Leto LXX. St. 2ji Ćcna Biii 1.- * ^^^^^^^^ ^^^^^^^^^* ^^^^^^ 1HV ^I^^HIH^B ^HH^B v^B ^B^^B^^^ mHHBHH^^P r^HI^^P ^HHHi ^^v ^HHHi SHHiB ^^^^B ^^^^^^ ^^a^^a^a^a^^ tznaja FsaM dao popoJđM» lzvsemftl o*0*0« tD prunl*«. — Io»nrat1 do SU peUt vrst a Din 2, do 100 vnt ft Dts 240, od 100 do 800 ml I Dio S, v«eji inserati petit vrsta OId 4.—* Popust po dogovora, lii—itni (Uveli potbe}. — „SlovenaJd Narod* v. [^ mesećno v Jugoslaviji OId 12-—. sa laoaenutvo Dio 25«—. Rofroptal ae o« vrać&jo. UBEUNUTVO IM OPBAVMlsTVO LJUBLJANA, &Mfljev» ulica tt. * Tatafon: 31-22. 81-23, 81*24. «-23 In 31-26 Podružnica: MARIBOR, 8troasroayer]eva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon ftt. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva uUca 1, telefon At. 65; podružnica uprava: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Poitna hranllsica v Ljubljani St. 10351 Čuvajte Jugoslauijo! Ljubljana, 9. okt. Na današnji dan pred tremi leti je padcl Viteški kralj Aleksander L, Zedi-nitelj, v franeoskem Marseju kot žrtev plaćane zločinske tolpe. Ves svet je pre-(resla vest o smrti jugoslovenskega kra-Jja in ves jugoslovenski narod je one-mel v globoki žalosti. Nepozahni so prizori, ki so se nudili ob pogrebu kralja Zedinitelja. I soda je k tragični a tuđi herojski preteklosti jugoslovenskega naroda pridejala novo pretresljivo po-^lavje. Narodu se je trgalo srce od žalosti in tuge, toda poguma in samoza-esti ni izgubil ob strašnem udarcu. i'ne 9. oktobra leta 1934. so se vsi Srbi, Hrvati in Slovenci sele zavedli veličine in pomembnosti kraljevega dela in pri-j-adevanja svojega najvišjega poglavar-ja. Na ta dan pred tremi leti je bilo ne-nadoma vsem jasno, da je kralj dal življenje za zedinjeno Jugoslavijo in za bo-doftiost njenega naroda. Zivlj?;ijc narodov je kakor življenje posameznikov; čudovita prepletenost veselih in žalostnih, velikih in majhnih, tragičnih in radostnih dogodkov. Živ-I jonska sposobnost in moč posameznika in narodov se pa izkaže ob doživljenih katastrofah. Kosovska katastrofa ni Mrla junaške Srbe, temveč jih je še te->neje 7Hružila v nepremagljivo celoto z eno voljo in eno mislijo na obračun in osvobojenjc. Tuđi marsejska katastrofa ni omalodušila našega naroda, marveč mu je odprla oči, da je zagledal nevar-nost in v zavest mu je prišlo, kdo je njegov sovražnik. Samo dve besedi umi-rajočega kralja sta narodu razodeli, kaj naj mu bo najdragocenejše in po kateri poti naj gre v lepšo bodočnost: »Č uvajte Jugoslavijo!« Znane so junaške borbe pokojnega kralja Zedinitelja za osvobojenje Srbov, Hrvatov in Slovencev ramo ob rami s kladivarji — dobrovoljci. Po svetovnem klanju je bilo uresničeno hrepenenje 'ajboljših sinov naroda s kraljem Aleksandrom na čelu. Začela se je nova doba osvobojenega naroda v osvobojeni državi. Demokratični kralj Aleksander je izročil oblast predstavnikom ljudstva v dobri veri, da se bodo vsi zavedali velike odgovornosti za sedanjost in bodočnost s strahotnimi žrtvami priborjene nove državne tvorbe. Velik je bil kralj in velika je bila vojska, s katero je pri-boril svobodo, toda majhni so bili mno-gi od tistzh. ki jim je zaupal graditev nove narodne in državne zajednice. Veliki nalogi majhni Ijudje nišo bili kos. Kralj se je moral odločiti. Dne 6. januarja leta 1929. je bil tišti dan v zgodovini našega naroda, ko je kralj od-ločno obsodil vse, ki so začeli podirati, kar je bilo s krvjo pridobljeno in zgra-jeno. Zopet in zadnjič je pokazal narodu edino pravilno in možno pot v bodočnost. Sovražniki jugoslovenske države so spoznali, da se je začela borba na življenje in smrt za veliko jugosloven-sko idejo. Najeli so zločince za umor nositelja te ideje, toda ideja je postala že kri in meso v narodu in s smrtjo kralja Zedinitelja ni umrla. Zgodovina nam dokazuje, da nastane-jo nove narodne zajednice po velikih potresih. Kakor novi studenčki zažubo-rijo na dan osvobojeni narodi, ki jih je vodila misel svobode do junaške zma-ge. Samo velika misel ali ideja more združiti narod v celoto, ki je sposobna za osvobodilni boj. Po zmagi more pa zopet samo velika ideja združiti osvobo-jene državljane v zajednico, ki je sposobna na osvobojenih tleh zgraditi svo-bođno državo in narodno kulturo. No- silec in tvorec take ideje za osvobojene Jugoslovane je bil pokojni kralj Aleksander. Zanjo je dal tuđi svoje življenje. Zgodovina nam tuđi pove, kaj se zgodi z narodi, ki jih skupna narodna in državna ideja ne združuje od generacije do generacije. Taki narodi prej ali slej propadejc kot plen narodov, ki so postavili materjalno in duhovno močni, ker je bila volja vseh stotisočev njih po-sameznikov združena v eni zajednički volji. Bodočnost našega naroda je v jugo-slovenski volji. »Glejte, tu je delo /a vse volje sedanje in prihodnjih gene-racij, tu je rešitev in tu je bodočnost!« je rekel umirajoči kralj, ko je zašepetal: »Čuvajte Jugoslavijo!« Vsebina teh besed je za nas vse narodna vrednota, ki bo živela v srcih vseh sinov in hčera naroda, dokler ne bo v celoti meso in kri v političnem. »40-spodarskem in kulturnem življenju Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na danasnjo žalostno obletnico pa nam lajša tugo misel na mlađega kralja Petra II., ki bo prevzel dediščino svojega velikega očeta in dogradil, kar Aleksandru Zedinitelju ni h»lo usoi^no dograditi. Ves jugoslovenski narod pa se tuđi zaveda, da čuva sebe in svojo bodočnost, če verno izpolnjuje oporuke velikega kralja Zedinitelja. Ljubljana ob tretji obletnici kraljeve imrtl Ljubljena. 9. oktobra Tu
  • tretji oMetnici muČeniske smrti Viteškcga kralja Ah\Wndr-a I. Zedinitelja .se je Ljubljana odela v pU» oko žalost. Že unovi to z vseh javoih in zasebnih pr*-Iopij zaplapolale crne zastave ali pa državne tro-bojV'e na l>ol drojra. V č^olah *o se vršile žalne ^pominiske svečanosti, z Iružene s eer-kvenimt opravili v eeikvah in kapeiih. <~>b 10. dopoldne so trgovci zagrli trgovine in lokale, v ttolniri )2 škof dr. Gre:orij Rož-nian v violičastem ornatu in oh številni aslutenei opravil žalne obio'e. Svečani službi božji eo prisostvovali l»an d: Na'iaien s pOiibanom ić z or>6iri8kimi Kvp'niki. /;istopan je bi] skora) ves konzularni zbor. zatNioimiki univ^erze ter razjiih drž.jvni»i in rv.moupT'avnih oblasM. korpora« ij in dru-štcv. mnojro oficirjev, uradr.ikov itd. Pre 1 >+olnii'0 je totali častr>;i vrja-k-i četa v I oJTij opremi in ^ polkovno zastavo na če'fu. t;»m je Mla tu
  • Ua v:o% a. Ko 60 pre lstavniki oblasti zapustili cerkev, je Oeta od lal:i Čast no **alvo. Ab jk>1 11. je v pravoslavni cerkvi opravil prota Ruiimir najpre) U>j:o>l:r/enje. ob 11. pi svečan pa:a^to>, k! t^o mu prav tako prir-ostvovali najojlitnej^i pic-Ut1. vn'ki oblasti. Pred Narodnim domom je bila postavljena četa vojakov z .jrodl*) ilravcike divizije na Mu. Zalna svečanost pe je vršila dof>3ldne tuno lert e čh> bile na ^imnazijah. 5ole;ka mladina se je ndelež:La po\"sod v le-pem številu bolskih niaš in molitev za pokojnim kralj-Mii. Ražen cerkvenih slovesno-sti so bile tud i številne proslave po šolah. Le kjer -o ravnateljstva šol zvedela pre-pozno. kakšen značaj naj i majo s{X)iiiinske proslave, ni^o priredila bolskih proslav. Cerkveni obredi v cerkvi t=v. Cirila in Metoda t^o napravili na diia^vo III. realne gimnazije posebno mo^očen vtis; vee nio-lilve so bile v sloven^kem jeziku. Verouči-tel] je ^ovoril o pokojnem kralju zelo toplo in z iskrenimi besedami je budil lju-b?zc:» za mlađega kralja. Za klasično jjimnaziio je bilo eerkveno opravilo pb 8. in ob 9. pri k^ižankah in v šol>ki kapeli, nakar «sta bili bolski proslavi — ločeno fo razrelih —. Ciovorili so raz-redniki in dijaki. Prva držiivna realna gimnazija je imela eerkveno opravilo pri Sv. Jakobu, nakar sta tili proslavi, posebej za dijake višjih razredov in posebej nižjih razr^dov v šolski telovadnici in avli. (»o-vorila tta dva dijaka, ol> zaključku e-o pa dijaki zapeli državno himno. II. državna realna gimnazija je imela tuđi lepi šolski proslavi v telovadnici, cerkvenih obredov po se pa dijaki udeležili pri sv. Jožefu. Četrtstoletnica balkanske vojne Četrt stoletja je danes. odkar je mala kraljevina Crna gora kot prva izmeti držav Balkanske zveze napovedala TurCiji vojno. N'jcj so v kratkih prcsledkih sledile z vojno napovedio ostale članice Balkanske zve-ze, Srbija, Bolgarija in CIrčija. ^t;ri kričan-ske drž-ave na Balkanu so posegle po orož-ju da osvobode svoje pod osmanskim jarmom trpece brate Vo na napoved je pre-scnettla vso Evropo. Turčija je veljala ta-krat kljub notorični notranji oslabelosti še vedno kot prvo vrstna vojaška sili, ki lahko z uspehom odoleva vsem zuaanjim napadom Zato so bib evropski državniki in diplomati prepričani, da bo vojna končala v najkraj^em času s popolnim porazom kršćanskih drž^v in s silnim ojajenjem sicer že trhlega tur>kega carstva \' tem trdnem prepričanju. da bodo tn slovanske države, Srbija, Bolgarija in Crna gora v krvavi igri potolčene in poražene, kar jih bo tento-rialno in moralno tako oslabilo, da ne bodo već sposobne zj nobeno nadiljnjo akcijo, je evropske državnike napotilo, da nišo resno ničesar storili. da bi prcprcčili cjrozeće prelivan c krvi Tuđi Slovani sami, ki «o bili s svojimi ^impatij^mi ud'očno na strani dr/av Ba'kanske zveze. a so bili ven-darle mo:no pod vplivom evropskcq:i jav-netja rnnenja s<; sprva zrli s strahom in v trepetu na krvavi ples. ki se je pripravljal na Balkanu. Ko p3i so jele prihajafi vesti o zmagovi-tem prodiranju balkanskih zaveznikov na tursko o/em!je, o sijajnth /magah srbskih in bolgarskih arrruad pri Kuma-uvu in Bi-tolju, pri Lo7enj*raclu in Liile B'-irgđsu. se je zlasti avstriiskim Slovanom odvulil kamen od srca. Z z-aupanjem in ž:vo vero so sedaj zrli na razvoj dogodkov m z nem>-pisnim navdušenjem a tuđi s poiiosom na svoje brate so spremla'i jura^ke p^dvi^e slevanskih vojsk. ki so hi*ele od usptha do uspeha, od zmage do zniage i'i v neverjet-no kratkem Času v herojskem zaletu že stale pred vrati turske prestoinice — Carigrada Ves slovansk5 iug, posebno pa še Slovenija, je takrat p!aval v m^riu navdušenja, rados'i in ponosa. Khub prepovedi so se po mestih, trgih in vaseh zmagoslavno razie-fja'e himne treh z vojno slavo ovenCa^'h slovenskih drzav, »Bože pravde«-, »^umi Marica« in Onam". onamo« tn med zvuki teh himen ie vse. kar je bi'o narodno, tekmova-valo, da pr'lož^ svoj obol za »Rdeči križ balkanskih držav« ki je Lil tak rat osnovan v Liublvani Plamteč poziv na v^e Slovence in Slovenke za pmrjevke ie takrat obiavil »Slovensk; narod* In v tem pozivu je bi!o p;&ano: »Na Balkanu eme svo'o strašno pe>em topovi in slovanska kri se lij« v po-tokih. Zii svohodo za^»rir:h in trpečih bratov se bori tisoč in tisoč jugoslovensVih ju-nakov, na po!>u s.ave pa bodo oblež-ale he-katombe ranjenih borcev »za krs* častni i slobodu z'atnu« Usodo teh ublažiti, jim o;aj.".iti trp!jenje. je nalega vsakega ćlove-koljuba, je sveta dolžnost zlasti tistih. ki jih spajajo z žrtvami osvobodilne vojne vezi krvi in jezika. Bratje naši so to in bratski smo jih vsikdar ljubili v drevib sreče. >Cesre:-a je sedaj njih družica, beda njih tovarišica. Čas je sedaj, da iim dejansko pokažemo svojo bratsko ljubav in da po-magamo otirati bratske solzc. Zato pozi-varoo v«e Slovence, ki »o dobre volje, brez razlilce stanu in prepruania, naj polože svoj obol na oltar bratske ljubczni in človeko-ljubja. Mladina slovenska, spominjaj se, da se hore bratje na Balkanu tuđi za tvoje ideale, Slovenka, zamisli se v položaj svojih sestra na Balkanu, ki so poslale svoje očete, može in brate v krvavo borbo brez nade. da se vme.o Še kdaj — ter pojdi in stori. kar ti veleva člove-Jco čustvo in kar ti govori zlato srce slovensko!« Ta apel, to prošnjo na dobra in plemenita srca so objavili rade vo'ie vsi slovenski listi z izjemo dveh v Ljubljani, ki jih pa-j ni treba imenovati. Odziv na to prošnjo je bil presenet-Ijiv. V par dneh je bilo zbranih 150.000 zlatih kron, velika množina perila, obvez, obleke, zdravil in živil. V&e je bilo poslano ranjenim bratom v Srbijo. Bolgarijo in Crno goro. Na samo en poziv »RdeČega križa« v »Slovenskem narodu« se je javilo 20 slovenskih zdravnikov, samih nacionalnih mož, da gredo v samaritansko službo na Balkan. Odšli so tja pod vodstvom pokojnih dr. Sia'merja in dr. Oražna. Bili so to sami Soko'i. Zavedajo? se svoje nacionalne dolžnosti, so opravljali svoj človekoljubni pose! brz/, v«ake n-agrade in pđ v ponosni zavesti, da so pomakli trpečemu bratu — junaku . . . Mladiva je trumoma h:te!a, da se prijavi med dobn>\ ol'ce v srbsku, bol-garsko in crnogorsko vojsko, tod^ na meji so jih vraćale avstrij&ke in ogiske straže, d-a se je sam > pesčici posrećilo priti preko mcie in doseči svoj cilj M?d tem so jur.a.-kc srbske m bolgarske vojske opravile svoj posel. V dobrih Jveh rnerecih e biU vsa evropska Turčija ražen trdnjave Odnn v zavezniških rokah in ob Cataldži je stala junaška botgarska vojska gro/eč. da v nezad'žar.ern na^koku zavzame zadn'o turŠ.kt> postojanko v Evropi — pre-stolnico Istcmbul Turci ja. po tolikih po-razih nemoJra. da bi se mogla še dalje braniti, je prosila za premirje. meseca marca leta 1913. pa ko so Bolg-in in Srbi končno l osvojili še zadnje nje. o oporišče Odnn, tuđi za m;r. Kvrop-j je v silnem nresenećenju strmela, ker so se vojni đogodlci razvili docela dru-sjače, kakor ie ona pričakovala. Njeno nre-seneCenje rad. nepnčakovanega poraza Tur-čije e bi!o tak<» ve'iko, da ni bila trenutno sposobna za nobeno odlocio akcijo. Zato ni zastopila poti razvoju dogodkov in re-siijnirano prepusti1^ Turčijo njeni usodi. Slovansk: jug pa se je takrat kopal v zmagoslavju s&j s*a združena brata Srb in Bolfiir brez ♦uje pomoći, oprta zgolj naše, zadala smrtni udarec mogočnemu osman-skrmu carstvu »n napravila konce petstolet-nemu tur^kemu gospostvu na Balkanu Takrat se 'e m admj jela trkati na prsa ponosno klicač »JufO«loven sem, kdo je več!?