Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. «41 Ljubljana, četrtek 16. junija 1927 iiliaia ob 4. atjutraj. = Stane mesečno Um 25-—. za Inozemstvo Din 10'— neobvezno. Oglasi 00 t ari hi. Uredništvo i Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/I, Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tud) št. 2034. Rokopisi se ne nFačaio. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 2036. inseratni oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 2491 Podružnici: Maribor, Aleksandrova št. 13 — Celje, Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub« iana št. 11.841 - Praha čislo T&štet Wien,Nr. 105.241. ' v ~ Nove skupščinske volitve dne TI. septembra Ukaz o razpustu Narodne skupščine, o novih volitvah ščine za 5. in 20. oktober. - Utemeljitev razpusta Beograd, 15. junija, r. Po dolgem zavlačevanju in pogajanjih je došlo danes končno do razpleta vladnega položaja. Vest jutranjikov, da se za danes pričakuje razpust Narodne skupščine in razpis volitev, je izzvala v Beogradu razumljivo senzacijo. Celo dopoldne se je zbirala pred predsedništvom vlade ogromna množica, ki je čakala na defi-nitivne vesti. Velja Vukičevič je bil vse dopoldne v kabinetu notranjega ministrstva v družbi ministrskih kandidatov Drage Obradoviča, Ace Savica in kandidata za ministra pravde Dušana Subotiča. Za 12. uro je Vukičevič sklical sejo ministrov v ministrskem predsedništvu. Prihajajoč na to sejo je Vukičevič izjavil novinarjem, da je že prispel kurir, ki je donesel ukaz kralja, s katerim se z današnjim dnem razpušča Narodna skupščina ter razpisujejo volitve na 11. september. Nato se je vršila ministrska seja. Po končani seji je minister dr. Vlada Andrič sporočil novinarjem, da je predsednik vlade obvestil ministre o motivaciji volilne vlade, nadalje o ukazu, s katerim se razpisujejo volitve v Narodno skupščino na dan 11. septembra, razpušča sedanja skupščina ter sklicuje novoizvoljena skupščina k izrednemu zasedanju na dan 5. oktobra. Beograd, 15. junija, s. Danes popoldne je izšla posebna izdaja ^Službenih novin», ki ima na čelu lista ukaz o razpustu Narodne skupščine in o razpisu volitev. Ukaz se glasi: Besedilo kraljevega ukaza Mi Aleksander L po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev na predlog našega predsednika ministrskega sveta, našega ministra za notranje stvari, po zaslišanju našega ministrskega sveta, na temelju ČL 52 ustave in čl. 1. iu 2. zakona o volitvah narodnih poslancev rešili smo in rešujemo: da se Narodna skupščina izvoljena dne 8. februarja 1925. in z našim ukazom od 17. aprila 1927. sklicana na izredno zasedanje za I. avgust t. L, razpusti. Volitve narodnih poslancev za štiriletno skupščinsko perijodo 1927., 1928., 1929. in 1930. (čl. 69. ustave) se bodo vršile v vsej kraljevini v nedeljo II. septembra 1927. po predpisih zakona o volitvi narodnih poslancev. Narodna skupščina, izvoljena dne 11. septembra 1927., se sklicuje na izredno zasedanje na dan 5. oktobra 1927. Predsednik našega ministrskega sveta naj izvrši ta ukaz. 15. junija 1917. (tiskovna napaka) Aleksander 1. r. Slede podpisi vseh ministrov. Beograd, 15. junija, s. Izredna izdaja rodnostna usoda koroške dežele }e po pris znanih izidih ljudskega glasovanja za vedi no zapečatena. Sovjeti in Poljska Berlin, 15. junija, d. Po poročilih iz Mo» skve sta se sestala k daljši konferenci polj« ski poslanik v Moskvi in vodja zunanje« ga urada Litvinov. Politični urad je Litvi« novo politiko glede Poljske odobril ter ma naročil, nai vztraja na svoji zahtevi glede izgona vseh ruskih emigrantov iz Poljske, ker bi bila sicer =ovjetska vlada prisiljeni, izvajati represalije. Glavni udarec proti NRS Radikalsko stranko hočejo decimirati in razgnati. — Vsi vodilni radikali proti volilni vladi g. Vukičeviča« — Zbliževanje pašičevcev in centrumašev. — Izključitev radikalov, ki so ministri v volilni vladi iz stranke Beograd, 15. junija p. Volilna vlada g. Vukičeviča je bila v javnosti sprejeta z veliko skepso. Splošno prevladuje mnenje, da ta vlada ne bo imela uspeha pri volitvah če tudi se iz vladnih krogov Iansirajo vesti, da bo vlada imela sigurno 160 mandatov, vštevši 36 mandatov iz Južne Srbije. Povdarja se zlasti, da vlada nima sedaj nikogar drugega za seboj kakor Demokratsko Za-jednico. Radikali smatrajo, da značijo nove volitve in poveritev volilnega mandata g. Vukičeviču bojno napoved celokupni radikalni stranki, ki je dejansko iz vodstva volitev eliminirana in zato obsojena na de-cimiranje pri volitvah. Računa se. da NRS niti polovico sedanjih mandatov ne bo več dobila. Njen razkroj je malodane neizbežen Glavni odbor radikalne stranke bo imel svojo sejo v pondeljek. Na tei seji se bo sklepalo o ukrepih, ki so potrebni z ozirom na novo ustvarjeno situacijo vsled razpisa volitev in posebno o tem, ali ie potrebno, da se izključijo radikalni člani vlade iz stranke in ali naj se ob^ priliki spopolnje-vanja glavnega odbora ozira na centruma-še. More se reči, da so dogodki pri razpisu volitev znatno približali pašičevce, ki imajo nesporno večino v glavnem odboru, s centnimaši. Sejo glavnega odbora je nujno sklical prvi podpredsednik Aca Stanojevič. Kakor doznava vaš dopisnik, bodo na to sejo pozvali Veljo Vukičeviča in zahtevali, da se kandidiranja ne smeio izvršiti brez glavnega odbora. Ako se Vukičevič ne bo hotel pokorili želji glavnega odbora, bodo on in radikalni ministri izključeni iz stranke liiteresantao je tudi, da so radikaJ* v Beogradu brez razlike stranke vsi proti vladi in se radi tega pričakuje, da se bo poskušal med obema grupama radikalne stranke doseči kompromis ter da bo Vukičevič s svojimi ministri vržen iz stranke. Program, ki je v obliki motivacije za vladni predlog o iazpustu Narodne skupšSne, ie običajni niz dela, kakor je bil v vseh dosedanjih sličnih programih. Posebno se s strani radikalov kritizira, da ni krivda Narodne skupščine, ako dotični zakoni še niso sprejeti, temveč da je krivda vlade, ki jih sploh ni predložila Narodni skupščini, odnosno ker že objavljenih zakonov ni izvršila, kakor n. p.r zakon o zemljedelskih kreditih o zaščiti delavcev, o občinskih volitvah na Hrvatskem, v Bosni in Vojvodini. Motivacija vlade se smatra kot program za delovno vlado, ki bi mogla delati tudi s tem parlamentom. Proglas v ostalem ne kaže pravega razloga, zakaj je bilo potrebno razpustiti Narodno skupščino. Albanski poslanik zapustil Beograd Včeraj je odpotoval Cena beg iz Beograda. — Tudi naši konzuli v Albaniji so odpotovali. — Popolno zaprtje meje, — Albanija se obnaša po italijanskih navodilih Beograd, 15. junija, p. Ob 23.20 je zapustil Beograd albanski poslanik Cena beg z vsem osobjem. Na kolodvor ga je spremil po določenem ceremonijelu šef protokola zunanjega ministrstva. Popoldne je Cena beg sprejel vašega dopisnika v albanskem poslaništvu, kjer so imeli že vse stvari pripravljene za odhod. Cena beg je izjavil vašemu dopisniku: Zal mi je, da zapuščam Beograd. Boli me srce, ker tukaj puščam svoje najboljše prijatelje, edine prijatelje, ki sem jih imel. Bil sem od nekdaj prijatelj vaše države ter sem smatral, da samo tako prijateljstvo koristi moji državi. Danes tudi naši konzulati zapuščajo albansko ozemlje ter se naša meja ob Albaniji zapre. Francoski poslanik Dard je ponovno posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča. Vašemu dopisniku je francoski poslanik izjavil, da še vedno upa,-da se bo stvar z Albanijo lepo uredila. Rim, 15. junija, do. «Giornale d'Italia« poroča iz Tirane: Albanska vlada vztraja na tem, da naj Jugoslavija umakne svojo noto ter je v tem slučaju pripravljena izpustiti aretiranega dragomana. Vsekakor pa zahteva Albanija, da jugoslovenska vlada odpokliče vse one svoje zastopnike v Albaniji. ki so v tem konfliktu kakorkoli intervenirali. Poleg tega vztraja albanska vlada na tem, da izrazi Jugoslavija svoje obžalovanje zaradi tega spora. List naglaša, da so to minimalne zahteve, ki jih stavi Albanija kot pogoj za mirno likvidacijo spora. Tiskovni urad albanske vlade je poslal tukajšnji agenturi Štefani komunike, v katerem pravi, da Djuraškovič ni bil tolmap jugoslovanskega poslaništva v Tirani iu da sploh ui bil nameščen pri poslaništvu ter da ni bil nikoli prisoten, kadar sta predsednik albanske vlade ali ministrski predsednik sprejemala jugoslovenske poslanike. Nadaljevanje ženevskih posvetovanj Svet Društva narodov se je bavil z zastojem razorožitvenega problema. — Z locarnsko politiko se ne sme prenehati Ženeva, 15. junija (s—lo) Na današnji seji Sveta Društva narodov se je razpravljalo tudi o poročilu glede priprav za razorožit-veno konferenco. Poročilo je podal zunanji minister dr. Beneš, ki je prosil za dovoljenje, da se sme vršiti ponovna seia pripravljalnega odbora za razorožitev. Po izčrpni debati, ki sta se je udeležila dr. Stresemann in Vandervelde, je Svet sprejel na predlog Chamberlaina to poročilo nespremenjeno. Belgijski minister Vandervelde ie apeliral nujno na javno mnenje, nai bi sodelovalo, da se misel razorožitve čimprej oživotvori. Dr. Beneš kot poročevalec se je priključil izvajanjem govornika. Pri razpravi o delih pripravljalnega odbora za razorožitev v Svetu Društva narodov ie podal dopoldne zunanji minister dr. Stresemann nastopno iziavo: Ne da bi podcenjevali dosedanje delo, je treba reči, da pripravljalni odbor ni mogel mnogo pospešiti rešitve tega problema. Menim, da je potrebno, izvesti temeljito spremembo, če nočemo, da se tudi druga rešitev ne izjalovi, kar bi zelo škodovalo ugledu Društva narodov. Razorožitveni problem ie ena izmed najvažnejših nalog Društva narodov in od njegove rešitve zavisi v veliki meri vsa delovna moč Društva narodov. Rešitev ki se je zdela pred nekaj leti popolnoma enostavna, je po dosedanjih poročilih od-godena na zelo oddaljen termin. Po paktu so vse države članice Društva narodov obvezane zmanjšati razorožitev in izvesti nalogo, ki bi jo bilo treba pričeti takoj, tudi če bi ne bila določena v statutih Društva narodov. Svet Društva narodov je na dr. Strese-mannov predlog določil datum diplomatske konference, ki se bo bavila z vprašanjem odprave uvoznih in izvoznih prepovedi v smislu sklepov mednarodne gospodarske konference. Ta konferenca se prične 17. oktobra. K posvetovanju bodo povabljeni tudi delegati mednarodne trgovinske zbornice. Ženeva, 15. junija (lo-pa) Popoldne se je vršila konferenca zastopnikov držav, ki so podpisale locarnsko pogodbo. Konference so se udeležili Chambcrlain, Briand. Stresemann, Vandervelde, Scialoja in japonski poslanik Išii v svojstvu zastopnika velepo-slaniške konference v Parizu. O konferenci zastopnikov Francije, Anglije, Italije, Japonske in Belgije je bil izdan komunike, v katerem ugotavljajo udeležniki konference soglasnost nazirania in voljo, da nadaljujejo politiko locarnskega pakta, ki je dala in še daje tako ugodne rezultate v korist svetovnega miru. Volilni boj v Rumuniji Bukarešta, 15. junija, d. Priprave za litve so v polnem teku. Med liberalno iri Argetianovo stranko jc sklenjen volilni kompromis. Stranka bivšega ministrskega predsednika Avarescua se še ni odločila, ali se udeleži volitev. Prevladuje pa mne« nje, da proglasi volilno abstinenco. Ava« rescu je še vedno predmet ljutih napadov. Prosvetni minister Lepedatu je izjavil na nekem zborovanju, da so zadnja dejanja njegove vlade razkrinkala prave načrte generala Avaresca, ki je zasledoval dikta« torske cilje. Tik pred padcem svoje vlade je izdal 32 četam po 150 mož povelje naj se v popolni bojni opremi pripravijo za odhod v Bukarešto. Čete so bile že popoi« noma pripravljene in bi bile takoj odšle v Bukarešto, da ni nova vlada nemudoma izdala nasprotnega r >velja. Vojni minister je pozval vse poveljnike zborov ter jim iz« dal stroga povelja, nai skrbe za svobodo volitev ter je zabranil vsako vmešavanje vojske v politični boj. Izredno zasedanje sejma Varšava, 15. junija, d. Danes je ministr« ski predsednik Pilsudski podpisal ukaz o sklicanju sejma k izrednemu zasedanju za 20. junija. Ukaz je bil predložen v potrdi« lo predsedniku republike in bo jutri objav« Ijen. Državljanska vojna na Kitajskem Peking, 15. junija, (pa.) General Čang> kajšek je zasedel Cangsung. Severne čete so se zbrale v Čučengu. Kantonske čete so nadalje zavzele luko Sajšu. Japonski genc= ralni