297. Številk«.
Ljubljana, v ponedeljek 28. decembra 1896.
XXIX. leto
Iibaja vsak dan svod«*, isisali nedelje in pravnika, tac valja po poŠti prejeman aa avatro-ogeraka deftele oa vse leto lb gld.f aa pol lota 8 gld. ca četrt leta 4 «ld., ea jeden mesec i        40 kr. — Za Ljabljano brea poftUjanja na dom sa vae leto 18 gld., *» ftetrt leta 8 gld. 80 ki., aa jeden meuso i gld. 10 kx, Za pošiljanje na dum računu no po 10 ki
na meaeo, po 80 kr. aa četrt let*. — Za taje de lolo toliko voB, kolikor poitzuna saaaa. Za oanauila piaonje m od tfirittopnt petit-vrate po 6 kr., oe ao otnanilo jedenkrat tiska, po 6 ki, Se sa dvakrat, in po 4 kr., ffo ae trikrat ali večkrat tiska Dopiai naj ae i&vcie rraokirati. — Rokopiai bo      vračajo. — Diednifitvo in upravmi tvo je ca Ko .•••-.« .. in trgri *t. VJ. Opravniitva naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, o*rjuul*. t, j. *> ae admh-_\a rat.■•va utvari.
Deželni zbor.
(I. seja dne 28. decembra.)
Zisedanje deželnega zbora se je začelo s ■v. mašo, kateto je v stolni cerkvi daroval gosp. posl. kanonik Kalan.
Otvoril je zasedanje dež. glavar Detel a z ogovorom, v katerem je pozdravil poslance in dež. predsednika, katerega je prosil, naj pospešuje delovanje dež. zbora. Dež. zbor je bil sklican v svrbo, da sklepa o badgetnem provizorija. Vsled tega naj dež. zbor še danes dotično predlogo reši, da dobi sklep potrjenje de pred novim letom. Draga poročila in predlogi se predlože koncem januvarja ali začetkom febrovarja. (Nemški) Pogled v zadnjo pre teklcst ni prijeten in tudi bodočnost se ne kaže dobra, a zastaviti hočemo vse sile v blagor dežele In krepila nas bo ljubezen do vladarja. Glavar je ■•klical cesarju trikrat .Slava!", kateremu klicu so se poslanci navdaasno odzvali.
Dež.  predsednik  baron  H sin  pozdravi po •lance in zagotovi zbornico, da bo vlada nje delovanj« krepko podpirala.
Ko je posl. V i An i k ar storil obljubo, je zbornica dovolila poslancema Kersnika in P f e i -fer j a dopust radi bolehnosti.
Rediteljema se izvolita poslanca Lenarčič in baron Lichtenberg.
Verifikatorjema se izvolita dr. Schaffer in dr. Žitnik. Po nasveta posl. dra. M a) aro na se ne voli poseben ver. fi kaci jski odsek.
Posl. Mu mik nasvetuje, naj se koj meritorno obravnava o predloga glede začasnega pobiranja dež. priklad za 1. 1897. Predlog se vzprejme, na kar poroča posl. Murnik o predloga in na-svetoje:
Visoki deželni zbor izvoli skleniti: V pokritje primanjkljajev pri deželnem in normalno šolskem zakladu naj se pobirajo od 1. jannvarja 1897. I. naprej do onega časa, ko se priklade za L 1897. končno veljavno ustanove, ravno tiste priklade, ki tO ne pobirale I. 1896, in sicer: A. aa deželni za
Pri fotografu.
(Čeiki apiaal V. Koamak.)
Kje se le nabere toliko snega? Do kolsna in se više je zapadel ponoči, ceste in kolovozi so zameteni, da ni moči z vozom ni sanmi iti čas polje m peš —? Prasne marajef Zunaj zmrznje, da se oslo pes stiska v pasjico, vrabec lesa ped streho, in lovec je pripovedoval, da zunaj niti zajca ni na ispreglsd, vse ee je skrilo v lesa in zakopalo tam pod kakim grmom v ležišča. Da, videl sem včeraj nvsčer hoditi po hišah eigane in prositi prenočišča: najbolje znamenje, da je slo zunaj.
Jaz sem dosel srečno se pred tem nametom V zatišje . . . sedaj pa sedim ta, s mesta ne morem in Čakam, da bodo ceste izvožene. Najel sem si sobico in počival — saj mi je bik treba. Kaj početi? Pojdi ogledovat mesto, morda zveš kaj. Oblekel sem plašč, nataknil kučmo in odšel. Na vogla je bilo nabito veliko oznanilo nn rdečkastem P»pirju:
Znan fotograf Rafael Kumlt?f izdeluje vsakovrstne podobe jako okusno in natančno.
Tacat stane le 3 gld. svstr. velj. Ker staanjem tu lo nekaj dnij, prosim cenjeno občinstvo, da bi m blagovolilo pobriniti
klad: 1) 40°/0oa doklada na nžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2.) samostojne naklade: a) od porabe likuVjev in csiajenih opojnih tekočin brez razločka na stopinjo alkoho-lovine po 15 gld. od vsakega fcektoli'ra; b) od porabe vseh drugih žganih opojnih tekočin po sto pinjah lOdelnega alkoholom*tra po 30 kr. od vsake hektoliter*ke stopinje; c) od vsakega hektolitra po rabljenega piva brez ozira na stopinjo alkoholovine v vsi deželi po 1 gld , in sicer pod določenimi po-biralnimi pogoji. 3) 30°/«fia doklada na vso pred pisano svoto vseh neposrednih davkov z državnimi dokladami vred. B. za normalno-šolski zaklad: 10°/0na doklada na polni predpis vseh neposrednih davkov z dižavnimi dokladami vred.
Dež. predsednik baron Hein izjavi, da je vlada z ozirom na izredno slaba fiaančn e razmere dežele privolila, da se bodo tudi I. 1897. pobirala 30° 0na naklada na žgane opojne tekočine, a le s pridržkom, da odpade naklada, če se v tem drž. davek sa žganje avede. Vsled tega želi, naj se v zakona izreče določno, do kdaj se dovoli bod getoi provizorij.
Posl. baron Schvvegel se zahvali  vladi za prijaznost, katero je izkazala deželi in opozarja, da na uvedenje drž davka na žganje pred I. 1898 ni misliti, torej bode dežela v zmisln vladne obljube smela še celo leto 1897. pobirati naklado.
Posl dr. Tavčar predlaga, naj se predlog dež. odbora premeni tako, da bo budgetni provizorij veljaven do 30. aprila 1897.
Poročevalec M a mik se strinja z nasvetom dr. Tavčarja, pritrja zahvali, katero je izrekel baron ScLvvegel vladi in izreka nadejo, da se bo naklada celo prihodnje leto smels pobirati.
Budgetni provizorij vzprejme zbornica pri dragem in tretjem branju s Tavčarjevo spremembo soglasno.
Poslanec dr. Maj ar on nasvetuje, naj se koj meritorno reši poročilo dež. odbora o volitvi dež. poslanca za volilni okraj kmetskih občin Kočevje, Ribnica in Velike Lašče ker po poročilu dež. odbora ni bilo proti volitvi pritožbe.
„Aha," mislim si, .potujoč fotograf, t. j. slikar, ki slika s strojem podobe. No, mudi se mu pač ne tako hudo, to vemo — pogledaš pa lahko tja — vsaj čas mine."
Sel sem torej v oni .atelišr", in potrkam.
.Naprej, prosim," zadoni glas in že ee odpro
duri.
Majhen prihuljen možic z dolgo temno brado in še dsljšimi do ram počesanimi lasmi me pozdravlja. Opravljen v črno, žametovo suknjo s širokimi rokavi je bil tak, kakor doktor Faust.