« Val nacionalne zavest* in rmrodnega ponosa je zajel ves slovanski jug in pojavila se je že podzavestna slutnja, da priđe skoro za Turci o na vrsto tuđi Av&tro-Ogr-ska, ta drtig& vekovna tlajiteljica slovanske-ga življa Ip m'-adiita nacionalna miadina se je pripravljala, skrbno in sistematično prinravlja'a. Jela je minirati temelje habsburške tvorbe, dokler ie ni tako temeljito podminirala. da se je zrušila Toda ali bi bilo to rnogoče. ako bi ne bilo balkanske vo ne, ako bi ne bili vojni dogodki na Balkanu narodno zavest mlajše generacije na slovanskem jugu tako Aogočno dvignili, da >j« bila sposobna' za vsako žrtev in vse po- dvigc, ki jth je zatevala osvoboditev izpod avstro-ogrskega jarma?l 12. P. Spremembe v diplomatski službi Beograd, 9. oktobra A A. V imenu Nj. Vol. kralja Petra II. e^o z ukazom kraljevca namestništva imenovani: Dragan Pozo vic, svetnik v 4-2, v zuna-njem mini^trotvu, za generalnega konzula v 4-2 v Solunu; Radovan Petrovic, evetnik v 4-2 pri poslani^tvu v Pra^ji, za »vetnika v 4-2 pri poklanistvu v BukareMi; Vladimir Rvbaf, svetr.ik v 4-2 v zunanjem ministr-stvu, za evetnka v 4-2 pri poslaništvu v NVa^hinctonu; To lor Ristić, tajnik 5 skupine pri poJan!štvu v Stockholmu, za svet-nika 4-2 v ištpin no^lanLstvu; Milivoje dav-rilović, tajnik v 5. skup. pri [>oslaništvu v Rimu, za tajnika v isti skupini v zunanj?m miniđtr^tvu; VukaŠin Sećero>vić, tajnik v 5 pri zunaujem m'nistrstvu za tajnika v 5. ^kup. pri po?laniStvu v Rimu; Vojislav Rz-dovanović, tajnik v 6. e>kup. pri poslani-štvu v Londonu, za tajnika v 0. skup. v zu-r.anjem niinl--trst\u; Veljko Milenković, tn i nik v 6. skup. v zunanjem ministnstvu za Jajnika v 6. ski:r. pri poManistvu v Londonu; Lju! Ha ViSacki, tajnik v 6. skupini zunanieira ministr^tva 7a tajnika v 6. skup. pri po^lani^tvu v Ar.kari in Nikola Peraik', tajnik v 7. i-kun. pri poslanstvu v Washin^-tonu, za tajnika v 6. skup. v zunanjem ini-ui -tr^Ivu. Senzacionalna afsra v Belgiji Bruselj. 9. oktobra A A. Nation Bel«»ei: poroi-a, iia je goljuf Barmatt izjavil pred državnim tožikem, da je pred prevaro v belgijski Narodni tanki, kjer je poneveril 32 milijonov be!«ijskih frankov, imel zveze z bivšim podguv^rnerjem Narodne banke, tedunjim ministrskini predseJnikom Van Zeelandom. Policija je spričo te ovad-be znova prei^kala vse prostore in vse li-^t:ne Naiodne banke ter j? pri tej priliki generalni inspektor Pir^hul obtožil ves upravni odbor banke, torej ijuvernerja in bivšega poiiguvernerja in sedanje^a mini-str^ke^a pr^isednika Van Zeelanda, da «ta vzdrževala Barmatta navzlic enersflčniin protestom banenih strokovnih oddelkov, ki so upravni odbor pravočasno obve>5tili o pravih nakanah Barmatta. Položaj na Kitajsken? san*haj. 9. oktobra. Okoli ^an'jhaja ee vedijo ogorčeni boji, vendar ražen na de*-nem krilu Japonci ni^o mo^li nik jer napredovati, ker se kitajsk? čete prav krepko branijo. Ponoći je prišlo do topnižkejja dvo boja med japoiuskimi ladjami in kitajskimi bai^rijami rri Pountungu. S kitajv-ke »trani izjavljajo, da so kitajske tete z največjim uspeho:n obstrcljevale japon-ke fostojanke ;ri Siuni-?nu Protiletal^ki topovi *o sestre-lili tri iaponska letala. Vlada je razrešila dolžnoati generala f'aujjreninga, bivšega pred«ednika občine v Tiencinu in bivšega poveljnika :^8. divizije, ter 5e neke g?nerale in oficir je, ki eo ob-tožeoi, da nišo v redu izvrSevali svojkh funkcij. (politični oQ$o\nl& Ivan Ctmkar v tuči „Katollčhega Tjednika" Znano je, da si naši kleriknlci svoje Ivana Cankarja, dasi ves svet vv, Ja ni bil nikdar, tuđi ne tik pred svojo smrtfo, so- , misljenik tište stranke, ki se je svoje dni imenovala SLS. Zato je značilno in ob-enem poučno, kako sodi a Ivanu C^ankur-ju »Katolički tjednik«, &lasilo s.trajevske-ga nađškofa dr. Ivanu Surića. Pred kratkim je sarajevsko gtedittisče. uprizitrilo C^an-knrjevo dramo »Kralj na Retajno\~i«. Z \*€^ likim uspehom. Oceno o drumi je priobčil tuđi »Katolički tjednik«. V tej oceni čitamo med drugim: »\'se je v drami bolno, cinično, v oči bijoče podcrtano, samo da se gledalcem ogabi vera, burzujska pravica in zubitost vaši. Pijančevanje je potencirano, saj zlusti župnik v \'seh treh deja-njih samo Ire in pije in hvali »katoliškegu mož a« Jožefa Kantnrjj. (-anktir je to sitni namenoma poudaril, ker je bil nepomirljiv protivnik katoliske vere in slovenske du-hoi'ščine, a to pot je sarajevsko gledolisče to »mizerijo« — katoliske cerkve prvega predsta\'niku — duhovnika posebno podcrtalo. Semara vse v stilu trenutne borbe proti konkordatu!? . . . Sedolžnega Berno-tu od\-edejo uklenjene£a, ubijalec, dvakrat-ni ubijalec in \wečkratni moralni morilec kliče s put osom, da je treba stopati preko mrtvih trupel in vre/t? kr\'i k svojemu cilju, to je nuuk in morala te predstave. . . Slovenci so že dtn-no očitali Cankarju, da on i/.nuša na »gledališke deske« same tipe prostitucije in pijanče\*anja% kakor da je to jedro Složnije. Te* so s\*oječusno tuđi liberalni Slovenci očitali Cankarju. u velika većina Slovenije se je uprla takemu pred' stavljanju i*ere in moralne vrednosti slo-venskega naroda. . . Katoliška cerkev in njena duhovSčina ništa nikjer boij crno kakor tu predstavljena, ker župniku »smrdi hiša po fcrviV Jožefu Kantorjat ali on pije s »katoličkim možem,, bodočim poslart-cemte .. . Tako sodbo in ohsodbo izreka organ sarajevskega nadškofa »Katolički tjednike o Ivanu Cankarju, o katerem pravi, da je »bil nepomirljiv prt*ti\Ttik kato-Hške vere in slcrvenske duho\'ščine.« Serice, zato kriče in vpijejo, kakor iz enega f*r/a: Cankar je naš, samo naš! Ali se je potem čuditi, dt si svoje nedolžnega Gregorčiča tn da s& gajo že ćelo po piscu satire »4000* — c/r, Ivanu Ta\"čarju!? Zopet komasacija občin Predvčerajšnjim je objavit »Stovenec* uredbo ministra notranjih del dr. KoroSca, s kctero se odreja nova prekomasaclja ite* vilnih občin v dravski banminl. S to komasacijo so v dravski banovini tzginiti zadnji sledm*i mestnih in trških občin. Od-slej borno imeli v» Sto\teni]i samo ie kmetske občine. Novu Jugoslavija? Z ozirum na snujoCi ^ spor azuri med dr. Mačkom in srbijansko združeno opozicijo objavljajo praški »\arodni listy« daljši članek o političnem položaju v Jugoslaviji in izvajajo ob zaključku članka: »Program (drža\Tie preureditve) je mogo-če izvesti samo potom evolucije, nikakor pa ne potom \Jadnih uredb ali potom re-volucionamega rušenja sedanjega stanja. Rorbe za oblast ne smejo torej voditi eni sumo zato, da bi prišli na vlado, a drugi samo zato, da bi strmoglavili danasnjo vlm-davino, marveč to mora biti borba, ki ne bo izgubila iz vida jugostovenski narodni ideal: očuvanje držuvnega in narodnega edinstva ob polnem spostovanju narx>dnih interesov in pokrajinskih pravic. STo\*a Jn-gosla\-ija mora biti zgruiena na temelju dY-žuvnega edinstva, nikakor pa ne po vzortl avstro-ogrske federacije, v kateri ni bilo enotnega držo\rnega patriotizma, mar\*eč vseskozi samo sredobežne partikularne nacionalne sile. Ako bo tuko, bo nucionulnm jugoslovenska ideja trečno (»životvorjena.m — Kdo ve, če se bodo »sporazumasi« ra\^ nali po nalelih, ki jih smatra pisec članka v »\arodnih tistih« za ona, katerih izvedba} bi lahko z&gotovila Jugvslariji srečncjh$ bodečnest?! Ključ h Evropi Ctškoilovaška republika igra v medna-rodni poiitiki velevažno \iogo. Tega se za-vedajo njeni prijatelji in njeni sovražniki. Zato se trudit a Franci ja in Anglija, da bi Čekkoslovasko čim tebi!i/a-cija je povsem propadla. Prosto vuljcev je bilo malo, za velike ideale smo se navduše-vali le po gostilnah in raznih romantičnih manifestacijah, kakor pae znamo Slovenci. V Avstriji je po prevratu grozila nevar-Tiost socialnih prevratov — odnosno me-ŠČani so se jih vsai bali — in me^eanstvo bi na Koro*kem ćelo pozdravilo prihod ka-teregakoii discipliniranega vojaštva, kar kaže najbolje že posebna deputacija Nem-cev 9. decembra 1918 pri narodni vladi. Ponudili so ji sodne okraje Žele/no kapljo. Dobrloves. Borovi je in Pliberk. Vlada je to ponudbo odbila in zahtevala vso slovensko Kon»>kn. a tuđi precej /e povsem ponemčenih krajev. Tada narodna vlada ni bila sposobna niti skleniti z Ncmci pre-inirja in dolomiti demarkacijske <*rte Kon-čno so se koroški Nemci opogumili. Nem-ski prostovoljci so napadb' 31. decembra slabe slovenske vojaške nddelkc in zasedH skoraj vse ozemlje severno od Drave. Po tem uspehu so Nemci prnudili premirje. V Gradcu sn bila pogajanja Na Dunaju je tedaj še poslovala posebna arncriSka komisija, ki so io Nemci znali pridobiti /ase. Kot razsodnik je ameriški major Miles pred-ložil v Gradcu /astopnikom naše vlade in Avstrijcem nacrt poumlbe, ki bi naj veljala do definitivne odlootvc pariške mirovne konference. Zastopniki naše vi-^dc nišo bili zadovoljni s poglomu prepustiti ponudbn centralni vladi. ZMAGOVITA OFENZIVA SRRSKF VOJSKE Dravska divizijska oblast je po nalogu Tninistrstva dobro in hitro pripravila ofenzivo. 2e 6. junija je naša vojska zasedla Celovec in prodrla na Gosposvetsko polje. Avstrija je pa že d\a dni prei prosila z^i premirje. Pogajanja so se razdrla Avstrij-ci so na mirovni konferenci s pomočjo lta-lijanov znali prepričati zastopnike drugih v£ %aćek ^xu0t n*i» olenziva. ODLOCI NAJ PLEBISaT Mirovna konferencft je končno sklcnila plebiscit za slovenski del Koroikc. Pritnati je treba, da so se motje deielae vltde za-vedali, kakšne nevamost lahko pomeni plebiscit; vlada si je po svoji mirovni delegaciji prizadevala, da bi ne priMo do plebiscita in naj bi mirovn« konferenca sama doloćila državno racjo glede na narodnost-no mejo. Toda plebiscita ni bilo mogoće preprečiti; večja nesreua k pa bila. da je bilo določeno tako veliko plebiscitno ozemlje, Česar smo bili zopet sami krivi, ker smo zahtevali bodovo drža\-no mejo daleč onkraj Celovca. Čim delj se je plebiscitni teritorij raztceal na sever, tem večja je bila nevarnost, da bo većina glasov oddanih za Avstrijo. Na plebiscitnem ozemlju, v skupini A. je bilo po avstrijskem uradnem štetiu 1. 1910 49.000 prebivalcev s slovenskim občevalnim jezikom (68.6%). Nemci so ćelo sami priznavali, da je Slovencev še v*6 kakor jih je prigla^enih ljudi s slovenskim občeval-nim jez-ikom. Po štetju slovenskih cerkve-nih oblasti je bilo v coni A 68.000 Slovencev in samo 4000 Nemcev. Zato so tuđi Slovenci zahtevali zase Celovec kot upravno gospodarsko središče celovške kotline. Po uradnem štetju je bilo izmed 28.958 prebivalcev 25.582 Nemcev po občevalnem jeziku, po slovenskem štetju jih je pa bilo samo 20.5^2 in 6.761 Slovencev. Na vsem ozemlju. razdeljenem v coni A in B je bilo po objektivnih narodnostnih znakih 1. 1910 °0.000 Slovencev (71°'o), po uradnem štetju — pri čemu je bil kriterij občevalni jezik, — pa je bilo samo 43°/o Slovencev. Upošte-vati je seveda treba, da je po 1. 1910 po-nemčevanje še napredovalo. Glede na razvoj ponemčevanja v prejšnjih desetletjih nekateri računajo, da bi Slovenci od 1. 1910 do plebiscita vendar ne mogli izgubiti kakor 10°'o š-tevila prebivalstva in bi torej morali imeti še veliko većino in sicer bi jih bilo 81.000 ali 64% NA PLEBISCIT SE NISMO DOVOLJ PRIPRAVILI Nismo se mogli sprijazniti s stvarnostjo, ker se nam je plebiscit na Koroškem zdel krivica. S tem si pač najlažje razlagamo, /akaj se nismo zaćeli smotrno in odločno pripravljali na plebiscit, ko ni bilo već dru-gega izho4a. Avstnjci to se pa lotili veliko-potezne propagande, ki le bila tuđi učinkovita, ko so te n. pr. »klicevtiH na to. da bodo Korosci morali služiti vojaščino — ki je je bil vsak tako s»it neposredno no vojni —, če bodo glasovali za Jugoslavijo in da bodo izgubiti Celovec kot pomembno gospodarsko središče. ako ozemlje južno od Celovca (meja plebiscitnih con je tekla tik ob Celovcu) pripade Jugoslaviji. Ražen tega so Nemci trkali n-a lokalni patriotizem KoroScev, Češ da mora ostati Koro^ka ne-razdeljena. Obljubljali so Korošcem spk>-šni napredek v kulturni državi in pri tem so se zgražali nad Balkanom. Vse to je mogočno vplivak) pri nacionalno mlačnih KoroŠcih. Kljub vsemu temu je treb*a priznati, da je bil izid glasovanja za Slovence časten. Za Jugoslavijo je glasovalo 15 279 volilcev ali 41°/o. za Avstriio pa 22.025 (59^r). Kako tlsodno je biln za nas, da se je plebiscitno ozemlje raztezalo tako daleč na sever. se kaže najbolje i/ tega, da je bila na jugu oddana većina glasov za Jugoslavijo. Velika napaka je bila tuđi, da naša vlada ni uvedla slovenske uprave v slovenskem delu Kuroške. ko bi jo lahko. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi, ker nismo bili pripravljeni na plebiscit. si- VFDNO DRŽIMO ROKE KRIŽEM Po plebiscitu je bilo Nemcem ra/naro-dovalno delo olajšano Zdi se, da tuđi zdaj, 17 let no nesrečnem plebiscitu, gledamo naivno na Koroško in da se ne moremo znajti kakor se nismo mogli ob plebiscitu. Nemci delajo tako rekoč s polno paro, mi pa kvečjemu ugotavljamo, kako silne krivice se gode naši manjštni na Koros.kem. Za praktično in odločno delo Še vedno ni-mamo smisla In še vedno nimamo r.obene-g-a programa za bodočnost Sentimentalno sanjarimo, da se bc vse samo od sebe popravilo in da se morn razvijati po naših pobožnih željah. Ce bi nam kdo očita! pasivnost, bi bil silno užaljcm, kakor smo. če nam kdo upa povedati v obraz, d-a smo sami krivi nesrecne-ja plebiscita ter i/gube Koroške. Obletnica plebiscita ie žalosten jubilej slovenske pasivnosti. Proglas za 10. oktober Po nesrecnem plebiscitu je ostalo na Ko-ro^kem še KK).0()0 naših rojakov. Priznali so lojalno rezultat 10. oktobra in po od svojih nevin ^u>no iarjev priT-akovali, da jim bodo pustili Vtaj najskromnejše kulturne pravice. A za svojo lojalnost so želi le po-smeh in preklinjanje. Avs'rijsLi Nemci se iz z^odoviue nišo naunli ni resa r. Odpravili so zadnje sledove ž* itak skramnei»a slovenske-ca šol^tva; saj eo postale koroške sole naj-važnejši mstrumeni za ponemcevanje. Izroni i so oblast nad koroni i mi Slovenci nacionalnim šovinistom, ki se zbirajo pod okriljem relovškega Heimathunda, tujim in do-ntacim ostali odver, iziiubili bi e?vojo eksistenco. Kakor grd pajek e-e je zagrizel nentskutarski Heitnatbund v prele-po deželo koroško. od vzho:la do zahoda so razpredene njeuove oriranizacije no slov?n-skih vaseh. Kakor hlapec Jemej isfe na^ narod stare božje in elove^ke pravice. Od postaje do jostaje stopa na «*voj.jm križeveni potu: V Pokrnih ^o napaobili do smrti kmet'kPiia sina. pevca Miheja Hab:ha eamo zato. ker je bil zaveden Slovenec. A hujši kakor vt-s ta pri?i^k, so mornlni udarci, ki prav v zadnjem t*acu palajo j»o koraških SloveiH'iii. V sredi slovenske Podjune sx) si joslavili odpadniki svoj n?mški dom'; sredi slovenskeiia Koža je Heimathund |K>se-kal slovensko \\\x) \n postavi I hahav spomenik otl^'adnikom. \" Zavrh'i in na Obir-slcein tik poi stenaini Kuravank. kjer ie doslej naš narod mirno žive!, oral in tirva-ril, je Siitlmarka poplavila dve novi Šulfe-ra.jn.ski čo\'\ — |»onemf evalnii i. Letošnje jk>-letjt* in letošnjo jesen so se vratile priredit-ve. na katerilt so Heimathurulnvi uovorniki slikali v govornih barvah slovensko nevarnost na Koro^kem in zbiraii denar za sonrožene n?ui5ke obmejne ^olea do ca-sov, ko so slovenski dobrovoljci ckupno z vojaki relne jiiy;a^lovenske vojske žrtvovali svojo sreno kri za svobodo koroških Slovencev in za čast Gospe sveto. Na tridesetih poko^ali§rih trohnijo kosti teh junakov. Potpisane organizacije ugotavljajo, da smo priznali podpise zastopnikov kraljevine Jugoslavija na mi rovu ih pogodbah in na pro-tokolih plebiscitne kamisije v Celovcu, da pa nikoli ne bonio priznali, da li moral izgubljeni plebiscit pomeniti kulturno zasuž-njenje kulturno na.