konzul je protestiral proti nasilno« stim in ropanju in je zahteval, da se za« ščitijo japonski državljani. Hankov, 15. junija, (be). V Hankovu je sedaj 11.000 ranjencev. Radi pomanjkanja zdravil preti nevarnost cgpidcnmc. Enotne fronte proti Rusiji ne bo Evropa nima agresivnih načrtov proti Rusiji, pač pa ustvarja Moskva sama moralno fronto proti sebi. — Obnovljena «En-tente cordiale» in Nemčija Pariz, 15. iunija s. Dopisnik »Matina« izve, da so zunanji ministri razpravljali o možnosti posebne koolerence. ki naj bi bila posvečena izključno vprašanju ustanovitve enotne fronte proti tretji internacijonali. Konferenca, katere naj bi se udeležila tudi Nemčija, naj bi se sestala še pred jesenskim zasedanjem Društva narodov. Ženeva, 15. junija d. Stresemann je sprejel zastopnike tiska er jim podal daljšo izjavo. Uvodoma le naglasil, da je razmerje do sovjetske Rusije tako, da nima niti eden izmed v Ženevi zbranih zunanjih ministrov kakih agresivnih načrtov proti Rusiji ia da zato ne more biti govora o kaki protiruski fronti. Cim boli pa bodo sovjetski krogi širili vesti o taki fronti, tem bolj se bo na ta način sama po sebi ustvarjala moralna fronta prod njim. K temu so mnogo pripomogla udi teroristična dejanja sovjetske vlade. Ce hoče doseči sovjetska zunanja politika boUše uspehe, mora na vsak način prenehati z agitacijo tretle iirtemaciionale v drugih državah. V Moskvi se pripravljajo na vojno Vorošilov pravi, da je treba biti pripravljen na najhujše. — Tudi angleški delavski voditelj Cook računa z vojno. — Mobilizacija ukrajinske armade. — Angleško poročilo o položaju v Rusiji. — Justiiikacije se nadaljujejo London, 15. junija, lds. poroča iz Varšave, da se je v Moskvi pripravljalo obsedno stanje. Prebivalstva se je polastila panika. Mnogi so pripravljajo ua izselitev. Cenzura nad tiskom se je po- Kar se tiče vprašanja vzhodno nemških trdnjav in zmanjšanja posadke v Porenju, Je Stresemann izrazil upanje, da bodo ta vprašanja kljub velikim oviram povoljno rešena. Giede prvega vprašanja je nemška vlada popolnoma intransigentna. glede drugega pa doslej še ni stavila konkretnih zahtev. Pri vprašanju zmanjšanja okupacijskih čet v Porenju ne pride toliko v poštev število čet, kakor pa dobra volja, ki bi dokazala, da se locarnski duh tudi praktično izvaja. Pariz, 15. junija d. »Oeuvre« poroča iz dobro poučenega vira, da Je Briand o priliki svojega včerajšnjega razgovora dr. Stresemana prepričal, da obnovljena »Eliten te cordiale« v nobenem oziru ni naperjena proti Nemčiji. To Briandovo izjavo Je potrdil tudi Chamberlain Razgovori med tremi državniki so dovedli do prepričanja, da Nemčija v nobenem slučaju ne bo nastopila proti zapadu. četudi odklanja direktno sodelovanje pri protiruski kombinaciji, ki Jo snuje Anglija. ostrila, privatne brzojavke se ne ^prejemajo niti v Ljeningradu niti v Moskvi. Oblasti ue izstavljajo svojim državljanom več potnih listov. Neprestano se vršijo nove aretacije in proklamacije. Obsednega stanja je pričakovati vsak hip. Rezervisti iz Ukrajine so poklicani pod orožje. Njihovo število je že narastlo na SOO.OOO mož. Ta vest je povzročila v Varšavi veliko razburjenje, karti jasno je, da pripravlja Rusija prikrito mobilizacijo. V Moskvi je bilo zopet ustreljenih 28 oseb. Število justifikacij je že doseglo 100 žrtev. Moskovsko nasilje je izzvalo reakcijo v prizadetih krogih, kjer se pojavljajo številni samomori. Zapori v Moskvi in Ljeningradu so polni. Mnoge aretirane? pošiljajo v Sibirijo. V Rigi se je vršila služba božja za ustreljene žrtve. Žalnega obreda so se udeležile tudi angleška, francoska in ameriška misija, pri vratih cerkve pa je opazoval navzoče agent Čeke in član ruskega poslaništva v Rigi ki je beležil, kdo se je udeležil ceremonije. Moskovska objavljajo poročilo Čeke, ki poroča o novih napadih proti sovjetski Rusiji, zaradi katerih bo ustreljenih novih 25 oseb. čeka objavlja nadalje občinstvu, da so njeni agenti pooblaščeni izvajati ustrelitev ne glede na preiskavo. Po-dužijo se svoje oblasti proti vsem tistim, ki nastopajo proti sovjetom. Končno poroča cDaily Mail», da potuje ruski vojni minister Vorošilov po deželi v spremstvu političnih agitatorjev. Delavce, otroke in ženske poučuje, kako je treba ravnati z orožjem. Propaganda za vojno je dosegla celo zadnje vasd. Tudi v ženskih šolah poučujejo, kako se je treba braniti in kako je treba streljati. Ta pouk traja vsak dan dve uri. Vse kaže, da se moskovska vlada pripravlja na vojaške dogodke. Senzacijo je vzbudil govor vojnega ministra Vorošilova v moskovskem strankinem klubu, kjer je izjavil med drugim, da je prepričan, da je nastopila doba, ko hočejo Rusiji njeni razredni nasprotniki vsilili vojno. Da bi se sovražno stališče do sovjetske Rusije oslabilo, ni pričakovati. Rusija je davno vedela, da proletarijat in kapitalizem ne moreta delj časa mirno živeti drug poleg drugega. Rusija je v zadnjih letih lavirala in skušala čim delj raztegniti mirovno pav-zo, sedaj pa ji je treba biti pripravljeni na najhujše. Tajnik rudarske federacije Cook je izjavil na zborovanju v Barmslevu, da stoji Anglija tik pred vojno z Rusijo. Vlada naj se zaveda, da taka vojna ne bo našla podpore v delavstvu, ki bi moralo v tem slučaju angleški vladi sami napovedati najsrditejši boj. Delavstvo sicer nikakor ne želi razpada angleškega imperija, noče pa podpirati države. ki ne privošči delavstvu niti takih mezd. da bi moglo živeti. Moskovske delavske organizacije so hotele včeraj odpremiti 100 angleških otrok na obisk Komunistične mladine v Moskvo. Angleška vlada pa je zabranila izdajo potnih listov. V vladnih krogih naglašajo, da bo vlada za vsako ceno preprečila širjenje komunizma med angleško mladino. Moskva, 15. junija, s. Te dni se je pričel v Ljeningradu proces proti častniku rdeče mornarice Klepikovu, ki je obtožen, da je po nalogu angleške vohunske centrale v Hel-singsforsu zbiral tajna ooročila o sovjetski vojni mornarici. Klepikov, čegar žena je tudi obtožena vohunstva, je baje krivdo v polnem obsegu priznal. Na Kavkazu je bilo aretiranih 38 oseb, ki so obtožene protire-volucijonarne agitacije. Minsk. 15. junija, (be.) Včeraj je bil ustreljen poljski častnik Jani, ki je bil obdolžan vohunstva. Pariz. 15. junija, (pa.) V Ljeningragu je v nekem komunističnem krožku eksplodirala bomba, ki je ranila 11 oseb. London. 15. junija, (lo.) Na današnji seji spodnje zbornice je interpeliral poslanec delavske stranke vlado, ako je resnično, da je angleška misija v Moskvi uporabljala za vohune nekatere izmed 20 obsojencev, ki so bili pred kratkim ustreljeni. Locker Lamp-soit je to odločno zanikal in izjavil, da se poziva na tozadevno svojeeasno poročilo angleškega odpravnika poslov v Moskvi angleškemu časopisju. Atentator Koverda pred prekini sodom Včeraj se je pričel v Varšavi proces proti morilcu sovjetskega zastopnika Vojkova. — Atentator priznava umor, ne pa krivde moskovskih listov Varšava. 15. junija s. Danes dopoldne ob 10. uri se Je pričela pred prekim sodom razprava proti morilcu sovjetskega poslanika Vojkova, proti še ne 20'.etnerrru Alojziju Koverdi. Včeraj je obtoženca, ki mu preti smrtna kazen, obiskal njegov oče, bivši ruski carski oficir. Povabljenih Je nad 20 prič, med njimi rudi bivši odpravnik poslov v Londonu Rosemgoitz, ki je bal na varšavskem kolodvoru priča umora. Tribunalu predseduje podpredsednik okr. sodišča v Varšavi Kaminski. Obtožnico zastopa državni pravdnik apelacijskega sodi* . šča Rudnicki. Obtoženca branijo šiirje od-vemiki, in sicer eden iz Vikie ln trije iz Varšave. Sodišče je povabilo na predlog državnega pravdnišrva 16 obremenilnih, na predlog braniteljev pa 6 razbremenilnih prič, med njimi tudi starše obtoženca. Dvorana je nabito polna. Prišli so številni domači in inozemski zastopniki listov, med njimi radi zastopnika »Pravde« in »Izvestij«. V pričetku razprave je spjroči! predsednik, da bo kot priča povabljeni bivši ruski odpravnik poslov v Londonu Roseogohz prispel po sporočilu zunanjega ministrstva šele zvečer v Varšavo. Državni pravdnik je predlagal nadaljevanje razprave in eventualno prečitanje pismene izjave odpravnka Rosengoltza, ako bi pred zaključkom razprave ne dospel v Varšavo. Nato le predsednik pregledal personallje atentatorja, ki Je izjavil, da ne ve, katero državljanstvo ima. Na vprašanje predsednika, ali se čuti krivega je odgovoril Koverda glasno in odločne: Priznam umor V.rikf.v.i, ne pa krivde! Obtoženec opisuje nato potek aten-ta"a ir izjavlja, da Je umoril Vojkova zato, kar so storili boljševiki v Rusiji Nato se je pričelo zasliševanje prič Chamberlin in Levine poletita v nedeljo na Dunaj Dunaj, 15. junija, s. Tukajšnji ameriški poslanik je prejel brzojavko iz Berlina, da bosta letalca Chamberlin in Levine odle« tela iz Berlina v Monakovo. Od tam bosta v nedeljo ob 2.30 nadaljevala polet proti Dunaju, kamor bosta prispela predvidoma v poznih popoldanskih urah. Avstrijska zralcoplovna družba pričakuje oba letalca med 17. in 17.30 na letališču v Aspemu. Amerika pripravljena skleniti «večni mir» s Francijo Berlin, 15. junija, d. Kakor poročajo li« sti iz \Vashingtona, je dobil ameriški po« slanik v Parizu navodila, nai sporoči Bn« andu v imenu ameriške vlade, da je pri« pravi jena pričeti diplomatska pogajanja glede njegovega predloga za sklenitev več. nega miru med Francijo in Ameriko. Ame« riška vlada pa bo slejkoprej vztrajala na svojem stališču, da so že skleni ene razso. diščne pogodbe, popolnoma zadostne, da se vsi eventuelni spori režijo mirnim po« tom, bo pa ob tej priliki pristala na to, da se one pogodbe, kojih rok v kratkem poteče, podaljšajo s primerno spremembo in izboljšanjem. Oproščen morilec fašističnega poslanca Moral pa bo končati v umobolnici Rim. 15. junija, o. Pred izrednim porot« nim sodiščem se je pričela včeraj razpra« proti Ivanu Corviju, ki je 12. septem« bra 1924. umoril v Rimu fašističnega po. slanca Casalinija, ki se je vozil v tram. vaju. Corvi je izjavil, da je umori! Časa* linija, ker je hotel maščevati socijalistič* nega poslanca Matteottija. Z« Casalkii.ie« vim stanovanjem, kamor je večkrat z aha. jal, je videl olcrv&ljeno srajco, o kateri je ugotovil, da je pripadala umorjenemu Mat. teottiju. Zato ie sklepal da je Gasalini sodeloval pri umoru socialističnega po« slane« in je zato sklenil, da ga umori. N?o« coj se je zaključil proces. Porotniki -so iz« javili, da je morilec izvršil svoje dejanje v popolni duševni zmedenosti kakor je dokazal obtoženčev zagovornik odvetnik Cassinelii. bivši maksimalističoi poslanec. Corvi je bil oproščen in bo prepeljan v umobolnice. Francoska armada mora biti pripravljena Važne izjave francoskega vojnega ministra o možnosti zavrat-nega napada. — Tudi vojna mornarica mora biti dovolj močna, da skrbi za varnost Francije Pariz, 15. junija, d. Ob priliki debate o reformi irancoske armade, je vojni ministoi Painleve z ozirom na ostre napade socijali-stov stavil vprašanje zaupnice. Protipredlog socijalistov je bi! s 353 proti 160 glasovom odklonjen in nadaljevanje debate odgodeno do prihodnjega torka. Socijalist Renaudel je kljub temu ponovno načel to vprašanje ter naglasil, da slika vlada položaj francoske armade tako. kakor da bi ne bila niti ena aktivna divizija sposobna za boj. Kritiziral je mobilizacijski načrt in stavil proti-predloge, glasom katerih bi imela Francija vsak čas 12 divizij v bližini meje. Vojni minister Painleve je v daljšem govoru zavračal socijalistični predlog in naglasil, da mora Francija vselej računati s tem, da jo lahko napade kak zavraten sovražnik. Proti takemu zavratnemu napadu pa je rešitev samo v takojšnji in popjlni mobilizaciji. Na medklic Renaudela, da sme mobilizirati šele po odločitvi Društva narodov, je Painleve naglasil, da se bo Francija vselej in v vsakem slučaju nemudoma obrnila na Dru-štro narodoT ter takoj ustavila mobilizacijo, če bo Društvo narodov tudi nasprotnika prisililo k enakemu postopanju. Parii. 15. junija. 1. Mornariški minister Leygues ie izjavil dopisniku ■ Naval and Mi-litarv Record«, da je absurdno presojati iran cosko mornarico s stališča imperijalizma. Francoski mornariški program, ki se izvaja, datira že iz leta 1020. in se je obnovil lani ter jedva zadošča francoskim interesom. Mornarica je brez pomena, če ne moie v »lučaju potrebe nuditi državi primerne obrambe. Kadar se presoja pomorsko oboroževanje, je treba u postavati poleg političnih momentov tudi zemljepisno lego države; dolžino obale, važnost kolonij, razvoj trgovine in industrije ter tradicijo v pomorstvu. Ta kriterij daje med evropskimi državami prvo mesto Angliji. Francija se je 1. 