo. Da ji tehnična stran igre ne dela nobenih težkoč, je pokazala v Lisz#>vi 13. ogrski rapsodiji, pesebno pa v krepkem, zanosnem kosu Smetane: Na morskem bregu, ki je bila pač izmed klavirskih točk najlepša. In kakor se gdč. Koblerjeva v razgovoru rada šali, se je to pot pošalila tudi pri klavirju, nudeč nam Liadova: Tabaiiere a music. Vsekakor je gdč. Dana Koblerjeva pianistka, ki zasluži vsikdar našo pozornost.
Prvič smo slišali v Celju tudi gosp. Rijavca, pevca po božji milosti. Njegov kiasen, v vseh legah izvrstno izšolan organ je takoj očaral vse. Visoka inteligenca mu seva iz oči In ista odseva tudi iz njegovega petja.
Pač redek pevec,ki bi s tako izredno lepim  glasom  družil  tc!ii<o stopnjo muzika-
ličnosti kot ravno on. To nam je pokazala takoj prva pesem, Lajovičeva Seren.ada, katero je pač popolnoma in v vsakem oziru izčrpal. V njem je pač našel Lajovic idealnega interpreta svojiii skladb. Le umetniki, kakor Sadarjeva in Rijavec, so poklicani biti glasnik Lajovičeve slasbe — potem ga
bo razumelo in se mu divilo tudi širše občinstvo. Gosp. Rijavec je še zapel B. Ipav-čevo: Pozabil sem mnogo!;aj, dekle in Prochdzkovo: Zvezde žarijo, tako čisto, brezhibno in s tolikim čutom, da je takoj stopil v ospredje tega večera. Občinstvu se ie na mah prijuhil In vse je nestrpno pričakovalo njegovega drugega nastopa, kjer je v arijah italijanskih oper imel priliko, pokazati vso moč in obsežnost svojega glasu, kjer se je dvignil v ariji iz Boheme v zmagujoči, blesteči c. Zadnja arija iz Rigoletto je seveda bila majhna koncesija širokemu občinstvu — in ies, elektrizirala je občinstvo. Po gaMtnčkn koncerta so se vršile spontane ovacije, ki so se ponavljale še deloma zunaj na cesti, raz odprtega okna se je umetniška trojica zahvaljevala vehementnemu izrazu navdušenja in hvaležnosti za krasen užitek.
Bil je triurni naših slovenskih umetnikov — v nas pa je visoko dvignil zavest, da
imamo Slovenci tudi lepe svoje pesmi in na  visoki   stopnji    stoječe reprezentante
naše glasbe — ki nam nudijo najlepšo perspektivo za razvoj jugoslovanske kulture.
2. Koncert Koclan - Ličar v Celju dno 3. maja 1913.
Vedeli smo sicer v naprej, da bomo slišali priznanega vijolinista svetovnega imena in nam Že znanega izbornega piani-nista. Kako bodeta umetnika absolvirala točke svojega prvovrstnega programa — je bilo tisto veliko pričakovanje, ki je privabilo tako mnogoštevilno poslušalstvo v dvorano *Kino Gabene*. Navdušeno }e občinstvo pozdravilo umetnike in sledilo z napeto pozornostjo dveurnemu proizvajanju sporeda.
O Kocianovi tehniki leve In desne reke govoriti bi pomenio samo stare resnice ponavljati. Brezdvomno stoji on danes na višku mojstrstva svoje umetnosti, Naj-kočljivejše in neverjetne težkoče obvlada s čudežno lahkoto in izvanredno mirnostjo. Razventega ga je narava obdarila s toli-kajšno potenco muzikalnosti, da godba žubori iz njega kot iz svežega vira, vse okrog sebe oživljajoča in navdušujoča.
Divno je podal gosp. Kocian na svojih slavnih Gagliano - goslih I. S. Bacha, An-dante s toliko toploto in globokim čutom, Praeludium zopet s tako blestečo virtuoz-nostjo, da si kaj boli dovršenega ne moremo predočiti. Igral je tudi lastno kompozicijo, zelo posrečeno Serenado in pa krajše stvari od Suka, Smetane in Dvofaka — glasbo njegove ožje domovine, ki se je odlikovala po svoji pregnantni ritmiki in specifično češkem koloritu. Pri prednašanju španske simfonije od Lalo in pri ČaJkov-skega vijolinskem koncertu je skušal gosp. Ličar kot klavirski spremlievalec kolikor mogoče orkestralno barvati in tako sta ti dve točki navzlic pomanjkanju orkestra nudile popolen užitek.
Gosp. Ličar je spremljal vse točke razun Bachovih solotočk za gosli, sam nam je pa zaigral Lisztove variacije na Bachovo temo: VVeinen und Klagen muzikalno in tehnično naravnost grandiozno zamišljeno in izpeljano. Kakor Je gospč Ličar še mlad, vendar tiči v njem nekaj velikega, on ne slepi — ne vara — ampak prisili poslušalca s temeljitostjo in veličino svojega znanja vedno bolj k trajnemu občudovanju. Ni več daleč čas, ko bo tudi njegovo ime znano povsod, kjer se goji dobra glasba.
Občinstvo je aklamiralo oba umetnika z navdušenim aplavzom in se je vedlo navzlic mestoma težje razumljivi glasbi naravnost vzorno. Velik lovorjev venec s trobojnico in napisom: »Slavnemu mojstru, bratu Čehu, Celje 3. V. 1918« naj bo gosp. Kocianu dokaz velikanskega vtisa, katerega je zapustil pri nas. Trno se nadejamo, da nas oba umetnika spričo velikanskega vsestranskega uspeha kmalu zopet obiščeta — sicer je Celje majhno, a hvaležno priznanje in čaščenje, katerega sta bila tu deležna, naj bo povod, da nas v bodoče ne pozabita.
Končno nai bo izrečena na tem mestu zahvala vodstvu Kina Gaberje, ki je omogočilo oba nepozabna večera, gosp. Gori-čarju za predprodajo vstopnic in klavirski tvrdki St Ropaš, ki Je obakrat dostavila krasen Ehrbarjev klavir.
Mm stvorL
* Sladkor v Zagrebu.   V Zagrebu
dobe za mesec maj 75 dkg sladkorja za osebo.
* Izseljevanje v Ameriko. Po ameriških statističnih izkazih Je bilo lani priseljencev v Ameriko 400.000. Leta 1916. jih je bilo 1,400.000.
* Na severnega medveda v zverinja-ku v Schonbrunnu Je ustrelil vojak Leop. Ecker petkrat in je žival težko ranil. Ecker je najbrže zblaznel.