^tarej^p veje stovenske-ga naroda. Zato pozivajo |K>dpisitne organizacije vsa .Tugoelovene, da «o oklene.rO koroskth Slovencev in da jih moralno in materialno po<1prejo v njihovem !k>Ju za slovensko besedo in za hodoenost slovenske kuitiir?. ki ne srne umreti tam, kjer te je porodila in kjer je najžlahtnejšv? zacvetela. Ljubljana, dne 10. oktobra 1937. Skn-enska dtjaška zveza. Klub jugosloven-*ikih akademikov iz Tnsta, tiorice in Istre. Slovenski klub na univerzi, Jugoslovensko napredno akademsko društvo ^Jadran ', Akademski odsek Jugo^lovenske-l>olgarske lige, Agrarni klul> *N.jiva-.. J. n. Akademski klub >Edinstvo'. Hranil>or, Društvo jugosloven-rikih naprednih starci in. Društvo ^Soča«, Druži.« sv. Cirila in Metoda. Družba 6v. Ra-f^ela, Gasilska zajednica dravske banovine, Jadranska straža — obla»tni odbor Ljubljana, Jugoalovensko-bolgarska liga, Jugotšlo-v?nsko novinarsko udruženje—sekcija Ljubljana, Jugosiovenaka pe\>ka zveza. Huba-dova župa. Klub koroških Slovencev. Krsčan eka ženska zveza. Kršćansko žensko društvo. Legija ko.'oških borcev. Narodna od brana—obiaslni odl>or Ljubljana, Pevska zve za, Potiporno draštvo »Tabor.<. Primorsko akadeinsUo starešiiirtvo. Profesorsko društvo —tekcija Ljubljana, Prosvetna zveza, S?de-jeva družina. Sektija ju'jo>!ovenske ženske vveze—Ljubljana. Slovenska straža. Slovensko katoiiško akademsko starešin-lvo. S^kol-rka župa Lju! ijana. L'družen.je rezervnih oficira i ratnik« —odbor Ljubljana. Združenje iugosloven>ki'» naioanili železiiif-arjev in bro dariev—uprava Ljubljana, /druženje želez-niških ura ir;ii;ov- uprava Ljubljana. Zvezi faa!ovskib ol>eko.\ /.veza kulturnih dm«tev. Zv^za voji.ih dobrovoljcev kraljevine Ju«io ?lavije—srpski odbor Ljubljana. Za Slovence v tupiai Do 100 000 naših bratov ie odtrganih od nas v tuznem Korotanu En narod smo, zato ne smemn pretrpati duševnih »n kulturnih vezi, k> nas vežeio i niimi. \r Crfovcu in po vse i Koroški praznu ieio te dni ob letnico plebiscita, ki je W oktobru l°20 odločil, du je pripudla slovensku zemlja pod nemško oblas* in ne v (*ržn\o. kumor bi morala po pravici priti. Scrnci ne dujo na-iim rojakom niti možnosti pnmernega kul-turnefe rcrvoja. ker jim nočeio doti slovenskih sol. Biez slovenskih sol se pa noben otrok ne more razviti ne kot S'ovenec, ne kot človek. Dočim ima to \emci vse pokoje ra razvoj nimaic naši brat je na Koro-škem nobenih. To imejmo pred očmi in pomislimo. ko~ tiko denar ja žrtvu je jo Nemci za germanizi-ranje Slovencev. Baš te dni boao zopet na-birali prispevke za germaniziranje naših ro-iakov. Na to nabiranie pa moramo letos krepko odgovoriti z nabiranjem za naše ko-roike Slovence, ki bo danes in jutri v Ljubljani pod geslom »2.a Slovence v tujini«. Naie zavedno dijaštvo, akademiki in drugi đijaki bo nabiralo prostovoljne prispevke po glavnih cestah, trgovinah itd. Branibor, ki organizira to nabirsnje, apelira na vse zaveane Slovence, da se odzovejo tem mladim nabiralcem s tolikimi prispevki, da $e bo pokazalo, da znamo biti tuđi Slo\*enci požrtvovalnit da ljubimo svojo zemljo ne urno z btstdo, temvst tuđi z dejanjem. , Avgost Korfcar 7ftl«taHc S t Ljubljana, Q. oktobra. Jutrt proslavi upokojeni nadočitelj g. At-gust K&rbmr mladeniiko čil in krepak 70 letnieo rojstT*. Rojen je btt t Menfhi 10. oktobri 1867 kot sin kmetskih staršev. Njegov oče je h\\ trden kfnet naprednjak. Po dovrienfli učiteljskih študi ^h 1. 1888 je *hi-žbovtl ntS slavjjenec eno leto na Ledinah nad Žirmi potem ie pa priSel za vodjo sole v St. Vid nad Cerknico, kjer je ostal več let. Tu si je rudi iibral svojo žirljenj-sko druiico iz vrst svojih učenk. Že tu se je pricel udejstvovati v ižreniolskcm delu kot odločen naprednjak, pozneje je pri Se 1 na Prem ob St. Petru na Krasu, po šestih Ietih je pa dobil mesto n«adi*čitetja v Pre-scrih pri Ljubljani. Marljivo je deloval tuđi pri Kmetijski podružnici in 3e zanimal zlasti z& vrtnarstvo in sadjarstvo Bd je med 9ou»tanovitelii Sokola in mnogo je pripomogel k, zgraditvi 5*oko.l*kega doma na Presienih Po vojni je dobil nadučiteljsko mesto še na stari soli v Zgornji Siški, kjer je ostal do upokojitve leta 1025 Z županom Zakot-nikom sta ustanovila obrtno-nadal je valno solo. Z vso vnemo in požrtvovanjem se je posvetil sokolskemu delu in zopet je izdat-no pripomogel k zgraditvi Sokoiskega doma. Povsod. kjer je službo val, je bil g. Avgust Korbar priljubljen, mj je rad po-magal Ijudem / nasvetom in pisanjem r>ro-šenj in raznih vlog. Tako si je pa rudi pri-ciobil zaupanje in naklonjenost ljudstva. Vednn je agilno in odločno zastopal interese učitelj&kega stanu Bil je več let pred-sednik okrajnega učiteljskega društva za okolico in sicer v Ietih. ko ie moralo napredno učiteljstvo biti hud boj s svo>imi političnimi nasprotniki. Med vojno so mu nakopali zaradi naprednega in jugo«>loven-skega prepričanja preiskavo in ga na /ad-nje vtaknili v vo'aško su4cnjo, čeprav mu je bilo že blizu 50 let. Pa tuđi zdaj. ko si je naložil ne rame fc sedmi križ, še vedno rad prime za delo povsod, kjer je treba. Pridno sodeluje na vseh naprednih in nacionalnih prireditvah v me-stu in okolici, vedno je med prvimi. kjer je treba podpreti napredno stvar. Ob le-pem življenjskcm jubileju želimo slavljen-cu še mnogo zdravih in srecnih let! Čudne novotarije Ljubljana, 9. oktobra. Za kolesa so pred lokali postavljena sto-jala. kjer pušcajo poslovni ljudje svoja ko-lesa, Ce imajo opravke v dotičnem lokalu. Tako je menda tuđi po policijski odredbi določeno, da morajo biti pred lokali stojala, Toda glej spaka, ta red naenfcrat tuđi ne drži več, da poslovni ljudje s kolesi ne ve-mo, kam bi z njimi, če imamo opravke v lokalih. V lokale koles tuđi ne smemo vla-čiti, na stene naslanjati tuđi ne, takse vsa-ko leto pa se zahtevajo z vso strogostjn od nas, s-icer nas doleti takoj občutna ka-zen. O tem sem se prepričah ko sem 7. znancem pri.šel te dni poslovno v Daj-Dam. Sto-jaln ta kolesa ni tam več. Gl«dal sem, kam bi kolo spravil. Na steno ni dovoljeno prisloniti ^a, če bi £a pustil v prehodu palače Viktorija, bi mi ga gotovo kdo ukradel. Pa tudi tam ni dovoljeno pusčati koles. Tore] kam? Mudi se mi. Garaže za to ni ni-k>er v blizini. Vprašujeva s prijateljem na pločniku pred Daj-D-amom stojeće ljudi, kam s kolesom. Pa pristopi stražnik in nama pove, da je pred lokalom prepovedano stati in da morava drugam. Mislil sem, da je samo naju na piko vzel, ker nam ni mo-gel ra/tt>lmačiti, zakaj se ne smeva poslovno pogovarjati na pločniku. Ker je naju zanimalo, da-li smeva sploh stati na pločniku rudi pr Emoni ali ob Aleksandrovi cesti, sva od Emone pogledala nazaj in vi-dela, da stoji stalno tam stra/nik in odga-nja ljudi. Kolo sem moral uročiti v var-stva postrežčku, ker se mi je mudilo, seveda proti primerni nagradi. Poznam vele-mesta, kjer je res ogromen promet, pa grc vse lepo. Kaj si bodo misHli tujci. ko bodo videli te naše čudne novotarije? NTame-stu da se promet pospešuje, ga sami ovira mo in šikaniramo liudi s takimi nerodnimi i-i nepotrebnim odredbami Iz Maribora __ V naroćnoobrambne naiuene o7abite Korone. Te /nakp nam bolo v sohotn 9. in v ne.leljo 10. r. m. pripeninli mariborska d^klpfa. — Jutri manifestacija! Manifestacije, ki bo jutri ob pol 11. uri v Varo inem domu. se itle^žf v?^ zavidni Slovrni-i. fii» ^ ra iz.raz naš« l.mkf*m plebiscitu nikakor nif>T>,> poza-bili nanje. f.'ovorila bosta crir prof. Struna in prof. še-livv o narodnostnem jK>ložaju koroških Slovencev eoclflovali IhmIo zcev ■-. — ProtitaherUitlozni dinar, to je zbirka za azi' jeMč-nim. lepo na'Te ^je. Tzven &ta-novarr«^-«1 akcije je /«lravniško dru;tv^ v Mari*soru mesto nairrrvbne^ venca prin ari-jn jr. dr. Huiru Robičti darovalo za a/.:l**ki skla 1 /ne.sfk ol 200 ^linarj^v. Vcem iskrena hvala! _ Svojemu prijatelju je prerez »I žile. V bancjviiifiki ilrev« oniajjal prijatelj, ki mu je po ne»reCne-in nakljur-ju z nožem pretezal žile na de?nl roki. Reitini^n ')■' s'ke nacijonalne stranke za mef*fo MarD*or 6poro«"a pvo}!m elanrin in somi?lje-nikom. da posluje tajnik O.TXS re»lno vnak TOTie ?cTj*'k od 1fi. do pol 18. urp poy:o!dne v Cankarjevi ul'ci 1. — Poškodbam podle«fel- V marrvorski '»oln:"1! ie umri -7-lotni umobolni Henrik Lipnik iz. Rad. ki mu je njegova sf*tra mospea julija s sekirn razklalu crlavo. T.ip-nik je posta] dru'.ini nevaren. Njeprova pr-stra Elizabeta Drevon=-ek je bila v stalni nevarnost! za življenje. V oHupu je vzela sekiro in napadIa speče^a brata. Sestro bodo obtožil: umora. — Gledališče. Drev! fco ob 20. u'i reortza tr^iredij-o »Marija Stuart«. Red C. V nedpljo zvet'cr ponove flocroljevejra »Revizorja^. MarH»onski ije pri merr ni obćini «kit>i>> za x««d*tcv te cet*t<. — Carimiki promet. V preiaklem m«^e-ru j« belfliiU manbomlu c&rinarniet lelo 7ađowolnvo bilanco. Na izvoku «o maAal; dohodki 36.606.50, na uvoni ]m ft,mr> «¥Vi dinarjev. »kupaj je bil profnet v Mpt&mbru S.SBS.561.50 dinarje^\ KOLCDA K DANES: Sobot*, 9. oktobra katolKVuti: Dionizij JUTRIr Nede!]a. 10. oktobra kateh^ni: Fi-ančišek B. DANAANIE 1» K I R K I) I T V E KINO MATICA: Pwm obtožuje KINO IDEAL: Knjnov fci# KINO SLOGA: Hči Samuraja KINO UNION: Dragwenl poljub KINO MOSTE: Silhuete — Dužica Roža-marija SPOMINSKA ŽALNA SVEČANOST 2a blagopokojnim Vite^kin^ kraljem AleJtmndrom I. Zcdiniteljem ob 20 o0 v teloradnici Ljubljanskega Sokola \" Naro.ineim domu PRIREDITVE V NEDELJO KINO MATICA: Pesem obtožuje KINO IDEAL: Kajnov iig KINO UNION: Dragr»oeni poljub KINO SLOGA: Hći Samuraja KINO MOSTE: Silhuete - Du«oa Roža- mariiri, matineja *DuAica Roža- marija ob 10.30 KINO SI6KA: Veselo žene DEtlRNE LKKA R N E DANES IN JUTRI: Pr. Kmet Tyrš*-va cesta 43. Trnk./ p,3 ni veČ. ?ivel si, spraivljal na kup demu, če si mogel, tresel si se zanj In mi.ttil, dn bos vedno sedel na svojih tisočakih. Pa je prišla bela žena in nič ni vprašala, koliko in kaj imaš. Hudo in težko je n.7 svetu, a še mnogo hujše in tvžie bi bilt> će bi ne morati vsi ljudje umreti. Smr-je edina prm'ična, onu ne pozna nobenv razlike. \u smrtni postelji se navodno omehča Je tako trdo človeŠko srce. Zločinci se skesajo in spo-kore, sebičneži postane jo ne sebični, stiskaČi in skopuhi dobrotniki \'sak bi rad v zadnjem hipu porm^nal *\*o je račune za vsuk slučaj, ker ne ve, kat ga caku onstran groba, škodu, du I judu •ne umirajo večkrut, posebno toki, ki stat" nočejo priznati, da ima vs#k čUn'ek pru vico do življenja. Kako je pred smrtjo / iivaimi, kak'sne občutke imajo one, ne ve mo. Mordu postanejo tudi Hvali ob smrt ni uri boljŠe, kakor so bile v življenju. S'e umirajo pa samo ljudje in živali, tu di organizmi, organi in organizacije so ra pitane smrti. Te sicer nimajo src, da bt se jim ob zadnji uri omehčftla, \xndar *e pa tudi boje smrti in ko potrka na \Tatn se na\'adno poboljiajo. Če je bil org«m zem ali organ ali karkoli že v življenju krut, neizprosen, krivičen in neusmifjen, postane nu smrtni postelji b/ag, usnuljen. pravičen in prizanesljiv Tako mornm<> smrt tudi blagosta\*ljati, ker prinušu žive-čim sreću. Iz Zagorja — fto4*k« ve#*ti. S ftole na Lokah »ta bili doeni na me&6 e težave. Radi pcMrLanjkajija ubi pauk loSkih razre-dov prtmerno adružiti, istotako na topli-škit hlkratu pa namestu o*iišlih dveh rao-r3ke sole g. JebiJco Le\T5tlk je upokojen. — Cirkus »Central« je pred kratkim poatavil s\roj šotor na Mihelći£evYim txav-niku. N« manjka seveda ntw\jamice in ne i;a>gibneig:a vi-Uljaka. Nimamo me proti temu, da si ljiKije zasluži jo avoj gTenak kruh, vse oosodbe pa ao vredni stardi, ki pus6i.jo šoloobvezno deco v poznih urah okrog- šotorov. kjtr gotovo ne »iiSi ija ne vidi nii poučneg-a. Saj je Še predobro v apominu zadnji cirkus, ki je dal dovolj snovi za opravljive jezike. Mimo tegn amo videli da so nekateri ne posebno premož-ni, raxmetava.li domar, ki bi g-a bolj-e po-rabili za kruh svojim otrokom. Prav h. bik>, da bi v bodoie nadzir^a poklicana oblast pov-etje mladine tam okiop &oto-rov, na. vaak naćin pa mora mladini brerr spremstva stardev prepoveilati obisk ve-čemih predstav in sploh vsako poKlajanje tam okoU v 6: su, ko bi morali biti otro« ci že v postelji. Huđa nrxgoda se je pripetila pos?r.t-nikn, meaariu in gO3ti)n:ča,rjri g;. Janku Barliču. Družba preo-bjestnih pivoev ?ie je na koncu kratko^asila že z razbijanjem kozaroev. Eden je vrgel koiarcc ob štono, takco za nf.rn i»e dnigi. Teij je prs I v sobo g. Ba-ilic pcg-iedat, kaj s« godi. Im«4 pa je snnoio, Vajti prav tusti hip 5*0 je ko-aarec na steni razoil, oater drr>be- pa x je zapičil BaTUču pcxl desKO oko. Zn ne-vamo rano se ni došli zrunl, totla boleCl-TLe so postaj. Ce vedrio huj*e. O'lSol je v bolnico, kj«*r no mu izrezili r>ko, k«r je bilo v nevarnost« se dnigo. Ta nevarno«t pa #e ni odstranjena. — Nova, i»atketirana dvorana Sokoisk*--gra dema je v soboto dozivala avoj ktst. Obisk je bil zek) v?lik, mladina jr»i je ob zvokih neumornega Medveviovo^a jJ*77.