PoklonivŠi se, ms pogleda motreče in reče: .Klanjam ee ! S Čim Vam postrežem?"
.Rad bi pogledal Vsi stroj."
Ko t "graf se namaza, pa se naglo vspametoje in pravi a uljudnim nasmehom: v Prosim — z veseljem. Tu je moj .aparat".
Cssa ljudje vsega ne iznmejol Stroj sa foto-grafovanje je majhna skrinjica skoro kakor raztegnjene harmonika, in stoji na tenkih treh visokih nogah kot Anglež, kadar stoji razkoračen, odpirajoč se sadi na palico. Spredaj ima ta stroj okroglo, sbrnšeno steklo. Spredaj ee vstopiš ali usedaš, fotograf utakne v stroj stekleno, s neko stvarjo namazano ploščo, odkrije steklo in prej nego bi iz-molil očenaš, si naslikan, kakor bi ti vasi ii očesa podobo.
Dejal asm: .Glej, ta stvar mi ugaja. Koliko
Posl. Murnik poroča o tej volitvi, pri kater je bil izvoljen posl Višnikar, in predlaga, naj se odobri. Sprejeto.
Ostale predloge se odkažejo pristojnim od-sekom.
Poil. dr. M a jar on, dr. Žitnik in tovariši predlagajo d ujno:
Visoki dež. zbor skleni: Dež. odboru se naroča, d^ o vprašanji zastran direktnih volitev v kmetskih občinah in primernega znižanja volilnega cenzusa potrebno poi zve in o tem koj v prihodnji seji dednega zbora predloži pr merne nasvete.
Posl. dr. M a j a r o n , utemeljujoč ta predlog, je rekel ca kratko: Proti sedanjim volilnim redom avstrijskim se kupici čedaljo večja nezadovoljnost. Prav za prav načela, ki so bila marodajna za podelitev volilne pravice, za sestavo volilskih razredov itd., niRO nikdar ustrezala. Dočim pa je bila prej kritika o volilnih zakonih bolj parcijalna, je dandanes drugače. Najširši Ijndski slojevi zahtevajo ra-dikalue reforme v zmisla splošnosti, jednakosti in svobode volilne pravtoe. To gibanje prodira z elementarno močjo na vse strani, kajti ni narejeno, ampak čisto naravno. V ljudstvu predira spoznanje, da ima vsakdo dolžnosti napram državi, da mu gre tudi pravica javnega sodelovanja. Tadi ljudstvo želi zboljsania materijelnega in socijalnega položaja, in to h obeča cd javnih organov in zastopov, na kojih sestavo boče torej imeti upliv. Sad ljudskega pritiska je b la Ta j ti ova volilna reforma. TatlTe je pal, a za niim je imela vsaka vlada nalogo, dognati volilno rt formo, dobro ali pa slabo. Tako bode tudi ostalo še dolgo či sa, ker ljudstvo ni zadovoljno z volilnimi etapami. Tudi dež. zbor kranjski se bo moral baviti z volilno reformo za dt-ž Ini zbor. Že L 1895. je dež. zbor označeval svoja načela nasproti volilni predlogi kneza Windiscbgiiv:za. Pokazala se je takrat tendenca razširiti volilno pravico, a tedaj je šlo za drŽAvnozborsko volitev. Skrbeti pa bo, kako naj se tudi za diž. zbor razširi in pravično uredi volilna pravica. Princip splošne volilne pravice bo moral priti tudi v deželai volilni red. Vsi
se jaz mučim, predno naslikam kako podobo za svoje .kukalo* — in vi imate to — .ajns — c vaj I" Že vem, kaj storim; za fotografa se bom učil."
Kamšty* mi je hotel nekaj odgovoriti, v tem so oe odprle vrata in vstopil je nacifran gospodič — velik in vitek, jedva dvajsetleten. Lase je imel nasvedrane — eamo kodri, poganjajoče brkice povoščene in na nosu binokeL"
»Bon žar l" dejal je nemarno prišlec, spu-ativši kolobar dima is cigarete.
Fotograf se je naglo globoko naklonil in si mel roke, sladko šepetajoč: .S čim smem poetreči, velecenjeni gospodine ?"
.Je li danes  dober  dan za fotografovanje?"
.Jako — prosim."
.Torej — — naglo!" mahnil js mladi gospod a roko — .ali da bo moj obraz lepo dovršen I Za take stvari sem zelo natančen. Potrebujem jih za novo leto."
.O, prosim, bodite brez skrbij. Vaš obraz se mora dobro naslikati. Vi imate jako imenitne po-teze. Kakih podob pa si želite ? Doprsno, ali celo postavo?" vprašal je fotograf z nI jadnim nasmehom, držeč sklonjeni roki na prsih in glsvo slikovito nagnjeno na levo ramo in gledal mladiča gori * oči.
B Poskusiva oboje." (Dalje pri h.)
narodni poslanci amo za sp'ofao volilno pravico, razloček je le, da smo jedni za popolno jednako volilno pravico dragi pa za manj popolno. Stvar je pa odvisna od porazamljenja vseh Btrank. Zi sedaj je najnujnejše in dosežno, da se izrečemo za direktno in tajno volitev. V drž. zbora se je sklenilo, da se za državni zbo: v kmetskih občinah ia v peti kuriji voli direktno, če deželni zbori avedo di-rektne deželnozborske volitve z« kmetske občine. L. 1895. se je večina kranjskega dež. zbora izrekla za direktna državnozborske volitve, torej je pričakovati, da tndi sedaj ne bo diference. Če ee ne uvedejo d.rektne volitve, bodo prebivalci mest in trgov morali voliti iudirektno, kar se nikakor ne more zagovarjati. Druga točka predloga se tiče znižanja volilnega cenzusa, katero je potrebno že zato, ker se je za drž. zbor vsled davčno reforme sklenilo znižanje oi 5 g'd. na 4 gld. direktnih cesarskih davkov. Nujno in potrebno je torej, da deželni odbor takoj pripravi dotične nasvete. (Dobro-klici.)
Posl. dr. Žitnik pove, da je nameraval staviti nekoliko drugačen predlog, da pa g i je iz formalnih ozirov umaknil. Iv r je dr. Majur m meritorno utemeljil svoj predlog in ker bo o Btvari prilika še govoriti, se izreče govornik za predlog in konstataje z zadovoljit fom, da so se vse tri btrauks izrekle s;a stvar.
Pr-dlrg se vzprejme.
Posl grof Barbo n tovariši pr odlagaj o, naj se dež. odboru naroči, na; preštudira vprašanje, če bi kazalo ustanoviti v Ljubljani del. skladišče za kmetijske prid- Ike in naj o tem p to a v prihodnjem z^ee-lanju.
Pri volitvi v odseke so bili izvoljeni naslednji poslanci:
V li 'au'ni odsek: Dr. Papež (načelnik), dr. Schaffer (nač. namestnik), p). Langer, Luck-m a on, baron Schwegel, Murnik, Višnikar, Hribar, dr. Žit u i k,  Po v še,  Kalan,  M odi o.
V upravni odse>k: baron Lichtenberg (načelnik), dr. T a v č a r (nač namestnik), baron \V ur z-bach, pl Langer, grof Barbo, dr. Majaron, Lenarčič, Po v še, Jclovšek, Pakiž, Papež, G 1 o b o č n i k.
V ods k za letno porodilo: Grasselli (načelnik), Ervin gref Auersperg (nač. namestnik), pl. Lengk, Pfeifer, Ažman, Lavrenčič, Schvveiger, Kersnik, Perdan.
Dež. prcdieduik baron H sin je naznanil najvišji sklep, s kate im se ukazuje, da naj se zasedanje daž. zbir.   preloži, na kar je deželni gUvar Detela,  želeč   posancem  veselo  novo  leto, za kl;učil seje*.
V 1Ju'-«v rt hI, 28. decembra.
Češka katoliška stranka n-imerava na Č »-škeai  in na Moravskim postaviti s <oje i^ild.tt za bo leče dr^avnozboiske volitve. Od Staročeiiov se bedi p^po'nom* odločila, ker nimajo nnbenegt u l.vi več in se preveč padati jo z Mladičnhi. 1 u snovanje opata Korci .u? drž. glav. namestnik, m u^Moravskem je vladna koncesija č«ški katoliški stranki. Dibcib, odnošajev mej  MadoVhi  in   vlado  pa to    in-no novan;e re br.oo utrdilo.   Č^Ska kato^fica stranka ima v d»ž <!nHtn zhoru le m*io pristašev,  pi se iz njo VSa016  dežel naga glavarja »i-amernik, odražam »Staro   In M.adi čthi b» p .t pepc^noua prezro. To nekako kaž^, da bide^rot Bde-ji shajaj brezčdhov vladati, č«j pojd». Po našerii mnenju mu to ne bode dolgo mogočo. Katoliška stranka na Češkem in M »-ravskem ne bode tako močna, da bi mu mogla dosti koristiti
frkofje proti Poljakom Nidškof Kopp je, kalor je znano, šleški poljski duhovščini izdal ukaz, da mora izstopiti iz poljskega katoliškega tiskovnega društva. To je pa oele zučttek daljšim korakom. Vsi tisti pruski škcfje, kateri imajo Poljake v svoji škcfi i, nskda nameravajo, prepoved t hoji duhovu jini, d j, ne sme pospašo-vati poljstva. Celo j/oijske molitvenike hočejo po možnosti i/trebili s tem, da se n uroči katehetom, naj g'edajo, aa bode šolska mladina le nemške molitve .e kuj g* č.tr.la. Mej viAjo duhovščino je bilj o tem 2o več pomtova^j Pj n^š.im mnenju škofje s takim pesiopanjem viri gotovo ne bodo koristili, Če tuli 84 morda prikupijo berolmskenau dvoru, kjer je kardinal Kopp že doi*d.ij v veirkih Čistih. Po'jstva pa tudi n tem še ne zatro.
Skopeljsko metropolitsko vprašanje Posilna oeputacija csmih člano/ je šla v (Jarigrad k patnji:i Im, da zahteva, naj razveljavi imenovanje
Ambrozija skopoljskim metropolitom, ča ta deputacija ničesa ne doseže, hočejo se Srbi odločiti od patrijarhata. Srbski listi prete patrijarhata, da vss cerkve, ki so se od patrijarhata ločile, skličejo cerkveni zbor, na katerem carigrajskega patrijarha proglase za razkolnika. Patrijarh je pa droge cerkve tudi že proglasil za razkol ne in bodo potem vsi pravoslavni po Balkana razkolniki, za kar jih zmatra katoliška cerkev. Ugleda pravoslavju taki razpori gotovo ne povzdigujejo. Prebivalstvo zgublja za upanje do duhovščine. Cirigrajski patrijarhat bode ob vso veljavo, ako bode samo grško propaganda pospeševal.
Diplomati čna akcija proti Turčiji ne obeta nobenega uspeha. Sedaj se že oporeka, da bi zares hoteli sultana vrinit* dva Evropca za ministra. Velevlasti ne zahtevajo nobenega dražega nadzora nad turško upravo, kakor nadzor nad opravo državnih dolgov. Po tem takem velevlastim ni nič mari, kaj Turki uganjajo 8 kristjani, da le evropski kapitalisti dobe visoke obresti od Turčije posojenega denarja. Sicer pa najbrž ni izmišljeno, da so nameravali zahtevati, da se dva Evropca pokličeta v turško ministerstvo, ker je od dobre notranje uprave pač zavisno, če bode Turčija mogla spolnjevati svoje ti isti "a:e dolžnosti. Sedaj se stvar le zaradi tega oporeka, ker so pri sultanu zadeli na upor. Za uporabo sile proti Turčiji se pa vse velevlasti ne dajo pridobiti. Najbrž iz vse diploma-tične akcije ne bode nič.
Španija in Zjedi njene države. Španski listi S) grozno jeze na Zjedinjene države, ki podpirajo kutanske ustaša. Z.htevaju, naj pretrgajo vsi trgovinske zveze z Z edinjenimi državami. Liberalni listi so za to, da se Kubi da samouprava. To pa more izvesti le kaka liberalna vlada, kaj^i konservativne vlai* nimnjo potrebne nezavisnosti, ker bodeta konservativno plemstvo in duhovščina imela mnogo škode, ako ne uvele samouprava na Kubi. Sedaj imajo namreč s Kute lepe dohodke. Domače prebi vdritvo na Kubi je liberalnega mišljenja in bi se torej razmere močno prementle, ako se upelje samouprava.
Za narodno jednakopravnost.
(Govor posl   dr L Gre gore a   v poslanski zbornici dne 5 t- m)
(Konec.)
S takimi dež načelniki ne doseže mintsteraki predsednik s ojega namena, ne naredi pri nas na rodeostne^a miru. To velja tudi o nekaterih ministrih in iij h uradib, v katerih h di žali Bog le preveč sovražnikov Slovanov, kateri le predobro nrnej • o pravem času preprečiti \siko akcijo v prid narodne jednakcpravnosti.
Gospod G.attcb je ž-> drugič učni minister. J u g 'Slovani smo uiiulili, d* so je mej neprostovolj-Liini svojimi poj Inicatni nek *iiko poboljšal. (Vese-lest.) M »tili h no si zelo Z*<maa smo v zbornici naznanjali svoje . ahte .e, zaman jih uteme'jevali v proračunskem odseku, boj za olo traja Ša vedno in se je h poostril vsied zadnjih iraeiov .uj. katere je gospoi uaučm minister cd.el i > K iroako To je naBfeč imenovanje novega dež šjhnega nadzornika in novog i učite'j ^činega r »vnt-telja. Pričakovali smo, da se imenujeta v narodnih rečeh objektivna miža, žal, da ee to ni zgodilo.
K<r ostani * gispoda Z ndler in Lnhart na svoj h mestih, je vsi šolstvo na K iroškem in na Ša;erskem v rokah treh naš h najhujših uovražikov. (Cujte! Cujte!)
To vi r š Ribič sa je rad' tega pritožil v proračunskem nI. m. ter opozarjal na veliko nevoljo, katera je v I.-1 tega i>a 1 «»t v vsem slovenskeii narodu. Minister je na to od^ovord, da je ti s užbi podelil po vernem pr inuiAlj- vauji in z ozirom na v:e okolšice. (Smh) Po mijdi infirmaoijah je stvar drugačia.
G sp ida aoja! Tu imam neki nemški časnik. V tem listu je pr ivod nekega Hetit-ivka, ki je bil v znanem slovenskem časniku objavljen in ne popravljan Ta liht se tntka v I. uiljani. Prisim gospoda predsednika, naj djvoli, da pr čitam ta olstavek
(6tft):
„ProfesiT na IjubljaDsVi realki je pračiUl imena učencev na obrtni nadaljeval li šoli. Ti u enci, ki so skoro brez izjeme h jvr-nske uarodaosLi in ]>h le malo alt pr«v nič ne umeje nemškega, so odgovarjal; s „tukaj". Ta uedo ž ia b » .i-v a je nemškega profesorja tako rezjarila, da je z^vpil: Vdak mora b ,hier" odgivnrjati. Večina učencev ni te zapovedi nui-ln in mkateri so zopet odgovorili s „takaj*. Tj je pa profesorja silno r*zdražtlo in kričal je: 4*9 vam ta r'u-.^j" že izb; je m. kaki si drznete odgovarjati 8 atukaia (S neb) ,vi kr^njiki „UuibubI4 (Ca^tel) S tirni b-s-dami je zA ».ti d^čku nekaj za-u^nic. D^ček je bežal, nrof <sor pa jn skočil za njim ia pri vratih kričal: Slavite se veni Klor nemški ne govori, tega smem veu vreči!11
Kdo je bil neki to? Tisti mož, katerega j« naučni minister smatral za najvrednejšega, da ga jq imenoval ravnateljem celovškega učiteljišča, (čajte! Čajte 1) Ne bon o tem več izgubljal besed, sklepam pa eledeče: Naučni minister je poznal lastnosti tega popačenega pedagoga, ali jih ni poznal. Oe jih ni poznal, tedaj se ima zahvaliti koroškemu dež. pred« aedniku, da ga je speljal na led. ga je pa po-znal, je pokazal, da neSe narediti narodnega miru na Koroškem, temveč ds hoče boj (Tako je!) in zato lahko rečem, da tak mož ne sodi v ministerstvo, čigar predsednik je slovesno izjavil, ds hoče napraviti narodni mir. (Prav dobrot)
To isto, le ša v večji meri, velja o g. pravosodnem ministra.
Proračunski odiek je dne 27. oktobra razpravljal o mojem predloga o neznosnih razmerah, katera vladajo pri koroških ia štajerskih sodiščih glede slovenskega uradovanja. Tovariš Kobič je potrdil, di so razmere resnično taks, a g. minister je vse tajil in vsebino mojega predloga imenoval »Beachuldi-gungen allgemeiner Natar*, katerih neče zavračati. Pri zadnji proračunski debati nisem mogd zavraiti g. ministra, ker nisem dobil besede, upam pa, d) jo dobim pri IstoSoji in tedaj bodem s 200 vzgledi (Hrupna veselost — Posl. Stalitz: Tega bi ne smeli povedati, sicer m dibite besede. — Veselost), kateri so vzeti vsi iz uradnih spisov, dokazal da se je minister v justičnem odseka aH hudo zmotil, ali pa hote govoril neresnico.
Jedno bi pa poudarjal vendir že danes. (Po slanec dr. Brzoial: Povejte takoj vsa, to je najbolje, ker sicer na pridete do besede! — Veselost) To bi bilo preveč. (Veselost.) Njegova ekscelenca gospid jastični minister je rekel v budgetnem odseka, da se drži temeljnega pravila: V državi naj ee veak zasliši v svojem jeziku ter naj prejme tudi odgovor v svojem jeziku.
To je čisto prav. To zahteva tudi jezikovna aredba z dne 18. aprila 1882. 1., tod* ravno to je slabo, da se sodnijski uradniki tega ne drže (Prav re-i!) in kršijo ta temeljni zakon. Ia mej te kršitelje je spadal tuđi Nj. ekscelenoa gospod just. minister kot višji deželni sodni predsednik v Gradcu, (Veselo it), kajti kakor pod njegovim prednikom vi tezom pl. Waaar jem, tako se tudi pod njim in tudi Redaj slovenske pritožbe, ki pridejo reknrzmm potom na višje deželno sodišče, ne rcšjjejo nikoli slovenski, temveč vsdno nemško (čujte!) torej ni res, da prejme pri nas vsakdo v Ustnem jeziku tndi odgovor.
Še nekaj, Imamo porotna sodišča v C dju in C lovcu, v katerih okrožji prebiva, kakor sem ža rekel, blizu pol milijona Slovencev. (Poslanec dr. Sci u ker: Tako?) Tako je. (Veselost) V teh porotnih sod šUb ae ni do danes še nikdar pročitala slovenska tožba (O.ijt,11), še nikoli se ni kak zatoženec poačil slovenski (Čajte!), nikoli se ni pisal sljvenski zapisnik, nikoli se ni vršila kaka slovenska obsodba. (Ćujts! Čajte!)
Ta moram reči, gospoda moja, sledeče: Ali je tega pol mil jona Slovencev tiko izredno pridnih (Veselost) ali tako rajsko nedolžnih, da ni treba državnemu pravdnika nikoli Slovenca pred to sodiš'e postaviti (Prav dobro l — Veselost), ker eo vsi parji, tatovi, goljufi, ubijalci in razbojniki nemške narodnosti (Ž v&hia veselost), ali pa ni resnično, kur je trdil Njega ekseslenca v bndg^tnem odseku, da zelo dea na to, d* se spolnajsjo jeiikovnd uredbe.
To je ravno teorija in praksa pri Nj. eksce-lenci. Teorija je lepa, tudi msai oglja (Veselost), toda praksa njegova ne. Njegove besede in dela si drug dražemu nasprotujejo. Kako naj se to pojasni? Kiztolmačil sem si to iz nj< govega stališča do nemške liberalne stranke.
Mi Slovenci poznamo Nj. eksedenca že dolgo, pa ne kot prijatelja, temveč kot ua9protnka in liosi iz deželnega zbora v Gradcu kjer je poleg in z go upod m VViiserjem in z gospodom S:rL-mhyarjem tudi najmanjši slovenski narodni zahtevi litepl toval. N . eksceleaca je ostal tudi v novi službi zvest sebi n svoji stranki do današnjega dne. (Poslan >c dr. vitez pl. Domel: To je vender prav dobro! — Poslanec Spinč.d: Da, prav dobro, a ne za avst ijskega ministra \)
Nemško liberalna stranka je sklenila XIX. Člen in je  bliščals vsled  tega v luči prostoljubivostt, tidaovira, da bi ee ta član vpirahljal tudi p:iSo-vanib, — kakor sem ž^ rek^l.   J idnako je z go epodom just ministrom. Ta v visoki zbornici, vod h kili, morebiti tad< v ministerskem sveta v prisot uosti gospoda ministerskega predsednika je grosno svobodomiseln, toda praksa njegova je zopet drug», ta velja zopbt drug  princip.   Na primor  ima ta princip, di ne zapoveluje uradnikom, da naj izvršujejo oostoječe zakone ia naredbe.  (Poslanec dr. Menger: Neverjetno!) V ,D. Z g ' stoji t*ko. To j* vnndar vaš list! (Ugovarjanje.) S tem jo pa gosp. jasi minister tudi dokaaal, da tudi on ne spada v ministerstvo in bi moral prav zt* prav ta hip od stopiti iz njega, v katerem Nj. ekscelenca min. predsednik resno želi po lastnih besedih napraviti narodnostni m r
Gospoda moja! XI sezona ts visoke zbornice se bliža naglo svojema koncu, in mi Slovenci smo še vtdno v cejdločenem boju za svoj narodni obstanek. Micsikdo bi obupal; mene napolnuje to s začuden.em. Kajti ako se majhen, ubog, nesrečen narod vzdigne, vse moči napne, se na boji nobene žrtve, da si pribori pravico na svoj narodni obstoj,
— je to občudovanja vredno in vspodbujevalno. Zato hočemo in bcdemo vstrajali, tembolj, ker vi- ! dimo znamenja, da ee naša pravična stvar vendar bliža polagoma konečni zmagi. K&jti prvič se slo-vanski avstrijski narodi vedno bolj bližajo drag drugemu, spoznavalo se natančneje, vsled tega se tudi ljubijo in mejsebojno podpirajo. To daje slovanskim narodom sposobnost, da zavzamejo v kratkem časa c močjo in častjo ono mesto, katero jim je previdnost odloČila.
DmgiČ vidimo, da bo največji nasprotnik narodne j< dnakopravnosti, nemško liberalna stranka, hitrih korakov bliža svojemu propadu Nikdar več ne bode prišla ta stranka z dosedanjimi močmi v vieoko zbornico. S tem pa izgine one pritisek, ki teži že tolko let na naših va lah, da ne morejo biti vem n.rodom jednako pravične.
Dalje je še opomni'i, da je nastopil velik duševni preobrat: Materialistično naz ranje sveta, katero je podpirala nemška liberalna stranka, se za čenja umikati kišlanakemu naziranju; krščansko naziranjs sveta se vidno ojačuje, narodi se zopet obračajo h krščanskim idejam in s tem tudi krščan ski pravičnosti, in to je glavni pogoj pravega, pravičnega in resnega izjednačenja mej narjdi.
Slednjič sem mnenja, da mora velika nevarnost, v kateri je bil* monarhija pred kratkim in
— na vem sicer — je rco:da še sedaj, vndar odpreti državnikom oči m j b opozoriti na one stebre monathije in d m-h i jo, ki so bolj zaupljivi in go tovi, kakor vsa dvo- in trozvozna politika — mislim namreč avstrijske n&nde. Toda nadovoijiti se jih mora, cpros.iti jih vsake skrbi za nj-h natodui obstoj.
In t;.ko v vh ii narodih zadovoljena Avslrlja sme brez strahu zreti v b-dučnost, naj že pride, kar hoče. S ! u kouč trn. (Ž vahua pohvala in ploskanja )
Biieviuj vesti.
V L je*, bi j sni, 28 decembra..
— (Slovenski napisi v Ljubljani.) Priznati Be inora, d* ume prim rij Gregorič spretno uspravljati rekk.mo za svojo osebo. Tu pri  nas, kjer ga vaik p z ia, mu ta reklama ne koristi mnogo ; tolaži se pa s tem,  da  dosaže ž njo ob slovenskih mejah boljših uspehov, in sicer zategadelj, k*rondi dr. Vinka Gregoriča n kdo ne pozna,  iu k r ondi dostikrat tudi ne poznajo ljubljanskih naših r zmer. Za  tako rekltmo  uoorhblji  lastnik „SlovenHkaga lista"  svoj   pr-diog   da naj  se odstranijo po vsi Ljubljani dosedanji dvojez.čni napisi ter uaioneat-* z novimi, snmo slovenskimi napisi. Nas;et je lep, ali žali Bog,  dandanes je čisto izključeno, da bi dotični sklep  mestnega    sveta   imel   kaj us(eSa! Stvar je namreč rešena po pravokrepni razsodbi,  vsled katere so si pritožniki priborili pravico do dvojezičn ih napisov, '..'e bi bil mostni svet sklenil,  kakor je predlagal dr. V. Gregorič, je več kot gotovo,  da  bi   bil  deželni   preda o dni* ta sklep ustavil, ker je gonp. baron H in radi tih napi-tov  jako  občuten.   Ker pa sia He.n iu Škot ljubljanski šo vedno tnno zvezana, je tuli gotovo, da bi zadeva, če bi že prišla z nova pred doŽelni odbor — kar jo  pa  Čisto izključeno — ne dobila dru,jo reštve, kakor jo je dob Ia tedaj, ko je dr. Papež gospodaril v deželnem odboru. Z dr. Grego ričevim pr« d ogom   če bi se bil tuli  sprejel, storil bi ne b,I samo udarec po vodi, in sic^r na radost deželnemu  prruaedoku,   ki   hi imei rad konti kt s sedanjim mestnim zborom, iu  na radost klerikalni str.>nk ,   ki   bi   bita  gotovo   prav   rada narodno stranko zopet jedeukrafc  k strni   pritisnila. Naši govorniki v mastnem svetu tuli nio branili nemških  napisov,   kakor je dr. Gregorič lažnjivo brzojavil v svet, ustno dokazovali so, da |s uaavet Gregoričev  samo  thuk   po  vod    in  dužega nič. Take so razmere! Dandanes ee ne da veleti krivde klerikalue strinke ničesar doseči na tem p dju, to dr. Gregor.Č ravno tako dobro ve, kot  *eak drugi v L, ubijani I    Zttegad-lj  je le grdo liiu.tvstvo, če naš Vinko zavija selaj svoje oči p) s tmoslovonskih napiuih, t ati Vinko, ki jih je 6e pred   š;irimi leti zametaval, t st: Vinko, ki je malo dni poprej hotel udušiti slovensko gledališče v Ljubljani!   Take tiče v Ljublj »ni dobro poznamo, in njhovo petje He nam ne dopada ! ČJ>iz lete dni bodo to pevce tudi drugod dobro poznali! Morda še prej!
— (Repertoir slovenskega gledališča ) Povodom otvoritve dež. zbora in na čait gg. dež. poslaacem pela se bo jutri opera „R ig ole tt o". Gledališke bo slavnostno razsvetljeno. V četrtek bi morala bili slovenska predstava, a zaradi SJveatro-vih veselic je intendanca sklenil.i jo opusl:tti.
— (Slovensko gledališče.) Tako pri sobotni kakor pri včerajšnji predotuvi je bilo gledališče po
polnoma razprodano in je moralo jako mnogo ljudi oditi, ker niso dobili ustopnic. V soboto se je pela priljubljena opereta BMornarji na krovtf. Gdč. Vete r o v a je igrala jako naravno, pela korektno in prav lepo ter tudi pravilno slovenski govorila, tako da Jei Sre najtoplejše priznanje. Poleg nje sta se odlikovala gdč. Polakova in g. F e d y c z k o w ■ ski, sploh je pa bila predstava prav dobra. Tudi burka ,Krojač F.ps* se je igrala hvalevredno, še boljše kakor zadnjič in je bil gosp. P o d g r a j -skemn vročen lep venec z narodnimi trakovi. Sinoči ee ja pela zopet »Norma*. Predstava je bila zaokrožena in na istem umetniškem nivo u, kakor predidoča repriza. Občnstvo je vsa soliste odlikovalo z živahn'm ploskanjem, pred vsem seveda gdč. Bovdikovo.
— (Javni shod ) kateri se je vršil včeraj po-poludne pri M.tai in je trajal od 2  do l/t7. ure zvečer, je bil  jako dobro obiskan.   Z iradi poman kanja prostora smo morali obširnejše poročilo odložiti za jutrišnjo številko.
— (Čitalnica ljubljanska ima danes ob osmih zvečer svoj letošnji občni zbor v klubovi Bobi 1. nadstropja „Naroduega djmi'. Društveniki se u'judno vabijo, da se zborovanja udeleže v mnogobrojnom številu
— (,Šaljivi Brivec") se prodaja pri ROBp. G. Podrekaiju na Sv. J .tkob i trgu š:. 8. V.^aka številka stane G kr.
— (Najden otrok) D je 24. t. m. zvečer ob 7. uri našli so IS veznimi vrati hše šr. 18 ob Rttdeckvjevi cesti novorojenega v plenice povitega živoga c ti oka ženskega spoli. B;ezs:čua m *ti izoo-ložila je gotovo otroka v nadi, d* ga bodo dobri ljudje na-iii in preskrbovali. M igoče je pa tuli, dx je hotela komu dati božično darilo. O.rok je še le od 8 do 14 dui *tar.
— (Izgredi) V noči od 25. ni 26 t. in nastal je v Cert&venih ulicah mej gosti, odbijajočimi iz Dorerjeve gc stilne izgred In pretep, pri katerem je neki p sar udaril delavca J ineSS Kubavu s prt.z nim vrčkom tako po g'avi, da je pndjl na tla. V ieti noči sta delavca Franc Veriik in pleskarski pounčnik Franc B mer napadla v Komenskng-i ulici hlapca Antona Gi t heka, g i vrgla na tla, veljala po blatu in suvala, da se je n ■ gl .m in na roki ptšKodoval. V noči od 24 ni 28. t. in. pa so trije brambovci na Karlovski c -sti napadli delavca Ja neza Kima in ga na glavi ranili.
— (Prijatelja mandel torte.) Ni dan pred prazniki vt hotapiia sta se v Zalazniko o pekarijo na Starem trgu dva fanta, ukrada s police v pe-karji tri maodel torte in jih odne-la. Pol cija je stor.lca zasledovala in ju dabda v Vodmatu, še p rt d no sta se lotila svojega sladkega plena. M sto terte hodeta pa sedai dobila ričet.
— (Tatvina) Mlekarici J.ri Bezlaj iz S'epa nje vani ukrhdtn je bil dne 27. t. m. iz vežu hiše št. 12 Pred škofijo jerbas z mlekarsko posodo ia r a točkast prt
— (Umrl) je v Kranji dne 23. t. m meščan g. AhŠ H g.buaun, o'o pokojuega pesnika L ona Engelmuna (N žarjev) in uadučitelja g  K  E ig-d mana v ĐrsgatuŠU, v ntftfOlti 78 Itt   N. v m. p.!
— (Meteorologična postaja na Kredarici) „Slov. planinsko drošuo* uitauovi prihodnje etj rreteorologičuo postajo na Kidirioi, kitara b de prvi gorska opasovkiišče na Kranjskem. DrogiJ so podobni pt^st^j« ž» ni \eČ vrl;o?ih, kakor: ra OjStrem (O >irju). 8oBnbliok v PilatuSO »n u» noka-ttnih drugih. 'l ti, do se bode od kraja rpazovalo sami v p^letueiA 6aiU, ker društveni dohodki za eeiaj n? dopuščajo da bi ee moglo izvršiti ra celoletno opazovanje Ko pa bode količkaj mogoče, se napravi celoletno opazovališ s s stalnim okrbnikom in s teb f>n-ko /vezo v. M Is rano m Doviem
— i.Narodna čitalnica v Kranji") priredi v četrtek dne 31. d^orubra v svoj h prostorih Sil veitrovo veselico. Vz,»ored: 1. .Agitator", S lve-Ktro.a burka s petjem in žvižganjem v 3djanjih; 2 Prosta zabava; 3. Ples. Vatop dovolj-u jo dru-štvenikout m po ».jih vpeljanim nečl inom Zunanji gosti dobro u» .šli! ZiCftek ob polu 9 uri zvečer. V*! puma dlanom 20 kr, nečl.iuom 50 kr, za osebo«
— (Narodne Čitalnice v Cerkuioi) občni zbor bo due  1. januvarja 181)7   1. ob 3. uri po-pohidne z ravadnina dnevnim redo a. Ako bi občai zbor ne bil sklepčen, vršil se bo izredni občni zbor ob 4. uri 't »ga dne iu z istim dnevnim vzporedom.
— (Promocija) Na g'ačkem vseučilišču je Hi I doktorjem prava promoviran gosp Martin Šribar, avaku'tant pri okrož sodišču v C Iji.
— (Razžaljena železnioa ) V Poličanab se je nedavno tega uradoma oklicalo, da zap »de globi 5 do 50 gld, kdor imenuje po m zaslug i* gre fa \Viiri)'t.in ■ zgrajen j popolnoma nepotrebno konjiško železnico , kofera lm V lz oznanila se mora skle-puti. da je novo ime konjiške železnice sploSno v rab..
— (Č/italnica Šaleške doline v Šoštanju)
imela bo svoj ob>rxi zbor dne 3 j »auvarja 181)7 z navadnim vzporedom Olbor vabi vse člane na mnogoštevilno uJeležoo.
— (Ujet tihotapec) V Šnarijah pri Jelšah so orožniki trgovca s svinjami Gabrijela Selakoviča odvzeli 137 svinj vrednih nad 1700 gld. ter jih izročili obč. načelništvn, tihotapca in njegovim pomočnikom pa preskrbeli pronto stanovanje pri sodišči.
— (Kuščar v želodou) Iz Voin ka se poroča: Krepki lGletni sm posestnika Tramšeka na Brezovem čutil se je že več tednov prav slabega. Ntkaj dnij sem pa ga je strašno bolelo in tiščalo po trebuha, da se je sirotek zvijal v smrtnih težavah. Končno je izbruhnil že na pol prebavljenega kuščarja. Kako pa je prišel kuščar v želodoc? Za gotovo se to ne ve, a domneva se, da, ko je fant na jesen pri mlačvi pri nekem kmetu na parni na hrbtu ležeč zaspal, se mu je zdelo, kot bi b.l nekaj požrl. BI goče je, da je kuščar, iščoč si zimskega skrivališč.-, zlezel v odprta fantova usta ter ga spravil v smrtne težave.
— (Knjižico „Narodna dola v Velikovcu") smo razpoaiaU n.uogim č. rodoljubom po Slovenskem. Tem potom jh prav uljudno prosimo, da knjižico spravijo mej ljudi in dotične zn-ake čim preje odpošljejo našemu upravniŠtvu. Z ozirom m blagi namen, kateremu je določen čV.i dobiček, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. — Uredništvo „Mira".
— (Pustna šala — ka li?) Nekaj goriških Italijanov je skovalo prošnjo na namestaištvo v Trstn, da bi izt.ralo urednika „Soče" g. Gibrflčeka iz G irice To prošnjo je te dni priobč.la lahonska „Sdntinella". Stvar je sama na seb. tako beiasta, da mi ne moremo misliti, da so dotičniki resno mislili, kaj s tern doseči, tomveč so le hote'i napraviti neko četudi jako neumestno šalo.
— (Gos\ Ivan Luzar,) revident južne železnice na D maju, imenovan je višjim revidentom lavnotam. Ce»Hhtcmo!
— (Podporno društvo za slovenske vi-sokosolce na Dunaju imelo b >de v soboto dne 16. jaouvana t. 1 levaozedoi občni zbor v hotela „Uolđene Bite*, L, Rentrgasse 4, I nadstropje. Na dnevih m redu je vol.t.ev prediedaka po pokojnem g Ivai>u Navratilu, oziro na tudi dopolnilna volit ;e v odbor. Zicetok ob sedoiiii IfedeC« — S!oveaski kiub ima potem tretji svoj več^r z berilom g. prof  dra. Janka Pajka.
— (Slovansko pevsko društvo na Dunaju) priredi bvojo S lvestersaro zabavo v sredi dne 30. decembra v ho^lu ,Go de iei Kreuz*, L, Miria-b Iforstr. 99 V v^poredu sj moški, ženski meaaai zbori, eamo»pf vi, godbmo tučkj itd. Začetek ob osmih zvečer.
* (Zaradi 5 kr) Na sveti večer je blizu Dunija neki delavec Obuka napadel postarnega domov idočega moža in zahteval od njegi 5 kr. Ker mu mož teh krajcarjev ni hotel dati, r il ga je O mrka in gi poskusa! vreči v Djnavo. Ni padaiifco se je eeveda braud in je nivdegrlo klical na pomoč. Prav k > gi je b>l Oburka že privlekel do obale, pri h tel je neki finančni paznik in preprečil uiiBrečo Oburka so je radi poskušenoga uoocra iztočil dež eod šJu
* (Nadložeu ljubimec.) Neki Šiudelka na Dunaju jo že več me^ejev lazil zi neko zalo delavki, k:« t er.'a st» pa za njegove Ijib ivne ponudbe ni inini'a. V soboto j' prijel Šnltdki v dekletovo stai ovanje 'n ponovil hv.jjo ljubavno ponudbo, a ker tudi to pot ni n<Č opravil, vzel j i revolver iz ž >pa in utrli najprej na dekle, potem na n,eno u*ter in napOils)(l na namena sebe, pot-*m pi h.t »1 na policijo iu se nam ovaiil. Vae tri osebo so le lahko renjeno«
Književnost.
— .Popotnik" ima v št. 24 naslediln> vsebino: L č ruej: Buli stidna raavojna teorija Sohieen> lova; Kmetovalčevo darilo; V. Puik^; Op«7v>^aujs nivravo; Slovstvo; DrtlivTSai v*stiik; Djpisi ia druga \esti; Natečaj.
23r z oj sc^rlce,
Gradec 2s. deoembre>. WarmbrAnđ je otvori! dež. zbor iz govorom v kateriMU je nasD&nil predlog glede razširjenja volilne pravice.
Dunaj 28. decembra. Državni poslanec F ii r n k r a n z je danes umrl.
Dunaj 28. decembra. Poslanca Noske iu F i 1 i p o v i ć sta v dež. zboru predlagala rHzsiricnje volilne pravice.
Dunaj 28. decembra. Ker dolži srbska vlada avstrijsko minsterstvo unanjih del, da je provzročilo ininistersko krizo v Dilem gradu, je Goiucliovvski stuhteval pojasnil.
Praga 28. decembra. Namestnik Gouden hove je v dtž. zboru naglasci ravnopravnost obeh n .rodov. Del odbor je predložil načrt sakoni glede direktnih volite?. Čehi so nasve-tovali, naj se nadiljujo v prejšnjem zasedanju zacota adresna debata. Nemci pa so ponovili s\oj predlog glede naiodinh kurij.
Ceneno đomade zdravilo. Za nravnavo in ohranitev dobrega prebav ljenja ne priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, printnega „.Mtill-nrega Seidlit«-praska", ki ae dobi za nizko ceno in kater! upliva najbolj trajno na ▼se težkote prebavljenja. Originalna ftkatljira 1 gld. a. v. Po poStnem povzetji razpošilja ta pra&rk vsak dnu l.-kar A. MOLL, o. in kr. dvorni zaliigatelj na DUNAJI, TncManben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-o* preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.   1 (175(>-18)
bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke; KVTttnega okusa in preizkušenega učinka je
železuato vino lekarj a Ficcolija v Ljubljani
Dunajska cesta), 2 (3202—8)
priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol litcrska steklenica velja 1 gld.,  pet po! litorskih  steklenic 4 gld. 50 kr.
fitov.34.   Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.758.
Na čubt otvoritvi visokega delelntga zbora ob svečani razsvetljavi gledališča.
V torek, dne 39. decembra is»«.
Pet i k rat:
Opera v treh dejanjih s predigro. Po V. Hngovi drami „Le roi s' amuse" spisal P, M. Piave. Poslovenil A. Fantek. Uglasbil 0. Verdi. Kapelnik g. H. Br-nifiek. Režiser g. Jou. Nolli.
Blagajnica se odpre ob 7, uri.   Začetek točno ob l/tH. uri.
Konec ob 10. nri. Cene prostorov so razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v soboto, dnž 2. januvarja 1897.
l.otrrlJiM' »rct'kc 24. decembra. V G rade i:        62,     85,     72,     46, 75. Na Dunaji:       3,     60,     39,     48, 54.
Meteorologičao poročita.
December'	Ćas opa-sovanja	titanje barometra v mm.	Tempg-raluro v -C	Vetrovi	Nebo	Mokrir.* t mm. l M uraM
24.	9. tvecer	989*8	33	si. jvzh.	dež	
25. •	7. zjutraj 2. popol.	T88-7 738*6	05 17	si. svzh. si. svzh.	sneg oblačno	7-8
■	9. zvečer	740 9	1-8	r). szah	oblačno	
26. n	7. zjutraj i?, popol.	743- i 748*1	01 9*8	sr. svzh. si. svzh.	oblačno oblačno	55
m	9. zvečer	748*7	2 2	si. jzah.	oblačno	
27. t	7. zjutraj 2. popol.	742 6 741*5	28 4-6	ar. jzah. sr. jzah.	oblačno del. jasno	1-4
Srednja temperatura r-etrtka.  petka in sobote 3,f)r, 13° in lf) , za 6*9*, 8*8" in 40° nad noroialom.
Z2vu»x*0-*3aT*si borza
dne* 28 decembra 1896
Bknpni državni dolg v notah..... 101 gld 40 t
Bkupni državni dolg v srebrn    .... 101 , 50
Avstrijska zlata renta....... 122 , V0
Avstrijska kronska renta 4°.G     .... 100 , 85
Ogerska zlata renta 4°,....... 122 „ Ah
Ogerska kronska Ntttn 4" ,            ... 99 ( 20
Avstro-ogerske bančne delnice        ,   .   . 935 . —
Kreditne delnice......... 375 ,. 25
London vista........ 130 , —
Kemiki drž. bankovci ta 10O mark    .   , 58 3 90
80 mark............ U , /6
80 frankov........... 9 „ 53*',
Italijanski bankovci........ «5 a 42»
a kr. cekini........... ft . 67
Dne* 24. decembra 1896.
»•/„ državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 143 gld. 75
Državne srečke iz 1.1864 po 100 gld..   . 188   „ 50
Donava reg. srečke 5°/0 po 100 p;]d.   . 12S*   ■ —
Zemlj. obč. avstr. 4'/,% zlati zant. listi    , £9
Kreditno srečke po 100 gld...... 200
Ljubljanske srečke......... 22
Rndolfove srečke po JO gld.   .           .   . 22
akcije anglo-av.fr. banke p'- 200 gld.. (56
r-amwav-dru8i.. velj 1 70 gjd. a. v       . 459
Papirnati ruheij    .... i
40
75 50 50
87«/,
Tužnim srcem naznanjamo žalostno vest, da bo na S iskreno ljubljeni oGB gospod
Anton Svete k
tuvfii mesar
danes zjutraj, po kratki bolezni, previđeni z zakramenti svetotajstva, v 82. lotu svoje doba, mirno v Gospodu zuspali.
Pogreb dragega rajnkega, katerega priporočamo v blag spomin in molitev, bo jutri, torek, ob 4. uri popoluone iz imtvasnico pri sv. Krištofu.
Svete iiiase zadušnice Ee bodo brale v župni cerk\ i sv. Petra. (3425)
V Ljubljani, dne" 88, itecem! ra lS9t>.
Ivan, Anton,  Fordo:  Joaiplna Juvnneo, Frančiška Rocher, Doroteja; otroci.
(Brez posebnih naznanil.)
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in s'rijca, gospoda
Ivana Merluzzi-ja
izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem in ziiaccem, posebno za darovane krt-sue vence, slavnemu pevskemu društvu nSlavecu za ginljivo ža-lostiuko, sploh vsem, ki so se udelelili sprevoda dražega rajneega k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 23. decembra 1896.
(3420) Rodbina Merluzzi.
i
i i
i i
• RiclitPi
SeiSit
Sidro
LINIMENT. CAPSICI COMPOS.
iz Bichterjeve lekarne v Pragi.
Priznam* Izborno, bolečine tolažeč« mazilo; po 40 kr., 70 kr. in i gld. se dobiva v vseh lekarnah. Zahtevati naj se blagovoli to sploino priljubljeno domače zdravilo vedno na kratko kot
Riciiterjev Liniment s „sidrom"
in sprejme naj ne iz opreznosti le take steklenice kot pristne, ki imajo znano varstveno znamko PSidrou. (3301—6)
Kiehterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
Tr«lja.-vzi.eg-ev ©d. X. oietolora 1896,
Naatopno  omonjoni  prihajalnl  In  o.lliajalnl  ćael oztiartonl   tO v> ■r*«l»»J««vr«pial*em črnin. (1705-297^
Odhod Is I.|iil>l|nne (jnž. kol.). Proga čez Trbit.
Ob 19. ari 6 min. po nofii oaobnl vir^lc t Trhli, Holjak, OMova«,
lTranzenafoate, Ljubno; čoz Hol/.tlml v Ausnoe, Iaohl, Gmunden, HolnoKrad • čoi Klnin-Knifling v Stoyr, Lino, na Dunaj vit Amatotton. — Ob 7. on 10 min. zjutraj oaohiil vl.ik t Trhli, Poutnbol, Boljak. Oelovoo, Franaan*. fev Ljubno, 1111 • t, l j ; iti Solzthal v Solnournd, 6et Amatotton na OmiaJ. — Ob li. uri 60 min. dopoludno oaobnl vlak v Trbit, Poutabel, Beljak, Oav> lovoc, l.ilitino, Selztbal, Umni —Ob 4. url popoludna osobni vl»k t TrbU, Beljak, (Jolovoa, Ljubno; čez Soljthal v S ilnu«r:ul, l.c.itd-Ouittnin, /,oll n»
jeioru, IiKimnst, lir^......, Ourih, Oonovo, Paria; čoi Klciii-Knifltng t StejTj
Lino, !!■:.h'].■> !■■■>, 1*1 .-.onj, ,11 irii.no rero, Hob, FrAiioovo varo, Rarjove vnr«, Prago, Llpako, Dunaj ria Amatotton.
Proga v Novo meito in v Kočevje.
Ob 6. uri 15 min. ajutraj meanui vlak. — Ob 19. uri 65 min. pav poludns moaani vlak. — Ob S. uri So min. avečer meianl vlak.
Prlhotl v EiJnblJ »no (juž. kol.). Proga lz Trbiža.
Ob 6. url 69 min. ejutruj oaulmi vlak a Dunaja vin Amatettan, Lipakoga, l'rn«i«, Krauoovih varov, Karlovih varov, Hobu, Manjiuib vuni?. FlziijA, HudajoViO, -oltn.i/r.t.lii. I ,m. :i, St oy m, (1 mini ■ 1 o u a, lno liU, AiiHnona, Ljubita, Orlovoa, Boljaka, Fr?uzon*foata. — Ob 11. url 96 min. dopolndn« oaobnl vlaka Dunaja via Amatottun, Karlovih varov, llcba, Marijinih varov, Plcnja, Hudnjnvio, Hotnograda, Linca, 8toyra, Pariza, Oonovo, Ouriha, Bra). gontia, 1 n u i ii ni.i, Zolla na jnaeru, Louii-Ouaiolna, Ljubna, Oolovoa, liinca, Pontabla — Ob 4. url 66 min. pripoliulna i not,nI vlak a Dunaja, I.jubna, Bnlatttala, Holjaka, c«lovo», Pranaonafitatn, Poutabla. — Ob 9. uri 4 min. aveufti oaohni vlak B Dunaja via Aruatottou, ia Ljubna, Moljaka, Oolovoa.
Poatabla,
Proga iz Novega mosta in iz Kočevja.
Ob 6. uri 19 min. zjutraj mulinul vlak. — Ob 9. ari S9 miu.Jpo-poladuo mnitaul vlak. — Ob b. url 95 min. avočar moiani vlak.
»«llio4l lm I.jnbtfMe (drž. kol.) t Kamnllc.
Ob 7. uri 93 min. zjutraj, ob 9. uri 6 min. pOpoludno, ob 6. tU 60 min. -.voi-.t, ob tO. url 36 min. svečor. (Poalodnji vlak la t oktobra ob nednljah in praznikih.)
Priho«! V e.|iil>l)iiiio (drž. kol.) !■ Hmiuilkn.
Ob 0. uri 66 min. zjutraj, ob U. uri 16 min. dopoludno, ob A. ur! 90 min. svočor, ob V. url 66 min. avooitr. (Poalodnji Tlak la t oktobra ob nndaljal  In |>raanikili.)
Krepak učenec
12—15 let star, vzprejme se v prodajalnico z mešanim blagom F. Zadnek-a v Senožečah. (8867—5>
Dobri sodi
po 300 do G00 litrov se prodajo po nizki cen!
v Vegovih ulicah št. 10. '34I9-1> Vzprejmem takoj
koncipijentamstenografa
Dr. Josip Vrečko
(3421—i) odvetnik v Celju
Za trgovino v Kranju se iščeta
učenec
ki jo dovrfiil ljudsko Solo; prednoBt ima oni, ki je obiskoval realko ; in
blagajničarica
(kasirka), katera je vesća trgovine in računstva in je zmoina sloven»kega in nemškega jezika. — Ponudbe naj se poSljejo upravnistvu nSlovenskega Naroda". (3404—2)
^USttl
Služba distriktnega zdravnika.
Oddaja se mesto dl«tr!ktne|rt« zdravniku v Nt. Pavlu pri Preboldu, v politiconm ckraiu Olje, obeezajoče občine Št. Pavel, Marija Reka in Grajska van. s stalno letno plačo 420 gl<l.
Prosilci za to mesto morajo biti avatrijski državljani, zdravniki vspga zdravilstva tur zmotni slovenskega in nemfikega jezika v govorn in pisavi.
Pro$oje se naj poSljejo podpisanemu aanitetno-distriktnemu odbora
do 1 i>. jiLiin'V'ia.rju. 180T. 1. Sanitetno-distriktni odbor Št. Pavel pri Preboldu
dnć 8. decembra 18(J6. (M2i—l) USTadolnllc.
Podpisano županstvo naznanja, da bo
ponedeljek, dne 4. prosinca 1897
v Domžalah
(1434)
Županstvo v Domžalah
dne 26. decembra 1896.
Matevž Jftfiežio
župan.
Naznanjam s tem p. n. občinstvu najuljudnoje, da prodajam po jako znižanih cenah od požara preostalo blago v svoji zalogi na Prešernovem
trgu šteVi 3,j vhod skozi vežo. Za prijazen obisk prosi najudaneje
z voleštovanjem
(3387-3)
St 38 987.
(3373-3)
Vb\o(\ aklspa občinskega sveta deželnega st.olo«ga mosta Ljubljane tt dnć 7. decembra t. I. razpisujeta se pri podpisanem magistratu naslednji elužbenski mesti :
1.) Služba mestnega policijskega agenta
s prejemki VI. činovnega razreda, t. j. 600 gld. plače, 120 gld. aktivitetoe priklade in z dveuua petletuicama po 75 gld.
2.) Služba mestnega policijskega detektiva
z letno plačo 500 gld. in aktivitetno priklado 50 gld.
Prošnji za ti službi je vložiti do dne. »O. decembra I NO«.
Prošnjo, katera mora biti pravilno kolekovana z vsemi prilogami vred, spiši prosilec sam in jej prideni izkazilo o starosti (krstni liat), o trdnam adravji, o posebni spretnosti sa Blužbo, o znanji slovenskega in nemškega jezika v besedi in v pismu in pa o dozdanjem vedenji in službovanji, oai-roma poslovanji.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
14. dan decembra 189G.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina ta tisk .Narodne Tiekarne*.