1914. presojala glede pomorstva kot država, ki stoji pred Ameriko in Japonsko. Velika Britanija se je odtlej silno oborožila. Število njenih vojnih ladij se je povečalo za 1 milijon 150.000 ton. Prirastek Zedinjenih držav na morju znaša 560.000 ton, prirastek Japonske 234.000 ton in prirastek Italije 50 tisoč ton. Franciji, je izjavil minister, je potrebna vsekakor primerna mornarica. Anglija ima 60.000 km. Zedinjene države 25.000 km, Francija 18.000. Japonska 11.000, Italija pa 8570 km morske in koionijalne obali. In vendar ima Anglija 113.000 km pomorskih linij, Francija 58.000, Amerika 32.000, Japonska 10.000, Italija pa 8000. Izvzemši Veliko Britanijo je francoska kolonijalna posest največja, zato mora tudi njena pomorska sila biti temu primerna. Levguee je še pristavil, da je Francija resignirala na gradbo štirih križark in dreadnougtov, radi česar mora baš graditi več podmornikov. Vsak narod, je zaključil minister svoj raz-gorov, ki hoče živeti, mora skrbeti za svojo varnost. Ce mu preti opasnost, ne sme opustiti pripravljanja na vse eventualnosti, kajti sicer je izročen poginu. -3S- Mednarodna konferenca dela Ženeva, 15. junija (že.) Na dopoldanski seji je odobrila mednarodna konferenca dela predlog švicarskega delavskega delegata Schurcha, naj se ugodnosti washington-ske konvencije o delovnem času raztegnejo tudi na druge kategorije delavstva in posebno na zasebne nameščence. Nadalje Je konferenca ponovno pretresala vprašanje sindikalne svobode. Francoski vladni delegat Fontaine je izrazil mnenje, da bi se sporazum v tem vprašanju lahko dosegel potoni komisije. Predlog braziijskega delegata. ki Je skušal onemogočiti vse izpre-ininievalne predloge urada dela, je bil odklonjen. Komisija ne bo mogla predlagati nikakih kompromisov. Ako se bo to vprašanje stavilo na dnevni red prihodnjega zasedanja, bo konferenca o tem šele sklepala. V imenu svoje grupe je izjavil belgijski zastopnik delodajalcev, da morajo delavski zastopniki, ki so se izjavili proti vpisu delodajalcev, zavzeti glede delojemalcev isto stališče. V imenu delavskih delegatov je izjavil francoski delegat Jouhaux, da je uravnal svoje stališče v smislu stavljenih izpreminjevalnih predlogov. Na sedanji način se ne bo mogla garantirata sindikalna svoboda. Razne restrinkcije celo ogražaio to svobodo. Pri poimenskem glasovanju je bit odklonjen vpis s 66 proti 28 glasovom. Konierenca se ie nato bavrla z vprašanjem minimalnih plač. Gospodična Hessel-gren, švedska vladna deiegaiinja, je zadevno predložila poročilo komisije, sestavljeno na podlagi materiiala. zbranega v raznih državah. O tem vprašanju je govorilo več delegatov raznih držav. Med drugimi ie nemški delegat Gartaner predlagal, naj se proučevanje minimalnih plač omeji le na domačo industrijo. Popoldne se je konferenca bavila z vprašanjem bolniškega zavarovanja in prešla k glasovanju o drugem čitanju, za katero je potrebna dveufc ti Miška večina, o dveh predlogih glede konvencije o bolniškem zavarovanju. Izprerranjevalni predlog braziijskega delegata de Arago glede bolniškega zavarovanja delavcev v industriji, trgovini hi na domu je konferenca odobrila s 97 glasovi proti 9. Drugi tepreminjevatai predlog glede poljedelskih delavcev je konferenca odobrila s 95 glasovi proti 9. Predlog. naj se pri bolniškem zavarovanju postopa s čim večjo širokogrudnostjo, je bil sprejet soglasno. Izide glasovanja je zbornica sprejela s ploskanjem. Konferenca, ki konča svoja dela Jutri, je nato nadaljevala razpravo o minimalnih mezdah. Kako skrbijo celjski voditelji klero-radikalne-nem-ške koalicije za obrt Celje, 15. junija. Radi blestečih fraz, s katerimi napoveduje klero-radikalno-nemška koalicija, kako bodo skrbeli v bodočem občinskem odboru za socijalne gospodarske koristi svojih someščanov, je intere-santno ugotoviti primer, nad katerim se zgražajo ne samo prizadeti interesenti, temveč celokupna javnost. Odkar ni več občinskega odbora, se ne podeljujejo nadaljne koncesije za autotaksametre. Gg. voditelji združenih strank pa so za sebe lahko oskrbeli take koncesije, akoravno imajo vsak druge in izdatne vire dohodkov ter jim ni treba ubogim ljudem, ki so navezani za svoje preživljanje na izvrševanje te obrti, odjedati pičlega kruha. Koncesijo za prevoz oseb z avtomobilom si je pridobC voditelj najmočnejše stranke v tej koaliciji g. dr. Anton Ogrizek, četudi ne na svoje ime. pa na ime svoje soproge v zvezi z dvema kompanjo-noma. Tega gospodu doktorju ni bilo treba, ker ima svojo odvetniško pisarno iu poleg tega industrijo. Za klerikalnim krilom koalicije ni smelo zaostati radikalno. G. Josip Žu-mer. eden voditeljev celjskih radikalov, ki ima dobro idočo gostilno, hotel in posestvo, si je istotako priboril koncesijo za osebni prevoz z avtomobilom. Da tudi Nemci niso prikrajšanj, ima enako koncesijo še g. Franc Rebeu-schegg. gostilničar, hotelir in mesar, in v dosedanjem občinskem odboru predstavnik Nemcev. Kako navdušeno je nad temi primeri požrtvovalnosti in nesebičnosti obrtništvo in pa zlasti prizadeti šoferji, ki so prosili za koncesije, pa jih ne morejo dobiti, ker jih je baje sedaj že preveč, si je lahko misliti. Čudno je le. da je koncesij preveč šele sedaj, ko so jih dobili predstavniki koalicije, ki očita demokratom v svojih volilnih oglasih nesocijalnost in partizanstvo. Volilci, zato pa le oddajajte 19. junija 1927. kroglice v skrinjico, na kateri čitate gori navedena imena! Celjska radikalija in njena bodoča komunalna politika Zaradi nedeljskih občinskih volkev so sklicali celjski radikaM za torek, dne 14. t m. v malo dvorano celjskega Narodnega doma strogo zaupen volilni shod, katerega so se udeležili tudi številni pristaši nasprotnih strank, kar služi v dokaz, kzk-o klavrno evidenco imajo radikali o svojih volilci h. V pomanjkanju sposohnih govornikov, da bi prali zamorca, to je sramotno zvezo s celjskimi Nemci, so celjski radikali poklicali na pomoč govornika iz Maribora. Mariborski radikali imajo pri gažetiju slovenskih obmejnih interesov že večjo prakso, kar so pokazali s tem, da so odstopili slovenski oblastni mandat nemškemu nacijo-nalcu dr. Mtihlei-snu. Prvi govornik, oči" vidno bodoči finančni ali gospodarski referent mestne občine celjske, je krittearal elektrifikacijo mesta iz vidika, da je Javna razsvetljava luksuzna in da preveč obremenjuje davkoplačevalce. Tudi za olepšavo celjskega mesta se mnogo preveč potroši. Stremljenje celjskih radikalov gre torej za tem. da nai bi postalo Celje kot priljubljeno letoviščarsko mesto in eno najvažnejših izhodnih točk v Sloveniji za tujski pro" met kaka Kurja vas, iz katere se ne bi smelo gledati preko Miklavževega hriba. Pa tudi finančna stran te nazadnjaške kritike je popolnoma zgrešena, ker nosi vse izdatke za javno razsvetljavo mestna elektrarna sama Namesto da bi od event. izkazanih dobičkov ali rezerv morala plačevati ogromne davke, vzdržuje javno razsvetljavo, ki gotovo v Celju ni razkošnejša, kakor je n. pr. v Mariboru aH v Ljubljani, dasi je Celje letoviščarsko mesto. Za otepšavo celjskega mesta skrbi Olepševalno in tujsko prometno društvo, eno aajagjkiejših in najpožrtvovalnejših organijacd v Celju. Mestna uprava prispeva k stroškom tega društva malenkostno letno vsoto okrog 30 tisoč dinarjev, ostali izdatki se krijejo s prostovoljnimi prispevki in z raznimi prireditvami. V Celje prihaja leto za letom več letoviščarjev, ki dajo zaslužek celjskim obrtnikom in trgovcem, ki pa smejo najmanj zahtevati, da Jim Celje kot letovišče tudi nekaj nudi. Čudimo se le, da ie mogel molče prisostvovati tej kritiki najnovejši radikali urar Lečaik, ki je celo blagajnik Olepševalnega in tujsko prometnega društva Kritizirala se je na shodu tudi mestna uprava češ. da je na mestnem magistratu preveč uradnikov, ki jih Je treba reducirati Nosilec liste kleroradikakie nemške koalicije in županski kandidat klerora-dikalske nemške koalicije dr. Goričan je moral biti pri tem poglavju pač precej ner" vozen. V prejšnjem občinskem odboru se je izvoli! odsek za reformo mestne uprave, kateremu je predsedoval dr. .Goričan in v katerem je imela Delovna večina samo eae-ga zastopnika. Ta odsek več mesecev ni sklical nobene seje, končno pa je aa pritisk Delovne veČine prišel v par površnih sejah do zaključka, da se za enkrat pri mestni upravi ne da ničesar reducirati. De-magosko je torej valiti sedaj v tem vprašanju izmišljeno krivdo na koga drugega. Vsepovsod in tako tudi pri celjskem komunalnem gospodarstvu se dela iiko. da se razni naloženi sklad začasno uporabljajo v kritje kakih drugih izdatkov, nato pa zopet refundirajo. ker je pač boljši gospodar tisti, ki uporablja po nizki obresmi meri naložen lastni denar, kakor pa da bi si po visoki obrestni meri izposojevat tujega, da" si ima lastne prihranke. Sicer pa naj pristaši združenih strani k»č«fc> u odgovor bivše svoje občinske odbornike, ni so z razbitjem občinskega zastopa preprečili redni proračun tako, da sedaj mestna občina ne more redno pobirati vseh davščin in naklad, kar povzroča občinskemu gospodarstvu veliko škodo. Po gjvjmiknvem mnenju ie bil proračun za 1. 1927 previsok in zaradi tega radikalna ibiitska delegacija ni mogla glasovati za nJega. Kako napačna in demagoška Je ta kritika, se vidi iz činjenice, da so se v tem proračunu prvič znižale nekatere davščine iii doklade, da je vsa opozicija v fin. odseku tudi glasovala zanj in da Je opozicija izjavila, da ;e ta proračun eden najboljših. Ako obstoja ves komunalni program bodoče občinske dedegacije združenih strank v zgornji kritiki, potem bo Celje pod njihovim vodstvom postalo v kratkem času abderitsko gnezdo. Pika. Odmev volitev v ljubljansko Trgovsko-obrtno zbornico Proces Jelačin — Weixl. — Ljubljanska obsodba t Zagrebu raireljaTliena. Pričetkom lanske volilne borbe za Trgovsko - obrtno zbornico je znani ugledni mariborski trgovec gosp. Vilko Weixl objavil v našem listu članek z naslovom cGosp. Je-laiinu r album>, v katerem je pričetkom volilne borbe reagiral na pravkar objavljeni volilni proglas Jelačin - Ogrinove liste. Očital je gosp. Jelačinu njegovo postopanje pri raznih prilikah in je te svoje dejanske navedbe končal s pozivom na g. JelaHna ml.: , ves švindel z Vašo konzumarsko, pod okriljem starih zagrizenih sovražnikov slovenskega trgovca, sestavljeno listo, ne bo nič pomagal?, G. Ivan Jelačin mL je smatral za potrebno, 'ia radi tega pasusa takoj vloži to&o zoper pisca tega članka g. Weixla, in še posebej radi druge trditve istega članka, da je g. Jelačin ml. na občnem zboru Zveze gremi-jev v Kranju dal častno obltubo. da se bodo zbornične volitve vršile < sporazumno*, da torej dane besede ni držal. Obtoženec je nastopil obširen dokaz resnice, zasliševale so se priče pred raznimi okrajnimi sodišči in v Ljubljani, vršilo sc je ve? razprav in je končno dne 29. marca leto« ljubljansko deželno sodišče (senat pod predsedstvom gosp. Mladiča) izreklo sodbo. 