« priAla na. ?voj raćun. Splošna ^dUi >» M-la, da tako lepc dvorane z'c^a "■*• i»r••:::••>• re podeieisko društvo. Tclovadni i*-»'f!kl se Že pridno prpravljajc n-i a'vr;'Vrtv.ijfc 1. decembra. TLJEC V l'A-RIZU — Oprcf'ite Lrc*4j*ol. ri-1 !»i *«■ <»f:^lin n^ Rcverni kolodvor. Ali je vucfim £* »^ udpeljem s tramvajem Jtevilk.i 1, 7, aii *, ali pa z avtohusom? — No, meni je to vieouo. Star. 23» -" >aCOV«MflgI ICJiBODC »ohnta, %. *trtn Utr. SfranB čeSkoslovaški vojni minister o naši vojski Duh }ugocloven*ke armade Je zelo dober, kar |e ▼ veliki merl pocledlca prttftte^tfkega razmerfa med oBdrjl la vo}ald Praga, 9. oktobra Uredništvo »Narodne Politike« se je obrnllo na vojnega ministra Pr. Machnika, da bi po povratku iz Jugoslavije, kjer se je udeležO armadnih manevrov, opisal vti-se a svojega patovanja. G. minister je rad ustregrel tej želji in izjavil: >Težko je v kratkih besedah zajeti mno-žioo bogatih vtlsov in mnogih spoznanj, kl sem jih osebno skupaj z vso našo vojaško delegacijo odnesel iz Jugoslavije. Rad bi pa omenil vsaj nekaj najradostnejSih do- I r lt*et*J, U ml otanejo vm itvljaoje v ipo- siIseil Odcobu naj v p^^» vrvtt do muho apreJem po voJaJkih knoglh In oficijelnih ooebDostih, temvec tudl tople poodrave, kl amo jih Uli povaod deletal med ctvflnlm pnelrivatotvotn, reanlčno iskrene in prlsrč-ne »lovsnake pozdrave. KamorkoU amo prišli, povsod so na« poađntvljali kot rodne aftovansfce brate in jano Je blk>, da se ljudstvo iskreno veseli našega oblaka. Naš otatak je pa veljal v prvi vrarti. Ju-goBlovenaklm manevrom. In tu amo imeli najlepšo prUožnost spoznati visoko kvaliteto jug-oriovenskih vejakov. ČJeprav je ves čas zaključnih manevrov moćno deževalo, ni imelo niti najslabde vrane nobenega neugodnega vpliva na žilavost in odpor-noat sodeiujočlh čet, kl so morale poleg tega premagovati znatne ovire zelo hri-bovitega terena. Duh jugoslovenske arma-de je zeio dober, kar je v veliki meri po-sledlca prijateljskegB. razmerja med Cast-ntid in moStvom. V tem pogledu je lahko jugoslovenska vojska res zgled drugim. Poleg- tega vlada v nji edinstvena disciplina, kar Se povzdlgne kvaliteto vojaka. Mislimo si, da bo ta vojska za najtetje čaše opremljena z najmodernejSim orož-jem in potem lahko iz zavezniškega stall-SČa mirno gledamo v bodočnost.« V drugem delu svoje izjave opisuje če-Škoslovaški vojni minister svoje vtlse z Avale, Oplenca in Jadrana, kjer si je ogledala češkoslovaSka vojna delegacija vojno mornarico. Končno je minister omenil, da je delegacija srečala mnogo v Jugoslaviji živečih Cehoslovakov in da mora po-sebej na glasati, da se počutijo Cehoslo-vakl v Jugoslaviji zelo dobro, da so našli v nji drugo domovino in da tvorijo tako nov močan most in vez med prijateljskima I narodoma in državama. »Tarelkinova smrt« na našem odru Okrutna farsa o ruski policiji carske dobe Ljubljana, 9. oktobra Ruski dramatik Aleksander Suhovo Ko-bvlin mlajSi sodobnik Puškina in osebni znanec in posnemovalec Gogolja, je bil leto dni pred svojo smrtjo, že 85 let star, imenovan za častnega Člana ruske akademije. Umri je 1. 1903 v svoji vili na francoskl rivijeri. Studiral je na vseučaiLScih v Moskvi, Heidelbergu, Rimu in Parizu, bil graSčak, boga.t£LŠ, filozof in ženskar. Osem let je živel s Francozinjo Louiso Simon Deman-chovo. Potem se je je naveličal, se ž njo prepiral in ji prigovarjal, naj se vrne do-mov. Listopada 1850 so jo naSli blizu Ko-bvlinove graščine umorjeno. a tuđi na gradu so našli sledove krvi. Kobylina so za-prli in ž njim več njegovih kmetov-tJa-ćanov. Celih sedem let je trajala sodna preiskava s>s podkupovanjem in s protek-cijami, z vedno novimi in vedno zopet ovr-ženimi dokazi. Proces se je konca! tako. da so bili obdolženi tlačani oproščeni in tuđi pisatelj na carjevo oJ.redbo iz ječe izpuščen. Po sedmih letih se je torej Ko~ bvlin izmotal iz temne 2JočTriske zaieve, toda stigmatiziran za nvjrllca. ki mu je bila krivda napol dokazana.« (Boh. Mathe-siua). Vse to je treba vedeti. da moremo igro 5-Tarellrinov3 smrt« razum?ti. V nji je iz-razil avtor na g-la^a'čevo grozo vse svoje besmo sovraštvo in zaničevanje prati ruski carski policiji in justici. Podkupljivost, po?re*nost. živa'ska ^abitost in ?adističn^ okrutnost so plavni znaki te policije. Vse te ograbne, na*e ž;vce :n naš želodec raz-hv.riaiočo karakteri.Ane la-?tn*s:i ruskih naiviSjih do nainižj'h policajev je Suhovo Kohylin srpoznaval in okuSal dolgih sedem let ter erledal gotovo nestetokrat. kako se niska policijska bestijalnost naslaja na moSkih in ženskih osumljencih. Lahko torej verjamemo, da rjeg-ova. strahotna, uprav pošastna slika ni pretirana. Tu grledamo, kako ro s pretepetnjem. z lakoto in predvsem z žejo — čisto po vzoru starosIa\Tie inkvizicije — Lzsilili iz sv^iih Srtev vsakršno priznanje oziroma. potrditev vsakrsne abdolž'tve. Prizor, ko 3 vrvmi zvezani Tr> rrlkin, koprneč po kap-IU vode, prizna ćelo, cia je volkorilak, Iti izseaBva. kri drugim 3judcm. doleler ne umro, 2^ P^č višelt dokaza, kako modra in plemenita je zn*la biti niska, pa je Še mr»rsik3tcra policija- Dvn i;ra!imcnto. pisma, Id *efa lahko uničijo. Preko glave zaclolženi raziizdsnrc Tarel-Irin ho^e pobegniti pred sovražnimi ter za-^Ftnimi tovariši in pred zJoraMjanimi žen-skami. zlasti pred perico Ljiidmilo. s ka-tero je imel dva ncz.ikons.ka potomca. Pred vsem pa hoče pobegniti pred Vavarinom in z ukrtt-ienimi pisrni izs'.liti čim več je vsote iz nje-g«.. Slučajno je umri višji uradnilc Kopilov in bil pokopan. Tarelkin se je polastil nje-Sovih osobnih listin. si nadei njegovo masko, in zdaj hoće mimo, brez dolgov in preganjavcev živeti 1c za maščevanje proti Vavarinu. Oblasti pa javi, da je umri v be-•di Tarelkin, torej on sam. V krsto položi ćlovesko lutko in kup smrdljivih rib ter doseže, da lutko Tarelkina pokopi je io . .. Končno zmaga 5e večji. bistrejsi in okrut-riejši lopov Vavarin. Skrajni cinizem brez trohe plemenite etike je v zaključku te grozanske satire: Vavarin sam vrne Tarelkinu dokumente Ko-pilova in mu da denarja, da se izseLi Lahko drugam. Vavarin je rešil svoja kompromi-tujoča pisma in bo lahko sleparil dalje. Okoli teh dveh takmujočih zlocincev se vrti še vrsta drugih policajskih tipov naj-grše koruptnosti in zverinske brezsrčnosti: pristav Oh. kvartalni nam. nadzornik Rasp-I ju jev, uradniki. zdravnik Unmoglich, torej Nemec žid L dr. — tolpa tepcev in pro-palic. Vsa ta bizarna družba se nam kaže v groteskni igri, ki je razdeljena v dva deU po dveli slikan. Grotesknost prvih dveh slik šega v karikaturo, deloma naivno, rudi li-tepamo skr*jno neverjetna, brutAlno»t in ; sadizem drugega d-^la prinaSata več dramatičnosti in do&ti dukumentirane resnično-sti. Lepote in poezije, lirike, čustva pa tu ni zaslediti. Tragična farsa, groteska ali krvava burka je brez zapletkov in z zgoli edi-nim motivom, ki ne prinaša etičnega zadovoljstva. Resnično: tu je nebo brez zvezd. vsa ta družba je brez lepe osebnosti in vse se dogaja iz podlosti, maščevalnosti in pohlepa. Vinohradsko gledališče je uprizorilo to satiro L 1934 v prevodu Boh. Mathesiusa, ki je original priredil, črtal odvišne prizore in dopolnil karakterje posamezjiih oseb po prejšnjih dveh Kobvlinovih igrah (»Svratba Krečinskega« in »Proces«). RazŠiril je tuđi motiv volkodlaka in ga dosledno dovedel do zaključka. Kobvlin pravi: »Vsi smo vol-kodlaki. ki pijemo kri drug druge mu! Vol-kodlaki pa se moramo podpirati!« — Sploh je da! Mathesius 69 let stan farsi najsodob-nejsi značaj in zlasti v zaključnem nagovoru Tarelkina na občinstvo vprav popadlji-vo aktualne oštrine. Tako smo gledali tuđi v Ljubljani. Režiser in inscenator ing. arh. Bojan Stupica je po Jos. Vidmarju prevedeno igro postavil na oder. Da1 ji je vso drastično grotesknost, pa grozo, ki je le mogoča. Svoj namen je torej dosegel v zvrhani meri. Skrbinšek igra Vavarir.a, Kralj Tarelki-aa: oba nastopata ie preoblečena, prvi kot kapitan invalid, drugi kot Kopilov. Tako igrata po dve ulogi. Skrbinšek je zLasti po-»rečen v 2. delu, ker je umirjen, manje glasan. Ouiičcn Tarelkin je Kralj, zlasti v obeh nagovorih. vseskozi realističen, v sceni, ko omedleva od /eje, pa pretresljiv do vseh skrajnosii. Izvrsten tip bedaka požen&a Raspljujeva je ustvaril Ceszr, ki le raesto-ma preveč rrapenja glasilke. Prav dobro po-lojene osebnosti so trj;ovec, Poiokar, po-sestnik, Gregorin. zdravnik, Bratina, peri-ca, \abtocka, kuharica, Rakar. hišnik. Da-neš i. dr. Vse v vsem: prav dobra predstava. Fr. G. Zborovanje trgovcev v Kranju Kranj, 9. oktobra. Xa pobudo Zveze ti-^ovskih združenj v Ljubljani, ki priredi podobna zborovanja na vseh ^e'ležih združenj v naši banovini, je priredilo Združenje t«rovccv v Kranju v sredo v Xaro*inem domu veliko ^Jbornvanje, katere^a nam-en je bil informirati članstvo o najvažnejsih vprašanjih in težavah tr«rov-ske^ra stanu. Iz teh poročil in jrovorov je izzveael klic po ^amoobrambU ker vse prošnje in intervencije nteo ni^? zalesrle. Prvi je govoril predsednik Združenja g. Berjak, ki je pou^aTil, kako važno vlo^o i^ra v našem gospodarstvu tuj kapital^ ki iapodriva naše ljudi. Verižniki in paraziti ko inscenirali grospodare-ko kriio umetno. Kritizlral je kartele, ki jih četo država Kiti, čeprav so gospodarsko in eocialno z!o. Denarno politiko vai! pri na« nekaj eto bankirjev. Primer veleblagovnice Ta-Ta v Beogradu, za katero poteč« prepoved 27. t m. nara kaže, da ne gre samo za firmo, remveč za eistern- ki se na tihem uvaja. Gospodarskecfa eveta Se sedaj nimamo. 0 kreditnih razmerah in eaoacij državnih za vodo v je porobi £. Jatbec. Pribil je dej-stvo, da je na§ denarni sistem uuieen in da ni nikogar, ki bi mu poma^ral. Prinaei-ial je na5e razmere z onhni y Nemčiji, če-škoslovaški in Avstriji. kjer js država priskočila đenaroim zavodom na pomoč. Xa-raeeto ureditve denarnega poslovanja »e pri nas ve« denar centralizira v Hipotekar-ni banki in PoŠtni hranilnici, naši mladi denarni zavodi pa propadajo. Vidimo, da «rre to delo po nacrtu. Zaiinige imajo prevelike privilegije, njihov idealni namen je uničeii. Huda rak-rana je krešnjarstvo. Davčna praksa pri na« ni na pravi pati Uvede naj ee enakoat pred davčnim zakonom. N©»atere pomanjkljive določbe dbrt-nega zakona naj se popravi jo. Glede nm tujeU promet v Sloveniji naj se urede prometne razmere, ce^te in telefonsko omrežje, odpadejo naj samude vlajtov. Na gerenj-rfdh portajah naj •• n»pr»TiJo hogi^ilća. | Ooapoteako vfiraJtaiije maj •• rataje obao- j delovanja javnosti. Zada* te govoril Zramai pradaodnik * vaaMfTtt j» nm&mtol potnf dotm <*«*-niaadje in sirnjenih vmt Urno**!**. Prčimo bo|| na tni kapital, ki ae akrnra, u hfirtom naših ljmlt. Glavni dol govoc* U poav«4al Vađmar potrebi dobr© oi«uiBac!je alOTaOr skag» tigovivm^ kl ai more pomacati aamo «e m boAa ____________ Živilski trg Ljubljana, 9. oktet** Na trgu ae je đaoea kaoal preoej tA opUmiaem Vpttva *e zaćetek meaeca, a tuđi nekoliko obljubljeno poviftanje piaft. Zato m> nekatere gospodin je ki4>ova2e po-gumao vaaj krompdr. PriznaU je pa treba, da ao ae goapot&nje zeta »»niinMip tuđi za perutnino, ki jo je bik> danee naprodaj ne-navadno mnogo. Perutnina je veA» ena-ko (Jra^^, toda nekaterim goepodinjain se zdi, da Je v začetku meseca cenejia. Nekoliko težje in ne preveć stare putke so po 25 din komad. Ce pomirtfano, da so zaklane kokoAl po 20 in 22 dta kg, aprevl-dizno.da n*v«Utoe med cecami žive in zaklane perutnine. Prodajalci rra^bme pc-nitsioe pa* lahko konkurira jo kmettcam, bar kupujemo živo perutidno na debelo in jo pripraivijajo za trg po rarfsfawi»w*Eifi*«i» metodah, 2e dolgo si bilo saprodaj toUko aak Se ni mnogo. V aploanesn prodaja jo lepSe jaboJka od 2^ din naprej, slabše aadje, za vkufaavajnje je pa 8e cenejAe. Onozdja je 5e vedno mnogo. Najcenejće je hrvaSko ali belokranjatko, M pa ni žlahtno. Hrvatic« proda jajo predvseim crnino in iza bek>, in sicer x>ovpre6no po 4 din kg. 21ah-tno amederovsko in Štajersko grozdje je porvprečno po 5 do 6 din kg. Danes je bilo na kmečkem sadnem trgu precej domaćega koštanja., ki so ga prodajali po 2 din liter. Gob ^e bilo malo, kar je bilo te dni ćelo za gobe pi«vla*no vreme. Ce bo postalo še nekotiko toplejSe, bo letoa Se mnogo gob. Jurčke 90 danes prodajali od 12 din kg naprej. Pojavile so se tuđi 4e sivke, ki so znanilke mraza. Na zeienjadnem trgu je zdaj precej domaće cvetace, ki Jo prodajajo na komade od 3 do 5 din.. Zelja je mnogo naprodaj na drobao. Prodaja jo ga, po dinar ju do 1.5 din glaive. Na debelo je letos naprodaj mnogo manj zelja kakor lani. Danes so ga kmetje ponujali na Sv. Petra, nasipu po 1.5 do 2 din komad ali po 1.25 din kg. Ce pomislimo, da je bilo lani v sezoni ce-po 15 pax na debelo, so letođmje cene sko-raj neverjetno visoke. Na prodaj na debelo je bilo precej ikrompirja, kl so ga v sploSnem ponujaU po 85 pax kg- Mnogo cenejSi letos ne bot ker zeJo gnije. Poslovilni koncert Zlate Gjnngjenčeve Ljubljttoa., 9. oktobra Prihodnji petefle me bo poaloviia od Ljubljane naša priljubljena prtmadona ga. 2H&-ta Gjungjenčeva, kl si Je tekom svojega umetniSkega udejstvovanja pridobila naj-večji ugled. Odlična pevka, sedeij primado-rua preGtolične opere, bo pela na koncertu Ljubljanske filnannonije, kl se vrši v pirid njene podpome akcije, 6b spremlje-vanju našega f£Ih? rmooičnega orkestra. Bogati {In pestri spored obsegu atedeće skladbe: Francoske pa3tin*e peamd iz 18. stoletja >Bergere legere«, »Jeunes fillet-tes<, >Maman, dltes-moic. lAJovic >Be-guetka ob zibelic, >Pe9em o tkalcu«. Skex-janc >Vizija«. Owt«rc >Vratac. Muso^gaki >Molitev«, >V kot.'c. dtrttof >Pol±eđc<, >Micka bi rada Jurite dobilac. Cajfcovrtci Scena Tat Jane s pat nom iz opere >Bvg«-oij Oojegin«. Puccim — Arija iz opere >La Bohame<, arija iz opere »Madame Butterfly<. Maosnet — Arija iz opere >Manon«. Vercil — Arija iz opere >Travia-tac. Koncert bo v dvorani Filharmonije, Dirigent Nflco Stritof. 