i IU£JL51VU V Došlo . 16,'X, ]Q30- Leto LXmMšt. 135 V LJubljani, v sredo iS. oktobra I930 Cena Din 1.- Izhaja vsak dao popoldne, lavzemsi nedelj« in praznike. «. InseratS do SO petit i Din 2—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 rrst a Din t—, večji inaerat) pettt rrsta Din 4_ Popust po dogovoru. Inseratnl d&uek poeebej. — »Slovenski Narod< Teija mesečno t Jugoslaviji Din 12_, rs inozemstvo Din 25 Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo In upravništvo LJubljana, K nafto va ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 to 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE. Kocenova ul. 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c. tel. št 26. Jesenice. Ob kolodvoru 10L — — Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351. HITLER PROTI HEIMVVEHRU Ker ni prišlo do volilnega sporazuma, se bo vršila najljutejša borba Hitler pripravlja po berlinskem vzorcu nemire na Dunaju Dunaj, 15. oktobra. Dunajski me* ščanski listi se obširno bavijo s tajni* mi posvetovanji, ki so se zadnje dni vršila med Heimwehrom in nemškimi hitlerovci. Slo je za skupen nastop pri avstrijskih volitvah. Kakor naglašajo, do sporazuma ni prišlo, ker Heimwehr ni pristal na zahteve narodnih socija= listov, da bi se pridružil njihovemu pokretu. Zato se je Hitler odločil, da bodo nastopili narodni socijalisti sa* mostojno. Ker pa v Avstriji narodni socijalisti nič ne pomenijo, niti nima* jo izklesanega programa, ki bi imel količkaj privlačnosti, jc Hitler oblju* bik da jim bo poslal pomoč iz Nemčije. Pri tem ne gre samo za denarna sredstva, temveč hoče Hitler poseči v avstrijske volitve tudi s svojimi napa* dalnimi četami. Zadnje dni so že pri* čeli prihajati na Dunaj Hitlerjevi in* struktorji, ki imajo nalogo, da izobra* zijo in izvežbajo avstrijske pristaše narodnih socijalistov, zlasti dijake po berlinskem političnem reglementu hit* lerovcev. S serijo dobro organiziranih izgredov naj opozorijo avstrijsko jav* nost na svoj pokret, kar naj nadome* sti volilni program, ki ga nimajo. Varnostne oblasti, ki so sedaj v rokah heimwehrovcev, so seveda budno na straži in bodo skušale preprečiti na* rodno*socijalistično nakano. Heim* wehrovci pripravljajo za 2. november velik pohod na Dunaj. Kakor se zatr* ister dr. Kumanudi o davčni enakopravnosti Vlada si prizadeva davke pravično razdeliti — Naša država hoče izpolnjevati vse obveznosti napram narodnim manfšinam Beograd, 15. oktobra. Včeraj so mi-istri zaključili svoje informacijsko potovanje po Vojvodini ter se vrnili v Beograd. V Veliki Kikindi jih je sprejela ogromna množica prebivalstva. Tudi tu so gg. ministri poslušali želje in pritožbe prebivalstva ter mu nato v dališih govorih pojasnili politiko in intencije vlade. V vseh vaseh, skozi katero so prišli na svoji nadaljnji poti proti Novemu Sadu, jih je pričakovalo prebivalstvo ter jih navdušeno pozdravljalo. V Veliki Kikindi se je minister dr. Kumanudi v svojem govoru dotaknil tudi davčnih bremen in vprašanja narodnih manjšin. Na pritožbe prebivalstva o težkih davčnih bremenih je dr. Kumanudi odvrnil, da si vlada prizadeva pravično razdeliti vse davke, ker se zaveda, da davki, ki niso pravični in pravilno razdeljeni, vodijo do obubožani prebivalstva in s tem tudi osiromašenje države. Novi davčni zakon te deber in je znatno olajšat davčna bremena. Pri izvajanju so se pokazale še razne hibe, ki jih bo vlada na podlagi praktičnih preizkušenj čimprej odstranila. Vsakdo naj se zaveda, da stremi vlada po čim pravičnejši in pra-vilnejši razdelitvi bremen. Nekdanja neena j>pravnost je odstranjena in danes veljajo isti davčni zakoni v SrbiH kakor v Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji. Govoreč o narodnih manjšinah je dr. Kumanudi povdaril, da vrši in hoče vestno izpolnjevati naša država vse obveznosti, ki jih je prevzela po mednarodnih pogodbah in konvencijah. Naša država je šla še dalje in dala narodnim manjšinam mnego več, kakor pa jim gre po teh pogodbah. Zahteva pa od narodnih manjšin, da so lojalne in da z enako iskrenostjo sprejemajo vse odredbe kakor naši lastni državljani. Politična napetost v Nemčiji Narodni socijalisti zahtevajo pomilostitev nemških oficirjev — Pripravljenost berlinske policije Bertfn, 15. oktobra. Občinstvo je zelo razburjeno zaradi postopanja policije pri zadnjih demonstracijah v Berlinu. Narod-no-socijalistični krogi trdijo, da občinstvo ni nameravalo nikakih manifestacij in da je hotelo le pozdraviti novoizvoljene po »lance, ki so prihajali iz parlamenta. Kljub ienrro je izpremenila policija prostor pred »bornico v vojno taborišče in pričela neusmiljeno udrihati po občinstvu. To je Iju-«ri tako razkačilo, da so pričeli razbijati «ptckla, kjer so le mogli. Berlin, 15. oktobra. Včeraj popoldne se je sprehajalo po Leipzigerstrasse in drugih cestah v sredini mesta mnogo sumljivih elementov, ki jih je morala po-iiciia opetovano pozvati, naj gredo dalje. Policija je bila ves dan v strogi pripravljenosti ,da bi preprečila nove izgrede gle- de na včerajšnjo sejo pruskega deželnega zbora in na današnje volitve predsedstva v državnem zboru. Policija je zbrala ra važnih križiščih močnejše oddelke, da bi jih lahko v slučaju potrebe poslala v ogrožene kraje. Po mestu je uvedena obširna služba patrol v avtomobilih, na konjih in kolesih. Izmed aretiranih narodnih saciali-stov se bo moralo 13 oseb zagovarjati pred sodiščem. Policija je ugotovila, da nihče izmed aretiranih ni komunist s čimer je padel v vodo poizkus narodno-socialističnega strankinega vodstva, da bi naprtil krivdo za včerajšnje izgrede komunistom. Berlin, 15. oktobra. Nemški nacijona list! so vložili v državnem parlamentu predlog, naj se pomiloste pred sodiščem v Lip-skem zaradi veleizdaje obsojeni trije častniki državne brambe. Kronanje abesinskega cesarja Brin dir-i, 15. oktobra. A A. Videmski princ odpotuje v Addis Abebo, kjer bo zastopal Halijanskega kralja pri slavnostih kronanja etiopskega cesarja. Pariz, 15 oktobra. AA. Maršal Franchet-ff Esperev je odpotoval kot šef franco-Bke delegacije v Addis Abebo, kjer bo prisostvoval kronanju etiopskega cesarja. Rusko-angleška pogajanja London, 15. oktobra. AA. Mešana ko* misija za dolgove in terjatve med Anglijo in sovjetsko Rusijo je izdala komunike, da so bile imenovane štiri podkomisije, ki bodo proučevale posamezne terjatve z obeh strani. Kakor znano, je sovjetska Rusija zaplenila in nacionalizirala lastnino angleških državljanov, dočim so angleška ©blastva zaplenila razne ruske vrednosti. Razen tega bodo podkomisije razpravljale o medvladnih dolgovih itd. Določena je estanovitev petega odbora, ki bo proučil sovjetske terjatve, nastale z angleško in« fcervencijo v ruski državljanski vojni. Dragocene perzijske umetnine London. 15, oktobra. AA. V kraljevo akademijo so prenesli včeraj rz skladišč v Rotherhittu, ki so oddaljena 8 milj, v posebnih vozovih z jeklenimi vrati in pod varstvom oborožene policije razne umetnine v vrednosti dveh milijonov funtov ster-linsov. Med temi umetninami so prispevki perzijskega šaha za perzijsko razstavo, ki bo v Londonu meseca januarja. Dragocenosti je prepeljal v London parnik >Baha-ristan.< Posadka ni vedela do zadnjega trenutka, koliko dragocenosti vozi. V Perziji so prenesli te dragocenosti na morsko cbalo z letali, da jih ne bi pokradli banditi. Bivši grški kralj poseti Rumuntjo London, 15. oktobra. Bivši grški kralj Jurij namerava v kratkem zapustiti Anglijo in odpotovati v Rumunijo. Na vprašanje novinarjev, ali namerava v bližnji bodočnosti obiskati tudi Atene, je izjavil bivši kralj Jurij: ; Kako bi mogel to povedati ?« juje bo minister Starhemberg ukinil svoječasno prepoved, ki jo je izdal dr. Schober, s katero so bili zabranjeni vsi pohodi oboroženih strankarskih organizacij. Hitlerovci nameravajo iz* koristiti to priliko in izzvati izgrede. Razkroj, ki se vrši v vrstah Heim\vehs ra zaradi paktiranja s krščanskimi so= cijalci, skušajo hitlerovci spretno iz* koristiti in hcimwehrovci sami priznavajo, da so jim odvzeli že mnogo pri* stašev. Vsekakor bo ta notranja borba med dvema nacionalističnima or= canizacijama zelo poostrila volilno borbo ter ogroža v veliki meri uspeh, ki ga pričakujejo s klerikalci združeni hcimwchrovci. Kralj Boris se poroči v Assisiju Rim. 15. oktobra. AA. Uradni komunike razglaša, da bo poroka princeze (iiovane z bolgarskim kraljem Boriscm 25. oktobra v Assisiju. Krvavi boji v Braziliji Rio de Janeiro, 15. oktobra. Listi poročajo iz Sao Paola. da je bil revolucijonarm voditelj Costa ubit. Buenes Aires. 15. oktobra. Po zadnjih vesteh iz Brazilije divja trenutno v državi Parani huda bitka med uporniki in vladnimi četami. Uporniki so imeli baje že težke izgube. V državi Minas Geraes je včeraj divjala 5 urna bitka, katere so se na obeh straneh udeležila tudi letala. Tamkaj so baje izgubile vladne čete tudi mnogo ljudi. Zastrupljevalec mož in otrok Budimpešta. 