I Iihajajo vsako sredo po celi p61i. Veljajo v tiskarni 90 kr pošiljane po pošti pa za jemali e za celo leto 3 gold. 40 kr leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr za pol leta 1 gold, 70. ki i četrt leta 1 gold. 10 kr. Ljubljani 11. decembra 1889 za četrt ]eta Obseg Šolski reči. vrtnarstvo pa dunajska kmetijska razstava 1. 1890 Zemlj epi rodop ob Naši dop Malinice. Novičar. Drevje po zelenjadnih vrtih Razne Gospodarske stvari. V Šolsko vrtnarstvo pa dunajska kmetijska modelov šolskih razstava 1890. ui do tega, da razstavimo veliko, ampa« da je tisto tudi dobro in vredno. prvi vrsti želi družba posebno lepoizdelanih tov. ki so n. pr. tako izdelani, na lanski sad. kakor je bil model dolenjelogaškega vrta jarski razstavi v Ljubljani Mere modela morajo biti Gg. učiteljem je uže gotovo znano, da bode pri- pravilne, delo lično, in napisi nemško-slovenski ali samo nemški Model mora biti narejen po kakem uzornem' hodnje leto na Dunaji velika kmetijska in gozdarska razstava, ki bode zavzimala vse stroke kmetijstva in goz- uže obstoječem šolskem vrtu, ali pa bodi narejen kot Prireditelji te razstave pokladajo veliko važnost uzoren načrt za šolske vrte, kar pa mora biti povedano darstva tudi na izložbo kmetijskih reči in učil. Semkaj spadajo Ravno to velja tudi o tudi šolski vrtovi in kmetijska učila na ljudskih šolah. kateri morajo biti posebno lepo risani črtih šolskih vrtov > Kranjska c. kr. kmetijska družba i katera je uže naprej Mnogi gg. učitelji delajo sami učila in zgotovljeni v olajšavo vedela, da se krnajskih izložnikov iz mnogih vzrokov kmetijskega pouka na ljudskih šolah. Tudi taka lično na tej razstavi ni nadejati, prevzela je prireditev kranjske izdelana učila bodo dobro služila za razstavo. Ravno skupne izložbe, ki bode v posebni stavbi (paviljonu). tako J® z izdelki učencev, ako se kje nahajajo katero družba postavi. V njej bode družba pokazala na podlogi razstavljenih reči, kako je naše kmetijstvo Samo ob sebi je umevno, da družba ne more dela m tvanne za zvršitev takih del plačati to ne, da bi tekmovali z drugimi naprednimi kronovinami bode Pa V8e troSke za prevažanje in razatavljanj razstavnik v kranjskem oddelku bod naše države, temveč da a poravnala a. Vsak žela napredovala in da dokazali, da je tudi naša de- raz8 se zlasti mnogo stori za kme- dotičnega odbora poseb b d a r o obljubil tijski napredek. Med važne faktorje, ki pospešujejo kmetijstvo pri nas, šteti moramo ljudske učitelje, kateri se trudijo s šolskimi vrtovi po svoje pripomagati k kmetijskemu napredku. Iz tega vzr ka želi kmetijska družba, m<>rejo da se pokaže častno na presoja i tud To nam je osrednji odbor na Dunaji uže Pozivljemo torej naše gg. učitelje, da se tisti udeleže 9 tej razstavi tudi naše šolsko stave na gori omenjeni način dunajske raz 1890. in da to kmalu zglase glavnemu odboru vrtnarstvo. Družba sama bode priskrbela karto o šolskih c' kr. kmetijske družbe kranjske v Ljublja vrtih na Kranjskem in ravno tako tudi Statistiške po datke, vendar želi, da se učitelji tudi sami udeleže raz stave s tem, da izdelajo načrte in modele uže obstoječih vzornih vrtov in da se razstavijo taka kmetijska učila, katera so sami ali pa učenci izdelali. Ako pomislimo, da s J bode razstava na Dunaji, kamor bodo prišl gledalci in Malinice. Malinice uspevajo povsod. Še celo severne lege jim kritiki iz cele Evrope, recimo iz celega sveta biti razstavljene reči tudi vredne, morajo ne prija 86 tavijo Tu ugajajo. Le pregorka in presuha zemlja jim Dajo nam obilo dobrega sadu, katerega uživamo svežega ali pa ga podelamo v malinovec (Himbeerabguss). 9 Saditi jih morajo v dobro zemljo, katero troba pred sajenjem 5 globoko prerigolovati m dobro po Kako letošnjimi dolenjskimi vini ravnati. gnojiti. Ker pa malinice poženo veliko poganjkov iz ko Strupena rosa je letos zakrivila, da je po dolenjskih renin > izsesajo kmalu zemljo, in zato jih je treba vsaj vinogradih grozdje večinoma le slabo dozorelo. Ob tr vsakih 6 let presaditi. Na pripravljeno gredo jih sadimo v vrsto po vsaksebi. Posajene porežemo koreninam do vratu, gatvi smo imeli skoraj nepretrgano deževno vreme % da > dosti morejo lepše nove mladiko pognati. Med letom puščamo le najmočnejše poganjke, vse druge pa odstranimo grozdja je pričelo vsled tega gniti, vse se je pa nasrkalo jako vode. Nasledek vsega tega je bil, da je imel mošt jako malo sladu, dosti preveč vode, kisline in belja- pri kovine v sebi. Daljni nasledek tega pa je, da imamo korenini. Na ta način dosežemo pravilen nasad, in pa zdaj kaj malo alkoholasta vina, pa polna vode, kisline ne unesejo se tako hitro. in beljakovine. Kar je, je, hvala Bogu za to! Toda, kdo Ko jeseni poneha rasti, režemo močne palice na dvomi, da se letošnja vina ne bodo nič kaj pošteno ob- slabejše pa na 8 dfm. Take palice nam bodo rodile našala? Gotovo se bodo rada kvarila, ker im jo premalo prihodnje leto obilo lepega sadu. alkohola (moči), preveč pa vode in beljakovine v sebi. Drugo leto pustimo najlepše poganjke, rasto Kislina je koristna, da se vino ohrani, dasi je ka] ne- v sti ? odstranimo pa preobile in zanikarne. Palice, prijetna, ako jo je preveč umnim ravnanjem se pa ki so rodile i odrežemo pri korenini, a one za pri hodnji nasad skrajšamo kakor prvo leto treba, da rode na dvoletnih poganjkih. da ohraniti marsikatero vino, katero se drugače gotovo Pomniti je izpridi. Prav bode torej, ako se tudi o tem nekoliko pomenimo, kako z letošnjimi vini ravnati, da se bodo o- Nekatere malinice rode dvakrat v letu a to v ugodnem podnebji in v gorki legi. Sadimo jih navadno v kraje, katere hočemo prikriti, hranila, a ne pokvarila. Pred vsem je potrebno, da imamo sode vedno polne, da jih vsakih osem dni gotovo z zdravo žalijo zalijemo. n. pr. pred kompostni kup itd., ali pa v take, koder ne Zalivanj bi uspevalo drugo rodno grmovje ali sadje, n. pr. v brez-solnčne severne gredice. Pomnožujemo jih najuspešneje z razdelitvijo korenin. . Žirovnik. zaradi tega potrebno, da na dnu ne nastaj kan kajti kan se živi ob alkoholu. Malo alkoholasto in vrhu še kanasto vino izgubi pa v kratkem vso moč. nepolnih sodih 8v0j0 se vino tudi kaj močno zveši, Proti gosenicam. t kmetijskem listu Oeconomu" priporočana je posebno nealkoholasto, pa tudi kaj lahko scika. ■ • «* , 0 * •. ^ • Torej vsak, kdor ima vino, napolni sode do vrha in zalivaj jih vsakih osem dni. Drugič je potrebno, da vino zadostikrat in v pra- naprava proti gosenicam, ki je prav dobra. Vzemi kos vem ča8U presnamemo, pretočimo. Presneti moramo vino stare strešne lepnice ali kaj drugega takega, naredi na v PIvič 0 božiči, bodi že čisto ali pa ne, vse eno. Pre- sredi luknjo, zao kroži in prereži ga na eni strani od srede do roba, da ga moreš položiti pod drevo, kakor ti kaže podoba sneti moramo pa o božiči vino tako, da pride v kar le mogoče v veliko dotiko z zrakom. Najbolje je torej, da natakneš na pipo, po kateri vino iz soda teče, torilce, podobno vrtni škropilnici, tako da jo vino prisiljeno teči po dosti curkih v podstavljeno posodo. Zakaj pa naj se vino kolikor mogoče veliko dotika Lepnico z zrakom ? Zato, da se spajajo beljakovine, kolikor jih namaži potem s ka- je preveč in katere vino vedno izkušajo izpriditi, z tranom. Ako drevo zračnim kisikom, vsled tega se strdij trj padaj potreseš veliko na dno soda. Pri presnemanji jih pa lahko iz soda drevje najlaže z spraviš. Vemo, da bode rekel marsikedo, kateri bode vrvjo, katero priveži te vrstice čital: „Ako se vino presname, izgubi vso tist, kateri stvari blizu krone po moč u No J tako more govoriti y«» • .•mitii; .. lii • •M|it* • . «i.|«tP ina.fUlI padajo gosenice doli bolje ne razume. Vsak drug umen in izkušen kletar pa in se prilepijo na ve > da je pretočeno vino kakih 14 dni kalno in v UV *»v> Tri/'nijfi • *u filtri ' ^l^^Ptr*' • r: Podoba L l katran. Od gosenic, okusu nekam medlo, po 14 dneh ali največ štirih tednih ki padejo na katran, se pa zopet popolnoma učisti, in okus nam razodeva ne pride nobena več zopet prejšnjo moč njegovo. Kako more vendar presne- na drevo. Samo ob manje vinu moč odvzeti, saj presnemanje čisto nič alko-sebi je umevno i da hola iz vina ne vzame ? Pri prvem presnemanji mora vedno katran treba kaj dobro paziti, da ne pride čisto nič droži v biti lepiv, zato namaži zdaj in zdaj iz nova lepnico drugi » popolnoma čisto oprani sod. Po prvem Pred veliko nočjo, najbolje veliki teden presneti piramide in 3.) pa moramo vino že v drugič Zdaj posebno še visoka debla na pri pa že z manjšo dotiko tlični podlogi. Te oblike se daj z zrakom, po navadni pipi in brez vsega dodatka Pred obširnega znanja in posebnega truda vzgojevati. Poleg tega se pa tud binkoštnimi prazniki presneti ga moramo pa v tretjič, lehko reče, da so glede rodovitosti najhvaležnejše Kdor bode z letošnjim vinom tako ravnal, sme si biti v svesti, da se mu ne bode iz lepa pokvarilo, po- Pri- raznega sadja pa te oblike ugajajo tudi zato, ker jatelju ima na vrtu lahko toliko vrst sebno boljše ne, in že celo ne, ako je ob trgatvi tako na DJem Na 200 2 lahko dja, kolikor debel stoji stoji 50 in več debel, ne ravnal, kakor smo priporočali. Kdor pri stari navadi, škodo zapiši pa sam sebi za uho. ne verjame, ostani da bi Bog ve kaj ovirala zelenjad in cvetice. Kdor hoče imeti kmalu sadja kup? naj si že vzgojenih kordonov Še nekaj je omeniti. Kaj nespametno je vino v in vretenastih piramid drugem letu mu bodo že ro poletnjem času po gorkih vinogradskih kletih (zidanicah) dile Poleg tega bo pa na njih ob enem videl vzgojo imeti. Vsak, kdor ima doma hladno klet, prepelji ga pred ročino domu gorki kleti, kakeršne so po naših ter jih bo brez posebn jeval. težave sam lahko nadalj vzgo vinogradih, mora se izpriditi v poletnjem času še močno Visokih debel na pritlični podlogi pa ni lahko do alkoholnato vino žalibog dosti. i kaj se ne revčki, kakoršnih je letos Vzgoj si jih Drevje Čestokrat se po zelenjadnih vrtih. prigodi, da prijatelj dobrega biti po drevesnicah. dovolj visccih tnolet razraslih vretenastih pet očesec, ki bodo naredila krono ditcljica, stranska naj bodo veje. Vsako ih požlahtiijei piramid. lahko vsak sam iz pa iz slabo višavi 50 odloči Najviše bodi vo skrajšaj veje sadja prihodnje leto voditeljico na polovico. Paziti pa mo ramo nima primerno velikega prostora, kamor da voditeljico skrajšamo sadil drevje. šnjega leta očescu na očesce, ki stoji prej Pri hiši ima pač zelenjaden vrt, a na teh 100 200 2 ravno nasproti, veje pa vselej na more posaditi največ štiri visokodebelna drevesa. Ta pa lahko 30 spodaj ležeče očesce. Prihodnji vejni kolobar naredimo ne rode kmalu, kadar pa začno roditi, razrasla pa so mera, režimo voditelj nad prvim, ko ima pa krona že tohko, da jako ovirajo in kmalu tudi popolnoma uduše očesec, da ne žene toliko in stranske vej i druge rastline, katerih bi 8e pa težko tvegal posestnik malo zemlje. To marsikomu ni všeč, a pomagati si ne razen. na les, nego na sad pre-še na par Taka visoka debla imajo dosti prosto Če če stoje pa so po na ve prav. Marsikdo pa pač ve, da bi bilo dobro v njegov narazen, postaviš lehko med vrtec pritlikavcev nasaditi. Dobi si torej cenikov. ujih nje piram še po eno vretenasto piramido Sam vretenaste ide bere o palmetah, kandelabrih, lirah, piramidah, kordonih stoj naj po itd Naroči si torej tacih dreves navadno od tod kordoni imajo pa dovolj prostora, če stoj vsaksebi narazen, a navpični 60% po 50 jih je najceneje dobiti povem mu lehko že Janko Zirovnik da z d naprej > ne bo zadovoljen, ker ceno blago ne more biti ob enem dobro Dobil bo navad zanik raz- stoča drevesa na lesnični, a ne na pritlični podlogi. Ta Razne reci. mu pa ne bodo dajala zaželenega sadu. Zopet drug * si bo pa naročil dragih pritlikavcev v raznih oblikah > a v Šlezviku Odeje za goved. Okrožni priporoča zimske ode ne bo vedel, kako jih je treba oskrbovati. Pustil jim pravi on, krmij j nozdravnik Schliiter 3 za goved. Goved, bode poljubno rasti, torej bodo tudi Zat poljubno rodila, hlevih (pa ne pri r\ pa je po naših \ rtih res žalostnih pritlikavcev. Saj vreme, ter boleha. 7ake odej po zimi dobro in jo imajo v toplih škoduje vlažno mrzlo zato i I o pa tudi ni čuda! Kje naj se pa zasobni posestniki vrtov prav res precej stoje, a če se ravna ž njimi, ohranijo se 10 let Ti cauče gojiti in oskrbovati pritlikavce, če izučeni naši so pa majh stroški proti vrtnarji z malimi izjemami še dandanes pritlično drevj kmalu velikim prednostim; kmetovalcu se obrezujejo spomladi s škarjami kakor gabro glogovo zplačajo z boljšim zdravjem in z večo mleč živo mejo? ! Potem se pa jeze, da jim drevje ne cvete sebno dobro strežejo govedi nostjo krav. To vse velja seveda le za kraje, koder po pri nas pa goved gotovo ni in ne rodi! Pomislijo pa ne, da tako obrezano drevje omehkužena vsled predobre krme in dobrih hlevov, zato žene pač v les, a cvetja pa ne nastavi rado. Vendar se bo pa tudi v tem na bolje obrnilo, kajti dandanes se nam pa treba biti toliko skrbnim slabe oskrbe trikrat in večkrat saj je naša goved za sadjarstvo vedno bolj zanimajo. In ščasoma bodemo šlezviška tudi o naših vrtih so še časi manj imeli pravilno vzgojene pritlikavce, odevali?! > ko bodo pri vredna nas nego goved a ne trohuelih češpelj. za začetek ne kaže oblik * Pirika, po nekaterih krajih ornica, železna trava naročevati preveč umetnih imenovana, je silno nadležen plevel, ter se da le z naj- potrpežljivostjo pregnati. Vendar kajti te zahtevajo precej časa in truda, še več pa večim trudom in 8 nja. Za začetnike se mi zde najbolj primerne oblike za zelenjadne vrte 1.) pični kordoni, 2.) vretenaste pa lahko ta plevel kaj koristno porabiš. Brežine, katere se vsled svoje zemlje in vodnih nalivov rade posipajo, obsej s piriko, in korenine njene vzdržavale bodo bre to one kraje, kier 80 glasovita najdišča demantov. žino vedno v dobrem stanu. To delo pa tako le opravi: Sklenil sem iti k Vaalu na demantovo polje, pod varstvo Brežino dobro priredi in prst ali kar je, dobro poteptaj. Angleške. Korenine pirične razreži i zmešaj jih s prstjo, ilovico in Oh kaj vse sem pretrpel na tem povratku. Menil Oh kravjakom ter namaži s to zmesjo brežino. Ko se je ta sem, da bode skoro po meni. Nekega dne, ko je solnce maža nekoliko otrdila, potolči jo z lopato in potresi jo nemilo žgalo, kar nisem mogel vode dobiti eden ali dva prsta na debelo s prstjo. Korenine od pi- žej rike se kmalu razrastejo po brežini in jo, da se ne od- žej stokal sem. Moči so me zapuščale, krog in krog plazi, bolje varujejo nego vsaka druga naprava. bilo vse pusto »kj žive duše, nobenega bivališča človeškega. Na večer sem oslabel tako, da skoro nisem * Kakoršna setev, taka žetev. Angleži slujejo po mogel nog vzdigati. Poskušal sem in poskušal, ali ni celem svetu za razumne gospodarje. Do tega dobrega šlo koj sem se sesedel. Solnce je zahajalo. Žalosten sem glasu so dospeli, ker za setev in saditev rabijo ali od- jemal slovo od njega, preverjen sem bil, da ga nikdar birajo doslednje najboljša semena. Zlasti slovi angleški več ne bodem vidil vzhajati. „0j solnce, krasno solnce", Hallet v Brigthonu , njegovo postopanje je prosil sem, „ko jutri ozariš zemljo češko, poljubi jo vso gospodar posnemanja vredno. On od bira vselej najlepša semena z zlatimi svojimi žarki oroči jej pozdrav, ki ga po za setev in od novega pridelka zopet najboljša. Na šilj zvest sin bedno umirajoč v groznej samoti u Se ta način je v petih letih pšenicam svojim klasje enkrat sem se spravil po koncu iu lezel dalje. Na to podvojil, moknato vsebino slami rrnja potrojil in obrastek se mi je stemnilo, zdelo se mi je. da šumi smrtni angelj poo8meril. Dvajset let je Hallet nepretrgano s peroti nad menoj. ravnal na rečeni način z raznim žitom. Svoje izkušnje izraža kratko tako: Vsaka popolnoma pravilno vzrasla Ali gledi sreče! daljavi sem zapazil svetlobo. Kaj to? Ogenj! Prav gotovo. Lezel sem proti njemu » rastlina nastavi klas, ki ima večo vsi drugi deli rodnost, nego iQ ko sem blizu prilezel, razločil sem dvoje pokritih voz njeni > žito obrodi obilno. Ako odbiramo in zraven privezane vole. Malo v stran je stal šator. zaporedoma najlepša zrna za setev, dobivamo veliko več Okolu ognja so migale male postave Hotentotov. Kar se pridelka. Izprva kaže se zboljšanje precej, pozneje zakadi proti meni troje psjv s strašnim lajanjem. Za polagoma in obstoji naposled, ko je prišlo do skrajne njimi se pokažeta dva belca, eden je vpil po nemški meje. Ako še posedaj odbiramo najlepših zrn za setev na razljučene pse: n Dijana, Pluton, Elzas, nazaj » dobimo semena, ki je stalno izvrstno in nekakšna po- meni!" Eden pa je vprašal po sebna zvrst mej semeni. Angleškega gospodarja lahko tudi pri nas marsikdo posnema angleški: „Kdo je? u „Dober človek!" odgovoril sem. Na to on: „ > ako Ali ste odbere in odloči Nemec?" Jaz sem se zgrudil in nisem mogel spregovoriti. posebno parcelo, kjer zmerom seje najlepša zrna. Od Samo kazal sem, da bi rad pil. Dobra gospoda sta koj malega prehajaj na veče, in naposled bode sama naj- uganila, kaj mi je. Eden je skočil k vozu in prinesel boljša roba za seme. Vetrov in vremena človek nima v steklenico angleškega piva, ki mu vele „j ale ale u Oj, svojej oblasti, da njegovim setvam vselej ugajalo, kolika slast suhemu grlu ! Ali komaj sem si pogasil žejo, Toda vselej lahko odbira najboljše, najpopolnejše seme vzdignilo se pivo želodec je bil preslab. Ko sta to in tako vpliva na zboljševanje svojih pridelkov. gospoda opazila, skuhali so mi čaja; tudi ta pijača je rudečega vina „pon Podučnc stvari. šla nazaj. Dala sta mi mlečne kave, tudi kava ni ostala v meni. Na vse zadnje sta mi dala ta&a*. Vino je pomoglo. Odpočivši se malo sem začel počasi pripovedati, Zemljepisni in narodopisni obrazi kako se mi je godilo. Zelo sta me milovala, pa tudi Nabral Fr. Jaroslar. (Dalje.) 141. Zambeziju in nazaj Nev-Rushu 1873 veselilo ju je, da sta me otela. To sta bila brata Teicha z Meklenoborške. Najstarejši brat ima veliko trgovino v Philip8townu v koloniji Kapskej, mlajša brata pa pogosto potujeta radi trgovine po transvaalskej zemlji. Usmiljena Samarijana sta me začela nagovarjati, naj potujem njima. Kako sta mi ustregla! Ker sem bil ves zdelan napravila sta zjutraj prostora na vozu, a sama sta peš j Ko sem bival in počival na transvaalskem ozemlju, šla. Na obeh vozeh je bilo dosta raznih stvari, ki sta ugibal sem, kamo naj se obrnem. Pred kaj časom je jih nakupila od Kafrov iu boerov transvaalskih. počila vest, da so za Lydenburgom osledili bogate zlate Teicha sta mi povedala, da hoče philipstovvnski brat žile. Mikalo me je, da bi šel tje sreče iskat. Toda iz- postaviti trgovski stan na demantovem polju, in je njima Šel vedel sem za gotovo, da je v Lydenburgu le malo zlata, naročil, da gresta tje in učinita potrebne priprave. Mimo tega so Kafri, lastniki one zlatonosne zemlje, po- sem ž njima. Ko smo prišli na mesto, postavila sta zagnali vse diggerje. Ob enem so mi povedali, da si je časno platnen šator. Plehat stan sta naročila * Porta Ob Angleška prisvojila kos Slobodne države Oranjske, in Elizinega. Najmlajši Teich je bil bolehen, šel je toraj domov. Starejši pa je koj začel kupčevati. Kupil je od svojega znanca claim v kopaninah. Kopanine so razdeljene Od slej sem se shajal s Holubom vsak dan izvedel, da sam kuham prosil me je Ko je na več kosov in tak kos se naziva claim. Dal je zanj €60 liber šterlingov. Tudi jaz sem vložil svoj del, in k meni na hrano. Prav rad sem naj še on hodil ga prejel. Toda le začel kopati Kopij navadno še po do Kafrov in zvečer sva skupaj jedla, čez dan jaz nisem imel časa Meso sva skupno kupovala, druge kuhe sem imel sam eden belec. Do sedaj nismo bili nič kaj srečni Vloge dovelj, n. pr. moke, riže, kave, sladora, posušenih marelic breskev itd so velike, a cena demantev je zelo pala; tu jih namreč ziček drv stane ceno pa v kopa ni nobeua stvar mnogo dobivajo. Ali kedar bode prerovan ves ta kraj, šega denarj libre šterlingov, vrč vode 25 kr Vo Va ki mu vele New-Rush potem bodo lepi demanti gotovo Tako sva živela prijateljski to pa zato, ker te stvari z daleč dovažaj zopet poskočili v ceni, ako med tem ne oslede novih &ajdiši. ekaj časa. Dr. Holub je potov je tudi spal Vaš C. P. prihajal k meni vrlo pogosto, dosta pri meni. Pozneje se je iskreno prijateljstvo hladile in je prešlo v gostoljubnost. Nisem mnogih svojih delih in opravilih zadoščati željam. najino o- mogel ob vsem njegovim 142. Dr. E. Holub-Demantovo polje. Sploh pa se dr. Holubu dobro godi. Michaelis Teicha so mu vedno in v vsem m na roko Pred mesci je prišel k meni mladi Michaelis, zna nec z Avstralije. Prinesel mi je londonskih in kapskih to, da se je pripeljal v Port priporočili so , po koliko naj zahteva za zdravljenje. V kopaninah se vse zelo drago V New«Rushu 1873. ga svojim znancem, in svetovali so mu novin. Tu sem čital tudi Elizin moj rojak dr. E. Holub, ki hoče prepotovati in plačuje. Bolniki in poškodo Nek pot me je nagovarjal, kraje. radi ahajajo njemu da bi šel ž njim v notranj Predložil mi je tudi pismeno pogodbo ter mi raz preiskati do sedaj neznane Kraje južne Afrike. Michaelis ložil V8e podrobnosti svojega načrta mi je povedal, da je doktor pri njegovem sorodniku in ni vjemalo v marsičem in ker Mntnj 3 najino se poslušal mojih nasvetov, pride morda tudi k nam na demantovo polje. To novico nl8Va 86 P°g°dila. Skušnja ga bode poučila sem sprejel z veseljem in željno sem pričakoval milega gosta. Sniti se z rojakom v tujini je vselaj prijetno iz-nenadenje. rečeh krivo sod Pisal sem Vam da mnogih uže Ali Vam to trdo Stanoval sem s početka v platnenem šatoru blizu milj na okolo je pust, rastline so zanikrne Teichove prodajalnice. Ko so pa s Porta Elizinega pri- trnja ™ nizkega drevja. Zemlja je razsuš peljali primeren plehat stan in postavili, upotrebljali so ker ni vode. Kedar so začeli kopati, ležala je ob po zadnjič, da iščem demantov. nevarno delo! Ves ta kraj mnogo največ je in spokana, prejni stan za skladišče močnik. plehato Spaval v njem Teichov po- vršj plast rudečega peska 1 do 2 črevlja debelo. Potem tem starem streho, sta sobico meni Ko stanu je bila lepa sobica s 80 do kamna, trdega kot vapnenec. Ta lega sta se Teicha preselila, prepustila bila debela do črevlje. Pod njo se je pokazal vodni stanovanje, kar sem hvalež prejel nanos; ta zmes je šla 90 črevljev globoko , in v njej so Tu sem vsaj zavarovan pred vetrom in dežjem. V starem dobili največ demantov. Pod to lego je moder nanos, trd platnenem šatoru sem bil ob deževnih nočeh ves moker, kot žgana opeka, a laglji od navadnega kamna Teicha sta imela tudi dosta starih zabojev in desk, in dojd na solnce razleze se in razspe njih sem si zbil Ako njem se na dober posteljnjak. Živim ugodno, lajajo kosovi črnega leskečega kamna, podobnega lavi delam vse sam, kuham, šivam, perem itd. Teicha sta ^ tem nanosu so tudi še demanti, ali ne toliko, kakor v nastojala, naj bi k njima hodil na hrano, ali nimam zob, gorenjej legi. Sedaj je uže vse prerovano do znatne globin kaj toraj naj počnem z beefsteaky ? Ako nevajen človek stopi k kopaninam, obide ga groza Neko nedeljo opoludne smo sedeli s Teichoma v Na dnu globine mrgole delavci kakor mravlj novej pro ajalnici. Razgovarjali smo se o raznih rečeh ljišču Nad njimi vise vrvi s koši katerih prst v mrav pesek ---J X--- J---' J ~ v " imuuiu. 1UOUU, " ----- O------- . » • » « UV/U& T uMtvuu piotj yOOCJ\, tudi o tem, kako sta me Teicha polumrtvega na potu kamenje z stroji potezajo in na vozeh odvažajo. Škripanje našla. Pravila sta mi » da nista mislila, da še kedaj kol » ropotanje vreten, kopanje, tjlčenj t petj shodim. Nalila sta pontaka in trčili smo na moje zdravje, smejanje, preklinj in drugi taki gl 3, vpitje, vse to se Eden brat je spreten » slikovite kraje. Šalil se je, da hoče kjerkoli potuje, posnema lepe me^a v neskladnem, divjem oglušnem vrvranju meni napraviti pri- meren napis na grobu. V teh pogovorih nenadoma vstopi proge so potje, po katerih Pustili so dvanajst prog po 15 črevljev širokih Michaelis s tujim gospogm » Gospod u ogovori me Ali voziti po takih potih je zelo nevarno . Te odvažajo izkopani materija!. veselite se, pripeljal sem Vam rojaka." Naša zabava večje previdnosti. Groza obleti človeka , treba je naj-če voz zdrkne se je še bolje vnela, Teicha sta nalivala pontak, da je v globino. In to se je prigajalo s prvega skoro vsak bilo veselje, dr. Holub pa nam je razkladal smele svoje dan. Poginilo je mnogo volov in mezgov, in ponesrečilo načrte. se je mnogo ljudi Ako dojde voz robu > začne se udirati in mleti pod kolesi. Vozniki vpijejo in poganjajo Ion klub razdejati, je gotovo spodletelo, in lahko živino da potegnila voz z nevarnega roba. In kakor se trdi. da bode klub brez teh elementov mnogo krep hitro kopači opazijo, kaj se godi gori na potu, vdarijo kej v cglušcn krik, in vsi gledajo na mesto, kjer voznik esljivejši, kakor pa z njimi obupan šviga po živini, da napela vse sile in voz v pravi kolovoz potegnila. Ali več potov je ves trud zastonj. Čim bolje trgajo voz, tem bolje se drobi zemlja pod njim naposled se voz nagne in zleti z voli ali mezgi v prepad 50 do 60 črevljev globoko. Od zdolaj se odzove temno bobnenje in divji vskrik Kafrov, katerim se je posrečilo z nevarnega mesta uteči. Slaba pa, ako voz nenadoma zdrkne in nimajo časa uskočiti. so v nekaterih claimih prikopali 80 črevlev Prva seja toraj pričela se je prejšnji torek in naj pomenljivejša dogodba tega dneva bila je predložitev državnega proračuna za leto 1890. Povoljno lice tega proračuna opisale so že zadnje nam je le, da ta ugodni položaj Novice" in dostaviti pripoznavajo celo politični nasprotniki sedanje vlade. Drug pomenlj vladi storj v Ko predlog m o s t r načrta zakona 8 katerim se rvi seji d p r a v i j globoko, vdarila je voda iz zemlje. Zginila pa je, kedar so v sosednih claimih prikopali do iste globine. Nekateri ni ne od porabe mostov na državnih cestah ter se vredi cestnina tako, da pride ua vsakih 8 kilometrov kopači kopljejo uže 150 čevljev globoko, jaz pa 120 jedna mitnica, pri kateri bode vsake vprežene vožne živine po plačevati po kr., od IV črevljev. Vsak dan ležem v to globino, da oplenil mater zemljo za skrite njene dragocenosti. Kako globoko demanti leže, ne vemo do sedaj. Delo pa je čedalje težje in nevarnejše. Nekateri claimi so uže posuti, drugi pod prve tri mesece novega leta poberati za tekoče leto pri- { kr. od teške in po i kr. od lahke gonske živine (drobnice). To je z malimi besedami jedro novega načrta zakona. Predložil se je dalje načrt zakona, da se smeje vodo V ostalih delajo malo, ker ni delavcev dobiti. Tudi volj davki in pa zakon o civilni listi cesarjevi za mi smo imeli neprijetnosti. Odkrušil in posul se nam prihodnjih 10 let je velik kos claima, in na to je odšlo šest Kalrov z dela. Pričakujemo novih kopačev. Da ste mi zdravil Pravi dnevni red Vaš v razp ni prišel seja njen za prvo sejo še celo nehala se je proti splošni C. P. navadi ob 1 uri 45 minut, posebno zaradi tega ker je Politične stvari. bilo število navzočih poslancev malo ter se jih je mnogo telegrafično oglasilo, da jim ni mogoče priti so po raznih železnicah zameteni seji, obtičali, ker so bile železnice silj promet vstaviti državnega zbora. decembra t. 1. zbral se je državni zbor zopet v nadaljevanje svojega delovanja. Razmere državnega zbora se sicer v zboru samim niso spremenile, pač pa seje spremenil pomenljivo položaj v tem oziru, da zmage mladočehov pri zadnjih deželno-zborskih volitvah žugajo z enakimi zmagami pri državnozborskih volitvah, katere se imajo vršiti leta 1891. Ker so vse dosedanie Večina klubov imela venski poslanci meli so e svoje razgovore, tudi slo-ooširni razgovor in tudi vea Hohenwartov klub se je zbral v posvetovanje pogrešavši umrlega tovariša ba Bulič-a. Giovanelli-j in odstopivšega Deželni zbor kranjski. skušnje kazale, da prizadevanje mladočehov v enaki razmeri koristi tako zvanim liberalcem sedanje državuo-zborske manjšine, kakor slabi sedanjo večino, sklepati je naravno, da se skušeni vodje desnice državnega zbora skrbno razgovarjajo, kako bi se dal preprečiti razpad v vrstah desnice. To prizadevanje bila je prva in glavna skrb vodij desničarjev. Prva XVII. (poslednja) aeja deželnega zbora kranjskega dne 23. novembra 1889 trajala je s pretrganjem 1 l;9 ure, od 2 (io 724, od 10. ure zjutraj do 728. ure zvečer, akoravno dnevni red ni bil obširen, obsegajoč samo 11 točk, in med temi ena: gla- sovanje, o celoti glede načrta zakona prilogi 75. in posledica tega položaja pokazala se pri odpovedi kneza Alojzija Lichtenstein-a. S tem kazala se akoravno pri razpravi proračuna deželnega zakona ni bilo tako rekoč nikakoršne razprave. Precej časa pobero volitve v deželni odbor, ker je treba vsega skupaj osem litev, toliko skrutinij in je še nevarnost, da bi klub njegov razpasti. Gotovo je, za sedaj tudi, da sta iz osrednjega predarelska poslanca Thurnherr in kluba stopila ker se listi oddajajo po klicanji poslancev po imenih. Precej obširna bila je razprava pri 6. točki dnev in dr. Oelz. Da tudi nega reda: Poročilo finančnega odseka z načrtom zakona Zallinger ne ostane v njem, je po vsem gotovo, nasproti glede vodovodne naklade za deželno stolno mesto Ljub- pa tudi nihče ne dvomi, da prizadevanje Lienbacher jevo ljana (k prilogi 73». Sprejeli pa so se predlogi odse- Zallinger-jevo in kakor se moglo soditi tudi Kar- kovi nespremenj Ravno gladko tudi rešile točke 7. m 11. dnevnega reda, pri 10. točki ustno poročilo odseka za rhipotekamo banko" unela pa Bivši trgovski minister baron Pino se je tako dolgotrajna razprava, da si človek želni predsednik v Bukovi ? sedaj de m verjeti > da mogel obolelih očes Ker dospel je na Duna zborovanji. se to godi pri zadnji seji po več ko 5urnim pa pravo, sodi baj j d se sploh aboj vzel vso hišno o j se ne vrne več mnenje je toliko bolj temelj ker tje nazaj » to mu je za na- Z mestnika imenovan že dvorni svetovalec grof Pač katerim se sploh govori, da mu postane stal že v obče, da se je deželna naklada na predsedniškem mestu Bukovinskim o nasleduik Žganje pri nas prav dobro obuesla: Gotovo nimal čitatelje naše, ki vedo da daj bode pa m ta naklada lep Matica Slovenska" dohodek deželi sledeči izkaz, ki kaže množino povžitega žganja v vsakem okraju tekoče leto troj knjig pošilja svojim členom za dežele Statistični izkaz kateri so donašali pisatelj „Letopis" z bogato vsebi i: vrednik letopisa dr množine obdačenega žganja in odpadlega, na jednega prebivalca Oblak knjiga m p e r m vodja Šub prof Rut S te k 1 i \j J m V • y m s ič dušeslovj i Lah po oKrajih zračunjenega deleža za čas od januvarija do septembra 1889. bavne knjige javčevih u dr. La m p e-tovo in tretj , Val. Druga je r> Za zvezek, z drugim delom zbranih Er 8piS0V Gotovo vencem dobro došla božič zbirka lepih spisov Slo Politični i nabrane Skupni znesek I Skupna množina Politični okraj želne naklade obdačenega žganja 0kraj broji po a 100«/ poslaj zadnji štetvi prebivalcev Odpade na vsa- cega prebivalca obdačenega žganja v a 100% | poslaj." mož Ki hovni vriša Ljubljanska okolica . 131.769 Radovljica 113.469 23.581 8.594 v Župnik dobovski Leopold Albreeht e bil veduo euako pastir kakor stanovitn delujoč narodnjak, > ljublj pa Kranj . Kamnik , Ljubljana mesto , Logatec , Litija . , Kočevje . 1764 137 745*87 1304*1 47455 2 425 7 225 17-875 6*805 54057 26180 52294 39079 3*26 2-84 0-004 0027 0 034 0-018 britko pogrešal narc ponedeljek v starosti 69 n du-brez bode d naš, umrl je minuli katereg et počiva blagi in velezaslužen gospod Naj v miru 5.793 6.206 n 4.389 4.603 318614 9 715 335*57 27 704 240 9 8-71 Postojina 3 775 249 077 19*935 Krško . . Rudolfovo Črnomelj 2.082 1 327 653 4 204 65 114212 71-4 36 034 15-33 4475 713 081 26284 37702 34946 41794 41503 51023 46493 1*21 0-89 0 036 0'59 0-49 022 0-15 0'12 skupaj 106.246 0 024 0 047 0 036 0008 0015 0004 šila redu Janušovski-Moser-jeva Beseda vr- je minulo soboto večer dvorani ljubljanski dosti rani v pričo odličnega mnogobrojnega občinstva. t pa ne Posa- 5859*151 128-139 481243 1-21 mezne točke pohvalo sprejemalo je občinstvo b in kolikor čujemo 9 bil je tudi 0026 gmoten vspeh veselice primeroma povolje Za drugo prilko vošimo zasluženema i metnikoma še bolj sijajnih vspehov. Deželna komisija za pogozdovanj Krasa zboruje dne 28. decembra Naši dopisi. Okrajna bolniška dobi štirih mesecev obolelo izmej teh 160 moških in 19 ženskih blagajnica ljubljanska. je 179 blagajničnih udov Umrlo Iz Igubljane Ijani imela je sinoči ob Presvitli cesar dijenci med drugimi izmej teh 1 ženska udov 12 kr Trgovska zbornica v Ljub- uri svojo redno sejo. V0ZDiQe 15 prejel je minuli četrtek v av- troškov 907 Izplačalo se je bolniščine bolniških oskrbovalnih troškov 193 48 kr pogrebšči 88 za zdravila tudi 162 klukar-ja. Kakor se nam poroča deželnega glavarja 60 kr 70 kr tej priliki s pohvalnim omenjal je cesar pri obeznino 15 gl. 76 kr za terapeutične pripomočke 979 . 20 kr. zdravniških , za kopelji priznanjem mirnega in vspešnega delovanja deželnega zbora kranjskega in de , torej skupn Vreme. Minuli teden kazal in za 2070 86 kr želnemu glavarju dana je bili Veličanstva prilika vsled vprašanj Njegovega meroma malo oddaljenih krajih i in je po različnih, pri-različno vreme. Dne > na Kratko poročati o najvažnejših t. m. bilo je po slovenskih krajih lepo solnčno sklepih deželnega zbora in v razgovor je Velika beda v deželi vsled slabe letine prišla tudi vreme, po Nižeavstrijskem , A --------——^ , (jorenjeavstrij8kem pa je silno gornjem Ogerskem 9 tudi delala je tolike žamete > da je snežilo bil železnični promet huda burja promet skoraj na vse strani krog Dunaja ustavljen. Dunaj ima zelo veliko snega, po Štajerskem, Koroškem logu 3.) Poročilo budgetnega odseka 7 vladnem pred o dotaciji in in Kranjskem pa ga je poprek za eno ped debelo. Danes osobja. vzdržavanji Najvišjega dvorskega nastalo je po daljnem mrazu mehko južno vreme in 4.) Poročilo budgetnega odseka v vladnem pred cestah z dežoiki. ljudje, ki so še zjutraj hukali v mrzle roke, hodijo po logu glede oproščenja od pristojbin povodom odkupa zemljiških pravic pristoječih občini Split na otoku Salto. 5.) Nadaljevanje današnjega dnevnega reda. Na Dunaji umrl je včeraj dobro znan pisatelj Lu-devik Anzengruber v 58. letu svoje starosti. Novičar iz domačih in tujih dežel. Češka. Včeraj bil je v proslavo dr. Rieger Dnnaja. Cesarska rodbina biva sedaj zbrana na j©v©ga 71. rojstnega dneva slavnostni obed. Vdeležniki Dunaji, in cesar daje, ne glede na izredno sprejemanje, pozdravili so dr. Riegerja na Dunaji z brzojavi. splošne avdijence vsak ponedeljek in vsak četrtek. Državni zbor imel je včeraj svojo tretjo sejo Navzoči so bili za nekoliko časa vsi ministri. Pred vsem odgovarja brambovski minister grof Ogerska. — Zborovanje državnega zbora vneslo se je odkar so prišli v razgovor predmeti, ki niso v najtesnejši dotiki z ministerskim predsednikom in odkar opozicija prepričala, da v ministru Scilagy-u ne se Wel8ersbeimb na vprašanje poslanca Lippt-a 1 glede nahaja nikakor nasprotnika Tiszovega. kaznovanja nekega neaktivnega brambovca, in sicer tako Portugalska. Cesar brazilijanski vrnil se je odločno proti nepostavnemu ravnanju nekega polkovnika, dne 7. t. m. na brodu „Alagrasu na portugalsko zemljo da je bil odgovor ministrov sprejet z glavno pohvalo. v Tajo. Prebivalstvo hitelo je gledat vladarja in kraljeva Potem sprejel se je predlog glede privolitve novin rodbina ga je šla pozdravit. Kralj sam ponudil je cev vojaških za prihodnje leto brez razprave tudi v pregnancu z novega svojo gostoljubnost, pa cesar od tretjem branji. Dalje zagovarja Plener nujnost predloga Tausche-vega glede izvolitve posebnega odseka za posvetovanje vprašanj glede spremembe zakona v zabrambo kužnih živinskih bolezni; dalje pa grof Coronini nujnost svojega klonil jo je v novič. Ginjen sprejemal je pozdrave kraljeve rodbine, ne pa da bi bil zinil najmanjo besedico tožbe o svoji osodi. Ob 10. uri obstal je brod pred samostanom Belen od koder so leta 1807. princi hiše Braganza bežali pred naskokom francoskim. predloga vitrijola glede carine prostega uvažanja kuprenega za škropljenje vinskih trt proti strupeni Cesar Lisabonu pregnanec namerava nekaj dni ostati v potem pa podati se v južno francosko. rosi. * Potem nadaljevala se je razprava o brodarskem pri kateri je imel dalnji govor tudi trgovski mini- Glede svojega ravnanja je baje cesar Dom Pedro izjavil, da se v Brasilijo ne vrne, razun ako ga nazaj redu ster Baauehem pokličejo > da ne namerava proglasiti nikakoršnega Potem vršile so se dopolnilne volitve v odseke vsled smrti ali odstopa dotičnih členov in čez nekaj časa dal je predsednik na znanje izid dotičnih volitev. Potem prečitale so se interpelacije poslancev Ada-metz, dr. Pscheiden, in zatemi sledile so vprašanja do oklica in konečno, da ni neion in nihče izmed cesarske rodbine sprejel ponujene jim po republikanski vladi civilliste ali pokojnine. Žitna cena načelnika pravosodnega odseka dr. vit. Tonkli-a, do v Ljubljani 25. novembra 1889. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr zborniškega predsednika in pa do načelnika legitimacij-skega odseka glede že zgotovljenih poročil glede po- 7 trditev izvolitev in pa glede onih, za katere še poročila 55 kr. — rži 4 gold. 71 kr banaške kr. tursice 4 gold. 87 kr. eoršice 4 gld ječmena 4 gold. 39 kr niso gotove. Oba načelnika sta odgovorila. Ker je potem dotekla že tretja ura, prestopil je ovsa 3 gold. 09 kr. ajde 5 gold. 20 kr Krompir 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. predsednik k sklepanji seje ter napove prihodno sejo za (jutri) četrtek dne 12. decembra ob 11. dopoludne 8 sledečim dnevnim redom: V K ran j i. ^ # Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr. 1.) Volitev odseka 24 členov v posvetovanje predloga Tausche-ovega glede premembe zakona v obrambo živinskih kužnih bolezen. Oves 2 gold. 60 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. Ječmen 2.) Poročilo budgetnega odseka v privolitvi začasnega 1 gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. Slama 100 kilogr Špeh 1 kilog budgeta.