1^ Li ti Je __ Lep družabni večer. Litijeka drakvft bodo v letosnji zimski ?ezoni priredila ved diužabnih večerov in eden prvih je bil oni Sportnega kluba, v zvezi e, pozdravom člana Stanetu Jančarja. Ta ee je namreč udo-ležil nedavne halkanijade v Buk*re$ti in je t^kmoval v maratonskem teku. Bil je edini međ štirhni Jugoslovani, ki je prič«l na cilj in nas ta-ko ča^tno zastopal. Pozdravni večer je privabil mnopo obcinstva, zlaeti pa sportnrkov v dvorano na Stavb©. Odbor SK Lit i je e predsednikom Tonetom JeLaikarjeta je pripravil pester epora i 6 pevakhni in frLa&benimi t očitam i. Slavljenju je čestital najprej v imenu »partnikov c Brili, nakar se je naj m&ratonec zahvajil, zUsti pa ravnatelju predilaice g. Donthu, ki mu je omogočil udeleibo v Bukirešti, in ga proeil te za nadaJjno podporo. Večer je potekel zelo animirano in bi ai t Litiji I icleli ie Ted taUi, Ivan Lipovšek Ljubljsuna, 9. oktobra 4- oktobra, je pcieminail med zed. uslui-bencd aplođno znatni g. Ivatn Lapovšek, ki se je već kot pol stoletja udejscvoval v Želez. podporniii drudtvih. Rojen je bil 1. 1860 in Je kot mlad železnlCar prevzel funkcijo zaupnika IJubljanakeg-a žal. pod-pornega drudtva, katerega čflan je bil od ustanovitve 1. 1882. Ko sta se po prevratu v letu 1920 združLn ljubljansko in inomo-Sko podporno đruStvo, je p«revzel tajničke posle, ki jih Je veatno in marljivo vršil do zađnjegu. Vsied prehlada se je teden dni ptred asnrtjo vleged v prepričanju, da se po pardnevnem počltku 25o»pct vrne na delo, kar mu pa ni bilo vefc namenjeno. V aredo 6- oktobra ao ga. spremili svojci in tovanši k većnemu počitJcu k Sv. Križu. Za slovo nru Je igrala žel. godba Sloge gan ljive žaloMinice, poetlovili so ae od njegn tuđ. pevci SlogaŠd s prmiernlm in Icrasinim petjem. Poleg vemcev sorodstva je poklo-nfllo venec ^ubljansko podpoirno dauStvo kot »vojemiu dol^oletiiiemu tajniku. Venec mu Je poiklonilo Se somodno zel. podpomo društvo, kl ae Je tuđi uđeležilo pogreba 8 posebno deputacijo. Doflg" žalni sprevod — posebno upokojencev — ie doi^azal, da Je pokojni užLval veOiko »poštovanje med 9tanovflkkni tovarlM, ki ga bodo ohrajiin v ^»M^^tti spomtau. Slovenci v Ameriki V Ctevelandu \'7ibuja veliko pozomn«t soidairjeĐa cflovenska plesallca Teškav^i^e-va, 191etna nćl Josipa Tekavčiča. Zdaj Je odSla na turnejo po Pe«nsilvaniji. Pleše akrotoatne in bel€43ie pleše in kot plesalka Je mnko liđu. Na leto bo imel 3.600 dolarjav p-la-6a. — Lani ao pobegnili iz državne kaznil-irice y MiflBouri trije kaznena, med k&-terrnii Je bil tuđi Slovanec Jakob Vidmar, obsojeci radi umora na doamrtno jeco. Oblasti ao Jih pa kmalu prijele tn zaprle v drugo kaznilnioo. Nedavno so vsi tri je zopet pobegniM. Z ntfkmi Je pobeg-nil tuđi 19 letci Teodor Slapik, li bi ae bil moial za-govarjati aaradi umora. V Latrobi ae Je pri nogometu ponesrečil 2Oletn4 Joze Zobec. y kraju Me Kinley Je umrla L. zUtnfk, doma iz Dobrepolja. V Amorila Je btla 40 let Po prcem mozu se Je pisala Skoda, V Trimoim-tajnu je umri Joze Rađošević, star 69 let. V Milwaukee ao umrti Janez Galun, star 39 let, doma iz Mateolj pri Poljcanah in Janez Vodsoik. star 49 let, doima iz Nazarjev v SavinjsSci dolini, in Ivana Bartelj, stara 40 let, doma iz VinavevBsi pri Podgradu na Do-lenjskem. V Fort Waahingtoou je umrla Neža Rajer, rojena Sedlar. V Buenos Ai-resu Je umrla Olga Loaar, doma iz Vrto-vin^ na GoriSkem. V Oiutchinsoau je umri Joze Bea-ginc, star 72 let, doma iz Notranj skega. V devetaadu so uirkrli Ana Sadar, nojena Crček, stara 74 let, doma iz Ma£-bovca pri 2u£emberku, Jože Princ, Janez MoŽJna, star 56 let. Riko Spraje star 54 let, dosna iz Susesnberka in Andrej Ki-kelj, doena iz Sadne vaši fara Sužemberk. V New Yorku Je umri Ivmi Adamič, ki Je bQ mnogo let pevovodja pevskega društva >SJova*K in fctagajnfk torvarne Piei Naše gledalisce D B A M A Zaoetek ob 20. uri Sobota, 9.: Julij Cezar. Red B. Nedelja, 10.: ob 15. uri Matura. I*ren. Zmi-žane eene od 22 din navadoL Ob 20. uri Beračka opera. Irrao, Ponedeljak, 11.: Zaprta OPERA Začetek ob 20. uH Sotota, 9.: Evangelinlk. Red A. Nedelja, 10.: ob 15. un U Boh*me, Iarcm. Znižane cene. Ob 20. uri Amaoonke. Ptemiergki »bon-ma. PonedelieJc, 11.: Vra^f na va«t. Gostovanje Pie in Piaa Mlakar ter xaeTehikeiTa baleta. Izven, Torek, 12.: Zaprto. • Poslednja izvedba baleta - N rag nm ▼*«!<, ki j© dočPcel tuđi na nađeni odro nanr*-nost ojfromen uspeh, bo v poue<1eliek 11. t. m. Predstava je izren abonmaja. Vee prijatelje našega glddalifiia opcaarjamo, da ee to delo, veaj sedaj, ne ponovi več, kisr mora umetniJka dvojica Mljikarjeva sopet na evo.je redno delo v Ztiri^h. Nova premiera v Ijalilianski uperi. Koncem prihodnjejja tedna ho v operi pronii«-ra I>oniz35etije»ve opere ~*Lind?t di Chanaon-nix •:, ki se uprizori prviS na *lovea*.kam odru. Iz Ljntomefa — Za 211 din Stiri knjige. Vojnikova iruž-ba bo Jala vsakewnu, ki plava -0 din. 4 \oyte knjige v prvi polovici novernbra. Zato je zdaj zadnji ča**, da plakate ta rml^nkostni znesek, za katere^a s? tK>*te v«o 7,!nio krat-kocasili in preijledovali l«po pratiko, ki pre-nino plaćajte čini prej |»ri «voiem fKW«»ri#--gojFi^ '^fJBpdio>| ds?A lAiipajn uoas od 9fo9 niku. ča pa za i^tesra np v^ste. |>a |>oAliite 20 din na Vodnikovo -lružto v Liubljant, Knafljeva ulica o, — Urener svojemu "oufvnm. NMavno i« u?enec verlej^ke ^ole Korosa. «in znaaeca prvaka JRZ Kora»a Ivana. navHlil na svojega součenca 5oJ*tarira in mu i/.bi] zob. Ko je Korona na val i 1 na svojega součdnc^, je vzkliknil: >Dol fv->koli. pobiti vas moramo, sedaj gredo Ori i naprej, kaj js Sokol, dol i njime Kaj poreče k tej kr^an^ki vrj:oji g. Peter Re^e'ar? — Vpokojitev. Upokojen je razroSeni »ol-aki upravitelj v Radioni g. Karei Mavrift, ki se je s tein u makni I v pokoj, ki ga \& bil že potreben. Kaj so mu bili zadnji *in#-vi precej crenki. Našemu odličnomu šolniko in nacionalnemu delavcu, o čiear delovanju amo izrekli mnogo leplh b^ed ž© ob njegovi razreditvi, želimo, da bi preiivel v miru 5e mnogo let. Gotovi Ijud je pa s© si tuđi oddahnili ter Tw>do pustili ?e»1aj Mavrica menda pri miru. ker je upokojitev pa5 zadnji ukrep. ki ga moro cloA^k prtfakovati. — Zasluženi pokoj. Nedavno je sfopil ▼ pokoj po 37 letih službe davčni infipp-ktor v Radioni, jj. Lud vi k Klinr. Svojo shi£l»o i^ vsa leta v redu ve*4no opravlja! ter je Ml tuđi odlikovan x redom 1 ugns!ovenske kro-ne 5. etopnje. Izveo službe je posvema! vsp prosti čas pevskemu drtiMvu Zori in Sokolu v Radgoni ter je *ou#tanovitelj obeh dru-5tev.. Pol*»2 tf»2» deluje tuđi v vseh ostalih nacionalnih organitaeijah. V zaslužaneim pokoju mu želimo, da bi jfa preživljal fte mno-go let_________^____________________ Poćakal ho — Zm. začetak vam dam lClOo din m^efi-no plač*, pozneje bOBle pa «ev#da im#»?i bol}§o plaćo. — Dobro, gospod 4ef, a» je taio, pridem 35. KOLO DR2AVNE RAZREDNE LOTERIJE 2REBANJE L RAZREDA 20. in 21. oktobra 1937. > DOBITKIt Din 64,991.000.- t. ]. Din 671*000 — ve£ ko dotada]! Cena sre^kam za vsak razred: 11/1 sredka Din 300,— % srećke Din 100.— hi srećke DinSO.— IZPLAČILO DOBITKOV TAKOJ — BREZ ODBITKA! i 1 ! . Strogo solidna pottreiba Glavna kolektora Državne Razredne Loterije A. REIN&DRUG GAJEVA 8 ZAGREB ILICA 1$ Naročite se morajo nasloviti samo DIREKTNO NA NAS, ker ntnn^m^ nikjer . j agentov niti preprodajalcev. 1 ! I Imen dobitnikov ne dajemo v javnost pod nobenim \ pogojem! I Sfran 4 " -<* >SLOVBNSKI N&RODc sobota, 9. oktobra 1&37. Stev. 28« Nova pota ilavnega pevca ia divnih Louis Graveure-ja v***a v velefttmu _^^^^_ _ _ ^^^^^_ ^^ ^^^^^ I GINA FAIJLENBEBG J*£5£]v( OKTUAlJiTK BANNA WAAG Premiera daaes v Elitnem kina Matici! DNEVNE VESTI — Odkritje spomenika blafcOpoVojnenm ▼iteškemu kralju Aleksandru I. Zedin telju oa Rakeku Ijo nepreklicno ia ob vt»aJce»ra vremenu v nedeljo 17. t. m, ob 12 SO. V veljavi 60 vea vabila, ki so bila razpoKlana za 5. septembra. Naprošajo *e vsa društva in organizacije, ki pe nameravajo uđ«Ježiti odkrirja in položite pred spomenik vencc, da to čimprej javijo po<1phvinemu odJ>omi. Nadaljna navodila slele v na.M»m dncvncm čaeopisju. Odbor m postavitev spomenika vkeškemu kralj« Aleksandru I. Zedinitelju Ba Rakeku. — Zborovanje gostilničarjev v Splitu sakljućeno. V četrtek zvečer je bila zaključena v Splitu izredna glavna skup-Jčina Zveze gostinskih poljetij. PrJiocInja »kupščina in kongres gostilničarjev bo v Novem Sadu. Delegrat iz Ljubljane g. Pe-teln je obširno govoril o finančnih težko-£ah gostilnićarjev, nastalih zaradi raznih toremen zlasti pa visokih obresti. Niglašal Je potrebo sanacij gostinskih podjetij, kl naj bi dobila cenene kredite. Gostilničar-Jem naj bi bila omogočena ustanovitev Jcreditnega zavoda, • 3 pomočjo katereg-a bi se saniral gostilnićarski stan. Tuđi naše-jnu hotelirstvu je treba priskočiti na pomoć. Potnifeke tarife bi bilo treba znižati ter dovoliti vozne olajšave za putovanje v •kupinah. To bi bilo treba urediti bolj praktično kakor je urejeno zdaj. »HČI SAMURAJA« Prvi veliki nemško-japonski film v režiji znanega tvorca alpinističnih filmov dr. Arnolda Francka. Setniko Hara Isamu Kosugi Jutri ob pol enajstjh dopoldne ljudska predstava pri znižanih cenah. Premiera! velikega pevskega filma PESEM OBTO2UJE Louis Graveur Gina Falkenberg ^^iwiiw i a i p^« Premiera duhovitega zabavnega filmskega dela DRAGOCENI POLJUB v glavnih vlogah Liane Haid, Ivan Petrovič, Hans Moser, Theo Lingen, Heinz Riihman. Glasba: Robert Stolz. Predstave danes ob 16 , 19.15 in 21.15, jutri ob 15., 17., 19. in 21. uri — Velik porast hranilnih vlog. Vge hra- j nilne vlo^e v na^ih bankaU in hranilnieaii 60 znašale v avpistu 11.000.000.000 ali 1119 inilijonov več. ne^o ob koncu laneke^a leta. V prinieri z julijem so hranilne vloire n;l~ rasle za 58 niilijonov dinarjev. V zadnjih Stirih letih j<: bila dosežena v avgustu rekordna visina hranilnih vloidne. »veirer do 8. ure. Brezplačni prospekti! — Ju^oslorensko-nemški odbor za le». Na la^edanju ju$:oslovensko-neniške;ra ^o^po-daiskega etalnejra o ibora v Dulnovniku je bilo sklenjeno ustanoviti mesa ni ju^c«lo vensko nemški od*K)r z:\ les. OdlK>r ee bo eo^tajal po potrebi, njegovi elani bod^ za-stopiiiki naže^ra in nemškepra mini^titUva ra gozdove, za^topniki •rodinih p<«estev, les-ne industrije in trsrovine. V delokroi: odbora bo epadalo vse, kar se tiče izvoda nđše-ga leta v Ne-moijo Srećke drž. razredne loterife — žrebanje I. razr. 20. in 21. t. m. — ima z raznovrstniinl Stevtlkami na razpolago Jugoslovenska banka d. d. podružnica Ljubljana, ki se je preselila v Gajevo ulico S, poleg nebotičnika. — RonKurzl In prisilne po ravnave, Splo fina dižavna statistika objavlja. da je bilo v septembru v naši državi otvorjenih S konkurzov in 4 priailjae poravnave iz* ven konkurza. Qd teg-a odpadctjo na drerv-sko banovino 3^kortkurzi in dve prisilni poravnavi izvan konkursa. — Novi italijanski konzul v Zagrebu. Doeedanji italijanstki generalni iknozul v Zagrebu Carlo Umiltš. je imenovan za upatevnika poalov italijanskega poslaniSt-va v Bang-koku v Siamu. Na njegovo. me-sto je pridel Giovantni Gobbi. — Is »Sluibenega lista«. >Sla7heni l?st kr. banske uprave dravske banovine« Št. 8t z dne 9. t. m. objavlja zakon o ?ospoi*r-skib za'lrugah, izpremembe o ttaležu državnih in banovinskih usiužnencev v obm^rji dravske banovine In lame objave iz >Služ-beaih Novine — SoMovanje slepih intelektualcev slo-van^klh narodov. V Zemunu je zakljućil svoje delo kongres sleph slovanskih intelektualcev. UstajKrtljena je bila Slovanska sveza fllepUi intelektualcev, ki bo imela prva fttiri leta sedež v Zemunu. Za pred-sednika je bil izvoljen slepi podp-^lkovnik Lujo LcA-rič, za tajnika pa Anton Skala. Pečenice — krvavice edinstvene pri „KMETU" na Gosposvetski cesti — Nov grob. Umri je v LjuMjnni jr. Ivrn Arhar, uslužhenec Nai>«avl)rilne '/a.1 rupe drž. želemic v ž?R. letu Ptarcriti. Po-rreli bo v iponedeljek c»S 14. i? Fplošne bolni*-^ na r^-kopališče k Sv. Kri/u. Pokojniku Majr epo-min. preostalim naše ifkrc-no sožalj^! — Vrreme. Vremenska nnpovel pravi, da ee 1k> polapc^iia vreme z^(>ljp»a!o. Vreraj je dtv.eva'o v LjuMjani, Z."irreVu. Beo.rra.iu, Skoplju in na Rabu. NTajvišja temperatura je znašaia v ?ani>evu '23. v Sko'lju iy. v Beosrrndu IH, v Mariboru 13, v Zaifra u 12. v Ljubljani li. Davi ,ie kazal baro:i*-ter v Ljubljani 705.6, temperatura je znašala 8.4. FOTOAMATER JI! KVALITETNA AMATERSKA DELA V SPECIJALNI FOTOTRGOVIM JANKOPO6AĆNIK TYR6EVA CESTA 20. — Sin v samoobranabi ubll očeta. Vče- raj je v vaši Rrdovačko Prig-orje pri Zagrebu Miško KovačiČ v sainoobrajnbi ubil svojega oče ta Ivana. Pokojni je bil znan kot zelo vročekrven in grob nnož. Svojega lSltitnega sina je pog^osto pretepal. Tuđi včeraj ga je pi-etepei in vrgel ob tla. Kon-čno Je pograbil sekiro in hotel navaliti na sina. Videč, da mu preti smrtna nevarnost je pograbil sin nož in ga z sadil oče'tu v pral. — Prijatelja je ustreliL V S-greViški bo! nid 5© umri včeraj kmet Milan Ovčari??k iz vaši Zutiaca pri Krapini. Ustrelil ga je v prepiru Slavko Dolničar. Ovtarič-k in r>olni^ar sta bila nekoć dobra prijatelja, zadnje ft:se sta Pa živela v prepini. Včeraj sta se ponovno sprla in r.ied pre-pirom je Dolničar ustrelil Ovčarička v tre-buh. — Pobegleg;a ^arnenca so pri jeli. Policija v Vinkove ih je priiela čtefana Bukovca, ki je pobegnil iz k&znilniee v Le-poglavi. Bukovec pravi, da je doma iz Dolnje Lenđave. Ko je pobegnil iz k'-znil-nice je t3(koj zopet zašel na kriva pota in nar vesti ima već novih tatvin. Okrošno sodišče v Zagrebu in Mariboru ga je £e obsodilo, vsakokrat je dobil p^ 8 rnesecev, v Varaždinu pa 3 leta robre.. — Zveza za tujski promet r Sloveniji, Ljubljana, Tvr.^eva c. 1 111. opozarj-a v»*e izdajatelje tusuopronu'tnih in jrostin^Uiii pkvkatov, proapektov in ilruire.'fa {»ropn-gandneira materiala. da se niorajo f-o o 1-red!