3 katero je obtoženca deloma oprostilo, deloma obsodilo. Oproščen ie bil radi očitka, da je dal v Kranju častno obljubo, katere ni držal, ker je sodišče na podlagi provedenih dokazov smatralo za dokazano, da je g. Jelačin ml. dejansko v Kranju dal častno obljubo, katere ni držal. Ta oprostilni del sodbe je postal pravomočen. Obsojen pa je bil obtoženec, češ. da je oklevetal obtožitelja z izrazi, da je (Jelačin) cnevreden našega zaupanja?. da mu cpolitično žongliranje ne bo nič pomagalo kakor tudi ne egostobesednost, članki, katere piše in Inspirira r in ves švindel s konzumarsko, pod okriljem starih zagrizenih sovražnikov slovenskega trgovca sestavljeno listo». Ljubljansko sodišče ie bilo mnenja, da se izraz o nevrednosti tu rabi splošno z ozirom na osebo, ki je moralno manj vredna; glade na izstop g Je-lačina zoper kandidata gosp. Mohoriča pa da se ne da objektivno ugotoviti, kakšen vpliv je imel Jelačinov čin (govor v Kazini); izraz apolitično žongliranje* da pomeni ne-stalnost in neznačajnost: švindel da označuje goljufijo ali nekaj nereelnega. gosto-besednost da je žaljivka v zvezi, kakor se ta izraz rabi, za in oieča lučka, lz bližnje šume zatuli starec veter in vse je zopet tiho. Za Gorjanci is že drugi svet: jutro je rosno in mlado, iz Kolpe se dvigajo lahne meglice, njive so položene kakor preproge na mehko nagubane pokrajine: diši po rodovitnosti. Vlak vozi in piska, rodovitni svet se počasi umika resnemu kraškemu. Vedno tipičnejši postajajo fenomeni Krasa. Vlak se muči navzgor, na mah zagleda oko sproščeno lepoto — morje. V trenutku ne mislim nanj, čeprav bi ga moral tu po vsej pravici najbolj pričakovati in si ga želeti; pa je stara resnica, da človek po navadi ne misli na stvari, ki mu stojijo tak ob strani, ampak misel išče skrajne meje in ko razvozla vozel, ne počaka, drvi neutrudoma naprej. V prvem hipu se mi zdi. da gledam vse-obseižno meglo, ker ni videti tenke črte ho-riconta. Tedaj pa se izlušči iz plavila sveže bleščeča jadrnica, druga, tretja. Oko po-čine na prvem temnem telesu v tem elementu — otoku, nato aa drugem, kar leži pred njim cela družina rtov in pomolov. Vse to se zaključi v eni sekundi, to je samo čisto gledanje, če hočeš, objektivno, — potem pride subjekt, prideta ekspresija in lirika. Sušak, kamor gravitira naša prekomor-ska trgovina, ni toliko mesto z običajnim meščanskim obiležjem. je le trgovska izvozna baza in je kot taka zelo neustaljena ter v primitivnem razvoju. Skladovnice lesa, prah, nesnaga. Izza mosta vidiš skoro ob vsakem času izzivalno defiiliranje italijanskih čet z vsiljivo muziko. Ker odpluje »Kosovo«. vrli parnik Jadranske plovidbe šele proti večeru in imam ves dan časa dovolj, se odpravim spokorjevat po trsatskih stu-bali. Vrh je po napornem polurnem stopi-caruju dosežen in vase te sprejme hlad tr-satske Mačke božje. Na levi se sivi stari frankopanski grad, ves obraščen z iznajdljivimi ovijalkaimi, na drugi strani diven pogled na ostro risan relief, mirno vko-van v vsemorje — nad njim zasanjan, lahno plavajoč oblak. Zanimiva ni trsatska cerkev toliko glede arhitekture, ki je babilon vseli različnih adaptacij; mnogo kiča, posebno novejšega, je v nji. pa tudi mnogo dostojanstvenega in ljubkega. Prav poseben karakter pa dajejo zaobljubljena darila v obliki slik in izrezljanih ladjic v nevarnost se podajajo-čih mornarjev, ki kažejo mnogo naivnega, pa prisrčnega občutja. Pred cerkvijo pa cela falanga prebrisanih beračev, ki prežijo na romarje: obvari Bog, da ne bi vsakemu izmed njih nekaj dal, obsuje te toča kletev in bridko zasramovanje! Ješ in piješ na Sušaku prav dobro v malih tipičnih primorskih botegah in niti ne drago. Sirena naše bodoče spremljevalke kliče in z naklonjenimi sapicami odjadramo vzdolž obale. M. Nova ugodnost ea železnicah za posetnike našega a Kakor je znano, imajo posetniki Primor-ia, ako prebivajo tam najmanie 14 dni, 50% popusta pri vožnjah po državnih železnicah. Dosedaj se je mogel ta popust izkoristiti edino na ta način, da je posatnik Primorja nabavil na svojem odhodnem kolodvoru celo vozno karto do kakega kolodvora ob morju in da mu je ta karta veljala za brezplačno vrnitev po istem potu, v slučaju, ako je imel na posebni legitimaciji potrdilo občinskih in železniških oblasti, da je v enem, odnosno v več krajih na Primorju prebival skupaj 14 dni. Generalna direkcija državnih železnic je pa s svojim odlokom G. D. št. 16.823, ki je stopil v veljavo 20. maja 1927, odredila, da morejo ta 50% popust izkoristiti Ietoviščarji tudi tedaj, kadar ne žele po istem potu vrniti se nazaj, ali v tem slučaju morajo takoj pri odhodu kupiti pri zastopništvu «Putnika» vozno "karto za celo krožno potovanje s 50% popustom. Pri zastopništvih «Putnika» se tudi dobijo potrebne legitimacije. Naravno je, da mora tudi v tem slučaju prebiti letoviščar najmanje 14 dni na našem Primorju, a da se olajša take formalitete, morejo glasom odredbe generalne direkcije taka potrdila izdajati tudi zastopništva fPutnika» na Sušaku, v Splitu in Dubrovniku. Na podlagi tega mora potnik, ki potuje iz Ljubljane preko Sušaka n. pr. v Dubrovnik in se hoče od tam vrniti preko Sarajeva in Zagreba nazaj, kupiti tozadevno krožno karto pri «Putniku» (ne na železniških postajah), in sicer za pol cene za progo Ljubljana - Sušak in Dubrovnik-Brod - Zagreb - Ljubljana. Isto velja to tudi za vse druge proge. S to odredbo je odstranjena prilična neugodnost za potnike, ki so se morali vračati vedno po istem potu nazaj, ako so se želeli okoristiti s popustom. To je posebno važno za goste iz inozemstva, ki v največ slučajih žele posetiti celo Primorje in se hočejo vrniti po drugem potu. Pri teh ugodnostih pa obstoja še neka omejitev, ki bi jo bilo na vsak način treba ukinit i v interesu tujskega prometa, to je da ta ugodnost velja samo tedaj, ako potniki pribivajo najmanje 14 dni, a največ dva meseca. Ako žele tujci, kar ni redek slučaj, ostati na našem Primorju več kot 60 dni, zgube pravico popusta na vožnji in na ta način se gost prav za prav sili, da odide prej nego mu izteče ta rok, torej pogosto poprej nego bi sam želel. Generalna direkcija je že obljubila, da bo to odredbo spremenila in da bo ugodnost odobrena tudi tedaj, kadar se tujci zadržavajo v Primorju preko 60 dui. S posebnim priznanjem moramo povda-riti ob tej priliki veliko uslužnost naše generalne železniške direkcije, ki si prizadeva, da ugodi vsem upravičenim zahtevam naših organizacij za tujski promet ter se ji mora izreči zahvala v imenu vseh ustanov, ki delajo na povzdigi tujskega prometa. Dr. Eupert Celestina f Včeraj je umrl v Leoaišču po dolgi in mučni bolezni sodni svetnik in predstojnik sodišča v Radovljici, g. dr. čupert Ceie-sitina. Pokojni se je rodil 1. 1881 v Podnartu, gimnazijo je študiral v Ljubljani, pravne študije pa dovršil na Dunaju. Po končanih študijah je vstopil k sodišču in je služboval v Novem mestu, Črnomlju in nazadnje v Radovljici. 2e kot dijak je vstopil v sokolsko organizacijo, kateri je ostal zvest do smrti. Bil je član znanega dijaškega vadi i čilskega zbora ljubljanskega Sokola 1. 1893, iz katerega je izšlo mnogo najboljših sokolskih delavcev. Bil je izvrsten telovadec in se je z uspehom udeleževal sokolskih tekem. Na II. slovenskem vsesokolskem zletu v Ljubljani 1. 1904. si je priboril v višjem oddelku III. mesto. Pokojni je stal vedno v naprednih vrstah, ter je bil član vseh naprednih organizacij. Blagopokojnemu večni spomin, preostalim naše najgloblje sožalje! Pogreb se vrši v petek ob 17. izpred Leonišča. Sokoli! Iz-kaižite br. Rupertu zadnjo čast in spremite ga polnoštevilmo na njegovi poti k večnemu počitku! Spomenik padlim iz šentpeterske iare v Ljubljani, ki so ga po načrtu ing. arch. VI. mg. arch. VI. Suoica postavili šentpeterski župljani pod preds sedstvom g. Viktorja Rohrmanna in ga od; krijejo, 19. t. m. po naslednjem sporedu: Ob pol 11. sv. maša v župni cerkvi, po maši žalna proslava, pri kateri pojo Združeni pevski zbori in svira narodno-glasbeno društvo »Sloga« iz Ljubljane Žalni govor govori tajnik ZSV, bivši vojni kurat g. Bonač, za zvezo njen predsednik major v p. g. Colarič, predsednik odbora za postavitev spomenika g. Viktor Rohrmann izroči spomenik v varstvo mestni občini ljubljanski. Popoldne ob 4. se izvrši obdaritev najpotrebnejših vojnih sirot šentpeterske fare na vrtu gostilne g. Leop. Zupančiča na Jegli-čevi (Ahacljevi) cesti št. 15. Pri tej priliki nastopijo mladinski pevski zbori. Otroci pa prirede mladinsko predstavo. Vabimo Ljubljano, da se priključi tej proslavi, ki je ena prvih prireditev te vrste v Ljubljani m prinese seboj cvetje in ga položi na simbol groba padlih Šentpeterčanov. Ob priliki te proslave prirede združene ženske organizacije ža^ni dan s prodajanjem spominskih znakov in razglednih spomenika. Cisti dobiček tega dne je namenjen vojnim sirotam. Tovariši iz svetovne vojne! V nedeljo, 19. junija se udeležimo pob noštevilno žalne proslave o priliki odkrita ja in blagoslovitve spomenika v počašče« nje spomina 329 žrtev svetovne vojne, dragih nam tovarišev iz šentpeterske fare v Ljubljani! Naj ne bo nikogar med nami, ki bi ta dan izostal. V skupni žalni pro« slavi bomo vzbudili spomine na prestano trpljenje in obnovili v svetovni vojni pre« izkušeno prijateljstvo. TovarišS! Nedelja naj bo naš dan! Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska opera: Cetrek, 16.: «Grofica Marica« Opereta. Iz* ven Gostovanje v Kranju Mariborsko gledališče: Četrtek, 16.: ob 20.: «Svet». Premijera. Petek, 17.: Zaprto. . — ter dosegla s svojim velikim, blestečim,-izredno kultiviranim glasom velik uspeh. — Czapska razpolaga z veliko močjo dramat-skega izraza in z mehkobo v lirskih pasažah. Pri nedeljski predstavi - nicam sa hmelju! Termometri za hmeljske suSitoice! V zalogi stalno v drogeriji Saniias. Celje. 6274a« Iz Kranja r— Razcepljenost klerikalnih list v ob* Snah kranjskega sreza Včeraj je pričelo vlaganje kandidatnih list za občinske vo« litve, ki se vrše 24. julija v vseh občinah kranjskega sreza, izvzemši občini Sorica m Oslice. Včeraj je bilo vloženih 30 list iz 13 občin. Značilna je to pot velika raj* cepljenost klerikalnih list. V St. Jurju so vložene kar štiri, v Stražišču, Zalesovi in Cerkljah po 3, v Tržiču pa po 2 klerikalni listi. V veliki večini občin so sc združili vsi napredni elementi za skupno protikle« rikalno listo. Za Kranj sam še ni vložena noben«, kandidatna lista, ker se vrše še po« gajanja za volilne kompromise. r— Sprejem ljubljanske opere. Z včeraj« Snjim popoldanskim- vlakom so se pripe« ljali člani ljubljanskega opernega ansam« bla, ki so vprizorili sinoči v Narodnem do« mu opero «Seviljski briveo. Na kolodvo« ru so jih sprejeli sreski poglavar 2. Naše agilno pevsko dru« štvo aLipu-o priredi danes, na praznik, skupni društveni izlet na Dolsko. Iz Litije se odpeljemo z opoldanskim vlakom ob 13.03 do Laz. Na Dolskem so vrši koncert in pevska zabava. Vabljeni so vsi prija« telji pevske misli. i— Zborovanje UJU. Učiteljstvo iz na« šega sreza zboruje v soboto 18. t. m. v n« salnici ljubljanskega učiteljišča. Začetek ob 9. dopoldne. i— Nastop Sokola v Zegprju. V nedeljo 19. t. m. ima bratsko Sokolsko društvo v Zagorju svoj običajni letni nastop. Opozarjamo na to naše članstvo, da se v čim večjem številu odzove povabilu Zagorja« nov, ki se prav radi udeležujejo tudi na« ših prireditev. i— Časopisna kolportaža. Zadnje čase, ko ima «Jutroi> svojo stalno kolono, se prodaja v Litiji tudi v kolportaži. Sam agilni g. Pernušek Polde ga proda 50 izvo« dov. i— Zaključek gospodinjske šole. Kuhar« ski tečaj, ki ga vodi SDS se zaključi dru« gi teden. Ob koncu se priredi oficijelni banket Izjava Naznanjam, da nisem plačnic« za nobe« ne dolgove, katere bi napravil moj mlado letni sin Anton Keriič. 920 ANTONIJA KERŠIC posestnica in gostilničarka, Ljubljana VIL Vremensko porodilo Meteorološki tavntl v Ljubljani 15. junija 1927. Višina barometru 31)8.8 m Kraj Cas Baroin. j 1 u f~l S Of co I" Smel »ct i j 'r brzini » metrih o o Padavine jpazovanja Vrst« • mm d* I. , 1 vagon 470; baška c6», 1 vagon 490. Te«ndenca neizpremenjena. Zagrebški živinski eejem (15. t. m.) Do-gon je bil slabejši, cene neizpremenjene. Za izvoz so se kupovala teleta in prašifki za rejo. Cene za kg žive teže: voli I. 8 do 9 do 9.25, n. 7 — 7.5, krave I. 6.5 — 7, ti. 4.5 — 5, teleta 8 — 11, pitane svinje 13.5 do 14, do 1 leta 10 _ 12.5. Dunajski svinjski sejem (14. t. m.) Dopon 13.770 komadov, od tega 4058 iz Jugoslavije. Cena mesnim svinjam se je pri živahnem povpraševanjem dvignila za 10 — 15 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.15 — 2.25, angleške križane 2.10 — 2.35, kmetske svinje 2 _ 2.25, stare svinje 1.90 — 2, mesne svinje 2.10 — 2 45 šilinga. - Ustanovitev jugoslovanskega železarskega kartela. Na podlagi sporazuma med jugoslovenskimi železarnami in srednjeevropskim železarskim kartelom ter v svrho realizacije posameznih določb sporazuma, je bil s 1. junijem ustanovljen kartel jugoslo-venskih železarn (Zenica, Jesenice, Štore). Določbe kartelne pogodbe, sklenjene na 2 in pol leta, se nanašajo na razdelitev prodajnih kvot, kakor tudi na reguliranje tržnih een. Od celotnega jugoslovenskega kon-suma železa v palicah odpade po sporazumu s srednjeevropskim železarskim kartelom 66 % na jugoslovenski, 33 % pa na sred njeevropski kartel. V svrho razdelitve konsuma je bila istočasno ustanovljena , ki bo kontrolirala uvoz in prodajo tako jugoslovenskih kakor tudi inozemskih železarn. Od skupne kvote tuzemskih železarn odpade 55 % na železarno v Zenici, 32 % na železarno v Jesenicah in 13 % na železarno v Štorah. Prodajna centrala srednjeevropskih železarn o?oj:l-nica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 0—98, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 455, Vevče 135 — 0, Stavbna 55 do 65, šešir 104 — 0. — P. 1 a g o: Tendenca za les čvrsta, zn deželne pridelke neizpr^me-njena, zaključenih 6 vagonov leta. ZAGEEB. Vojna škoda je za malenkost olabela. Na aranžma se je zaključila po 343.5 — 344, kasa pa po 343. — Deviza na Italijo se je nenadoma dvignila; v Curihu je opoldne notirala 29 denar, v Zagrebu pa se je trgovala po 316.75 — 317. Notirale ao devize: Madrid 978.5 — 981.5, Dunaj S0(| do 803, Berlin 1348 — 1351. Italija 315.98 do 317.98, London 276.1 — 276.9, Newvork 56.70 — 56.90, Pra!?a 168.1 — 169. Curih 1093.5—1096.5; efekti: bančni: Eskompt-na 95 — 96, Katolička 32 — 34, Kreditna 93 — 95, Hipo 60 — 61, Jugo 92 — 93. Ljubljanska kreditna 150 — 155; industrijski: Našice Union 1650 — 0, Gutmann 280—290. Slaveks 110 — 125, Slavonija 21 — 22, še-derana Osijek 495 — 500, Vagon 42 _ 46, Vevče 130 — 0, Dubrovaeka 420 — 422.5, Trbovlje 450 — 470; državni: investicijsko 84 — 84.5, agrarne 50 — 51, Vojna ško ia julij 345.5 — 346.5, za avgust 3475 — 349. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.39 dn 224.39, Italija 316.06 — 318.0b. Dunaj 7„„ do 802.68, Budimpešta 993 — 996, Berlin 1347.5 — 1350.5, Bruselj 792.5 — 794.5, Ru-korešta 34.25 — 34.75. Sosija 40.75 — 41 ->5 CURIH. Beograd 9.135. Berlin 123.30. Newyork 520, London 25.2575. Pariz 20.3625, Milan 28.975, Praga 15.395, Bukarešta 3.075. Dunaj 73.175. TRST. Devize: Beograd 31.375—31.875, Dunaj 248.25 — 258.25, Praga 52.95—53.45, Pariz 70.125 — 70.625, London 87.025 do 87.325, Newyork 17.89 - 17.99, Curih 343 do 347, Budimpešta 307,375 — 317.375, Bukarešta 10.20 — 10.70. DUNAJ. Devize: Beograd 12.47875 do 12.51375, Berlin 168.19 — 168.69, Budimpo. Sto 123.68 — 123.98, London 34.48 — 34.58. Milan 99.655 — 39.755, Newyork 709.65 do 712.15, Pariz 27.7975-27.8975, Curih 136.51 do 187.01. Devii« Beograd n« ostalih bomb: v Pragi 59.12, v Berlinu 7.406. življenja int sveta Kako so sprejeli Lindbergha v Newyorku Llndberghovega slavija v Ameriki še ni konec. Po veličastnem sprejemu, ki ga je bil deležen zmagovalec Atlantika v V/ashingtonu, se je pripeljal Lindbergh v pondeljek ob 5. popoldne srednjeevropskega časa v Newyork in se je spustil na tla na letališču Mitchel-field. Njegovo prekooceansko letalo pariški policiji smo poročali v včerajšnji številki Namere avijatika Byrda Ameriški avijatik Byrd, ki je lani prehitel Amundsena pri njegovem poletu na severni tečaj, se pripravlja sedaj kot tretji Američan na polet iz Newyorka v Pariz. Da pa bo njegov polet različen od Lindberghovega in Chamberli-novega podjetja, kani Byrd ostati v Parizu samo 12 ur in se povrniti potem nazaj čez Atlantik s svojim letalom. Ce mu ta načrt uspe, bi Byrd potolkel vse dosedanje letalske rekorde in bi ga tudi Amerika pozdravila kot novega pi-jonirja moderne avijatike. Byrd razpolaga z ogromnim monopla-nom Fokkerjevega tipa, katerega dimenzije niso natančno znane, ker Byrd prikriva vse podrobnosti. Konstrukcija in ureditev letala sta danes še tajnost. Z'-T!f> camo to T-nop rgr. petina aparata 21.60 m in da ga lahko obloži s 12.000 funti Byrd ne zasleduje pri svojem poletu nobenih načrtov finančnega značaja, ampak hoče pripomoči samo k razvoju modernega zrakoplovstva. Zadnje vesti, ki so javljale, da je le-talec Byrd pripravljen na polet v Evropo. se v celoti potrjujejo. V torek je Byrd izjavil, da je njegovo letalo «Ame-rika® prestalo vse poskusne polete z odličnim uspehom in da je pripravljeno vsak čas na start. Čas odleta iz Amerike zavisi samo od vremenskih poročil. Letalec ni tudi pozabil dostaviti, da mu ne gre za postavitev nobenega novega rekorda, marveč da želi samo preleteti Ocean. Ce sploh doseže Evropo, se bo ■,-rr'! v Ameriko s potniško ladj >. ij>rdov trimo tovni aeroplan «America» Na sliki spredaj moštvo letala: na levi stotnik Byrd, vodja ekspedicije; v sredi navigator poročnik Noville in ns desni pilot Bert Acosta. Senzacija dneva! Grandijozno! Monumentalno! Veličastno! TAJNA ZAPOVED Največji dosedaj izdelani pomorski velefilm. Sodeluje celokupna ameriška voj» na mornarica. Prekrasna drama iz mornarskega življenja, v kateri vidimo vse strahote, ki jih prinaša wefovna špijonaža Grozne mine pod Panamskim kanalom. — Velike pomorske bitke. — Brodovje v plamena. — Eksplozije na Oceanu. — Eksplozije v Panamskem kanalu. — Smrtni radio. — Špijoni. — Izdajstvo. — Čast, ime, ženo in dom daje mornar za domovino. — Kolosalna režija. — Nepozabni momenti. - Divna ij? a. — V vlogi mladega kapetana Decatura, lepi EDMUND LOWE še vedno vsem dobro znan iz prepovedanega velefilma «SIBIRIJA». Predstave se vrše danes ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Teleion 2124 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Nemiri na dunajski univerzi Na dunajski univerzi so pred nekaj dnevi izbruhnili dijaški nemiri, ki so povzročili prav resne posledice. Vseučilišče je sedaj do nadaljnega zaprto. Stvar se je začela s kontraverzo med hackenkreuzlerji in socijalisti. Nacionalistični študenti so začeli izzivati svoje tovariše s klici: «Ven z Židi!® Nasprotniki te propagande so se izzivačem postavili po robu in tako je prišlo do prvih spopadov, v katerih je morala posredovati policija, ki je vdrla na akademska tla. Univerza je bila najprej zaprta samo en dan, a naslednji dan so se nemiri ponovili. Radi tega je zahteval dunajski župan Seitz kot deželni glavar od policijskega ravnatelja pojasnila, kako je mogla policija prestopiti svoj delokrog in intervenirati na vseučilišču. Zvečer drugega dne se je zbralo večje število komunistov pri votivni cerkvi, ki leži v bližini univerze. Na drugi strani so se utaborili zopet nacijonalisti, ki so začeli nasprotnike žaliti. Prišlo bi bilo morda do novih spopadov, da ni nasprotnikov ukrotila policija na konjih, ki je pazila, da se ekstremisti ne' potol-čejo do krvi. Med tem ima univerza zabeležiti tudi žrtev nemirov na akademskih tleh. Prof. Fromm, ki predava v institutu za kemično medicino, se je radi nastalega položaja tako razburil, da se je onesvestil in da so ga z velikanskim naporom po dveurnih poskusih jedva zopet obudili k življenju. Predavatelj ima namreč srčno hibo in malo je manjkalo, da ga ni radi razburjenja zadela kap. Zaupljivo priporočilo Zastopnik1 neke tvrdke s pisalnimi stroji obišče na potovanju svojega kii-jenta, ki je pri njem kupil stroj. «No, gospod, kako ste zadovoljni z našim novim strojem?» «Izvanredno!» vzklikne kupec. «Če je tako, mi upam ne boste zamerili, da vas prosim za pismeno sodbo o pisalnem stroju s primernim priporočilom.® «Z največjim veseljem, gospod!« odvrne klijent, sede k mizi in natipka naslednje vrstice: Iizjavlam d,a pišem: ž e tri Me/sece liha str-oj znamke X... sttroj j'e. zello prakatičeln i nmocen ter go na-jtopleji priPporočaam? Maribor, 15. junija Zavraten roparski umor 86ietne starke V nedeljo, dne 16. januarja 1927 je razburil ,pozno zvečer prebivalce Prevali nenavadno gnd umor. V personalni hiši stanujoča Uršula Šverc je okrog 21. ure opazila, da prihaja iz okna tam stanujoče 86 let stare Katarine Gradišarjeve dim. Poklicala ie sosedo Julijano Hebernik. s kater sta odprli najprej kuhinjska vra.a in potem šli v sobo. Klicali sta Gradišarje-vo. ki pa se ni oglasila. Vsa soba ie bila v dimu. Ženski sta alarmirali sosede. Iz dima so že začeli švigati plameni. Končno je pritekel neki moški in vlil v sobo 2 ška-ia vode tako, da je mogel ležeč priplezati do postelje, v kateri bi morala ležati Gra-dišarjeva. Na postelji je res otipal človeško telo, toda ko so prinesli luč, so videli, da leži Gradišarjeva že mrtva. Ob zglavju pri zidu je gorelo in je že zgorel pljuvalnik, pa tudi kovčeg je bil že ;ia-žgan. Gradišarjevo so prinesli v drugo so_-bo in ogenj pogasili. Med slamo so še našli bankovec za 100 Din. Culice, ki jo je imela pokojna vedno skrito v slamnjači in v njej zavitih najmanj Din 400. pa ni bilo nikjer najti. Pokojna je bila še ob 18. zdrava pri Mariji Krepsovi in nihče ni ničesar opazil, da bi imela kake samomorilne namene Ugibali so torej le dvoje možnosti. Bodisi, da si je stairka po neprevidnosti sama zanetila ogenj in se nato v spanju zadušila, ali pa, da je postala žrtev zločinca, ki je zanetil v sobi ogenj, da zakrije sledove potem ko je starko zadušil. Rajnko so obducirali in sodni zdravnik je dognal, da je bila Gradišarjeva res od tuje roke zadušena. V bližini grla je imela praske in podplutbe, razen tega je zdravnik našel poškodbe na vratu in licu od nohtov in podplutbe na rokah. Morilec ie torej držal umrlo z eno roko za sapnik, usta in inos, z drugo pa za obe roki. Pri svoji visoki starosti se seve starka ni mogla veliko braniti in je imel storilec lahek posel. Orožniki so uvedli natančno in obširno preiskavo in kmaiu dognali da je bii v kritičnem času v bližini Gradišarjevega stanovanja v čudni pozi obdolženi Ignac Kraj-ner, 391etui rudar v Prevaljah že večkrat predkaznovan radi tatvine in sploh znan orožnikom kot strašno izprijen človek. Imeli so ga sploh na sumu. da je že meseca oktobra 1936 ob priliki povodnii okradel Gradišarjevo. Odločno pa je zanikal krivdo na umoru Gradišarjeve in požig v njeni sobi. Dokazoval je svoj alibi. češ. da je prišel kritičnega dne k svoji materi ob času požara in umora pa da je šel od matere, ki stanuje v isti hiši kakor Gradišarjeva. v gostilno Zaii»te in bil tam ves čas Ko pa so trnu dokazali, da to ni res. je obdolženi u,-pet priznal, da je šel vmes iz gostilne k nekemu svojemu tovarišu katerega pa ni našel doma in se zato zopet vrnil v gostilno. Priče pa so ga v kritičnem času opazile pred oknom Gradišarjeve. ko ie stal sklonjen pri nekih sodih in gledal skozi okno v sobo. Tudi obdolženi ne taji, da bi mu ne bilo znano premoženjsko stanje Gradišarjeve, ki ie dobivala pokojnino in je imela nekaj denarja prihranjenega za pogreb. Mati obdolženca je orožnikom priznala, da je rabila denar za življenje in da tedaii ni bilo nobenega denarja pri hiši. Tudi je obdolženčeva mati pravila Uršuli Šverc, da bo njen sin prost, ako ga nt b' izdala Amalija Zdolšek, ki je šla ob kritičnem času mimo hiše i:n ga po prepričanju matere videla tamkaj. Tudi so našli orožniki pri obdolžencu ožgan levi rokav površnika. Kako se je to zgodilo, obteženi najprej ni mogel pojasniti, pozneje pa je začel praviti, da si je ožgal rokav s cigaretami. Javni obtožitelj prihaja po vsem tem do zaključka, da je edino obdolženi zadavil Gradišarjevo. ji pobral v postelji sk: i ti denar. nato pa zanetil ogenj. I.e on pride v poštev, ker je bil ob kritičnem času navzoč na licu mesta in ker je po svojem pred-življenju za tak zločin zmožen le on. Krajner je tudi danes tajil krivdo in jo skušal zvaliti na nekega hlapca Hočnika. k; ie nekoč govoril, da bo stari Gra-dišaricvi zavil vrat. Porotniki so res krivdo zatikali, nakar je bil Močnik oproščen umora in požiga. Kar že ni več človeško... c. d. — V Italiji, 14. junija. Narodni čut, domovinski čut, ljubezen do domovine je najvzvišenejši, najsvetlejši čut, ki more napolnjevati človeku dušo in srce. Ali ta čut je enoten, nedeljiv, absoluten, je ali ga sploh ni, in se zato ne da stopnjevati niti navzgor niti navzdol, zlasti pa ne prenese nikakega pretiravanja, ker ga vsako pretiravanje pretvarja ali v žaljivo smešenje ali pa celo v zločin na lastni domovini, na lastnem narodu. V tem pogledu nudi italijanski narod v celoti in po svojih posameznikih vsemu svetu naravnost kričeče zglede. Ko je Lindbergh brez krika in vika preletel Atlantski ooean, dočim je kot nedosegljiv junak proslavljanj Italijan De Pinedo obtičal sredi morja, je šlo po italijanskem tisku kakor bi bil zapiha! ledeno mrzel sever preko poljane v prvem pomladanskem cvetju. Lahko ste prepričani, da bi se bilo našlo med italijanskim narodom tisoče ljudi, ki bi bili pripravljeni brez vsakega pomisleka dvisrniti puško in ustreliti Lindbergha. preden je dospel nad francosko obalo, samo da bi ne bfl Neitalijan, ki bi dosegel ta uspeh. In kako so značilne besede, ki jih je pisec teh vrstic cul iz ust pristnega, dobrega, ali resno in trezno mislečega Italijana, ko je prečital poročilo o Lindberghovem uspehu in De Pinedovem uspehu! Dejal je: — Verujte mi. ne bo dolgo, ko bodo našli, da je bila vsaj svakinja Lindber-ghove prababice — Italijanka! Chi a noi?! Lindbergh! Kdo je naš? Lindbergh! Pa vzemite potem v roko katerikoli italijanski list in prečitajte poročilo o proslavljanju De Pineda v Lisaboni. Tu boste čitaii med drugim tudi to-le: «... in je šel potem (De Pinedo) v italijansko cerkev, kjer se je opravil slovesen *Te Deum® njemu v čast« Slovesno cerkveno opravilo ne v čast Bogu, ne v zahvalo Bogu, temveč v čast — italijanskemu letalcu, ker je Italijan in je kot tak s svojim letalskim uspehom proslavil fašistično Italijo! In čitajte potem v milanskem «Cor-rieru della Sera® poročilo iz Lisabone in v njem vprašanje: — In sedaj. De Pinedo, poletite iz-nova okoli sveta? In De Pinedov odgovor: — Da, hočem poleteti okoli sveta, ne da bi se kje ustavil, ker leti se pač lepo. samo postanki me ugonabljajo. In predvsem dnevi počitka! To objavlja najtesnejši italijanski ve- lelist kot znak in dokaz nedosegljive italijanske junaške drznosti in italijanskega drznega junaštva! Seveda, saj pa tudi dandanes v Italiji sploh ni mogoče drugače, ko se vse misli in govori edinole v najvišjih su-perlativih, ko je, kar je človeškega, že vse premalo, da bi se primerno označila veličina Italije, seveda fašistične, veličina fašizma, in kar je največ, veličina Njega, ki je ustvaril to veličino fašistične. imperijalne Italije, samega, ne še z vencem rimskih cezarjev ovenčanega «Duceja». Kdo se ne spominja one resnične ali neresnične dogodbice, ki smo jo morali v nekdanjih habsburško avstrijskih šolah znati vsi. ono o cesarju Josipu in njegovem oranju, in kako so nam vbi-jali v glavo ljudomilost kronanega vladarja. ki se ni sramoval prijeti za plug. ne, ker je hotel s tem dejanjem pokazati svoje globoko spoštovanje do kmetskega stanu. «In zato vi. kmetski sinovi, ljubite cesarsko hišo, ki je dala narodom cesarja, ki je tako globoko spoštoval kmetski stan!» Plug so menda shranili v nekem muzeju. V vseh italijanskih listih pa ste mogli citati te dni debelo tiskano vest: «Duce» žanje pšenico®, v kateri se pripoveduje, da je Njegova Ekscelenca. poglavar vlade, hotel tega in tega dne, 11. junija, v Gospodovem letu 1927. in V. leru fa-šistovske dobe, kot voditelj žetne bitke pričeti žetev na svojem posestvu v Carpeni, na katerem je on sam 11. oktobra lanskega leta posejal prvo seme. Njegova Ekscelenca Mussolini se je za nekoliko dopoldanskih ur pridružil vrstami žanjcev in je nažel veličastne snope kar najugodnejše in najrodovitnejše pšenice, ki je bila že 8. t. m. zrela za žetev. In tako vihteč srp, oziroma koso. je razlagal prisotnim strokovnjakom in kmetom, koliko se pridobi, če se se-jejo zgodnje vrste, ki dozore dva, tri tedne pred poznimi. In bil je silno zadovoljen z doseženimi uspehi. Ali se nam ne zdi. kakor da vidite cesarja Josipa? Ne! premalo! Cezarja Oktaviiana Avgusta. Tiberija. Vespa-zijana. Hadri.iana, ki je vrgel z ramen cezarsko togo in prijel za srp. za koso! Bodite prepričani, da se bo ta dogod-bica prav gotovo čitala v novih italijanskih šolskih knjigah. In čitajte potem v italijanskih listih — najdete jo v vsakem — tudi to-le vest iz Perugie: «V prihodnjem akademskem letu se bodo na kr. italijanskem vseučilišču za tujce v Perugiji. ki se slovesno otvori 3. julija z otvoritvenim predavanjem čv. Tommasa Tittonija o «kulturni'poii-tiki v Perugiji v dobi preporoda®, vršili zelo zanimivi višekulturni tečaji poleg običajnih tečajev za italijansko slovnico, jezik in leposlovje. Razdeljeni bodo v tri dele. «Duce», ki s svojo posebno ljubeznijo počašča ta mladi, važni zavod, ki ga je on hotel imeti in ga je on ustvaril, bo blagovolil tudi letos imeti predavanje o zelo važnem predmetu politične zgodovine iz šestnajstega stoletja.® Prevod kolikortoliko šepa, ker sem skušal kar najtočneje posneti izvirnik, ali naj bo že kakršenkoli, gotovo kaže le prejasno, da se danes v fašistični Italiji z naravnost poganskim obožava-njem fašizma, to se pravi, njegovega vodie, neusmiljeno tepta ne samo človeško dostojanstvo vsakega posameznega člana italijanskem* oa:n na ogl. oddelek cjutra«. 19341 Trgovski sluga jen, z znanjem slovenskega in nemškega jezika, z dobrim obnašanjem in pri- jetno zunanjostjo — dobi službo za inkasiranje in odpošiljanje blaga. Potrebna kavcija 20.000 Din. Dober zaslužek. Ponudbe na podružnico cjutra« v Mariboru pod cSlužabnik«. 19320 Inteligentno žensko z znanjem knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence, strojepisja, in obSevsnja s strankami v trgovini speciJalne stroke takoj namestim. Reflekti-ram na trajno, energično ln popolnoma zanesljivo osebo, katera bi bila zmožna pozneje trgovino sama voditi. Ponudbe pod šifro cRepre-zentabel« na oglasni oddelek cjutra«. 19298 Knjigovodja (kinja) perfekten, vešč slovenske, nemške in po možnosti Italijanske korespondence ter strojepisja, z daljšo prakso, dobi službo takoj. Le prvovrstni naj b ta vi j o ponudbe pod cZanesljlv 45» na oglasni oddelek Jutra. 19345 2 čevljarska pomočnika dobra, za vsa dela, sprejme takoj Frane Janša, čevljar, Javornlk 59, Gorenjsko. 19327 Pridno delovodinjo za majhen tovarniški obrat sprejmem u deželo. Pog samostojna in energična, spretna in da zna nekaj nemško. Ponndbe na ogL oddelek cjutra» pod šifro «D. W.» 19339 Dobro kuharico 32—40 let staro, z dobrimi spričevali, sprejme zdravnikova obit«}. Dopise na naslov: Josipa Flscher, su-pruga liječmka, Belovar. 19335 Služkinjo ki zna kuhati in vsa hišna Šivilja vajena finega dela, bluz ln obiek za konfekcijo, dobi trajno službo. Naslov pov« oglasnj oddelek cjutra«. 19277 Les. manipulanta skladiščnika — irvežbanega slasti v nakupu in oddaji tramov kakor tudi rezanega lesa, sprejmem takoj. Ponudbe na naslov: LJubljana, poštni predal 153. 19270 Učenca inteligentnega, boljših staršev, sprejme takoj trgovina z železnlno Breznik & Fritsch v Ljubljani. 19241 14Ietno deklico siromašno, ki ml bo poma-gala v gostilni in kuhinji, sprejmem. — Naslov: Julka Povšnar, učiteljica v Kokri 19253 Mesarskega vajenca krepkega, ki Ima veselje do obrti, išče mesar Perne, Petarnelova ulica. 19S93 Drugo kuharico z dobrimi spričevali sprejme hotel Štrukelj v Ljubljani. 19051 Čevljar, delovodjo zanesljivega in v vseh panogah dobro izvežbanega, sprejme takoj tovarna čevljev. Ponudbe na nasiov: tov. fiev-19367 Ivan Prešeren, ljev, Kranj. Trg. pomočnika (co) Ipeeerlsta, starejšo prvovrstno moč, zmožnega av. samostojnega vodstva trgovine, iščem. Vajeni delika-tes in službujoči v Ljubljani imajo prednost. Ponudbe s sliko in navedbo vsega dosedanjega službovanj« na oglasni oddelek cjutra« pod cLjiihljana S2» 19S74 Varilca in predrtoača sprejme Splofea stavbna družba na Teznu pri Mariboru. Prednost imajo oni, ki lahko zamenjajo stanovanje v Ljubljani ali Mariboru — katerim odstopi uslužbenec od podjetja brezplačno stanovanje z električno, razsvetljav«. 19315 Razvaževalca premoga dobrega in poštenega sprejme proti dobri proviziji Schlsmberarer Marija, Zelena Jana 170. 1934] dela opravljati, sprejmem takoj. Ponudbe A. Gotz, trgovina, Straža, Rogatec. na naslov: Blagajničarko za točilnico sprejme takoj hotel Štrukelj. 19402 Šiviljo za aranžiran Je finega ženskega perila sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek cjutra« pod cAranžerka». 19398 Provizijske potnike in potnice Iščem. Siguren zaslužek. Ponudbe na podružnico v Maribora pod cStalen zaslužek* 19411 Žagarja za vodno žago sprejmem. Prednost ima tisti, ki more založiti kavcijo S—5000 Din. Poudbe pod cVeneoi-jank»» fta podmlnieo Jutra v Celju. 19359 Potnik ki potuje po Sloveniji, ieli zastopstvo večje tvrdke. — Razpolaga z avtom to kavcijo. Ponudbe pod značko •Agilen potnik« na oglasni oddelek cjutra«. 19220 Potnika za obiskovanje zasebnih strank radi prodaje patentiranega predmeta, sprejme podjetje. Zglasltl se je v hotelu cUnion« soba 44 --ob 13. ali 19. uri. 19380 Angleško korespondenco ali tolmačenje prevzame gospod, ki je popolnoma zmožen angleščine. Naslov v oglas, oddelku cjutra«. 89347 Kuharica srednjih let bi šla za gospodinjo k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. oddelek cjutra» pod šifro cVarčna gospodinja 100«. 19255 Točilec zmožen kavcije, išče službo v gostilni, ozir restavraciji. — Ponudbe na oglasni oddelek cjutra« pod značko .Restavracija 21». 19221 Varčna gospodinja želi mesta pri samostojnem gospodu. Naslov v oglas. Oddelku cjutra«. 19363 Občinski tajnik z večletno prakso, išče službe. Naslov v oglasnem oddelku cjntra>. 19379 Prodajalka zanesljiva in vestna — s prakso, išče službo v mestu ali na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cPridna 368». 19368 Službo skladiščnika ali kaj sličnega Iščem takoj. Vešč sem slovenskega in nemškega jezika. Naslov v oglasnem oddelku cjutra». 19391 Hišnik brez otrok, Ieli službo Mariboru. Naslpv pri podružnici cjutra« v Mariboru. 19318 Kuharica > dežele, išče samoetojno službo, najraje pri finan-carjih ali orožnikih. Naslov pove oglasni oddelek «Jvte>. 19371 Čevljarski prikrojevalec zmožen risanja vzorcev in vseh ostalih čevljar, del, želi radi izpremembe zraka primerno službo v LJubljani ali okolici. — Cenj. ponudbe na upravo cjntra» v Mariboru pod šifro cPri-krojevalec» 19316 Hotelski sluga želi premeniti službo. Na. slov pove oglasni oddelek cjutra». 19352 200 Din nagrade dobi tisti, ki preskrbi blv. šemu naredniku 6lnžbo v kaki pisarni, skladišču ali kaj drugega. Položim kavcijo do 8000 Din. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod cNastop takoj 40». 19340 Gospodična zmožna vsega šivanja, želi priti k boljši Šivilji ali modni salon, da b! se še kaj priučila. Cenj. ponndbe pod cSlvOja 28» na oglasni oddelek cjutra«. 19234 Pletilja Išče službe. Naslov pove oglasni oddelek cJutra». 19828 Absolvent strojne delovodske šole, izprašan strojnik in kurjač, vešč ključavničarskega do-la. izučen strugar, z nekaj pra&se pri Dieselmotorju, išče mesta. Naslov v ogl. oddelku cJutra». 19321 Žagar prvovrsten, za kakršenkoli jann, tudi dober brusač, išče kjerkoli stalne službe. Cenjene dopise na oglasni oddelek cjutra» pod šifro cGattermeister». 19326 Potnica že nekoliko vpeljana po Sloveniji in Hrvatski, išče primernega mesta. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek cjutra» pod značko cDo-bra in poštena moč«. 19397 Korespondent knjigovodja z večletno prakso na vodilnih mestih, samostojen delavec, vešč slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi ter italijanščine v govoru, išče odgovarjajočo službo — najraje na deželi. — Ponndbe prosi pod cMahrovec» na oglasni oddelek cjutra». 19254 Učite! jiščnlk išče slušbo ali inštrukcijo čez počitnice. Gre tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek cjutra* pod šifro cTakoj 100». 19395 Otroških vozičkov špecijalno zalogo si oglejte na Marijinem trgu 8. Sprejem vsakovrstnih popravil. Elegantno spalnico novo. moderno rožnato, jesen, najfinejše izdelano, po ugodni ceni proda Ig. Repše v Ljubljani, Poljanska 21. 19301 Sokolski kroj in 2 volčarska psa proda po najnižji ceni Ivo Rebolj, Komenda. 19383 Lepo zbirko znamk v albumu, čez 2000 kom., cenjene na 12.000 Din, prodam za 3000 Din. Poljanska cesta 13/n — dopoldne 19142 Originalna Peugeot kolesa, Tour de France, Spezial, rumeno emajiirana, z WoI-ber pnevmatiko, odda po 1990 Din. dokler traja zaloga tvrdka O. 2 u ž e k, Ljubljana, Tavčarjeva ul. št. 11. 19403 Stavbni podjetniki in stavb, gospodarji Teraco-materijal, marmornati posek v vseh barvah to zrnatih velikostih ter marmorjevo moko za tera-novo, prodaja iz lastnih mlinov Jos. Cihlar, Ljubljana, Vodovodna cesta 1. 19353 Kino - stole dobro ohranjene, kupim, Ponudbe s ceno na oglasni oddelek cjutra> pod šitro cStoli«. Registr. blagajno dobro ohranjeno, kupi Karal Koželj, Tržič. 19272 Objektiv žarišnica 24—SO cm, svetlo, ha 4—5, kupi foto J«s i Tržiču. 19231 Enonadstr. hišo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 16 proda za Din 80.000 Ana Rantaša, Stn-denci pri Mariboru, Aleksandrova cesta 47. Pojasni-la daje dr. Oremošnjik v Gornji Radgoni. 19046 Hišo v prometni ulici, najraje v Mariboru pripravno za obrt kupim. 150.000 Din plačam takoj. — »Frsnko», brivec, Zagreb, niča 110. 19076 Trgovsko hišo tik železniške postaje takoj ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 19239 Otroško posteljico kompletno, belo, prodam. Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 19351 Moška obleka lz črnega listra, skoro nova, za srednjo osebo, poceni naprodaj v Slomškovi ulici 23/1, levo. 19348 2 lepi palmi fentz in figovo proda Kobilca. Dvofafcova ulica S. 19354 Stroj za poniklanje od najboljše firme, še nov, dosti pod ceno prodam — event. zamenjam za kaj druzega. Dopise na oglasni oddelek cjutr&» pod šifro cK. D.» 19338 Hrastovo jedilnico masivno in črno politlrano prodam po znižani ceni. — Na ogled pri tapetnlku Antonu Koleša, Sv. Petra nasip. 19356 Lokomobilo prvovrstno, angleškega izvora, 12 HP, kurilna ploskev 6.92 m1, 5 atm., malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 19405 Furnirje , prvovrstne, importirane, kakor cvetlični jesen, amerik. oreh, beli jesen, oddam nizko pod tovarniško ceno. Naslov pove ogl. oddelek cjntra». 19404 Otroški voziček poceni naprodaj v Mariboru, Tomanova ulies št.. 7. 19410 Stroj za rezanje papirja, s prestavo, za izdelovanje vrečic Je poceni naprodaj. — Pojasnila daje Rudolf S m o 1 e j. Maribor, Ruška cesta 2. 19408 Elektromotor „„ izmenični tok. 12 HP, poceni prodam. Naslov pri podružnici cjutra* v Ce-lju. 18851 Medenina in baker Mehko medeno pločevino 0.4, 0.45. 0.5, 1, 1.5, 2 mm, mehko medeno žico 0.6.0.8 in 1 mm. bakrene cevi 20/22, 50/52 in 60/62 mm. štirirobni baker 40/40 mm, v oelem ali posamič prav poceni prodam Pojasnila daje Strohbach, Maribor. Gosposka ulica 12. 19048 Jedilno orodje srebrno, za 12 oseb. prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra». 19166 Drva hrastove oarketne odpadke od žase cer mehka drva po olzki ceni dostavlja na dom parna žaga V. Scag-nettL Ljubljana, u gorenj «kim kolodvorjca 86 Strojno pletarno v Mariboru, lepo urejeno in dobro vpeljano radi družinskih razmer ugodno prodam Cenj. ponudbe na podružnico cJutra» v Mariboru pod <1. N. 8. Maribor«. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih eenab Cerne — juvellr Ljubljana. Wolfova uL 1 Majhno posestvo ozir. hišo kupim v bližini kakega mesta v Sloveniji. Ponudbe na oglae. oddelek cJutra» pod cDružlna». 19252 Jute krpe (embalažo) kupi večjo množino Ed. Pišler, Vrhnika. 19348 Vodovodnih cevi rabljenih, dobro ohranjenih, premer ca. i—6 cm, kupim 3—400 m. Ponndbe na naslov: Ivan Rebek, Celje. 19351 Taninski les kostanjev, kupim za takojšnjo dobavo. Ponudbe i navedbo cene na oglasni oddelek cjutra« pod šifro cZanesljivoet«. 19414 Kupim: tehtnico od 800—800 kg. z utežmi. jermen, 24 metrov dolg, 16 cm širok, več metrov 5 cm širokih Sflder-ohrdichtusgmnaschine 5 cm prereza. Naslov v oglas, oddelku cjutra«. 19401 Kino - aparat popolnoma kompleten kupim. Natpnčne ponudbe je poslati pod šifro »Aparat 400» na oglasni oddelek cjutra«. 19400 Enodružinska hiša novozidana. 2 veliki sob!, pritikline, nov hlev, 5000 m' vrta, 10 minut od tramvaja, naprodaj za 90.000 Din. — Naslov v oglasnem Oddelku cjutra«. 19281 Posestvo pri Ljubljani, blizu postaje, do 50 oralov, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra« pod «Mlekarstvo: v 19285 Stavbne parcele v lepi solnčni legi, pripravne za vile, v bližini tramvaja prodam. Ponndbe na oglasni oddelek cjutra» pod cLepe parcele«. 19382 Hišo enodružinsko, slično vili, kupim v Ljubljani. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod . 19394 2 dijaka drugo- do četrtošolca dobre hiše sprejmem prihodnje šolsko leto na zdravo stanovanje to popolno o&rbo. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 18504 Opremljeno sobo oddam v bližini Leonlšta. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 19372 Prazno sobico lepo, oddam 1 ali 2 osebama. Naslov pore oglasni oddelek cjutra*. 19376 Sobo v sredini mesta išče Bta-rejši dijak za prihodnje šolsko leto. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* r šifro »Šolsko leto 1927/8 19369 Prazno sobo prostorno, z elektr. razsvetljavo, iščem v mestu. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek cjutra« pod iifro cKonfort 70». 19870 Sobico takoj odda Krulc, St. 15/a. Reber 19375 Kot sostanovalca sprejmem s 1. julijem boljšega gospoda za 200 Din. NmIov v oglasnem oddelku cjutra». 19333 Sobo deloma opremljeno, iiče gospod, po možnosti v bližini Turjaikega ali Valva-•orjevega trga. Ponudbe na ;lisni oddelek cjutra» pod !to < Stalno 86». 19336 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam stalnemu in solidnemu uradniku na Bleiweisovl cesti. Naslov pove oglasni oddelek cjutra*. 19329 Opremljeno sobico •eparlrano, sredi mesta oddam. Na željo kopalnica. Naslov v oglasnem oddelku cjutra«. 19415 Sobo primerno za izvrševanje krojaške obrti, iščem v Ljubljani ali okolici. Ponudbe na oglasni oddelek cjutra* pod cKrojao 43». 19348 Prijazno sobo oddam gospodu ali gospodični na Kette-Murnovi c. št. 20/1. 19322 Gospodično sprejmem kot sostanovalko s 1. Julijem na hrano in stanovanje v sredini mesta Cena nizka. Naslov v ogl. oddelku cjutra*. 19355 Tamburica (1. brač) izvrstna, poceni naprodaj. — Ponudbe pod Iifro cBrač 200* na oglas, oddelek cjutra*. 19392 Klavirflj Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk, kakor tndi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje ln popravila za konservatorij in druge inštitute lzgotavlja moja tvrdka — Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R.Warbinek, Ljubljana Hitlerjeva ulica itev. 5/1. Pianino aH klavir (Stutzflflgel), dobro ohranjen, kupim za druitvo. — Sipa St. Pavel-Prebold pri Celju. 19834 Prepeličarje kratkodlake, čistokrvne — mlade pee proda inž. Otmar Miklan, Slovenska Bistrica. 19244 Domače kuniče mladiče, nad 2 meseca stare, garant, čistokrvne, kakor belgijske velikane modre dunajske Chinchilla oddaja: Str. klub reje dom. kuničev v Kamilici pri Mariboru. Za odgovor priložiti znamko za 1 Din ali dopisnico. 19245 Lovska psica nemška, kratkodlaka, z rodovnikom (FloTa von Ober-see), stara 5 let, radi opustitve lova ugodno naprodaj. Na tekmah nagrajena s prvim darilom. Pojasnila daje Davorin Bizjak. Stari trg 8. 19308 K lesni industriji ali trgovini, že obstoječi, dobro uvedeni bi pristopil ln sodeloval z gotovino od 100—200.000 Din, eventuel-no tudi več. Pristopil bi tudi kot družabnik k posestniku večjih gozdov, radi skupne predelave. Trd les (bukev, hrast) Ima prednost. Ponudbe pod cLesna industrija K-644« na Inter-reklam d. d., Zagreb — Strossmayerova 6. 19288 Trg. izobraženec ki razpolaga s kapitalom 100.000 Dto. dobi prijetno, plodonosno in sigurno službo, katero se nauči v S dneh. Ponudbe na podružnico cjutra« v Mariboru pod Olimp. 19319 Kapital oziroma udeležnike s kapitalom išče radi razširjenja dobro vpeljano podjetje z več zastopstvi velikih nemških tvrdk. Dobro obreeto-vanje to delež na dobičku je zagotovljen. Ponudbe sa oglasni oddelek cjutra« pod šifro cKapital 85*. 19358 Višji uradnik z večjim premoženjem, te želi poročiti z istotako go-spico ali vdovo. Dopise na oglasni oddelek cjutra* pod .Sreča in ljubezen«. 19067 Osamljen visokošo-Iec iiče znanja i bolje tituira-no gospodično, v starosti nad 23 let, t svrho ženitve. Cenjene ponudbe pod cResno polje* na podniž-nico cjutra* v Mariboru. Tajnost zajamčena. 11409 Gospodična z dežele, ii dobre hiše, stara 25 let, čiste preteklosti, trgovsko naobražena. zmožna samostojno voditi vsako podjetje, želi znanja ali službe pri itarejiem gospodu posestniku; vdovec ni Izključen. Ponudbe sa oglasni oddelek cjutra* po j iifro »Tiha zreča 16». _ iam Dvpifi Hvala, N. duio. Enako Tebi. 19878 Podružnica velebanke sprejme takoj mladega uradnika z bančno prakso. Znanje slovenskega, fir-vartsfcega in nemškega jezika pogoj. Prednost imajo reflektanti, ki obvladajo tuje jezike. Reflektira se samo na mlade agilne moči z znanjem strojepisja. Detailirane prošnje takoj predložiti v upravi lista pod št. 478. 7085-a ■■■■■■■■■■■■■■■■aaaaaaBBaaana neobhodno potreben, je cTlros» izbijač čreSnjevih košSc. Stane Din 6.—. Preprodajalci popust. Zaloga: »Brezalkoholna pro-duScctjas, Ljubljana, Poljanski nasip 10. oioBoioBoaoaoaoaoic^ Uspehe nudijo pogosti obiski — zato sprejmem zastopstvo za Gorenjsko prodaje, intervencije, inkaso, nakupi i. t. d. Cenjene poudbe prosim pod »GORENJSKO ZASTOPSTVO« na oglasni oddelek »Jutra". Pflrfe-sanatorii Schweizephof GRAZ - WETZELSDORF. Za notranje in živčne bolezni. Posebni oddelek za zdravljenje: Arterioskleroze. ProspeiktL rmrmmvmnrvvii imvkm« »m | Patent spalni divani, | mali divani, v več oblikah, otomane, garniture, H gi madrace, žimo, afrik - blago za madrace | kupite najceneje in solidno pri: [RUD. SEVER, Ljubljana,! f Marijin trs štev. 2, S nasproti frančiškanske cerkve. ■ ■ E B »»Man ■niBSSSRRI ponikljar! Po znižani ceni. vuriolesa, motorji, vsakovrstni otroški ički, namestni deli to pneomatika. Poseau oddelek za popolno popravo, emajliranje : ..josklh vozičkov, šivalnih strojev Itd Prodai ia obroke. — Ceniki franko. ,TRIBUNA" F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, > Ljubljana, Karlovska cesta št. 4 f H l li tmJLi a n h u n a nu i m i m m n i»>» m n n ii i j e ni NOVOZGRAJEN« .Hotel Jugoslavija v Krku (otok Krk) morsko in klimatično kopališče, tik ob morju, nudi cenjenim gostom krasno urejene sobe z veliko dvorano in teraso za solnčenje. Prvovrstna kuhinja, cena popolni oskrbi 50 — 55 Din dnevno. — Toplo kopališče v hotelu. Priporoča se uprava 7051 hotela ,,Jugoslavija". □DC 3X1C XC 30000 □OOD Anqleska svetovna zmagovalna znamka katera je na dirki SamobortPlješevica v kategoriji prikolic zmagala kot prva z 500 ccm močnim strojem napram dru« gim 1000 ccm močnimi konkurenčnimi stroji, je dobav« Ijiva v modelih 3X, 5 in 8 HP solo ali s prikolico od skla» dišča Ljubljana, istotako EX£ELdfin'* amerik. dvodlinder ls(VI>bltall)l\ s solo in pritofcco „HEIVDERSOn" za solo in prikolioo. — Ima tudi tek nazaj. Edini motocikl na svetu, Id je opremljen z vsem komfortom moder« nega avtomobila. — Vžtganje z Boach magnetom, vsled Cesar brezhibno delovanje motorja garantirano. Generalno zastopstvo: O. žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št, »t1 Frederic Boatet: Neustrašeni učenjak Halpherson, znani učitelj eksperimentalne fiziologije, je slonel visok in širok, z rokami v hlačnih žepih, na kaminu svoje delavnice in je sklanjal svojo mogočno glavo z gladko obritim obrazom in kratko ostriženimi lasmi, k svojima poslušalcema, anatomu Jeffriesu in biologu Moffatu. gledajoč jima ostro v oči : Dovolil sam si, ^ je rekel s svojim umerjenim glasom, podčrtavaje vsako besedo, »da vaju povabim k sebi zaradi drznega, senzacionalnega poskusa, ker mi ni do tega, da bi ga delal sam. Malenkostne duše bi se ustrašile te drznosti, posledice pa utegnejo biti za vse človeštvo velikega pomena, tako da mora umolknit: vsak pomislek... Izvolita sedaj \ rnoj laboratorij!