15. oktobra. Včeraj se je vršila ▼ Szolnoku sodna razprava proti zadnji skupini 9 žen, obtoženih, da so z arzen ikom zastrupile svoje može, očete ali otroke. Vse obtoženke so preklicale svoja priznanja, razen ene, ki je priznala, da je na pobudo neke modre žene umorila svoja dva otročiča in moža, da jih reši trpljenja. Za razpravo, ki bo trajala več dni, vlada med prebivalstvom ogromno zanimanje. Bivši milanski župan izključen iz fašistične stranke Rim, 15. oktobra. Profesor Belloni, bivši milanski župan, ki je izgubil tiskovno tožbo zaradi razžaljenja časti proti poslancu Farinacciju, ker je sodišče v Ve-roni smatralo očitke korupcije za dokazane, je bil izključen iz fašistične stranke. Polom italijanske banke Milan, 15. oktobra. Banka Alberotan-za v Moli v Apuliji je prišla v konkurz z deficitom 10 milijonov lir. Svoje prihranite je izgubilo 500 malih vlagateljev. Polom, ki je nastal zaradi zapravi ji vosti lastnika banke, je zbudil v vsej pokrajini Barija veliko razburjanje. Proslava lateranske pogodbe v Italiji Rim, 15. oktobra. A A. Danes dopoldne je ministrski svet sklepal o prenosu civilnega slavja 20. septembra na 11. februar, obletnico novih pogodb med Vatikanom in italijansko državo. Kakor je znano, so doslej v Italiji praznovali 20. september kot obletnico zavzetja Rima, po četah italijanske države. Zaprisega italijanskih škofov Rim, 15. oktobra. AA. Kralj je včeraj sprejel 11 novih škofov, ki so morali po lateranski pogodbi položiti prisego v prisotnosti ministra - čuvarja državnega pečata Rocca. Minister Rocc je prečital besedilo prisege. škofom so bile izkazane vojaške časti. Povratek Costesa tn Bellonta v Francijo Pariz, 15. oktobra. One 23. oktobra bosta prispela s prekooceanskim parnikom »France« v Le Havre francoska letalca Costes in Bellonte. Mestni svet Le Havra in letalski klub pripravljata letalcema velik sprejem. Obenem bodo tudi proslavili obletnico Nungesserja m Collija. Costes in Bellonte bosta ob tej priliki letela nad spomenikom umrlih letalcev in vrgla v morje cvetje. Resen položaj v Španiji Razmah republikanske agitacije — na univerzi v Barceloni — Madrid, 13. oktobra. Politični položaj v Španiji se je zadnje dni zelo poostril. Republikanski krogi razvijajo izredno živahno propagando, ki žanje povsod velike uspehe, čeprav nastopajo vladne oblasti zelo ostro proti republikanski agitaciji. Velika napetost, ki vlada v vsej državi, je že rodila ponekod svoje sadove. Na barcelonski univerzi je prišlo republikansko gibanje naravnost na eksploziven način do izraza. Včeraj so priredili vseučiliški dijaki na univerzi v Barceloni burne demonstracije proti monarhistične-mu režimu. Na dvorišču univerze se je vršil shod. na katerem so razni govorniki ostro napadali kralja in vlado. Po shodu Protimonarhistične demonstracije Občuten padec pezete so se dijaki razkropili po učnih dvoranah in uradih in sneli vse kraljeve slike, ki so jih pozneje zažgali. Oblasti so do nadalj-nega zaprle barcelonsko univerzo in odredile stroge varnostne odredbe. Madrid. ]oktobra. Položaj v Španiji ie zelo resen kljub temu, ii « stavkovno gibanje ponehuje. V Gibraltarju je bila proglašena 48 urna protestna stavka. Trom kolovodjem stavke se je posrečilo po dramatičnem preganjanju policije zbežati na varno. Stavka v Malaizi in v Murciji je prenehala. Včeraj je padla pezeta na 50.25 za funt Bterlingov, dočim je bila normalna kotacija 25.2J5. Britanska imperijalna konferenca Razprava o prevozu in dobavi živil London, 15. oktobra. A A. Včeraj so vodje delegacij imperijalne konference razpravljali o predlogih za zboljšanje med* imperijalne trgovine. Nekaj zadev so predložili odboru, ki se je sestal popoldne in razpravljal v splošnem o raznih tehnič* nih straneh vprašanja preferenčnih carin s posebnim ozirom na izvoz žita. V sploš* nem obstoja namera, naj se izvoz in uvoz živil razdeli proporcijonalno na razne dele imperija. Odbor, ki je razpravljal o tem vprašanju, je obstojal deloma iz ministrov deloma iz uradnikov. Včerajšnji seji je predsedoval minister Graham. Seje sta se Francoski trgovinski minister v Beogradu Beograd, 15. oktobra. Davi je prispel v Beograd iz Budimpešte francoski minister trgovine Etienne Pjerre Plandin v spremstvu svoje soproge in hčerke. Na kolodvoru so ga sprejel; minister trgovine g. Demetrović z osobjem ministrstva, nadalje zastopnik zunanjega ministrstva in francoski poslanik z osobjem poslaništva. Dopoldne je g. Flandin posetil ministrskega predsednika generala Živkovića in zunanjega ministra dr. Marinkovića, popoldne pa bo imel konferenco z ministrom trgovine g. Demetrovićem, kateremu bo ob tej priliki izročil visoko francosko odlikovanje, velik križ častne legije. Opoldne je priredil zunanji minister dr. Marinković na čast visokemu gostu banket. Seja mednarodnega odbora za avtomobi!ski promet Pariz, 15. oktobra. AA. Tu se je sestal mednarodni odbor za avtomobilski promet. Seje se udeležujejo zastopniki skoro vsen evropskih držav. Na dnevnem redu so predvsem tale vprašanja: takre za nove avtomobile, cene goriva in vprašanje prodaje avtobusov na obroke. Novi angleški minister za zrakoplovstvo London, 15. okt. AA. Angleški kralj je odobril imenovanje lorda Amulreeja za državnega tajnika zrakoplovstva namesto lorda Thomsona. ki se je ponesrečil pri katastrofi »R 101«. Lord Amulreeje je star 70 let in je bil od leta 1919. do leta 1926. predsednik industrijskega sodišča. V tem času je predsedoval številnim razsodiščem in je fungirai kot razsojevalec v mnogih industrijskih sporih. Težka nesreča pri filmanju Newyork, 15. oktobra. V Flakstaffu v Ariconi se je pripetila pri snemanju za novi film v oddaljenem Dinosaur Canyo-nu težka eksploz-ja. Zaradi napačnega računa se je mešanica smodnika in dinamita prezgodaj vnela, pri čemer je bilo težko ranjenih 16 oseb. lažje pa 25. Izgredi v Indiji Pariz, 15. oktobra. AA. Iz Sinile v Indiji poročajo, da je množica napadla s kamenjem in palicami policijo, ki je hotela preprečiti sekanje nekegra gozda. Policija je morala rabiti orožje, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, devet pa jih je bilo tb njenih. Izvršenih je bilo več aretacij. Žrtve kitajske državljanske vojne London, 15. oktobra. V zadnjih bojih nankinš'ce vlade proti severno-kitajsium koaliranim če+am je bilo po oficielnih iz ja\ab nv. vladni strani ubitih 35.000, ranjenih pa 6C 000 mož. Severne kitajske koaiirane čete, ki štejejo G00.0O0 mož, so baje izgubile 150.000 mož. udeležila med drugimi avstralski in an^lc« ški poljedelski minister. Odbor je razprav* ljal o tehnični strani predlogov in sklenil, naj jih podrobno prouče strokovnjaki. Sankevev odbor, ki proučuje ra/na vprašanja medimperijalnih odnošajev, je danes dovršil razpravo o vprašanjih obli* ke trgovinskih pogodb. Nadalje je raz» pravljal o vprašanjih komunikacijskega sistema in o vprašanju diplomatskih od« DOŠajev dežel britanskega inperija z ino* zemskimi državami in o frazeologiji urad* nin listin. Slovo generala Save Tripkovića Ljubljana, 15. oktobra. AA. Danes ob 11. dopoldne je dosedanji komandant dravske divizije general Sava Tripković izroči! posle komandanta dravske divizije svojemu pomoćniku brgadnemu generalu Dragomiru Popoviču. Pri tej priliki se je general Tripković, ki odpotuje prihodnje dni na svoje novo službeno mesto upravnika vojne akademije v Beogradu, prisrčno poslovil od svojih dosedanjih sodelavcev, komandantov polkov in oficirjev divi-zijskega štaba. Raziskovanje Afrike London, 14. oktobra. A A. Včeraj je zapustila Kartum angleška letalska ekspedicija, ki bo raziskala še nepoznane pokrajine Afrike. Ekspedicija bo skušala najti nove letalske proge. Bojkot ruskega premoga v Kanadi Ottavva, 14. oktobra. AA. Kanadski uvozniki ruskega premoga so sklenili, da ga ne bodo več uvažali iz sovjetske Rusije. Izjemoma bodo sprejeli premog, na-tovorjen na sedmih tovornih parnikih, ki so še odpluli iz svojih pristanišč. Pomirjenje na ne\vyorški borzi Newyork, 15. oktobra. Veliko senzacijo v finančnih krogih je zbudila vest o osebni intervenciji predsednika liooverja na newyorški borzi. Po polomih minulega tedna se je predsednik lioover v nedeljo sestal s predsednikom m podpredsednikom ne\\ vorške borze ter se z njima posvetoval o ukrepih, ki naj preprečijo nadaljnje padanje tečajev in paniko na borzi. Res se je borzno življenje zadnja dva dni že znatno umirilo. Ali gre pri tem za intervencijo državne blagajne, še ni znano. Nič manjšo senzacijo zbuja beg enega naj-večj'h newyorških bankirjev Johna Boo-ba, ki je v soboto brez sledu izginil. Skupno s svojim tajnikom je odnesel vso gotovino banke okrog 6 milijonov dolarjev. Domnevajo, da sta pobegnila v inozemstvo. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize : Amsterdam 22.72. _ Berl:n 13.395 — 13.425 (13.41). _ Bruselj 7.863. — Budimpešta 9.S796. — Curih 109-1.