* Karte za sukanec V kratkem začno izdajati na Ogrskem karte za sukanec. Vsaka družina dobi 1 vitelj belega in 1 vi-telj črnega sukanca.
* Krompir na Angleškem. Letos so nasadili na Angleškem za 25 odstotkov večjo površino s krompirjem kakor lanL Nasajenega je krompirja na približno 900 tisoč oralih.
* Utcni! madžarski oficir. Trije madžarski oficirji so se hoteli voziti po čolnu po Korani v Karlovcu. Prišli so do slapa, tam pa se je čolu prevrnil. Dva sta se re-»
šila, eden pa je utonil.
* Vseučiliščna pisarna v Lvovu okra-
dena. Iz vseučiliščne pisarne v Lvovu so odnesli neznani tatovi pet zlatih uradnih verižic rektorja in dekanov, kakor tudi 30.000 kron v gotovini.
* Takt. Neki mladi Anglež Je hotel dobiti važno službo v zunanjem ministrstvu. Visok uradnik mu je na prošnjo odvrnil, da je vse lepo in dobro, kar navaja, teda služba zahteva tudi mnogo takta. Prosilce pravi: Takta? Takt ie moja največja vrlina. Visok uradnik: Ali kako hočete to dokazati? Odgovor: Frav lahko. V hotelu sem si te dni naročil kopelj, po pomoti pa ie bila kopeli oddana drugi osebi. Ko sem se približal kopelji, opazim tam lepo damo. Visok uradnik: Hm, težka situacija. Kako ste se Izkopali Iz te neprilike? Prosilec: Napravil sem se raztresenega In prt vratih sem zaklical: Prosim lepo, oprostite,
mladi gospod! Prosilec ie dobil službo. -,
Pri hemoroidih' S krvavcnlem de* belesa črevesa, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem utripanju srca, omotičnosti, vzdigovanju Želodca in bolečem sečnem pritisku Je raba prirodne »Franc Jožefove crenčice« v mnogih slučajih zdravilna, vselej pa prijetno olajšllo.
Darila.
——
1000 K je darovala »Kranjska deželna vinarska zadruga« za Vojaški dom « Ljubljani.
Za oslepele slovenske vojake 30 na
dan shoda g. dr. Korošca v Postojni darovali vrli naši Slovenci v »Narodnem hotelu« 60 K. Srčna hvala!
Slov. pevskemu  društva »Ljubljanski
Zvon« je darovalo narodno omizje »Pri belem volku« pri odhodu basista Lojzeta k
vojakom znesek 130 K. Najlepša hvala! Slovenskemu pevsk. društvu »Ljub«
(lanski Zvon« v Ljubljani je naklonila vesela družba v gostilni br. Petra Štepica tt Šiški znesek 170 K. Srčna hvala!
Darovi za goriške begunce. Posredovalnici za goriške begunce v LJubljani je naklonila »Marijina družba« v šturijah potom uredništva »Slovenca« znesek 100 K. Gospa Amalija Zamperle iz Radovljice Je darovala že ponovno znesek 5 K. Posredovalnica izreka dobrotnikom svojo najtoplej«* šo zahvalo.
Velikodušen dar. Društvo Srbov, Slovencev In Hrvatov, vojna pošta 339. Je naV bralo za goriške begunce znesek 350 kron in istega poslalo posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani po gdč. Klementini Furlan. Dragim darovalcem in milim bratom kličemo: Bog plačaj obilokrat, da bi našli obilo posnemovalcev. — Posredoval* niča za goriške begunce v LJubljani.
»Družbi sv. Cirila In Metoda« Je darovalo omizje: »Peter na skale sedi ln naprej žvižga« znesek 17 K. Gosp. A. Rozman, voj. pošta 424 je nakazal družbi 165 kron. Od gosp. poročnika L. Čančerja Je prejela družba zbirko 298 K 55 v. Gosp. narednik Fr. Brate Je poslal za kamen 200 kron, katerega so zložili zavedni Slovenci res. bolnice št. 2 »Ljubljana« v Kormlnu. Marljiva moška C. M. podružnica v Celjn ie zopet nakazala 270 K, k temu znesku Je nrispevl gosp. Ivan Juti: iz LJubljane vsoto 158 K. Živeli zavedni Slovenci!
Izdajatelj :n odgovorni urednik: * Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Na privatnem učllišču Legat v Mariboru se prično 1. junija t. L novi tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravo« pis v zvezi z obrtnim spis jem, računstvom, knjigovodstvom, lepoplsjem, nemškim in slovenskim jezikom. Tečaj traja štiri mesece. Prospekti zastonj, Maribor, Viktringhofeasse 17/1.
+
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri soprog, oziroma stari oče, oče in stric, gospod
Josip Zimerman
trgovec, posestnik, obiinski svetovalec« podpredsednik posojilnice i. t. d.
v petek, dne 10. t. m. ob 10. uri ponoči, starate let, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 12. maja 1918, ob 5. uri popoldne na tukajšnjo pokopališče.
Sv. ma$e zaduSnice se bodo darovale v raznih cerkvah.
Zagorje, dne 10. maja 1918.
Marija Zimerman, soproga. — SKonlfa, MicI Cihelka roj. Zimerman, hčerki. — Bogomil Cihelka, rudniški nadzornik, zet. — Milek, Metana,
Lojiek, vnuka in vnukinja.
Županstvo Zagorje ob Sovi javlja tužno vest, da je njega večletni zaslužni občinski svetovalec, gospod
Josip Zimerman
trgovec In posestnik
v petek 10. maja preminul.
Bodi mu prijazen in časten spom
in
Zagorje ob Savi, 11. maja 1918.
Odbor
Posojilnica v Zagorju ob Savi javlja tužno vest, da je nje dolgoletni, zaslužni podpredsednik, gospod
Josip Zimerman
trgovec in posestnik
v petek, dne 10. maja 1.1, preminul.
Bodi mu časten in prijazen spomin!
Zagorje ob Savi, 11. maja 1918.
Odbor.
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem se naznanja tnžna vest, da je 21. aprila 1918 v Egbell pri Nagy Szombath na Ogrskem v vojni bolnici nenadoma umrl naš sin, brat, svak, stric, gospod
Ivan Jeras
zasebnik t« c. črnovojnlk V Zg. Šiški, dne 11. maja 1918.
Žalujoče rodbino i
2259 Jeras, Čeme, Mefač.
Zahvala.
Za izraženo sočutje, za darovane krasne vence, kakor tudi za obilno udeležbo na zadnji poti naše prerano preminule tete, oziroma stare tete, gospe
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tudi Marijini družbi za žene svojo naj-prisrčnejšo zahvalo. 2281 V Ljubljani, dne 11. maja 1918.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli ob telki izgubi našega ljubega tata, oziroma tasta, starega tata, gospoda 2269
JOSIPA REBEKA
posestnika, gostilničarja in trgovca
Izrekamo najlepšo zahvalo pred* vikarju Črnigoju za mnogobrojne obiske, vsem cenj. gospodom, zlasti tudi g. nadufltelju za red in spremstvo šolske mladine, predsedniku rokodelskega in podpornega društva, vsem slav. društvom, kakor tudi vsem, ki so pokazali s svojo udeležbo, kako drag jim je bil blagi pokojnik. NajprisrčnejSa zahvala za ustmena in pismena sožalja. Bog povrni vsem stotero 1
Lokavee pri A} d općini, 11. maja 1918.
Žalujoče rodbine Rebek-Vidmar-Kompara.
litem sobico
• prostim vhodom, z clektr. razsvetljavo in a hrano. Cemene ponudbe na upr. »SI. Nar.« pod so stolna 2121.
Krepka in poltena -sjbsj
Služkinja
se takoj sprejme za vsa domača dola Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 2097
Kupim
nov ali Že rabljen inventar za izdelovanje sodavlce In pohalto Ponudbe na upravnistvo »Slov Naroda«. 216
Prakttčneblnze
boljše blago
v različnih barvah. — Cena K 45: do 9«. Mar le Te* režije cesta ste v. 13, n. nadatr -p.
vrata 107. 2170
Dober dnevni ~Waj
za veliko delo event. tudi po kosih, se soiei-me takoj.   —   Kje, pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2212
KONJ
a leta star, li
pesti visok; z o-
premo, ss preds.
lstotam se dobi melsma nosa z enim mladičem. Ogleda se lahko na Časti na Loko stav. IS, Trasta, M«». 2169
Tesarje In mizarje
proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbi eno) sprejme AVTOM STIIMIB. Llabllaaa, Jtrsnova altsa st 11. 175
krojač
KUHARICA::
že v letih, išče -luibe za samostojno gospodinjstvo; gre tudi na dež lo. — Pismene ponudbe ood Marija 2109 na upravnistvo »Slovens <ega Naroda«.
Wk   ■ e se proti dobit olači
|#||eS||f|l ^nrr<meio v de:o cn 11III VIIII I de^trlćnl ce-.tnl IIMIHUI I t*1'***6' w L aB" Lil 11 I LI Mani pn premeniavi nvarasn mm tračnic, kar bode irajalo do pozne jeseni. — PriglaMtev v remizi. 223
V Gradca je naprodaj nekaj dobro se
obrestu j očih hiš
Cena do 150 000 kron. Ponudbe pod. „Prilika 2199" na upravnistvo Itsts
Sadni mošt
večje partiie na vagone prodaja O. Stelzer, VJetzelsdorf bel Sraz. 200
Dober sadni mošt
prodaja v večji množini tvrdka Anton Enslan, LJubljana, Barlovaka cesta štev. 19. 17 9
Toplice
(hrvatsko).
zdravijo protln, revma, Ischlae.
Pojasnila in prospekti zastonj. Dobra prehrana zagotovljena. 1421
Prešernove slike
cnhii h pffllia po noltiem pnzirjo Iv. Bonač v Ljubljani
Cena sliki S kron.
KISLO VODO
1768
in vino razpošilja A. Oset p. Guštanj Koroško
Delavce io delavke
sprejme takoj v s'užbo sttojilna tovarna Seansa  a Co t Mnbl|anl, Metal kova ulica 4. Zslaševanje od 4— popoldne 220
Starejii uradnik
zmožen slovenskega in nemSkega jezika, verziran v sodnljski in politično uradni praksi, lite slulbe kot očinski tajnik aH knjigovodja pri kakem podjetju, v kaki vetji oblini na delali. — Ponudbe pod „itv. 25 2013«« na upr. »Slov. Nar.«
Prakttčneblnze
dobro blago v različnih barvah Cena
od K 45.- do 56. - Marija Teretile c. it, IS, P. nadet vrata 10T. 2267
Mesečna SOBA
z uporabo kuhin e selice za dve osebi se takoj ali pozneje. Ponudbe na upr. »Sloven. Nar." pod „iobi 21 2143«.
Domska frlzerlio
ki dobro fnzira in onduhra, se sprejme takoj. Plača 25 -300 kron ali pa tud hrana. P. Potoček, Zagrab Iltea 19.
Kaplm dobro obranUne, broš. ali vez
Kersnikove, Jurčičeve ln Tavčarjeve
'br»no a lsa. - Honudbe na upravu
•Soveaskega NTar • pod „il 2295".
Klavir
ne) proda ::
v Prisotni nlici it 1. f L. nad stropi*. 2206
rizling, črnino se nekaj hi proda. w Tr. TentSte, vinogradnik, Vidam' ob Savi- 2274
VINO,
OUtoiHea
iSče služba kot vzgojiteljica bodisi v mestu ali na deželi. — Naslov je oddati na upravnistvo .Slovenskega Naroda« pod 444 3137.
Damski čevlji it 37
novi, dvakrat noSeni, — ker premajhni, se takoj predalo. Naslov v upravn. 0       ..Slovenskega Naroda". 2268
zmožna slovenskega ali nemškega jezika se takoj sprejme v tukajšnji Specialni trgovini. Kje, pove urravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2262
dam za 2 epodnli kolesni cevi sa
molki biclzel.  Ponudbe je vposlati na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod „itev. 1000 2249".
Is6e so za avgustov termin
stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, pri i-klin ter z električno razsvetljavo. — Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod „M. D. 10 1933".
lite so
KUHARICA
ki zna samostojno kuhati in opravlja tudi druga domača dela- — Kde^pove upravnistvo »Sloven. Naroda« 2143
Proda se
na zelo prometnem krajo v Zametu hšt 200 ob glavni cesti v Reko, 5 minut oddaljena od tramvajske postaje, lepa 2-nadstropna Nila s salonom, kavarno, teraso, kegljiščem itd. Hiša je pripravna za vsako obrt, ima vse obrtne koncesije. Več se izve pri: Ivan I van m, trgovac, Zamet štev. 206 pri Raki. 1977
Kapnfem umetno
zobovje
In splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri prodaj posestev.
ALBERT DERGANC, brivec
Frančiškanska ulica 10.   14' 8
kostanjev In stov LIS,
10 cm. debe-in od 1 mt ne naprei, kakor tudi lepe hrastove in orehove hlode od 30 cm debeline naprej   Ponudbe na naslov: Anton Raechits, trgovina s to« som, LJubljana. 209.
Kupiml
Krojačice
spretne samostojne Šivilje za fino delo po meri za jope, krila in tatje, stalna mesta, išče modni salon Lu'gla No* kava, Zagreb, m ca 48. 2176
Jurist
vojaSčine prost, z daljSo prometno pisarniško prakso (spričevalo na razpolago) lice primerne službe. — Nastop takoj ali pozneje. Cenjene ponudfce pod .,ekslstenenl mJnimam 2209" na upravnistvo »Slovenskega Naroda«.
Prav malo rasa lanski
PT io ponujam: ~*M
Snksnec (overn) pravi lanen Špula
25.— K, stoike nogavice dzt K 120.— kos 12 — K, domače platno mt. 30 do 45 — K, stearintks svece kos K 2.—, mile sa orali, nadomestni podplati
iz več kosov kož par K 5.—, moko „SUnLATA" za različno pecivo, kakor pndodatek, pa tudi k kruhu in juham izborno, eden karton 20 zavit i 50 er. K 60.— in bsrva za vse vrste oblačil pobarvati. — Prosim kdor kaj želi, naj se samo takoj pismenim potom obrne na 2242
Commlssion .Mefclata'
Stejrerg. 60/11. Oradeo. nem- Doplsnfe se tudi slovenske 1
ii
POLJUBI!
Odlična
»Igigra v trsk de). V glavni vlogi:
Moške obleke,
3 nove, 1 moška zimska suknja, 1 po-vrSnik, 2 moška klobuka. 2 izprehaj palici, 1 srebrna rroSka ura, viseča petrolejska svetiljka in nekaj italijanskih knjig se ceno nroda. Mestni trg 17, vrata 10 od 3—S popoldne. 2211
4—5 sob prltiklinami v okolici so-diSča, o: roma Kolodvorske ul. ali Resljeve ceste, se liče za avgust Kdor poskrbi, dobi 15 kg koruznega zdroba. — Naslov pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2263
Za tako] ali posnelo so U6e
stanovanje
zs stranko brez otrok. Če mogoče z ' ali 3 sobami v sredini mesta. Za na grado se dobi v jeseni nekaj živeža — Ponudbe pod „trgovce 2298" na upravo »Slovenskega Naroda«.
Kupi se nova ali dobro ohranjena
KAAl*aitaa a!i sc t'jdi **mc-PeiGsllla nja  za živila. —
Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2219
Zamenja se
sladkor« — Kje, pove »Sloven   Naroda«. 2254
krompir i
upravniStvo
Dva soda
naprodaj: 28 30 L, 21 85 L. Naslov
pove upiavniStvo »Slov. Naroda«. 2203
tar Oddn so lopo ~u
meblovana SOBA
s posebnim vhodom v pritličju. Naslov pove upravniStvo ,Slov. Naroda". 2275
fnsjr Preda se v Opatiji ~^n]
majhna hiSa
s vrtom. — Več pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2207
98°!o žveplo
(tvspleni prek) se odda v večjih množinah. — Ponudbe pod „ivsplo 3261" na uprav. »Sloven. Naroda«.
AdoptaciJa
Katera blagosrčna zakonska, ki nimata svojih otrok, bi adoptirala (vzela za svojega) sirotnega Inteligentnega akademika, plemenitega srca, 23 let starega? Naslov pri upr. »SI. Nai.« 2163
Vino
Išče se dober
fHerrlchter) ki ima strokovno Solo. Plača do 150 K tedersko, po pridnosti pa tudi več. Stalno mesto. — Nastop lahko takoj. — Pismene ponudbe na tvrdko: 2272 Vinke Tniek, postolar, Zagreb.
probkovi, stari od sodov,Sampanjski zamaSki, stari ne-zlomljeni zamaSki — od steklenic — do K 30, novi K r5 snnr\rnaihni zamaSki tudi draže)'VJOSj se kupujejo vsak čas. — Po povzetju samo, Če se poSlje vzorec naprej. — Pri večjih množinah pridem na kraj prevzema. S. DREIBLATT, Dna a j 11. SI. Stadtgntgasse IS bet der Mord-bahn - Telefon 1483 IV. 1617
500 1 belo, izborne kakovosti iz leta 1913, za buteljke, se odda po primerni ceni. Ivan Moli ar, posestnik, gostil, d žganj., Črnomelj. 2273
Kopi so dobro obranjen
pisalni stroj.
Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 2252
30 let star, oženjen, v vseh pisarn, poslih izvelban, slovenskega in nem-— Skega jezika popolnoma zmožen —
URADNIK službo kot ob«
činski tajnik ali kaj stičnega. Naslov pove upiavniStvo »Slov. Naroda« 2260
ee
ae
popolnoma zmožne slovenščine in nemščine, če možno tudi hrvaSčine, z razločno pisavo, se tičejo is tvornliko pisarno v majhnem kraju na Hrvatskem. — Ponudbe s sliko, prepisi izpričeval, navedbo zahtevane plače na
E. V. FELLER, ZAGREB,
Jurjevska 31-A, Hrvaško. 2124
PLANINKA
fcjakkl igro kavi v tren dejanji*. V glavni vlogi
LISAIVEISEJ
Samo
KINO CENTRAL
detel
II
licem Izurjeno ~*Jef|
stenografinjo.
Plača dobra. Prehranjevalne tn druge razmere ugodne. — Nastop 20 junija eventuelno preje. Ponudbe s sliko re-komandirano na naslov: 2250
Dr. Ferdinand MflUer,
odvetnik, Celovec, Koroško.
Išče se starejši
hišnik,
oženi en, brez otrok, vojaščine prost, t di invalid, ki more opravljati tak posel. — Plača 240 K mesečno, prosto stanovanje, razsvetljava in kurjava. Predstaviti se je na: 2?56
Bregu itev. 8. il nadstropje.
Kupim ~fM
2 omari za obleko ln
stol u leimnje na soba on
ter prodam nove bele visoke glseo čevlje it. 36. Pismene ponudbe pod Omara 2S5S" ns upr. »Slov. Nar.«
Prazne vreče
kupuje plačuje
vsake vrste in suha vedno in v vsaki množini ter po najvišj h dnevnih cenah trgovska firma J. Kullan, Kranj, Oor. lstotam se sprejme trgovski uc*<
Sprejmem takoj
Plača po dogovoru. Dam tuđi hrano. Zadruina nllcs 44, Pot v kotno dolino. 2270
Soja - ližol
najboljše nadomestilo sa kavo se dobi pri Sever A komp., preje Peter Lesnik, Ljobljsna. 20 gr z navodilom, kako se sadi, stane 00 fin. Pridelek je 40-kraten. 2153
Prodnata so 2 skoro novi s
KOLESI
1 damsko, 1 moSko. Ogledate se lahko od 12—1 in od 6 8 pri T. Škafarju, Umska e. St. 17 v »Jubljaai. 22 9
RODAJALKA
izve2bana v trgovini a papir-galanterijo, se takoj
i; vež bana v trg
ieat in galaat
sprejme. — Sprejme se tuđi — elsfsteiesrna. Sprejmejo se letake, Ki stanuiejo v Ljubljani. Ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda« pod »Fofteaost 3000 125?"
ffflF Sprejme so "VI
prodajalka
Špecerijske stroke, s večletno prakso in dobrini« pnnor-čili. — Pismene ponudbe pod „ipecerlja 22 S3* na npr.
»Siovioakegi Nuodae,
31
514
316472
9610371
YZ
80
3
Prodajalka
se spreime v trgovini mešanega blaga Ivan Slavinec, Šmartno pri Litiji.
Sn? Ako imate nnprodal'
obrnite se samo na tvornico National negistrier Eassen O. m. b S. Dunaj, VL Marlahilleratrasse 57-59. 2230
Stan®vani@
oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se zamenja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zamenja hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo »Slov. Naroda" pod „stanovanje In zamena 840'-.
Brivnl aparat ponikljan, klinjami K 4-, 6-, Ia. osrebren, dvorezne klinje K 8-, 10.-, težko rosreb-ren, elegantan etui kcmpl. Ne K 12.-, 15.-, special. vrsta z giietnimi vijaki najfmej5i K 18.-, 20.-, 25.-. Dvorezne gilettne klinje, tucat K 18.-, 3 tucate K 43.-, sstem Gilette tucat K 9-, 12.-; prima britev najfin brušena ročno kovano jeklo K 6.-, S.-, 10.-, 12.-. Porto 95 h. Zamena dovo-Iiena. — SazposlHalalca SI. Pg £nnai VI. S.iegeng&sse 15. — 1975
i
osip
plesKarsKl in llHerskl milita
Ljubljana, Rimska cesta št 16.
se priporoča   cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem.
Soii&za In te5sa postrežba«
Fiaa?llOl^SaieednfeVysa,POkl rdeče, svetle in sive lase in brado za trajno temno pobarva. 1 steklenica s pašt. mi K 3 25
je rožrata roda, ki živo pcnfefi bleda lica. Učinek je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45.
Naslov za naročila:
to MU. Eoool - OiGggrio.
Brno štev. 639, Moravsko.
Kupujem zmedene
Sfsfan Strmoli,
Ijubljaaa, pod tace št. 3.
POZOR! Zaradi vpohllcanfa v vošadko službovanje Je lokal odprt ssmo za prodajo blaga in sicer vsaki dan samo od 9. do pol 1. In v nedeljo od 6. do 11. ure do?,
KuDuie
les sa jame od 12 cm naprej na mt
mehak okrogel les, smrekovo lubje 1 lansko in le-ereslo J tošnje
KSs»erose"}°diocmnaPreJ
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka za oddajo 1745
Vinko Vabič, Žalec, 8
Spodnje Štajersko.
Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom.
p
Kupi se hiž«
s posestvom v kateri se nabaja ali se je že nahajala dobra idoča trgovina. Najrajše v trgu ali kakem večjem okraju. Ponudbe je navesti z navedbo cene in pogoji pod „Trgofskahisa40 1000" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Spreten predalalet
z dobrimi izpričevali, ki zna nekoliko dekorirati izložbe, iz galanterijske in manufakturne stroke, slovenskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, z dobrimi priporočili.se takoj sprejme — Nemško pisane ponudbe z zahtevo plače in sliko pod: f,R. B. 8 2214" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
vellKprefisetnflttteiG
za grosiste in preprodajalce.
Opogijivi mi mM
obL var., pat. prlf. 2229 lahki, prožni, nepremcčljivi in jak-> stanovitni. Po?zkus< i koli 50 paiov sortiranih, vseh velikosti K ICO — iz tvornice. Zavojnina po lastni ceni. -
Holzsohlanrsbrik u. Vertrlebs*
SeseKschaft Gradec I., W«cfcet>-burggasse 19 II Tele?, in;. 2056.
Iščejo se glavni in okrožni zastopniki
■aVT" Prodaje so novo ^LM
platnene rjuhe.
Naslov pove uprav. »Slov. Nar.« 2227
Proda so li proste roko
pritlična hiša.
V hiši se nahaja gostilniška obrt in trafika. — Ceh Moitlj, Bczna do _lina 107. 2161
Priče al
dotični mlad gospod, ki je imel v ponedeljek 1 j. dne 6/5. t 1. neprilike z redarjem zaradi voznega listka na ljubljanskem kolodvoru  pri večernem
gorenjskem vlaku.  Cenjeni oglasi, ali
dopisi naj se blagovolijo izročiti s popolnim naslovom rri unravništvu »Slovenskega Naroda«. 22?^
Proda so
ob deželni cesti, hlev in skladišče in nekaj črez 2 ha gozda Hiša je pri-piavna za vsako ob:t. V hiši se je izvrševala porolna gostilniška in pekarska  obrt.   Hi pravljen le tudi prostor
za trgovino. Posestvo je v večjem ligu
kranjske debele, Čet't "ure od žele^-> iškega križišča in brzovo^ne postaje Cena ugodna radi drugega nakupa Ponudbe pod: hTfta z gordom 2226 na upravništvo »Slovenskega Naroda«
Za rdeče in črne malin
letine 1918
se žele storiti sklepi. — Cenj. ponudbe na KOMSERVEOTADSIK AtTBACS, DUNAJ, V!. Ka seru en g. 22.
1972
TvernISke opreme. — Sulilne naprave za sadje in socivje. 5WEf LupSiei krompirja itd.
FRIDERIK ROTTER, D"JM&J IV.
riopr WiednergUri3l 56. "309 1
Moško in damsRo kolo
mirovna pnevmatika, skoro novo, se proda. L';iibljana,KoUze|,p. 10. 2234
14 mesecev stara, 14 pesti visoka
epa KOBILA
je naDrodaf za ceno po dogovoru pri Ru.cc.Iu Ćesnlkn, posestniku v Pal« ć ju St 1 pri Št Petru na Krasu. 2223
stare neilamliena...............Jj 35,— 2179
r9v8.......................* SlSta—
za 1 k? čista tela ter svilnate odoadke *T*n* K 50.— za 1 kg
netto prevzame v vsaki množini brez prejšnjega vpr3*anja po povzetju
!. Ketlner, Praga, EJasasgass« 5.
SrbeSto. hrasfe, Ea S
m
i1.
za sukcesivno dobavljanje do konca marca 1919 kupi v vsaki množini
ftesfflta goriva m Prlmofsko tir. z. o. i. w Zrsla.
na/ sjs O^B
rceCinonaofcrazu, ideč ROs,Ogrce, pri-šče, gube in ohlnpno kožu, vse napake polti odpravi zajam, staropreiskušena
Br. &. RDCA pasta P^mpadour.
Popolnoma ncškodl ivn. Poizkušnja K 150, veliki lonček K 4 —. Dr. A. Risa biserno mleko, tekoč nuder, rožnat, bel in naravno rumen, steklenica K 5*—. Diskretno razpošilja Dr. A. Riz. bosm. preparati. Snna| IX.. Laklerergnsse
6 S. 7a1oge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. »Adriiac, v Mariboru : Lekarn' «Pri AngeSju varhu«, »Pri Mariji pomočnici« in drog. VVolfram, v Trstu :
parfumerija  Andieuzzi. Korso 5. 2231
Po dolgoletnem raziskavan'u na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zaiedci, mozolji, gube, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenetljiv in ta recept so sijajno priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznan:! Vsakomur dajem proti retour-znamki popolnoma zasionj pojasnila.  Pišite  takoj   na: L. Decker,  Dunaj   56, Predal 19-,
oddelek 36. 119
amčen uspeh.
ujne. lepe
Tisoče zahvalnih pisem na ogled.
prsi
dobite ob rabi med.
223:
Br A Kvs brPmo 73 nrd garantirano neškodljivo za UI. lUAa *Teul? ž* pi51 vsako starost, zanesljiv nspeb. Rabi se zunanje. Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd Poizkusna pušica K 5'—, velika pušica, zadostna za uspeh K '10—. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. A. Ris preparati, Dunaj IX., Lsklerergasso 6 E.
Zaloge v Ijobljani: t'?-. Kane In „Ađrlja". Zalog« f Mariboru: tekar. Sclratzengel, Mar. pom. in parf. Ncifran.
V Trstu: Parf. Anćrcuzzl, Corso 5.
PonOS
gospodln;e
Najboljše nadomestilo za
Rs £ ost
llksrlce
eni©
.dstrani prav nag'o dr. Fiesch-a izvir, postsv. varovano .,SZI13A-rujavo maađo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni lonček K 230 vel ki K 4-—, porcija za rodbino K 11*—.
= Dr. E. FlescJfs Kronsn-npothske (5yBr), flaab Ogrsko, ss
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna „pri llatem Je!snu \
L\iL:i -.asa, rrV-i trg. 830 OB
■   Pozor na varstveno znamko p,5«tA3AF0RM"
plutove, rabljene, zavrtane, pa ne zlomljene ali pretrgane do K 36*— nove zamaške za steklenice do K 65*—, zamaške za sode nove do K 55*—, zamaške za sode stare, do K 36.—. Kupuje in prevzema po povzetju (pri večjih partijah vzorec in pridem eventualno sam k prevzemanju. 1885
Korkurarenerzeuguns, W§@» VXI.,
■■f*'  Oenglergasse 1.
izpuščaje
hraste, srbečico, fjrinte in drnaa kotne bolesni odpravi hitro ln si«
gurco Paratol, domače mamilo. Ne
umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 3.50. dvojnati K 6.—. Dalje Paratol tresnl prašek za varstvo občutljive kože. škatljica K 2.50. Oboje se dobi proti vposiatvrl zneska v lekarnsiia H. Hleis Paratol tvornici v Budim-
psšil, VII-24. ROzsm ntca 21.
Izdelava in razpošiljanje presku-5eno radikalno učlnkujočih uničevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoper podgane in mlai K BL— Proti ionarieai m &čnrl;om K 4.50. Tink* tava zoper 8ien!c8 K 2.— Uničevalec meliev K 2.— Prašek zoper mrOea K 1.-0 in 3 K. Raznlhovaleo k temu K 1.20. Tlnktnra zoper človeške usl K 1.20, za živinske nil K 1.50. Pra-Sek zor>er usl v obiski in perilu K
2. —. Tlnktnra zoper paste bolho K 1-20. Tlnktnra zoper mrčes na drovla in selec!adl (rastlinske škodljivce) K
3. —. Pošilja se po povzetjn. — Zavod sa nničevanle mrčesa M. Jnnker, Zagreb 19, Petrin|skn nJL 3. 1099
»n
i     - - - . - ...... «
IHIIIIIIIIIIIIfll
I   fnj?wna z cigaretnim r^pFJern^rjlBe z en^sto zaveso S^us^alrcna.   g-. |
iiiiiiiiiiimnH
Prostovoljna prodajs p
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od Lu|-zlasks ceste ležeče uosestro v velikosti 240 oralov. Od tega je 15 oralov njiv, 5 oralov vrta in sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograda, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo
prizemno hiSo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja c ;asni!a daje Kifo Ribič obč. tajnik v Netretičn pri Earlovcn,
Hrvaftko. 1656
Jos. Dolina
modni atelje
za gospode
Llubljana
Franca Jožefa cesta 3.
Vojaške in uradniške uniforme
po meri v najkrajšem tam.
-vit  '.  ■ . — w ■
Smrekovo lubje
les žlahtnih kostanfev od 10 cm nstsgor _
hrastov let
kupi po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah ln izplačuje proti duplikatom voznih listov pri kranjskih bankah. — Transportno dovoljenje se preskrbi takoj. — Alez. Rosenberg, Gradec, Annenstrasse 22. 1744
od c. kr. kmetijsko-kem. preizkus, in splošnega avstr. druStva lekarnariev na Dunaju preiskano:
periCu zaiamleno popolnoma ReikodSJIvo.
„D ANIA*
spaia vse
Lastnost: la-tnosti originalnega kakor pšeničnega, riževega, ječmenovega,krompirjevega, kuhalnega in surovega Škroba in se enako lahko rabi za vse industnialne in domaČe namene. — Neutrpljivo za vsako pospoHinj-B«M*n« to amioTna snamk« ©m. ^fa- bolnice, samostane, rralnice, industrijce varovana. QobiVa se po vsen ic^arnahv drogcri«
Jeh, ipecerijah, parflmerljah in podobnih prodalatnicafe v originalnih zavitkih z natančnim navodilom po CO h in K 1-5C. 2079 Za posamezne kraje se solventnim trgovcem oddajo edine pro<3ajef da se izključi verižno trgovanje. — Preprodajalci dobe uspešno reklamo in visok rabat. Zadevna vprašanja je naslanjati na general, razpečevališče za Kranjsko
insr @4i§an Hočevar v LJubiJsni.
Slovenska tvrdka.
or ne
izdatkov „ADRIA"9 naj si naroči takoj cenik in vzorce, da snozna njih kakovost Kavni nadomeslak s sladkorjem in dkorijo mešan, pralni prašek, snelio-dq;, vanifijin sladkor, pecilni prsi^fc, pravi (ai, milo za fcritfe, toateSno milo, pralno milo, nadomestek za Skreb, plavilo v steklenicah in krogli-cak, francosko žganje, cigaretni paoir, mak, kum* na, paprika, poper itd. Krtačo sa ribanje, kocke za Juho In gotaŠ, ItoSofoaija, grenka sol itd. itd. Naročite si kavnega nadomestka, dokler ie čas, ker v kratkem ne bode dobiti sladkorja ter s tem tudi kave ne. 2177 Zahtevajte cenik tekoj. "353
F1I5P ŠIBENIK,
IZDELKI „AORIA" ZAGUCa.
Pristen Hruiovec, Tropinovec, Brinovec, Slivovka,
te dobi pri 2251
tvrdki KHAM,
MIkloiiceva cesta S«
ee Uubljana.
VABILO
obini zbor
Okrajne posojilnice v Kobaridu
ki se bode vršil
dne 20. t. m. ob 3. url popoldne v posojilnicam prostorih s sledečim
ff^ONEVNfiM REDOM:"£8
1. Poročilo načelstva;
2. Potrditev letnega računa za leto
1915, 1916 in 1917;
3. Poročilo nadzorstva}
4. Volitev načelstva;
5. Volitev nadzorstva;
6. Dovolitev nagrad in podpor;
7. Razni predlogi.
Ako ne bo občni zbor sklepčen pif
prvem sklicanju, vršil se bo pol ure pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom drug občni zbor pri
vsaki udeležbi. 226b*
V Kobaridu, dne 6. maja 1918.
NačelstfUi
Ljubljanska kreditna banka v L
n Delnlžka gU.nlc« 10,000.000 fcr»w. m
6
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rexer»nl fondi okroglo 2,000.000 kron.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu. Gorici sedaj v Ljubljan' in Celju.
■:_■■ I    Slinili*   In  ■rnriaia   via  vrsta   vr&dnfkfif nifi iii
Sprejema
vloge  na knjižice  in  tekoži ražun
_____ proti ugodnemu obrestovanju. =~
Kupuje is prodaja vse vrste vrednostaib papirjev, financira i        dobave in dovoljuje tik pj?Ovi«a Cl i«     &   IčLJLr*? eliten
1CU
Delniški kapital 1 «0,200.000--. Bezerve „ 17,000.000
C. kr.
Stanje deo. tioe; na hran. kniižlce SI. okt 1917:
K 214,681.380-—.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala u Dunaj* — Ustanovljena 1864. topi larijU t[|-J|. PUra CEfta (f feffi MMLM hnrilil
UstanoTljena 1864. — 33 počnižnic
Preskrbo van je vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje densraih vlog  na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 34
Najkulantnejie izvrševan je kanala naročil na vseh tuzemsiclh m inozemskih mestih — Izplačevanje ku-
Ronov In izfrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih paoirjev, 1'stln, dragotin itd. pod lastni zaklepom itranke. - OpravllUče o. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih napirjev — Promese za vsa žreDinja. Izplačila la nakazila v 4 Tiari ko la ls Amerike
tlatmena In plamena pojasnila In nasveti o vaah v bančno atroko  .padajočih transakcijah vttkdar brezplačno. ^ns-Irso avke   Fro-notni banka Lnbl'ana.      Telefon stev. 41
Brivski pomočnik
dober delavec, aa sprsjme takoj. — Placa mesečno 80 kron, hrana in sta-novanje pri 2233 fjasr* M. Bukovcan, Postojna 73.
umeten, s saharinom osla)en• koncentriran, finega vonja, izdaten in stanoviten razpošiljam od 5 kg naprej po kg K 10.— po povzetju. Tudi malino v SOK. 2172
Adolf To se k, Praga-Vinogradi štev. 127417.
ZaveČje odjeme specialne ponudbe.
Uvedeni zastopniki se iščejo.
Vaaka dama naj čita
mojo velezanimivo navodilo o
modernem negovanju gmdlj.
Iskušen svet pri vpadlosti  ln pomanjkanju bnfnostl. — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Schanzalrasae 2. odd. 41.
vseh vrst za urade
društva, trgovce itd
UUJHUL
graver ln izdelova-telj kaačukoTin štampilij
tm Ser. i.
Mestno županstvo v KrSkem
razpisuje službo
2237
občinskega tajnika.
Prosilci morajo biti slovenskega in nemškega jezika popolnoma veSČi ter v tajniških poslih že izvežbanl. Nastop takoj. Tisti prosilci, kise pečajo z glasbo ali petjem, imajo prednost. Zglasiti se je do 20. t. m.
8 vinarjev
(za poštno dopisnico)
Vas stane moj katalog, ki se Vam pošlje na zahtevo zastonj.
Prva tovarna ur
JAN KONRAD,
c L kr. dvorni založnik v Mostu (Brflz) St 1957 (Češko). Nikljaste ali jeklen« anker-ure K 26.—, 28.—, 80.—, bela kovina (gloria srebro) gol-din ali jeklo remont, z dvojnim pokrovom K 35.—, 40.—, 50.—, 60.—, Budilke K 16.—, 18.—, 20.—. 3 letno jamstvo. PoSilja se po povzetju. Zamena dovoljena ali denar nazaj. 736
I DAMSKA* I
MESEČNA PREVEZA
zdravniško priporočena .Varuje pred prehlaje-Injem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Kompletna garnitura K 12"—, 18—f na leta trpežna B 24 — 30, najfinejša pa K 36.— ln K 42-— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat 40*—, 45*— K* Po-šiljatev diskretna. — Higijen. blaga trgovina 81. Potokv Dunaj, ft Stiegeno/aEse 15. 1199
F. Batiei
Gorica — Ljubljana Stolu m. It. 2-4. M1™ m. a
Jijoiina n metalna delavnica
Molka Id
sata Aokolna
t jttrs saaaafc
Šivalni m pisalni stroji,
gramofoni.