« Električne svetiljke so lile izpod stropa svojo belo luč na prostoren, skrbno zaprt laboratorij. Oba učenjaka sta zapazila v tem čudnem, njima dvema dobro znanem prostoru zagonetno kopalno kad, M so jo bili pravkar napolnili z vročo vodo. Poleg kadi je sedel na nizkem stolu mož v sami srajci in spodnjih hlačah. Bil jc smrtno bled, tresel se je po vsem telesu, noge in roke so mu bile vklenjene v tanke verižice: Poleg njega jc stal, očividno, da ga straži, zamorec herkulske postave, Halphersonov osebni sluga. «Qospoda,» je rekel Halpherson gostoma, «mož, ki ga vidita tu, me je sinoči napadel na cesti z namenom, da mc umori in oropa. Toliko se mu je posrečilo (odpel si je suknjo in srajco in je pokazal globoko rano na levi strani p rs). K sreči sem ga s sunkom v brado « uspaval«, kakor se izražajo bodici; to se mi je pripetilo skoro pred durmi, tako da sem ga s pomočjo sluge lahko spravil v hišo. Ko se je osvestil, sem ga pripravil do govora. Ime mu je Watson: zloglasni, na smrt obsojeni morilec, ka se mu je posrečilo, da ga vzide zasledovanju še niso zagrabili. Moja državljanska dolžnost je, da ga predam' sodišču t. j. električnem stolu — —» Njegove besede so težko padale v mučno tišino. Uklenjenega moža je iz-preletelo drhtenje. Halpherson je nadaljeval: «Moj načrt pa je drugačen. Znani so vama koraki, ki sem jih storil, da bi nam prepuščali ua smrt obsojene zločince v svrho znanstvenih poizkusov. Praksa in predsodki pa so nam bili vedno sovražni, kadar je šlo za presojo te ponudbe, in nastal je tak nesporazum, da sta prišla moj značaj in moje delo v" nepojmljivo slab sloves. Srečno naključje mi je sedaj dovedlo tega Watsona. Predlagal sem mu: ne izročim ga policaji, odpustim mu napad, omogočim mu, da se izseli v katerokoli deželo hi mu dam v ta namen še 10.000 dolarjev,- da bo lahko začel novo življenje — vse to pa s pogojem, da mi služi pri poizkusu, ki se vsekako lahko konča z njegovo smrtjo. Pri tem gre za nastopno: izumil sem serum, ki, tako sem vsaj uverjem, popolnoma nadomešča človeško kri, in ima, tako upam, isto vrednost kakor naravna kri, ali pa celo boljše lastnosti. Pravim, da upam, zakaj čisto uverjen bom. šele po končnem, dogotovljenem poizkusu, in za ta poizkus naj mi služi Waison. V kopeli mu odprem žile v za- pestju, in čim bo «mrtev*. mu vbrizg-nem svoj serum, ki bo iznova oživil vse organe. Ako se moj izum obnese, kakor pričakujem, tedaj bo Watson mogoče zopet oživel. Pravim: «mogo-če» in vaju prosim, da vzameta to na znanje. To je vse, kar imam povedati. Vsekako dajem temu možu, ki je po zakonu itak zapisan strašni smrti, možnost, da poizkusi srečo in vstaje po lahki, brezmučni smrti k novemu življenju. Watson je o stvari dobro poučen in je pristal. Sam vama bo to potrdil.« UMenjeni mož je s težavo požrl slino. «Da,» je rekel komaj slišno, «pri-stanem«. Nihče ni rekel besedice. Ko je mož, oproščen vezi, a sključen pod orjaškimi zamorčevimi rokami, sedel v kopeli, se mu je približal Halpherson in ga je prijel za levo roko. «Ali ste trdno odločeni?* ga je vprašal ponovno. «Ali se ne boste upirali med poizkusom? Bilo bi namreč prepozno.«' Začnite!» je rekel mož in zaprl oči. Razločno se je slišalo šklepetanje njegovih zob. Halpherson se je sklonil z nožem k njemu. Pacijent se je lahno zdrznil, rdeč curek je brizgnil po njegovi levici, a že jo je potopil Halpherson v mlačno vodo. «Kaj sledi, vama je znano, gospoda,« je rekel mirno, kakor bi predaval. «2ila bije pospešeno, čedalje hitreje, pritisk krvi popušča, pacijenta se loteva omed-levica, svetlikanje pred očmi in neznosna žeja; konec je nezavest.« Umolknil je. Palec na desnem zapestju moža, ki je silno ječal, je štel utripe. Nato je s pomočjo neke pripra- ve opazoval pritisk krvi. Asistenta sta bila silno razburjena. Zamorec je stal poleg in je ubogal kakor stroj. Halpherson pa je ostal popolnoma miren in mož v kopeli je nehal ječati; s stisnjenimi zobmi in z zaprtimi očmi je bil videti kakor mrlič. Voda se je rdečila čedalje bolj. «Utripi se stopnjujejo in pritisk krvi pada,« je zamrmral Halpherson čez nekaj časa. «Zejen sem,« je naenkrat hripavo izpregovoril Watson. Omočili so mu ustnice s citronovim sokom. Kmalu nato je zaječal dvakrat zaporedoma. Zopet so tekle brezkončne minute. «Omedlevam,» je zajecijal strahoten glas. Obsojenec je široko odprl oči, ki so buljile, ne da bi videle. Njegov obraz je bil bled kakor vosek. «Proč!», je rekel zdajci z brezmoč-nim poskusom, da bi se dvignil. «No-čem!« «Nezavest,» je šepetal Halpherson, «konec...» «Ne, ne...« je hropel mož. Obupno se je napenjal, da bi ubežal, a posrečili so se mu samo krčeviti sunki. Na njegova ramena so pritiskale težke za-morčeve roke. Padel je nazaj v rdečo vodo in glava mu je klonila na stran. Halpherson se je dvignil: ^Izkrvavel je do poslednje kaplje krvi...» Anatom Jeffries je priskočil: «To je konec. Dvignimo ga hitro iz vode, po-čakajmo pet minut in vaš serum... A vražji pogum je imel ta siromak... Rad bi ga rešil! Kakšna slava za vas, Halpherson, ako se poizkus posreči...!» Fizijolog se je pomembno smehljal: «Poizkus se je posrečil,« je rekel mirno. Asistenta sta začudeno strmela vanj. ]6 ponovil Halpherson smehljaje se. «Nisem vama povedal resnice, gospoda. Poizkus je bil drugi, nego sem vama ga bil napovedal. Vse to ni hilo nič drugega kakor — avtosuge-stija.« Profesorja sta gledala drug drugega kakior iz uma. «Da, vaša prisotnost tukaj v laboratoriju, moj skalpel, vse, kar sem govoril, ni bilo drugega kakor trik, da sem vzdržal moža v napetosti. S poizkusom sem hotel ugotoviti, kako daleč sežejo, da jih tako imenujem, živčni vplivi. Možu, ki ga tukaj vidite, sploh nisem odprl žile. On je to samo mislil, kakor sta tudi vidva mislila.« Fizijolog je prijel levo, od rdeče vode mokro robo moža, ki je bil še vedno nezavesten, obrisal jo je in jo dvignil v polno svetlobo. «Poglejte, niti sledu o kaki krvavitvi! S konico svojega instrumenta sem ga lahno oprasnil, obenem sem pa stisnii s toplim karminom napolnjeno ampulo. Na ta enostavni način se je voda v ka-dunji polagoma rdečila. — Možu sem narekoval razvoj izkrvavitve in res si je točno prisvojil moje besede, do popolne nezavesti, v kateri je še sedaj... Zanimiv poizkus...» ^Posrečilo se je bolje, nego sami mislite,« je zdajci rekel profesor Morfat. ki je med tem preiskal pacijenta. «Mož je mrtev!« V laboratoriju je postalo tesnobno tiho. «Nu... morilec, ki bi bil itak usnir-čen...» ie zamrmral Jeffries med zobmi. Profesor Halpherson pa je vendar zelo pobledel. NE NAKUP, temveč ekonomičnost in vzdrževanje voza je najglavnejše. To Vam pa garantira samo najstarejša evropska avtomobilska znamka CjfeiuJeot katera izdeluje za naše cestne razmere najprikladnejše modele in sicer 5/12 HP, z 2 in 4 sedežema, med tem dvosedežne potniške vozove (takse proste). Nabavljalni stioški takega avtomobila niso večji onim motocikla s prikolico. — 9/28 HP, 5-sede-žen s karoserijo, katera se da popolnoma zapreti (Allweter), 11/35 HP, 5- in 6-sede-žen. Peugeot ima do danes edini svetovni rekord najmanjše uporabe bencina. — Nešteti jugoslovenski vozači so najboljša referenca za kvaliteto teh vozil. V Vašem lastnem interesu le, da si pred nakupom ogledate naše modele Vse tipe so dobav- ljive pramptno od skladišča Ljubljana. Generalno zastopstvo: O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva ulica štev. U. Oest. Automobil-Fabriks A. G. vorm. Austro-Fiaf svetovmomani kvalitetni tovorni avtomobili 1SA, 3, 5 ton in avtobusi. Vsa vozila dobavlja promptno od tukaiš-nega skladišča generalnega zastopstva 0. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Posamezni rajoni ua dobre in solventne zastopnike še za oddati! Zastopstva večjih tvrdk za Slovenijo, ev. za celo državo IŠČE novo ustanovljeno agenturno in komisijsko podjetja Cenj. ponudbe na upravo sJutra« Maribor pod >NOVA AGENTURA«. tovarniško poslopje na periferiji Ljubljane, pripravno za tekstilno, železno, elektrotehnično in drugo industrijo S prodamo tako eventuelno oddamo v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« ■ pod »TOVARNA 250«. 1 ■ P KO DII radi preselitve v inozemstvo parno žago s polnojarmenikom v bogatem gozdnem kraju na licu mesta ali vse stroje franko vagon ter brez- konkurenčno lesno industrijo n,j električni pogon na kolodvoru v Sloveniji z zalogo lesa in prvovrstnimi stalnimi odjemalci. Oddam tudi vsako industrijo zase. Posredovalci brezpogojno izključeni. Ozira se samo na kupce, ki razpolagajo s primernimi sredstvi. Interesenti naj javijo" svoj polni naslov na upravništvo tega lista pod »REELNA KUPČIJA*. Skladišče v Ljubljani, gsopolnoma suho = iščem. =' Ponudbe z navedbo najemnine na upravo .Jutra' v Ljubljani pod ,J>tev. 54«. Speciialna tovarna strele« za obdelovan e esc Klein &Stiefel. Fulda NA wEiESEJMU V UUBUflNI bomo razstavili najnovejše in najboljše stroje ta obdelavo lesa v polnem -C obratu. Novost! Pogon bre: jermena. Obiščite naš prostor 208 paviljon F. Zastopnik za SHS. Peter Angelo, L/ubl/ana, Hotel SLON. in Vam nudi Dragan lomljMit. Zagreli zastopnik J. G. FarainMe Aktlengesellschaf Abteilung Kunstseide Berlin, S. O. 36. 166 Proda se za usodno ceno lepa hiša v Ljubljani Blelweisova cesta št. 9. nasproti palače velikega županstva, dvonadstropna, v podstrešju manzardaa stanovanja, velik košat vri oziroma stav-bišče, solidno zidana, v najboljšem stanju, neobremenjena, iz proste roke. Event se hiša zamenja s kako primerno hišo v Mariboru. Ponudbe sprejema in pojasnila daje odvetnik dr. M- Pire v Ljubljani, Cigaletova ulica od 3—6 ure popoldne. 7074-a 99 SPECTRUM" d. d. inž. Kopista, Dubsky in Krstič, tvornica ogledal In brnšenega stekla. Unbilana VII, Medvedova nL 38, teL 343 Zagreb, Beograd. Osiek, Središnjica: Zagreb Zrcalno steklo, portalno steklo, mašin-sko steklo 5—6 mm« ogledala, brušena vseh velikostih ta oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina. navadna ogledala Najnižje in brezkonlkurenčne cene v j odi klicali, prva kvaliteta, najnovejše oblike. Izvolite se prepričati! Ljubljana Dvomi trg št 1. Zahvala. Podpisana Antonija Pire, vdova ravnatelja učiteljišča v p. v Mariboru, se s tem javno zahvaljujem «Slaviji», jugoslovenski zavarovalni banki v Ljubljani za kulantno izplačilo življenskih polic pokojnega soproga in jo vsakemu toplo priporoča. Maribor, 14. junija 1927. ANTONIJA PIRC. >3666©©6©6©6©0®g Potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom. Drijateljem in znancem tužno vest, da mi je moj nadvse ljubljeni soprog, gospod Ivan (Jršič jetnlški paznik v pokoju, danes zjutraj ob pol 2. po težki, mučni bolezni v starosti 62. let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek 16. t m ob 6. popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališču k Sv. Križu. Ljubljana 15. junija 1927. Žalujoča soproga Marija Doghurt se dobi v mlekarni BERNHARD, Maribor, Aleksandrova ctsta 51 in Koroška cesta 10. □ □ D □ □ □ □ O nnnnririrtnnnnrnnro-rrTinrTinnnno Novo kožo obraza dobite t uporabo medecia. biološkega sredstva za luščen je «Venm». Izginejo za vedno v»e nečistoče, pege, izpibljaji, hrapavost, črne in rdeče lise. Lice postane nežno in za več let pomlajeno. Uspeh garantiran in uporaba neškodljiva, tiar-nitura 92 Dia. Črede Rosa CentiloHa, najfinejša in najboljša franc. stiha dnevna krema, napravi lice nežno belo in je neobhodno potrebna za modemo dame Cena 50 Din. «CentifoIia», kosmet. zavod, Zagreb — llica br. 37. — Zahtevajte brezplačie cenike. Zal vala. Ob prebridki izgito. nase ljubljene sestre, gospodične Marije Burja izrekamo tem potom iskreno zahvalo vsem ki so na katerikoli način izkazali sočutje in sožalje nam. pokojnico na spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo g. tov. Deržaju za ganljiv govor, pevskemu zboru za v srce segajoči žalo-srinki. učiteljskemu zboru in šolski mladini za častno spremstvo ter darovalcem vencev in cvetja. Vsem skupaj naša ponovna prisrčna zahvala. V Ljubljani, dne 15. junija 1927. Originalne barve. matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cykiostil, speeijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri Mubijana, Selenburgova 6/1. Telefon št. 2980. 3 LUD. BARAGA (French Line) i57a Havre - Newyork samo 5 '/2 dni čez morje. — Dobra hrana in pijača brezplačno Cie Chargeurs-Reunis, Sud Atlantique, Transports - Alaritimes za Severno m Južno Ameriko z ekspres parniki kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bor-deaux in Marsiiije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Australijo In Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kiakei. Kolodvorska ulica št 35. Poselila 7078 proti vknjižbi na nepremičnine preskrbim takoj od zneska Dm 100.000— naprej v zlati valut', vračljivo po'om amortizacije na 10, 15, 20, 25 let. Obresti zmerne. Pismene oonudbe pošljite na oglasni oddelek „Jutra" pod šifro ..Kulantno'1 7088 Advokat dr. Dominik Drnovšek naznanja da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Laškem (hotel „Savin,a— Pivnica). Žalujoči ostali. Mestni uogrebni zavoa V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naš Rubljem soprog, oče, sin, brat, svaik in stric, gosp. Dr. Rupert Ceiestina deželnosodni svetnik. v sredo, diie 15. junija t I. po dolgi, trpljenja polni bolezni, previden s svetotajstvi mirno preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek dne !7. junija t. 1. ob S. uri popoldne iz Stare poti :-!ev. 2 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 16. junija 1927. Antonija Ceiestina, soproga. Mlada, Vlasta. Miran, otroci in ostalo sorodstvo.