*>i Kr. V»ant?ke uprave Dravek« banovine Zvezi predložiti v pre^!e 1 vsa taka iztlnnja, pre'lno se tiekajo. In4erc?ent- eo opozarj -jo na to. da v lastnem interesu pretllo^e v>a izdanja že v konce;»Mi. Z VOĆNI KINO SOKOLSKI DOM V SI&K1. Telefun 83-87 Duhovito komedijo Vesele žene z Magfdo Schneider, Leo Slezakom, Ido \Vustovo, predvajamo v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9., v ponedeljek ob pol 9. uri. Predstava v suboto od-pade vsled Jalne komemoracije. j Prihodnji spored: i Mesto Anatol | ■ iz Liublfane —lj Powv vojnim dr.brovoljcem! Jutri odkrije NO na pročelju naio.ne šo'e v | Domžalah spominsko ploščo bUtgLpckpj-nemu Vitežkemu kralju*. Vab jo se \s: to-variši vo.ini dobrovoljci, Ca. se v čini več-jem številu udeleže poćastitve n smrtne- | ga kralja, svojega vrhevnega vojnega druga. Odhod iz Ljubljane glav. kcl. ob 8 05, prihod v Domža'e ob 8.33. Odbor. —lj »Zakonci stavi ajo« v Z^crnji fiiški. JutJ-ir^nja nedelja bo za Zgornjo šiško po-nieni-l">en :an. Marlj:va drauitka .iružina društva »Vodnik^ ki je že me.] i>ovi*n:':ami vprizorila vei5 prav posro^enih iger? je pripravila zabavno burko »Zakonci stavkr»jo«, ki jo vprizori jutri v novi dvorani £. M.sr- i tinca pole? ga^ifeke^ra doma. Nova dvorana bo doftto}en okvir za to prireiitev. eaj ima prostoren oder in okroz 330 *edežev ter Ptojisč. Komedija >ZK*»konci stavkajo« je duhovita in zabavna igra. '»ohia komičnih zapletljajev, razNurljivih |wizorov. kovar-stva it*\. Prepričani emo, e agilnega društva »Vodnik«. _lj Francoski tečaji za odrasle na mo-^kem učiteljiš6u v Ljubljani in sirer za zaoetnike. nadaljevalni tečaji in tečaji za konverzacijo so se pričeii dne 1. oktobra. Fraocoeki institut obveza interesente, da ce že nadalje vrii vpis novih frekventantov pri služit, ijroraj ou>enjene^a u^iteiji^ča jg. A. Dolencu, kjer ee dobe tuoi i>rtrebne ia-C^nnacije. Ted«ji trajajo 7 mesecev. Uko-vina je meMČno dm SJOl i —li PrMtov«i|na %*&** «eta LJabljuui | —VW privMK jmtrt v n«d«ljo 10. t. m. ▼ ©vojih prostorih gasikkega »iotna na Vi€n labavno prireditev — tigatev gTordja. Vabimo prijatelj« gMilskeg* pokreta, ta se zabave ndeleaijo v čkn ve£jem šievUu. Za ples bo flk*t*l domaji šramel. ZaCeAek ob 15, Vstop pro*t. Na ividenje jutri Da Vite. Uprava fa»il»ke fet* Ljult>l>uia.Vič, —lj Otvoritrv pl^autga savoda »Jesk*« v Kazini bo zaraifi ^M-eureditv^ pro»torov oeprekUen« 14. oktobra ob 25. uri z začet-niikim pleMiim tečajem. Oficijelna otv. oktobra. Informa-djt in vpiaovmnje od 10. t. m. dalje dnevno v Kaahii. —lj Preporodovci! Stareainsko organ i zaci ja »Preporoda« naprosa v*e pr^ivojne Preporodovce, ki iniajo kakr^nokoli literaturo o gibanju »Preporoda«, da jo t event. komontarji upo^ljejo čim;>reje tov. Nikoli Dobri ču v trgovino E. Do' rič. Prešernuva ulira zaradi izdaje Zbornika prep*>rodovftke-j;a tisska ob letošnji 5"> letnici. V^e odj>o-slane publikacije ge j.m bodo po uporabi v relu vmile. KINO IDEAL Richard Ar|en — Virglnta Bruce v napet em filmu ; »KAJNOV ŽIG« Borba ainrričke policije proti gangster jem. T3ane» ob 16.. 19. in 21.15 uri, jutri (v nedeljo) ob 15., 17., 19. in 21.15 uri —lj Vođatvo v Narodni galeriji. Jutri ob enaj>lih bo predaval o uuL-kein slikarb'.vu in o jjoUkl plastiki mo!ioi|{nor Viktor Ste-eka. Vetop svobod?n. —lj Srajee, kravate, Kurnit-nlk, Nebotlčnik. —lj Praktićen te^aj čeSčine Ka SirSo javnost. Kakor vsako leto. bo tuđi letos Juuo-^lovensko-če»koslovisska lisa v Ljubljani priredila brezplačen povik težine ra širio favnost, in sicer za začetnike in tuđi za p.pr?tnej5e. Poučeval bo univ. one ieljek 11. t. ni. od 18. do 19. - Odbor -IC litre. —lj Vpisovanje v unietni§'. oi';tobva ^ inu. o'» IS. uri v sobi t^Tev. 6 pritlicje na Telini-kl srol-nji šo!i v Ljui'-.l.Vani. Pii 7a re ^11' F>^>uk prircl v po-nelelje-k 18. oktobra. Potlr^' mi^ti o vpisu in tefrajih s>t> razvi 'no n-\ ra/.i'a>fii ^e^ki ^Pio^u'e« v veži oirenjt'ne šo'e. —li ^entjakohsktt knjižnica v Ljul!.iani, Kon?;'ft>ni trn 7 je iz.prrsriHLi o! 1. I \o m. IX. 42275 izpo*cjevaleein UKfO knjir. KnV/.nica ie o]prl:i vsak flr^iMi'k t»; r>c>' 4. do ;o! 8. pcpoldne ter i^cs'tja kr'j; :e v df^elih jezik ih ter moine 1^'e vsn'^omur. U«ior i?^ zn lo^no lf'-uitimira. Knjf£- ! o-šilja knjižnica trnl: po po.-t; po v«r) dr?avi. Xa ra7po':ifj'> tipkani ;nieiiik: kn;i'-. —1} I dfležit© sf avtcbusr:?gti izleta v Trst dne 10. okt.. 24. in 25 okt in 30. okt do l. nov. Prijave sprejoma 17-^tna pi^ar-na M. Okom. Ljubljena hotel Slon, telefon 26-45 Vhcd iz Presernove ulice. —lj Poprave1*. Z o/.irom n^ Va? Članek. ki s*e ^a objavili v Sloveis'ein Narcdu^ v torek, ilue 5. oktobni t. 1. &tlovom »Dajte »oli vsaj alroho«. Va« prosim, da izvolite v smislu § ^t> zakona o tie'u ■priobčlti v VaJeni oonjerici1^ listu sUvcfe uradno pojasnilo: V pieteklein š^'gkeiii letu je bila Osrednjemu zavodu za ženski do-mači obrt. dovoljena uporaba treh nčilnic na nie&tntfn liceju. Ti proetori ^^ bili 7o-voljeni za do o enega kta, b-e/. kake pri-{>oni!*o'i. L'irotovljenj je nanire^*. da &o ^ojenke tu ztlo noredno obiskova1« pouk, prihnj.le in onhajaie so : o mili volji. Priliajale 6o k pouki le 14 i!ni, po'.r.eje je prhaj.'.lo le :e po .it-kaj uOenk. P:i tuii tište uč-enkp zavota, ki so -e p'ihajale na licej, s-j većinom:! ni«;o b i-y:a!e t\ pouk. temveč &o «»e s^reliajnl** po hodnikih, pozimi pa *sn se £ić.e pri p.(\h in €q skrivale pred učiteljieami po suitih !:otili. Za opomine se nivo -'»»^enile in to nio'i'e pou-k 'u'i v tr^ov^kf-i« te^:\ju. Same so izjavljuje, da nr:hijajo * .-o!o le r:'d; doklad. !ročilo, a je s prevaro uMn i\\ talco je rsfa\a v iamjlu s;nin u«"iT*-l.;ic;i.. Ke. v* rakšno vedenje učenk omf-rreneira zivoda n* lice>u kvarno vplivalo na gojefce liceja in metaio na mestni !ic*»j n'n.l>o !u;. po bili :i pro>rori v novem -o'-icem letu kidani v potivijiisji.š* >vri.e. to je z-^ 1jiu'*aO šoio. Nib.C'a i:e taji re;ichov in ponit»iia ' te*t-dr\n*-^a suivotla ^aui^a. ki si ;ra je ta pridobii v teku let. tod?. ja^iio je. »ta oi'^ia.i »►bt*i-T'a ne uoie o idajati proatoruv :-a tsko ne-icr.eu i-ouk, kot jra je ta zavol pokazal v p-obior-ii na mestnem Lceju. Z o^ilioiiim spoštovan.»eni za j>re čelnika: Joie ^ om-ber^ur, tiskovni re'en'ut. —lj Sczcatn najdenih predinetov, p.i-jcvljenih upravi policije v Ljubljani v septembru: 50 din, 100 tiin, damska za-pestna ura z zlato zapestao verižico, zla,- \ ta zapsstnica, sestavljena iz plošč, moška ž:pna uia z venž.co iD obeskomt mo&Iva žepna ura znamke »Doxa< in kratka ve-rižica z double obe«kc.m, avtokolo (Ccn-Unental) z, pneunoatiko, otroški suknjić sivo zelen« berve, temno modri otroAki suknjič « Crno klotasto podlago, damski pla^ć rjevo sive barve. damska pletena k>-pica zcl(^K> ćrtasta, damska volnena jopi-ca, 3 delnice ob:tne banke m eicer: 1, 2 in 411 po 200 K ia leta 1920. par nizkih crnih damskih fievljev, 5 biljrc-dnih kro-gelj, damski defcnik a pokrom^no kljuko in dtlavska knjižica, glaseča se na ime Brancelj Marija. V železniSkih vozovili so bili najdeni tile predmeti: 59 deititkov, 9 palic. 23 klofcukov, 6 čepić, 4 slajnniki, 10 Jopic, 5 plaJčev.4 otroSki plašći. 2 dež na plaSća, 2 suknji62f 2 pelerini, suknja, povrtnik, 4 pori roteavic, 2 para sraloš, par deSkih novih fcevljav, 24 aktovk, 3 fo-to aparati, 6 kovčkov. moške hlače, ko-pato« hlafke, 1 đaTnfffrfli kopalna obleka. pujpadej kolesa, 2 prazni pletenki, zvez-odeja, blazina. in aktovUa, o£ala, »rteani stativ, thermo-steklenica, biuiiva, platnena torba, zamljevid »JuHjake Alpe«, platnena plahta, ležaJrti stol, iu^ara 9 prti-čm. lfnftTiu«. torba s tlMnrvo^taklenico« atikalo aa nk< S »vitki ohtole* m eadja. fectton, v njtam. toaletn« jK>trebdčme, karton, v njem ieoska stara obteka, kotera s mođKĐ obleko, za»*it€flc daznflfke otAeke, za-vitcic bia^L, karton m eertcv«no posodo, aa-vitek perila, torbica z 61.50 din, torbica z ttrobnarijo« torbica pravna, denarnica z 7o denarnica, pi*atzna» knjig^a in ba-retka, 2 ki^jl^i. brožirani. —I] Trgovce In njih nameSČence opoiar-jamo na večerni tr,;ovfcki tet^j pri Chripto-fovem u'nem zavo^iu, Ljubljana, Domobranska c. 15. Zahtevajte brezp!a<5ne pro^j^akte! —lj Obrtnike in njih nameščence o>; otar-jamo na večerni trirovi>ki in iiobraievalni teO;»j pri Chrirtofovun učuem zavaiiu, L)ul>-ljan.i. Dofinii^ra^ka c-e^ta št. 1"). Bres^pUCmi prospekti aa razpolaffo! $ A H Aljehin — Euwe 1:1 Drug^a partija revanznegra dvoboja za svetovno prvenstvo med dr, Euwejem in dr, Aljehin om je bila odigrana v četrtek zvečer v Haagru. Aljehin je otvori 1 kot beli in ticer damski gambit. Igra je bila zelo živa in kmalu je prišlo c'o rodade. Aljehin si je i zbra 1 kratko. Eu\ve pa dolg"o rošado. Potem sta izmenjala dami, a po 40. potezi je bila igra prekinjena v boljci \K>zlcin za Aljehina, ki je imel stolp, te-kača in pet kmetov, Euvve pa stolp. skakača in pet kmetov. Barba se je r.ailalje-vali včeraj dopoldne in sč je končala ne-prićr? kovano hitro. Aljehinovi kmet je ra kraljevem krilu so bili v nekoliko bolj^em stanju in Aljehinu se ie posi*ečilo, da je 3 svoiim kraljein vdrl v nrsprotno pozi-cijo. Po 45. po'ezi se je dr. Euvve vdal. Tako je torej dr. Aljehin izeoačil in je bila borba 1 : 1. Zanimivi borbi obeh sveto\Tiih prvakov, bivšepa in sedanic^a, pjiFost\ixje o tuđi velemojstri Kercs. Fine, Flohr. Reshe\v-sky, Eli3kases, Gilinfcld in drug-i. Iz Kranja — Koncert. Gla.sbo Ijubečeniu občins*vu sporočamo ve«s^lo \vistt o velikem kdncer-tu. ki se bo \-rSil dne 7. nov. popoldne v i Narodnem lomu. Koncar bo vodil bivši ! učitelj glasbene sole g". Fakin) nastopili pa bodo; gore&jSk: orkestar (gcxib:miki iz Krania, Radovij:ce Bleda ia Jesenic, trio (§• -. Fakin, gg. ing Skaupal in Ravntk), doklišii: oktet in ha: monikarja ProgriMrn. bo pmv preprost, ljudski, a venaaa- zt»lo fcog-at. Koncerta se udeležita tuđi skladatelja, g. Ostcrc ta g. Bravničar, kate: ih :iiif'.aibe se bedo izvaiale. Ni ta datuai opozaijamo tud; ur-^a dinitva. — Svečano komornoraci\o priredi Sokolsko (iruštvo nocoj ob 20. v Na." odu »m doaiu povcki oder svojo letošnjo sezono z učirJcovito tragikomedijo CJcia Senca^a »Slučaj z ulice«, ki jo je prevcdel s hrva-ijine prosvetar br. Rudi Marinčič. Tragikomedija, ki ima 7 slik, nam prikanije življenje mlade tovarni.-ke delavke, ki se je se/ranila z bogata:cm, ki jo duigo izkon-b-a, nato pa zaviže. Preus:ava je izredno jlioboka ter bo gotovo v/budi!a pri občia-s»tvu polno ia/umevanje. Pisaielj poudarja v svojem delu tragiko dtlavskih deklet v sodanji dobi. ko :e z^mrl vsak čut social-noati. Godi se stvar v Zagrebu ter nastopa-jo v igri vsi poklici od tovarnarja do po-slednjega delavca. Režijo je vzel v svoje roke br. Broni Bat-tclino, ki se s to predstavo poslovi za ne-kaj časa od gledališkega odra, ker pojde odslužit svoj Ladrski rok. Pri predstavi so-deluje okrog 30 bratov in st'ster, med nji-mi naše dolgoletne mo^i sestri Thalerjeva in Ni*\*dinova ter brat je Ambroz, Batteli-no, Mcrinčič /?., Willenpart% Litvrih, Gulič itd. K otvoritveni predstavi je pritegnil br. režiser rudi nekaj mlajših članic in elanov, ki bodo prav gotovo storili v vsakem pogledu svojo dolžnost. Potck iare bodu povzdi^-nile tuđi nove kuli&e, ki jih ie napravil br. Lavrih Skratka ijira bo nudila lep estetičen užitek, zato vabimo sokolsko članstvo in pri atelje društva, da v nedeljo napolnijo dvorano do zadnjega kotićka. Pokažimo z veliko udeležbo, da cenimo trud in požr-tvovalno delo naših igralcev in i^ralk, ki se većer za večerom 2rtvujejo kuJturncmu delu našega Sokola. P. n. posetnike vljudno prosimo, da pri-dejo k predstavi točno, da ne bodo zamutl-niki motih ost-alih gledalcev in igralcev na odru. ZaCetek bo točno ob 20.15. Preskrbite ; si zato vstopnice že v prcdpr >daji v pisar- | ni Sokolskcga doma v nedeljo 10 t. m. med I 10. in 12. ter pupoldnc od 15. do 17. Zdravo! j — Sokolsko društvo Jescnice prirelidre- j vi pred kraljevim t^jmenikoin javno i^lno svrcanošt v počustiiev t.:oiiii.a na l*la^o-pokojnejra vUeške^i kralja Aleksanira T. ZeJiniteija. Pričeteit žalne svečanosti eh j 20. uri. Članstvo v »lavnr*tnem kroju t \ žarnim trakom na levem rukavu, os.?::li v \ civilu z zni'ki. Zalna sve^ani^t bo javna in ] včakemu dos'opna. Val»ljena nn rodna in kulturna dru>tva, da se korporativno ude-leže žalne svečanosti. V t^lučaj-u slaneira vremena, ee bo žalna sviiaucti vršila v Sokolskem domu. — Sokolsko društvo Ljubljana III. Beži-j»rad naznanja, da ne bo društvene tombole 10. oktobra t. l. rali slaiejra vr.nicn;i in noprićakovanih tehničnih ovir. Dan t » pri-retlitve na Kori^resiifin turu bo pravooasno , objavljen v ^Jutnu in »SU>\. NaroJu*.. j — Komenvorariia Sckolb»kega društva Ljubljana-Sifka. Sokolbko društvo Ljubja-na-.ši.-ka poziva članstvo, nsra^vaj. deco tor prijatelje sokolstva. da ee p^no^tevino u*le-ležo svečane komemoracije z\ viteškim ; kra!j>m Aleksandrom I. Zeiliniteljem, ki bo | danes cb 19.30. «ri v dvorani ^k: Inkesra } doma v Sh>ki. Xa ^ pored u so vok-iine in I instrumentalne to'ke ter deklamacije. J Vstopisin« ni! ' — žalna »vezanost Sokola Ljubljana— j Wt za b!a.§ropclc:j3.im Viteškim kraljem j Aleksandrom I. Zqdin;telj:m bo drevi ob 19. v primeru lepega vremena pred spomenikom na Glincah. Sicer pa bo žalna svečanost v dvorani SokoLikt^a demna. V«c> biaio mcAvjj&i^ li.n.stv^ in r. . io:\alr.o f&r~ no«t, đa ae ialn* s^Canoao uOdeži v v»-Wi«m fttevtlu. ViSka tuđi tfeupu* žaJAe mrećano-9ti lX*JJ*n*tab pokn]^rtti dm&tsv, kl bo ob pol 21. v txiovmknca Narodnet^L aocoa. Vpostvau Iz Trbovelj — Stavhna sezona s^ Wiia koncu. L«»tos se je v uu^i dolini precej gradilo, prihodu je Ieto pa oteta biti etavbn* podjetnost &• ži-vahne>ba. Mnogo j© temu prij>onKHjU Trbo-ve1j«ka druiba, ki je daLa mnogim svojim dclavcem inatnojia brezotoreatn* poeoiila, da si zarade laittna «tanovitnjske hižice, 6 fe-mer bo pomanjkauie gtanovanj uiatno omiljeno. Družba ^Hiiui ^>a je dogradila dno s\'o-jih velikih 18 družinekih hiš aa Twvzijit katnor *;e bolo te dni vselil« rudantke družine, Verjetno, da bo družba prihodu .a Ieto dokončala ie eno ali obe nedovršeni IH dru-žiiMski hiži na T^reseiji, tako da bodo dobili rudnička stanovanja tuđi oni delavci, ki stanuje jo Ae v privatnih stauovanjih. Tuđi obošna dela na tem, da ae omili stauo*anj-tika boda xUsti med staroupokojenci. Občm->ka stanovanjeka naselbina nara^a od leta do leia in tako je tuđi letos zaradila obi*ina že dve 4 dru£in«ke stanovaniske hi§ica. Ma-novanja pa potrebuje tuđi za svoje name-šcence zlasti *edaj, ko je bilo sprejetih v občinsko službo ve^je žtevilo novih moći, ki so za»vtikrat lutatanj^ni v raznih obiiu*kih ix>slopjih, ker «*o stanovanja v veliki ohciu-ski stanovanjjiki hiAi vj*a zavedena dtilouia ol ob^iuskih, dek>ma pa od driavnih nann>-?