Električne žepne svetilke. Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za prsprodajeke.
Eann|te le domač izdni*^! to le
Emona
-pralni prašek
Dobiva so vsek prodajalnah 1 *
1
■
1
iz
Modni salon
6
Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1,
Priporoča za
I
G. F. Jurdsek
aglalevaleo   klavirjev   la  trgovao   z glaiblll
LJubljana, U/olfova ulica 12.
Edina  konces. tvrtaka  sa uglaievanja klavirja v in   harmonijev ter popravila vseh glasbil. Vsa ta dela isvrlujem stre* j kovno In ceno. Oiaibenlm Šolam ugla* luje Iskljulno le O. F. Jorašak.
Franc Jožefovn cesta 5
lfovo etforjeol fotograf čni atelje
= HELIOS ^=
apoclalitotoi 2085
poptretnedopisnicevškicniobliki
kakor tudi vsa fotografska dela na boljši? izvršena.
Proiiar. oglejte si razstavljene slike.
♦
slamnike m
e klobuke in čepice |
najnavejSih oblik B
za dame ln deklice I
PopraTfla se apralaauja. *
Žalni kloaki ledne f lalogl I
1 TT
nennnnnnssnn
TVRDKAVVANEK
aar krznarstvo ~ajs
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se letošnjo jesen ne bode prevzemala košuhorina v popravilo, torej prosim, da se ml popravilo izroči Čez poletje, 2171 Kozuhovina se sprejema čez poletje v shrambo.
Mirni Sark, Ljubljana
Hotel „pri MaliCu", sobe 25., 26. ■ II. nadstropje. ■
1 ■■■ 1
najnr Vedno zadnje novosti Vaj
dunajskih modelov.
Popravita se okusno In točno Izvršujejo, talni klobuki vedno v zalogi.
Mil
ja.iaatitta«.^ ZahtevatteHovemklceniki Priporočamo edino najboljše šivalne stroje tvrdke:
Jos. Peteline, w»a
poleg  frančiškanskega  mosta, leve« 3. klin nb vodi.
Največja in edina zaloga Šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
V zalogi igle, olje, ter deli za razne stroje. „ uta. jrill1l
Dostavite« atrofav tako! I   Pouk v vexea|u brezplačen I
Blago
pobarvano
Staro in po-nošeno blago
za obleke je v ceni tako poskočilo, da si ga morejo omisliti le najpremožnejši sloji.
nadomesti no vo. Včasih že
zavrženo blago, pobarvano črno, K-f-entA n\aTš#*k ■
modro, rdeče, rjavo   itd. izgleda ef%%av nV IIVv Wt
Podpisana tvrdka se priporoča v to svrho z zagotovilom, da bo cenjeno občinstvo kar najbolje zadovoljila.
Prva in največja parna barvarna in ke*
milna Čistilnica
Josip Reich, Ljubljana.
Tovarna: Poljanski nasip itev. 4. Podružnica: Selenburgova ulica Stev. 3.
aaar Peltn. naredi. .. talno livrluj.jo. "n
hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiil
Vutkovicava  | POZOR i vmžkowi<*w«
„Kuba kava** nadomestilo
MILKA"
ft
„MIIKASOPUIIN" sneino beli lug „MILKA" Kristal vanilin-sladkor ..MILKA" praSek za peko.
Dliave, poior, paertka, olmet Sleti b-p., plment, kllnekl, keofce a« lati« la aelel, raakl dali, milo za brijenje, lletno milo« •.•»*»! In vsa druga kolonllalaa roba dobi edino po najnižji* dnevnih cenah pri aolidnl In znani tvrdkl
aar gjorgje vuckovic -na
Prva sanrebika Importne In ekspertna ageaturno nomlsljonelne trgovina Nt tovarna „NILKA" proizvodov o eklacsilCer* na debelo
-=  ZAGREB, Nlkollćeva 9. ==-
Zahtevajte cenike 1 1161 Dokler Je zaloga!
Hi prodajalka
mešane stroke, zmožna event tudi začasno, samostojno voditi trgovino, se sprejme, lstotam SO smeime tudi netnka. Ponudbe pod „Solidna In poštena 2164" na upravništvo »Slov.
Narodac. • 2164
Karel finharl
urar
Ljubljana, Marile Terezije cesta št. 7.
Zaloga vseh vrst žepnih nr, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih In kuhinjskih ur. budilk
Klklfsste to na aro, aro v zapeat Bičan  s   rseljerlai sesalnikom II brss ajsfa, zaloga srsbrnlh ln nlkljastlh nr „0ne ga41 po najnižjih cenah, 131 Popravila se izvrSujejo najbolje.
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (cekarje) w predpražnike, "*a
slamnate Solne priporočim
gosp. trgovcem za obila naročila
FRAN (ERAR,
tovarna slamnikov vStobu
poŠta Domisle pri LJubljani.
ZT-FISi
Vse v unlformsko
spadajoče predmete en gros globoko pod dnevnimi cenami
Rudolf Bodenmiiller,
Ljubljana, Stari trg št 8.
svete trgov no z velikim skladištem msnnf aktnr* ne in mešane stroke za Iako ugodne cene.
Ustmene ponudbe na 2026
Vilim Pick, Zagreb,
Savska cesta 68.
Nudimo
za takojšnjo dobavo s skladišča na Dunaju ali v Budapesti
RT oca 97—88% v Ve
na cele vagone po 22 K za kg na pol vagona po 13 K » » pri manjšem odlemu 24 K » » pri poStni poSiliatvi s poStnino ▼red 15 K kg 2098
VaterlinSlache Handels- and
Verkehra-A g. Bndapeal, V.t
Staaje vlog koncem novembra 1917 ca. K a09f707.065a70.
Podružnica v Ljubljani
Češka industrijalca banka
eiavnloa K 40,000.000-
Stritarjeva
ulica It. 9,
Financiranje uojaških dobau
Kredite zo aprouizačnc nakupe,
Vsakovrstne bančne transakcije.
Srečke e. kr. avstr. razredne loterije.
Nakazila vojnim njatnlkom.
71
4978
6
L6D