Leto LUID. itevlIKo ZI. V Man!, o foreft ti. lonnarin 1925. Ceno Din l'SO UhM\m csik iia popoldat, UraitUl ■tialja la araialaa. — Iaatraü s do 30 pcüt a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notica, poslano, izjave, reklame, preklici beseli 2 0. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slejtaaak! Mar««9* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D. i UpravnUtvoi Eaatlava mil ca stav. f, pritličja. — Ttlalon itav. 334. Vrttalal?«: * »aflora oUca it S, L ■•4atit»p>. — Talilo* attv. 34, ■T Poštnina ptalana v gotovini. Pred cdlcčilno bitko. Kdor smotri volilni boj v Sloveni-ß, zapazi, da se bije med nacijonainim blokom in med klerikalno hidro, med principom državnega in narodnega edmetva, složnega gospodarskega in kulturnega dela in med prricipom w*r-k-ene stialovladc nad vsem p-svetnim življenjem v Sloveniji. Ta dvo-strznska fronta je trko Jasn»i, da jo vidi tudi najbolj zagrizeni disitlent hi fronder. Klerikalizem se dobro zaveda, da bi jo svojo poslednjo bitko in da mu preti polom po volitvah. Zato že kleri-ka'ni agitatorji naznanjalo temeiüt preobrat avtonomi tične politike po volitvah ter dopovedujejo ljudem, da SLS po volitvah brez drugega vstopi v \ladno kombinacijo, da se nada'ie odpove avtonomiji ter protinaciionaini agitaciji. SLS se namerava omejiti na razadnjaško prosvetno in klerikalno politiko, ki jo zahteva visoka duhošči-na, klerikalni agitatorji pravijo, da so Šestletne izkušnje dovelj naučile SLS, da SLS ne pojde več v ekstremno opozicijo, ker bi taka opozicija potem za večne čase strla klerikalize.u v Sloveniji. S takimi lažmi begajo hlcrika»ni agitatorji svoje kolebajoče pristaše, ki bi radi videli na državnem krmilu klerikalne korupcijoniste ala Sušnik in ki si žele predvojnega klerikalizma! Tudi iz te agitacije razvidimo položaj, v katerem se nahaja klerikalizem, ki Čuti svojo bližnjo zadnjo uro. Naravnost smrten greh bi bil. ako sedaj obvelja disidentska in fronderska trmica par sto nezadovoljnih, odnosno zapeljan *h naprednih liudi in ako zmaga klerikalizem s cepljeniem naorednih moči in rlasov! Ce pa sodimo dogodke zadnjih šestih let po vesti in z objektivnim razumom, moramo priznati, da pomen! teh šest let zelo aktivno bilanco naprednega bloka proti felerlkatfz-no! SLS si je znala z demagogijo, ki Je brez primere na celem svetu, priboriti do 21 poslancev izmed Jh poslancev cele Slovenije. Razpolagal*! jle torej z zelo močno parlamentarno Četo In vendar je z rmflmf izlenami životaril* v brezplodni opoziciji ter ie hlla Izrinjena iz drz^vns uprave v obeh slovenskih rMasfh! V bivši Avstriji nismo niti sanjali, da bo mogoče pobiti fclerikaliz^n ter ga pahn;ti z dr/avne uprave! Z^efo se je. kakor da bo to kvarno politično načelo za vedno tVli po naprednem duševnem prln-*'on hi po napredni slovenski kHtnrl. V novi državi pa se jc mali neSčM napre^h poPtnccv. kl so osvo'lH ed'no pravilna načela slovenske politike, to je načela državnega in narodnega edlnsrvn, načela čimvečie slovenske aktivitetc v novi državi in preko ce*ega državnega ozemlja, da so potisml* Herlk;»P/em] v ozadje in ga celo položili na tla. Klerikalizem je brez mo*L samo huisVa v opoziciji brez politične bodočnosti! če je veljalo za napredne Slovence kako politično načelo, tedaj je bilo to: ne dopust'ti. da zavzame v novi državi klerikalizem pozicije, ki si jo je z izdaistvom slovenskih interesov izvo-jeval v bivši Avstriji, ko se je raslonil na dvor in lizal rete dumiskim nan-germanisticp'm vladam! Ko je klerikalizem uvidH, da v novi državi ni mesta klerikalnemu principu, se je vrgel v skrajno opozicijo in hoče razdeliti Jugoslavijo na republlce in federacije, samo da si na ta način vzpostavi prvotno moč v Sloveniji. Princip državnega in nacijonalne-jra edinstva pa ne bo okleval. S**! bo iosledno po začrtani poti naprej! Pred-atoječe volitve dajejo nacijonalnemt! bloku večino in klerikalizem mora v najkrajšem času likvidirati! Ali ni vpričo takega položaja več kot smrten greh, ako napredni državljani ne izrabijo situacije?? Ze Sest let io SLS vzeti vajeti iz rok, sedal gre za to, da se to stanje vtrdl, da se Slovenija za vedno osvobodi klerikalnega varilstva In da stopi n?i pot prosvltlie-nlh dežel sveta! Pozabimo za trenotsk na osebna razpoloženja, poglejmo dogodkom v oči In spoznajmo, da Je treba sodelovati prt delu, ki kortsolldira naSo državo proti Radlč-i in ki uničuje klerikalizem v Sloveniji! Številni volilni sindi po vseh krajih. Sijajni shodi Narodenga bloka. — Narod manifestira za državno in narodno edinstvo. — Nemški poslanec težko poškodovan, — Beograd, 26. jen. (Izv. Ob 12.45.) Današnje dopoldne je preteklo brez važnejših političnih dogodkov. Iz vseh krajev države prihajajo objektivna poročila, da so pozicije Narodnega ti ka povsod najugodnejše. Danes dopoldne je prispel iz Novegn Sada prosvetni minister Svetozar Pribičevič, ki je nato delj časa konferiral z min. predsednikom Nikolo Pašičem o volilni situaciji. Po vsej državi je bilo včeraj več tiso5 volilnih shodov in sestankov. V splošnem so shodi potekli mirno, brez vsakega incidenta. Sh~dl Narodnega bi ka so Povsod! v državi sijajni uspeli. Udeležba povsod ogromna. Zmaga Narodnega bloka je zagotovljena. V Beograda J/j Izzvali p-ročllo o popolnem ?!-Jašku dr. Korošca na Jesenicah, najslavnejšem industrijskem centra v državi, najživahnejše komentarje. Vsi politični krogi so prepričani, da bo dr. Kor~$ec pri teh volitvah doživel velikanski poraz. Po poročilih, ki so danes dopoldne prisoela iz Novega Sada v Subotico, se je dogodil v sein Tivacu težak incident. V rr^omobilu se je tja pripeljal bivši nemški poslance in predsednik nemške stranke v Banatu dr. rTmil Kraft v spremstvu dr. Grassla in tovarišev. — Pred občinsko hifo je v3led pr~voka-tivnega p stopanja Nemcev pr?šli d3 resnih in krvavih fpopadov med Nemci In Jugoslovens&imi naciljnalls i. V t:m pretepu je bil dr. Kraft tako težko poškodovan in ranjen, da so ga morali prepeljali v bolnico. Zelo arogantno se je cbnašal tudi urednik novosadske-ga »Deutsches Volksblatt«, Slovencem dobro znani bivši profesor dr. Peerz, kočevski rojak. V imenu stranke je dr*, nes dopoldne dr. Teufel protestiral pri notranjem ministru radi tega incidenta. Notranji minister mu je izjavil, da uvede najstrožje preiskave. Po poročili iz Zagreba, stvar Na-rodnegn bloka na Hrvatskem prav dobro napreduje. Mnogoštevilno sta bila obiskana shoda samostojne demokratske stranke v firubišnem polju in v Farkaševcih. Tu je bilo svoječasno g'avno gnezdo radičevščine. Na teh shodih je govoril državni podtrdnik notranjih zadev V. Wilder. Zborovalci so povsod manifestirali za narodno in državno edinstvo. Politična situacija. Dr. Veja Mannkovič resnično izstopil iz Davidovičeve stranke. — Sijajni shodi Samostojne demokratske stranke na Hrvatskem. — Beograd. 2\ jan (Tzv.) V kavarni Sokolovič so priredili radkali vo'flnl shod. ki je bil z~k> slrbo ob'skan. Govorili sta notranii minis*er Boža Maksimovič in kandidat I juba 2ivknvič. N^i An*on Pob-k. železničar, je vzkliknil: »živel Pad:č!«. na kar so ga zborovalci k^t provokaterla odstranil z zborovania. PrirediM so tudi Da-vidovičevl d^mokr*»ti shod. ki pa i- Hl zÄ-lo slabo oMskan. D*»nrS je ueotov'jeno. da ie r~s k!i»'b demen*lf*»m nrkiterih rw»~ici-J^nafnih listov v Za^""bu in v LjtibM^ni Clan jr1nvnÄ«ri odbora David^v^ve Stanke bivši minister dr. Vo*a P* rtaAeaf4 o*f-l-^^n sy^i« f '«Vctte v fTvr*"-*~*»i odh->m n-vld-^vl^eve ?**rn*'e. Vrst, ki I o Je prva oHavf'i b^ogrr'dska »Peč«, se d^n^s rv>*r-Jrje. n*»vidovi^»va »^ra^'da*. Vi i? g^a*'"! r»rg^n T>avidovi**a. rbiav^jn. da Je r*»- dr. Vo'i Mari«kov!Č i»*»^l"vf| pi-*no m dr. v klt~rrn fr^v**"» d"* ix**"—s fonVcT|e. ker ne mor«* vrč prisostvov-'i ?5»**t fai ne mor« n^**i'l «Hf^vorno*Jf z-» p*»-rtiVo. ki se s~d-| d-^tr-H in more za te nosi*' pofne #»«««»*>^rorm»melinih n?č»l z*\ ta sno-rpzum. Korrstatira. da je Davidovič snm priznal, da je priSel sVčaino na vlado. Mococe je bil to s'ncaj. Trrr»-» pa je ueo-toviti, da so se za č>»sa Pavidovičeve vlade najbolj razmr»hntli rr»dičevci in di so pod njegovo v'ado umivali največjo protek-cijo. Govornik Je dalj* om^nj**! sijajno uspeli «hod s*»mosto»ne demokra'sk° s'ranke v Vara?dinu. ki^r so ga čisti rfrvrti naj prisrčne j še sprejeli kot Srba. Omenjal ie dalje postopanje Nemcev, ki so zvezani s fsderalisfi in separatisti. Razpravljal je dalje o s^danlcm voIPnem redu, nagtasu-jr»č.-ida sedanji volilni sistem ni nopolnoma dob^r, ker ne knže praveca rezultata volje naroda. Je za angleški s?st*»m. Om^nM Je dnlie, da so bile od lr«n«k'li skupščinskih vo'itev S+iri vbde, katerih program je bil vedno dijam^tralno nasproten Po porrcTih iz Za^r^ba Je bil včeraj ob 10. dopoldne volilni sb^d Hrva'ske za-j«d*r'ce kateremu je predsedoval dr. Lor-kovič. PriS'o Je do rs'rfh konf'ik*ov. Ni tem shodu so govorili dr. L^rkovfč, ki je zagovarjal eno'ni hrvat«^© Ir^tfa in pozival vse nrave Hrvate, ''a vaIII^ k.-n^ida-te Hrva^s^e z^irdnice. Pr. Trumb;č !• za tem govoril ti'df o r^öa'NVl n^e^dbi. Izjavil je med drvcim, do je bil nrlmor^n to pogodbo podofs^M. k^r je bi1a no<*r»dbi nuitio potrebna. Zun-^nii m'nis+^r dr MinčTč ie po n'ejrovrm mnenfu potov.-*! no T!vro»-»f, di zainteresira l»t*»i»eMtSitvo boM^^vi^ko nevarnost. To Je Wl s^mo volPni man~vrr. TTsnch tega nofnvania ie b?l raznnst HP^S. Hrvatska zajednic*» zr^h^va. di bodi Hr-vatcki suverena. Om^nial j" tudi. da je nastopil pro+i sedani^mu r^ži^u. Na tem rboru sta tndi govorila P-di<*~v pr;sr?5, biv*i narodni po^n^c Pavle Radič in y»stopnik JMO (muzÜmanska org.) Had-žič, V Pmrem selu Je bil prirH^n sM^l^n shod demokra4ske s*rr*nke, k^ter^ga se je nd^le^Po okoM 800 vo?iicev. Ta zbor Je ze-'o značilen zi prrsojo no?f*fčnih razmer na Hrvatsk^m, ker nri zadniih volftv^h d**mo-kratje niso dobili niti PO glasov. Na zb^ru sta povorila pravosodni ministrr dr Fdo J- u k i n i č in predsednik za^rrrbSke orea-nizac'ie sam^s^lne d""*rVratsk*» sfranke dr. Jurija. V Polnil Sti-biH j- bV ravno-t?ko sijajen shod samostojne demokratske stranke. Oemonstracije v Zagrebu. En Orjunaš težko ranj?n. — Zagreb, 26. januarja. (Izv.) V takozvanem »Musichallu« je priredita Hrvatska zajednica včeraj ob 10. dopoldne volilni shod. kateremu je predsedoval znan! dr. Lorkovic. Ta je govoril o bodočnosti hrvatske domovine ter pozval navzoče, da se strnejo v enotno hrvatsko fronto proti »obzna-nic. Po njegovem mnenju ima hrvatski narod edino pravo bodočnost v tem, da vrže pri volitvah kroeliico v skrinjico flrvstske zajednice. Govoril To naj premislijo vsi, ki ljubijo drža vo in ki so jim zlasti napredne in kulturne razmere v Sloveniji na srcu! Naj ne bo mod nami elftjalta naprednega državnega in kulturnega principa! Proč s klerlkazllmom In z njegovimi žalostnimi »narodnimi« podrepnlkl! je tudi dr. Trumbič, ki je prinesel pozdrave iz sodnih 7annrov, pozdrave z-aprtejra Stjeoann Radida in interniranih članov HRSS. Govoril j-j tudi o politiki zunanj^pra ministra, ki je naperjena proti sovje-fcski Rusiji. Hrvatski sta dosedaj škodovala dva Klavna faktorja: ustava in obznana. Hrvatski narod mora urediti račune s Srbi in Slovenci. Po končanem shodu so zborovalci, med katerimi je bilo tudi večje število jugoslovenskih nacijonalistov, odšli na ulico. Hanaovcl so nato priredil poulične demonstraciji^ in je prišlo do resnejša spopada med bankovci in ju-SOs!ovens!iiUil naelicv.rHstl. Hrvatski separatisti so začeli streljati iz revolverjev. Položaj je bil zelo kritičen. V resnem spopadu ic bil težko ranjen 1 jugoslovensik nacijonalist. Hrvatski separatisti so navalili tudi na policijsko stražo ter lahko ranili policijskega ka-petana B o g o v i č a. Pojačena policijska straža je končno razgnala demonstrante, ki so povsod vzklikali: »Živela Hrvatska republika!« Bilo je več oseb aretiranih. Danes policijsko ravnateljstvo vrši uradne poizvedbe za organizatorji tega napada. — Zagreb, 26. januarja. (Tzv.) O včerajšnjih demonstracijah hrvatskih separatistov so znane nekatere podrobnosti. Sam bivši zunanji minister in advokat dr. Trumb;č je organiziral poulične demonstracije in je načeloval demonstrativnemu obhodu. Ko so se demonstrantje pred dvorano Mnsichal-la formirali v sprevod, je dr. Trumbič vzklikn"!: ^Naprej! Živela hrvatska republika!« Policiia je demonstrante razgnala in aretirala deset izgrednikov. Kritika italijanske sodne uprave Razmerje med državo in cerkvijo — Rim, 25. jan. V včerajšnji seji senata je senator Galuni govoril o sodni unravi in ^r5aViI, <*a rrora ugotoviti velik nered na sodP€"*. Zlasti v vo,i"vih r-^tih se razoKe na stotine razprav. Nato s*edi bojna o*>era-cira klicama pravrf po <5oWh mesecih predloži sodnik poroci'o. na kar v večini slučajev ie do prehodne razsodbe. Ni kan-ce!?crov, ni avskultantov. Omot"! položaj sodnih uradniVov je nengoden. Porival je jrstičnega ministra, da naoravi red in resi v»ra$ajije sodne uprave. Zaupanje v justfco gine. Senator Garofalo je menil, da se stvo premrl"* za-t:ra. Preveč se popušča s sfa'« pr#rr^"{kov in t"di sodnikov nn ori-"{''nih •fv^5č?b. ZV>öifiJ sf-^šno narašča io I nii 1919. je H'-) v Itaii? 25^0 umorov, '920. leta pa fT»2. Treba korenite reforme. H spravi državo iz sedanjega stvarnega stanJa. Sen. ?p{rtto je tigotovü. d^ je vs'ed nreure^e sodne uprave rapust;fo službo 7^0 sodni-Vov in da je Wfl na novo nr^tav-!'*en?h 2'"*0. Ffekitvno r-niž^nje znn*a 500. .Tn^tfč^i mjnfeter Rocco je govoril n?to o zak^skem ro*f*"tn o reformi zakonikov in just*x—i «»^ew^ed*rvf. Kotijo Us govori! Roeco f«*o vt-sfi pri •'npr, {<• t^^9Mww^m in Ica* f^lffl-e cerkve IfpfHo. kf*iti knfolid-a rer* itev te rr~*~»sk* institucija in torej bi*tve* no rr>** rW-#. kf*fere ne morrt">o 7f**T%fitl. Srdmii i pa ne hn voo*'?* nfkake pn* Utike pr>r>v$Čsn1a na f^hmem pot ju ne ra »rxeq"»turJne se"! šVc r-pabTTke na Hrvatrkcm. Radič naslaSa. d*' ukrene vse potrebno za tsstansvltev neodvisni in snverene HrvatsVe. Potrebna je suverena rtr>*atska s političnega in gospodarskega siauščj. Prosi za rmralno pomoč Rusije, da se lirvaiska odcepi od Vel. Sr-bi.i.c Samostojna Hrva*ska je velike važnosti in koristi za mednarodno seljaško or-gani-L-acijo. To je tudi kulturna potreba. Vlocra sovjetske Rnsiie je za Hrvatsko odločilne važnosti Dalje govori o revolutiji in o propagandi v jiigos^ovenski vojski. Sovjetska Rusija mora politično in diplo-matično podpreti Hrvatsko proti Srbiji. SMRT PODPREDSEDNIKA POLJSKEGA SEJMA. — VsrSava, 26. jan. (Izv.) Nocoj ji umrl poč pred sednfk poljskega sejma Seyda. Brl je član ^li^kc «iea»kraiične frakcije v sejma. SLOVESNA OTVORITEV ŽELEZNIŠKE PROGE UŽICE- VARDIŠTE. — Ceograd. 26. januarja. flzv.) Na slovesen načJi ■ .... vee ■■ ot\ rjena železniška proga Užice-VardHŠte, ki je ciedc tehnične izvedbe ejšlb p^og ▼ Evropi. Ttbnika le morala na tej progi premagati največje težkoSe, r-roga ima mnogo tunelov in \: a v tehničnem o^l«-« najzanfmiveisX >!ovesn3 otvoritvi sta prf-sostvovala v bueius vlade prometni mojster Andra Stank in nfniste Mlsa Trifuao-vič. Z Eelenjern In zasfavarrri okrašeni otvoritveni vlak je odhaja! iz Užic proti Sarajevu včeraj ob 6. zjutra:'. Otvoritev se Je vršila večinoma po sesta'-lj-jnem programa. Na vso'- postajah je r»ar.n4 icH-'zdravlja! ob* zastopniki vlade In povsod orreial ovadje. Vlak je prispel v Sarajevo lela ob 16. popoldne. OTVORITEV M*.T NAPRAM ALBANIJI. — P—KT&tf« T' iaru (Izv.) Rad! lojalnega postopanj i nove albanske vlade Ahn:ed;. >eg^ Z^ce je vlada odredila, da se odpro za Časa albanske vsiafe zaprte meie. Ta odredba r iglaša prijateljski namen napram Albaniii i^t^oritev mej napram Albrnill je izzvala v vseh albanskih krogih veliko zadovoljstvo. Kakor poročajo z Pirna ja. Je tja prispel bivši T"rn;srrvk: predsednik albanske vlade P.n: No P. Siopil je v stike z uredništvom rPederation Balkanique.» ATENTAT NA MAOISTRAT V LISABONI. — Lisabona. 25. jan. (Izv.) Neman! atentatorii so vr?l« proti magistratu v rre-notku, ko je mimo vozil tramvaj bombo. Dve osebi s:a bfll :e?\o -a«ijcn?. Atentat so najbrže vprizori'i delat ci *ne^rnes:a magistrata, ki *e na^a*ajo v« mezdnem gibanju proti ohčfni. Palača mestnega magistrata ie zelo poškodovana. » Borzna poročila« Dinar v Curiha 8.45« Ljubljanska borza« LESNI TRG * Madrieii 75X225. mm, paralel na živ rob, ravno odčrljeni, frco meja: denar 600; deske 2^, 2\ 30, monte, frco meja Rateče: denar 601, blaso 590; trami 3/4—6/8 monte frco nakladna postaja, ! vagon: denar 340» blago 350: zaključek 340; bonls hrastov, 80 mm. 90 mm, od 2.SI naprej, frco nakladna prsaja: blago 12?0: lipovi krlji. od 20 cm premera naprei, 3m dolžine, lepo zdravo blago, frco tneja, trans : blago 450; hrastovi remelini 1.90 — 2.S0 m, 50/90—95/140, frco meja: blago 1230. 2ITNI TRG- Pšenica comača, frco Lmblj. 745. Konrta nova, umetno sušena frco Ljub!;. 250. koruza dobavna februar 27t>—275. koruza dobavna marec 290. koruza dobavna apr:l 300, fižol, ribnlčan. frco Postaj, trans. 425. fižol rib-r.čan. frco riva Trst trans 450. fižol prene-ličar fco. Postoj. trans. 550, otrobi psenfčnt enotni frco Ljub?j. 212 5f>. moka amerikan-ska, pa:. Oceaoie 2 v^. 732—732—732. EFEKTI. 2y,(?c drž. renra za vojno Škodo 124—12S, Celjska posojilnica 4. d. 2°9—212. Ljubljanska kreditna banka 22G. Merkantilna banka 1253—15!>. Prva hrv. šte-J. «29—932. S'aven-ska banka 8»3, Stro»ne tov. in liv. 147, Trboveljska prem. družba 410, Združene papirnice 100, 4% H kom. zad de?, bke 89, Zagrebška borza. Dne 26. janaarja. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 11.75—11.85, Praga 181.60—184.60, Pariz 329.50—334.50, New. vork 60.50—M.50, London 292.40—295.40, Trst 250.60— 253.60. Dunaj 0.0-55325—0.05725. Valute: dolar 59.75—o0.75. Eiekti: T* frves:. pos. 1921. 65, drž. renta za ratnn štetu 125—I2öt Ljubiianska kreditna 227, Centralna banka 26—27, Hrv. esk. banka 108—111, Kreditna banka 2«b. lil-!I2. Hpc»tekarna banka 59.50—60m Jugobanka 105—106. Prastedl-oiia 890—930, S4avenska banka 78—«0 Eks« ploatacija 64—65, Drava d. d. Osijek 22Sf Sečerana, Os!k4c 7^>—760, Isis. d. d. 60, Ni-hag 35, Outman 710. Slavonija 57—59, Tr»-boveljska 3SK)—415, Vevče 9734 —103. liozemslte bo*zc. _ Curlh. 26. jan. DanaSnja borza: Beograd ^.45, Pariz 2S, London 24.86. Newyork 518. MIlan 21.27, Berlin 1.234, Praga 15.45, Dunaj 0 0073. — Trst, 26. jan. Borza: Beograd 39.60 —39.70, Pariz 131 — 131.50, London 116.30 —116.90 Newyork 21.30—24.35, Curih 470— 471. Praga 72.25—72,75» Dunai 0.0340-* 0.0345. Stran ?• »SLOVENSKI NAROD« dne '/7. januarji 1925. Štev. 21. Volilna borba. Nepotrebna in škodljva kandidatura v Ljubljani. Dr. Rarvnihar in Rudolf Juvan sta ljubljanskim volilcera objavila volilni oklic, v katerem skušata opravičiti svoj nastop pri volitvah 8. februarja. Taki volilni oklici so navadno polni blestečih fraz, katerih naloga je volilcem prikriti resnico in jih speljati v zmoto. Dr. Rav» niharjev in Juvanov oklic pa ni le do* kaz politične pustolovščine, marveč tudi dokaz politične goljufivosti in brezvest* nosu. Kdor čita Ravniharjev in Juva* nov volilni proglas, ni treba, da je poli« tično posebno raz bor':, a da vidi, da vse to, kar ta dva gospoda Ljubljan* cartom dopovedujeta in obešata na vrat, ni tako, kakor onadva pišeta ter da je vse njuno dosedanje delo v diametral« nem nasprotstvu z volilno vabo. »Šivamo delo na gospodarskem in prosvetnem polju ter socijalne zakono* daje« pravita Ravnihar in Juvan, da je potrebno Prav je tako! Baš zato se je ustvaril Narodni blok, kateremu je iz* ročil vladar volilno vlado zato, da ustvari pri volitvah delavotjno, dela* zmožno, krepko in komnakino večino za bodočo skupščino. Šest let se je rušila država. Šest let so separatisti in zgagarji le hujskali in begali ljudstvo, mesto da bi pomagali pri graditvi drža« ve. Meri temi razdiralci, kričači in afa* risti sta pa bila tudi gg. Ravnihar in Juvan. Povesta naj samo eno stvarno delo, ki sta ga ta dva politična velikana napravila v Jugoslaviji. Ravnihar Še na tistih mestih, kamor ga je svoj čas posa* dila JDS, ni ničesar storil, ker je mislil, da obstoji stvarno delo v tem, da zna kdo le glavo visoko nositi, ob sloves* nostih pa lepe fraze mlatiti. Ce za koga, dokazuje preteklost za gg. Ravniharja in Juvana, da sta za stvarno in kon» atraktivno delo absolutno nesposobna. Ravniharjev in Juvanov oklic pravi, da so tudi sedanje volitve »predvsem političnega značaja«. Plebiscit, da naj odloči o »notranji uredbi naše države«. S tem se Ravnihar in Juvan postavljata profi Vidovdanski ustavi. Uvrščata se med one. ki stvarnega dela nočejo in ki bi radi še naprej državo in njeno prebivalstvo razburjali z državno*prav* nimi gesli. Ni dvoma, da so te volitve tudi eminentno političnega značaja, a le v toliko, da je treba pri teh volitvah vreči ob tla vse one, ki so do sedaj ovirali notranjo konsolidacijo naše dr* zave. Baš zato je tudi potrebno, da popolnoma izginejo klike in strančice. ki za konsolidacijo države drugega biti ne morejo kot ovira. Ljudje, katerim je lov za mandatom radi osebnih ambicij glavni namen, ne spadajo v politično javnost, kaj šele v parlament. To velja tudi za gg. Ravniharja in Juvana. »Edinstvenost nam je aksiom ...« — »Sporazum je edini izhod iz današnje krize«, pravita Ravnihar in Juvan. Zato se ta dva gospoda dogovarjata s klerh kalci za razbitje narodne fronte, zato hodita k sejam v škofovo tiskarno. Ljudje, ki so obešali »Srbe na vrbe« in ki še danes porabljajo hujskanje proti Srbom za svoje najdražje agitacijsko sredstvo, nas ne bodo učili edinstveno« sti m bratskega sporazuma. Mi le obža* lujemo, da sta Ravnihar in Juvan, ki sta nekdaj bila nacijonalista v svoji poli« tični zaslepljenosti in neznačajnosti padla tako daleč, da se bratita s kleru kalci. Značilno je za nju, da kooperi* rata s klerikalci tudi še potem, ko je »sporazumaška« politika klerikalcev s tigrovsko vlado tako sramotno skrahi* rala ter se pokazala v vsej svoji goljufiji in brezvestnosti. Sporazum je potreben in bo tudi prišel, a preje je treba pose* kati glave brezvestnim kolovodjem, ki pod firmo »bratskega sporazuma« huj* skajo pleme proti plemenu ter z dejanji onemogočujejo sporazum. Ravnihar se obrača v svojem oklicu z »vso odločnostjo proti režimu«. To je politična podlost. Dokler je špekuliral, da bo s pomočjo radikalne stranke iz* silil v Ljubljani svojo kandidaturo, je bil g. Ravnihar kot predsednik NRS predstavnik tega režima ter ga je z vso svojo zgovornostjo in z vsemi advokat* skimi knifi zagovarjal. Sedaj, ko je tudi v radikalni stranki radi nedisciplinira* nosti in rovarenju pogorel in so njegovi osebni interesi ostali za javnimi nach jonalnimi in državnimi, sede j se je gospod Ravnihar iz radikala radi pohlep* nosti po mandatu izpremenil v »narod! nega zajedničarja«, zoper režim. Juvan je kot kandidat NSS lahko proti reži* mu. da se pa Ravnihar na tako odločen način sedaj izjavlja proti režimu, je pa politična neznačajnost prvega reda in grda špekulacija na prizanesljivost Ljubljančanov. Gosp. Ravnihar zahteva »poštenost v državni unravi«. Ko je bil poverjenik za pravosodje in je kot tak reševal po. milostitvene prošnje, ki so prihajale iz njegove odvetniške pisarne, takrat Rav* nihar ni naglašal tega pravilnega nače* la. Tudi ga ta princip nič ne moti. da §e pajdaši a klerikalno stranko, ki je s Susnikovimi prevoznicami hotela ojgo* ljufati državo za več milijonov dinar* jev. Tudi se čuti dr. Ravnihar čisto za* dovolj nega v Juvanovi družbi* ▼ kateri je Se danes na vodilnem mestu človek* kateremu je bila javno očitana ta ugo» tovljena defravdacija na državnem pre* možen ju. G. Ravnihar bi se moral tudi zavedati, da je za kandidata, če tudi nima nobenih izgledov, da bo izvoljen za poslanca, ako hoče povdarjati stali* šče »poštenosti v državni upravi« pred vsem potrebno, da je on politično po* št en. Človeka, ki je že petnajstkrat me* njal stranko in politično prepričanje, javnost ne smatra za politično pošte* nega. Ljudje, ki menjajo prepričanje ka!cor bogata gospodična perilo in ob* leko, so sposobni za vsako korupcijo; kajti za odpravo korupcije je prvi po* goj značajnost. V ostalem seveda gg. Ravniharju in Juvanu nikdo ne odreka pravice, da povdarjata r°trebo pošte* nosti uprave, proti temu se pa odločno zavarujemo, da ta dva gospoda jemlje* ta to geslov le zase v zakup in ga zlo* ta to geslo le zase '* zakup in ga zlorab* Ijata proti kandidatu Narodnega bloka, ki je glede sposobnosti, vestnosti in poštenosti, vzvišen nad njima. »Bela Ljubljana! Evo nas/ ki i četa Ravnihar in Juvan v svojem proglasu, tista dva moža. ki sta glavna krivca, da je Ljubljana postala črna in ki še danes napenjata vse kriplje, da bi Ljubljano tudi pri skupščinskih volitvah napravila črno. Ako bi imela Ravnihar in Juvan kaj ljubezni do be?e Ljubljane, bi se ne pogajala s klerikalci za postavitev kandidature proti narodnemu in napred* nemu bloku ter za to. da bi Ljubljano zadel madež klerikalno * pilpogačaste kandidature. In če jim že to satansko delo ni uspe!o, pa bi vsaj potem — ako bi imela za bc!o Ljubljano kaj srca — pozvala svoja omizja, da naj gredo brezpogojno v boj n napredni in na* rodni blok. Ravnihar se je dal od klike 1° ljudi, Juvan na od klike 20 ljudi po* staviti za kandidata pod sleparsko fir* mo »Nirodne z^jednice« samo zato, da oteži Narodnemu bloku zmago nad klerika1 ?. °. Ravnihar ve, da Ljubljan* Čani ne bodo vsakih 14 dni v drugo stranko za njimi skakali, Ju vin tudi ve, da je število njegovih pristašev tako skopnelo, da ni nobenega upanja, da bi nestvor »Narodne zajednice« dobil več kot 600 do 700 glasov. Ali to ne de nič! Ravnihar in Juvan hočeta delati zgago, onadva morata tudi to pot razdirati in kvariti enotno napredno in narodno fronto, ki jo žele vsi Ljubljančani. — Obračun in obsodba ne bo izostala. Ravniharjevih skakarij ima Ljubljana več kot dosti. To bosta videla Ravni* har in Juvan 8. februarja, ko bosta tako sramotno pogorela, kakor takrat, ko je bil Ravnihar v Ljubljani kandidat kle* rikalcev in nemčurjev! Shod dr. Ravniharja. »Naprednost spada med staro šaro.« — »Volite kerikalce in komuniste !« Za soboto zvečer je napovedal dr. Ravnihar dva shoda, enega na Poljanski cesti, drugega v Sp. Šiški. Prvega shoda sploh ni posetil. ker je zvedel, da bi imel tam samo dva poslušalca. Zato jo je mahnil v Sp. Šiško v gostilno pri Križu. Tam je bilo zbranih 10 narodnih socijalistov ter dva pristaša dr. Ravniharja. Značilna so bila izvajanja g. dr. Ravniharja. Pri njem smo sicer vajeni, da menja vsak hip svojo barvo in da je njegovo politično prepričanje ve-terno. Nismo pa pričakovali, da bo kar čez noč menjal svoje svetovno nazi-ranje. V začudenje vseh prisotnih je namreč izjavil, da NAPREDNOST SPADA MED STARO SARO. Tako je torej ta mož, ki je hotel biti politični naslednik idej blagopokoj-nega dr. Ivana Tavčarja, vrgel napred- j no idejo med staro šaro! Vse svoje življenje je dr. Ivan Tavčar posvetil napredni misli in nikdar ni niti za las opustil od' te zvezde-vodnice. Q. dr. Ravnihar pa, ki je hotel biti njegov naslednik, vrže vse to v ropotarnico! V dušo mu je videl dr. Ivan Tavčar, ki ga je nazval »pilpogačico«, s Čimer je hotel označiti Človeka, ki obrača vsak hip plašč po vetru in U i nima politične morale. j Potem ko je dr. Ravnihar podal to J najnovejšo politično veroizpoved, ko se je deklariral — če je treba — za klerikalca, je bilo logično, da je pozval navzoče, da je bolje, naj vržejo svojo kroglico v klerikalno skrinjico, nego da bi volili Narodni blok. Dr. Ravnihar je bil mnenja, da njegova lista itak ne bo zmagala. Ker pa ne privošči naprednjakom zmage, zato je bolje — tako je dr. Ravnihar izrecno povdaril — da vržejo ljubljanski volil-ci svojo kroglico v klerikalno skrinjico. Mi smo že opetovano opozarjali na nemožatost in na politično nežna,- # Čajnost tega gospoda* Mnogi so oklevali; so mislili, da bo vendar branil napredno stvar bele Ljubljane. Sedal pa le vsakomur lasno, kam df. Rav« nihar plove... Toda napredna LjflbOana te na« pravila konec političnemu vetemja-Stvn s tem. da ne da C. Ravniharju niti ene napredne krotilce. Shod Narodnega bloka pri Kavčiči Številna udeležba delavcev. Sestanek dne 24. ob 20. je otvorfl v imenu St Jakobskega napredno gospodarskega društva mestni gerent ravnatelj A. L i k o z a r, pozdravljajoč v kratkih besedah navzoče zborovalce in se jim zahvaljujoč za mnogobrojno udeležbo. Nato je takoj podelil besedo kandidatu Narodnega bloka za mesto Ljubljano tajniku Trgovske in obrtniške zbornice Ivanu Mohoriču. V svojem govoru je I. Mohorič orisal na kratko delovanje in vzroke kriz prejšnje skupščine, v kateri so vsled mesece trajajočih in ponavljajočih se parlamentarnih kriz ostala baš ona vprašanja nerešena, ki Slovenijo najbolj interesi rajo. Tako je na primer v zadnjem finančnem zakonu ostala še naprej kronska lestvica za dohodnino v veljavi, katera se je poostrila še z raznimi linearnimi pribitki in invalidskim davkom ter predstavlja danes najob-čutnejšo obremenitev davkoplačevalcev. Povdarjal je, da sedanji davčni sistem onemogočuje snovanje novih industrij, ki raje iščejo baš radi davčnih bremen svoj sedež v drugih pokrajinah naše države, dočim imajo v Sloveniji sicer vse predpogoje. Ker je Slovenija na industrijsko in obrtno delavnost navezana, je potrebno, da se tu doseže nujna remedura. V nadaljnem govoru ie podrobneje razpravljal o važnosti italijanske naseljevalne pogodbe za naše kraje ter o tendencah avstrijske gospodarske politike, da bi nas potom nove trgovske pogodbe spravili zopet v gospodarsko odvisnost od njihove industrije in njih bank. Nato je navajal razne načrte zakonov, ki so bili v strokovnih komisijah in na anketah že davno izgotovljeni in ki ležijo pred skupščino ter jih bo treba vzeti resno v pretres. Za izgradbo naše gospodarske in socijalne zakonodaje je nujno potrebno, da skupščina Čimpreje donese zakon o gospodarskem svetu. Kot dopolnilo k gospodarskemu delovanju parlamenta je omenjal govornik važnost aktiviranja oblastnih skupščin z ozirom na naše špecijelne razmere, ker je tem skupščinam prenesen Širok delokrog na polju pospeševanja gospodarstva, podpiranja obrti, industrije in zadružništva, sodelovanja pri pospeševanju prosvete in strokovnem izobraževanju ter skrbi za socijalne naloge in humanitarne naprave. Govornik je povdarjal, da se bodo v teh skupščinah lahko udejstvile naše posebne težnje in zahteve Slovenije. Za rešitev vseh teh perečih vprašanj se bo zavzemal, ako bo izvoljen za poslanca. Poročilo kandidata Mohoriča so vzeli navzoči z viharnim odobravanjem na znanje. Nato je inž. R. Saplja kot namestnik opisal zgodovino, razvoj in boje radikalne stranke v Srbiji ter njeno delo in zasluge za naše politično ujedinjenje. Nato je izčrpno utemeljeval potrebo, da se strnejo v Ljubljani vsi napredni elementi v »Narodni blok«. Nato se je razvila živahna debata, v kateri je podpredsednik obrtnega društva g. I. R e h e k povdarjal posebno važnost zaščite obrtništva v novem obrtnem zakonu in v novi carinski tarifi ter nujnost rešitve vprašanja obrtno nadaljevalnega šolstva in obrtniških kreditov. Kandidat L Mohorič je na to obrazložil glavne smernice za Izenačenje obrtnih zakonov in svoje stališče giede sklepanja bodočih trgovskih pogodb. Glede nadaljevalnega šolstva je omenjal, da je naša glavna zahteva, ako se ne more doseči podržavljen ja, da dobimo vsaj državno podporo v znesku Vaškega prispevka za vzdrževanje nadaljevalnih šol, kakor tudi povečanje kredita za urad za pospeševanje obrti. Delavec Karel Oblak je nato v drastičnih potezah opisal prizadevanje delavstva za obnovitev dela v bivšem vojaškem arzenalu, kjer jim ni pod prejšnjo vlado šla nobena organizacija na roko. Le dr. Žerjavu se imajo zahvaliti, da se je delo zopet pričelo. Nato je izrazil nezadovoljstvo delavstva z razmerami pri bolniški blagajni, ki ima prevelike upravne stroške m ne nudi delavstvu tega, kar upravičeno od nje pričakuje. G. I. M o-h o r i C mu je navedel predloge, ki so bili v tem oziru že storjeni, da se bolniško zavarovanje v praksi privede na ono stopinjo, kakor je željeno in zamišljeno po zakonih, da bo njeno poslovanje zadostilo potrebam in pričakovanja delavstva. Nato je Se g. Štrukelj navedel nekatere glavne hibe dosedanjih. pro- jektov Invalidskega zakona, kakor tudi prejšnjih invalidskih odredb, posebno to. da invalid v državni službi ae dobiva Invalidske podpore, dočim jo v privatni službi prejema. Tajnik I. Mohorič je izjavil, da stremi demokratska stranka pri invalidskem zakonu za tem, da se uveljavijo predlogi strokovne organizacije invalidov in se popravijo krivice, ki so bile jim storjene po speci-jalnih komisijah. Predsednik A. Likozar je nato zaključil krasno uspeli shod. Klic iz neodrešenega ozemlja. Prejeli mo to*le pismo: »Velecenjeni gospodi .Vas Primorcev je srem slovenskih na* p rednih elementov v Jugoslaviji. Zakaj se nočejo narodni socijalcl, samostojni kmetfe in druge napredne stranka pri sedanjih dr* lavnih volitvah združiti z naprednim blo* kom demokratov in radikatcev? Te narodne razcepljenosti so krivi delo* ma lačni želodci, deloma brezmejna časti* hlepnost političnih voditeljev dotičnlh strank. Da se pridobijo srmostojni kmetje, narodni socijolci in socljalistl za skupni nastop proti brezdomovinskim klerikalcem, so obsotutno potrebne ie v zadnji uri žrtve. Sarodni blok naj ponudi tem trem strankam nekoliko mandatov. S tem reit Sarodni blok sebe, najbrze tudi jugostovensko enotno državo in v doglednem času tudi slovensko Koro* Iko... Gorica, januarja 1925. Z narodnim pozdravom Eden v Imenu mnogo drugih. Demokratska strank« je ie danes pri* pravljcna k vsaki žrtvi, da se strnejo vse napredne stranke v enotno fronto. Od spo* mladi 1924. se je trudila, da bi vzpostavila to napredno fronto, a ves njen trud se je razbil nad trmo in ozkosrčnostjo noedinih voditeljev. Ko so bile razpisane volitve, je napeta vse sile, da pride do potrebnega spo* razuma med naprednimi frakcijami. Vse je bilo bob ob steno. Tudi danes bi bili demo« krati, kakor rečeno, prin^avljeni za vsako žrtev, toda za žrtve je bil čas do vlaganja kandidatnih list. Po tem crminu žal zakon Izključuje vsako nadaljno žrtev. Položaj je sedaj tak, da lahko enotno volilno fronto vzpostavijo edino še — volilci preko fjav svoiih voditeljev. Vsi napredni votild naj volijo z Narodnim blokom/ — Da razgovaramo. Pepe. tisti, ki je zdaj v uredništvu za paznika bra-tovskih skladnic, je dejal gospodu Korošcu, da bi rad še kaj postrani zaslužil, časi so hudi in je morala kuharica vzeti pri branjevki že na kredo. Ali to da ni tragično, ker dobi Pepe obe nagradi, ono za 1000 in tisto za 500 Dir in mu ljudje radi zaupajo. Pa bi vendar ne bilo napačno, če mu dovolijo gospod Korošec postranski zaslužek. Vsaj tisto za užitkarja bi lahko izravnal v budžetu. Zato da je pripravljen raz-govarati po znižani taksi in v poglavjih. Tri poglavja da je že napisal in so vsebinsko jako bogata. Prvo se glasi »Domoljub«, drugo »Domoljub« in tretje tudi »Domoljub«. Pepe ima klasično lepoČutje in umetniški nos in smisel za simetrijo. Pa je napisal po znižani pristojbini še četrto poglavje, ki je prosto prometnega davka in tudi državne trošarine s kolki vkupe mu ni bilo treba plačati. Pepe je bil v dobrih starih Časih fant od fare in jc nosil c. kr. ostroge na petah. Avstrijski cesar so mu poslali lastnoročno podpisan dekret, da dobi na vrat šaržo, za čako pa hrastovo pero. 29. oktobra 1918 je bil za Pepeta zgodovinski dan. Točno opoldne, ko so zapeli zvonovi, je Pepe naročil kuharici, naj odnese cesarjevo podobo pod streho, ostroge in šaržo pa v klet, tako da bo hiša zgoraj in spodaj enako obtežena. Za slučaj potresa, je dejal Pepe kuharici, kajti sc zemlja pod njegovimi ostrogami še nI bila pomirila. In je Pepe zastrl ono prazno mesto na steni z domačo trobojnico, kupil je domače ostroge in prosil za sprejem v tisto vojsko, kjer je bila takrat premoč. Ali zdaj da obžaluje svoj čin in so mu gospod Korošec zelo ustregli s četrtim poglavjem. Njegova duša da je že sedem let koprnela po razodetju. Zdaj se Je razode-la in je pototažena, ker bo volilna bitka zmagovita. Pepe ima sirom mačehe domovine mnogo prijateljev, ki iskreno odobravajo njegovo četrto poglavje. On je bil že od mladih nog korajž^n in bi bil lahko drugim za vzgled. Kar oni drugi skrivaj mislijo in čutijo, da je on v četrtem poglavju odkrito povedal v brk vsem, ki še dvomijo o Pe-petovi zvestobi. On, Pepe, je bil immer treu und fest, liki skala je stal na braniku stare domovine in Še prah njegovih kosti v grobu da ne prelomi zvestobe nesrečnemu cesarju. Kuharica je dejansko oskrunila Nj. apostolskega Veličanstva spomin, ko je nesla podobo pod streho, ali njemu da je krvavelo srce ob bridkem slovesu. To naj si dobro zapomnijo vsi oni, ki jih Pepe navija na volimo vinto, da se ne bo nihče izgovarjal, da ni vedel, kakšni kremeniti značaji drže slovensko fronto. Vsi drugi da so figa vredni, ker so uskoki in poturice in ne vem kaj še. samo on, Pepe in njegovi prijatelji, ki drže zdaj slovensko fronto, da so vredni vsega spoštovanja, ker so smatrali, da dolgujejo svoji človeški časti na ljubo svoji prisegi zvestobo. Pepe one t druge sploh iako globoko zaničuje, ker so italijanski srbski, ruski in francoski špijoni in se ne more načuditi, da za svojo zvestobo Še ni dobil Karadjordje-ve zvezde. Gospod Korošec so ftiu jo obljubili, če napiše še več takih poglavij. Tudi slovenska fronta jim ne dela preglavic, ker je Pepetova bratovščina največji pobeljeni grob. kar jih nosi nesrečna jugoslovenska zemlja. — Sijajno uspeli shodi Narodnega bloka v ljubljanskem volilnem okrožju. V nedeljo se je vršila v vseh okrajih vrsta volilnih shodov Narodnega bloka, ki so krasno uspeli ter znova pokazali razveseljiv preokret v razpoloženju našega ljudstva. Povsodi so se predstavili kandidati Narodnega bloka, katerih programatična izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem. Zlasti je opažati med dosedanjimi pristaši SLS globoko razočaranje nad prevarantsko politiko 21 tigrov. Mnogi pristaši SLS bodo volili 2. skrinjico, ker vedo, da s tem oddajo svoje glasove za sebe. za slovensko stvar, za pametno in pošteno gospodarsko politiko, mnogo je pa tudi takih, ki se sicer ne morejo odločiti, da se priključijo Narodnemu bloku (akoravno ta ne terja od njih nobene žrtve glede verskega naziranja in je sedaj tudi papež proglasil politično delo duhovščine za zmotno) pač pa izjavljajo, da bodo svoje nezaupanie napram tigrom izrazili s sistematično abstinenco. Naloga vseh treznih narodnih Slovencev je, da sedaj zadnjih 14 dni pred volitvami s podvojeno vnemo Širijo med ljudstvom idejo zdrave politike Narodnera bloka. — Volilni shod davldovlScvcev v Celju. V soboto zvečer je sklical tako-zvani »Bratski sporazume volilni shod v veliko dvorano Narodnega doma. Udeležilo se je tega shoda okrog 150 ljudi, da je bila dvorana malodane prazna. Bilo je med temi udeleženci mnogo pristašev drugih strank ter takih, ki so prišli na shod \z radovednosti, da čujejo srbskega govornika. Poročala sta na shodu Boža Marko-vič iz Beograda ter Roglič iz Maribora. Dočim je Markovič govoril mirno in dostojno, je Roglič uganjal s. svojim govorom demagogijo. (Posebno debela je bila ona o angleški tekstilni tovarni v Mariboru. Op. por.) Značilno je, da se govorniki niti z eno besedo niso dotaknili svojih zaveznikov — klerikalcev, dočim je Roglič udrihal kot stekel derviš po dr. Žerjavu in Narodnemu bloku. Klerikal je so pustili seveda v miru, saj se jc pa na shodu tudi nahajal ves celjski klerikalni generalni Štab od dr. ugrize-ka do Janiča, Zumra in znanega Schwl-ge. Po tem shodu soditi, v Celju S. februarja ne bo mnogo krogliic za Mar-kovič-Rogličev »sporazume. Daleč smo prišli, da opravljajo napredni ljudje klerikalcem dninarske posle! — Dr. Ravnikovl radikali so v nedeljo dopoldne bolj na tiho zborovali v mali dvorani »Celjskega doma«. Shoda, na katerem je poročal dr. Ravnik, se je udeležila peščica poslušalcev, med katerimi smo opazili po večini carinike, par celjskih trgovcev ter še nekaj drugih. Bilo je vseh skupaj kakih 30 oseb. Gospodje, vprašamo vas, ali je to narodno delo, brez nade na kak uspeh, cepiti napredne glasove?! — Minister dr. Žerjav v Žireh. Iz Zirov nam poročajo: V nedeljo je minister za šume in rudnike, dr. Žerjav, v spremstvu srezkega kandidata za logaški okraj, mini« stra na razp. drja. Kramerja, obiskal Ziri. Nasa narodno zavedna občina mu jc priro* dila lep sprejem. Hišo so bile okrašene z narodnimi in državnimi zastavami, pred obe činsktm domom pa so g. ministra pozdravili občinski svet z županom g. Primožičem na čelu, zastopniki krajevnih uradov ter žirov« skih gospodarskih in prosvetnih orgjniracij. Na prisrčen pozdrav g. župana je odgovoril g minister z ljubeznivimi besedami, z&£o* tavljajoč, da bo vedno rad posvečal svojo oosehno pažnjo interesom žirovskega kraj«. V občinskem domu je nato g. minister sprejel dcputaeije. G. župan Primožič je obrazložil g. ministru gospodarske težnje m zahteve občine in vse obmejne okolice, carinik gosp. Polak mu je izročil v imenu državnih i ame* š*encev posebno spomenico, ki poleg osta* lih splošnih uradniških zahtev povdirja zla« sti potrebo posebnih doklad za dr/?vrc na* meščence v obmejnih krajih. G. PolicnSek je g. ministru izrekel v imenu interesentov električne zadrvge iskreno zahvalo za njego» vo veliko pomoč, ki je r počila, da sc jo končno dogradila žirovska hidrrKcentrala ter ga je prosil še za nadaljno podooro. — Po prisrčnem razgovoru z navzočimi T!st?čno jrT.-^beno hi sceftlČno Ilustrirano, da ne dor»u*ča ml^lt! na kako >Vrvavo« z^r^dbo. kakor smo ffh vČnsth vider! v podobah s p^Jmernlm burlesk.«Im tekstom. I?es, da je konec zločinca fantastičen, a v zopetnem nastopu ko^tnrja je ta&a glasbena sila. da vzbuja resnično gro-to m .te treba n^ogno spretnega. globoko premi-ljenetra Igralca, da su-rerira gledalcem občutek komične pretiranostf. Cel »Hon Jm-an« bi se v bufonskem smislu menda najbolj posrečil v marionetnem gledališču! Mogoče, da si ga je tako predstavljal tudi Strfrof. Visoko cenim štritofa. svoje najboljše je dal z Don Juanom. MaTokdo bi se s takim poglabljanjem lotil, alf bi celo izpe. ljal Don Juana kot on. Skušal je v srečni družbi z enakočutečlm režiserjem Sestom postaviti Don Juana v smüslu »opere buffe«. V današnjem smislu, notabene! V to svrho Je celo provzročil letak v bohorlčici, ki bi naj po svoji vsebini pokazal na strah, ki Je znotraj votel, zunaj pa ga nfč ni Fnega. »lavnega, pa !e ni storil; Izpustil je finale. Brez finala je, hočeš, nočeš, opera serljoz-na, če že ne globoko tragična, s finalom bi pridobila na stilnosti In morda na drastično-sti In v srrrrlu stare opere buffe ter marl-Jonetnlh tragedij na zaokroženosti. Vendar pa je vse to za večino publike postranska stvar. Mozartovo delo je nesmrtno, pa bodi tak« aH tako. Kaj vse to dejanje! Prtllka je bila Mozartu, da se Je Izzival glasbeno. Opera ie bila zanj arena, kjer se je iztrga iz spon ostrozačrtanih form abstraktne muzike, ter sukal svitlo orožje svoje neizčrpne orožarne svobodno. Komponiral je simfonije itd., le takrat, če ni imel v deta opere. Dramatik je bil po božjem zvanju. Oko bi črtah* ves orkester v Don Juanu, b! samo petje bilo že nad vse dramatično. Tako pevski pisari se je naučil od Italijanov, Francozov, samo da je on v te petie vlil tudi dušo in srce. Pevcev, ki 1H v Mozartovem smislu umell peti, danda- nes nimamo. Za to IrMcote in prožnost, rekel bi brezzračnost, je treba ^osebnega, napornega Študija, ki nima za naie pevce, hoteče peti ne samo Mozarta, praktičnega smisla. Zato tudi pevcev v našem Don Juanu ne smemo meriti Iz tega vidika, ker bi bilo to smešno. Po drugi strani pa je naš orkester povprečno vzeto, Izlahka kos Mozartovim zahtevam. V svoji maloštevilnostf, gospa SF^bodows^ka-CurteJeva. ki Je odkrPa radii. Pa še večkrat bi te bilo sram, pko bi bili prejšnji naši razumniki Imeli priliko, postaviti se na zadnje noge brez tvojega »ktmvovanfa« in »u-tovanla« ter Iti kdrj po Sch'f^mannovlh potih kakor naš rojak Rerlnger. ki se je prl'enM k ne-krmu prvotnemu r'cmemi v J Ameriki tfr objav'ia s^daj š*t«drJe o indijanskih na-ečjih v nrk^m španskrm listu v ArgenflnHi. Ako se »rcdavatclj skllcnle na Izlavo prof. Zupančiča (po mneniu trga s*rrkov-ntaka za matematiko bi moral vsak viso-Vošolee gladko govoriti Ita!.. franc. nemški Itd ), naj bi se po čisto nasprotni misli obrnil na nič manjšega matematika prof. PlenVJa, znanega prav tako daleč preko naših mej. Ako se nadalje poziva na Fran-co«a BcYarda, ki je te dni obelodanil lep prevod Tlii^de, naj bi še vzet na znanie, da se je 1921. nad polovico franc. profesorjev uprlo nameravani Hčrardovl razširitvi klasičnega pouka, med niimi Brunot, g'avnl profesor francoščin? m Sorbonni. Ako se to dogaja v zemtjl, ki Je toli tesno spolena s clceronščlno. pa naj bi bili mi bnlj pape^kl od papeža? Zakaj se ne bi mi navzeli formalne H praktične Izobrazb? pri toMkanJ Jasni In logični francoščini? Ako vas ta aksiom Se ni prešinil, berite knjigo T.e francaK langne diplomatique, ki Jo Je lani napisal James Brown Scott, vsručili^kl profesor v George*ownu (US A V V uvodu zagotavlja, da ni kapljice francoska krvi v njegovih žilah. In vendar brani francoščino kot diplomatski jezik navz1!? Llovdu Ocorgeu In WUsonu, ki spričo 170 milijonov Anglosaksonccv želita vidH! arg?~šči-no kot »diplomatsko govorico ob Pacifku«. Kr. bi šlo namreč za same Številke, bi se nam bHo poprijeti kitajščine. Grško-tatinske kulture s tem še nismo pokopali. Pri nas že nekateri zgodovinarji bero po šolah dobre prevode prof. Sovrc+a In gotovo bo morala kakor tudi estetski užitek čistejši, mani grenak. Kakor po čudežu se mi Je danes pri preurejevanju knMžnlce nakretPa pod prste francosko -Italijanska didaktična smotra Le Monlte^r. okt. 1922. (Via Lungara. 101. Roma 12">>. V članku Paradoxe sur les trrdnctlons pri- poveduje šolnik, kako |e prisostvoval v neki pripravnici (Ecole normale) pouku antičnega slovstva. Pravzaprav čltanju. Bero pa v Lecontedelislovem prevodu IW-ade zgodbo, kako se liryseida vrne k očetu. V malo minutah je profesor podal nekaj slikovitih ali sugestivnih podrobnosti o prizorišču, o Uliksovl ladji, o grških bojnih šegah, o verstvu. Vtis imam, da so mladi pripravniki došll v neposreden stik s he-Jensko civilizacijo; bolj naravnost In popolneje Jo poznajo, nego smo Jo mogli svoj čas mi v njihovi hletfh, ko smo le v gimnaziji z naporom in muko skušali prevajati Home rov tekst Ker so nas hipnotizirale s'ovniske In iezikovne težkoče, smo pazil! zgolj na to, da ne zamenjamo aorlsta z Imperfcktom, dvojine z množino, in na ta način nam nI preostala mrvica pozornosti za jedro povest!, za s'ikovitost, za kretnje, misli in čustva ljudi ... Le priznajmo: Če smo se zanimali za pokrajine in osebnosti, smo se zatekali k prestavam. Za mladino, k? dodobra ne obvlada Jezika, Je boTJe prodreti v staro prosveto s čitanjem uspelega prevnda, nego zagre-šati nesmisle nad izvirntkom.c Pisec nadalje razpravlja, da s tem noče povsem Iznodrezati klasičnih študijev (tudi pri nas Jih ne!) . . . »AH ne smete misli!!, da bi se antična tradicija pretrgala, če bi grščina in latinščina postaM monopol Izbranih učenjakov in bi nehaM biti ♦rplnčonle množice mladih ncbri'nikov. Pod dobrim vodstvom mora m?adež bolje nmeti in bolje ljubi*! ant!?no onrko, če Č:ta izvrsfne prevode, kakor če zlocruj? al! pis-menknje s slovarjem v roki nckoffko Ho-merovih stihov ali n^kaj Pbtonovlh vrstic« Tako pišejo v Rimu središču laMnske nrosvete. Ako pa je prof. Dolenec izjavil, da se od»rjui-"*o goriškim mjrkom z omejitvijo Caesarjeve maferinščme, je prepa-meten, da bi sam srbi to verjel. Prof. Osvald odobrava razbremenitev učenčkov (in staršev), a se boji, da se bo ta krčitev povka pozneje maščevala v b^*iu za obs*a-n"k. Kje? Zakal? Mar ne bodo vsi enako oboroženi v tekmovanju? Samo nekoliko mani nervoznostl bo In manj slabokrvnosti. Manjše bo »gorle od tmia«. Malce se približamo Rablndranatu Takuru, ki očita ka-kou Paul Valdry preveč IntelcktuaMzma. Klasični Rloloc — Zgodovina slovanskih «me'nosfl. — Osmo predavanje cikla umetnostno-zgodo-vinskega društva se vrši danes ob 1Ä. v univerzitetni zbomlcL Predava dr. Voje-slav Mole: Po!*rnie sporoči', da m naročil pcri'a in da Je gotovo nasedla pre* metenemu tatu. NesrečnJca Jc tatvino prijavila policiji, k! Je kmalu Izsledila tatu. Nrjprvo Je talil tatvino pozncle pa Jo J z l«r. prizm! In sedaj sedi v zndreb^kih zaporih In črka na nekoliko bolj enostavno Izrečena zaporno kazen, kakor pa Je bila njegova premetena tatvina. • Iz velemestnega Bvljteafa. V predmestju Berlina so zaprM 22 letno delavko In vlačugo, k! je vabila 12 do 14 letne deklice v stanovale ter jfh tamkaj oddajala gospodom. Otroke fe mamila z bonboni In močn-atlm! jedrni. Ko ie poüclja vdrla v njeno stanovanje, je zajela 6 gospodov, ki 50 Čakal! na žrtve nezadrfane velemestne pohote. 61 Bwana je pripovedovanje Morisona Bavnesa sprejel zelo hladno. Meriem je molčala. Videla je, da se Bwana nanio jezi in zato ni hotela dražiti njegovih živcev. To se je zgodilo prvič, odkar je prišla v njegov dom in zato jo je srce silno bolelo. »Pojdi v svojo sobo, Meriem,« je rekel Bwa-na, »in Vi gospod Bavnes bodite tako ljubeznjivi in me spremite v mojo sobo. Jaz bi se rad z Vami o neki stvari porazirovoril.« Nato se je obrnil k Hansonu: »Kako se je to zgodilo, Hanson. da ste bili v njih bližini?« ga je vprašal in ga gledal s prodirajočim pogledom. »Sedel sem na vrtn. ko sem zapustil ravna-♦efjevo stanovanje.« je odgovoril Škandinavec. »Je to moja navada, kar morebiti dame same dobro vedo. Danes pa sem radi soparnega vremena za fcrmovjem zaspal in se zbudil šele, ko sta prišla ta dva mlada človeka. Sicer n*sem slišil, kaj sta se pogovarjala, toda gospod Morison Baynrs je naenkrat pripeljal dva konja in nato sta oba od-jahala iz farme. Nisem se hotel v to umešavat?. ker me ni nič brigalo in ker to sploh ni moja navada, toda vedel sem, da to ni prav m da H ne smela sama odjahati, zlasti ne ta mlada dama, zakaj to ni bilo niti pravilno, niti varno. Zato sem od jahal za njima, da bi ju opazoval in pri moji veri — dobro sem storil. Bavnes je pred levom tako hitro bežal, kakor je le mogel in je ppstil nio samo, da je bila prepuščena sama besi. Končnr> se je meni posrečilo z dobrim strelom leva usmrtiti.« Hanson Je končal svoje pripovedovanje in oba moža sta za trrnotek molčala. Nato pa je trgovec nekam odločno zakašljal, kakor da bi mu prišlo nekaj na misel, kar bi ne povedal rad. »Kaj pa to pomeni, Hanson?«, je vprašal Bwa-na. »Misli, da mi hočete nekaj povedati. Ali ni res?« »Hm, no, vidite, hotel sem Vas opozoriti samo na tole stvar.« je pričel poka šl ju joče Hanson. »Ker se mnogo sprehajam, ju vidim pogosto skupaj. Ako Vam smem povedati resnico, gospod, moram priznati, da po mojem mneniu jr. Bavnes z Miss Meriem ne misli odkritosrčno. Na ušesa sem ujel toliko, da lahko z gotovostjo sklepam, da ji Bavnes prigovarja, naj ž njim uteče.« Dasi Hanson dejansko ni ničesar o tem sliše! in vedel, je vendarle ngani! resnico. Toda njemu ni bilo toliko zato, da ugane resnico, ali ne. marveč se je samo bal, da bi Bavnes ne opozoril dekleta na nepoštene namene Skandlnavca samega. Zato si je izmislil to laž. ker je upal, da tako Angleža odstrani ,all pa ca Izrabi za svoja lastne načrte. »Pripravljen sem, ako gospodu Baynesu pred-Usatc. naj *rc z menoj, da n Vam aa Uubo do- jansko vzamem seboj in ga spremim na veliko cesto, po kateri potujejo karavane, odkoder potem že sam lahko pride do obale.« Bwana je za hip umolknil. Zatopil se je v globoVo premišljevanje. Nato je pogledal Hansona. »Da. Hanson, g. Bavnes je moj gost.« je rekel in pri tem resno nagubančil čelo. »Toda odkrito moram priznati, da ga ne morem sumiti tega, o čemer Vi pripovedujete, — ker za to nimam ni-kakih drugih dokazov, kakor le Vaše besede. In ker je moj gost. je nemogoče, da bi ga pozval, naj zapusti mojo farmo. Toda. ako se prav spominjam, je že včeraj nekaj govoril o svojem povratku v London in mislim, da bo z veseljem sprejel Vašo ponudbo, da ga spremite proti severu. Rekli ste, da jutri odhajate. Mislim, da pojde gospod Bavnes z Vami. Pridite, prosim Vas, jutri zjutraj sem. Lahko noč, zahvaljujem se Vam, da ste Meriem rezili.« Hanson se je z nasmeškom priklonil in odšel. Bwana je preko verande šel v svojo delavnico, kjer je našel Morisona Bavnesa. ki je nemirno begal semintja. Bil je očividno slabo razpoložen. »Bavnes,« je rekel Bwana in prešel takoj k stvari »Hanson nas jutri zapusti in odide proti severu. Kolikor sem mogel ugotoviti, je on napram Vam zelo naklonjen m on bi bil zelo srečen, ako jutri odidete £ njim. Lahko noč. Bavnes.« Meriem je na prošnjo Bwana drugi dan ostala v svoji sobi vas dopoldan, dokler aa Bayacs ai poslovil in odšel. Hanson *o prišel ponj zgodaj zjutraj. Skandinavec se to noj sploh ni vrnil v svoje taborišče, marveč je prenočeval v stanovanju ravnatelja Jervisa, da bi tako lahko zgodaj odpotoval. Ločitev gospoda Morisona Bavnesa z njegovimi pogostitelji je bila zelo hladna in formalna in ko je končno gost odšel* se je B-.vana oddahnit. Zanj je bilo vse to neprijetna dolžnost in je bil končno vesel, da se je vse to končalo. Svojih dejanj pa ni nikdar obžaloval. Branit je bil tako bistroumen, da je opazil Baynesovo nasmenje in ljubezen do Merieme. Ker pa je vedel, da je ta mladi Anglež na svoje rojstvo in na svojo družbo tako ponosen in domišljav, 2ato ni niti trenotka verjel, da bi ta mladi in naduti roiak hotel dati svoje ime arabskemu dekletu brez imena, ki je imela sicer zelo svetlo in belo polt, ki pa je bila vendarle, kakor je domneval Bwana, polnokrvna Arabkinja. Zato se o teh stvareh z nferiemo ni več menil? to pa je bilo napačno. Mlado dekle je bilo Bwanu sicer hvaležno, ker jo je rešil in ponudil prijatelj-stvo, vendar pa :e bila toliko ponosna in občutljiva, da jo je užalil nepričakovani izgon Morisona Bavnesa, In tako se j? zgodilo ravno nasprotno, kar je Bwana želel. Bavnes je postal v njenih očeh muČenik radi njegove naklonjenosti napram nji ia v njeni duši in v srcu je rastla udanost in zvestoba do onega, ki je bil radi nje ua tak txd i ca W&B £ft*no vaa. •SLOVCWSKt WAgQPt elfte 27. fairenrfn I92&. Dnevne vesti. V Ljubljani dm* Crnožolto kreature, Velike ideje zmagujejo počasi. Kr-ičanstvo je moralo skozi dolga stoletja težke borbe, predno je zavladalo nad antičnim poganstvom in postalo svetovna vera. Jugoslovenstvo drže okovi lokalnega patriotizma, kulturne raznolikosti in verske nestrpnosti v katakombah, kamor so postavile tradicije sporazumno s suženjskim duhom in prirojenim hlapčestvom svoje zveste paznike, da bi ideja ne mogla prodreti v narodno dušo in izbrisati iz nje sledove nacijonalnega poganstva. Med temi pazniki razlikujemo dve kategoriji. Eni opravljajo svoje pandurske posle podzavedno, po inerciji in iz prepričanja, da se lahko svetovje sesuje v prah, samo na zemlji da bi se ne smel premakniti noben kamenček. V svojem konservatizmu so sicer obžalovanja vredni pritlikavci, ali kdo bi jim zameril, če jim ni dano otresti s čevljev blato, po katerem so gazila pangerman-ska kopita avstrijskih vrancev. Drugi duše vstajenje idejno in miselno Še ved-no zasužnjenega naroda z zlobnim namenom v pričakovantii plačila za svoje zločinsko početje. To so podle črno-folte kreature, k! jrloboko v c. kr. dušah še vedno sanjajo o kolajnah za zvestobo Njegovemu apostolskemu Veličanstvu. Nič ne de. če je to Veličanstvo detronizirano. Ideja s tem še nI pokopana. Taka kreatura se je oglasila v nedeljski številki »Slovenca«, kjer je nana sebi vredno gnezdo, da znese kukavičje jajce. Pa se ni niti sramovala javno povedati, da je »bivši avstrijski, sedaj Jugoslovenski častnik«. Izbrala si je dobrovollca, slncamo dobro znanega dr. Pivkota. Lahko M bil tudi kdo drmr. zakaj c. kr. kreatura se je po-vspela do nesramne trditve, da imajo za Jugoslavijo več znslug tisti zanelia-n\ slovenski fnntjc. ki so se do zadnje-ga zvesto borili na avstrijskih boiisah za pest, ki ie vihtela nad Slovenci Mč, nego oni, žal maloštevilni sinovi zatiranega naroda, ki so na zaveznikih bojiščih dejansko manifestirali za jugo-Slovensko misel in dokazali zunanjemu Svetu, da tudi Slovenec noče b?t? več rob« Ime je torej postransko. Glavno je, da si drzne tip, ki dela srnrnoto na-5! narodni voiskl in skmnf nieno rtni-formo, nečuveno n^nadat! naše dobro-votjce v osebi dr. Pivka in da se na Ide pri nas javno glasilo, ki odntra za take napade svoje predale. Shvtocl? le bil V primeri z zale«ro, ki stoii za »Slovencem« in odeovarja am njegovo pisavo, naravnost ideal poštenosti in znaeaj-aostl. C. fn kr. avstrijskemu oflcirin v jngosTovenski uniformi na nI dovolj, da je Izlil svoj žolč na dr. PivVovo ime, menda po naročilu škofove klike, ki vidi v dr. Pivkotu kot nosilcu kandidatne liste Narofinera bloka svoiega ml-večjega političnega nasprotnika, nego Je vrgel rokavico tudi cplokrmni pošteno misleči fcgosfrrveiWifi javnosti. V svoii brezmejni podlosti In predrznosti zahteva spoštovanJe in menda celo prf-znanle »veT-kih znslito za vse wie, k! so ostali zve^tT r*o zj»<*nte*a nvsfrTjske-mu cesarb«. ki so se t^rei r*rnv do prevrata boril za Avstrijo. 7 drn^lrnl besedami povedrno. v«*n č?*** fn «lava av-strfi^kpntom. oni n*? vl^dMo In gospo-d*»r*?o, a Ingoslove^s^l dobrovolloi fn 2 fiPm! vsT dm*r? n^rodno^vednl oTn'fc-W* kf so posten tej tjk&A to^lo gnezdo« n?! na noVrajo drn**'n«5. kl na^fo z mize te čedne avstroH^e drr**bo. J?al da se to v resnici tud? dognH. Sramota za državo in ni°no vofsko. da trpita take Hudi v svoji sredi. S^daj smo samo radovedni, če ie v naši Javnosti še toliko značainnsti in zavednosti, da dobi ta c. in kr. tip primeren odgovor na svole nesramno izzivanje. ★ * ★ — fCratt Tn krnljTca na lovu. Po poročilu iz Beograda sta se v^erai Hi. Vel. krnil Aleksander T. in kraTiica Marija udeležila lova v Kunfnovem v S»-e-mn. Lovn sta prisostvovala krMiev glavni adiutant. armüsM goperaf Had-fi£ In dvorni mar*5'»! Damfan^nč. — Od^kovanfe. Kral} Je odlikoval z tednm sv. Save T. stopnje predsednika zagrebške trgovske in obrtniške zbornice A. Aleks a n d r a. -r Obsojen kap!?n. Fden nalstrast-nejš;h pofftiWi bufskačev te knplar* na Tgn Ciril M i l a v e c. Mož Je bil prepričan, da ni nad ni?m nobene oblasti več, zato je nastopal, kakor da bi 2anJ zakoni sploh ne veliali. Njegovo bujskanje je zavzelo takšne mere. da je bilo okrajno glavarstvo primorano intervenirati. Bil je ooetovano pozvan na okrajno glavarstvo, kateremu vabilu pa se ni odzval. Pač na ie priobčil v aSlnvencu« fzfavo, ki ji je dal naslov »Moje pridige«, v kateri se ie norčeval iz oblastvenih ukrepov. No, končno se je vendar zglasil pri okrajnem glavarstvu, ki ga je po zaslišanju obsodilo radi nedostojnega pisanja v denarno globo 1000 Din, ki se v slučaja neizterljivosti spremeni v primaria! zaporno pazen, Nadejamo sc» hcm§\'em ura du v Ribnici oddal na javni Jra'bi lov občine Sod-afica. ki velja kot eden naHer^ih lovov v Sloveniji. Intcresentie se vljudno vähijo k dražbi, event. se name tf*di lovce v družbo, ki se je ▼ ta namen »snovali. — Kaj več o tem pove županstvo v Sodra M~t. as«* — Zgovoren fnpan* Dcžetno sod*??e Jc za soboto razpisalo razpravo o tožbi bivšeca klerofcomunlstlčnega župana na Viču Ivana Oaleta zoper g. .fosina Lojka, ki le svoječasno očital med drugim, da Je ta (fupan) govoril o viškem župnikn. da Je velik babjak In da Ima celo otroka. Pred razpravo je posknsU g. predsednik senata s poravnavo obeh strank. Toženec g. Lojk Je izjavil, da bi v principu bil za poravnavo, toda le v trm s!učaju. če g. G-fe prizna, di Je res rovorll o vlškcm župniku inbrlmlnlrsin besede, ker mu nI vserno. kdo je »pocestna barrba«. Poravn-va se Je nato res sklenPa in sicer na podlagi sledeče izjave, ki jo je zahteval g. Lcjk: »Ivan O^le izjavlja, da se ne snomlnja, da bi govoril o viškem župniku, da Je velik bab!ak in da ima celo otroka, pač pa z ozlrom na Izjavo prič Iziavlla. da nI Ir.Mhi-čeno da M tega ne aovoril • S to izjavo pa Je fupljanom dano v razmišljanje, kdo Je »navadna pocestna baraba«. _Smrtna kesa. Dne 25. t. m. je nmrl v Šelenburgovi ulici v Ljubljani g. Josip V r t a č n i k, veleposestnik in doVolctni župan občine Dole pri Litiji, v visoki starosti 81 let. Pokojnik |e užival v svoji domači občini velik usled In spoštovanje. Zaupanje njegovih občanov ga Je opetovano poklicalo na častno mesto župana, kateri posel Je opravljal t največjo požrtvovalnostjo. Bil Je odločen narodnjak, mvduš^n za vse dobro In plemenito. Značaji, kakršen Je bil on, so v današnjih časih vedno redkejši. Pogreb bo v torek 27. t. m. ob 16. Iz Selenbnrgove u'ice št. 6 na pokopališče k Sv. Križn. Bodi vrlemu možu ohranjen prijazen spomin. — Samomori. V fndjljl se je v soboto ustrelil beogradskl odvetnik MPan Nešič, obtožen od svoje žene, da le znpelfal lastno hčer. Kasneje se je ugotovfo, da vest ne odgovarja resnici. — li istega vzroka se |e obesil v Subotici bogat veleposestnik Mihajlo Kiš, katerega so dennncirafi podil ljudje, da Je onečastl lastno hčerko. Iz sramu je skušal nesrečni mož skočiti skozi okno policijskega poslopja, kar so mu v zadnjem trenotku preprečili. Chn so oblasti zaznale, da je postal mož Žrtev brezvestnih ljudi. Je bil izpuščen na svobodo. Kiš je sedaj v obupu izvršit samomor. — Lederer Izvršil 79 roprrskih ■norov v okolici Kragulevca. V Bratislavi izhajajoči »Slovenski Denik« Javlja o aferi Lederer, da je na kriminalnem urada prijavil sedanji magistra tiri uradnik In bivS vojaški detektiv Brda, da je dobil leta 1917 nalog, da aretira ogrskega orožnika Jura-cka, ki je bil obdolžen 73 roparskih umorov, izvršenih v okolici Kragujevca. Brdu je uspelo nevarnega zločinca a pomočjo vojaške patrulje v bližini Bratislave prijeti, vendar je Juracka pobegnit. Brda je kasneje še enkrat izsledil Juracko v kraju Dunaszerdahelv, toda zločinec je ie pravočasno odaascl pete. Brna je sedal na > podlagi fotografije spoznal v Ledererja morilca Juracko in Je to prijavo oblastim. — Radlopostaja ee ne smejo postavljati brez do valjenja postne oprave. po »Pravilniku o privatnih radio-telegrafskih Jn te« lefonskih aparatih«, ki je v veljavi od 1. junija 1924 in ki je bil razglašen v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca« št 135 od 17. junija 1924 in v »U-radnem listu ljubljanske in mariborske oblasti«, št. 62 od 10. julija 1924, se smelo ra. sebne sprejemne radiopostaje Dostav1 ^ati samo z dovoljenjem ministrstva pošte m telegrafa. Prošnje (prijave) za dovoljenje takih postaj, ki morajo biti napisane na posebni, za to določeni tiskovini, je treba predlagati preko pristojne direkcije pošte In telegrafa ministrstvu. A'o postavi kdo radio-aparate, predno dobi predpisano dovoljenje, bo po veljavnih zakonih kaznovan, aparate pa mi zapleni država. Zato naj se vsakdo, ki hoče postaviti radio-apa-rate, v lastno korist ravna po prej omenjenem pravlln:ku, ki ga lahko pri vsaki pošti dobi na vpogled. — Natakar obsojen radt dvoženstva. Natakar Dobrislav Todorovič iz S.ibotice je velik prijatelj nežnega spola. Sicer je ože# njen. vendar mu ena ženska očlvidno ni zadostovala in zato M je odTočil. da se oz?« ni v dn*go. Za zadevo pa so zaznale tudi oblasti in te dni se je moral Todorovič radi bigamije zagovarjati ored sodiščem. Za£o* varjal se je Felo naivno, naj»'ašuJoč, da ni vede!, da ni dovoljeno Imeti dve žor.i. Bivnl je dalj časa v Hercegovini in videl je, da imajo Mohamedanct tudi po več žen. To, da ga je zapeljal k bigamiji. — Sedeče njegovemu zagovoru nI verjelo in je bil mož obsojen. — Strašna smrt. Te dni se je v TcsTTčcvi tovarni za izdelovanje špirita v Sisku dogo* d"la strahovita nesre'a. Nekega veče-i je odse! v tovamt zaposleni ključavnica, nad« zorovat kotel, v kojem se ie krhila koruza za ž«»anjekuho. Ko je pregledaval kotle, jc J stopil na neko g 'tjajočo se desko, ki se je t prevrnila ter jc ključavničar padci narnv« I nost v kotel, nanolnien z vrelo vodo Na njegovo strahovito ^rfčanjc ao prihiteli to* variš!, ki so «?a potcffnttf 2e skoraj na pol kvhanega \t Irrrma. Delavci so mu začeli takoj trgsH oMcVo « 3!vota. Icatere pa so se kar p-licmafl del? mesa in ko?e. Nekateri pa so odhiteli po strojno olje. da nesrečne« ža ohlidijo. Naravno, da je revežu nekoliko odTrglo, a kasneje so sc v5l~d n^sra/n-jra olja vnele rane po vsem životu. Prepeljati ao pa v sfsaSko bolnioo, kjer pa je po tež* kih mukah ird'hnil. Čim Je žena kHučavni* carja zarnala za trac?rno moževo smrt. Je skotila v Kolpo. V ra^niem trenutku so jo rešili iz vode. Pr^Hvalctvo Je ogorčeno na upravo tovarne, ki p* nI dovolj pobrigala za varnost zaposlen*:«!* osobja. — Umor osemčlniT*^ rodbine. Iz MIlana poročaki, listi, da fc bl!a v kraja Ca-jc*iaH umorjena v soanut osemčlanska rodbina. Ore očividno ra čin mp?čf*'anja. — Krvava rodMnsVa tragedija / Ven-kem Pečkerekn. V občini Torsca pri Velikem Pečkerekn se je trgovec Jovam ioksl-movič spri s svojo ženo in je hotel med prenlrom ubiti svoje enoletno dete. Ko m*. Je žena Iztrjjala ot.o^a iz rok. Je pojrr^Mi lovsko pu'ko ter odda! nanjo tr! strehe, žena je smrtno zadeta padla na tla Za tem si Je JoksImovM San poT^al krodo v glavo. Oblegal Je mrtev na Hcu mesta. — Dva zagrebška »pustolovca« pod krncem. Zagrebška p<-'Tdja le prijela te dni dva Prebrisana nust^Tovca in »hoh§tap!er-ja«. ki sta IzvrSIla nthroj sleoaril fn prevar v 2*»srrebn. Prvi Je 29 letni Fe'iks Lesič. po poklicu trgovski potni'c. Bi! je zaposlen pri trgovcu LIchtu, za katerega Je Izterlavni pri strankah denar. Inkaslranl denar ra je potrošil zase. deloma *a je zapravi! / družbi r^-rVe jrrnf:ce Dobrosanjko. Z »grofico« Je pifse! tudi v Ljubljano in se nastanil v tukalSnjem hotelu »Union«. Od iu mu je »grofica« uSla v Avstrijo, on pa se je vrnil v Zagreb, kjer so ga prFeii. Vse«ra skupa; je zapravi! okoli 15.000 Din. last trgovca Lichta. Lesič je bi! t:p pravega lahkoživca. Bil je vedno najelegantncjše oblečen, nosil Je lakaste shimmv čevlje ter pohajal samo v prvovrstne restavracije, kavarne ."r bate. kjer je sedel v družN stičnih mu prijateljev, raznih div Iz bara. ruskih grofic itd. Sedaj mu je policija preskrbela »udobnejše« stanovanje. DrugI pustolovec, k! je bil prijet, je trgovski potnik A'cksander Zarenberg, člzar zveneče ime se je glas;Io »Aleksander Drazutln Leonardo baron Zo-renberg de GaMwHz. Osleparil je več zagrebških In sušaškfh tvrdk za večje vsote denarja. Tudi njeea so zaprli. OremlJa trgovcev f. Stuplco. predsednika Gremlja trgovcev za ljubljansko okolico g. Zebala, predsednika Trgovske in obrtniške zbornice g. Kneza, tajnike istega zavoda gg. dr« M urni k, dr. Plessa, konzularne predstavnike, češkega generalnega konzula g* dr. Beneša, belgijskega konzula g* Dularja, avstrijskega konzula g. Trolla, predstavniki bankarstva itd. S takimi prireditvami dokazuje slovensko trgovstvo, da se zaveda položaja, ki ga zavzema t našem gos.iodarskem življerju n da daje temu položaju primerno Iruž^bno stopnjo. Mislimo, da s^ ne varamo, ako pripisujemo to hvalevredno intencijo Slovenskega trgovskega društva »Merkur« njegovemu zaslužnemu predsednika g. dr. Fran VVin-diseherju. Aranžma vsestranska uspelega »Trgovskega pksa« je bil v rekah spretnega »Merkurjevega« tajnika g. Urbančiča. Da pedčrta Še socijalno stron svojega delovanja, poklanja »Merkur« čisti izkuoič.k »Trgovskega plesa« dobrodelnim društvenim namenom. — Tradicionalni »Tat'anln večer«, ki ga je priredil sno!i v dvorani »Narodnega doma »Klub Ruskh Akademikov«, je uspel rad vse pričakovano dobro. Poset Je bil zeio velik. Na prireditvi so nastnnile tudi na5e prve operne in d-amske moč! s koncertnimi in dr"gim; točkami. Vse točke so Žele burne aniavze. Program celokupne prireditve je til zelo obširen In zraven in po as-so'vTanju programnih točk se je razvila animirana zabava s plesom, ki ie tra:al rano v jutro. V splošnem je prireditev uspela tako v moralnem kot v materijalnem oziru dobro. — Spored IT. abonma koncerta PlHrar-monične dru?bs v Ljubljani, k! se vrši v ponedeljek, dne ?'». tm. ob 8. uri zvečer v Fil-barmonič-ni dvorani. Spored izvaja Miranov Zepičcv komorni kvartet tz Znsrrera. 1.) Jongen: Komorni kvartet op. 50. 2) Gbzu-nov: Slovanski kvartet. 3.) Rožyčkl: K\a-varskl kvintet. Pri klavirju g. Peter DumiČič Vstopnice se prodajalo v Matični knjigarni. Prlpom^mamo, da je koncert dostopen vsakomur !*» ne samo a^nen^om. 2.\S—n — P?vsko društvo »S'avee« sprejema nove pevke in pevce, k! imajo Jr»n me*nk glas 1n dober posluh. Posebno dobrodošli s teoretično predfzobrazbo. Z^lasijo naj sa vsak torek, sredo Tn četrtek ob 8. url zvečer v društvenih lokalih v »Narodnem domu« I. nad^troTJle levn. 2^8—?i «— Dan^s ztcJt ob 8 k vrt1 n. aVn* j ma kenrert nihrrmonlčn? dr-2oe, kptere-1 ga program izvaja komorn» kvprtet Mlm-1 nov-Zepič Iz Zrgreba. Vstoontc Je še do-voTJ na razp«?atro In se p-od-ijnjo tudi posamezno v Matični knllg-ur:' ier pol ure pr^d prlc^'kom pri koncertni b!ag?JH v niharm^nlll. 237'n — Družb* sv. ClrPa *n Wetndi f<» d celota za CM obrambni skia? rncsrk Wii p, katerega so darovaM rg. odborniki in od-bornlcc moške in žensk« .^enepeterske CM podružnfce v LJub'Janf povodom z'ate poroke goso Zdravka In Kl-m^ntlne VončI-na. Drr^vri-em iskrena hvala. Jubilantom na mn^r» leta! Iz Llubliane. — »TRIGLAVANE* opozarjano na sestanek, sklican danes v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi* radi jubileja akad. društva »Triglava*. — Svetosavika slavnost se prične jutri dopoldne v veliki dvoran! Untom točno ob 9., da udeleženci, ako žele, lahko tudi prisostvujejo svetosavski svečanosti na vseučilišču ob II. — Varstvo pHc Mestni magistrat l)ub-llanskl opozarja na razglas o varstvu p.ic, ki je nabit no mestu. — S sobotnim »Trgovskim p'esim« Id ga |e priredilo Slovensko trgovsko društvo •Merkur« v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union, je dosegla letošnja plesna sezona nekak višek. Priznati moramo, da se razvijajo vsakoletne plesne prireditve tega društva v najbolj elitne nastope naSe družbe, predvsem ljubljanskega trgovatva. Unionska dvorana je to pot napravila vtis apartnega prostora. Pri vhodu, pa dvorani, na odru za notabilitete, povsod zelenje m blesk luči, po dvorani pa cvet ljubljanskega trgovskega sveta g visokimi državnimi predstavniki, s zastponikl gospodarskih organizacij, bančnega sveta, narodnega Ženstva Itd. Dame v najnovejših toaletah, gospodje v predpisanih frakih ali smokin-gih. Med drugimi smo zapazli velikega Župana g. dr Baltlča, predstavnika dravske divizije g. polkovnika Ncdcljkoviča, fin. proniiratoria g. de Souvana* predsednika Iz Celi?. — c Hn|skr§ka »Ciltler Zeitung«. Sobotna Številka »Cilierce« je en sam besen izbrrh Svabske Scbauerjeve nesramnosti, članki so tako hujskaški, da je rilo državno pravdni§tvo primorano Številko zaoleniti. Lc Žal, da se je zaplemba izvršila tako pozno, da so list imeli naročniki povečini že v rokah. —c Nesreča. Trgovec Aleksander Kiss iz Zagreba se ie peljal te dni z avtomobilom skozi Paško vas. V bližini, kjer cesta naredi močen ovinek, se je avto prevrnil v obcestni jarek. Kiss In šofer sta bila z močio vržena iz avtomobila, šofer je dobil lahke poškodbe, Kissa pa so težje poškodovanega spiaviil v celjsko bolnico. Iz Maribora. Rijcči«. V njem }e nagromadenesa dobrega gospodarskega gradiva, kakorš-nega potrebuje istrski kmetovalec in iz poročil je razvidno kmetijsko gibanje istrskega ljudstva. Vidi se. da bi rašl ljudje radi dobro kmetovali m napredovali, vse njihovo stremljenje gre za delom, samo mir hočejo imeti in naj bo la. vendar konec šlkan in preganjanja! Vlae'a bi morala upoštevati dobro voljo istrskega kmetskega IjudsU a iti mu krepko pomagati. Potem bi Jstra kmalu vsevetela! Dosedanja obrnejnn politika pa hoče postaviti Istro menda že za Kalabrijo! — Lklcnjcn. I ma!u bo le malo ljudi na deželi, kateri še ni-trislite, avstrijski bafonetl Fant $c vedel ni zanj l^ajonet jc rjavel m;d drirgo šaro. Po\sodi. kjer so bila bojišča, je po lu^ih kaj starega orržja. To ni nič čudnega io za pametno obast nič nevarnega! V Kanala j 2 Kovačiča zaslišal sodnik in ukazal ga izpustiti. — Zn*rzr!l je v neki grapi nad Libuš-nj^mi 70-Ietni Matija Kuiin s Karanega. Od doma jc odšel sredi novembra. Truplo so naši! pred kratkim. — Nov pDŠtni urad so otvori1! v G >-rlc! po dolgih prošnjah mastnih treovcev. Urad Je v Gosposki ulici, krkor je bil fc tam mnogo let pred vojno. Ak^ bi ne bilo pobara na g'avni poš.i, \\ prošnja trgovcev najhrZe še bila usMšana. \'strcčl ljudem, to se s Sfrani te ali one oblasti silno nerado 7g~di, ob Ifnbi se pa vse. — V Pevml In 0?!avlu so se rnrvcse-IPI. ko Jim Je občinski kom's?r naznanil, da le dosegel pri videmski deželni upravi drobno razprodnjo bivšega Fncrarlcvcga posestva v Pevml. Mali posestniki, katerim Je strašna voina uni'i'a vsa temUlSčn In sedaj z nrivečjo požrtvovalnostjo obnavljajo svoja posestva, bi bili radi pokn-pili dc^ omenjenega Fogarjevega nmjt- Šča, toda S^drj se govori, da knp! to posestvo od deželne uprave tvrdVa Brunncr. ki Ima tovarno v Podgorl. Tnko se tore! pomaga bednrmn kmetovalcu! — V ?abčah so s! ustanovili korono svoje domaČe društvo, katero so ž^Mno pričakovali. Društvo s? Imenuje rPomladT. Nal vzcvete kot bližajoča se pom^d? Pri ustanovitvi je pomagala Zveza prosvetnih društev. — Požar po JuRorapndil s*rr*nt Vano- ^a, o katerem xmn poročali, io njpravB ogromno ?kodo. Pretila \<* kafrsffofa !n V .icvarnost! so hfle vasi Podboršt. Poroc>, Dobrava, Hraščc In ojrro/on Je bil drž. borovi nasad nad St. V'dom. Vofaštvo, orožništvo In civilno prebivalstvo le nane-lo vse svoje sile, da se Jc požar komxoo po^si\ Posebno vrlo so nastopali gasilci iz St. Vida. — Kako bodi plrčall davk«s. premišljujejo pri kr,*e'ilski družbi v Puli. Krko naj plačajo 5*1000 lir. ne da bi se dotak« j nill društvenega imetja! Obs*oj družbe Je I v nevarnosti Odbor ie sklenil, posredovnti j pri vladi da bi se davčne zahteve soravile • v sklad s pravim fin. stanji m dru2bc, da bo mogla še nadalje dclovatL annjnnn»ajaaanaanjaw«» Prva leta 1^21 ustanoviiena predpro* (*Q\a železniških krrt za Slovenijo, Jos. Zidar, Liuhljann. Dunajska cesta št. 31% ima v prcdprodaii verne knr/ice, vcüavne 60 dni za vse postaie v Avstriji. Cehmlosld, Italiji, Nemčiji, po Svin". Poli^^i. Madžarski po normalnih in zni/an:h cenah — Za obisV: Rima v svetm !-tu karte no znižanih cenah za po?amne osebe in dr"5he. — Osebne in« formalne brezplačno, pismenim je pri'oziti znamke za odßovor. — Telefon 106. —m Vlom pri belem dneva. Vlom! v Mariboru se slično kakor v LJubljani bolj In bolj množe in manjši vlom! ter tatvine so skoraj na dnevnem redu. V Marborn se Je pojavl'a tudi špecijalna vrsta lopovov, k! obiskujejo predvsem stanovanja. Tako je bilo v soboto v KoroŠčevi u'ic! št. 34 iz kopalnice neke stranke v prifičju odneseno več peri'a ter lepa damska suknja Vrednost ukradenih predmetov znaša več tisoč dinarjev. —m Prepoved Cerkven'kove drame »V vrtinca«, ukinjena Kakor smo r ^>ročali, je ljubljanska cenzura nameravala zapleniti Cerkvenikovo tragedijo »V vrtincu«, ki |o Je pripravila za oder mariborska drama. V soboto se je vršila glavna skušnja nove drame, na kateri je bil tudi navzoč prosvetni referent dr. Poljanec. Cenzura Je prireditev dovolila. Julijska krajina. — Iz Istre. Italijani pišejo zgodovino dežele. Takole po svoje. Istra je v njihovih spisih čisto italijanska /e od nekdaj. Tudi izvajanja Benussiia se glasijo tako. Pač ne more biti drugače, pa tudi ne sme biti drugače, ker fašistovska gospoda ne bi prenesla resnice o zgodovini Istre. Vse je napačno pri zgodovinarjih, ki pišejo s političnim peresom, in napačna je tudi Be-nussijeva trditev, da je bila Istra ved* no zvesta Rimu in da je koprnela po Italiji. Resnica je ta. da je bila irredcn-tistična le peščica Italijanov o obrežnih mestih, kateri pa so sedaj, ko se je raztegnila italijanska oblast nad deželo, precej razočarani. Saj se te celo že iz fašistovskih ust slišal očitek, da je Istra — kolonija! —-->Narodni gospodar« *e imenuje priloga »Ularske Prebrisani Simulant. V neki bolgarski vasi so prišle oblasti nedavno nn sled zanimivemu sTučoju simulacije. Pred 13 leti sta se dva brata sprla radi nasledstva. Mbjši je hotel imeti večji del zapuščine in je grozil bratu, da bo moral ta delež vseeno izplačati tudi Če mu ne prizna pravice do večjega d ^la ded-ščine. Sodišče je rešilo spor v prid starejšega brata, in ko je mlajši to izvedel. Je dobil živčni napad. Komaj je prišel k sebi, ni mogel več govoriti in ljudem se Je zdelo, da včasih celo nori Starejši brat Jo moral skrbeti zanj. To je trajalo 13 let in starejši brat sc Je v tem čr-su večkrat spominjal grožnje glede IzpVčila večjega deleža, a si ni znal pomrgati. Ko Je dozdevni mutec nekoč zopet dobil živčni napad. Je iežko ranil bratovo nevesto, na kar ga je sodišče obsodilo. Pri razpravi je starejši brat izjavil, da se mu zdi *mutec« sumljiv, ker Živi na njegove stroške In se le hotel bržkone maščevati, ker nista pravično razdelila dedščino. O tem se lahko preprič~mo. Je d;Jal sodnik. Imamo aparat, s katerim lahko ekktriziramo bolnika. Ce Je res bolan, mu električni tok ne napravi nobene škode, če pa samo hlin! mu obžge jezik. Sodnik Je stopi! v drugo sobo ter se vrnil z majhnim radio-aparatom. Simulant, k! dotlej radio-aparat sploh ni videl, je bil zelo razburjen. Sodnik jc začel pripravljati žice In drugo ropotijo, da izpolni svojo rb'jubo. Naenkrat se je začni z obtožne k'opi glas: »pustite vašo kramarijo, vse Vrm povem.« To Je tudi edino pametno, kar ste mogli storiti, je odgovoril sodnik. In slimilant Je pripovedoval, kako se Je 13 let hlinil morastega, da se osveti bratu za nepravilno razdelitev dedščine. Sodišče ga Je obsodilo na eno leto težke leče, kjer bo mora! prebrisan! simulant proti svoji volji molčati ie eno leto. Stev. 21. »SLOVENSKI NAROD« oW 27. Jatrnarl* »». Strm 5* Gospodarstvo. Stanje Narodne banke Dne 15. januarja 1925. Razlik« v pri« meri 6 stanjem dne 8. jao. Aktiv«; Kovinska podlaga 462300000 — 74.000.000 posojila 1.427.900.000 — 27,700.000 račun ja odkupovanje kronska) novčanic 1.186,300.000 i«Čun začasne ras« menjave 367.000.000 državni dolgovi Z000.000.0CÖ vrednost državnih domen 2,138.300,000 saldo razmih ra« «unov 693,900.000 ~ 3. V IT. skupini: pohištvo (les. koža. metal keramika, steklo, tkanine, paoir. knjige, zabavne igre in igrače, nameni apa-aH. godbeni instrumenti, transportna sredstva). V III. skunini: oblega m naWt fob^Va in pripadli, moda. cvetje in nerie, parfumeriie in naHtV V IV. skupini: glrtda* Ulic a. flirr a m vrtnarska umetnost. V V. skupini: vrgofa In pO"k. Razstava se bo vrnila v galerijah Fsnla« nsde invalidov, v prostorih Gr«nd Paleti, ter v ta na^n posebno zgrajenih paviljonih In lrf*»sVih. V-s razstavni prostor meri ha. 7,* .T'tgolavito se postavi poseben pav?« fjen. k? bo z*»*aien po načrtu arhitekta gosp. Wrih*ria ?■» 7a«»reba. O podrobnostih gl«de razstave se bo še poro*5* To. Interesenti se na i za informacije obrn'- ~~> neposredno na prir>ravl;*1ni odbor, odnosno na posbrti g. Božo Račič. Pri -~jah odbora sodeluie stalno tudi načelnik ministrstva trgovine in Industrije dvomi svern^ g. dr. M* m, sek* čilski svetni'; g. dr. F. Rate i, naMnik pro» svetnega od V*-a g. rtr. Pestotnik ter eVs« p—% ki se br»do vab^i k sejam po potrebi za vsak predmet posebej. Položaj na Maiwem trga hi stanje letine. V Inozemstvu cene žita skačejo. Zadnji mesec se je pšenica podražPa za okroglo 20 %. Tz vseh držav poročajo o slabem sta« nju ozimine. Pri nas je vreme suho. včasih mrzlo, včasih zopet topleje. Tako vreme škoduj* zlasti pozno sejanemu žitu. W se le tri utrd**!'-*. fV ra->ade sneg. bodo izsledi letine nffftdneiSi. Zdravje in prehrana živine ie v dobrem stanju. — OzfmfnT škodujeio letos mnogo poljske miši. ki so se razpasle zlasti v sremskf. osieški. zagrebški, primorsko* krajinski, ljubljanski in mariborski oblasti. PSenlca prezimuje torej v slabih razmerah. Romuni i a in Italija ste obnovili prepoved z voza. Ameri.ska pšenica je na Dunaju ce« nejSa. nego naša in madžarska. V Argenrt> ni jI in Kanada so imeli slabo letino. Cene na svetovnem žitnem trgu so odvisne od špekulacije in indijske, odnosno argentinska Položaj je torej ncsigui Cene sladkorja na doma viane od tečaja dinarja. Zdaj so osne 0.25 dW narja izpod uvozne paritete Ha vseh posta« jah v draM. V Newyorku in Londonu je tendenca čvrsta. Pri nas so cene na debelo: sladkor v kockah 15.15, kristalni 1365 Din za kilogram. V mnogih zagrebških trgovfc nah so cene sladkorja padle pri kg za 50 pa« ra. Perturbacije v sladkorni industriji so v glavnem končane. Nekatere tovarne so trne* le v tem boju znatno Škodo. Zdaj se bliža čas, ko bo mogel kartel sladkorne industrije pritisniti na cene s svojimi pridelki Povprs« Sevanje po sladkorju je veliko. Vsled pred* stoieeega poljskega dela so začele cene po* Ijedelskih strojev v Beogradu skakati. V Za« grebu je tendenca slaba in cene padajo. —g Poljska in nal tobak. T 'prava mono* poTa še ni prodala onih 5.000.000 kg tobaka, ki ie pripravljen za izvoz. Poleg tega ima tudi nekunlienega tobaVa od prejšnjih letin toliko, da bi lahko predal* 20.000.000 kg. To bi zneslo 6 do H.000.000 Din. Za našo trgovinsko bilanco je to znatna svota. V krat« kern namerava baje Poljska kupiti od naše države 5.000.000 kg tobaka. Potiski tisk zelo zanima za ta problem in nagl'sa. da bi se mogla kupčija skleniti brez posredo* valcev fn komisionarfev —a Tzks^ za vsak prtzhr znaSa sedaj 20 dinarjev, če le kuka taksa krivična, le ta gotovo. Davčna oblast ti navali toliko davkov, da se moraš pritožiti In ta prlziv le treba kolknvati s kolkom za 20 dinar* jev. To Je nezaslišano! Sal spravlja davčna oblast slehernega davkoplačevalca ob teh 20 dinarjev s tem. da te kra'komalo krivično obdačl tako visoko, da si mimo. ran vložiti prlzlv. če tega ne stori?, sklepa, pa. da te le nbdačlfa premalo In prihodnje leto bodi rrverleu. da ti rvlsalo davke tako občutno da se bo* kar za glavo prijemal. Pozivamo mocrodajne faktorje, naj vendar odpravijo to takso, ki le krivična. Prizivl te vrste moraio biti kolka pr^s'1! —g Tnrov'np s vahj'amf |e dovoMlo finančno ministrstvo zastopstvu Putnik v Mariboru. —g Zelena InterTtacifotra'a. Iz Švice poročajo o delovanfu ekspertne komisije, ki je sestavila načrt pravi! za mednarodno kmet'jsko orgam^aCio. takozvano zeleno fnternacljonalo. Tajr*?*tvo te mtemacijonale bo najbrže v Pimu. Za seda) gre le za anketo gospodarskih ndrnžeoj. da se ugotovi kako staM?če zavzameta kmetijski krog! napram mednarodni organ'zacii;. V Varšavi se bo vršil mednarodni kmetTtski kongres. Vse kaže. da na tem kongresu ne pride se do odJočPnfh sklepov. —g Dobava kavinih primesi. Dir^kciia državnega rudnika v Brezi sprejema do 26. januarja t. L ponudbe glede dobave 300 kg kavinih primesi. Predmetni og'as z natanč* nejSimi podatki je v pisalni Trgovale in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja žfver/a srebra. Glavna ca« rinamica v Ljubljani bo prodata dne 5. fe* bruarja tL ob 10. dopoldne v svojem maga« cinu »A« 96 kg živega srebra. Predmetni oglas s natančnejšimi4|k latki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpog'cd. —g Pomanjkanje soli ▼ SJovenD. Uprava državnih monopolov je na ponovno opozorilo Trgovske ht obrtniške zbornice v Ljubljani glede pomanjkanja soli odredila, da se v SJoven jI potrebna množina soH pospeSno odpoSlie v Ljubljano iz skladišča v Sen ju. I« Senja dospe v Ljubljano toliko soli, da bo zadostovala do takrat, ko dobi ljubljansko skladišče preodkazano množino 3,500.(jOO kg, ki dospe v Ljubljano preko Trsta, kamor je ladia s to množino že na potu. —K Svetovna zaloga sladkorja. Londonski gospodarski listi navajajo po zadn.i ugotovitvi skupno zalogo sladkorja na sveta s 48.07 milijonov centov, to je za S m Pijan o v centov več nego po prejšnji tigoto* vitvi. Vsled ogromne produkcije na Kubi se zaloge ne bodo nižale. —g Narodno premoženje Zedlnjenlh držav se ceni no službenih podatkih Iz Washingtons koncem 1922. lets na 320 mHjard 8^3,862.000 dolaiev, to je 722% več nego koncem leta 1912. C Vedno manj agronomov ▼ Rusiji. Po nemških poročilih Je padlo število od države nastavljenih agronomov za 40%. Poprečno pride sedaj na enega agronoma površina nad 2000 km1 Pri idšpekcijskem potovanja agronom cestokrat nima niti enega konja na razpolago. —t Upadanja angleškega poOedeHstva Skupna površina obdelanega zemljišča Je znašalo v jim. lani 252.000 aerov manj nego prejšnje leto, namreč 10.9 mil. aerov m tudi manj nego druga prejšnja lete . S pšenico je bilo posejanih samo 1345 000 aerov, man: nego zadnjih 20 let. Dvignilo pa se je število živine, katere se Je naštelo 5.894.000 glaj za 71.000 več nego prešnje leto. Število ovac se je povišalo za 490.000. »g Bolezen na park 15h In gobcih Živine na Švedskem traja že dva meseca. Zaklanih je bilo doslej 10.000 živine ta vlada ceni svojo škodo doslej na 5 milijonov kron. —g Cisti dobiček avstrijske narodne banke za lansko leto znaša okoli 200 milijard (prejšnje leto 48 milijjard). Dividenda bo znašala najbrže 10J*%. —C Promet na Reki je znašal 1923. leta na avozn 125 262 ton fn na Izvozu 62.798 ton, skupno torej 200.060 ton. Leta 1924. je znašal promet na uvozu 229.762 ton in na izvozu 172 "77 ton. skepno 402.439 ton, torej skoro dvakrat toliko kakor 1923. Izvozilo se je zlasti dosti lesa. —g Ivoz Jngosiovenskega cementa. Vlada Je znižala izvozno carino za domači cement za 35%. —g Bolgarski sladkor prost Izvozne carine. Bolgarski finančni minister Je predložil sobranju zakonski načrt, s katerim izpreminja izvozne tarife. Na podlagi tega zakona se oprošča sladkor iz bolgarakih lovmren Izvozna To in ono. h fett, IH ni Um InL Neki starorimski filozof se le bridko pritoževal nad tem. da Je bila priroda napram ljudem krivična ta skopa, ker jim je določila povprečno 70 tet življenja, dočhn »ve jeleni m želve 150 let. Makrobiotika sm nauk o tem, kako si more človek po-dajšati življenje je stara kakor je staro kulturno človeštvo. O tem problemu je spregovoril slednjič tudi profesor fiziologije Charles Riebet v reviji »La Medicine«. Vse svoje nasvete in nazore Je združil v eno navodilo, ki se glasi: Kdor hoče dočakati visoko starost mora normalno žrveti. Normalno živeti pa pomeni ne nasprotovati tradicijam osebnega življenja In živeti v skladu Z pri rod o. Vsaka rodbina se vžhrl v svoje davne navade, ki nreidejo v meso m kri; te navade podedujejo potomci od prednikov. Vsi ekstremnl člani rodbine žive razmeroma malo časa. Riebet razpravlja o problema visoke starosti Iz treh vidikov: S stališča prehrane, svetlobe m telovadbe. Kar se tiče prehrane, daje Riebet zanimiv nasvet: Jesti je treba čim več surovih Jedil Človeški organizem prenese vse — meso. ribe, sadje, zelenjavo itd. Človek lahko ie indiferentno to ali ono Jed In se jI lahko poljubno tudi odreče. Najvažnejše ort tem pa Je, da u£iva surove jest vi ne. Ne gre seveda za to. da bi jedel surovo meso ali ribe. kakor nekulturni severni narodi, lesti tudi ne more surovega krompirja ali repe. ker se je organizem take hrane odvadil. Pač pa lahko jč surove paradižnike, salato, redkev. sadje ki melone. Zdravniki prepovedujejo jesti surove Jestvlne samo zato, ker bolniki ne morejo dobro prenavljati. Znano je pa. da so surova jajca in meso re-šPa mnogim tuberkuloznim življenje. Surove ostrige, ribja mast, vseh vrst. rastlnisko olje In druga tak^ živila so za orranlzem zelo koristna. Poskusite krrriti domaČe zajce alf podgane samo * kuhano brano, pa vam kmalu poginejo Ze!o važen čtniteb" za dosego visoke starosti Je tudi svetloba. Riebet svetuje vsem. ki bi radi dolgo živeli: Somčite svojo kožo! Sedanji način družabnega življenja večinoma Izključuie možnost izpostavljati telo neposrednemu vplivu somčnih Žarkov. ctekk» prestreže ultraviJoTčaste Žarke tako da je nesmiselno jemati solčne kopeli pri zaprtih oknih. Ce telovadimo se moramo, sleči do nagega ali pa nositi samo kopalno obleko. Ne nosimo črnih oblek in dolgih rokavov, nego svetle tn pro-zračne obleke. Komur pa Je ležeče na zdrav, ju in dolgem življenju, naj se oblači po možnosti Športno. Najboljša barva za oči je zelena barva trave m dreves. Tretje važno sredstvo, da doživimo visoko starost, je telovadba. Mišice Je tre'ia uriti od rojstva do smrti. Prej lahko človek ostane brez jedi. nego brez vsakdanje telovadbe. Dnevno Je treba posvetiti nekaj časa iizčni kulturi m sicer najmanj 10 minut prt odprtih oknih. Telovadba v čistem ozračju Je nekaj neprecenljivega. Slavni fi-zljo'og zaključuje svoja Izvajanja tako-le: Spati do devetih, ko Je somce že tri ure nad obzorjem iti spat opolnoči ali pred jutranjo zarjo, piti alkohol, čaj kavo. kaditi, jemati redno zdravila, vdihavati okuženi zrak In polniti pljuča z mikrobi, ki kar mrgole v ozračju velemest, vse to je smrtni udarec za normalno življenje. Ali veČina nas si žal na ta način prikrajša življenje. Živimo v nezdravih razmerah, kadimo, pijemo alkoholne pijače, čaj močno kavo. Pa ne samo to. Civilizaclia in navade so nas tako pokvarile, da zavidamo onim. ki se tavale pozno v noči v posteljo, kl posedajo do treh zjutraj v tobačnem dimu in prahu. Res je sicer, da Človek nima vedno vsega, kar bi si želel in ker bi mu omogočilo normalno živeti res je pa tudi, da smo cesto malomarni In da nočemo Izkoristiti niti tega. kar imamo. Visoka starost spada med velike vrednote našega Življenja. In kakor ne moremo doseči drugih življenjskih btagrov bree žrtev, tako si tudi življenja ne moremo podaljšati, če nimamo v sebi toliko moralne sile, da se odrečemo vsemu, kar ubfja človeški organizem. Velike goljufije s poštnimi čeki. V n-a tisi a vi so aretirali v četrtek dva mednarodna goljufa, ki sta rafinirano varala denarne zavode s pomočjo poštnih čekov in zaslužile na ta način 336.000 Kč. Goljufa sta bdt aretirana tik predno sta izvršila dve novi skrbno pripravljeni goljufiji, ki bi povečali njim zaslužek za 468.000 Kč. Goljufiji so prišli na sled s tem, da je poštni Čekovni urad v Pragi 19. t m. ugotovil, da je bilo 18. novembra na čekovnem uradu v Buči vloženih na položnico podružnice Zemske banke v Bratislavi 720 Kč. Pri tem je bila položnica in račun ponarejen. Pred številko 720 sta napisala goljufa še 1£6. tako da je prir>i*a1 poštni čekovni ursd Zemski banki 196.720 Kč, ki sta jih goljufa takoj dvignila. Dne 3. decembra 1924 je bilo pri istem če* kovnem uradu vloženih 184 Kč za Slovaško banko v Bratislavi Trcmetena goljufa sta zopet ponaredila položnico m račun. Pripi= sala sta 168 in Slovaški banki je Šlo na račun mesto 184 Kč 168.184 Kč. Ali Slovaška ban* k a ni hotela te vsote izplačati, ker ni zaupa« Is gospodu, ki je predložil položnico, dasi se je pravilno legitf*~?-*l. V denarnem pismu je poslati svoto pošiljatelju Richsrdu Schie« fetja v Buči, kjer Je goljuf takoj prejel denar. Ko je bile ugotovljena ta rafinirana goljufija, jo odpotoval dne 21. t. m. v Buče uradnik poštnega ravna tel ist vi v Brstislivi. da zadevo preišče. Ugotovilo se Je, di je bil dne 20. t. m. na poštnem čekovnem uradu dozdevni kontrolni organ od policije, ki se je predstavil kot poštni tajnik dr. Vojtech Hudak. Revizijo je napravil samo zato. da bi mogel ponarediti dve položnici, ki jak je prejel čekovni urad istega dne. Ena se je tfaalU ne JO K* In ateiianaa je je polnil in pripisal .-820. na drugo je bilo vlo« *eno 100 Kč. ki jih je goljuf tudi pomnožil. Tako sta narastia zneski ni 182 000 in 286 tisoč Kč. Denar je bil nakazan Obrtni ban« ki. podružnici v Bratislavi in banki Tatra. Na položnicah sta bila podpisana kot pošiljatelja Richard Schiefer in Max Leitncr. Teh dveh goljufij pa nista dovršila, ker je bratislavska policiji oba goljufi pravočasno vtsknila pod ključ. Prvi, Adolf Schiefer, je bil sretiran po* noči 21. t. m., ko se je legitimirsl policij« akemu svetniku Caravu a potnim listom Ma# xa Leitnerja. Mož je užival sadove avojega dela na stanovanju neke prostitutke. V roki je držal čato šampanjca in ko je hotel ni« piti svoji izvolienki. gi ie prijeli roki pri« vice. Drugi goljuf Darav je bil aretiran v četrtek dopoldne. Preiskava, ki jo je vodil poMciiskf svetnik Osmv, j- dognala, da so vse goliufiie delo Adoifa Shiefer'a. 24lpt« nega bsnČneea uradnika z Dunaja, ki se je skrival po'i imenom Mar Leitner. Pomagal mu le I aHi«Iav Darav. hivSi detektiv budim« peštans'-" pobciie. Schiefer je že prignal, da Je gotfnfal skupno r. O ara vom in da Tovarniška kutini Zahteva se državljanstvo fHS. nravstveno izpričevalo občine, mesečne najemnina in po«o?i*ev kavcije v l*no«n c eloVtre najemnine. Pismene ponudbe o*enjemh reflektantov z zivlrn'eni^om, navedbo družinskih razmer, referenc, mesečne na-emnlne in z iz avo. da v eiucaia odda'e kuntlne tekof nolosl kavcijo na Združene papirnice Vevče, Gorifane In Medvode c. d, Vevče pri L.abljani. P lir ob no« ti v tovarni. 21 Piiaiost Mlrail! 5£"S£t .A^tinento St k'en'ce za .0. 50 in 140 D;n se odnosi ie le, ako se t posije nav« denl znrw»< v pii-po očenem pismu In 20 Din za t-an noiifte trotke. Gesellschaft Kr ehem. und me-lallurg Industrie m. h H 156 T Wle>fft XIII/2, Wiargrll'o 9. RIBJE OLJE pristno Porvelko ia ss!abc:e stroka ia seYvs*e priporoča IS3 x k 6. Pticoli LJUBLJANA Dunajska cesta Oe> ISO stconjakov In strokovnjakov urejovonl L E K S I K O (srbsko - hrvatsko - slovonoko) Srb*»v. Hrvatov in Slcvcneev z^čne Izha'at' v rveekft ro Dn 40.— brez poštn;ne. I redv deno je za ce'o kni'co 17 zvezkov po 12 tipkanih pol. — Ta kn Iga M je b 'a do«c-daj zelo pomešan«, bo re^reVo«I|lve v»*nostl za vsakeea S-ovenc«> fiivaia n Sr* a. Ponovn- časopisne ocene • tej knjgi Izidejo v kratkem. Naročila sme'ema JOSIP M, Mičitomi-I r.Lz? WuljalUil Mestni trg 2\ !. nad. Spr^Jmelo sc v vaih br^t'ti Sloven»>, r osebno v Mariboru in Celin asstopnlkl Vat rim e z gotovlien s'a'en dohodek. Ogla*i v N. E. se raturao oo docovoru. 230 i JL 244 Tončka vdova Oa{tt roj. Vrtačnik naznanjam v imenu ses're, bratov iti ostal.h rodbin, da je naš nadvse ljubljeni dobri oče, stari oče, tast in suic, gospod Josip Ifrfačnik vclcpooWfBUkt telffoktal Zoprn občim Dale pri 111111» Clan RrneUlskc dralbt Ltd. dne 25. t, m^ previden s tolažili sv. vere, v visoki starosti 81 let, mirno za večno zaspal. Pogreb predrapepa se bo vrSil v torek, dne 27. t. m. ob 16. iz hiše žalosti, Šelenburgova ulica Št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice sc bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja in v Dolah pri Litiji. V Lisfbtjonl, dne 26. januarja 1925. Žalojoeo rodbino i Vrtačnik - B*jt, Falipek, Per ko- Pavli. Mestni pogrebni zavod v Ljubljeni. vpietke {l"*t*»\ bar v ante las z .L' Orea> Mane* M. PODXRAJSEK, frlzei za dame in gospode, Sv. Peti a cesla 32 1965 lite )i kake pasle aa Bmili ? tedar se obrnite zaupno n* mene In prihranite visoke potne sttoSke. ^0" Jas osVrbulom vse trtjo ske. pr v-aine m *nt;mne zadeve. inka«o. obvestj'a itd. zanes 1 iv \ zaupno, tako k oj zaž« ljeno obs rno obvesMIo. „TBE GOODFa EN 3 - intern, agence of.lce Vtn l.v WelltOt«t»rf faaaa A Pcrjd kokošje, račje in coalc puh. oddata vsako mnev žino po zmerni ceni — tvrdka £. Vajda, Cako* vce 52'T Za gozdno posestvo na Dolenjskem — iščem za* nesljivega. poštenega in veščega gozdnefa čuvaja, ki je že bil v ena1ci služ^ bi. Dobi prosto stanova« nje, d?putatsko zemlji* sče s 6 glavami živine; poleg tega plačo po do* govoru. Ponudbe s spri* ceva'i nai se pn?!iejo na poštni predal 153, Lj"b* ljara. 242 Prod-jem u Zagreba kuču jednokatn-i. u vrlo pro* metnoj plici, u kojoj vrč postoji d »ran i nosi m Je* sečno 4000 Din najamni* ne sa velikim dvorištem, za trgovina lesa itd. — osim me*? **ana "z n?^k*j cienu od -Din 360.000. — Za Hm gg. kvpci neka st kod mene Nad Lipom 6 od 12. do 2. *nfa pop«»d* ne izvole javiti za oo-2^ mm stru» na višina v Vrerf"o<»l — se prodi H R'To-lf Der* t žaju. Ljubljana, Slomf-^o-va ulica št I. 225 Proda ia motor 18 tr. «. za surovo ol:e. 1 dinam^v motor z vn't» mrtrnm, 1 vela 10 m do1*** i atru'n ca ra *eIezo, vrtnini stroi. brns (Scnmirse'schel-beV v«e za bopos. Dalle I preSi (Spindelpresse) omare za orodir in ramo d^f) orodi«-. — Ce*lv a* Aot-rl<« 9— k*ti-H v-h»>m. Zo a^dovno In o>u*o nr nko primer o Ca vsako* vrtino iopko in cvotliCno koisrlco» venet In dekor cljo dvoran 2f0 cvetličarna FANI H V Al A Prolornova ulcs 3t« an svolo evotjo I fJK ^9MI U ta no ,J^^ v Pariza se odikujejo po svoji kvaliteti, dobrem okusu in zine ni h cenah. — Zahtevajte jih povsod! Prodaja na veliko: ZAGREB, JeUClčev trg 20, in^ telefon n—99. 241 laattnina itv tisk »Narodne 01367426 1R