>ri»i.tt'V, kaUrini mora obMna nuditi stano-\;:nja odnosno «Lauarino, O'e #e bo Stevilo nanie^tVni-ev na obrini tako mnoiilo. bo morala ol)čina prej ali **l »j misliti na gradnjo nove etunovanhke hiše za tsvoje naane-^Tenre. — Prihodu]© pomladi pa se bo za-eel gradili na^vi zdravstveni »lom, za kate-recra je olnina že dolotila pro>tor in tuđi votiraia v občiuski proračun prinirron zn> si-k. Te dni pa je tuđi TrlK>velj.ska druži« pri*pevala auienck ."500.000 din /a lo člov^-koljubno ustanovo, kar je vse hvale vredno. Ta prispevek pomeni temelj, na ka tereni fe 1h> zdravstveni dom i nadaljnjimi i>rifiq>e\'ki in sretistvi dnii/ih usta nov iiradtl. — Vinsku trgat^v: Tukajšnji SK Tr-bovlje prrirecii v nedeljo z\TtVer ob 7. uri v dvorani g"Ootil:ie Forte na Vodah trgratev grozd ja s pestritn .sponxk>m. Prijatelji pri jetne zabave, d«»bre pija£et jedi in veaele- i ga rajanja vabijeni. j — Kaj ;if» rloveku vse laliko pripeti. Neki rudar, ki ima tam v &t. Kup^rtu pri Mc>« kronoiiu bajtu-o, kjer stanuje njegova na lVolenj-skeni mo in ie-Tia v velikili ^krbeh, je brz lrzojavila v Trbovlje po r»'>evalni avto, ?e%, da je mo-ža niljno potrebno operirati. K*s**valni avto tukajSnje re5o>valne postaje je vo/il in iskal bo'hiega rudarja skoraj v*o noč po gri-i'[\\ okro£ .^t. Rui>erta in ko pa ,je proti jutru le iztaknil, je ^ofer opazil. da mož, ki naj bi bil nevarno bolan iu nujno |H>treben oj"»era('ij:\ ni t>olan, marve? samo precej vi-n]en. Vstopil je sicer v reš^valni avto, toda O imela ta vožnja £e nerodne [>asledn*e za ru-darja, ki bo moral \x> vsej priliki plahti 8tra5ke voŽnie re**>v*alnega avtomobila v ftt. ! Rupert in nazaj. Bo to potovo {>rec-ej drajia j ^ala, ki jo je tvo mn^nju rudarja lagreiila prenaijljeno^t njegove /.ene. i — Zakol v sept*Miibru. Tuka jftn jih 16 me-| sarjev je v septembru za klalo skupa j 119 { glav rogate živine in sicer 32 glav I. vrste, 65 glav II. VTSte, 7 glav IH vrste in 15 klobasaric. Iz Ptuja — Vlom pri b*4etn dn«vu. Drzeai vlomi-lec se je splazil včeraj opokine v bi^o trgovca Alojza Breačiča v Panonski ulid ter viomiil v njeg'orvo trgovouru skozi za*inja vrata. Iz zakkanjenega pierošnjo upokojen. Eržen j« bil splodno pri ljubljen in ga borno t*4ko pogredali. želim*) mu pa., da bi po dolgoletni naporni j službi dolg-a leta uži val svojo za«luieno j pokojnino. j — Velika trgo\»ka hi5a, ki Jo građi tr-I go\rec g. Z-rvrnik, bo v najkrnjćem 6a»u ! dograjeaia. in bo ena najmodernej&ili trgo-| viri v Ptuju in monia tutli v dravski ba-j novini. Pred trgo\*ino se zbira mnogo ra-doveclnežev, ki Se aiaaiiinajo za 2igracfbo, ker kaj po^lobnega v Ptuju Se nismo vide-U. En d-el trgo^ijie, kjer j« oddele/k >T1-var^ cblek j^ že otvorjen. —- Stalno delevno vrera« in nourja so povzroiila veliko škodo našemu kmetu in vlnoguadailiu, ki je na svojih pridelkih gotovo za 5O1 ,> prikiajžan. Veliko žkodo pa je napravilo deževje tuđi cistni upravi. NU- cestah se je na mnogih krajih podau-la zemlja. Veliko pa trpi ena najpromet-nejaih b-inovinfikih o^t Ptuj~*orl—Va-raXJd.n. Nedavno se je odtr^alo akalovje 7, giajščine Boil ter cesto zasulo z okoli a00 kubičnih metrov karaon^a. Pred me-seci jomo s prejjkanjern tega ovin-ka pridobili in da se bo promet nemotano višal. Ker pa ni bilo dovolj denamih aretl-stev. da bi se napravili škarpa, se hnb većino tolj pogieza. na cesto, tako da je sedaj š* več-ja nevarnost aa promet k:U^or prej. Ne gre, da moiaja davk^plačevald plaćevati visoke cestne d^>kl de, avtomo-bili.sti pa še ćelo visak izreUen cestni pri-i'pitf&k., c^stna uprava pa ne bi poskrhe-la. da bi se cesta ure«lila tako, da bi bila «u>o«o«ia za promet brez vsake nevarno- sa — G!«*d*tl&ka Vzona. E>ra»mako druitvo otvori Ieto3 .»vo-jo ie bili prav lepi in je prvo tombolo (harmoniko v vredno-ati 1500 din) raueia učiteljica £dč. Mer-Vić Dora. Str« •" \ »SLOVENSKI NARODt, »Aola. 9 oktobra 191? Stran » Kase sožalje ob smrti prezidenta Masaryka Včera j }e bila izrotena čeikotlovašketnu konzulu adresa « spomiaskin p**retUom Ljubljana, 9. oktobra Vćeraj opoldne j*o se zglasili na ćedko-slovaSkem konzulatu na Erjavčevi cesti prntstavniki JC-lige in sicer predsednik dr. E^on Stare, " gr Fran Govekar in dr. Grosman ter izroćili konzulu g. Minov-skemu v crno uanje vezano adreso z na-sJednjim spominskim posvetilom: Vladi Ceškoslova&ke Republike v roke g. ministrskega predse^nika dr. Milana Hodže, Praha. Jug-oslovensko-ćeškoelovaska liga v Ljubljani, izvršilni odbor JC tig dravske banovine in vsa pripisana kulturna, prosvet-na in narodna društva slovenske pre^tol-nice bele Ljubljane izrekajo do dna duše potrta in g-Ioboko užaloščena nad smrtjo velikefra prezidenta Osvobcditelja T. G. Masaryka svoje s:loboko. iskreno občuteno in bratsko sožalje. Smrt vGlikepra pokojnika, v katerepr^ snio enako kakor bratski čeSkoslovaški narod vedno z neizmernim zaupanjem upirali svoje oć!. v katereg:a smo globoko verovali, k^terepn smo neomeđeno spošto-vaH in udano ljubili, j<» napolnila naša srca s tako tužnimi in žalo^tnlmi Čustvi, ki fo nam ta kn sveta in velika, da jih moremo primerjati edinole z oniml, ki so nas prevzela v onih težkih dneh, ko smo spremljali na večno pot velikega prijatelja in saveznika Vašega blagopokojneg-a prezidenta Osvoboditelja, svojega Viteskegra kralja Aleksandra I. Zediniteija. Zavedamo se, da smo izgubili 3 smrtjo velikega prezidenta Osvobodilelje ne samo svojega vzornika in učitelja, temveć tuđi bojevnika in soustvaritelja naše svobode ter našega najiskrenejćega in udane ga prijatelja. Složni v duhu veiikega pokojnika bodo vedno skupno z bratskim češkoalovaškim narodom stali krepko na braniku miru. sporazuma in enakoati velikih in malih narodov, v sveti obrambi naSih nerazdruž-ljivih tal. naSe »vobode in narodne Časti. V Ljubljani, dne 20. septembra 1937. Adreso je izroćil s prlmernim nagovorom predsednik dr. Stare nagrlaaujoč. kako je vsa Slovenija sočustvovala ob izgubi prezidenta bratske Ceskoslovaške republike dr. T. G. Maaarvka. G. konzul Minovskv se je ml adreso vidno panjen zahvalil. na-grlašajoft, da je videJ ob smrti prezidenta MasBryka. kako globoka in bratska Iju-bezen veže oba naroda, a zlasti Ljubljana je pokazala ploboko žalost ob prezidentovi smrti. H koncu se je gr. konzul zahvalil Jč-llgi, ki je dala pobudo za spominske svečanosti. Iz Celja —c Žal no sffromiiisko svečanost za ola-gopokojnim Vi te Skini Kraljem Aleksandrom I. Zeđeniteljem bo priredil celjski Sokol danes ob 19.30 v veliki dvorani Na-rodnega doma. UdeleAba ze članstvo in naraščaj obvezna, v civilu z znaki. Vab-Jjena je tiKii vsa ostala naroilna javnost. —c Ivan N'ofc, najodiičnejši jugosloven-ski klavirski virtuoz, bo koncertriral v Bredo 14. t. m. ob 20.30 v Mestnem g!e-daJišču v Celju. Na sponedu »o sledeča klasična in moderna dela: Vivaldi-Bach: Koncert v a-molu (v N očevi priredbi). Bach-Busoni: Toka ta in fug-a. Chopin: 12 preludijev in Z etude. Rimski-Korzakov: Cmrlj. Liszt: Le^ jeux d'eaux a la Villa d' Eeste. Castelnuovo-Tedesoo: Dolgi valovi. Celje bo doživcio v sredo glasben do-godek prveg-a reda. Vstopnice so v pred-prodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. —c Oetj&ka stralska drufclna bo priredila v nedeljo 17. t. m. veliko nagradno stre-Jjanjc na streliščti v Pećovniku. Natanč-nejži pobroji so objavljeni v društveni oma-rici na poskvpju Ljubljanske kreditne banke na KraJja Petru cesti. —-c Te^aj ea pm»toro^no risanje, uporabno umetnest. tehniko n stroko\Tio ri-SHJije ter op'^no geometrijo in knjigovodstvo f»e bo pričel 15. t. ni. Prijave na deški moščanski soli pi-i atrok. učitelju g. Josipu Gra&etju ali pri šolskem slugri g". Janžeko-viču. —c Pc»ki» ^amoniora. V sredo opoldne se je vle^rel neki B. iz Debra pri Laškecn pri prehodu č^z žole^nško r>^o^o nar1 t^t-znikovo ^ostilno v Debru tik pred prihodom osobnega vlaka na tir. K ^roči i--> o opazil 7»eki on^ant, ki i«3 moža, kl je hotel na vsak način pod vlak. s silo spravil s proge. B. je bil vinjen. —c Pe?»ter spo rt ni spored v Celju. V ne-drlj(> 10. t. m. ob pol 10. clopoldne se bo pricel na celjski Glaziji lahkoatletski dvoboj med di-žavnim prvakom Concordijo iz Zagreba in celj&ko lahkoatletsko repre-zentanco. Nastopilo bo 6 rekorder jev in 10 državnih reprezentantov. To srečanje bo izreden sportni tiogoJek za Celje. Ob 14. se bo pričela na Olimpovem igrrižču di*uporazredna pi'venstvena tekma med SK La^kim in SK žaJeem. Sodil bo g. Presin- ser iz Celja. Ob 15. se bo pričela na Glaziji podsavezna prvenstvena tekma mod SK Celjem in SK Amaterjem iz Trbovelj. Sodil bo gr- Kopić iz Maribora. Ob 15 30 pa se bo pričela na igriSČu pri Skalni kleti« podsavezna prvensvena tekma med celjskimi Atletlki in SK Olimpom. Sodil bo g. Božič iz Trbovelj. Za obe podsavez-ni tekmi vlada v Celju živahno zanimanje. —c Umri je v torek na Cankarjevi cesti 11 v starosti 75 let podpolkomik v p. p. Emil Pentler. Pogreb bo v nePri orlu« na Glavnem trgu. »rtelja, 10 oktobra 8: Pihalni kvartet. — D: čas, vreme, Doro-eila. e-pored. — 9.15: Prenos cerkvmie izlas-be iz trnovske cekvo. — 10.10: Ver^ki govor (dr. Gvido Rant). — 10.HO: Drobiž 7a tirobiž (plosf?). — 11: Otro>ka ura: (lašpor-ček. — 11.30: Koncert radijskeua orke Terek. li. •»^•kr« 11: Solska ura: KakŠno hrano naj uživam in kako naj jeni. da bom tdrav in krepak g. dr. Frasta Mis. — 12: Virtuozi (plo-Me). — 12.45: Vreme, poročila. — 1»: c*s, spored, Obvtietila. — 13.15: Koncert radii-ekega orkestra. — 14: Vreme. borza. — 18: V modersem ritmu (pta»e). - 18.40: Kr-•čanstvo in nacionalna misel i^. dr. Fr. \ e-ber). — 19: Ca.*, vr3nie, porobila, »pored, obvettila. — 19.30: Nac. ura: Od plemena do naroda in države. (Srdja Ojokič, novinar) Zgb. — 19.>0: Zabavni zvočni tednik. — 20: Plošče: Rossini: Viljem Teli, uver-tura, Weber: Carostrelec, uvertura. — 20.20 J. JurČic: Tupomer% Žaloigra (izvajajo čUani rad. igr. družine). — 21.30: Orgeteki koncert (plošče). — 22: Cas, vreme, porocila, spored. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. — Konec ob 23. uri. Sreda, 13. oktobra 12: Koncertni ple^i (pložoe). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas. spored, obvestila. — 13.15: PloJče zavrtimo. — 14: Vreme, j torza. — 1S: Mladin^ka ura: Ob lo-š?e). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, s|M>redt obvestila. —, Al5: Koncert radij-tskega orkealra. — 14: Vreme, bona. — 18. Citre solo, g. ViHco Skok. — 1&40: Slo-venSČina /a Slovence (g. dr. Ruđorf Kola-aič). — 19: C«#, vreme, poffoftiia, spor«*d, obveetila. — \9'M): X*e* ura: O jei*wM«kih vojnih nianevrih (A odri ja Boianovi^ [>*^. puk). — 19..J0: Deset nunut ubaTe. — 20: Koncert: Slovenski vokalni kitetet —20.45 Havdn: Kvartet v f-duni, op. Sv Jt. 5. — 21: KoTicert radijskega orkestra. — 2B: Ca*, vreme, porovila, t4^M>red. — 2A.1S: I^ahka gla*ha (radi|Bki orkwter). — Koner ob 28 uru_____________________________________ Kupu)te domaće Uafo! MALI OGLASI tteseda 5O par. daveK poaebej freKUd, izjave oeseaa Oio I*—. daveli potbej £m ptamen« odgovor« giedc m«Ub ogiaaov \m treba priloiiu znamka — Hopustov za male og'lase oe priznamo .............MIIM»M«HH UMU.....MIIKUMHtlllllll...................»» Naslove malih oglasov pošil|amo samo onim, ki pošljejo znamke za 3 din. Beaeda 50 par. đavek poseb*] Najmanjši cnesek 9 Dts Prihodnji krojni tečaj za damska oblačila se vrSi od 14. X. do 4. XI. 1937. Prigla- sitve sprejema dnevno TEODOR KUNC lastnik od kr. banske uprave dovoljene sole. L.JUBLJANA Aleksandrova cesta 5 II. nd 8TROJEPISM POUK Vecerni tečaj za začetnike in izvežbance. Dva oddeika od 6. do pol S. in od pol 8. do 9. ure zvsčer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure. Solnina zmer- j na. Christofov uf ni zavod. Do- I mobranska c. 15. 2245 j Beseds V) par. đavek posrbe) NajmaDjfil raeseM s Din Prilika usodneia nakupa trenčkotov, hubertu^ov, ohleke. perja i*d PRESKER Sv. Petra cesta 14. Sladki mošt Prispela je pošiljka pr\-ovrstne kvalitete. Toči ae: Cankarjevo nabrežje 5, Breg 2 in Rožna dolina, cesta II 6t. 36. — Na raz-polago sveže morske ribe v veliki izbiri. — Se priporoča I. A. SUN ARA BAR VAN JE LAS epecialno izvršuje v vseh nijan I sah Frizerski salon >Rakart. I Pre§ernova ulica 7., nasproti ! jilasčičam- >KoŽakc. 46-2 Vse naše inserente in tište, ki nam na oglase v naiem listu po^Ujajo pismene ponudbe, opozarjamo, da. smo na našem posiopju s Knafljevi ulici St. 5 n&mestiil poseben nablralnik rdeće barve, v katerem ponudniki lahko pušćajo svoje ponudbe, prav tako pa tuđi inse-renti naloge za oglase. Inserenti nam v primeru, ^e nam oglasne naloge pusćajo v nablralniku, mo-rajo odgovarjajoći snesek priložiti v znamkah, ker sicer oglasov ne borno uvr&čall. llilf«);»MKJli Beseda 1.— Din. davek posebej. Najmanjdi znesek 15 Din PREKLIGNA IZJAVA Pod pijana Andlovic Marija, tr-provka v Ljubljani. Galusovo na-trežje, s tem p rekli čujem in obžahijem vse žalitve, ki Bita jih izrekla napram Drame Aloj-ziji, tr^ovki t> ©tarino v Ljub-ljani, Galusovo nabrežje 29 in njeni hcerki Bozi ter se jima zahvaljujem, da sta cdstoptli od tožbe. 2350 i Beseda 50 par. davek posebej. ' Najmanjši znesek 8 Din VAJENCA ZA TRGOVINO z meš, blagom, s primemo šol-sko izobrazbo sprejme Karol Reve Gu§!anj.____________2344 PRODAJALKO izveibano v modni stroki iščem. Plača po dogovoru. Naslov pod šifro sProdajalka« na upravi >?lov. Naroda'. 2357 ' SIVILJO ki bi prevzela samostojno vodstvo v damski ©troki, i*oe krojač. Stara mora bit: od 28 do 35 let. Pismene ponuSlov. Narodat pod >Sj-viljat.____________________2360 Beseda 50 par. đavek posefatj. KajmanjM mcMk * Dta ZBIRKO KNJIG slovenskih, originalnih in pre-vodov, vezanih v polumje in platno, skoraj novih, ugodno prodam. Naslov se poizve - v uprrn >Skyv. Narodac, 2»! NAPRODAJ FORD >Letečega Kranjca«, pr^izkušen, nafta pogon, polovica prihranka pri gorivu, ali >Fiat Ballila«. Pojasnila: Erjavec, StičiLa, kolodvor. 