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 793.90 — 796.90 (/°5.40). — London 273.58 _ 274.38 (273.9s). — Ne\vyork 56.185 — 56385 (56.285) — Pariz 221.07. — Praga 166.95 — 167.75 (167.35). — Trst 294 — 296 (295). INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275. — Pariz 20.1725. — London 25.00. — Newyork 514.60. — Bruselj 71.75. — Milan 26.935. — Amsterdam 207.325. — Berlin \22.325. — Dunaj 72.53. — Sofiia 3.73. — Praga 15.27. — Varšava 57.675. — Budimpešta 90.15. — Bukarešta o.Ol. >SLOVENSKT NAROD«, dne 15. oktobra 1030 Slovo od generala Save Tripkovića sinoči Je priredila mestna občina divizijonarju generalu S. Tripkoviću poslovilni večer Ljubljana, 15. oktobra. Sinoči je župan povabil v Zvezdo na večerjo vse, ki so upravičeni zastopati ba* novino in mesto, H a se poslove od ko* mandanta dravske divizije g. div generala Save Tripkovića, ki po sedmih letih svoje* ga delovanja med nami odhaja v prestolico vodit vzgoja bodočih oficirjev naše voj» ske. Razen šefov in zastopnikov vseh civil* nih državnih oblasti ter mestne občine je gospod župan povab1"1 k poslovilni večerji tudi najodličnejše reprezcntante naše voj» ske, ki jih navajamo po vrstnem redu pre= zenčne liste: polkovnik Cvejić Jovan ko* mandant 40. p. p., polkovnik Jovarovič Radovan, komandant 16. art. polka, maioi Maras Dragutin. komandant 2 hatati >-»a 52. p. p., kapetan Mazuranie Bo»£~>sIav. polkovnik Miličević Todor, šef gen s*a-ba, polkovnik Nedič Mihajlo. Komandant vojnega okruga, general Popović Bogomir, komandant mesta, podpolkovnik Sokolović Jovan, pomočnik nač štab? kapetan Vizjak Milko, polkovnik Andr**k£ in pod* polkovnik Jaklič, komandno! veloctp ba* taljona, Sokola je zastopal i podstarosta SKJ br. Gangl, Streljačko družino pred* sednik obč. svetnik Orehek m starosta obč. svetnik Turk Zvezo j igoslov. gajd* cev. Sijajno z rožnimi dali jami ter Žareče rdečimi salvijami in nage^n okrašeno mi* zo j zasedlo blizu 50 gospodov in le dva stola sta ostala prazna. Oba povabljena visoka cerkvena dostojanstvenika sta nam* reč izostala brez pojasnila. Na desni 0*0« mačina, gospoda župana dr. Dinka Puca je sedel slavljenec diviz'jonar g. general Sava Tripkovie in ob njem reKtor g dr. Alfred Šerko. na dru^i strani župana pa vršilec dolžnosti bana g. dr Pirkmaier in predsednik viš. dež. sodvšči g. dr. Anton Rogina, skozi doli pa as redovi okrašena široka prsa oficirjev v črnem okvirju sve* čanega civila in na rep*:- miz novinarji — kakor vedno. To je bila efektfa siki zunanjcs'i po* dobna drugim >>*nketo.ri. Ali le za oči na* vadna slika. zno'raj pa popolnoma drugačna. Brez patosa :n koturna brez poze in fraze, samo prisrčna in iskrena Bilo je samo našo slovo od moža, ki ie že v časih, ki obhajamo njih desetletnico, posegel v zgodovino naše bolesti s svojo trdo in dobro ro«vO In pozneje zopet in zopet, ko je bil sedem let med nami in je prekvasil našo vo:-!;o ter jo oplodil z du* hom, da se čutimo varne tudi ob najhujši uri. Radi imamo generala Save m spoštuje ga vse pri nas — več mu pa ne moremo povedati in ne d j ti ob težkem slovesu, pel* nem želja po sv:d2i:j-i. To je bila pa notranja vsebina banketa, ki ni bil pompozno in šumen, ampak tih in miren, da so se ćuli utripi sr;a. Bilo je pač težko slovo. Z dostojanstveno tc plotu je župan sprego or:l svoje poslovilne be* sede. Da je kralj ob pr -eni cb.sku ob-iu* bil Sloveniji svoje najboljše oficirje in je res poslal najodličnejšega — Tripkovića. S Koroško je debutiral, kot organizator vojske gradil, kot posredovalec med voj* sko in narodom postavil obzidja, varna pred vsakim. Vse je dosegel z gorko Iju* beznijo do zadnjega vojaka in s prav ta* ^o vročo ljubeznijo do naše zemlje in na* roda, ki ga je vzljubil, da je ločitev pre* težka in se poslavljamo od njega z željo, naj ne pozabi teh 'et dela med nami. Orjaški junak*slavljenec je trčil, a ka* kor da bi bila v čašo kanda grenka kap* lja. je tudi on z drhtečim glasom odgrnil svoje simpatije do Ljubljane in dežele, ki ga iz nje kliče dolžnost. Poudarjal je pri* iateljske vezi med meščanstvom in vojsko, y tisi;h širokih z redovi pokritih prs se ie pa izvil vzklik: \roleo sam vas svom sVO» iom dušom in srcem — nikdar vas nisem l^čil od drugih in dovolite mi samo še to. da dvignem čašo v dobro Slovenije, za ve* lik napredek Ljubljane pod vodstvom tako srečno izbranega župana. podžupana in občinske uprave: Živeli Ljubljančani! Vršilec dolžnosti bana g. dr Pirkmajer je izrekel zahvalo županu, ker je omogočil priliko, da se tudi on v imenu dravske bano* 'ne poslovi od slavljenca. odličnega poznavalca naših razmer in ljubljenca vse* ga prebivalstva. nate je pa podžupan g prof. Jarc v daljšem govoru omenjal raz* like med avstrijskimi in jugoslovanskimi ofieirji, ki niso junaki salonov, pač pa najvestnejši delavci v kasarni. zlasti pa prevažni sotrudniki pri prosvetnem na* predku naroda, zato sta danes tudi vojska in narod ero. Podžupanova napitnica voj* '"k: in oficirjem je bila sprejeta z naj* večjim navdušenjem. V poetično vznesenem govoru je pod* starosta SKJ g. Gangl nazdravil bratstvu vojske in sokolstva, obč. svetnik g. Ore* nek za Streljačko družino, starosta jugo* slovenskih gasilcev g. Turk pa v imenu -4o.000 članov gasilske zveze, ki se jih da* nes odpelje zastopat na internacionalni gasilski kongres na Dunaj. Gospod divizijonar se je za izraze simpatij zahvalil z najprisrčnejšimi zago* tovili, ia mu leta v Ljubljani ostanejo v najlepšem spominu — ali srce ga je zadr* žalo da :~ še ostal. Tedaj je pa razvnel plamteče navdu= šenje predstavnik novinarjev g. Terseglav s pravo himno armadi kot nepristranski nositeljici narodnih idealov, da je bilo vihar aplavza mogoče ustaviti edino le di* vizijonarju g. Tripkoviću z najlaskavejšo pohvalo naše žurnalistike kot nositeljice soglasnosti med vojsko in narodom. Z županom pod roko se je divizijski general g. Tripkovie poslovil od vsakega posebej in stisnil še zadnjič vsem roko. Dolga vrsta govorov mu je sledila, ta* ko tehtnih in zgoščenih po vsebini, da se novinarji niso smeli več smatrati za vsak* danje poročevalce, temveč so s ponosom občutili resnost ur kot kronisti in priče zgodovine. Ves večer je mirno sedel in tehtal be* sede in sodil najvišji sodnik v banovini. In od besede do besede so bile vedrejše njegove nezmotljive oči. jasnejše je po* stajalo njegovo visoko čelo in iz globin pravice je v radosti razglasil sodbo, da je bodočnost naša zagotovljena in srečna z geslom na praporih naše vojske! še eno palačo zgrade Še letošnjo zimo prično kopati temelje za palačo vseuciliške knjižnice Ljubljana, 15. oktobra. Državna študijska knjižnica se počasi oživlja. Visokošolci so se že vrnili s počitnic in kolikor jih je filozofov, prav radi hodijo na Poljane. Skoda, da je čitalnica tako tesna. Komaj za 24 čitateljev je v njej prostora. V študijsko knjižnico so naši študentje že od nekdaj radi zahajali. Za časa bibliotekarja Likawetza 1. 1847. je znašalo število čitateljev 10.000, potem ko je padlo za 2000, ker so študentje stopili v narodno gardo in so prebili prosti čas rajši v gostilnah in stražarnicah kakor v biblioteki. študijska knjižnica je za zagrebško univerzitetno knjižnico druga največja in najbogatejša knjižnica v državi — ima okoli 150.000 kujig. In vse to bogastvo je nakopičeno v gimnaziji na Poljanah v skladiščih od prizemlja do podstrešja v tliz. stolpnem sistemu! Trajalo je par sto let, Dem Stimmbegabten und talentvollen jungen Sanger Prof. dr. P. Kozina zur Erinnerung. Wien, 28. IV. 1910. Dr. Josef Gansbacher.« Ta izredna pohvala mi je potrdilo, da je moje petje pravilno, obenem sem se pa čutil tudi dolžnega, da ponudim svoje znanje matici slovenske glasbe, Glasbeni Matici. Pa koliko razočaranje! Dve leti sam bil tiskan začetkom leta na lepakih kot učitelj oolo-petja, a učenca mi niso dodelili nobenega, šele 1. 1919. sem prejel povabilo in prošnjo, naj sprejmem 12 tedenskih ur soio-petja, a že drugo leto sem opazil po učencih, ki mi jih vodstvo dodelilo, da ne piha meni prijazen vetrič, in zato sem se osamosvojil. Ah, to je bila križeva pot, preden sem dobil oblastno priznanje za svojo pevsko šolo! Dolga leta so trajale zakulisne intrige, dokler nisem leta 1924. dobil oblastnega dovoljenja. Moj prvotni namen, gojiti pevski pouk na vseh treh stopnjah, se mi je izjalovil zaradi nedostatnih prostorov in zaradi pomanjkanja časa. Materiala mi ni manjkalo, ker se je že na prvi časopisni oglas prijavilo zadostno število učencev. Moj ideal je bil, in je še danes, vzgoja pevcev od prvega početka pa do popolnega pevca. Pouk bi trajal tri leta na osnovni stopnji, tri leta na srednji in po pavzi mutacije še 5 do 6 let solopetja. Do sedaj omenjeni šolski pouk pa še nikakor ne zadostuje za naše praktične glasbene potrebe. Imeti bi morali še specialne pevske šole, in sicer šolo za pevske učitelje, šolo za pevce pevskih zborov in končno operno pevsko šolo. Za obiskovalce šole za pevske učitelje je predpogoj že zadostno obvladovanje glasu. V to šolo spadajo vsi, ki imajo pozneje v svojem poklicu opraviti s pevci. Predvsem so to bodoči učitelji petja na srednjih in meščanskih šolah, bodoči pe-vovodje naših zborov in prav gotovo tudi operni kapelniki. Vem, da se slednji ne ujsrnajo z mojim naziraniem, češ, da tisti, ki pride k operi, že mora biti pevec. Prav lepo ,a vendar zapade mnogo dobrih pevcev v grde pevske manire, mnogo zdravih glasov prezgodaj onemore in lepo število lepih glasov ostane nerazvitih Ie zaradi pevskega neznanja korepetitorjev in kapelnikov. Ta šola mora biti prikloplje-na velikemu glasbenemu zavodu, kjer imajo bodoči učitelji petja priliko, se praktično vaditi v svojem bodočem poklicu. Da zavzema pedagoško vprašanje v tej šoli eno prvih mest, menda ni treba še posebej poudarjati. šola za pevce naših zborov ni prav nič manj potrebna ko šola za učitelje. Teoretičnega znanja je treba pevcu bore malo, tem več pa praktičnega. Potrebo take pevske šole sem propagiral že v tistih časih, ko sem bil pevo-vodja v Zvezi pevskih društev in pri Ljubljanski pevski župi, a našel sem gluha ušesa, češ, tega ni treba. Nekaj let pozneje sem bil namestnik .ali bolje rečeno, pomočnik pevovodje enega najuglednejših zborov v Sloveniji. Kot takemu so mi dali nalogo preizkusiti sopran in alt pred javnim nastopom. Rezultat preizkušnje je bil porazen. 32 pevk je bilo teoretično in praktično nesposobnih. Bili so pravi pevski analfabeti. Ncte so jim bile nepotreben balast, ker bi jih tudi lahko držali narobe. V pesmih, ki so bile do skrajnosti premlete, niso mogle posamezne pevke niti držati svojega glasu. Da bi altistka sama pela s sopranistko v preprostih ter-cah, na to še misliti ni bilo. in zopet sem nujno nasvetoval *šolo za zbor«, a zopet so bile. na žalost, oči slepe. ušesa pa gluha. Od tega časa so minila leta in prej slepi so izpregledali. Večina ljubljanskih zborov je ustanovila za svoje člane pevske šole. Da, še več! Pevski zbor Glasbeno Matice se ni ustrašil stroškov in je izdal svojo pevsko šolo za zbor. žal, pa so vsi zborovodje smatrali, da primanjkuje pevcem teoretičnega znanja, v resnici pa niso imeli potrebnega praktičnega znanja. Navdušenje za pevsko šolo je bilo splošno, a zaradi teoretiziranja se je navdušenje prav kmalu poleglo in danes smo zopet tam. kjer smo bili. Ljubljanska pevska društva imajo danes zopet svojo pevsko organizacijo. Ali bi ne kazalo, da ustanovi Ljubljanska pevska župa za vse ljubljanske zbore pevsko praktično šolo0 Današnji pevci ljubljanskih zborov niso ko3 nalogi, katere stavi nanje sedanja produkcija in naraščaju vseh zborov je šola nujno potrebna. Prof. dr. Kozina, Nova poslopja in drugo Poedini mestni uradi že pridno setav-Ijajo poročila za proračun za 1. 1931. Novi proračun bodo obravnavali v najkrajšem času, ker ga hočejo sprejeti še pred novim letom Po uradni statistiki uvozijo v Ljubljano dnevno okoli 17-^KX) litrov mleka. Od te količin*1 ga uvozijo producenti strankam na dom okoli &X)0 litrov, prekupčevalci nad 4000, ostalih 5000 pa mlekarne. O tem, da bi se uredila tudi v Ljubljani trgovina z mlekom, je že večkrat poročalo naše Časopisje. Pred meseci je bila sprožena misel, da bi se trgovina z mlekom koncentrirala in ustanovila centralna mlekarna, ki bi preskrbovala mesto z mlekom. Korist od nje bi imeli konsumenti in producenti. Konsumenti bi dobivali mleko ceneje, producentom pa bi ne bile delovne moči več odtegnjene domačemu gospodarstvu (dose-daj skoro celo dopoldne). Akcija zdaj počiva ker je bilo premalo zanimanj«: za njo. Poleg nujno potrebnih stavb, o katerih smo že poročali, kakor o mrtvaški vezi, šoli za severni del mesta (Bežigrad) so mol drugim neobhodno potiebne tudi naslednje zgradbe, ki so že tudi v programu mestnega gradbenega urada: zgradba dekliško šole za Šentpctersko predmestje in Ud-mat, naprava novega magistratnega poslopja na Vodnikovem trgu, preskrba prostorov za mestni muzej in galerijo, zgradba javnih stranišč (pri glavnem kolodvoru, pred kavarno >Evropo% v Šiški), nov;i ljudska kopelj in zgradba nove ubožnico. V Ljubljaiii se bo po tem takem Se mnogo gradilo. Zanimivo je, da ima občina po zakonu, objavljenem v »Uradnem listu. 21. oktobra P>2/., dolžnost zgraditi do 1. 1982. infekcijsko bolnico z najmanj G0 posteljami. Obrt v dravski banovini Kakor v trgovini, se občuti kriza tudi v obrtniških krogih. Kaže se predvsem v pojemaniu naročil. Na deželi povzroča pomanjkanje dela in zaslužka splošno oslabitev kupne moči kmeta, ki ie zlasti za kovinarske, lesne in oblačilne stroke davni odjemalec Mehanizacija prometnih sredstev izpodriva konjsko vprego in iz-podkopava obenem kovaško in sedlarsko obrt V čevljarski in krojaški stroki se čuti poostren oritisk tovarniške konkurence, ker tudi že kmetsko ljudstvo poseern vedno boli po tovarniških oblačilnih izdelkih. O neVolfko boljši zaposlitvi vsa i v mest;h in v večjih kraiih se da govoriti edino le pri mizarski stroki in pri gradbenih obr-t'h Gradbeno nodietnost ovira znatna podražitev crradberecrn materijala. Poostrena medsebojna konkurenca pritiska na cene, da je mnogokrat delo komaj še rentabilno. Legami konkurenci se pridružuje ravno v go^nodarsko šibkejših strokah nelegalna konkurenca šušmarjev. Pomanjkanju dela in zaslužka se pridružuje na drugi strani neznosna davčna obremenitev. Iz težkega gospodarskega položaja si skuša obrtništvo pomagati s tem. da omejuje dotok naraščaja, da z vso silo nastopa proti šušmarstvu in da skuša obdržati boljše cene svojim izdelkom. V nekaterih strokah tudi dviga kakovost in ceno svojih izdelkov s tehnično izpopolnitvijo in moderniziranjem delavnic. Kljub vsem težkočam naše obrti napre- j dujejo. Gibanje obrta v zadnjih tromeseč- j jih kaže 2100 prijav in 12-47 odjav. • Prirastek, ki ie znašal v prejšnjih tromesečjih j 770. znaša sedaj £53 ali 4.3%. Zanimivo je. da se največji del novih prijav nanaša na krojaške in šivilske obrti, prevažanje z avtomobili ter na kovače in mizarje. Iz te- i ga bi se dalo sklepati, da je položaj v pre- j težnem delu obrtniških panog ugodnejši j kot pri trgovstvu, čeprav so se pri produk- J cijskih obratih tudi tu vršile redukcije pomožnega delavstva. Našim obrtnikom je treba zato vedno intenzivneje skrbeti za » nove vire zaposlitve in paz-L, da se sposobnost in kakovost njihovih izdelkov č nibolj dvigneta, produkcijski stroški pa še bolj znižajo. KOLEDAR Danes: Petek, 15 oktobra 1'jCO Katoličani: Terezija; pravoslavni: 2. ok:..:ua. Kiprijan. DANA s NJ E PRI U E DITVK Drama: Mladobrjo E Opera: M a lame Butterfly B. Kino Matica: Tango ljubezni. Kino Ideal: Pahljača ta !> \Vintermere. Kino Ljubljanski Dvor: Polnočni šofer. DEŽURNE LEKARNE Danes; Iv hlnc. Rimska cesta. Leustek, Besljeva cesta, dr Kmet, Dunajska cesta. Naši prirodoslovci V četrtek, j l m., je mu-ia prirodo* slovna sekcija Muzejskega društva za Slo-venijo svoj prvi redni sestanek V krasni in prostorni novi predavalnici, ki dela vso čast Mineraloškemu institutu nase univerze, se je zbralo ninogo občinstva, zlasU tuli dijaštva. ki sta ga privabili obe temi napovedanih predavali] Predsednik sekcije. 2: pr\>t. dr Ha-ižt, J<* dal po kratkem pozdravu besedo g. prof. dr Hlnter-le. hnerju. ki jo v skoro eno uro trajajo ceno zanimivem predavanju ohrazložil pomen geolo&ke preiskave terena, kjer se naj postavi tako težka hiša, kakor bo ljubljanski nebotičnik. Razložil je način in uspeh vrtanj, delo v rovih, pojasnil problem vodnjaka, ki so ga odkril] blizu vogala Dunajske ceste m Bajeve ulice. Ta vogal, kakor se je zdel negotov, pa ren dar ne more biti ovira moderni tehniki, ki bo premagala tudi tam terenske tožkoče in postavila nebotičnik na trdna Tla Predavanje so pojasnjevale risbe in načrti t«-r ličen model palačo Ljublj. kr« rlitne banke in nebotičnika, ki ga zida Pokojninski zavod. V zanimivo diskusijo, ki se je razvila po predavanju in ki je prinesla marsikatere razjasnitve, je posegtd z daljšimi Pripombami tudi na^ mladi paleontolog sr. dr. Rakovec. Po končani debati je povzel besedo sr. notar dr. Hafner ter nam v piet< tnezo tovoru obrazložil pomen dela umrlega do' letneea člana Muz. društva g. od vet \. Bulovca. Pokojnik jo bil navdušen na a-voslovec, ki se je posebej pečal z biologijo metuljev, katere je vestno gojfl in opazovat žal nam pa ni zapustil nobenIb zapiskov in le malo zbirko, ki nima velike znanstvene vrednosti, ker manjkajo podatki. Navduševal je vsakogar za opazovanje narave in s tem vršil ogromno važno propagandno delo za populariziranje naravoslovnih ved. Sestanek je zaključil zopet s:. prof. dr. Hadž*i. ki se je zahvali! gg. predavateljema ter občinstvu, ki bo, kakor imamo, ohranilo svoje zanimanje tudi za nadaljnje sestanke prirodoslovne sekcije Muzejskega društva. Prihodnje predavanje bo predvidoma prvi petek (7.) v novembru t. 1. "o. Najboljše, naftrapiefše, zato 0 najcenejše! kaj givuui^ni/ |JW141 klv* DRAMA. Ljubljanska drama vpri/ori v sredo, 15. t. m. Leonid Andrejevo dramo »Mla» doletje« v prernijerski zasedbi in režiji g. ravnatelja Pavla Golic, za abonente reda L. Drama se odlikuje po svoji globoko ob» čuteni vsebini, snov je zajeta iz dijaškega življenja ter nam predstavlja tipično ru» ^ko življenje. Zbor poje tudi več znanih ruskih popevk. Friderik SchUler; »RuzbojnikU. Kla« sična drama, ki je v raznih dobah toliko* krat napolnila naše g!cdali:čc, pride zopet na dramski oder, tokrat v popolnoma novi obdelavi. Prevod je napravil pesnik in urednik Fran Albrecht, režijsko pa je ob» delal to klasično petdejanjsko igro prof. Sest. Glavne vloge so sledeče zasedene: vladajočega grofa Moora igra g Rratina, sina Karla g. Levar, Franca g. Zcleznik. Amalija jc ga. Šaričeva: Libertini, poznejši razbojniki so gg. Kralj. Cesar. kaukler, Potokar, Skrbinšek, Sancin in Jan. Plcmi« škega bastarda Hermana igra g. Jerman, komisarja g. Plut in starega služabnika Danijela g. Lipah. Letošnja premijera bo v soboto, dne 18. t. m. ob 20. uri v ljubi jan« ski drami. Premijera se vrši izven gledali« škega abonmaja. OPERA. Danes se poje prekrasna Puccir jeva opera »Madame Butterflv« z go. Zlato Gjungjenac v naslovni partiji. Odlična pevka je imela koncem lanske sezone v tej ulogi popolen uspeh V partiji Pin* kertna nastopi prvič g. Marčec, konzula Sharplessa poje g. Janko. Suzuki — pa. Kogej, Bonza — g. Zupan, Gora — g Si» mončič. dalje nastopijo gdč. Šnanova. Perko, Sekula, Rus in drugi. Dirigent g. Neffat. Predstava se vrši za abonma B. Simbolično. — Glej, dušica, tu klečim pred teboj v orahu zemlje ... — Kaj poveš! Saj sem davi pometala. Stev. 235 »SLOVENSKT NAROD«, dne 15. oktobra 1950 stran 3 Dnevne vesti — Z naše univerze. Univerza kralja | ca. Ko so ga hoteli orožniki prepeljati v Ađeksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta na oddelku za arhitekturo na tehnični fakulteti s pravicami uradnika 1. kategorije. Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. — Jfori zakon o orožništvu. ?. Službene Novinec št. 235 z dn°i 14. t. m. objavljajo novi zakon o orožniŠlvu. Zakon je torej stopil včeraj v veljavo. Z včerajšnjim dnem je prenehal veljati stari zakon o orožni-štvu, zakon o orožniškem pokojninskem skladu z dne 1. aprila 1922 in uredba o izpremembah in dopolnitvah zakona o orožniškem pokojninskem skladu z dne 22. marca 1929 kakor tudi vse odredbe drugih zakonov in uredb, nanašajočih se na to, kar je urejeno z novim zakonom. — Rumunski letalci v naši državi. V začetku novembra poset: 10 rumunskih aeroplanov vse naše aerodrome. Rumuri-ski letalci vrnejo s tem poset našmi, ki so se udeležili koncem septembra mednarodnih športnih prireditev v Bukarešti. — Nemški izletniki na Sušaku. Na Sušak je prispelo včeraj preko Reke 160 Nemcev iz Munchna. V pristanišču jih je čakal parmk, na katerem so se odpeljali na Rab. — Prepovedan list. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in širiti v naši državi list >Croatia<, ki izhaja v Ženevi v angleškem, francoskem, nemškem in jugo-slovenskem jeziku in piše proti sedanjemu stanju v naši državi. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 10 t m. je bilo 6 primerov vra-ničnega prisada, 28 svinjske kuge, 21 svinjske rdečice in 5 čebelne gnilobe. — Okrasite vojaške grobove. Zveza slovenskih bojevnikov prosi tovariše po deželi naj tudi letos okrase s cvetkami vojne spomenike in prižgo lučice na njih ali okoli njih. Vabi ljubljansko meščanstvo k slovesni maši zadušnici za svoje preminule borce, ki jo skupaj z udruženjem vojnih invalidov priredi na vernih duš dan 3. novembra ob 9. uri v frančiškanski cerkvi. Žalno slavje na pokopališču bo letos v Ljubljani dne 2. novembra ob tričetrt na 4. pop. Spored še objavimo. Končno opozarja in prosi vojne tovariše naj pridejo na občni zbor v Ljubljano, dne 9. novembra (v nedeljo) ob 9. uri v salonu tov. Rozmana, sv. Petra cesta (pri Jerneju). — Peti ivezek letošnjih »Zborov« izide prihodnji teden. Prinaša skladbe SI. Oster-ca, K. Pahorja, A. G ruma in St. Premrla. V književni prilogi za vršu je dr. Jos. Man-luani znamenito razpravo tO slovenski operi. <. Poleg raznih vesti je zanimiv članek >0 zborovskem petju.-? — Čas je še, da se društva, pevke in pevci tekom tega tedna naroce na list, naročniki, ki niso še naročnine poravnali naj to nemudoma store, da jim uprava ne bo pošiljanja lista ustavila. — Uprava >Zborov:. pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno. Včeraj je biilo v severozapadnih krajih naše države lepo, v jugovzhodnih pa oblačno in deževno. Slabo vreme se je torej preselilo od nas v jugovzhodne kraje, toda najbrž ne za dolgo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 23. v Skoplju 22. v Mariboru 17. v Zagrebu 15, v Ljubljani 14.8, v Beogradu 12 stopinj. Pavi je kazal baro- Palanko, je nenadoma pobegnil. Posrečilo se mu je z zobmi sneti okove na rokah in pobegniti. Na begu se je ustavil v Turiji, kjer se je splazil v hlev posestnika Gligo-rina, mu ukradel konja in nadaljeval beg. Oblasti so za njim izdale tiralico. — Dva poskušena samomora v Mariboru. Neki znani mariborski vinski vele-trgovec se je včeraj v samomorilnem namenu ustrelil tik pod srce. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok poskušenega samomora ni znan. — V zaporu je pogoltnil kaznjenec Josip Pajman okoli 25 cm dolgo in 7 mm debelo žico. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga morali operirati. meter v Ljubljani 112.2 mm, temperatura je znašala 5.8. — Nesreča in ne poskusen samomor. V četrtek 2. t. m. smo poročali, da se je hotel 60Ietm posestnik iz Ihana France So-jer zastrupiti z raztopljeno sodo. Poročilo je temeljilo na napačnih informacijah. Naknadno smo zvedeli, da je g. Sojer pomotoma pil neko jedko tekočino, ki jo je pa izpljunil in se napil mleka, kar je preprečilo neizogibno smrt. Posledice nesrečnega naključja so bile tako težke, da je močno oslabel in da se je moral napotiti v Ljubljano v bolnico. Gre torej zgolj za nesrečo, ne pa za poskusen samomor, kajti g. Sojer se še davno ni naveličal življenja, temveč se ga veseli in želimo mu, da bi se ga veselil še dolgo. — Strašen zločin. V Glini v Bosni je bil te dni izvršen strašen zločin. Manda Liko\ ić iz Prijeke je že delj časa sovražila svojo bivšo prijateljico Ano Ferenac, ki ji je bila prevzela fanta. Streg'a ji je celo po življenju. Te dni sta bili v neki gostilni. Ko je Ana izpila kozarec vina. ji je postalo nenadoma slabo in še istega dne je v groznih mukah umrla. Orožniki so ugotovili, da ji je Manda med pijačo na-mešala strupa. Man do so aretirali. Aretirana sta pa bila tudi svak in svakinja pokojne Ane ter Ilija Jandrić iz Sibina, ki je Mandi prinesel strupa. _ Tragedija ruskega emigranta. V Velikem Bečkereku so našli v nedeljo mrtvega 34Ietnega ruskega emigranta Viktorja Ivanoviča. Mestni zdravnik dr Isakovič je ugotovil, da je mož umrl zaradi pomanjkanja in stradanja. V soboto se je Ivano-vić, ki je večkrat stradal, preveč najedel, oslabljeni organizem pa ni prenesel toliko hrane. Nastale so motnje v prebavi m notranje krvavitve in nesrečni emigrant je v nedeljo umrl. — Fedora Dumenič obsojena na pet let ječe. Včeraj -mo poročali, da se je v Splitu vršila obravnava proti Fedori Oumenič. ki je zabodla svojega Ijubčka. Obsojena je bila na pet let ječe. Kazen ji je bila torej znižana za štiri leta. — Beg nevarnega zločinca. Nedavno smo poročali, da je bila v Palanki v Vojvodini na zverinski način umorjena neka 93etna deklica. Oblasti so ugotovile, da gre za umor iz naslade. Zločincu dolgo niso mo^li na sled. pretekli teden so pa orožniki prijeli cigana Jovana Kolomparja, katerega so usodnega dne. ko je bila deklica umorjena, videli v Palanki. Kolompar je tudi izvršil celo vrsto drznih vlomov in zločinov po raznih krajih Vojvodine. Te dm" so ga orožniki vklenjenega vodili iz kraja v kraj, kjer so ga kazali ljudem. Povsod so v Kolomparju spoznali viomil- Podnažnica JULIO MEINL d. d., Ljubljana, šelenburgova ul. prireja v četrtek dne 16. oktobra poskusno kukanje čokolade v rtetek dne 17. oktobra posksi^no kuk^nie kafcaoa v soboto dne 18. oktobra poskusno kuhanje Maltin kakaoa na katero svoje odjemalce, prijatelje in znance navljudneje vabi Posebno opozarjamo na poskusno kuhanje Maltin kakaoa katerega izredno sredstvo se posebno priporoča za otroke in rekonvalescente. — Prosimo tedaj naše cenjene odjemalce, da nas kar v največjem številu izvolijo obiskati, da se prepričajo o tej krepki in hranilni Meinlovi specijaliteti. 2656 lz Lfueliane — »Lojze« zopet v Ljubljani. Včeraj so se člani tukajšnjega Aerokiuba odpeljali v Celje, kjer je v Ropasovi garaži zasilno »ložiralo« novo letalo ljubljanskega Aerokiuba »Lojze«, ki je moralo preteklo nedeljo po letalskem mitingu na povratku v Ljubljano pristati v Celju. Ker je bilo vreme deževno, je moralo letalo ves teden ostati v Celju, v nedeljo so se pa hoteli z njim vrniti v Ljubljano, pa se zaradi hu-degT veti a mso mogli dvigniti. Včeraj je bilo idealno vreme, toda »Lojze« se je moral boriti z drugimi ovirami. Travnik v Celju, na katerem je startal, je bil deloma pod vodo, deloma pa tako razmehčan, da so se kolesa do polovice udirala. Čolnar je dvakrat startal, pa ni šlo. Šele po tretjem startu se je letalo skoro navpično dvignilo in odletelo proti Ljubljani. Od Celja do Ljubljane, kamor je priletelo snoči okoli 18., je rabilo točno 20 minut. —Ij Živilski trg je bil danes še dokaj dobro založen s sadjem, sočivjem in zelenjavo. Odjemalcev je pa bilo bolj malo. Gob mraz še ni popolnoma pregnal, vendar jih je že zelo malo, zlasti jurčkov. Merica je po 5 do 6 Din. Pojavile so se tudi tipične jesenske gobe sivke ali snež-nice, ki so zelo poceni, liter 2 Din, tudi lisičk je bilo dovoli poceni. Dospelo je mnogo jabolk nekaj prav lepih, namiznih, kg 7 Din. slabših je bilo dovolj po 4 do 6 Din kg. Mnogo je bilo tudi grozdja iz Smedereva po 6 Din. Pri branjevkah je prevladovala salata po običajni ceni. zeli-nate glave od 1 do 2 Din, ohrovt po isti ceni, krompir kg po I Din. Največ so prodali kislega zelja po 4 Din kg in repe po 3 Din kg. Na prodaj je bil še zadnji stročji fižol po 4 Din kg in kumare iz okolice Kranja po l Din. Da pridejo pravočasno na trg odrinejo z vozom od doma že ob 1. ponoči. Ker pa smejo kumare prodajati do 13., jih navadno vse prodajo. — Jajca so še vedno draga, kdove zakaj, vendar pa kmetice popuste pri ceni za 25 par pri paru, če jih odjemalci kupijo več. Par stane 3 do 3.75 Din. Tudi piske so drage, par suhih piščancev po 45 do 50 Din, vendar jih pa kupujejo. — Kupčija ni bila posebno živahna. - M >'a Dunajski ce«ti že nekaj časa polagajo ob levem hodniku davno plinovodno cev, baje za poznejšo plinsko napeljavo iz Kleč, kjer nameravajo v deglednem času zgraditi moderno in večjo plinarno. Baje je prostor v Klečali za novo plinarno že odmerjen. —Ij V Linhartovi ulici, kjer še ni kanalizacije, imajo v cesti v določenih razdaljah ponikovalnice, kamor je speljana odtočna voda iz hiš in iz cestnih jarkov Ponikovalnice so se v zadnjih nalivih zamašile, voda ni več ponikala Zdaj jih čistijo. Nameravajo jih tudi razširiti in poglobiti. Boljp bi pa bilo vsekakor, da bi tudi ta del mesta kanalizirali, ker ima zlasti po novem re-siulačnem načrtu veliko bodočnost. —Ij Monumentalno Ffopnišče na Pofia-?arj*»vem trmi so te dni dovršili. Dohod k stolnici od branjevk je zdaj tako širok, da bo lahko vsak našel cerkev, katere del so pravzaprav stopnice. Pogled s trga je naravnost veličasten, škoda le, da niso stopnico drutzod. kjer bi prišle bolj do veljave kot med stojnicami, ki s svojim blagom" nič preveč ne harmonirajo s to poezijo arhitekture. —Ij Mezznsopranistka pa. Marija Novak-Cepič koncertira v ponedeljek, dne 20. t. in. Za svoj program si je izbrala izključno le jugoslovenske pesmi, dela jugosloven-skib avtorjev. Izmed Slovencev so na programu Lajovic: z >Mesec v izbi< tn ^Spleen-r, dalje Osterc s svojimi deli >Soln-ce v zavesah,« >Obhajam se s tišino« in >Oh, kako sem bolan* (iz cikla pesmi bednega poeta«). Izmed Hrvatov Gotovac in Grgoševič, dalje Srbi KoTijovič (z eno bosansko in južnosrbsko) ter Manojlovič in Milojevič. Gospa je gojenka g. Betetta in je koncertrirala v lanski koncertni sezoni v Zagrebu. Zagrebška kritika pravi, da ima gospa lep, temno pobarvan glasovni materijal. Sicer pa je zelo ambicijozna in pri sestavi programa kaže mnogo okusa. Na klavirju spremlja gospo konservatorist Marijan Lipovšek, ki je znan kot eden najboljših koncertnih klavirskih spremljevalcev. Vstopnice v Matični knjigarni. — Ij Kako so frradili >Bremen<. na»vef-jo ladjo sveta. Ta velezanimivi in poučni film bo predvajala Z. K. D. v petek 17. t. m. ob 4. pol 8 in 9 zvečer v kinu Ideal. Orjaški prekooceanski parnik. njega gradnja, pregled tega plavajočega orjaka v vseh detajlih in njegova prva pot v Ameriko je snov filma, ki ga bo pokazala to pot Z. K. D. Omenimo še. da je ladja >BrenietK ob prvi svoji vožnji preko oceana postavila tudi rekord glede hitrosti vožnje za kar je prejela takozvani 2 modri trak.« Kratek čas nato je morala sicer :Bremen« to odlikovanje prepustiti svoji posestrinski ladji 2 Evropa, r katera je vBrement: prekosila za nekaj minut. Obe ladji sta last Severonem-škeea Llovda. Zanimivi film. ki se bo poleg petka predvajal zadnjikrat še v soboto ob pol 3 pop. in v nedeljo oh 11. dop. v kinu Matica, si mora vsakdo ogledati. Cene najnižje. —Ij Neumestni slavospevi. Slavospev odprtemu smetišču ob Razgledni poti? Pa naj bo. Torej tam s-zasipavajo breg in bo tam raven prostor, če Bog da (!) in lep vrt...« O, seveda bo, saj na gnoju rade rasto rožice. Grajski prebivalec pa ima itak nebeški užitek, ko s pravo srednjeveško potrpežljivostjo čaka in voha opojne dišave. Ko ta ali ona steza ni več razgledna, se lahko porabi za smetišče. Imenitno je in bo še bolj, če Bog da! —Ij Ljubljanski Sokol naznanja, da bo pri jutrišnjem predavanju brata dr. I. C. Oblaka sodeloval iz posebne prijaznosti tudi kvartet Matičarjev (Pelan. Skalar. Za vršan st. in Za vršan ml.). —Ij Ljubljanski Sokol naznanja članstvu in naraščaju, da bo v petek 17. t. m. točno ob pol 8. zvečer razvijal brat Josip Kramar iz Celja film o našem letošnjem, nad vse pričakovanje lepo uspelem izletu v Gornji grad. Članstvo in naraščaj vljudno vabimo na to filmsko prednašanje Vstopnine ni. Zdravo! Odbor. 531n —Ij Ples — gimnastika. Plesalka Vid-marieva, diplomirana v šoli VVigmanove, sprejema od 3. do 5. popoldne. Narodni dom, Bleiweisova cesta. *f 498n —Ij Pasarovičevo in Omahnovo stanje povoljno. Stanje delavca Pasaroviča, katerega je v prepiru težko ranil delavec Ta-baković, se je znatno zboijšalo. Tudi Omahnovo stanje je povoljno in je upati, da bosta oba ranjenca okrevala. '^Tretja žrtev prepira, delavec Kolman. katerega je tudi v siilobranu ok-lal Tabaković, je včeraj bolnico že zapustil — Risalno orodje kupite najboljše pri FR. P. ZAJEC, optik. Ljubljana, Star; trg Iz Celi a —c Avtobus Celje-Solcava bo vozil od vštevši petka 17. oktobra naprej zjutraj iz Solčave šele 6.10, skozi Ljubno 7.05, Mozirje 8.—, Polzelo 8.36 s prihodom v Celje ob 9/20 tako. da bo dobil oba dopoldanska vlaka proti Mariboru oziroma Ljubljani in Zagrebu. Ta sprememba je potrebna, da ne bo avtobus vozil istočasno s poštnini avtobusom na Šmartno. — Popoldanska vožnja iz Celja proti SoPavi ostane neiz premenjena. —c Otvorjen promet na Krekovem trgu. V nedeljo, dne 12. oktobra je bil zopet otvorjen za celokupni vozni promet zaradi pretlakovanja začasno zatvorjeni Krekov trg in sicer v smeri iz Cankarjeve ulice mimo Mestne hranilnice v Razlagovo in Aleksandrovo ulico, v nekaj dneh pa bo tudi v smeri Kolenčeve ulice. Istočasno se prestavi začasno avtobusna postaja avtobu sa me>ta Celja izpred poslopja mestnega načelstva odnosno izpred pošte nazaj na Krekov trg. Kot avtobusna postaja avtobusov mestne občine mariborske ostane še nadalje do preklica prostor pred poslopjem meslnetra načelstva. Avtotak-^iji zavzamejo zopet svoja stara mesta vzdolž celjskega doma.? Glede uporabe Kolenčeve ulice sledi posebna objava. Izvoščki s konjsko vprego se bodo vrnili na svoja stara mesta desno od vhoda v kolodvor po popolnem pretlakovanju Krekovega trsja. —c Francoski krožek v Celju naznanja, da Pf* bodo v tekočem šolskem letu vršili sledeči učni tečaje: 1. začetni tečaj za odrasle, 2. nadaljevalni tečaj za odrasle, 3. li-terarno-konverznei jski tečaj za odrasle in 4. tečaj za mladino, določen v prvi %*rsti učenkam in učencem vseh razredov me ščanskih in višjih razredov osnovnih šol. Začelni in nadaljevalni tečaj za odrasle se začneta v petek 17. t. m. ob 18.15 popoldne v pritlični deške meščanske šole. kjer se bodo obenem sprejemale objave. Prijave za mladinski tečaj pa se bodo sprejemale v četrtek 16. t. m. v prvem nadstropju mestne deške osnovna šole. Mesečna učnina znaša za vsak tečaj Din 30 in se plačuje v naprej. —c Mladi dijak D. L. iz Celja, o katerem smo včeraj poročali, da se je v nedeljo zjutraj ustreli! v mestnem parku s TJoher-tovko v desno sence, je proti vsakemu pričakovanju podlecel poškodbi v ponedeljek rveeer ob 19.30 v tukajšnji javni bolnici. Pogreb bo danes popoldne ob 16.30 iz mrtvašnice javne bolnice, f —c Izrabljeno in najdeno. Marija M. iz Kersnikove ulice je iztrubila v Aleksandrovi ulici 100 dinarski bankovec. — Na Jo-žefovem hribu je bil nniden belo-mmen otroški plašček. — Pred trgovino Delakor-da v Gaberju je našel 11 letni učenec Anton .Planine 50 Din. —c Burna noč. Od ponedeljka na včeraj je bila v Celju precej burna noč. tako radi ponovnega močnega naraščanja in brume-nja Savinje, kakor tudi radi razgrajanja pijancev obojega spola. Policija je morala aretirati kar dva moška in 1 žensko in jih spraviti v zapor. Jeseniški izumitelj Ljubljana, 15. oktobra. Višji železniški komisar na Jesenicah g. Batagelj je nas opozoril, da je neki delavec na Jesenicah izumil instrumet, ki zaleže za cel orkester. Dotični delavec se je zgflasil kmalu potem osebno v našem uredni štvu. — Maks Zupan sem, rojen L 1891., tovarniški delavec pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah, je začel pripovedovati. Pred leti sem se začel baviti z godbo. Kupil sem kitaro in se naučil brenkati na njo. Da bi imel več izpremembe, sem pritrdil na njo najprej ene, pozneje pa 6 orglic, ki sem jih kupil, združene v tej obliki, pri Minki Modičevi v Ljubljani. Pozneje, in sicer pred dvema mesecema, sem dodal tema dvema inštriimentoma še tretjega: drugo bugarijo. Moz jZupanov instrument*, kakor ga. imenujem, obstoji torej iz kitare (na sliki zgoraj), druge bugarije (spodaj) in 6 orglic s 6 duri: g, c, d. a, f, b. Na bugariji je pritrjena drsalka, tako da istočasno, ko bren-kam s kazalcem na kitaro, brenkam avtomatično tudi na bugarijo. Kamorkoli pridem s svojim inštrumentom, je prava senzacija. Premnogi, kakor občinski tajnik g. Potrata, so mi svetovali, naj ga dam patentirati. Jaz pa sem sklenil, naj najprej vaš list objavi poročilo o njem. potem šele ga bom dal patentirati. Ali mi veste svetovati, na koga naj se obrnem ? — Na patentnega inženjerja šukljeta, ki ima svojo pisarno v Beethovnovi ulici. Pred odhodom je g. Zupan sedel in zaigral po eno polko, valček in koračnico. Res se je zdelo, kakor da sedi v redakciji cel orkester muzikantov — pa je bil le eden. Knez Igor (Po prvi reprizi). Vsaka umetnost mora biti v jedru na* cionalna. Vsak umetnik mora zajemati iz svojega naroda za vse narode, in prav ta pestrost narodov daje mednarodni umet* r.iški produkciji resnično življenje in ne« minljiv čar. Ako bi vsi slikarji enako iste reči slikali, bi se zanje malo zanimali; ako bi vsi pesniki enako peli in pisatelji enako pisali, bi jih neradi čitali; ako bi vsi glas* beniki enako skladali, bi jih jedva še po* slušali. Lmetnost je v bistvu kakor nara* va, ki poraja neštevilo različnih živali, rastlin, rudnin, ima pod različnimi p-cd* nebji različne lepote, ki pa so vse skupaj ena sama ogromna lepota, nedoumna umetnina najvišjega umetnika Stvarnika ali Stvarnice. Ako je ruska glasbena »Petka« (Balaki» rev, Borodin, Kjuj, Musorgskij in Rimskij Korzakov) sredi 1°. veka proglasila svoje geslo: »Rusi zadoščamo samim sebi! Naša umetnost bodi najgloblji izraz naše na* cionalnosti! Proč od zapada, proč od I ta* lijanov in Nemcev! Rusi iz Rusije za Ru= se in ves svet!« — se je zdel takrat tak sklep »revolucionaren«; danes pa ga pri* znava vse za edino pravilen in naraven. Njih geslo je zmagalo vsepovsod, postalo je vera generacije, ki je prišla za njimi in iz tega gesla se je razvijala in se še razvija vsa svetovna moderna. Zakaj je tako očarljivo večno mlada glasba Smetanove »Prodane neveste«. Dvofakove »Rusalke, Musorgskcga »B->* risa Godunova«. Janačkove ».Jenufe«, Hi/c* tove Carmen. Verdijevih oper, Puecinije* vih itd.? Ker so v bistvu nacionalno samo* svoje, izvirne, zajete iz narodne pesmi, iz narodne samobitne metodike in "ritmike, najgloblji izraz nacionalnosti njih avtor* jev. sinov svojega naroda, ki mu ni enake* ga. In njih mednarodna popularnost doka* zuje. da ljubi ljudstvo po vsem svetu prav njih nacionalni značaj, njih tipičnu na* cionalnost, a odklanja vse, kar je brezzna* čajno internacionalno Taka nacionalna opera je tudi Borodi* nov »Knez Igor«. Končno se nam je odprla tudi ruska opera, in veseli smo, da smo jo spoznali po prevratu že po nekaterih. Slo* vencem po melodiki tako ljubih in zanimi* vih delih. Slovanska duša vre iz njih in če* prav nam je nemška in sploh zapadna kul* tura temeljito skvarila značaj in okus. smo končno in vzlic vsemu ruski duši vendarle še sorodni. Tudi pri reprizi »Kneza Igorja« se je videlo. kako težko nam je razumevanje prav take glasbe, ki bi nam morala biti najbližja, najlepša, čisto naša. Tuj, večno iznova mlačeni repertoar nas je pač slo* vanstvu skoraj odtujil. In to je jako ža» lostno! Res je, kar je dejal neki glasbenik: »Knez Igor« je v ljubljanski operi sijajno zmagal, a publika je grdo propadla . . .« Brezupno je, delati nacionalno za anacio* nalno publiko . . . Pa upajmo, da bo v dra* gih abonmanih več slovanski čutečih slo* venskih duš! Sicer pa ugotavljam, da je bila pre* miera boljša od reprize ter da sem mesto* ma pogrešal tisto koncentriranost in vne* mo. s katero sta zbora igrala in pela prvič. Ali je bila vzrok utrujenost ali brezbriž* nost, ne vem; a videl sem preveč pasivno* sti in apatije. Tudi izprememba v glavnih dveh parti* jah ni bila na korist opere, ki se mora šele afirmirati. Po dveh močnih rutinerjih in polnokrvnih umetnikih se niti najsposob* Tieiši mlad namestnik ne more enako uve* ljaviti. G. Primožič kot ponosni, neuklon* Ijivi knez Igor je zunanje, igralski in mi* mično prav lepa kreacija. To je resničen knez. junak, topel mož. nežen oče in glo* boko veren Rus. In njegovo petje je izra* žito, močno, dramatsko, čeprav glasovno ni zmerom na višku. Efekten in dekorati* ven pa je vedno. Ker je igral kneza vse* skoz noblesno, vzdržno, je bil vtisk tem popolnejši. G. G r ha v isti ulogi je bil prav simpa* tičen. glasovno prijeten ter zlasti v 1. dej. in 2. dej. pevski jako zadovoljiv. Arijo »O dajte mi svobodo« je zapel z dojemljivim čustvom. Nedostaje pa partiji še junaške učinkovitosti, glasovne prodornosti in ži* vahnejše igre. Preskromen je. Naj izkuša vsa svoja izrazna sredstva potencirati, a brez pretiravanja. Jaroslavna je z go. T h i e r r v * K a v č# 11 i k o v o velika, a z gdč. Majdičevo bolj majhna uloga. Kje je tajnostni vzrok toli« kega razločka? Ga. Thierrv je naša najboljša dramatična igralka in najrnoč« nejša pevka, ki zna iz vsake ulo;*e ustvariti učinkovito ametnino; zmerom deluje na srce in oči, zna biti v mimiki, pogledih • n gestah živo prepričevalna in resnična ter je odlična pevka vzorne vokalizacije. Tre* ba je le, da si jemlje primerne partije. Punčk in sladkih devojčic ne b) iskala. Kot .laroslavna je bila polnokrvna, velika, zre* la žena, ki je imponirala. Gdč. M a j d i č e v a je izrazita mlado« dramatska pevka, zelo muzikalna, ima prijeten glas manjše jakosti; v dinamiki ne izdeluje viškov in ne izraža dovolj dinamičnih kontra>tov. Igra vedno zadovoljivo, a redkokdaj več. Zato je igralski često medla, skoraj hladna. Thierrv jeva slika krepko z oljem, Majdičeva pa v pastelu. V tej partiji je Majdičeva tudi zelo nerazumljiva. In prav nič ni ničemurna. Prav dober Vladimir, knez Gališki. je g. .1 a n k o, ki basovsko ulogo lepo zmaguje, izvrstno vokalizira in živo igra. Zunanje pa je nekam sladek lepotec, operetno barvit. Izvrsten v maski, nastopu in petju je polovski han Končak, g. Krnil R u m p e 1, zanimiv tip, glasovno tudi v nižinah učinkovit. Prav imenitno in uspešno se je uve* Ijavila ga. Štagljar*Kogejeva s svojim velikim in obsežnim altom ter je z nižinami vzbujala splošno pozornost. Volur g. B. S a n c i n a ima svetel, nekam grlast tenor. Debi, ki ne dopušča končne sodbe. Vladimir Igorović je pač pisan za lirski tenor, ki ga g. M a r č e c nima. Prehodi so mu preostri. Postavil pa je dobro figuro. Zc!o ugodno je zapela 5. R a m» š k o v a ulogo polovskega dekleta. V Skuli in Eroški, zabavnih potepuhih svirajočih, ki ju pojeta g. Dr. Zupan in g. L Kovač, sem že povedal, da sta izvrstna: pri renrizi sta bila, zlasti prvi, vzdrž-nejša. G. Zupan je efekten komik ostre ka* rakterizacije in .zelo prijeten basist odlične izgovarja ve. Tudi Kovaču gre polno pri* znanje. Želim le več mimike. Baletni nastop je bil pri renrizi manje dovršen, nastopi se niso vrstili zvezano in manjkala je ena plesalka. V celem ni bil nastop na višini premiere. Razgovarjanje in smejanje v ozadju naj se pri baletu in zboru opusti. Od vseh sodelujočih moramo zahteva-ti za vse renrize premiersko napetost in po« zornost. To zahteva ugled opere in pravica abonentov. In to pravico bom zastopal. Fr. G. Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, ta delo nezmožni, povzroči naravna »Fran z Josefova« greneica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno snosobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« jrreneica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Moderna opera. — Zakaj pa že odhajaš? Saj sledi še eno dejanje. — Baš zato odhajam. Iz navade. Mož, ki g;a je vrgel potres iz postelje: Takoj, ženica, čez pet minut vstanem. Dovoli mi samo še malo zadremati. Pozna se. Na kaj bi nainrej mislil. Če bi našel v svojem žepu 500 Din? — Da imam na sebi tuj sukniič. Stro 4 >gCOVBNSKI NARO D<, dne 15. oktobra 1930 Stev. 235 K. JL G. Brown: 28 Vitez enega dne Roman Bilo bi pa napačno misliti, da je razmišljal Peter o vsem tem pod vplivom strahopetnosti. Ne, samo malo iz ravnovesja ga je bila spravila deloma lakota — od prejšnjega večera ni namreč ničesar jedel, a po nočnem izletu se je njegov že itak zavidanja vredni tek še povečal — deloma pa položaj, v katerem se ni počutil nič kaj dobro. 3ilo je jasno, da se z Jeanno ne moreta večno potikati po hotelu. Tu in tam so se že čuli glasovi, ki so pričali, da se hotel polagoma prebuja. Vsak hip se je mogel kdo pojaviti na hodniku m opaziti ga. Kaj bi dejali ljudje, če bi ga videli čepeti za omaro? Peter je imel sicer dobre živce, toda groza ga je bilo misli, da bi moral v tem suknjiču, v modrih hlačah, brez srajce in neobrit razlagati nevernemu ravnatelju hotela ali radovednemu gostu, kdo je. Želel je seveda, da bi se Jean-ne malo požurila. Končno, po dolgem čakanju, ki se mu ie zdelo cela večnost, čeprav je trajalo komaj šest minut, ga je obšlo tako silno hrepenenje po gibanju, da se ni mogel več premagovati. Previdno je zlezel iz svojega skrivališča, splazil se je k vratom sobe in nastavil uho na nje. Toda vrata so bila tako debela, da je slišal samo nerazumljivo mrmranje. Vzravnal se je in v naslednjem trenutku , so se začuli koraki. Nagli, trdi koraki, vmes pa žvižganje. Nekdo je prihajal po hodniku. Peter ni izgubljal časa. Skočil je nazaj za omaro v svesti si, da žal ne bo mogel več dolgo ostati skril. Bilo je izključeno, da bi ga prišlec ne opazil. Petra je oblival pot. Zaman je razmišljal, kaj odgovoriti neznancu, ki se bo zdaj zdaj ustavil pred njim. Toda neznanec ni šel mimo om^re. Petru so se od strahu tresla kolena. Slišal je, kako se koraki bližajo in postajajo preteče glasni. Naenkrat so pa utihnili. Nekje so se odprla in zopet zaprla vrata. Nastala je tišina. Peter je stal nekaj časa kakor vkopan — toda dolgo ga ni držalo za orna ro. Nedvomno je bil namenjen p\ške v Hopperjevo sobo. Dalo se je to^jj domnevati, da ni mogel biti nihče drugi nego Gibbs, ki se je vračal tako kmalu iz kopalnice. V tem primer j je bila seveda Petrova dolžnost priskočiti Jeanni na pomoč. To je tudi hotel clo riti, čim so utihnili koraki na hodniku. Toda prišel je samo do vrat, ko mu je šinila v glavo nova misel. Jeanne je dejala, da ga pokliče, če bi ga potrebovala. Toda doslej se ni oglasila. Nasta- vi! je torej znova uho na vrata m znova slišal samo nerazločno mrmranje. Zdelo se je, da je ostalo v sob: po Gibbsovem prihodu vse po starem. Pe"er ni vedel, kaj početi. Gladil s! je brado in razmišljal. Bil je trdno prepričan, da Gibbs in Hopper v bistroumnosti in odločnosti daleč zaostajata za Jeanno. A to, da ga ni poklicala na pomoč, je bilo najboljši dokaz, da se v mnenju o nji ne mot;. Morda si je izmislila nov tehten razlog ali grožnio. da dobi sliko. In če je baš na tem, da doseže svoj cilj. bi jo samo motil s svojim prihodom. In tako se je stisnil k vratom in pritisnil uho na nje. Ce bi ga v nujni sili poklicala, bi bil vsaj pri rokah. Sam ni prav vedel, kako dolgo je čakal. Toda zdelo se mu je. da je minila najmanj ena ura, predno se je za-čul skozi vrata Mopperjev glas ... Trenutek, prosim, Gibbs. Nekaj bi rad govoril z vami — zunaj. Peter je od presenečenja kar odskoči!. Že drugič v desetih minutah je Peter tako spretno odskočil, da bi se lahko pomeril s poljubnim članom ruskega baleta. Storil je to v sili, ker ni bilo druge pomoči. Komaj se je skril za omaro, so se vrata odprla in na hodnik je stopil Gibbs. za njim pa še Hopper. Peter se je stisnil k steni in zadržal sapo. Razumel je vsako besedo njunega pogovora, kajti stala sta tako blizu njega, da bi ju lahko sunil v rebra, če bi bil iztegnil roko iz svojega skrivališča. K sreči ga to ni mikalo, kajti nekakšen šesti čut ga je svaril, naj se ne gane. In tako je stal nepremično in napeto poslušal. — Cujte, Gibbs, — je godrnjal Hopper, — kako ste mogli dovoliti, da je vam to dekle sledilo? — Dovoliti, da mi je sledilo? — je ponovil Gibbs ogorčen nad nezasluženim očitkom. — Kaj mislite, da sem vedel, da jo nosi vrag za menoj? Ko sem odhajal, ni bilo nikjer žive duše. Vem prav tako malo kakor vi, od kod se je dekle vzelo. — Hm. No, naj se je že pojavila, kakor se je hotela, zdaj je tu in če je hitro ne spraviva s poti, nama utegne napraviti mnogo sitnosti. — Kaj bi nama mogla storiti? Saj nima dokazov in vsak človek bo verjel prej nama nego nji, posebno še, če sliko dobro skrijeva. — Morda, toda kljub temu bi naju spravila v zelo mučen položaj, če bi opozorila policijo. Morala bi si izmisliti kdove kaj. a jaz ne znam tega več tako dobro kakor nekoč. Preostaja nama samo en izhod iz zagate. — In sicer? Kdor oglašuje, ta napreduje! Gustav Bauer pred poroto V ponedeljek sta bili zaslišani Bauerjevi ljubici. povedbah prič Protislovja v iz- Porotna obravnava proti dunajskemu trgovcu Gustavu Bauerju, ki je obtožen umora Katarine Fellner, se nadaljuje. Senzacija obravnave v ponedeljek je bilo zasliševanje obeh Bauer-jevih ljubic. Zanimanje občinstva je bilo tako veliko, da je bila sodna dvorana nabito polna in da je stala množica radovednežev tudi po hodnikih, čeprav je sodišče odredilo, da se dostop k obravnavi omeji. Najprej so zaslišali več prič. sprevodnikov na železnici, na cestni železnici in v avtobusih. Pri konfrontaciji z Bauerjem je spoznala samo ena priča v obtožencu moža, ki se je izprehajal z damo po živalskem vrtu v Lainzu. Med splošno napetostjo je prišla v sodno dvorano natakarica Agata Maver iz Iinnsbrucka. Njo je Bauer snubil dva dni pred umorom. Z Bauerjem je imela ljubavno razmerje celih 8 let. Pisal ji je pogosto, ona mu je pa odgovarjala bolj redko. Snubil jo je trikrat zapored, toda njegovih izjav in obljub ni vzela resno, ker je opetovano trdil, da ni za zakonsko življenje in da se ne misli oženiti. Končno je pa pristala, ker ji je oče umrl in je ostala sama. Bila je prepričana, da ji želi Bauer samo dobro in da ga ne mika njen denar. Sestra glavne priče Deckerjeve. Filipina Muller, mlada vdova, je izjavila, da se je seznanila z Bauerjem pri svoji sestri. Zahajali so v gledališče in hodili na izlete. *Ve tudi, da je Bauer podaril njeni sestri dve zlati verižici in da je bil v juliju 1928 zaradi slabih kupčij zelo potrt. Končno je nastopila glavna priča Deckerjeva, prokuristka tvrdke Decker. Z Bauerjem se je seznanila 1. 1913 v Millstadtu, občevala sta do vojne, med vojno se nista sestajala, pač pa sta obnovila razmerje zopet leta 1927. Hodila sta v gledališče in na izlete, a predlanskim sta bila tudi v nekem francoskem letovišču, kjer sta ostala 14 dni. potem se je pa odpeljala ona v Pariz. Bauer ji je podaril dragoceno uro in uhane. Nekaj dni pred odhodom v Berlin je Bauer povedal, da je v Lainzu umorjena ženska njegova znanka. V Lrainzu je bila Deckerjeva z njim petkrat. Potem je bil zaslišan učitelj Huber, ki je prišel k zagovorniku in mu povedal, da je bil 17. julija 1928 v bolnici, kjer je bila rojena njegova nečakinja. Nenadoma je nastala nevihta in mnogi so se zatekli pred nalivom na vrt bolnice. Mgd njimi je opazil Huber moža, ki je bil močno podoben enemu njegovih sorodnikov. Ko so pa prinesli dunajski listi pozneje sliko obtoženega Bauerja, je učiteljeva soproga takoj vzkliknila, da je to dotični možev sorodnik. S tem naj bi bilo dokazano, da je bil Bauer 17. julija 1S28, torej na dan umora Fellnerjeve. v bolnici pri svojem bratu in da torej umora ni mogel izvršiti. Senzacija popoldanske obravnave je bil nastop glavne priče šoferja Sin-gerja, ki je docela odpovedal. Pred dvema tednoma se je bil prijavil policiji, češ da je vozil usodnega dne Bauerja z neko damo v Lainz. Med pot?o je pa nastala nevihta in kmalu je odpeljal Bauerja vsega premočenega nazaj v mesto. To prvotno izjavo je pa Singer preklical in izjavil, da je vozil Bauerja večkrat z Deckerjevo na iz-prehod, da se pa ne more spomniti, da bi bil usodnega dne peljal obtoženca z neko damo. Volga rednica ribičev Ustje Volge in prilegajoči del Kaspi-škega morja, kjer je voda globoka samo nekaj metrov, je prava obljubljena dežela ribičev, kajti toliko rib, kakor tu, ni nikjer na svetu. Povprečno nalo-ve v ustju Vloge vsako leto 3S0 do -450.000 ton rib, kar je rekord, če pomislimo, da je ribolov omejen razmeroma na neznaten prostor. Ob dolgi norveški obali nalove vsako leto do 430.000 ton rib, od teh 300.000 ton samo slanikov. Škotski ribiči so nalovili s. 1924, ko je bil ribolov izredno bogat, 470.000 ton slanikov. Seveda se pa norveška in škotska obala ne dasta primerjati z malim ustjem Volge in neznatnim nelom prilegajočega Kaspiške-ga morja. Ribno bogastvo Volge se da pojasniti samo z izobiljem hrane, ki jo nudi ta ogromna reka ribam proti izlivu v Kaspiško morje. Volga je dolga 3689 km in teče skozi prostrano, večinoma rodovitno pokrajino. Spomladi in v začetku poletja naraste Volga za 15 ali še več metrov, voda se razlije po rodovitni nižini in odnaša s seboj ogromne množine rastlinske in živalske hrane. Večina te, ribam zelo dobrodošle hrane, pride do Kaspiškega morja. Ker je Kaspiško morje razmeroma mirno, se meša sladka rečna voda s slano morsko zelo počasi. Sladka voda stoji v delti in ob prilegajoči morski obali. Poleg te hrane pa prinaša Volga s seboj neprestano mnogo hrane. Kako ogromna je matuška Volga, je razvidno iz tega, da privali v normalnih razmerah vsako sekundo 60.000 kubičnih metrov vode v morje. Voda iz Volge zalije dnevno 2500 kvadratnih kilometrov do višine 2 metrov. Voda v Volgi ima poleti 26 do 28 stopinj C in ker je v nji kot rečeno mnogo živalske in rastlinske hrane, se počutijo ribe zelo dobro. Zato ni čuda. da jih je toliko in tako raznovrstnih. Slanikov nalove v Volgi vsako leto 450 milijonov ali 150.000 ton. Slanikov je v Volgi toliko, da jih ostane ob izlivu v pesku in blatu stoti-soče mrtvih, ko voda pade. V Volgi je pa tudi mnogo sladkovodnih rib. ščuk. karpov itd. Volga odnosno Kaspiško morje sta znana tudi po najboljšem kaviarju. Nosečo ljubico zadavil Lani pozimi je prišel v bolnico usmiljenih bratov v Valtice na Češkoslovaškem maser Rihard Kirš leči t svojo pljučno tuberkulozo. V bolnici se je sestal s služkinjo Amalijo \\ im-mer, katero je že od preje poznal. Ko je letos v januarju zapustil bolnico, ic ostal kar v Valticah in ljubavno razmerje s služkinjo se ie nadaljevalo. Vvimmerjeva je bila stura 30 let, bila je skromna, marljiva in poštena. Služila je v bolnici že 11 let. Kirša ni imela rada, hodila je z njim samo zato, ker je neprestano lazil za njo tako, da se ga ni mogla iznebiti. 20. marca zvečer sta šla v bližnji gozd na izprehod. V gozdu je Kirš nekaj časa ljubimkoval z Vvimmerjevo, potem ie pa potegnil revolver in jo ustrelil v desno nogo. Bila je samo lahko ranjena, vendar ie pa padla. Na tleh jo je zgrabil za vrat in zadavil. Po umoru je odšel v gostilno, naročil je jedi in pijače in ko se je najedel in napil, je še plesal z gostilničarko. Po polnoči je odšel na orožniško postajo in povedal, kaj je storil. Trdil ie, da je hotel z ljubico umreti. V preiskovalnem zaporu je simuliral blaznost. V soboto se je mora! zagovarjati pred poroto v Znojmu. Obsojen je bil na smrt na vešalih. Izborna stenotipiska. — Ste zmožni stenografije? — Obvladam jo izborno, gospod ravnatelj. Ne znam sicer v tem jeziku pisati, pač ga pa gladko govorim. Previdnost. — Oh, če bi vedel, kje bom umrl! — Kaj bi pa imel od tega? — Ne šel bi tja. V restavraciji. Natakar: Pričakovali smo vas že predvčerajšnjim, gospod doktor, pa ste prišli šele danes. — To sem takoj spoznal, ko ste ml prinesli pečenko. Dobro bizeljsko portugalko Din 16.— sladek mošt Din 12.— toči gostilna 99Pri Sajttioštrn" SV. PETRA NASIP STEV. 5* Iščem družabnika k dobro vpeljani trgovini s perutnino in jajci, event. oddam jo v najem. Lepi prostori za to obrt ter inventar; sem tudi kot strokovnjak na razpolago. Kdor se za to obrt zanima, naj pošlje naslov v upravo »Slovenskega Naroda« pod »Zaklana perutnina«. 2655 NAJMODERNEJŠE VZORCE ZAVES in PERILA namiznih in kuhinjskih garnitur veze najf ine je in najceneje MATEK & MIKEŠ, LJUBLJANA DALMATINOVA 13. Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj, »BREDA« žepni robci komad 2 Din. Zahvala Vsem darovalcem šopkov in vsem. ki so spremili našo iskreno ljubljeno hčerko Majdko ■ na njeni zadnji poti, izreka najsrčnejšo zahvalo rodbina JOSIP-a CIUHA. P*/ T¥Dl B MCTCH Prevažanje vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko uprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi tovornimi avtomobili po dve-, tri- in sedem ton nosilnosti prevzema ŠPEDICIJA TURK, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9. Telefon interurban 2157- 8irr Iftlafiuiatutni paph fig o 4>mi %r— ZRAČNO STANOVANJE 2 sobici, kuhinja, elektrika, vo-vodov, tramvaj, oddam takoj. Kje, pove uprava »Slov. Naroda pod »Din 500«. 2642 TRAME za stavbe po Din 260 do 320 m' nudim franko Ljubljana. Vprašanja na upravo »Slov. Naroda« pod »št. 2641«. POZOR GODBENIKI! Za zimsko sezono angažiram za kavarno prvovrsten trio (violina, klavir, čelo). Nastop čimprej. Ponudbe na: Božo Plahuta, Kranj, Narodni dom. 2644 SPECIJALNA DELAVNICA za popravila in uglaševanje klavirjev in vseh drugih instrumentov — Josip Bajde, Gospo-svetska cesta 12 (v bližini Novega sveta) — se priporoča. 2640 SOFIRANJE s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali samovo-zača, poučujem v dnevnih in večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici 27. 2656 Strojepisni pouk *e vrši vsaki dan zvečer od 6. ure dalje. Tečaji za začetnik« in tzvežbance. Učna ara 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6_ are zvečer. Christofo* aS-nl zavod, Ljubljana, Domobranska & 7'L 2294 M2j 9*Mf ono NAJVEČJA IZ&IRA BLAGA ZA ŠPORT IN TURISTIKO PRI A. & E. SKABERNE, UUBUAMA Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi , F. K. KAISER puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev, 9 Dvokolesa. motorji« šivalni stroji. otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje ? cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna" F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA STEV 4< RDElflVA VSAKOVRSTNIH SPEGJALK1H N»RUMBHQ DELO SOLIDNO IN GARANTIRANO. CENE KONKURENČNE. D1ANC0S mizarstvo IVOLFOVAIZ. rireiuie Jomin Zupančič, — Za > Narodno ualeamo« Fran _ Za spravo la taaeratni del lista: Oton Christof. — Val t LJubljani