2348 50 PAR ENTLANJB ažuriranje. v?zenje zave<«, pe- rila. monogramov, ^umbnic. Velika maloga perja po 6.75 din, >Julijana<, Gosposvetska cesta 12. M O $ K I ki trpite za seksualno neurastenijo, impoteaco oslabelo funkcijo spolnih tlez itd., posktisite O K A S A 100 tablet Din 220.— 300 tablet Din 560.— 50 tablet Din 110.— Dobijo se v vsaki lekarnL Lekarna ACff« ROSfllAtt Beograd — Terazije 5 Vina fez ulieo: Namizno belo I 7 din Srbsko prokupac 1 7 din Portugalka nova 1 9 din Cvicek 1 9 din Rizling 1 9 din Silvanec 1 12 din HraSevec I 5 din Tropinovec I 22 din Shvovka i 24 din Đrinjeree i 32 din ter razne vrste prietnega imanja, likerj^v in desertnih vin vam nudi po konkurentnih ce-nah ter ee priporo^a: Bvffet S. J. Jcnj. Ljabliana Sv. Petra cesta 38 2368 Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa rr^sbeseda •,NIVEAu ! H IVE A :: CREME j Z MVEO je v resnici nerazdruž-Ijivo zvezan pojm idealnega ne-Kovanja kože in sicer zaradi tega — ker NIVEA vs*ebuje »Eucerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepea kožo in ustvarja mlađostno »vežont. — Zato ne zahtevajte samo »kreme« — ampak vedno le »MVEO«! NARODNA T1SKARNA IZVRSUJE I VSA TISKARSKA DELA LEPO IN OKUSNO I PRllOROCA SE cenj. oieinitvu modno krojaitvo škotic \nton, GosjKteveteka ce- eta 12. Industrija tuđi za dame, plavce, kostime itd. 2350 Kar Berlin bi brez sestankov, kar manevri bi brez tanKov, kar Ženeva brez konferenc, kar brez cvićka bi Dolenjc. Kar Pariz bi brez razstave, kar bi Barje brez poplave, kar sortniki bi brez sodbe. to bll Baus brez mile godbe. Kar Italija brez fašizma, kar bi Triglav brez turizma, kar bi ženka brez dragega možićka. to bil Baus brez pećnga pra- šička. Kar nevesta bi brez trošta, to bil Baus bi pač brez mošta. Kar bi vera brez resnic, to bi Baus brez krvavic. Kar bi Rusi brez Stalina, to bil Baus brez prima vina. Pesem ta zdaj neha se, a tu zabava se prične. Gostilna KRAMAR DOLENMSKA CESTA 5 I 2 Kg terprntln. mHa »ZVONĆEK« 5 Din ^Nova Apte*-rlja*. Kretkov trg 10 ^^k- ^^^i^K. ^^MHk^ ^^^^^ -^^^^*^ ^^^i^h^ ^^^^^^ ^^^ Beseda 50 par. davek posebej. NajmanjAJ rnesek 8 Din DOBRO ftIVILJO rad bi fipozjial, ker bi z njo lahko srd?en postaI. Cenj. ponudbe pod žifro vSamoptojna Mvilja 27-Mf. *2;-Wfi Sl'ALNICE kuhinje, zajanrfene, T«m nudi najreneje in solidno Komici i^ka x»loifa pohiMv«, Fr. Sajevir, Stari trp 6. 2358 OtrosKJ v o z 1 e R i aajnovejftlt) 00 o đ e 1 o v U VOKOItll, m o t • f J I, t r 1 e I fc I J I ft I v a 1 ■ 1 • f a J J poireilllf I PO £ELO NTZKJ CEX1 — CEN1KJ ITBAMliU 1 „TRIBUN \u F. BATJEI LJUBLJANA, tiariovilta cesta 4 — Prxlru*n*ca MABIBOa, Aleksandrova cesta 26 Čevlji o t r o U' 1 v?oh vrst po zelo ugodnih oenah od 80 Din naprej. Moškl boxlak, sportni, štrapacni po vmeh oonaii od 115 naprej. ženski elegantni od 60 Din naprej. SmuĆarski zbiti ali Aivani od 140 Din naprej v vsfth najnovejših raznotorostih. Vfle blago Je samo I* pnro-vrstnega usnja r. L.ujo \Veissmann destita Staricu k le- pemu uspehu — Foto Janko Erjavec, Stična, kolodvor r>irke so potekle lepo in vzorno, brez vsakih ovir ter po določenean sporedu. Zvećer je bila razdelitev nagrad in dr. Lu-jo \Veisnisnn se je zelo laskavo in pohvalno izrazil o Staricu, češ, da smo Slovenci nanj laJiko ponosni, saj nas povsod ^astno zastopa. To podcrtavamo in želimo, da bi brali vsi oni, ki so ga podcenje-vali ali ga ćelo ovireli pri njegovih nasto-pih. Kako nzs je doslej Starih častns za-stopal v svetu, pač najbolj dokazujejo njegovi uspe hi. Leta 1935 je v Pragi premagal svetov-nega prvaka Avstrvlea Kunzana in je tako postal ncoficielr.i spvetovni pr\-ak. Dirki je prisostvovalo 70.000 gledalcev. Tri tedne pozneje je bila dirka v Pardubicah. kjer so telemcvali dirkači 19 držav. Starič . je bil odliven in je prišel m£d Šest'.■mi naj-boljšimi v finale. Pri zadnji vožnji je bil j ves ča.9 n3. ćelu, ćelo 12 m pred ostalimi. V tretjem krogu pa so se mu zlomile vilice in je tako nesrećno padel, da je skoraj 15 dni ležal nezavesten v bolnici, že se je zdelo, da je s tem končana njegova kariera. Vrnil se je v Ljubljano in prav žalostili srno bili, sraj smo mislili, da je kome z njim. Ko so gj. pozneje člani moto-sekcije obisikovali • na njegovem domu, je bil tako slab, da je vfm, med njhni tuđi 5 kg težak kip iz čisteg-a srebra — darilo blagopchkojneg-a kralja Aleksandra. Vse to je dokaz^ (ia je Starič res odii-čen sportnik, ki smo nanj Slovenci lahko ponosni. Da pa nas bo tuđi v bodoče čaat-no Eastopal, so njegovi ozji prijatelji zbra li \*eč tiso* dinco-jev za nabavo nervega diTkabiega motorja. kar pa seveda Se ni zadosti. Zato se obračaijo tem potom na vso »portno javnost, da priskoči z denar-jem na pomoč. Vsak dar je dobrodosel; zaeaki naj se n:ikazaijejo na čekovni račun St. 15.538. Tuđi oeebno bodo pobiraH prlsrpevke in prosajo vaakcigar, da jih pri tem stremljenju podpre. Naj nam bodo v zg-led Zagrebčani, ki so tik pixeverni tečaj K. Krenkel prijoveduje v »Pravdi«, kakšen je delovni dan šfcirih rueklh junakov na ledeni gori na 1 valovih ledenega oeeana. Vsak izmed nas ima točno določen čas 7a svoje znanstveno <3e!o in opazovanje in zato ne epimo v^i naenkrat. Zbere»no ge isamo pri obedu ob treh popoldn«. Noeno etražo ol polnoči do šestih zjutraj ?o po-veriLi meni. Deeet minut pred šesto zbudim Fedorova, kar jra čakajo prva jutranja meteorološka opazovanja. Fedorov takoj poklekne k svojim aparatom in pripravi novo vremen&ko po ročilo. Knjiga vremenskih po-ročil je že moćno oguljena. Definicije običajnih pojavov, kakor so megla, sneg in oblačnost, znamo na pamet ni ni nam treba lietati po knjižici. Ob 6.15 ee oglasi Rudolfov otok in prosi s tenkim jrlasccn, da mu posljemo meteorološka poročila. Prekršimo vea pravila rakijske službe, z radiatele^raf*tom naRa-dolfovem otoku Stramelmom izmenjamo no-vice in si povemo, kaj smo elišaJi v radim. Ta čae nam je Ženja Fedorov ž^ pripravil o^j in opražil polno ponev salame. Čaj pijemo v ?otoru, ker bi eicei maela, kaviarja-in sira ne mo?rli jo^ti. Prepečene« namaka-tno. da bi 6 hrustanjem ne prehudili Papa-nina, ki pravi, da spi kakor zajec. Vsak izmej nas inu skodelico in krožnik, ki se ne ra7>bije. Ta poeo la je bila narejena na-lašč za nas. da bi nam je ne bilo treba pomivati, ker nimamo preveč tople vode, niti jroriva. Zajtrk moramo večkirat prekiniti, keree nenadoma prikaže tolnee. ki jra moranio skrbno opazovati. Po zajtrku odide Fedorov v 8voj ledeni »kabinet« ali pa ostane v šotoru, kjer se zatopi v evoje zvezke, in formacijski priročnik, tabele in zemljevide, da računa in računa. Zame napoči ta-enutek blaženosti. Zlezem namreo v spalno vre-oo-škoda, da njraim pesniške žilice, ker hi lahko napit^al navdušene ode na naše spal-ne vreče, na {K^rolej in izltorna primuts«. Okrog devetih \stanota Papnnin in Šij?ov. Ta dva nieta vezana na strofo odmerjene uro in zato <>e lahko ?e malo povalj-sta v svojih upalnih vref-ah. Da t>i ?e naučil hitro vstnjati, si je o^ e^il Siršov nahre volje. Obs'le-lava plooevino. debi postavke ra> ličnih oblik in velikosti. Nek.*o čieti primuse. škripi je snez. To pomeni. of;eJ no fitni{>en. Bleda me?ečina in miuljajoče zvezde blajrodejno vplivajo na človek;i. 0b-zor;>e je zastrto z raeirlico, veter je uribnil, to ponx?ni, da bo nočna etraža mirna in da «se iz Papaninove spalne vreče ne bodo ra7-leirala vprasanja: >Ka.ko je pa z vet om?^ Zadnje dni težko -dobivamo ponoći zvezo -z Kn lolfovim otokom, ker nas moti jrodba iz Budimpešte. Vsak dan pregledam uii o-iiščf» in v temi vidim pred *eboj dobro znane obrise lelenih frora. Antena se je izpre-menila v de-belo vrv. pokriva jo dehel pla?<- ivja. Naš pes Vegpli cvili v 8" ariju. ( Najbrž se mu kaj strašneira eanja Vee na-okrojr vlada irro^na tišina, le zdaj p\ zlaj p-oči kje v blizini lol. Cloveku ee z4i. da >e vse zamrznjeno. To la vo zrač;em niorju se razle^ra jrodT^a najrazl:čnej?€?a o'vrta in naše merilo, ki bo spuščeno ol> petih sjutraj v vodo^ umu pok&ie, &* ye bim zopet zaneslo proti jugu, 5eprav je veter utihnil. Ot> pol šestih zjutraj poslušam koračnico iz Mcekve, potetn pa ostrmim nad besedami ueit«lja jutranje telovadbe: »Od-prite okna, oblecke piivalne hlače!« Pri-poroe«no vodno procedniiTo apliciramo mi t.u v eKo ^mo zaelišali bliza Severneiia tečaja Čirikanje pti^-ka, ni- 1 -motv^hmhi i.^yu«aiHiBai^m^nBIHHH^^^^ Vod ja skupine Papanin emo verjeli svojemu sluhu. Potem »o ptfi5-ka videli in takoj e-mo pomislili, da ga Ja pripeljalo tako dalec na sever letaka Toda pojavile so se tuđi druge ptice. ŠirŠov je med hidrobiolo^kimi op»»avanji v raznih globinah morja vedno naletel na meduze in najrazličnejSa morske rake. Skozi od prtino, ki smo jo napravili v leda, prv poveduje Papanin, smo opazili tjulna. Hoteli smo ga posneti za fiLn, pa se nam je hitro skril, kor je zelo boječ. Nekoć ©e mi je posrećilo tjulaa ustr?liti, pa ga je žal morski tok zane-sel pod led. Ne dvomimo pa, da bonio imeli v svoji kuhinji tuđi sveže meso. Končno gre za strah vseh živfh. bitij — belega raedveda. Ko se je vračal P^ary od Severnega tečaja, je videl sledo-ve belega medveda na 80°. se\rerne Širine. Nas so obiskali na 88°. trije b^li medvedL Kje je Levanevski ? 2toa^ii poljski jasnovidec inž Oasowieckl je imel že dve seansi, da doloćd. kraj, kjer je obtičal sovjetaki letaJec Levanevski s svojimi spreonljevalci. Po drugi seanai je izjavil na Poljskem živeći materi pogre>-Sanega sovjetskega letaJc-a, wiecki pravi, da je z«Jaj med 170. stopinio zapadne dolžine in S0. stopinjo seveme širine. Dva Člana posadke sta bolna. Vsi ižve v šotoru, ki so ga posta\*ili ob letalu. dani posadke ne hedijo daleč od šotorat naj-več 10 kilometrov. Njihov položaj je neva-ren radi silnega pritiska kd-esnih gor. Led pod njimi počasi pokat vendar pa po mne-nju Ossowieckega Levanevskemu in njegovim tovarišern zaenkrat še ne preti no-b;na neposredna, nevarnost. Prvi polet nad polarnlml kraji v polarni noći Iz Moskve poročajo o velikc je prišlo z RiKiodfovogra otoka in pravi meil drugim: Iskanje Levanevskega ^e je piri^elo v po-polni tetml nad ledenimi pVMSttnjajtu okTT>ff severnegB. tečaja. Vjerne jo bilo nxnoj;o. alabće r.egio smo pričakovaii. Ob 85 meJi-diarui smo naleteli na goerto nae^lo in vi-aoke oblake, kar je nas prisililo, da amo se spustili na 100 m na*l moi'jean. Na SS nierjdiSLniu ao ae letala stalno borila 35 naaprotnim veftrom. Prodrli snio oblake, potem smo se pa spustili naravnost k se-vem-eanoi tećaju. Nad tj»63jem smo začeli telcati pogresšaoo letalo. drže i s?e približno v vižtoi 500 zatradi m^e. Po naš^m mne-nju ae je moraj spustiti Levanejvski 3 avo-Jfcmi tova*rlSi na led«rno polje akro<^ 112 stapanje zapadne dolžine ter 88-S0 stapanje seveiTLe širine. Zaradi v<»£je vvirnoati arxx> nameravali leteti do 87 sttopdnj sever-ne Sarinev. Ponovno amo naleteli na g"osto meg-lo, ko amo doeegli 88 stopinj 3o minut Širine. Kmaki smo arposnali, da proti jujru ne moramo več letesti. Zato ^ano tareiiili na-2aj proti 122 stopinji zapadne dolžino in leteli amo 90 km daleć, potem smo pa krenili "vsjhodino proti serveunemu tećajoi^ od koder amo ae vrnili v bo2» na Rudol-fervesra otoku. Predno amo se vrnili, amo spustiti v zrak tri velike raic^te v nactl, jajiLrv V pooroCSta j© opnaan pot^^n aačetok po-letta z Rudolfove^ja otofca, kako se je 25 ton te&ao letađo dwigrnlk> v popoini poJami temi in preletedo brrtz astranomspko orien-tadje vso pot nad potarnrmi kra^i v polarni noći in v taoetiao neMgxxin««n vrctnije-rmx. Glasilo zločince v V avoje vedđco presene6enje je našla ■warša\-sOoa potjcaja raed hiSno prob-kavo pri nekern pnreJcupftevaksu ukrade-nih atva-ri iz^od g-lasila zUoćineev »NaSe življenje^-. To avojevrstno glasilo je urejev^no po-'VTsem strokoivno, saj prta^ša uvoinikc, najnovejše paiitičT*e vesti ttwr strokovno članke o žeprofti tatvinah in vloordh, končno pa še policijFtko kroniko in humori-stičen kotiček. List je pisan v lite-rami poljščini in ima na zada.jali ao ga po 20 grio^ev. Uredništvo je vodaia slušateljica univerze Let-terjeva—Suchcvalaika, iena znane^a vlo-milca. Člana teredništva sti bila bivSa uradnika Zalcževski in Makov er. Policija je našla tuđi seznam narc^nikov, po ka-terern vodU predskavo in lovi zločince. ZA DAME BREZKONKURENĆNE MODELE JESENSKIH IN ZIMSKIH PLASČEV, KOSTUMOV IX PALETOJEV, PROTI DE2JI7 IN SNEGU OIPBEGNIBANE TOPLE SPOBTNE PLAd^E NUDI PJtULIK - Lfublfana - Kongresni re? 5 Andre AjTtMUMly: 110 Princesa Syi?aianoua Roman Tako početje in tako izsiljevanje me je razka-čilo. Pokazala sem ma vrata. Odšel je, toda iz njegovih plamtečih oči so govorile grožnje. Od tiste-ga dne sem zivela pod nieg«cvo streho kakor tuj-ka. Ni me več nadlegoval s svojo navzočnostjo, pač mi je pa vsak dan pošiljal Članke iz domaćih novin, v katerih je bil opisan razmah sovjetekega vpliva na Kitajskem, proti kateremti se ni nihče več boril. — Zakaj me nisi obvestila o tem? — Bila sem pod naizorstveon, skoraj zaprta. Stefan je bil težko ranjen in moral je ležati* jaz pa nisem zaupala nikomur drugemu niti Lou. Njega sem se še posebno bala. Ta mož je prav tafleo zagoneten, kakor tiha voda o kateri se ne ve, kaj je afcrito pod njo. In vemcfcair je bil om tišti, ki mi je prišel pcvedat, da odhaja Hawkstone z veliko tajno v Hong-Kong. kjer mu je prizadejal bojkot angfadkega blaga ogromflie izgube. Sklenila sean i23koristiti njegovo odsotnost za odhod v Mukden... Roibert se je ustradiL — V Mukden! Pobožala m pomirila ga je: — IX4 je bila r.eugoina. Pokorni prei buJho, toJi bo ječi se njegove^i \-pliva, so Kirajci iz ^olc, njihovi rasi lasu : pr^ebrisanosti m^nlii. da bodo 7.9 iostf-ii svojerr stahu in češčenju s tem, da mu posla-vij3 pagodo. Da bi pi nihče ii nilto'i ne in^j;el iz nje so izolira i ta atok in nikoh n*so prihajali nanj, Kitajd namreč vlcćejo za nos tu-i svoje bogove. Oto"k mi je ugaja.1 in njegova osamljeno?! me je mikala. Na Kitajskem je vse n prodaj. Potkupljeni b: