Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Miti prejeman:
za
oalo leto naprej 26 K — h
Sol leta > 13 ► — » strt * > 6 » 50 » ■esec » 2 »20»
V »pravnlštvM prejeman: za
«»lo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 • — » le trt > » 6 „ — » ■esec » 1»70»
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In inserite sprejema upravnlštvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma n« vsprejeniajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah št. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 116.
V Ljubljani, v soboto, 2Š. maja 1903.
Letnik XXXI
♦
prvi lusfrum škofa A. B. dr. Jegliča.
Včeraj, dne 22. maja je minulo pet let, odkar je zasedel stolico sv. Maksima knezoškof ljubljanski dr. A. B. Jeglič; dovrSil je svoj prvi lustrum mej nami. Z juga iz Bosne solzorosne prihitel je mej nas naš rojak in z odprtimi rokami in iskrenimi srci sprejeli smo ga v svojo sredo. Njegova gorečnost, skromnost, učenost, delavnost nam je bila znana, še dokler je bival mej nami, v Bosni pa si je v dolgih letih utrdil in spopolnil svojega apostolskega duba, katerega poln je prišel v Ljubljano, da kot naslednik kardinala Missie prevzame vlado ljubljanske škoiije.
Izreden je bil sijaj, s katerim smo Slovenci vsprejeli svojega novega škola, tudi oni, ki so poprej stali od daleč ob takih slovesnostih, so se to pot približali, žal, da le za hip, ker z zunanjim sijajem niso pri nesli nasproti tudi vdanih vernih src svojemu novemu škofu.
Ta sijaj pa novega škofa ni motil, precej v prvem pastirskem listu se priporoča v molitev, „da bom mogel" — kakor piše — „pogumno hoditi po križevem potu, katerega sem danes nastopil."
Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji 1 S tem geslom je novi škof prišel k nam in temu geslu je bii zveBt vseh pet let. Zasnoval je pri svojem nastopu v smislu tega gesla mnogo in velikih načrtov, izvršuje in dovršil jih je še več. V vsem svojem delovanju nastopa z neko elementarno silo, kateri se skoro ni možno ustavljati, besedo njegovo spremlja živo dejanje.
On nam je vzornik, katerega občudujemo, katerega pa žal ne moremo vselej dosezati. Kot škof živi molitvi in delu za duševni in gmotni blagor svojih podanikov. Služabnik je vseh svojih škcfljanov. Glejte od Boga sem Vam postavljen kot vaš predstojnik, pa Bog mi je priča, da hočem biti služabnik vas vseh, tako je govoril, ko je prvič v stolnici pozdravil svoje duhovne.
S tem je združil duhovne in ljudstvo okrog sebe. Pridite k meni, že vas nosim v svojem srcu, je dejal pri svojem nastopu, in tako je vedno dela), za to je ta zveza ona nepremagljiva trdnjav^, ob katero se zastonj zadirajo sovražni napadi.
Z združenimi močmi so veliko stori. In Anton Bonaventura je neizmerno storil združen v Bogu in ljubezni s svojimi duhovni in s svojim ljudstvom za povzdigo verskega življenja z besedo in vzgledom. Neizbrisno ostane njegovo delovanje v kroniki ljubljan ske škofije in v življenju našega naroda. Ako je živo versko življenje poroštvo boljše bodočnosti, tedaj je gotovo, da sine ta tudi našemu ubogemu narodu.
V aktivno politiko škof sega po dolžnosti kot škof, nikjer pa ne skriva glede tega svojih nazorov in nevstrašeno izvršuje dolžnosti in pravice državljana.
Slovencu in Nemcu v škofiji je enako pravičen, dober oče, ki tudi v narodnem vprašanju hodi pota krščanske vere. In vendar kako se ogreva za vse naše idejale, za vseučilišče slovensko, za socijalno preosnovo našega naroda, vse mu je v mislih, vse mu je pri srcu.
Z gimnazijo, katero gradi v šent Vidu pri Ljubljani, sicer z velikimi težavami, a upajmo, da s tem večjim blagoslovom, si postavi škof neminljiv spomin svoje apostolske skrbi za krščansko izobrazbo naše mladine. Sploh, kamor koli pogledamo, povsod so videti globoko zarezane brazde škofovega bla-gonosnega delovanja v prvem lustru njegovega vladanja.
Ob tej priliki se zato poklanjamo tudi mi svojemu škofu, mučeniku za krščansko idejo mej Slovenci, ter prosimo naj ga nam dobri Bog ohrani Š9 mnoga, mnoga leta!
Liberalci pri delu! Gorje kmetu!
Gorje ti, ubogi kranjski kmet, če bi vsigdar obveljala beseda liberalcev v naši deželi!
Pretekli pondeljek bila je seja deželnega odbora. Slo se je za deželni proračun za leto 1903. Šlo se je osobito za deželne podpore, ki naj se leta 1903. izplačajo.
In kakšno stališče sta zavzemala liberalna deželna odbornika dr. Ivan Tavčar in Peter Grasselli?
Glasovala sta proti temu, da dežela, kakor druga leta, da brezobrestna posojila vinogradnikom.
Glasovala sta proti temu, da dežela v letu 1903. kaj prispeva za vodovode po deželi.
Glasovala sta proti temu, da dežela 1. 1903. kaj prispeva za uravnavo voda.
Glasovala sta proti temu, da dežela da v tem letu kaj podpor po uimah poškodovanim kmetovalcem.
Glasovala sta proti temu, da bi dežela dala 1. 1903. kaj podpore mlekarnam.
Glasovala sta proti temu, da bi dežela leta 1903. kaj prispevala k cestnim zgradbam.
Glasovala sta proti prispevku dežele za pogozdovanje krasa.
Skratka, glasovala sta zoper vse, kar bi bilo kmetu v korist.
Pač pa sta glasovala z a podporo gledališču — nemškemu in slovenskemu — v skupnem znesku 24.000 kron!
Vodja Povše je predlagal, da se dovoli in izplača:
Za brezobrestna posojila vinogradnikom 30.000 K.
Za vodovode 40.000 K.
Za uravnave voda 20.000 K.
Za podpore po uimah poškodovanim: 16.000 K.
Za kmetijsko družbo: 7000 K.
Za mlekarne: 4000 K.
Za pogozdovanje krasa: 4000 K.
Za ceste: 20.000 K.
Dr. Tavčar in Grasselli sta te predloge strastno pobijala.
Toda to pot sta se urezala. Zastopnik Nemcev v deželnem odboru, grof Barbo, se ni hotel podati na pot slepega sovraštva zoper kmeta. Glasoval je z a predloge P o v-
šeta, tako da so bili glasovi enako razdeljeni na vsaki strani po dva. Odločiti je torej imel deželni glavar pl. De tel a, ki je seveda kot pošten zastopnik kmetskega ljudstva odločil za kmeta. Podpore kmetom se bodo torej tudi to leto izplačale, tako kakor druga leta.
Toda, če bi bilo šlo po volji naših liberalcev, bi kmetje letos ne dobili niti vinarja!
Slovenski kmet, izreči svojo sodbo nad tem početjem slovenskih liberalcev!
Kaj porečete osobito tisti vipavski kmetje, ki ste s svojimi glasovi 1. 1901. pripomogli liberalnemu poslancu do zmage in tisti dolenjski vinogradniki, ki ste se dali ob volitvah 1. 1900. in 1901. zbegati po liberalnih kričačih.
Vedite, da če bi bila obveljala volja zastopnika dolenjskih mest in voditelja vseh kranjskih liberalcev, d r. Tavčarja, potem 1. 1903. ne bi bili dobili ne le nobenega deželnega denarja za obnovitev vinogradov, temveč tudi ne tistih 50.000 K (petdeset tisoč kron) katere je država v ta namen naklonila; kajti storila je to država le pod pogojem, da dežela da 30.000 K. Po namenih liberalcev naj bi torej bilo 80.000 K 1. 1903. vzetih vinogradnikom na Dolenjskem in Vipavskem!
Tudi vodovodi naj bi se po nameri liberalcev 1. 1903. ne gradili. Spodletelo jim je in delali se bodo še letos vodovodi v Dol. Lazih, Jurjevici, v Brežah, v Suš j i, Zapotoku in Vinici, v Na-danjem Selu, vGor. Vremu, v Novi Sušici, na Godoviču, v Planini, v Sinjedolah in drugod. Vse proti volji liberalcev, vse le vsled odločnega nastopa katoliško-narodne stranke!
Niti pogorelci in tisti ubogi kmetje, katerim je toča pobila pridelke, naj bi po volji liberalcev ne dobili vinarja podpore!
Pač pa sta oba liberalna deželna odbornika, Tavčar in Grasselli, kakor eden mož glasovala za podporo ljubljanskemu gledališču, nem-
Brači Slovencima.
Vas, brado naša, od uviek je svaka Svih nas Hrvata vrela suza pekla, Vi, brado mila, tugovaste s nama, Kad hrvatska je gdjegod krvca tekla — Sve naše boli, bile su i vaše, Svi naši jadi i vaši su bili, Vi s ljubavi iz gorke naše čaše Viek kap ste svaku s nama bratski pili!
I sada eto, gdjeno rod naš zdvojan Tek pravo traži, da se pravda vrši, Jer dodija mu onaj neprebrojan Sav lanac ropstva, sto mu biče krši — I sada, brado, hvala vama budi, Iskazujete ljubav u svoj snazi, Jer brada ste, jer znate kao ljudi: 1 crv se brani, kad se po njem gazi!
Vi ustajate djelom, riečju, perom Za nas Hrvate budi koga kraja, Vi bodrite nas živom, stalnom vjerom, Da u toj borbi Hrvat no očaja. I ne demo — ta sveti humci grobni I tamnice, gdje Hrvat mnogi stenje, To klič je bojni, za tirana kobni, To diže jošte nam oduševljenje 1
Slovenci brado, rod naš nigda ne de Zaboraviti ljubavi vam čiste, I dok to sunce bajnim nebom šede, Vi budite nam, što sto i što biste 1 Za ljubav ovu neka Bog vam plati, Jer sveta je milota žara njena — Do vieka ca je cieniti Hrvati I naša »vdova, tožna, zapuščena« 1
K 25-letnici c. in kr. 19. lovskega polka.
Spisal Fr. H o e n i g ni a n.
(Dalje.)
Med tem časom, ko so se naši vojaki bojevali pri Kremencu, se je pa trenu pripetilo nekaj nepričakovanega. Ta je moral namreč s seboj vzeti tudi vjete Turke. Straža okoli njih je bila maloštevilna. Da bi bili turške vjetnike rešili, so naskočili vstaši ves tren, streljali nanj in napravili zlasti med dalmatinskimi gonjači veliko zmešnjavo. Dal-matinci so namreč popustili svojo živino in zbežali proti svoji domovini. Osli in mule brez gospodarja so se plašili in še vojaške konje pripravili v popolni nered. Tako tedaj vso zbegano se je valilo v gostem prahu in gnječi vse proti Tasovčiču. Ker je bila posadka tega kraja majhna, nam stotnik ni
mogel dati dovoljne straže, zato je še tisti dan okoli jednajste ure zvečer prišel naš tren v mesto Metkovič. Bilo pa je to radi tega potrebno, ker so dohajale vesti, da hoče sovražnik zavratoo napasti tren in ga pokončati.
Se le 21. avgusta se je vračal naš tren iz Dalmacije z živili, spremljevan od dveh polkov dalmatinskih domobrancev nazaj na bojno polje. Vjete Turke, ki niso hoteli hoditi, ampak so čakali na svojo rešitev, so naše straže postrelile na cesti.
Ta dan popoldne je prišel do našega polkovnika tudi župnik Mušid od 15 Črnogorcev spremljan. Mušič je bil hud sovražnik Turkov, znan iz črnogorskih bojev s Turki. Bil je eden izvrstnih voditeljev svojih 1300 mož Črnogorcev, ki so imeli handžar (dolgi nož) za pasom in blizo dva metra dolgo puško na kamen za orožje. Jedli so z nami komis. Ti so za hrbtom napadali našega nasprotnika, dokler ni bil premagan.
Bila je to izvrstna pomoč za nas. Mušič jo oi-til potem v Mostaru kot zaupljiv služabnik naš. Po kratkem boju 21. avgusta pri Poprat-u smo se 22. vrnili in prišli 2,3. pred Mostar, kjer smo ostali 24. in 25. avgusta. Dne 26. avgusta morali smo pa proti Buni, kraj, ki ima eno mošejo (turška cerkev) kulo (turški grad) in nekoliko ob obeh stra-
neh potoka Bunice v neredu stoječih turških in srbskih hiš. Pravi katoliki so bili v manjšini kakor skoraj povsod, koder smo hodili. Iz Bune šli smo skozi Blagaj ter prišli 28. avgusta v Nevesinje. Blagaj je nekoliko večji kraj kot Buna. Ima tudi mošejo in je zvezan z lepo cesto z glavnim mestom Mostarom. Moseje so rabili naši vojaki za zaloge skoraj po vseh manjših krajih. Dovoljeno je pa bilo hodžiji (tako so imenovali turškega popa) hoditi 5 krat na dan na ozki visoki stolp, ki ima samo zanj prostora, in klicati Turke k molitvi.
Tukaj ne smem pozabiti znamenitosti! Lepa pot, kakor nalašč za sprehajališče, pelje iz vasi ob Bunioi prav do njenega izvira. Izvira pa Bunica iz prostorne, globoke dupline, ki je od narave obokana kakor kaka klet. V tej votlini prebiva brez števila divjih golobov. Pravijo jim : »Mohamedovi golobi«. Zato je pa prepovedano katerega vloviti ali streljati nanje. Te zapovedi nismo natančno držali. Gledali smo pa večkrat, kako je kakov mladič čofnil iz gnezda v vodo in utonil, če je bil tudi Mohamedov. Od izvira kakih 30 korakov jo stalo zidano poslopje in notri Mohamedov grob, visoka lesena rakov v sredi postavljena. Ali mislite, da smo mirovali, dokler nismo videli, kaj je notri ? Stražo od zunaj, da nas ne vidi kak Turk, drugi
š k o m u in slovenskemu, v skupnem znesku 2 4. 000 kron. Žal, se jima je v tej točki pridružil tudi nemški grol Barbo in tako je bila ta podpora z večino glasov sklenjena. Toda zadnja beseda v tej zadevi Se ni zgovorjena.
Ljudstvo pa sedaj pozna liberalce do dna duše. Dejanja govore — ne govore, temuč k r i č e, kriče do neba! Človek bi mislil, da sanja, ko kaj ta-cega čuje. A i s t i n a je, resnica je, gola resnica, zabeležena v zapisnikih dež. odbora kranjskega.
Za ljudstvo nič, za kmeta knof — za gledališče, za zabavo ljubljanske gospode pa 2 4. 000 kron!
Slepec je s 1 o -
To je liberalni program! mora sedaj videti, kaj venski liberalizem...
Spas Hrvatski!
Hrvatska ljudska duša je vznemirjena do obupa.
Od Drave do krševitega Primorja, od Zagreba do Osjeka gre po ljudskih masah nervozna nezadovoljnost.
Seljak in delavec, malomeščan in obrtnik, vse se je našlo v složni klic : Doli s tiranijo! Mi hočemo ostati Hrvati in hočemo tudi svoj kos kruha na rodni dedni zemlji hrvatski!
Hrvatsko poplavlja avstrijska vojska in straži mesta in vasi in železnice. — In ta vojska drži k tlom upor hrvatskega seljaka in malomeščana. Čuden prizor, ko mora vojska miriti one cesarju in kralju od pamii-weka vdane Hrvate, ki so prelivali svojo kri za državo in dinastijo v celi srednji Evropi. Solnčna Italija in bogata Češka krije kosti hrabrih hrvatskih vojnikov. In ko je Mažar-stvo in njega plemstvo odpovedalo pokorščino HabBburžanom, je ban Jelačic zbral hrvatske prapore in jih vodil v krvavi boj za dom in za dinastijo.
Čudne misli in trpka čutil^ prevevajo našo dušo ob sedanjih prizorih, ko zavzema banski stol Jelačea bana, grol Khuen He-dervary ! Z železno roko brzda nezadovoljne elemente v Hrvatski. In nezadovoljnih elementov je v Hrvatski legije in legije. Vse osiromašeno seljaštvo, vse neodvisno meščanstvo in delavstvo razburja silovita nezadovoljnost z gospodarskim in politiškim svojim položenjem.
Ali ban Iledervarv je vendar še gospodar situacije.
Uradništvo ne čuti hrvatski, ker ne sme čutiti.
Kdor bi ob volitvah ne kortešbal za vladine mameluke ali bi celo glasoval za opozicijo — vržejo ga iz službe na cesto.
Poleg uradništva pa ima Hedervaryjev zistem Bto in sto svojih korlešev in denun-cijantov v vrstah napoluinteligence.
Skrajno napet je položaj v Hrvatski in mi se v resnici bojimo, da bukne ponekod istinita revolucija, prava seljačka buna. Bojimo se, pravimo, ker bode nedolžnih žrtev še več. Že sedaj se polnijo ječe v Hrvatski,
kakor da bi bili Hrvati uporniki proti državi in kralju. Ali oni se le protivijo protizako-uitosti glede nagodbe in proti gospodarskemu in linancijelnemu izsesavanju Hrvatske kraljevine. Pisma plenijo, ženske in može vlačijo v tamnice.
Vsled tega brezpravnega zirtema v Hrvatski je nastal sedanji kritični položaj. — Sedaj, ko so stvari dospele do vrhunca, bo bržkone padel tudi vodja tega zistema. Ali pa pade tudi ves zistem, katerega farmar je bil lledervary, je pa drago vprašanje,
Nagodba se krši že eeli čas dualizma, dežela se linanc elno izrablja že tudi' celi čas, a to politiško in financi-elno izrabljanje v korist ogrskega centralizma v Budimpešti opravljajo sami čiati Hrvati po rodu.
Hujša kakor sami Madjari,. »luži velika večina korumpirane inteligence hrvatske ma-djaronskemu zistemu. Od vseučilišfcega profesorja pa do vaškega pandurja, vee povsod ima zistem svoje goreče pristaše. V ogromni manjšini so: toda imajo vso pofceij:© in vse vladne jasli, iz katerih* se »ad® in pasejo.
Sedanje narodno gibanje v banovini vzbuja pozornost v sorodnih slovanskih plemenih v obeh državnih polovicah. tadi Nemci in Rumuni spremljajo simpatično hrvatski pokret, kajti židovskomažarski šovinizem je s svojim brutalnim narodnim zatiranjem nemažarskih plemen v Ogrski zapravil vso simpatijo mažarskemu plemenu.
Edino dunajski židovski listi, n* čelu jim »N. Fr. Prease«, sramežljivo stoje ob strani liberaSne stranke v Ogrski in grofa Khaena.
In to ni čuda! Židovski libsralizem iz~ žema ogrske narode na gospo darskem polji* do mozga, «a drugi plati pa •»e prilizuje maiarstvu in razpalja narodni mažarski šovinizem. Če pa bi mažarsko pbme, kater® ima sicer mnogo vrlin, prišlo do sponnanja,. da je šovinizem in imperializem S milijonov Mažarov blaznost in najbolj! ia pot v lastno narodnostno propast, tedaj bi nastale v Ogrski razmere, ki bi odprle pot ekonomičnemu in kulturnemu razvilku naro dnosti. lo bi pa bil smrtni udarec za neštevi! ne židovske pijavke, ki preplavljajo Ogrsk o.
Zidi delajo najboljši »gšj?U v Ogrski, ako Mažari le na to mislijo , kje bi pomaža-rili slovaškega ali rumun skega otroka in kje bi v avtonomni Hrvatski obesili mažar-sko zastavo in napravili mažaroki napis. Mažarom narodni šovinizen i, iidom pa denar, to je prav židovom.
Zato je naravno, da stoji židovska žur-nali&tika sedaj ob strani Mažarov. — To je židovska trgovska nara va, da gre vedno z močnejšim.
Ileroiški hrvatski b arod je prvi dvignil svojo glavo in zaklical svoj cjuos ego!
To je zgodovinski t r e n u tek, kajti i o j & začetek evolucije na gospodarskem in narodnostnem p, olju v deželah svetega Štefa na krone. Politična in narodna svoboda mora prej ali slej priti
do veljave vkljub Khuen om in mažarskim šovinistom.
Ko Hrvatska ječi pod železno pestjo grofa Khuena in njegovih pandurjev, ko se ječe polnijo s zvestimi Hrvati in Hrvaticami, ko teče rdeča kri in poji polja Hrvatske, one Hrvatske, ki daje cesarju in kralju najbolj vstrajne in zveste vojake, tedaj se odpirajo Hrvatom sočustvo-j o č a srca vse na okrog.
Morska kraljica, Dalmacija, glasno in javno manifestira za svoje krvne brate v Banovini.
Naš mali, a po bratskem čuvstvu veliki narod slovenski tudi hoče pokazati, da hoče v svoji soseščini, v Hrvatski, človeške razmere, ne pa tiranije mažarskega satrapa.
Kakor je ob obalih Adrije v Trstu vršel tisočglasni protest proti razmeram v Hrvatski, tako sledi to nedeljo Ljubljana, da glasno in odtočno protestira proti samovoljnosti Khuenovi in njegovim pandurjem.
Slovenski protest pa velja vzlasti onim Khuenovirn političnim husarjem, ki so po rodu Hrvat),, a služijo za blesteči mamon korumpujočemu in demoralizujočemu zistemu.
Tem elementom veljaj klic: nesmrtna sramota hrvatskim narodnim izdajicam!
Khuen služi kot Mažar mažarskemu imperializmu v Hrvatski, a orodje njegovo s o korumpirani — Hrvati.
Prva skrb bodi sedaj, da pade grof Khuen s svojim z'stemom. Druga večja skrb pa sledi za Hi-vatsko, da vzgoji iz mladine resne politiške značaje, ki bodo kot možje delali za narodni blagor na narodnem, socialnem, zlasti pana zanemarjenem gospodarskem polju.
V	delu za narod je pravi patriotizem in kakor Slovenco tako tudi Hrvate spasi le delo za narod.
V	to ime kličemo: Živela prerojena Hrvatska in z njo svobodna habsburška država!! Doli s šovinizmom!
Slovenec in Hrvat
pa notri! Privzdignili smo rakev. Spodaj ni bilo nič, kakor par miši!
Nad izvirom Bunice se mogočno vzdi-guje proti nebu več sto metrov visoka in trdna skala. Ako človek stoji spodaj in zre po nji proti nebu, tako se mu zdi, da se podira nanj in ga bo zdaj pa zdaj pokončala. Vrh stene stoji razvalina zelo obširne stare trdnjave. Rokli so, da je to Stjepanov grad. Pravili so tudi, da je z vrh razvaline votlina prav do Bunice, po kateri so zajemali vodo. Videl je nisem, dasiravno sem bil gori.
Iz to prijazne in rodovitne, strto,oljko, in granatovimi jabolki obraščene dolinice je bilo kmalu treba odriniti v Nevesinje. Pot iz Bune proti Nevesinju je bila izprva se dosti prijazna. Ali kmalu se je izgubila, in po stezah, po katerih je mogla naprej le tovorna živina, je hodila naša glavna armada, cela brigada, ali pa še več. Od zgodnjega jutra do enajstih po noči smo hodili po silno visokem hribu, brez jedi in pijače v najhujši vročini, tako, da vsled vročine ni bilo mogoče komisa jesti, ne ruma piti. Naša
stotnija je poleg toga morala varovati desno stran glavne čete.
Vsled silne vročine in prevelicega napora je ostalo od naše stotnije sedem vojakov v hribib. Nakateri so prišli srečno v Mostar v vojaško bolnišnico, za dva nisem izvedel, kam sta prišla. Pravili so, da enega, od teh je dobil neki Turek, ga posadil na svoje živinče ia prišel ž njim v Mostar k avstrijskim vojakom.
Vojakom je bilo prepovedano oBtajati za svojim oddelkom. Ni čuda I Saj se je vedno čulo., da so siloyiti Turki zdaj tu zdaj tam temu odrezali nos, ušesa, onemu iztak-nili oči, in druge zopet mučili na nepopis-ljive načine. Žive na kolu so pekli, nabadali jih na priostrene kolce itd. Kdo bi si torej upal ostati zadaj. Ali kdor se je v nezavesti zgrudil, so ga le težko spravili naprej.
Ob 11. uri po noči 28. avgusta smo prišli v prostorno dolino v Nevesinje in za-palili ognja. V Novesinju je menda 28. julija 1875. leta počil prvi vstaški strel. In sedaj (1878) mesec kasneje, so bili pa že Avstrijci tukaj.	(Dalje prih.)
(Govor poslanca Ž i t n i k a.J
V seji poslanske zbornice dne 19. maja je v razpravi o nujnem predlogu „Slovanske zveze" posl. Z;tnik govoril naslednje:
Visoka zbornica ! Ravnokar Vam je tovariš Biankini obširno in stvarno pojasnil vzroke, ki so nas napotili, da smo podpisali njegov nujni predlog, ki ga priporočamo visoki zbornici.
Ni na& namen, da bi preprečili razpravo o točkah dnevnega reda; tudi ni. moj namen, da bi še obširne|e opisaval nečuvene dogodke na Hrvatskem, kakor jo to že storil g. Biankini; tudi nočem predavati o dr-žavnopravnem vprašanju hrvatsko ogrske nagodbe.	le sicnpatiie so, ki jih Slovenci gojimo do ovojih najbližjih bratov, katere hočem kratko izraziti pri tej priliki. S Hrvati so Slovenci stoleSja delili žalost in veselje, in to hočejo storiti tudi v bodoče.
Gospoda moja! Dogodki na Hrvatskem so zadnje dni dobili že tako- obliko, da ne provzročajo skrbi samo hrvaltikemu narodu in ogrski vladi, marveč bi m o i a 1 i tudi nas kot najožje zaveznike v višji meri zanimati, nego n. pr. revolucija v palači kitaj-Bkoga cssarja ali ^bolnik* ob Bosporu in njagove reforme v Makedoniji. (Pritrjevanje.)
Da, gospoda moja, glasi se kakor trpka ironija, ako skuša naša država v dogovoru s Rusijo turškega sultana prisiliti, da uvede reforme v svoji državi. Res je, turško gospodarstvo na Balkanu je sramota za vso omikano Evropo, in skrajni čas je, da se zbriše ta madež z lica Evrope. Toda, gospoda, mi potrebujemo v svoji državi mnogo relorm, in prava slika hrvatskih razmer gotovo ni taka, da bi nas ostala Evropa mogla občudovati ali zavidati kot kuituronoBce in civilizatorje.
Danaidsko darilo, katero je Deak s svojo stranko dobil 1. 1867, to je privilegij, da smejo Madjari gospodariti onstran Litave, kakor jim ljubo in drago. Hrvatsko in Slavonijo, vojno granico in Sedmograško so izročili na milost in nemilost ogrski vladi, ker so si tedaj vbili v glavo, da hočejo za vsako ceno pomiriti Madjare.
Nočem pa trditi, da so morda tedaj v teh deželah imeli pomisleke proti državno-pravni zvezi z Ogrsko; ne, Hrvatje so se rajo zvezali z Ogrsko, s katero jih je vezala zgodovinska tradicija, nego s to državno polovico. Kaj pa je ogrska državniška modroBt naredila iz teh dežel ? Ognjišča nezadovoljnosti in sovraštva proti zvezi z Ogrsko. (Pritrjevanje.) Madjarski šovinizem je zavla-
dal v javnem življenju ter je neusmiljen oče otrokom v hiši.
Ta šovinizem je prelomil najsvetejše obljube, ki so jih ogrski kralii dali nemškim naselnikom in pozneje v nagodbi hrvatskemu narodu. Saj je hrvatski ban sam »milostno« priznal, da se nezadovoljnim Hrvatom deloma godi krivica. To je v naše začudenje te dni grof Khuen IIedervary izpovedal so-trudniku časopisa »Magyar Ilirlap«.
Ta izjava je jako značilna, vendar pa nočem dalje o nji govoriti. Da .z vso pravico grajamo razmere na Hrvatskem in da more biti vznemirjeno in ogorčeno prebi-stvo na Kranjskem, v Damaoiji in Istri ter sploh na slovanskem jugu naše države, to dokazujejo in potrjujejo razni časopisi. Tako je graška »Tagespost«, torej list1, ki gotovo ni Slovanom prijazen ali celo klerikalen, dne 13. t. m. objavila članek, v katerem se mej drugim glasi: »Ves hrvatski narod od Splita do štajerske meje je na negah. Recimo takoj, da se je Hrvatom godila krivica in Be še godi. Proti hrvatskemu banu je tolika nevolja po celi deželi, da je brez dvoma moral storiti velike napake. Radikalni hrvatski listi že mnogo časa proti banu po-navijajo huda očitanja, katerih ban- ni nikdar ovrgel, kakor bi bila njegova naloga. Konfiskacije listov niso pravi odgovor, ker ravno dokazujejo resničnost očitanj. Ako hrvatski kmetje se zbirajo v trumah ter po gradovih stikajo za banom, morajo gotovo imeti tehtne vzroke, d» tako javno kažejo svojo jezo in nevoljo. (Čujte, čujte!)
Naj reče kdo, kar hoče. gotovo je, da veje azijatski duh daleč v našo državo. Kakor paša je ban s pomočjo madjarskih šovinistov gospodaril v svoji deželi že 20 let; paša v ogrski obleki z nagibi azijatskega despota. Ni čudno, da je Hrvatska podobr-turškim vilajetom na Balkanu. Mesto da bi bil ta paša v 20 letih povzdignil šolstvo na Hrvatskem, v deželi uredil samoupravo ter z močno roko, a z dobrim namenom povzdignil zanemarjeno omiko prebivalstva, je imel oči in ušesa le za želje mad|arske gospode, spridil je parlamentarne naprave v deželi, zastrupil je domačo inteligenco s samovoljnimi darili ter je ljudstvo vzdržal v onih razmerah, v katerih ga je dobil in katere Dunajčani označujejo z besedo: Se-režanci. To je ravno gorostasna krivica, da bo v naši državi tako mnogoštevilna kulturna sredstva, katera pa možje, kakor je hrvatski ban, ne uporabljajo za omiko, marveč v ta namen, da ovekovečijo nekulturo. Hrvatski sabor ima le ta namen, da sam,, voljnost pokriva z navidezno pravico, SoIw so tukaj, da kmete odvračajo od pouka, časniki so tu. da petolizci dobivajo kruh, orožniki »o tu, da brzdajo nevoljo inteligence. (Čujte, čujte!) Kako žalostna je podoba hrvatskih razmer ravno sedaj, ko zahtevamo, da turški sultan uvede reforme v svojih deželah! Ali ni mogoče, da turška vlada pokaže na hrvatske razmeie? Ko bi se povzdignila splošna kultura na Hrvatskem ter bi bilo prebivalstvo imovito in zadovoljno, bi to najugodneje vplivalo na narode na Balkanu. Poklic naSe države ie, da si s kulturo pridobi dežele na vzhodu in jugu; toda na južnem Ogrskem raje razširjajo madjarizacijo — in ko je najslabše sredstvo, katero more odpirati pota kulturi in razširjati srednje-evropski vpliv«.
Izpustil sem iz članka le uvod in stavek na koncu, vse drago pa podpišem in gotovo tudi moji tovariši.
Z ozirom na žalostne razmere v naši državi, z ozirom na zgodovinski poklic naše države na vzhodu, osobito na Balkanu gotovo vsakdo uvidi težave, ki jih mora imeti naša vnanja politika. V inozemstvu tako dobro poznajo naše slabosti, da jih vsa diplomacija ne more utajiti.
In to je ravno, kar mora jako boleti vsacega avstrijskega rodoljuba, to je vzrOk, da želimo mir in red v svoji skupni hiši, ker le tedaj more prodreti in zmagati avstrijska državna misel, ako država pospešuje blagor vsake posamezne dežele in vseh avstrijskih narodov. (Pohvala.)
Krivdo hrvatskih nemirov podtikajo danes „čevljarskim vajencem" in agitatorjem, jutri dunajski dvorni kamarili, enkrat mad-jarskim šovinistom v Pešti in konečno surovim železničnim uradnikom.
Ne, gospoda moja, ban, nositelj sistema in samovoljnost sta ustvarila razmere, ki jih ne morejo utajiti vsi popravki, ki jih ne ozdravijo obsedno stanje, nagli sod ne bajoneti. (Dobro-klici.) Kar more zboljšati razmere na Ogrskem in Hrvatskem, kar more tudi nagodbo z Avstrijo postaviti na trdnejšo podlago, to je: Pravičnost in lojalno izvrševanje obstoječih pogodeb in zakonov! (Pohvala.)
Ravnokar smo slišali od gospoda mi-nisterskega predsednika, da avstrijska zbornica ni pravo mesto za razprave o dogodki! na Ogrskem. To je teoretično vprašanje, t katerem se nočem prerekati; izjavim pa, d; sem druzega prepričanja, kot g. ministersk predsednik. Navzlic vladni izjavi pa gojiu«
Dalje v prilogi I.
I. Priloga 116. štev. „81ovenca" dn6 £3 maja 1903.
mi vsi na teh klopeh trdno upanje, da se posreči modrosti in neomejeni dobrotljivosti prevzvišenega vladarja najti pota in sredstva, ki morejo pomiriti vedno zvesti in lojalni hrvatski narod ter njegove krvne brate na jugu države.
To hočemo, to želimo, a Bog pomozi! (Živahna pohvala.)
Državni zbor.
Dunaj, 22. maja.
Hrvatski dogodki.
Začetkom današnje seje je posl. Bian-k i n i zopet spravil v razgovor dogodke na Hrvatskem. Vložil je bil namreč ta mesec dve interpelaciji na ministra za deželno brambo, zakaj mora skupna armada čuvati nezakonite madjarske napise in zastave na Hrvatskem. Ker pa vlada ne odgovori na interpelaciji, vpraša Biankini predsednika zbornice, ali hoče opozoriti ministra, da odgovori na interpelaciji. Biankini pa je seveda to vprašanje obširneje utemeljil, nego dopušča poslovnik, zato ga je predsednik opetovano svaril. Bil je zopet velik hrup. Odgovoril pa je takoj min. predsednik dr. pl. K o r b e r rekoč: Vzadnjiseji je zbornica sklenila, naj vlada naznani, zakaj se je vršila v Ljubljani preiskava proti slovenskim tiskarnam. Ker se vLjubljani ni vršila nobena preiskava, vlada nima povoda, da bi se opravičevala. Istotako so pretirana poročila o dogodkih na Hrvatskem. Tako tudi ni res, kakor je danes trdil Biankini, da je na Hrvatskem že 21 oseb obešenih in 40 umorjenih. Naloga armade pa je, da brani državo proti vnanjim sovražnikom in vzdržuje mir in red v državi. (Posl. Biankini: A ne protizakonitosti!) Biankini zahteva, naj zbornica o tem odgovoru razpravlja. Ta predlog pa je bil s 84 glasovi proti 78 odklonjen. Posl. Biankini, Ferri in Spinčič kličejo: Mi zahtevamo pravico, da se zakon izvršuje. Tako ne sme dalje! (Velik hrup mej češkimi in jugoslovanskimi poslanci). Danes se je »Slovanska zveza" bavila z vprašanjem, kaj naj še stori z ozirom na krvave dogodke na Hrvatskem. Samo iz Dalmacije poživlja poslance 35 brzojavk, naj izprosijo avdijenco pri cesarju. Dalmatinska deputacija, v kateri so dr. Čin-grija, dr. Milic in Trumbič, je že na potu na Dunaj. Danes je šla deputacija drž. poslancev k min. predsedniku, ki pa ni dal nobenega zagotovila. Vse kaže, da avdijenca ne bode dovoljena.
Zatožen! poslanci.
Imunitetni odsek je danes predložil več poročil glede zatoženih poslancev, katerih izročitev zahtevajo dotična sodišča. Odsekov načelnik E. Abrahamowicz predlaga, naj se poročila še danes nujno rešijo. Predlog obvelja in razprava se takoj prične. Mnogi poslanci so iz početka zapustili dvorano, eni, ker jih stvar ne zanima, drugi misleč, da se nadaljuje razprava o nedeljskem počitku. Tako je bila zbornica komaj sklepčna.
Daljša razprava je bila o izročitvi poljskega poslanca B r e i t e r j a, ki je v zasebnem pismu na ministra za deželno brambo baje razžalil poročnika Molnarja. Odsek je predlagal, da se Breiter izroči sodišču, večina zbornice pa je ta predlog odklonila.
Dalje so bili izročeni posl. Schonerer vsled tožbe urednika Verganija; poslanca S t e i n in W o 1 f vsled tožbe dr. Verkaufa; dr. D a n i e 1 a k vsled tožbe posl. Szajerja, ker ga je imenoval pijanca; posl. W o h 1 -m e y e r, ker njegov „pudelj" ni imel torbe; posl. M a 1 i k v treh slučajih, ker je v seji okr. zastopa žalil tri člane; posl. H o 1 a n-sky zaradi žaljenja časti; istotako posl. dr. S t r a n s k y; dr. Tavčar vsled tožbe P. in R. Pollacka.
Zbornica pa je odklonila izročitev poslancev: Dr. Tavčarja vsled tožbe g. župnika iz Rajhenburga, dr. Š u s t e r -š i č a vsled tožbe M. Colariča iz Kostanjevice, posl. dr. Lupu in Daszynskega.
Zbornica nadaljuje razpravo o nedeljskem počitku.
Slovensko uradovanje
Minoli torek so dr. P 1 o j in tovariši vložili interpelacijo na gosp. ministerskega predsednika kot voditelja pravosodnega ministerstva. Višje deželno sodišče v Gradcu je namreč izdalo naredbo, v kateri naroča sodiščem, naj sostavljajo slovenske zapisnike, ako so stranke zmožne le slovenskega jezika. Tej naredbi pa morajo Slovenci odločno ugovarjati, ker bi slovenska stranka v slovenskem kraju ne mogla zahtevati slovensko obravnavo in slovenski zapisnik, ako je stranka zmožna tudi nemškega jezika. Na Kranjskem se to ne dogaja, pač pa na Spod. Štajerskem in Koroškem, akoravno za slovenske kraje veljajo enake določbe. Ta naredba pa nasprotuje tudi izjavi pravosodnega ministerstva, ker dne 8. svečana 1902 je tedanji pravosodni minister v odgovoru naglašal, da je naročil sodišču v Mariboru, naj stranke
same določajo uradni jezik. Sedaj pa se sklicujejo na staro naredbo iz 1. 1862, dasi nasprotuje členu XIX. pet let pozneje izdanega drž. tem. zakona.
Sicer pa določata tudi §§ 163 in 198 kaz. pravdnega reda, da se morajo izpovedbe v kazenskih stvareh zapisati v jeziku, v katerem so oddane. Pri okr. sodiščih v Ljutomeru, Slov. Bistrici in Slov. Gradcu se sploh izpovedbe ne zapisujejo v slovenskem jeziku, dasi znaša število slovenskega prebivalstva 95%. Isto se sedaj večinoma godi tudi v Mariboru. Z ozirom na to vprašajo podpisani: 1. Ali je ta naredba ministerstvu znana? 2. Ali hoče potrebno ukreniti, da se ta naredba razveljavi in v bodoče onemogoči krivo tolmačenje ?
Ia odsekov.
Nagodbeni odsek je v torek in sredo reSil štiri člene avstro-ogrske nagodbe. Člen 14. določa ravnoprav-n o s t obeh državnih polovic glede tr g o -v i n e , n b r t a in sejmov.
Dr. L e c h e r je naglašal, da Ogri v tem oziru niso lojalni, ker našim trgovcem, obrtnikom in sejmarjem delajo velike ovire in sitnosti.
Min. predsednik je odgovarjal, da je sedanja ogrska vlada obljubila popolno ravno-pravnost. Da, pl. Szell je obljubil, a le v svojem imenu, ne pa v imenu svojega naslednika. £nana klavzula glede lojalnosti je pač zapisana v zapisniku z dne 11. prosinca t. I., toda ni del nagodbe in parla ment jo more vzeti le na znanje.
Posl. K a f t a n je mej drugim predlagal dostavek, da naš obrtnik na Ogrskem ne potrebuje novega spričevala usposobljenosti.
Dr. p 1. H o f m a n n je grajal, da na Ogrskem avstrijskim trgovcem na semnjih delajo razne težave.
Dasi so mnogi levičarji grajali nedo-statke tega člena, vendar so vsi glasovali za vladnn predlogo.
Člen 15. določa, da imajo k r o š n j a r j i v obeh državnih polovicah enake pravice. Posl. K a f t a n je navajal, da trikrat več ogrskih krošnjarjev hodi po Avstriji, nego obratno. Konečno predlaga, da mora tudi ogrski parlament skleniti krošnjarski zakon, ki bode soglašal z avstrijskim. V istem smislu je govoril štajerski poslanec H o f -m a n n.
K i 11 i n g e r se je pritoževal, da ogrski krošnjarji pri nas prodajejo rumunske in druge tuje izdelke ter škodijo domači industriji.
A x m a n n pa je zahteval, naj Be popolnoma prepove ogrsko krožnjarstvo. — Obveljal je vladni načrt.
Člen 16. govori o varstvu patentov, ki mora biti v obeh državnih polovicah enako.
Poslanca K a f t a n in dr. M e n g e r sta naglaSala, da tudi v tem oziru Ogri niso lojalni ter škodijo nagi industriji in obrtu.
Obveljal je brez premembe tudi člen 17., ki se tiče varstva u z o r c e v.
Carinski odsek je sicer dovršil že nad polovico dela, toda najvažnejše točke v carinskem tarifu je odložil na poznejši čas, da se potom kompromisa zedinijo razne stranke. V tem oziru so v istini načelna nasprotja. Soc. demokratje n. pr. hočejo odpraviti vsako carino od tujih pridelkov in izdelkov, češ, da bode potem življenje mnogo cenejše. Prvič to ni res, ker skušnja kaže, da ima n. pr. žito jako nizko ceno, a kruh ni večji, ker dobiček spravijo pre kupci in drugi. Dalje pa se mora carinski odsek ozirati na razne produktivne stanove. Ako n. pr. odpravimo vso carino na žito in odpremo meje tujemu žitu, potem naj naš kmet pusti njive v pušči, ker se mu ne izplača delo. Ako dalje odpravimo vso carino na tuja vina, utegne biti sicer v gostilnah vino cenejše, toda avstrijski vino-rejci so uničeni. Industrijoi zopet zahtevajo višjo carino na tuje industrijske izdelke, da morejo konkurirati doma in na svetovnem trgu otvar torej ni tako jednostavna, kakor ljudem klobasa ta ali oni na shodih.
Iste težave ima socijalno politični odsek z zakonom glede zavarovanja zasebnih uradnikov. Celo včeraj smo imeli nad dve uri razgovor, kako bi bilo mogoče doseči kompromis. Radikalni člani zahtevajo, naj plača vse premije delo dajavec. Zastopniki trgovine in industrije tožijo o slabih časih in zahtevajo, naj plačujejo le zavarovanci, kar pa manjka, naj doda država. Vladni zastopnik pa odgovarja, da država nima denarja v ta namen. Sedaj imamo že tretji načrt zakona v rokah, a tudi ta niti poročevavcu dr. Fortu povsem ne ugaja. Kakor kaže, morda iz vse te moke no bo kruha. Vprašanje je tudi zato težavno, ker vlada nima natančnih podatkov in vsi računi vise v zraku. Glavno vpra-sanjo pa jo to: Kdo pa pokrije mogoče delravdacije? Načrt določa, da te nedostatke pokrijejo zavarovanci in deloda-javci. In če delravdacije, ki so na dnevnem red j, znašajo n. pr.kar na stotisoče, potem usuSo ves pokojninski in rezervni zaklad.
Včeraj je bilo dogovorjeno, da mora država prevzeti garancijo za take slučaje. Dvomim, da bi vlada hotela to obljubiti. In Če dr. pl. Korher to obljubi, s tem ne obveže svojega naslednika. V zakon pa se ta določba ne more sprejeti, ker bi s tem le pospeševali defravdacije.
Obrtni odsek je v sredo dovršil zakon proti pijančevanju. Poročevalcem je izvoljen dr. S t o j a n.
»Zgodovinsko
društvo" za S'-Štajersko.
S Štajerskega, 20. majnika.
Prošli teden so nas naši časniki izne-nadili s proglasom, ki naznanja ustanovitev novega znanstvenega društva za proučavanje spodnještajerske zgodovine. V 19. štev. 1.1. »Siidsteirische Presse" je vnet rodoljub za uspešen napredek štajerskih Slovencev med drugimi sredstvi priporočal tudi „intensive Weckung des Selbstgefiihls durch Belehrung iiber unsere Vergangenheit." Z ustanovitvijo »Zgodovinskega društva" se bo ta misel vresničila. Novo društvo bo sicer strogo znanstveno, torej se v politiko ne bo spuščalo, vendar poznavanje preteklosti rodi samo po sebi večjo narodno samozavest, saj so ravno zgodovinski spomini pospešili narodno prebujenje pri Čehih, Hrvatih in drugih Slovanih kakor tudi pri Nemcih.
Pozdravljamo torej idejo zgodovinskega društva, zlasti sedaj, ko nas nasprotniki hočejo popolnoma potlačiti in nas pred svetom zistematično črnijo kot divjake. Sicer je res, da imamo že veliko društev in raznih podjetij, ki zahtevajo veliko narodnega davka, vendar to društvo je bilo potrebno in zadnji čas je, da se je ustanovilo. Nemci imajo poleg deželnega zgodovinskega društva po Spodnjem Štajerskem muzejska društva v Mariboru, v Ptuju in v Celju, z ozirom na to Slovenci ne smejo pasivni biti, sicer bi se deloma po pravici sklepalo, da nimajo smisla za zgodovino lastne zemlje. Pač imamo štajerski Slovenci v domači zgodovini odlične zastopnike, kakor: Krempla, Trste-njaka, Orožna in Slekovca, zlasti slednjega pripoznavajo kot veščaka tudi nemški zgodovinarji, vendar se pogreša vsestransko in zistematično urejeno delo. Za cerkvene starine se je sicer že ustanovil pred par leti škofijski muzej, toda muzej nič ne pomaga, če ni tistih, ki bi zanj zbirali starine in jih potem tudi znanstveno izrabili. To se bo doseglo po društvu.
Novo ustanovljeno društvo čaka ogromno delo. Naše cerkve, škofijski, dekanijski in župnijski arhivi še hranijo veliko skritega blaga, rešitve in ureditve čakajo tudi občinski arhivi; po naših krajih razsejane in deloma še nedotaknjene gomile in razni spomeniki, ki vsak čas pridejo na dan, bodo plodovit predmet za starinoslovce. V Vidmu in drugih italijanskih mestih, v Zagrebu, v Solnogradu, v Budapešti in drugod se še skrivajo dragoceni kameniki za zgodovino štajerskih Slovencev in njih sosedov Prek-murcev, na katere se bo pač novo društvo tudi moralo ozirati.
Ni nam še sicer znano, kako si misli društvo urediti svoje delovanje, a po naši misli bi bilo dobro, da bi si po vseh okrajih ali celo župnijah dobilo poverjenikov, ki bi mu nabirali ne le udnino, ampak tudi najdene starine in poročali vodstvu o raznih najdbah. Učiteljstvo in duhovščina lahko v tem oziru storita veliko uslugo društvu in domači zgodovini.
Novo društvo bo imelo tudi velik nravno-vzgojevalni pomen. Za politiko ni vsak, enemu brani to služba, drugi ne čuti v sebi zmožnosti in veselja za politični krik, tudi v gospodarskem oziru ne more vsak delovati, sedaj se pa nudi prilika za prav idealno delo vsakomur. Tudi oni, ki se ne more pečati s podrobnim zgodovinskim raziskovanjem v arhivih in muzejih, vendar lahko sodeluje, če vsaj poskrbi, da najdene starine pridejo v prave roke ali vsaj naznani, da jih preišče kdo drug. V malenkostnih lokalnih razmerah se kaj lahko iz-cimi osebno nasprotstvo, ki si potem daje duška v zbadljivih dopisih. Duhovnom treba pozitivnega dela in višjega vzleta, sicer se zarijejo v pusto filisterstvo.
Bodi torej novo društvo priporočeno vsem rodoljubom. Kdor more, naj plača enkrat za vselej 100 K ali vsaj 5 K na leto kot redni ud, komur je pa to pretežko, pa postani podporni ud s kakšnimkoli zneskom ali z darilom knjig in starin. Novemu društvu želimo modrega vodstva in uspešnega delovanja.
Ustanovni občni zbor je sklican na 28. majnika 1903. ob 4. popoldne v mariborskem »Narodnem domu."	Historiofil.
Agitacija za italijansko vseučilišče v Trstu
je združila vse Italijane. Kakor na Vnebohod v Trstu, so demonstrirali tudi v Roveretu, v Mezzo Lombardo in v Rivi. Gibljejo se tudi Italijani v kraljestvu. Dne 18. maja je bil protesten shod proti dogodkom v Ino-mostu tudi v Padovi. Govorili so razni dijaki in profesorji, poslanec Caratti je pa obljubil, da bo interpeliral vlado v Rimu zaradi »krivic", ki se gode italijanski vseučiliški mladini v Inomostu. To je pač čudno. Kaj bi odgovoril n. pr. avstrijski zunanji minister, ako bi ga kdo interpeliral zaradi krivic, ki se gode beneškim Slovencem? Ti nimajo niti ene slovenske ljudske šole. Videli bomo, na kako stališče se postavi italijanska vlada v tem vprašanju. Avstrijska vlada si naj prepove tako vmešavanje tujih državljanov v naše razmere. Tudi dijaštvo v Bologni je demonstriralo za Italijane. Italijanski listi umejo svoje občinstvo voditi za nos. Razmere v Avstriji jim popisujejo tako, kakor da se gode Italijanom v resnici grozne krivice. Vsak Italijan v kraljestvu mora biti prepričan, da je Avstrija mučilnica Italijanov. Morda delajo to tudi s tem stranskim namenom, da bi »odrešeni" Italijani rajši nosili svojo lastno mizerijo. Danes se mora resnici na ljubo priznati, da se godi Italijanom v Avstriji mnogo bolje, kakor pa v zedinjeni Italiji.
Zadnja Comfoesova zmaga
v kongregacijski debaii je menda najmanj zadovoljila njega, ker sam najbolj čuti, da je, kakor pravilo celo židovski listi, v resnici le Pyrrhova zmaga Combes je, kot smo včeraj omenili, Bicer silno oblastno govoril, a njegov govor ni imel zaželjenega učinka. Na desnici so se mu posmehovali, ker so dobro vedeli, d^ bo preteklo še dokaj let, predno bodo izvršeni njegovi radikalni načrti, na levici pa ni bilo posebnega veselja za ploskanje, ker je baje Combes vendarle še preveč »klerikalen«. Rekel je mej drugim, da se hoče vlada strogo držati kon-kordata (!), a zavrača vso odgovornost na nasprotnike, Če pride do odpovedi konkor-data. Vlada je v smislu pogodbe opravičena prepovedati članom razpuščenih redov pri dige v župnih cerkvah, obenem so pa župniki odgovorni za ohranitev miru in reda v svojih cerkvah. Istotako je vlada opravičena za zatvarjanje kapel. — Skoie in drugo duhovščino bi bilo najbolje zapirati, ker donaša vstavljenje plače »posebno škofom denarne koristi«. Toda pametno bi ne bilo (aha!) posegati po tem Bredstvu, ker je najbolje, da javno mnenje sodi nad postopanjem škofov, ki so se sploh uprli proti republiki. (?) Ločitev cerkve od države in revizija polic, zakona bo »poslediea vojske episkopata proti republiki.« V zadevi škofovskih imenovanj ne bo vlada dovolila nikakib koncesij. — To je v kratkem vsebina njegovega govora, ki je pa, kakor rečeno, napravil na vse strani tako neugoden utis, da bi Combes ne bil dobi! niti enostavne zaupnice, da ga niso rešili iz zadrege socialisti. Tisti toliko stavljeni blok Combesove večine sicer še ni docela razbit, a celo Combesovi prijatelji so edini v tem, da ne prenese več takih udarcev, kakoršne so mu jeli zadajati sedaj ravno vsled gonje navdušeni in podkrepljeni nasprotniki. Njegov tabor se je jel že deliti v dva večja dela in na enega zmernih elemen tov se eksabbe ne more več zanašati.
Umor ruskega guvernerja Bogdanovima.
V mestnem parku v Ufa v vzhodni Rusiji je bil, kot smo včeraj omenili, umorjen guverner enakoimenskega okraja, državni svetnik Nikolaj Bogdanovič. Ustrelila sta ga dva neznana človeka sredi dneva na izpre-hodu. Izvršil se je tu politi&ki umor; zločinca sta se v ime zatiranih nižjih slojev maščevala nad Bogdanovičem, ki je silno nečloveško postopal napram delavcem in z njimi simpatizujočim dijakom. Bilo je nekako pred dvema letoma, ko so se ravno v tem ruskem okraju ustanovila prva delavska društva v obrambo delavskih interesov. Pozneje so se društvom in njihovemu delovanju pridružili tudi administrativno z raznih vseučilišč v Ufo pregnani, s eocialistiškim duhom napolnjeni visokošolci. Ti in nekateri drugi elementi so pospešili, da je delavstvo po primeroma kratkem času s silo jelo zahtevati svojih pravic. Začeli so se upori v raznih tovarnah, posebno pri državnih podjetjih v Zilatorestu, kjer so jim baje ravno v najkritičnejšem času mesto zboljšanja položaja uailili nove delavne predpise. To je dalo povod velikim nemirom, katere je prišel z vojaštvom dušit guverner Bogdanovič. O njegovem posredovanju mej delavci in delodajalci so tedaj poročali oficielni listi, da je bilo 75 delavcev ubitih, 300 pa ranjenih. Sicer je bilo morda res, da jc po socialistiških agitatorjih nahujskana množica pretila provzročiti večjo škodo pri državnih in zasebnih podjetjih, a da bi se tako zverinsko postopalo proti pravic in zboljšanja
i&čočim delavcem, je pa največje obaodbe vredno. To se ie pa sedaj nad njim zmašče valo. Sploh )e bil Bogdanovič v slabem spominu že kut guverner v Tobolsku v Sibiriji in pozneje kot načelnik uprave državnih jet nišnic.
Srbskemu patriarhu Brankovieu
se je na zadnjem dvornem plesu v Budimpešti pripetilo neka) enakega kakor zborniškemu predsedniku grofu Apponyju; tudi on je bil popolno prezrt in ga cesar ni na govoril, čeravno se je patriarh postavil v prvo vrsto pred cesarja. Vendar pravijo, da je bilo pn le tem več povoda za tako pre-ziranje, ker so mu na zadnjem kongresu v Karlovcu očitali in baje po pravici, da ni pravilno gospodaril s cerkvenimi denarji, in je Braokov:č res poravnal tedanji primanjkljaj. Tako" prezrt je bil Brankovič že tudi na predzadnjem dvornem plesu. Tedaj ga vladar v prvič tudi ni nagovoril. Ko pa se je patriarh postavil v nepo9redn)o bližino cesarjevo, mu ie cesar rekel samo te le besede : „Da, da sem že čul. da ste bolni!" V resnici se je seve Brankovič tudi tedaj dobro počutil, a vpoštevala se je njegova finančna »bolezen«. Pravijo, da ga hočejo na ta način prisiliti, da se earn umakne.
Petrova vlada in Turčija.
Z nastopom sedanje vlade na Bolgarskem se je res naglo prcmenil kurz zunanje politike, kajti turška vlada in zunanje velesile so že sedaj v posesti note bolgarske vlade, ki prosi sultana, naj ustavi zasledovanje bolgarskih čet v Makedoniji, da tako omogoči vladi v Sofiji pritiskati na makedonske voditelje, da ustavijo nevarno gibanje. To je prvi dokaz, da se hoče nova bolgarska vlada sporazumeti s Turčijo. Dalje je silno značilno imenovanje prvega bolgarskega diplomata Načoviea za poslanika v Cari gradu, in pa sklep, da se knez Ferdinand v najkrajšem času poda v Carigrad in se ondi s sultanom med štirimi očmi pogovori o nadaljnih potrebnih korakih. Značilen za sedanjo vlado je izraz ministra Petkova, ki pravi: Nisem sovražnik Rusije, pred vsem sem pa dober Bolgar.
Turški napad na Albance.
Dolgo časa so veljali, kot smo povedali, Albanci za najboljše prijatelje sultanove, na katere se je smel vsak hip zanesti. Vsled tega obstoji tudi znaten del sultanove telesne straže iz albanskih vojakov. Njih zvestoba in naklonjenost pa je segala le tako daleč, kakor sultanova prijaznost. Ko so pa prišle reforme, naperjene deloma tudi proti njim, so se uprli mej vsemi turškimi rodovi na prvem mestu. Po vsej Albaniji, posebno pa okolu Djakova ter Ipeka je vrelo že več časa in sultan je odposlal nad uporneže Semsi-pašo z eno divizijo, obstoječo iz osmih bataljonov, ene baterije in oddelka konjenice. Ta vojni oddelek je bil 13. t. m. namenjen v Jiinik, kjer je bilo treba razgnati shod albanskih nezadovoljnežev. Kraj leži kakih 18 km od v Djakova ob podnožju pogorja. Poveljnik Šemsi-paša je odposlal pred seboj oddelek konjenikov proti Ipeku preko De-čanske Bistrice. Blizu Prepočana so pa Albanci napadli konjenike in jih skoro popolno porazili. Od 50 jih je neki ostalo samo troje. Da bi se za ta čin zmaščeval nad Albanci, obenem pa tudi vrnil napade na druge njegove oddelke, je velel topništvu streljati ter je poleg drugih zažgal vasi Skifiani, Hereč, Gramačel, Babuit, Kodrali, Grčina, ter posebno razdejal mnoge pleme-nitaške gradove, takozvane kule. število ubitih in ranjenih je seve izredno veliko. Konečni vspeh je pa bil ta, da so se vstaši udali in prosili sultanove milosti. Ker so pa mej temi samo oni, ki se niso udeleževali boja in so se pravi vstaši umaknili, da se drugje zbero na novo, sta prišli v bližino Djakova in Ipeka dve novi diviziji pod poveljstvom Rušdi- in Nazir-paša. S to armado meni sultan popolno ukrotiti nevarni albanski rod, obenem pa čuvati na eventuvalni prihod avstrijskih čet preko Mitrovice.
Iz brzojavk.
Vojaški nabori na Ogrskem. Domobranski minister baron Fejer-vary je vojaške nabore iznova preložil na čas od 1. julija do 29. avgusta. Kdo je po rok, da se nabori v tej dobi tudi izvrše? — Deželni zbori, z malo izjemo vsi, se snidejo v jeseni k daljšemu zasedanju. — Parlamentarne binkoštne počitnice trajajo od 29. maja ao 3. junija. — Dr. Lueger pri saškemkra-1 j u. Dunajski župan dr. Lueger je došel v spremstvu magistratnega ravnatelja dr.Weis-kirchnerja v Draždane in bil z njim vred vsprejet pri kralju Juriju. — Proti podpori katoliškega šolsk. društva od strani dunajskega občinskega sveta so se pritožili židovski liberalci. Razprava pred kanacijskim dvorom se vrši 9. julija. — Vstaja v Maroku. Vojni minister se mora od reke Sebu, kjer sedaj tabore njegove čete, podati v Tago, ker se je mej ondotnimi sultanovimi četami pojavil upor. Kabili so se sedaj
vrnili na svoja mesta. — Nova Venezuela k a vlada. Predsednik Caatro je aedaj, ko ae je vselil v deželi popolni mir, aostavil vlado, obstoječo iz njegovih in ge nerala Hernandeza somišljenikov. Zunanje zadeve je prevzel Urbaneja, notranje Valdo, finance Castro, vojno in mornarico pa general Garoia Gomez. — Kaznovana francoska častnika. Polkovnika Seterauxa v Nantesu so vpokojili, ker ni ka znoval poročnika Lestapira, ki s svojim oddelkom ni hotel sodelovati pri zatvarjanju premonstratenskega samostana. Ie istega razloga je dobil zapor ritmojster de Villepin. — Njegov polk bo premeščen. — Vstaja v Kini. O velikem protidinastiškem gibanju se poroča iz pokrajine YUnnan. Mesto Li-nanfu so vstaši obkolili. Položaj je silno resen. Brzojavna zveza je pretrgana.
Naše železnice.
Iz Novegamesta.
Dne 18. t. m. sklical je mestni župan gospod Simon pl. Sladovič mestne trgovce in večje obrtnike na shod v mestno hišo, iim naznanil, da je ljubljanski župan gospod Ivan Hribar kakor član državnega železniškega sveta razglasil, da naj vsi tisti, kateri imajo v zadevah veznega reda, hitrosti vožnje po železnici in v zadevah železnice sploh kako željo, njemu do 21. t. m. njih želje naznanijo, da jih bode tako zamogel v državnem železniškem svetu zagovarjati in predlagati.
Tega zborovanja so se udeležili skoraj vsi povabljenci. Zapisnikarjem je bil izbran trgovec A Oblak. Sledeči predlogi v gorko podpiranje in zagovarjanje v državnem železniškem svetu po njega članu gosp. Ivanu Hribarju so bili enoglasno sprejeti:
1.	Glede premembe voznega reda na progi Ljubljana - Novomesto dolenjskih železnic : Vlak, kateri je dosedaj odhajal iz Novegamesta proti Ljubljani, naj bi v bodoče odhajal ob eni uri ali nekaj minut pozneje.
V poletnem času naj večerni vlak iz Ljubljane ne vozi samo do Novegamesta, temveč do zadnje topliške postaje Straža, in in od tamkaj še le nazaj v Novomesto, kjer ostane navadno čez noč. Osebni vozovi naj ee pri te| priliki vsi do Straže dopeljejo. To pa zaradi bolnikov, ker se mnogokrat pripeti, da se b tem vlakom bolniki pripeljejo in morajo celo noč zunaj mesta do druzega dne na prihodnji topliški vlak čakati. Ako bi pa to ne bilo mogoče, naj se vsaj to do voli v nedeljah in praznikih v poletnem času.
2.	Glede hitrejše vožnje:
Dosedaj so osebni vlaki na dolenjskih
železnicah vozili b hitrostjo 25 do 30 kilometrov v eni uri. Prosi se na to delovati, da bodo v naprej vlaki vozili z hitrostjo 25 klm. v eni uri.
3 Glede dopolnitve dolenjske železnice:
Prosi se v železniškem svetu in v me-rodajnih krogih z vso skrbnostjo na to delovati, da se dolenjske železnice čim hitreje zvežejo z Brežicami in tako stopi Dolenjska v neposredno železniško zvezo preko Zagreba s Hrvatsko in ostalimi južnimi deželami. Ta zveza je za vso deželo življenskega interesa. Pri tem naj stopi z tnerodajnimi oblastmi na Kranjskem in Štajerskem v zvezo, da se bode most, katerega bodeta Kranjska in Štajerska gradili pri Brežicah preko aave, tako gradil, da bode ob enem služil osebnemu in voznemu tovornemu prometu in premostenju železnice do brežiškega kolodvora
Dalje se prav nujno priporoča, naj kar najhitreje vse potrebno oBkrbi, da se bode kratka, kakih 17 kilometrov dolga, za nas Dolenjce prepotrebna železnica iz Trebnjega ali Velike Loke do Tržišča (Št. Janža), katera je bila že 1 e t a 1 8 9 7 , tedaj pred šestimi leti, trasi-rana, potem uradno obbojena in potrjena, vendar že enkrat dogradila, ker bi na tej železnici trije veliki premogokopi (v Št. Janžu, na Mirni in pod Čatežem), kateri bi dajali tisočim delavcem stalen zaslužek, vsled velike draginje drva lahko v s o Dolenjsko in nastale tovarne z dobrim cenenim kurivom oskrbovali in bi železnica vso mokronoško ravan prometu odprli.
Po tem shodu govorilo se je tudi o železnici proti Črnomlju in Metliki, in omenjalo, da bi bila tudi ta proga za Dolenjsko velike važnosti, vendar pa ne tolike važ nosti. kakor proga na Brežice, ker stopi Dolenjska preko Brežic in Zagreba v veliko hrvatsko železniško omrežje in bi bil promet na vse kraje odprt, med tem ko bode še velike težave premagati, predno bode mogoče graditi železnico proti Črnomlju ali Metliki, in do Kar-lovca aliOgulina, kajti ne samo, da bi bila ta proga vsled gričastega hriba-J tega sveta mnogo dražja, temveč bi delala, po nekdanjem poročilu bivšega poslanca Sukljeja, naša vlada normainotirni progi za-
preke, z ozirom na konkurenco Reke proti Tretu, in poleg tega je še vprašanje, ako bi bila Ogrsko Hrvatska pripravljena graditi po hribatem svetu radi črnomaljske proge že* lezniško zvezo od Karlovca ali Ogulina do kranjske meje.
Konečno bi pa tudi v najboljšem slučaju ne bilo z zvezo b Karlovcem ali Ogu-linom mnogo ustreženo, ker se niti v Karlovcu in Ogulinu nikaka železnica ne križa, ker teče skozi ta dva mesta ena edina že lezniška proga iz Zagreba na Reko in ni rd Zagreba do Reke nikakega iztoka katere železnice na to progo. Samo do č r n o m 1 j a ali Metlike iz Novegamesta železnico graditi pa pač ne more nihče zahtevati, tem manj normalno tirno progo, kajti iz teh dveh okrajev bi pri tedanjih okoliščinah, izven nekoliko vina in nekoliko malega osebnega prometa pač ne bilo kaj večjega za izvažati, radi tega pa graditi več milijonov drago železnico po gri-častem svetu, dokler ni zagotovljena od hrvatske strani zveza s Karlovcem, in dokler niso ovire od ogrske in avstrijske države odstranjene, bi bilo pač brezpomembno, zaradi tega naj bi se sedaj skrbelo za vse predpriprave, dogovore v tej zadevi med obema državama, in ko bode vsa zadeva postala zrela, potem naj se za zgradbo te proge vse potrebno oskrbi, ker se bode sicer vse črnomaljsko železniško vprašanje na pesek gradilo.
Vsa ostala Dolenjska pa zaradi belokranjske proge, katera ima toliko ovir še premostiti, ne more čakati na graditev te železnice, akoravno se nje potreba priznava, ampak treba je graditi pred vsem ostali Do lenjski zvezno proga do Zagreba preko Brežic in progo Trebnjo-Tržišče.
Želeti je. da bi se tudi druge večje občine pridružile sklepu trgovcev in večjih obrtnikov Novegamesta.
Draginja živil v Trstu
Iz Trsta, 21. maja.
Na praznik Vnebohoda bi morali imeti v Trstu svoj shod privatni uradniki zaradi silno naraščajoče draginje živil. A ker so „neodrešenci" sklenili ta dan manifestirati za italijansko vseučilišče, so svoj shod preložili na poznejši čas, češ da je manifestacija za vseučilišče važnejša stvar, pred katero j se mora vse drugo umakniti. Kakor se vidi, so ti gospodje bolj lačni laške besede I kakor pa vsakdanjega kruha.
Vendar je vprašanje živil za Trst silo važno; lahko rečemo, da bi moralo biti to za sedaj glavna točka tržaške komunalne politike. Sicer so tudi drugod mesta, ki so v tej točki zaostala, vendar je Trst še posebno zanemarjen.
Zadnji čas so se hitro podražile ribe. Ribiči žive bedno življenje, a med nje in med odjemalce se je vrinila četa prekupcev, kateri vladajo na trgu. Prekupci nakupujejo množine rib in jih postavljajo potem na trg, kakor jim kaže. Po navadi ne pride na trg zjutraj vsa množina rib, ki so jih nalovili ponoči, ampak prekupci jih imajo shranjene, da regulirajo cene, kakor se jim zljubi. Grosisti dobivajo ribe s cele istrske obali, od Gradeža in Tržiča sem. Ribiči, kateri ne morejo sami prodajati na tržaškem ribjem trgu, jim jih dajejo po dogovoru. Ako bi ti ribiči bili organizirani, da bi mogli biti v direktni dotiki s tržaškim trgom, bi sami več zaslužili, ribe bi bile mnogo ceneje in občinstvo bi dobivalo vedno sveže ribe, kar se zdaj vsled prekupskih mahinacij mnogokrat ne zgodi.
Pomisliti je tudi, da ne pride ves domači ribji lov v Trst. Dnč 17. maja n. pr. so na-j lovili na istrski obali okoli 7000 kilogramov rib. A precejšen del teh rib je šel v Benetke, to, kar je prišlo v Trst, je bilo pa izredno drago. Tržaška komunalna politika ima torej v tem oziru jako hvaležno polje, vsekako važnejše, kakor pa boj proti slovenskim šolam.
Jeseniške novice.
Zopet Amerika. Raznesel se je glas, da nabira tukajšnji rojak milijonar č. g. Košmerlj, župnik v Ameriki, delavcev za zidanje nove cerkve v Ameriki. Plačal jim bo sam pot v Ameriko. Kdor hoče iti v Ameriko, naj se oglasi v župnem uradu na JeBenicab. Prišel bo sam po nje in jih vzel s seboj. In sedaj hodijo v župnišče : »Zapišite tudi mene, jaz grem tudi v Ameriko«. Žup nik, pravijoi pa debelo gleda, ker njemu ni nihče naročil, naj nabira delavcev za gosp. Košmerlja. Ko bi bil 1. april, bi si mislili, da si je nekdo izmislil šalo, da ljudi pošilja v april in jih ima za norce.
Agentom za Ameriko se ne pu-stito imeti za norce. Marsikaterega so že agentje oskubili, če se jim je pustil. Konkreten slučaj to dokazuje. Delavec s Save je šel v Ljubljano k agentu, da mu preskrbi vse potrebno za pot v Ameriko. Priča je bil, kako je nekdo pred njim plačal do Ole-velanda agentu 138 gld. Pride na vrsto on, ki tudi hoče iti v Cleveland, pa je »zglihal« za isti razred za 119 gld. Za 19 gld si bo že kaj boljšega lahko privoščil po poti.
Električna ielesnica iz kamnoloma nad Jesenicami k tunelu bi imela pričeti voziti že 8. maja, kakor je bilo prvotno določeno, pa dosedaj vidimo po električnem tiru »sprehajati se" le še parni stroj, vozniki kamna pa vzdihujejo, da si svojo živino ne upajo več voziti po tako raztrgani cesti. Kadar jim električna „izteče", vozila bo tudi v tunel kamenje in izkopani materijal iz tunela
Macedonce na Hrušici je tudi ta teden obiskala smrt. Že zopet leži v mrtvašnici mlad Macedonec. In kakšen! V zamazani, razcapani obleki, skoraj do cela razgaljen.
#tt V bolnišnici na Hrušici je bilo prejšnji teden 27 bolnikov, ta teden pa le 16, med njimi največ Macedoncev, ki se tukajšnjemu zraku ne morejo privaditi.
« Tunel na Hrušici Dosedaj so ga prekopali 166o metrov globoko, nad 1200 metrov je že obzidanega in deloma obokanega. Ves tunel imajo razdeljen v oddelke, „kompade" imenovane, dolge po 9 do 10 metrov. V 118. oddelku je pridrlo na dan precej vode, ki se po kanalu odteka v — Savo. Tu in tam delavcem v tunelu nagajajo že nevarni plini.
## Komedija na Savi. Zdi se nam, da je sem na Savo „privandralau ona komedija, pred katero je nedavno neki dopisnik z Dolenjskega svaril v „Slovencu". Zakaj tiste neslane nespodobnosti, ki jih uganja „Gašperček", pač ne spadajo med dostojne ljudi. Naj bi stariši vendar skrbeli za to, da njihovi otroci ne bodo gledali tacih bu-dalostij. Tudi naše slavno županstvo naj skrbno pazi, kakšne ,,komedije" prihajajo na Jesenice in kakšni plakati se prilepljajo na vogalih. Saj vendar še nismo v Londonu ali v Parizu.
<>«= Tukajšna podružnica slov planinskega društva je preteklo nedeljo napravila 1. izlet na Dovje, ki se je vsestransko lepo obnesel. Vdeležba je bila ogromna. Govorili so predsednik g. Guštin in iz Ljubljane prihitela člana osrednjega odbora gg. dr. Tominšek in Verovšek. Za zabavo so skrbeli pevci in vrli tamburaši tukajšnega katol. del. društva, ki so želi burno pohvalo Udov tukajšne podružnice je že 140, med njimi dve ustanovnici, gdčni. Ivanka Fer-janova s Save in Cilka Budinekova iz Kranjske Gore.
Hranilnica in posojilnica na Jesenicah ima letošnje leto prometa že 140.000 kron, torej le 30.000 manj nego vlani celo leto.
Novice iz Amerike.
§ Smrt isdajice I z d a j i c a meksi-kanskega cesarja Maksa, duhovitega brata avstr. cesarja Fran. Josipa, polkovnik Lopez, je pred kratkim umrl groiovite smrti. Popadel ga je bil stekel pes. Zdravil se je, a nobeno zdravilo ga ni rešilo. V diviosti je umrl novodobni Judež, ki je obljubil Maksu zvestobo, a ga v Queretari izdal za 50.000 dolarjev.
§ Igralka • redovnica. V ameriških »Združenih državah« dobro znana igralka gospica Grave Raven, ki je več let igrala glavne uloge v najimenitnejših gledaliških družbah, je nenadoma izginila iz New Yorka. Dolgo so popraševali za njo, a na sled ji niso mogli priti; pred kratkim so jo vendar dobili v Kartagini, malem mestecu države Ohio, v samostanu »Dobrega pastirja«, kjer v samostanski bolnici streže bolnim zamorcem kakor sestra Uršula.
Tedenski koledar.
N e d e 1 j a, 24. maja: 6. povelikonočna, Marija, Pomočnica kristijanov; evangelij: Jezus govori o pričanju sv. Duha. Jan. 15. — Ponedeljek, 25. maja: Gregor VII. papež, Urban p. — T o r e k, 26. maja: Filip Neri sp. — vS reda, 27. maja: Magdalena Pacis. — Četrtek, 28. maja: Avguštin Kantvar, škof. — Petek, 29. maja: Maksim, škof. — Sobota, 30. maja: i Feliks, p. — S o 1 n c e izide 25. maja ob ! 4. uri 23 min., zaide pa ob 7. uri 31 min. j — Lunin spremi n: Mlaj 26. maja ob 11. uri 48 minut ponoči. — Musica : s a c r a v nedeljo, 24. maja: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo „0 elemens, o pia, o dulcis Virgo Mana" zložil dr. Jan. Benz, alleluja z verzikloma in ofertorij „Ave Maria" dr. Franc Witt.
V Ljubljani, 23. maja. Na današnjem uvodnem mestu
objavljamo obsodbo dr. Ev. L»mpeta in Iv. Rikovca v zadevi dr. Ferjančiča. Ker smo pa prepozno doznali, da je današnji dan določen za objavo, smo morali 1. in 2. stran lista tiskati še enkrat.
Hrvatski pesnik Slovencem. Odličen hrvatsfci pesnik nam je poslal pesem, katero priobčujemo v današnjem podlistku.
Dalje v prilogi II.
XI. Priloga 116. štev. „Slovenca- <±116 23. maja 1903.
Priobčili Brno jo, ker priča o čustvih, katere goje Hrvati« do Slovencev, ki store le svojo bratsko doline st, ako v sedanjem težavnem boju odločno stoje ob strani Hrvatov.
Jutri na shod! Po vsej Ljubljani je za jutrišnji manilestacijeki shod v »Mestnem Domu« veliko zanimanje. Po noči je bilo po ljubljanskih ulicah raztrošenih na stotine listkov s pozivom :„Slovenci! v nedelj o ob 10. vsi v Mestni Dom«. Upamo, da Be vsak zaveden ljubljanski Slovenec prav gotovo udeleži jutrišnjega shoda. Danes je došlo v Ljubljano s Hrvatskega ie več bratov Hrvatov, ki se udeleže jutrišnjega shoda. Hrvatske poslance bo na shodu zastopal državni poslanec g. dr. F e r r i, ki Be danes zvečer pripelje v Ljubljano.
Osebna vest. Deželni odbor je ime noval davčnega prakt kanta g. Jos. Scha rabo na za računskega praktikanta pri upravi dei. bolnice.
Štajerski Slovenci sa Hrvate. Celjska »Domovina" piše: 'Naša politična društva na| akličejo v svoja središča shode, na katerih naj naš narod izreče svoje sočutje zatiranim bratom onstran Sotle in svoje najgloblje ogorčenje, da naša dunajska vlada zatiska oči, da ne bi videla grozodejstev na Hrvatskem. Prieiliti moramo vlado, da se stori konec banovanju grofa Khuen - Ileder-vaiyia, ki je edini pravi krivec vseh zločinov hrvatske vlade, da ga nadomesti mož, ki bo v resnici z blagim ravnanjem in v prvi vrati z izpolnjevanjem zakona pomiril hrvatski narod. Nadejamo se, da ta naš poziv ne bo ostal glas vpijočega v puščavi. Pokažimo, da nacn sloveneko-hrvateko bratstvo ni samo na jeziku, kadar imamo čtša v roki, ampak da znamo besede (udi pretvoriti v dejaaj3. In to je v sedanjem položaju naša najsvetejša dolžnost!
Županom občine Vidom pri Krškem je bil z 11 proti 6 glasovom izvoljen gospod Fran Ban, odločen somišljenik kat-nar. stranke.
—	Roparska družba na Dolenj-sken Že skoro štirinajst dni je Radeški sodni okraj kakor mala Macedonija. Ljudstvo ni brez skrbi ne po dnevi ne po noči. Tatovi ali roparji po noči vlamijajo v shrambe in hleve, po dnevi skušajo odgnati živino s paše. Oblasti pa mirno gledajo : ne gane se ne -županstvo, ne glavarstvo, ne sodnija, ne žandarmerija. (le kaka reva raztrgane čižme ukrade, pode jo po celi deželi, da ji je vzamejo in jo zapro, če kje v Galiciji kedo kakega juda grdo pogleda, zbero žan-darje iz cale Avstrije, da ga gredo branit. Kmet pa po dnevi delaj, po noči pa čuj v nevarnosti življenja, pa davke plačuj. Kaj pa ima Kumljanski kmet od države? Državne ceste marsikateri še videl ni. Vsa pota mora sam delati, na vseh mostovih ali bro-dovih visoko mostovino plačevati. Edino davkarija in sodnija so državne dobrote. — Kaj pa je, kedo je, odkod je? Nič gotovega se ne ve, kakor to, da je bilo že v več krajih vlomljeno in pokradeno, da se vsako jutro sliši, da so tam in tam tatove odpodili, da ljudje čuvajo cele noči, kar je tem težje, ker so hiše po vsem Kumljan-skem le raztresene, tuintam ste dve ali tri vkup. Da morejo ljudje kupovati streljivo in revolverje, in da imajo upanje — dane bodo kaznovani, ker nimajo orožnih listov. Koliko je teh tatov? Govore o celih tolpah, vidijo po tri, štiri vkup. Odkod? Nekateri menijo, da so ptujci, ki so delali prej pri uravnavi Mirne. Telegram iz Laškega na Štajerskem pravi, da so tam vlomili tatje z Dolenjskega. Kako se pišejo, odkod so, kako govore? Kedo ve, kje doma pogrešajo, kakega slo-večega tata? Kedo ve, na katero oblast se je treba še obrniti, da bi dobili kaj vojakov ali vsaj nekaj več žandarjev, ki bi združeni z domačimi možmi in fanti preiskali res velike gojzde (zlasti lastnino ljubljanskega župana Jatno) in rešili ljudstvo velike skrbi in nadloge?
—	Zrelostni isplti na tuk. pripravnici se prično dne 25. t. m. pismeno, 3. julija pa ustmeno. Šolsko leto se zaključi na pripravnici dne 2., na vadnici pa dne 15. julija.
—	Po Dravi iz Velikovoa do Be-legagrada se bodo začetkom prihodnjega meseca vozili nekateri častniki dež. bramb-nega polka št. 4. v Celovcu. V ta ramen so si dali napraviti poseben čoln.
—	7-leten šolar obešen. 5 Koroškega: V \Veitensfeldu v Krški dolini so našli dne 18. t. m. obešenega 7-letnega šolarja. Umor ni izključen. Obešeni fant je gin tamošnjega občinskega sluge. Našli so ga na stranišču.
—	otrah is Dobrniča. Ze dalje časa so pripovedovali pastirji iz Vrbovca, da se v tamošnjem gozdu, tako imenovanem »zlo-štajn«, klati neka zver. ki je delala prebivalcem iz Vrbovca in Kala precejšen strah. V četrtek dne 21. t. m. je o-stni odbor imel ogled radi preložitve ceste in eden teh gospodov, imel je to srečo, da je vstrolil to zver, ki je bila — »divji kozel«. Zdaj je ponahal strah pri tamošnjih prebivalcih.
—	Novo slovensko katol. izobraževalno društvo se ustanavlja na Brezovici. Pravila ho ie pri deželni vladi.
—O deželni bolnici. Piše se nam: Slučajno sem prišel zoptt po dolgem času v Ljubljano ohiakat prijatelja. Slišal sem, da jo v bolnioi. Napotim se toraj tja. Bilnica ie res lepa, videl sem jih mnrgo po svetu. Toda nekaj moram omeniti, kt>r bi se lahko odpravilo. Klopi za bolnike na vrtu stoje t k zidu, pod okni boln-škili sob iz katerih po leti ne prihaja dober zrak. Povsod se postavljalo klopi pod drevjem v senco, da bolnik diha sveži zrak, ne pa k zidovju. Tudi ie število klopij premajhno in za senco pod drevjem premalo skrbljeno. Klopi bi morale biti po celem pristopnem vrtu, da s« bolniki ne kopičijo na enem prostoru. Ne vem, če je preskrbljeno tudi v tej bolnišnici za napravo postelj na vrtu; povsod se bolnike pusti ležat, če je le mogoče, čez dan na prostem. V to svrho bo tudi pestav ljene barake, kjer bo bolniki o poletnem času noč in dan na prostem, a bo po noči primerno v baraki zavarovani. Zdravniki mi bodo gotovo pritrdili, da jo to izvrstno pomožno sredstvo pri zdravljenju. Prostora bi bilo dovolj na obsežnem vrtu, in če še ni tacih naprav, naj se za to skrbi, saj ne stane taka baraka Bog ve koliko. Bolniki bi ne smeli Bedeti na travi ali po it >pnic-th, to pa je le mogoče zabraniti, ako je zadostno število klopi] na razpolaganje. Najmani 120 bi jih bilo treba za tako veliko bolnico. No vem zakaj vodstvo za tako ureditev ne skrbi. Nova boln ca ima tudi električno razsvet ljavo. To je gotovo hvalevreden higijeničen napredek, ali vpraša se, bi li ne imela bolnica boljšo in cenejšo luč, ako bi se opustilo samostojno proizvajanje elektrike in se vsa naprava priklopila mestni elektrarni. Danar, ki se je investiral v samostojno pro izvajanje elektrike, bi se kmalo amortiziral, sosebno če bi se moglo z občino skleniti posebno pogodbo glede cene toka. Vsekakor bi pa bilo zanimivo izračunati, koliko stane elekt i4ni tok pri samostojnem proizvajanju in koliko pri mestni električni centrali. R» čun pokaže, kaj je ceneje. Pogrešal sem tudi pri svojem obhodu centralne parne kopelji. Bolnica ima parno kurjavo, kako lahko bi se po ceni dobival par za parne kopelji. To je tako moderno zdravilno sredstvo pri razKih boleznih, da si velike bolnice brez take naprave sploh misliti ne morem. Go tovo bi to toliko ne stalo. Zihvaljujem se Vam, g. urednik za sprejem teh vrstic. Mo goče, da Vam zopet v kratkem kaj o bolnici poročam, ker me ta Btvar zanima, in sem imel priliko opazovati po svetu veliko tacih zavodov.	K.
—	Izlet v Škofjo Loko. Slovensko trgovsko društvo »Merkur« priredi vnedeljo dne 7. junij a popoludanski izlet v Šioljo Loko. Pri tej priliki ogledali si bomo tovarno za vol nene izdelke g. Krennerja v Škofji Loki. Po ogledu je sestanek na stemarjih, kjer bo pevski zbor proizvajal nekaj pevskih točk. Gospode pevce opozarjamo, da redni obi-saujejo pevske vaje, ki so vsako sredo in petek ob 9. uri zvečer, da bo naš pevski zbor pri letošnjih društvenih izletih vedno na mestu.
—	Dolenjsko vino je že od nekdaj slovelo ne samo v naši deželi, ampak tudi izven iste, kot zdrava, prijetno kislasta pijača, katera je imela vedno dovolj odjemalcev. Pred več leti prišla je v deželo trtna uš, ki je stare vinograde uničila. Dolenjska producirala je komaj toliko vina, kar ga je sama porabila. Vsled tega so bili odjemalci prisiljeni, obračati se v tuje kraje po vino in radi tega so se konsumenti privadili na okus tujih vin. Sedaj so pa nastali drugi časi. Dolenjski vinogradniki so z velikim trudom in z velikimi stroški iz ljubezni do trte svoje vinograde že v taki meri zopet obnovili, da se njih pridnost občuduje tudi po tujih strokovnjakih in za vinarstvo me-rodajnih osebah. Vina je na Dolenjskem veliko in dobrega. Ker so se pa vinski trgovci privadili kupovati vino v tujih krajih, se dolenjsko vino težko prodaja, tako da je marsikateri pridni dolenjski vinogradnik v gospodarski stiski, ker ne more svojega pridelka spečati. Da se temu nedostatku vsaj deloma odpomore, vstanovilo se je v Novem mestu kletarsko društvo, katero ima namen, speča vati dolenjska vina, spravljati jih v promet in pridobivati dolenjskemu vinu kon-sumente in kredit, vzlasti izven Dolenjske. Priporočamo vsem vinskim trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom to društvo pri nakupu vina in opozarjamo na njegov današnji inserat v našem listu.
Slovensko planinsko društvo
je imelo v preteklem letu 1562 Članov in dohodkov 27.014 K 2 h in Btroftkov 24 118 K 43 h. Obširneje poročilo o občnem zboru priobčimo v ponedeljek
—	Is Celovca dne 22. maja. Te dni se mudi tukaj komi poveljnik vit. pl. S u c-covaty ter pregleduje tukajšnje vojaštvo. Danes nadzoruje streljanje 17. pešpolka, ki je odrinil zjutraj v Glinje pri Borovljah. — Dne 18. in 19. t. m. je v mestnem gledališču neka nemška družba predstavljala dve igri Henrika I b s e n a , in sicer: „Morska gospa" in „Nora". — Tukajšnje komunalno društvo" je imelo 20. t. m. zvečer svoj občni zbor, katerega se je udeležilo celih — 30 udov. Le s silo so našli in izvolili novega načelnika, zobozdravnika dr. Bruggerja. Razgovarjali so se tudi o draginji, ki vlada v mestu, in pri tem so se tudi pošteno skregali. Da bi društvo vplivalo na kakšno boljše mestno gospodarstvo, je malone izključeno. — V Celovcu se zadnji čas množijo tatvine, ne da bi jim prišla slavna naša policija na sled.
—	Ncve poizvedbe zaradi ustanovitve tomišeljske tare. Vlada je odredila, da imajo županstva poročati, koliko nosestnikov-faranev je zoper ustanovitev te fare.
—	Belokranjska železnica Kakor je »Slovenec« že poroGal, so ae zbrali udje metliškega in črnomaljskega železniškega komite|a v Gradacu k skupnemu posvetu. Do pravega sporazumljenja ni prišlo na tem s Stanku, Na predlog metliškega odbora, da bi se gradila železnica do Gradaca, kjer naj bi s9 razcepila na Črnomel) in Meti.ko, sta se dogovorila mej seboj odbora, da se naj da štirinajst dni odloga za pismen odgovor od strani Crnomaljcev do metliškega odbora. Čujemo, da je odgovor ie došel v Metliko.
—	Nenavaden mrlič. Posestnika Jožefi Bitenca iz Smartnega pri Gornjemgradu so pogrešali od 14. januarja t. 1. Vsak va ščan, posebno sorodniki so si mislili, da potuje, kakor po navadi, Bog ve, kje po svetu. Stanovanje, v katerem je bival vedno sam, je bilo zaprto. Toda, ker ga le ni bilo od nikoder toliko časa. dasi Be je pisalo in poizvedovalo na raznih krajih in bolnišnicah, seveda brezu-ipešno, posebno pa, ker bi moral plačati neke sodne stroške, je odredila sodnija, da se vzamejo inventarično na za pisnik premičnine imenovanega posestnika. In res, županstvo v Bočni je odredilo stvar na dan 14. maja t. I., t. j. ravno po pre teku štirih mesecev, kar ga pogrešajo. Ker je bilo stanovanje zaklenjeno, se je moralo v isto vlomiti. Prvi prestor je bila spalnica; tu jo bila poBtelj prazna. — Ko pridejo do kuhinjskih vrat, ki so imele vdeto precej veliko steklo, se je videlo posestnika Jožefa Bitenc ležečega mrtvega na tleh. Imel ie nekoliko postlano na tleh pri štedilniku. Njegov položaj je bil kakor mirno spečega človeka. Bil je pa ves hpremenjen in plesnjiv, da ga ni bilo možno poznati. Saveda po štirih mesecih ni to nič čudnega. Najbrže ga je zadušil puh iz štedilnika v spanju V spalnici je bilo mogoče premrzlo, zato si je postlal v kuhinji pri štedilniku. Rajni je bil premožen, a je precejšen del svojega premoženja v podobi tisočakov po tratil s potovanjem po svetu, ki mu je pa bore malo hasmlo, ker je navadno potoval gluh in slep. Človeka ni hotel nikoli imeti pri sebi, zato je tudi kot čudak zapustil ta svet.
—	Za celovškega podžupana je
bil, kakor se nam piše iz Celovca, v zadnji seji obč. odbora dne 19. t. m. izvoljen zopet, in sicer v osmič, odvetnik dr. G. pl. M e t n i c. V svojem nastopnem govoru tokrat, kolikor je razvidno iz listov, nič več ni govoril o tem, da hoče varovati »nemški značaj« celovškega mesta. Mož se vendar se spominja, kako je pri deželnozborskih volitvah s slovenskimi oklici beračil pri Slovencih za glasove.
—	Pošta za poletje se otvori za K 1 o p i n j e ob Klopinjskem jezeru za čas od 1. junija do 15. sept., in za Ribnico ob vrbskem jezeru za čas od 1. junija do 30. sept.
—	Božja pot na sv. Višarijah. l pred-včerašnjim dnem 21. maja pričela se je božja pot. Ob csmi uri je bila tiha sv. maša, potem slovesna peta s pridigo. Romarjev je bilo prav veliko. S Kranjskega sta bila prva gosp. Josip Jeglič, posestnik in Oroslav Kunčič, trgoveu. Snega je le še malo in bo v jednem tednu zginil. Pot je dobra. Prihodnji teden pridejo vsak dan procesije in bodo v torek, sredo, četrtek in petek slovesne sv. mašo s prid'go.
—	Razpisane učiteljske službe. Do dne 17, junija je razpisana služba nad učitelja na trirazrednici v Žireh in uM-telja na štirirazrednici v Senožečah. Do 19. junija je popolniti mesto prov. uči telja na enorazrednici v Ubeljskem, do 20. junija pa učitelja-vodje na enorazrednici pri Sv. Jakobu ob Savi.
—	Od vodstva deželne presku-šalne vinske kleti v LJubljani se nam
sporoča, da se dobe vina, katerib uzorci so v tukajšnji kleti razetavl|eni, v naslednjih dosedaj naznanjenih gostilnah: Rdeči cviček (Hercog v Libelju pri Krškem) pri g. J Jegliču, Mestni tri?; sipa (Livrenčič z Vrh polja pri Vipavi), beli burgundec (A. Fer-jančič, s Slapa pri Vipavi) in rdeči cviček (M. (Jolarič s Slinovc) v gostilni pri »Roiic v Vdovskih ulicah; Bilvanec (J. Sehvvickert v Vipavi) pri Vičiču v Postojni ; italijanski rizling (A, Ferjančič) pri Mladovacu v Krki; nemški rizling, črni burgundec, grganja in beli burgundec (grof Lar thiery v Vipavi) pri [Perhaucu oziroma »Kmeti.skem društvu« v Vipavi; sipa in črni burgundec pri Lavrenčiču v Vrhpolju. V teh gostilnah točena vina odgovarjajo kvaliteti v preBku-šalni kleti razstavljenim vinom.
—	Shod kranjskih srednješolskih ravnateljev se je vršil 21. t. m. v tuk. realki pod predsedstvom šolskega svetnika dr. J u n o v i c z a. Udeležili ao se era ravnatelji dr. Detela. Leveč, Pire, Senekovič , \Viesthaler in \V o l s e g g e r.
—	Sejmi po Slovenskem od 25. do 30. maja. Na Kranjskem: 25. v St. Gotardu na Mali gori, v Mengšu, Pod-velbu, S»ibnu, Postoini in Zitičini; 26. v Moravčah pri Sv. Križu, pri Sv. Mohorju in v Zagorju na Notranjskem ; 27. v Zerovniei; 28. v Vel. Laščah. — Na slove n. Štajerskem: 25. pri Sv. Filipu v Veračab, Rogatcu, Vitanju, Slivnici, O.imju, llajben-burgu, Velenju in Poličanah; 28. pri Sv. Trojici v Slov gor. in Artičah ; 30. v Pod-sredi. -»- Na Koroškem: 2ti. v Ovšpergu (14 dni). — Na Primorskem: 25. v Ka-čiču pri Sežani; 20 v Divači; 28. v Gorici; 30. v (Jevdatu.
Ljubljanske novice.
V MarijaniŠČU se obhaja jutri v nedeljo 24. t. m. praznik Marije pomočnice, zavet-niče kapele deške sirotišnice. Ob 9. uri dopoldne bo opravil slovesno opravilo kanonik dr. Andr. K£a r 1 i n , ob l/t7. zvečer bo pa Šmarnice z govorom; t bakrati bo darovanje za kapelo, ker treba, da se namestu sedanjega lesenega stropa za silo napravi polagoma nov strop. Povabljeni so zato ta dan v Marijaniško kapelo vsi prijatelji sirotnih dečkov.
Brivnice jutri zaprte. Občinstvo se opozarja na to, da bode jutri v nedeljo za časa manifestaoijskega shoda brivnice od 10. do 12. ure zaprte.
Salezijanci. V nedeljo dne 24. maja obhajajo sinovi Don Boska na Rakovniku svoj največji praznik Marije Pomočnice kristjanov. Popoldne ob pol 5. uri bo z dovoljenjem prevzvišenega knezoškofa na prostoru pred zavodom govor, pete litanje in blagoslov z Najsvetejšim. Z veseljem slišimo, da se hodijo ob nedeljah in praznikih pop. zabavat tja tudi rokodelski pomočniki.
Promenadni koncert vojaške godbe bo jutri cb pol 12. uri v »Zvezdi«.
Razpuščena bolniška blagajna. Domača
bolniška blsgajna pri Kleinmayer in Bam-bergu se je razpustila.
Tatvina. Slikarskemu mojstru Ivanu Strukeljnu je bila z dvorišča na Marije Terezije cesti ukradena lestev, katera je imela ob strani vrezani črki J. S.
Socialno-demokratični shodi. Javen društven shod priredi jutri v gostilni »pri Štajercu« na Resljevi cesti št. IG krajna skupina Ljubljana zveze kovinskih in železniških delavcev v Avstriji. — V Vetterjevi gostilni v sv Flonjana ulicah vrši se shod krajne skupine Ljubljana društva črevljar-skih pomočnikov v Avstriji.
Tatici na sledu Frančiški Ložarjevi v Skeljih ulicnh štev. 4 je bila ukradena iz omare v sobi bluza. Tatvino je izvršila delavka M. P., ki je na sumu, da je tudi Jeri Jeršetovi v isti biši ukradla dve bluzi.
Ljubljanska policija se baje jako trudi, da pride na sled onim, ki so nalepili po vogalih ljubljanskih hiš listke z besedilom ,Doli z Madžari! Proč v zverinskim banom! Živela Hrvatska!" Predvčerajšnjim je zastavil nek policaj pot mladoletnima hčerkama gospoda Franja jeraja iz Karolinške zemlje, ki sta šli za gradom k službi božji, in je hotel od njiju po vsej sili zvedeti, kdo da je pisal listke. Smo li tudi mi med Madžari?
Najbolj nesnažne hiše v sredini mesta so brezdvomno: Lassnikova ob nabiežju in \Volfovih ulicah, Gerlizyjeva v GoBpodskih ulicah, nekdanja Galletova (zdaj mestna) na Mestnem trgu in deželna v Salendrovih ulicah. Ali nimajo ti ubogi gospodarji par gro-šev, da bi bili dali prebarvati umazanosti teh hiš?!
Za veliko ijudsko veselico pevskega društva „Slavec", katera se vrši binkoštno
nedeljo ra Koslerjevem vrtu, je odbor začel ravnokar razpošiljati vabila. Vstop bode vsakomur dovoljen, ter se bodo dobivali vspo-redi na dan veselice tudi pri blagajni brezplačno. Pevski zbor »Slavoa«, h kateremu je pristopilo od zadnjega društvenega na-Btopa več novih pevcev, nastopil bode v pomnoženem številu, ter izvajal pod vodstvom novega društvenega pevovodje g. P. Gor-j u p a naslednje skladbe: 1. K. Bendl „ N a planine", 2. P. Kfžiškovskij »Utopljenka*, 3. F. Sladek »Slovanska pesem«, (besede E Gangla), 4. Ivan pl. Zaje »Crnogorac Crnogorki«. Ravno tako bode izvajala vojaška godba pod osebnim vodstvom svojega gosp. kapelnika, povsem izbran vspored. Za kegljanje na dobitke |e prav živahno zanimanje, ter se bode jutri v nedeljo zopet cel dan nadaljevalo.
Koža z roke Ivan Žerovnik, 28 let star delavec pri mestnem vodovodu v Klečah je včeraj pri popravljanju nekega stroja dobil desno roko pod valjar in mu je valjar potegnil kožo z roke.
Iz bolnice. Ignacij Trojanšek, rojen v Loki pri Kamniku, 43 let star čevljarski mojster v Vrzdenici, občina Horjul, je bil 20. t. m. od Petra Nagode z Radovence z gnojnimi vilami napaden in je dobil jeden udarec po desni roki, jednega pa po glavi. Na roki ima zlomljeno kost, na glavi pa prebito črepinjo. Obe poškodbi sta težki. Poškodovanca so pripeljali v bolnico.
Podiranje Czernyjeve hiše v Črevljarskih ulicah je trgovec A. Lilleg za nekaj časa prekind ; baje je podiranje — predrago!
Mestna posredovalnica za delo in službe.
Od 15. dn 19 ma|a je dela iskalo 1 ti moških n 23 ženskih delavcev. Delo je bilo ponudenn 7 moškim in 30 ženskim delav cem, v 28 slučajih je bilo delo sprejeto. Od 1. januvarja do 19. maja je došlo 1136 prošenj za delo in 1032 deloponudeb, v 660 slučajih se je de!n sprejelo.— Delo dobe takoj, moški: 3 mizarji. 1 kletarski hla pec, 5 konjskih hlapcev, 2 natakarska in 1 pekovski vajenec; ženske: 1 trgovska bla-gajničarka, 1 šivilja, 6 natakaric, 2 dobri gostilniški kuharici, 9 deklic za vsako de'o, 5 deklic k otrokom. — Službe iščejo, moški: 2 komija, 2 pisarja, več trgovskih slug, 1 hotelski vratar, 2 hotelski slugi, 1 graščinski sluga, 2 hišnika; ženske: 1 kavarniška blagajničarica več prodajalk in ra čunajoč.h natakaric, 2 boni, 1 gospodinja. — Oddati je 3 stanovanja z 1 in 2 sobama t8r več mesečnih sob — V najem se iščejo stanovanja s 3 do 5 sobami.
..Turnarska" slavnost v Ljubljani »Tur-narji« med drugim tudi ne bodo smeli z razvito zastavo na ulico, in smeli bodo kazati le zadnji črni »flor«. V deželnem gledališču bodo turnarii peli prusko pesem — »D e r b i 11 e r e W e i n«. Na kolodvoru se bodo morali tuji turnarji sprejemati čisto tiho in mirno in ravno tako ponižna bo morala biti vožnja v m e s t o. Izogibati se bo torej dr. Binderju in Dzimskemu vsemu, kar bi žalilo ali vznemirjalo Slovence in njih narodnost. Upamo, da se bodo turnarji po teh navodilih tudi ponižno ravnali in imeli pred očmi. kaj po menij« za Ljubljano številke: 3 0 000 Slo vencev in 5800 Nemcev in nem-škutarjev.
Nezgoda na južni železnici. Tovorni vlak, ki prihaja cb 6. uri zvečer iz Trsta v Ljubljano, je imel včeraj zamude približno četrt ure. Pri čuvajnici št. 642 pod Rožnikom so razdrli drelse, ter popravljali železnični tir. Ker n:so mogli nazai pravilno položiti drels, se je načelnik gosp. Fr. Ljžičkaj ponesrečil. Neki delavec ga je po nesreči po roki s kladivom udaril.
Na Vestfalsko. Danes ponoči se je odpeljalo od tukaj 67 izseljencev s Hrvaškega in 10 izseljencev s Kran^keara v Ameriko. Na Westfalako pa je odšlo S5 hrvaških delavcev in na Soln^graško 40.
Zastonj pil. Čevljarski pomočnik Ivan Okoren, stanujoč na Gradu, sedaj brez posla prišel je v Breskvarjevo gostilno v Velikih čolnarskih ulicah štev. 17 in napravil cehe 2 K. Ko je bilo treba plačati, jo je popihal čez polje in se skril. Tudi v Tomšičevi go stilni na Opekarski cesti št. 47 je tako napravil. Policija ga je včeraj zvečer prijela in zaprla.
Društvo sv. Marte za služkinje ima .v ponedeljek, 25 maja, zjutraj počenši ob pol petih na Rožniku dve sv. maši s kratkim nagovorom in sv. obhajilom.
Zidarska dela v Ljubljani. Zadnja dva tedna se je število delavcev pomnožilo za kacih 60; vreme pa ni pospeševalo stavbnih del, še le tekoči teden se je sčistilo in stanovitno ostalo. Napredovale so nove stavbe: Spalekova vila ob Levstikovih ulicah, ki je blizu strehe dovršena; pri poslopju „Narod. Tiskarne" v Knafflovih ulicah so kleti deloma zgrajene, v drugem delu se gradi temeljno zidovje. Hiša Jak. Acceta na svetega Petra cesti je dodelana in bo tekom prihodnjega tedna pokrita; hiša Fr. Šviglja ob Dolenjski cesti je dograjena in ima tudi že strešnik postavljen, pokrita bo do konca tega mepeca. Ometali in osnažili so do zdaj
že sledeče nove hiše: \Veinlichovo vilo ob Erjavčevi cesti, Mayerjevo ob Levstikovi ulici, F. Staikovo ob Predilnih ulicah, Bohovo v Prulah, Korsikovi hiši ob Bleiueis-ovi cesti, Cacakovo ob Rimski cesti, Bučarjeva vila na Opekarski cesti se gradi. Deloma ometane in osnažene so hiše: Al. Vodnikova ob Sodnijskih ulicah, župana Hribarja in „Kmetske posojilnice* ob Dunajski cesti; popolnoma osnaženo je šolsko poslopje uršulinske^a samostana. Poslopje frančiškanskega samostana, ter hiše št. 6 v Streliških ulicah in Ferd. Souvana na Kongresnem trgu bodo zunaj prenovljeni. V kratkem prične poleg svojih dveh hiš ob Bleiu eisovi cesti graditi stavbenik Filip Su-pančič še dvoje hiš za stranke. Temelj za hotel »Union" se še ne koplje, ker podrobni načrti niso izgotovljeni. Tudi na stavbišči „Mestne hranilnice" se še nič ne dela. Načrti »Mestne hranilnice" se bodo baje tako prenaredili — s tisočaki seveda!
—	da bode mesto pritličja napravljen visoki parter, kjer bodo nastanjeni uradni prostori. V Karunovih ulicah je kanal od cerkve do Gradašice dodelan, prihodnje dni prično polagati okolu cerkve in pred župniščem kamenit tlak. Svet bo ondi zdaj nekoliko znižan, nekako za 12—15 cm. Pri Urbančevi hiši se je pričelo ometanje znotraj. Del Pavločiče-vega vrta na sv. Petra cesti je kupila go-stilničarica Jožefa Počivavnikova. Hišo arhitekta Smielowskega v Dalmatinovih ulicah so dogradili do tretjega nadstropja. Izmed Zeschkovih poslopij v tej ulici so do zdaj podi li tri. Pri novem mostu črez Gradaščico na Krakovskem nasipu so pričeli polagati močne traverze. Ostalo železje bo zvezano do konca prihodnjega tedna in most na to meseca junija po kolavdaciji izročen prometu. Stroški zanj zneso nekaj nad 14.000 kron. Most pred cerkvijo na gornjem koncu je pa tudi krvavo poprave potreben. V Vegovih ulicah je „park" dovršen, o kaki „oIepšavi" se pa tam ne more baš veliko govoriti, ker bi moralo zginiti prej še marsikaj
—	nelepega. Pred deželnim dvorcem čaka prostor tudi potrebne olepšave; menda jo naroči deželni odbor kar iz Pariza. Drugače je pa v Ljubljani precej korajže za zidanje; tudi okusa za secesijo se ne manjka, secesija sama na sebi je pa — od muh!
Dogodki na Hrvaškem.
Tudi danes smo dobili nekaj poročil o dogodkih na Hrvatskem. K včerajšnjim poročilom dostavljamo, da so se dotični vršili od srede na praznik v četrtek, ne od sobote na nedeljo, kar so čitatelji že gotovo sami razvideli.
O uporu 53 pešpolka v Zagrebu se poroča, da je bil upor vojakov v toliko, ker je polk odrekel pokorščino, ko se je zahtevalo od mega, naj strelja na dumon8'rante.
Zatrjujejo, da je po vsej Hrvatski do danes pretiranih kakih 3000 oseb.
Od občin, od razni h korporacij in zasebnikov je bilo nad 500 brzojavk poslanih na cesarja. Hrvatski episkopat je brzojavno naprosil cesarja, naj odstavi bana.
V	znak narodne žalosti so Spljet in druga dalmatinska mesta vsa v črnini, moški pa nosijo zgolj črne ovratnice.
Politično društto „Edinost" v Trstu je odpos^lo na cesarja prošnjo, naj bi se končalo prelivanje krvi v Hrvatski in naj bi se odstranil povod razburjenju hrvatskega naroda.
V	uredništvo »Edinosti" v Trstu je došla vest, da je bil včeiaj na raznih krajih Zagreba požar.
Iz Dalmacije se poroča: Dalmatinski namestnik baron Handel v Zadru izgubil je svoje spanje. Da je tako, priča fakt, da je dal ravnatelj, brzojava v Zadru nalog, da je vsako brzojavko, ki je prišla od kateregakoli kraja obeh polovic monarhije, v Zadru zadržati, prepisati in poslati na namestništvo. Na ta način se pošiljajo dalje na adresate le one brzojavke, ki so dobile visum c. kr. namestništva v Zadru. Iz tega se vidi, da gospod baron Handel snuje nekaj nenavadnega. Osobito mu delajo skrbi odločne in veličastvene manifestacije vsega hrvatskega naroda v Dalmaciji: kajti vse občine, vsa društva, zasebniki, gospe, deklice in mala deca brzojavljajo neprestano na vladarja, sedanjega nositelja hrvatske kraljevske krone, da stori nemudoma konec klanju hrvatskih bratov v Hrvatski. Videti je, kakor bi bila vsa Dalmacija pripravljena na upor. Vse z napetostjo pričakuje, ako bo cesar sprejel deputacijo poslancev.
Redarstvo v Zagrebu strahovito terori žira. Vsak čas pride sedaj v to, sedaj v ono hišo ter aretira ljudi. Nihče ni gotov, da ga ne bodo prijeli VZagrebu ni hiše, iz katere ne bi bil kdo v zaporu. Redarstvo je z Jelačičevega spomenika pobralo vse vence.
V	semenišče v Zagrebu je pribežal ranjen človek, ki se je na vrtu nezavesten zgrudil. Policija je udrla v semenišče in preiskala vse kote, da ga je dobila. Policaji so
! kakor besni psovali rektorja.
Preki sod v okraju Krile v e i je pričel danes soditi.
Nad 1000 ljudi je pri Zlobini s hrvat sko zastavo na čelu naskočilo železniško progo ter jo pričelo razdirati. Vojaštvo je de monstrante razpodilo.
Velike demonstracije so bile zopet v Dratri in v Novem. V Karlobagu so morali vsi finančni stražniki utoniti v redarstveno službo. V Hrelimi je 600 mož prisililo bi-lježnika Md ča. da se je pismeno odpovedal svoji službi. Nato so ga spremili do občinske meje ter ga zapodili. V Hreljini je oblast zaprla ondotnega 75 let starega župnika č. g. U r p a n i.
Hrvatje v Ameriki so pričeli nabirati denar za rodbine žrtev.
Značilno je, da na mažarski kazini v Zagrebu doslej ni pobito niti eno okno. S tem hočejo Hrvatje kazati, da so demonstracije v prvi vrsti namenjene le sedanjemu banu
Hrana v zaporih je za nič. Socialni demokrat^ so svojim zaprtim sodrugom poslali v zapor dobro hrano, a ta brana je bila konfi orana.
Iz Dubrovnika se poroča, da je tudi ere.fioa Kapoya brzojavila cesarju.
Ministerski predsednik dr. p). K o e r -b e r je poslancem Vukov cu. Pericu in Klaičj, ki so ga prosili, naj jim preskrbi avdijenco pri cesarju odgovoril, da so proti temu državnopravni pomisli ki. Določen odgovor ne more dati, vendar bo skušal tekom današnjega dne zadevo dognati. S cer se je prepričal, da je cesar dobil cele kupe brzo-lavk. Poslanci so de|ali, da bi avdijenca raz burjenje duhov v Dalmaciji in Hrvatski le pomirila. V državnem zboru so bile včeraj razširjene vesti, da je sklenjena stvar, da cesar bana odpokliče. Koliko je na teh vesteh resivce, ne vemo.
V Splitu so bile v četrtek velike demonstracije. Na obrežju je velikanska množica zahtevala, da se mora s parnika „Zagreb« ogrska poštna zastava odstraniti. To se je tudi zgodilo. Nato so demonstrante hoteli sežgati sliko bana Hedervaryja, a to je policija preprečila.
Iz Budimpešte se poroča, da namerama neodvisna stranka poslati na Hrvatsko nekaj svojih članov, da ondi razmere prouče in potem v ogrskem parlamentu provocirajo debato o Hrvatski.
Iz Zagreba se nam še poroča o demon straciiah v sredo: Hrvatske dame so s solnč-niki bile po policiji. Dijaka Krausa, ki je mimo prišel iz neke restavracije, je policija napadla in ga v verigah uklenjenega gnala na policijski urad. V četrtek zvečer je bilo 60 oseb »n tiranih, 40 ranjenih, od teh 15 težko. Kden ranjenih je v bolnici baje že umrl. Mei ranjenci so čevljarski pomočnik Anton Rubr č natakar Grga Knez c sluga dr. D»renčinov Jakob Lenarčič, detektiv Ri-hard Graber.
Akademični senat vseučilišča je zahteval, da se policijskemu načelniku dr. M>hi-čičd in poveljniku policije na konjih dr. Gin-
terju odvzame doktorski naslov.
• 0 *
Redarstvo na vseučilišču. Iz Zagreba se nam piše: Koso po dokonča -nej manifestaciji pred Jelačičevim spomenikom demonstranti bili potisneni od redar-stva v Nikoličevo ulico in od tukaj v Ma-rofsko, je prišlo redarstvu v pomoč vojaštvo, ki je razgnalo demonstrante proti vseučilišču. Tukaj so se demonstranti umaknili iz vrta v samo zgradbo ter jo zaprli. Po postavi redarstvo ne sme prestopiti praga vseučili-ščnega; toda zagrebško redarstvo ne mari za postave. Na vsak način je hotelo dobiti v roke vse one, ki so se zaprli v vseučilišče. S silo je redarstvo vdrlo v vseučiliščno zgradbo ter začelo preiskovati po vseh kotih, toda demonstranti so že poprej pobegnili skoz vrt usmiljenih sester vkljub straži, ki je bila obdala ves oni del mesta. V samem vseučilišču pa je prišlo do nemilih prizorov. Vseučiliščni rektor Klaič je na prvi glas o tem dogodku prihitel na vseučilišče ter pro-svedoval proti takemu ravnanju redarstvene oblasti; toda vse je bilo brez vspeha, ker ga vodja redarstva ni hotel poslušati, nego mu je kar hrbet obrnil. In ta vodja redarstva je doktor zagrebškega vseučilišča! Tudi dekana modroslovnega fakulteta dr. Hrani-lovica je isti vodja prezrl popolnoma, ko se je zavzel za dijake, ki so bili ž njim na delu v zemljepisnem kabinetu, in dasi je sam dekan izdal pismeno izjavo za te dijake, da so pri njem urejevali zemljepisni muzej, jih je vendar redarstvo odpeljalo v zapor.
Bilo je tudi še nekoliko drugih vseuči-liščnih dijakov na predavanjih, tudi te so odpeljali v zapor. Ž njimi je šel pa tudi rektor Klaic. Pač čudno je bilo gledati, kako so žandarji z nasajenimi bajoneti gnali vse-učiliščnike skoz mestne ulice kot razbojnike, a v sredini med njimi vseučiliščnega rektorja. Kaj takega se more videti v novejšem času le še na Hrvaškem. Dijake so zaprli, rektor je odšel pa naravnost k banu, ki ga je tudi sprejel ter podučen o tem brutalnem ravnanju redarstva zapovedal, da se dijaki puste nemudoma iz zapora. S tem pa seveda stvar še ni končana. Rektor je sklenil od-
stopiti, ako se mu ne da popolna zadovoli-ščina za to nezaslišano razžalitev. To zahteva tudi dijaštvo, ki je v polnem številu zbrano najodločneje posredovalo proti takemu barbarskemu ravnanju zagrebškega redarstva. Dijaštvo je zdaj složno v obrambi svojih pravic, pa so se pridružili temu protestu tudi Srbi. Danes, v petek, ob šestih je sklicana sednica akademičnega senata, da se odloči o tej stvari. Ako vlada ne da za-dovoljščine, bode rektor Klaič odstopil in vodji redarstva, dr. Mihičiču, ki se je tako sramotno obnašal, bodo vzeli doktorsko čast. Bati se je, da se porode vsled tega dogodka še hujši izgredi, ker dijaštvo je silno razjarjeno, a če odstopi rektor, je mogoče, da se zapre tudi vseučilišče. Danes so sklenili dijaki v svojej skupščini, da ne bodo pohajali predavanja, dokler se ne da od mero-davne strani vseučilišču zadovoljščina. Zaprtih je bilo prigodam zadnjih demonstracij 150 oseb, od katerih so jih pa velik del že izpustili, ranjenih je pa do 50, med njimi en delavec po nedolžnem težko, a da ni pobegnil v semenišče, bi bil od redarstva gotovo sesekan. To so nasledki netaktnega ponašanja zagrebškega redarstva.
s tt ii
Zagrebški nadškof dr. Posilovič se je podal skoz Reko in Ankono te dni v Rim. Pravijo, da želi vendar enkrat rešiti vprašanje o imenovanju pomožnega škofa. Za to mesto je bil najprej določen kanonik dr. Krapac, ali v Rimu ga niso potrdili. Zdaj je predložen na to mesto dr. Baron papeža prelat in ravnatelj zagrebškega semenišča prav učen in vreden duhovnik.
V hiši opozicionelnega kandidata pri zadnjih volitvah v Zlataru veleposestnika g. F r a n j a o 1. P i s a č i č a je bila hišna preiskava. Orožniki so iskali neke zaplenjene brošure, a niso nič našli. Na postaji zlatar tabori vojaštvo.
Okrajni predstojniki ao dobili nalog, da naj na poštah sumljiva pisma odpro in zaplenijo.
Kotiček za liberalce.
©Jako radi bi ustregli in preklicali trditev, da so nemške dame nabirale za turnarski »Friihschoppen« v krogih, ki se štejejo tudi za slovenske. Nabijale so in ne zastonj. Odkar vlada slov,-nemška zveza, postali smo na Kranjskem jako tolerantni in ljubeznjivi, namreč Slovenci. Nemci pa so ostali na svojem stališču. Mi smo bili podučeni od popolnoma verodostojne strani, ki je imela upogled v eno tako nabiralno polo. Da ne navedemo imen, sta dva vzroka. Prvi je ta, da nečemo in tudi ne smemo izpostaviti našega informatoria preganjanju od nemške strani; in drugi vzrok, da se tudi, če navedemo imena, zanika lahko, ker ne moremo siliti nikogar, da nam izroči originalne nabiralne pole. Mi ostanemo pri tej trditvi in ra) »Narod« tudi iz kože skoči in če tudi kak posamezni član slovenske inteligence radi tega bahato obljublja 50000 K. Za to svoto nam mogoče od „Turnvereina" preskrbi nabiralno polo in potem bomo videli, ako ima prav in kdo je kaj dal »Turnvereinu«. Ko bi ne imeli pozitivnega prepričanja o verodostojnosti naših informacij, bi drage volje preklicali, češ da smo bili mistificrani. Ali ne moremo.
® Deželno gledališče seje dalo na razpolagoturnarjem in kakor včeraj »Narod« trdi, vsled soglasnega sklepa v deželnem odboru. »Turnverein" je od nekdaj že bojni klic v deželi. Različne, zadostno nam znane nemške bojne pesmi se bodo razlegale po deželnem gledališču. Radi tega ne moremo umevati, kako so vsi slovenski deželni odborniki mogli »Turnvereinu« dovoliti gledališče. Kakor smo rekli: Obsodbe je vredno, da je deželni odbor dal takemu bojnemu nemškemu društvu, kakor je „ Turnverein", na razpolago deželno gledališče!
Književnost in umetnost.
*	„ Večna molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni", med Slovenci zelo priljubljena knjiga, je izšla v novem ter petem natisu. V prodajalni »Kat. tiskovnega društva« (H. Ničman) v Ljubljani stane v rudeči obrezi 2 K 40 h., z zlato obrezo 3 K.
#	Za gg katehete. Tiska se: Katekizem za prvence, za uporabo gg. katehetom. Naročila že zdaj sprejema izdajatelj g. Ant. Kovačič, kapelan na Slivnici pri Celju, da dotičnikom prej dopošlje knjižico. — Ob enem priporoča svojo knjižico „ Pobožni ministrant" (po 53 v.). Prosi tudi, da bi se mu blagovolilo poslati izostale zneske za doposlane knjižice.
Praški glasbeni list „Dalibor* prinaša sledečo notico o kompoziciji Pro-chazkovi: J ose t Prochazka: Trio v G - m o 11 za glasovi r, gosli in čelo op. 9. Pred nedavnim časom se je v nekem intimmem, umetniškem krogu
interpretiralo s ceno češke akademie odlikovano Prochdzkovo „Trijo." Delo mladega, j ^ko nadarjenega skladatelja, ki deluje na glasbenem zavodu ^Glasbena matica" v Ljubljani, strinja v sebi dvoje izvanrednih lastnosti, ki služijo vsakemu glasbenemu delu v čast; ima iskrene vnemajoče melodije, katerim je podložena sočnata, originalna harmonija. Značaj celega dela je nekako temen, akoravno se na nekaterih mestih, glavno v stranskih stavkih iztočnih delov, deloma razjasnuje v nežno, sladko in hrepeneče petje. Na teh mestih in enako v drugem delu — v krasnem Intermerzu, ki zastopa Scherzo, stoji, kar se tiče umetniške veljave, trijo na najvišji stopinji. Že fundamentalni thema prvega stavka, nastopajoč v oktavah gosli in vijolončela, je jako zanimiv po svoji hro-^ iflatični uvrstitvi in po svojem strastnem po-l. ictu. V istem stavku jako zanima prekrasna | epizoda ;v kodi, v njej se upeljuje nenavadno poetičen stransk thema. Pocco vivo e inti-missimo druzega stavka je kabineten, pikanten glazben komad. Tihi zvoki serenade, nekje daleč neznani ljubici pod balkonom pete, zaljubljeni šepet ljubimcev pod zelenim obokom lope, mir letnega večera — vse to nam pripoveduje poetična duša skladateljeva v lahkem šepetanju tega stavka, ki se tako ljubeznivo začenja z gosli s polagoma nastopajočim zategovanjem. — Skozi kraljestvo sanj in melodično milino se vznaša tretji del Trija k finalu, ki je veselo Rondo z glavnim stavkom deloma značaja jugoslovanskih plesov podobnim in s prvim stranskim stavkom nenavadne glasbene krasote.	Jan Branberger.
* Cantica aacra. Cerkvena pesmarica za moški zbor; drugi del; vredil Anton Foerster. Tiskala in založila »Zadružna ti-skarna« v Ljubljani, cena 2 K.
Gotovo bodo naši moški pevski zbori z velikim veseljem pozdravili že davno zaželeni drugi del priljubljene Foersterjeve pesmarice. Pa tudi ženski zbori bodo lahko porabili marsikatero pesmico iz tega dela; seveda treba v tem slučaju večinoma into-nirati nekoliko nižie. V priporočilo te krasne zbirke mi pač ni treba izgubljati veliko besedi. I ne slavnoznanega gospoda prireditelja, izborna vsebina, lična oblika, nizka cena: vse to priporoča žo samo ob sebi pesmarico kar naitopleje. Besedilo je — kakor v »Cacili|i« — tudi tukaj očistil razn h hib g. prof. dr. Gregorij Pečjak Da se pa prva pola pesmarice ne ujema z besedilom v »Ceciliji«, krivo je temu to, ker je dotična pola » >'a natisnjena že pred več leti. Zbirka ob-•ga na 84 straneh 74 številk. Kaipada so skladbe v novem drugem delu popolnoma različne od onih v prvem delu. Obdržal pa je g. Foerster tudi v tem delu isto razvrstitev, kakor v prvem; nahajamo namreč tudi v tem delu najprej mašne pesrrii, potem pesmi za cerkveno leto, Marijine pesmi, pesmi k svetnikom, k blagoslovu in pri-stavek.
Posebno dobro došla bo moškim zborom latinska maša za mrtve, katero je z »Libera« vred uglasbil g. prireditelj. Razven tega je v zbirki še 15 drugih latinsk h skladb. Omenjam n. pr. »lavni Gillusov »Eoce, quo modo moritur justus«, ginljivi Palestrinin in pretresljivi Foer*terjev »Miserere«, priljubljeni Horakov »Bane Deus«, ljubki Mozartov »Ave verum«, mogočni Hallerjev »Tu es Petrus« itd. Pri drugih skladbah je besedilo slovensko. Velik del skladb (namreč 33) izvira iz mojsterskega peresa g. prireditelja samega; a poleg njega nahajam^ v zbirki tudi imena: Belar, Bned, Carli, Čapek, Faj-gelj, Gillus, Gerbic Ilaller, Hadn k, Horak, Hribar, Kimovec, Kothe, Mader, Mašek, Mozart. Palestrina, Rihar, Schubert, Sehubiger, Spohr, Vogler, Witt.
Splch moram reči, da je zbirka sestavljena jako praktično in da so vse skladbe dobro porabne. S cer je zbirka namenjena v prvi vrsti našim srednješolskim zborom; njim na ljubo je menda sprejetih v zbirko nič nunj kot pet skladb na čast sv. Alojziju. Vendar toplo priporočam, naj bi si omislili to pesmarico tudi drugi cerkveni pevski abori, kateri pojo pri službi božji sostavno. Kor posamezni glasovi niso izšli, naj bi vsak pevec pel iz partiture, katera je z ozirom na obširno tvarino in lepo obliko itak zelo po ceni. Kakor sem se veselil te pesmarice jaz, ho sem jo pregledoval, tako se je bodo veselili pevovodje in pevci, ko jo bodo pridno rabili; zlasti pa se je bo veselilo pobožno ljudstvo, kateremu bo ravno ta pesmarica pomagala dvigati duha kvišku v nebeške višave.	F. F—C.
izpred sodišča.
Izpred deželnega sodišča.
U k r o t e n i silovite ž. Matija Garbajs iz Besnicev se je letošnjo pomlad vrnil iz Amerike. Še vedno jezen na gostilničarja Plevnika iz Vele, je prišel dne 13. aprila t. 1. pred 6. uro zjutraj pred njegovo hišo in ondi ležeči prazen sodček za > pivo s tako silo treščil v zaprte vežne duri, i da so se odprle; nato je naskočil z odprtim i nožem Plevnika v veži, grozeč mu, da mu mora trebuh razparati. Le s težko silo se -
ga je ta ubranil in poklical orožnike. Na pomoč došli orožniki so ga le s težavo ukrotili in so morali rabiti orožje. Garbajs je skušal vse tajiti, kar se mu pa ni posrečilo; sodni dvor ga je na 8 mesecev težke ječe obsodil. — Pred cerkvijo razgrajal. Janez Kramar z Iga je dne 29. marca t. 1. prišel k prvi maši ravno med pridigo pred župno cerkev na Igu ter je začel pri odprtih cerkvenih vratih glasno govoriti. Nekega poleg stoječega zmerjal je z barabo, ravbarjem in drugimi psovkami ter ga hotel udariti. Po pričah se je dognalo, da je bil obdolženec res nekoliko opit, zato ga je pa sodišče obsodilo le na 10 dni strogega zapora, poostrenega z dvema postoma. — Zlopato ga je udaril. Posestnika sin France Boštjančič iz Zgornjega Zemona se je dne 15. aprila zaradi neke malenkosti spri z Jožefom Renkotom. Kakor Boštjančič sam priznava, ga je to tako raz-togotilo, da je Renkota z lopato po glavi udaril in ga nevarno ranil. Sodni dvor mu je prisodil 4 tedne ječe. — Iz Amerike seje vrnil Janez Dremelj, 24 let stari posestnik iz Peč. Leta 1899 je šel k prvemu vojaškemu naboru in ker je bil za vojsko nesposobnega spoznan, jo je odrinil v Ameriko si zaslužka iskat; in res je bival tam štiri leta. Dremelj pravi, da je v tem videl le edino sredstvo, da reši svoje zadolženo posestvo gotovega propada. Sodišče ga je na 14 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe obsodilo. — Ni imel sreče Jože Bašelj, delavec iz Kamnega, da bi jo bil srečno popihal v Ameriko. Izgovarja se, da se ni mislil ogniti vojaškemu naboru. Ker je pa fant že 19 let star, je bil ta njegov zagovor ničeven. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na 10 K globe. — Zgodaj so pričeli. Brata 14 let stari France in 11 let stari Janez Sparovec iz Podbrezja sta dne 31. januvarija vzela v Zgor. B^snici Janezu Knificu srebrno žepno uro in nikelnasto verižico z Mirijo Terezije tolarjem , Mariji Knific pa srebrno uro, vredno 11 K. France Sparovic je pa tudi v Bistrici vzel Petru Logarju srebrno verižico s srebrnim goldinarjem vred, in 1 stari tolar cesarja Franca. IG letna sestra Marija je pa te tolarje za Skronsko vrednost izdala, ter je nekaj zase pridržala, nekaj pa bratu Fran cetu izročila. Sjdni dvor je obsodil Franceta Sparovec na 3 mesece težke, sestro Marijo pa na 6 mesecev ječe. Jinez Sparovec je bil obsojen na 14 dni v posebni zapor. — Po svetilki je udaril V Bigata-jevi gostilni je nastal zvečer 18. innuvarija tepež, pri katerem je bil Tone Jelene na glavi nevarno ranjen, ne da bi se bilo moglo dognati, kdo je storilec. Pri ti rabuki udaril je pa Jože Prežel s stolom po svetilki na zidu, da je padla na klop in goreči petrolej jo vnel Benedičičeve hlače. Druge škoda ta ni imel. Sodni dvor je Prezeljna za sedaj oprostil, pač pa se hode imel še v tej zadevi pred okr. sod. v Škcfjiloki zagovarjati. — Nočni vasovalec. Spuntova nataka rica v Gradcu pri Litiji je že dalj časa opazovala, da ji nekdo jemlje denar iz omarnega predala, kginilo ioj je najmanje 100 K. Po noči od 23. na 24. marca sedela je imenovana natakarica z nekim gostom še v gostilni. Ljudevit Rozman, ključarski pomoČDik, priplazil se je z dvorišča na hodnik, šel iz kuhinje v gostilno, kjer je naletel na natakarico in gesta, jima voščil dober večer in odšel. Sum da je on tat, ni obveljal, in sodišče ga je povsem od zatožbe oprostilo. — Bojeviti črevljarski pomočniki. Ko se jo dne 16. marca 1903 France Ko-ritnik od nasprotne stranke vračal iz Tržiča domu, počakali so ga v Čegljiščah France Golmajer. Kristjan Ahačič, Janez Rant. Maks Stegnar, Aleš Rožnik, čevljarji, in Rok. Kogoj, rudokop, vsi iz Tržiča. Komaj je bil korak mimo njih, so padli obtoženci po njem ter ga na tla pobili, posebno sta s palicami udrihala po njem Ahačič in Golmajer. Ker je bila Koritniku ob levi temnični kosti koža prebita, je odsihmal začel lecljati. Sodni dvor je obsodil: Ahačiča na 3 mesece, Golma-jerja na 1 leto, Kogoja in Rožnika na 10 tednov, Ranta na 3 mesece in Stegnarja na 8 mesecev težke ječe.
Porotne obravnave v Ljubljani se prično dne 2. junija t. 1.
Celovško porotno sodišče. V dru gem letošnjem zasedanju prideio pred porotnike: Dne 2. jun. hlapec E Lunar iz Bajdiš radi nenravnosti in tatvine; Žagar J. Legat v Beljaku radi nenravnosti. — 3. jun. urednik A. Riese v Celovcu radi razžalienia časti. — 4. jun. Jak. Stoker, dninar v Volš-bergu radi tatvine; 151etni črevljar Jan. Ze-dlacher iz Grič in Gžletni črevljar Fr. Šile od sv. Nežo radi nenravnosti; 5. in 6. jun. Jan. Gattner, oskrbnik v Silbercggu in N. Barnfeind, uradnik radi goljufije (41 prič)
Maščevanje zapuščenega dekleta. V Požunu je stala 19letna Neža Bogner pred porotniki. Seznanila se je v Budimpešti s pevcem Josipom Kožarjem, ki ji je obljubil, da jo vzame po dosluženi vojaški dobi v zakon. Ko je pa Kožar odslužil vojake, ni hotel o svoji obljubi vedeti ničesar, in ko mu je dekle obupano reklo, da si
vzame življenje, če jo zapusti, ji je Kožar hladnokrvno rekel: „Prav imaš, pij lug in vse bode hitro končano." S temi besedami jo je spravil v besno jezo, da je z revolverjem, ki ga je kupila z namenom, da sebe ustreli, ustrelila na ljubimca, toda ga izgre-šila. Kožar je začel klicati na pomoč in je j pustil dekle aretirati. Dekle je prišla pred i požunske porotnike, kjer je obstala, da je i imela namen Kožarja umoriti. Toda na po-i rotnike je nepošteno ravnanje Kožarjevo ; tako vplivalo, da so vsa vprašanja zanikali in je bila Neža Bogner oproščena._
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Letošnje poletje bo baje jako hladno. — S t a v k u j o 6i učenci. Na ljudski šoli v »Rena vecchia" v Trstu stavkajo učenci proti učitelju Arnoldu Tostiju. Uiencev ni v šolo. Predvčerajšnjim so ti pobalini pred šolo tako kričali, da jih je morala razpoditi p ilicija. — Kap je zadela komornega pevca Teodorja R e i c h -m a n n a. Bil je na mestu mrtev. — G r o-j f i c a u s m i 1 j e n k a. Komtesa Hedvika Sch8fgotsch v Sarajevu je svoje posestvo podarila usmiljenkam in vstopi v ta red — Srečni časnikar. D vpisnik »Pal Mali > Gazette" Lous Fournier v Londonu je j dobil obves'ilo, da mu je minoli teden umrli j bankir B a r k e r zapustil eden in pol mili-' jona dolarjev. — Na dunajski u n i -] verzi so bile včeraj tri dame promovirane i doktoricam filozofne. — Potres Včeraj I so na raznih kra| h Italije Čutili potres. — i 9000 vprašanj porotnikom je bilo stavilo sodišče v Moskvi pri obravnavi proti trgovcem B.-ombergu Gureviču in Ar-noviču ki so ponaredili 2177 menj c v znesku 2,500 000 rubljev.
cigaretam. Dokazano je, da se več cigaret pokadi, kakor smodk. Mladina sega samo po cigaretah, in tudi med ženskami je ta razvada jako razširjena. Do-; gnano jo po zdravnikih, da so cigarete mnego bolj škodljive, kakor smodke. Mladina, ki puši cigarete, je navadno fizično, kakor tudi moralno jako oslabljena. Na Angleškem se je ustanovilo posebno društvo, ki si stavi nalngo preprečili Kadenie c ga-ret posebno med mladino, in bo stavilo tudi j v parlamentu tozadevni predleg. V Kanadi ; se namerava kadenje cigaret pred 16. letom j popolnoma prepovedati. Posebno se hoče j potom zakona prepovedati prodajalcem to-j baka predajanje c garet mladim ljudem in j vplivati na šolstvo, da mladino ostro odvrača j od te škodljivosti. Tudi pri nas bi tako gibanje bilo umestno !
Strahovito maščevanje ogoljufane ' žene. Neka gospa iz najodličnejših krogov i je iz ljubosumnosti v Berolinu strašno de-i janje storila. Soprog je šel zvečer v cirkus, l a žene ni hotel vzeti s seboj, češ, da je i bolehna. V cirkus podal se je v spremstvu j neke druge znanke. Kljub temu, da sta bila j obadva oprezna, nista opazila, da jih opa-j zujejo neki znanci, katere je žena za to na-i pravila. Ko so „prijatelji" konstatirali „se-j stanek", podali so se k gospej in jo o tem : obvestili. V grozni jezi se je žena zarotila, i da bode možu dala tako lekcijo za njegovo nezvestobo, da jo bode pomnil. In držala je besedo. V bližno lekarno je šla po neraz-rečeno žvepleno kislino, kojo je skrila v spalnici. Proti jutru šele prišel je mož domov. Mož se je vlegel in trdno zaspal. Na to je žena čakala. Tiho je s svoje postelje vstala, prijela steklenico, v kateri je bila strašna tekočina, in je vso kislino brez usmiljenja zlila na možev obraz. Mož je skočil iz postelje in grozno kričal. Prihiteli so sosedje in so udrli v zaklenjeno spalnico, kjer so našli nezvestega soproga čepečega v kotu, že popolnoma slepega in grozno opečenega po obrazu, vratu in prsih in zvijočega se v neznosnih bolečinah. Na pol mrtvega so odvedli v bolnico, a mašče-valka se je pustila čisto mirno odvesti v zapor.
Redarstveni poglavar — defrav-dant Poglavar celega redarstva v Turinu Ferrari, ki službuje ondi že 32 let, je bil degradiran, ker se ie izka7alo, da je pone veril velike svote. Ogorčenje med redarstvom je radi teira veliko.
Najimenitnejši možje sedajnoati »Petersburskaja G s eta" in v Moskvi izhajajoča „Novcsti Duja" sta dala svojim brav cem na glasovanje najimenitnejše može se-da|nost.i. Prvi časnik, ki se je omejil na same Ruse, prinaša sledeče: Tolstoj (977 Klasov), Girkij in Čehov (po 613), slikar Rjepin (482). prof. Mendelejev (429). operni pevec t>*ljapin (314). Vereščaurin (295), Meč nikov (281), prof. Pavlov (213), slikar Ma-kovski (126). — »Novosti Duja« oa prinaša sledečo: Tolstoj (830), Edison (679). Gorkij (630), Marconi (549), Ro itgon (541). Ibsen (430), Spencer (425), Mendelejev (418), Meč nikov (362), Mommsen (323).
Drama v gledališču. V Amsterdamu v kaznilnici se je pred par dnevi igrala drama: „Glasoviti proces". Pri besedah: ..Moj oče ni izvršil umora", je nekdo ustrelil. In krik „umor" je šel po gledališču. Neka
elegantna dama se je zgrudila s krvavečo glavo. In morilec, ki ga je prijel sin igralca Bovmestra, je neki trafikant, ki je imel ljubezensko znanje z omenjeno damo. A ta se ga je naveličala, on pa je vedno iskal prilike, da bi ž njo skupaj prišel. In ta večer se mu je ponudila prilika — in izvršil je umor. Policaji so ga morali z golimi sabljami braniti, da ga ni ljudstvo linčalo, tako je bilo razjarjeno. Stanje mlade dame je jako kritično, a upa se, da mogoče ozdravi.
Samo — en prosilec! Pred kratkim je bilo razpisano uradno-službeno mesto c. kr. sodnega sluge v Senožečah z letno plačno 900 kron. Kaj menite, koliko se je oglasilo pri teh »konkurenčnih hudih časih" prosilcev? Samo — eden, in še ta dva dni pred preteklim terminom!
Izseljevanje iz Norvegije. Izseljevanje iz Norvegije se silno množi. So vasi, v katerih prebiva komaj par ljudi. Poroča se tudi vladi, da je mnogo hiš praznih, zemljišča neobdelara in zapuščena. V par letih se je izselilo nad 40000 liudi, prošlo leto samo pa nad 10.000 ljudi. Vlada sedaj resno premišljuje, kako bi mogla zabraniti ali vsaj omejiti to izseljevanje
Oledališki igralec Coquelin dedič. Neka stara oboževateljica igralca Coquelina v Parizu mu je v oporoki volila 300.000 frankov. S Coquelinom ni nikdar v svojem življenju spregovorila niti besede in ga je poznala samo z odra.
Lov na dunajskem pokopališču. Na dunajskem centralnem pokopališču vrše se lovi na zajce in to celo z dovoljenjem gosposke. Stvar je lahko umljiva. Zajci namreč provzročujejo na grobeh veliko škode in ker jih na velikanskem pokopališču nikdo ni zasledoval, so se znatno pomnožili in postali prava nadloga. Vsled tega je dunajski mestni svet naročil, da mestni lovski paznik Alojzij Hey na centralnem pokopališču zasleduje in strelja zajce.
Novo vrsto opic opisuje v francoskem znanstvenem listu »La Nature" dr. Thomas. Našel jo je ob Zgornji Kongi v Afriki in ji dal ime Rhinopithecus brelichi. Opica je precej velika, rep je dolg 1 meter. Lase ima dolge, sive barve; na plečih kaže koža rujave pege in na ramah bele. Nos ima kratek in potlačen.
Zverina v človeški podobi. It Tu-rina so poroča: Policija jo našla v zaboju v kleti neke hiše v Via de la consulata deklico, ki je bila vsa v ranah, prizadetih z nožem. Umirajočo loletno Tereso de Marto so prenesli v bolnišnico. Morilec je neki Giovanni Gioli, ki ri samo tega dejanja pripoznal, marveč jako cinično povedal pred policijo, da je 7. marca 1. 1. ravno v isti kleti mučil in umoril deklico Veroniko Zuera
Ženske v državni službi. Pred kratkim je izšel zanimiv spis o nastavljenju žensk v državnih uradih v Avstriji. Največ jih je pri pošti. Od 1. 1873 do 1. 1899 je naraslo njih število od 545 na 5160. Leta 1873. je bilo 8% žensk med uslužbenci, a sedaj jih io nad 40%. Plača žensk je največja 1900 kron. V državni službi pri telefonu in telegrafu jih je nad 3000. Delavni čas io 6 do 7 ur na dan, a plače imajo 60 do 70 kror. Vsled možitve izstopa v prvih šsstih službenih letih 411% žensk, potem pa 28-6%. Pri železnicah je pri blagajnah in po pisarnah nastavljenih 481 žensk. Pri dunajskem policijskem ravnateljstvu je nastavljenih 91 žensk. K»r se tiče plače, so ženske v Avstriji za 46—75% slabeje plačane nego na B»varskem in W'rtemberškem.
Skopi kralj Edvard. Cesar Viljem je o priliki svojega bivanja v Rimu daroval z\ rimske ubožce 10 000 lir, kralj Edvard pa samo 100 funtov sterlingov. aaljivi list »Travazo« piše o tem: „ Včeraj so se zbrali zaupniki beračev, pohabljencev in siromakov v posvet in enoglasno sklenili, da dajo iz zvezne blagajne 100 funtov šterlingov v podporo pomoči potrebnih in potepajočih se vladarjev. Sklep je bil navdušeno pozdravljen."
Napačnega ubil. V Pragi je družba fantov pila v neki zloglasni hiši, na to pa pobegnila, ne da bi plačala. Posestnik je letel za fanti in ko je pritekel na ulico, je nekega moža, ki je stal v bližini, udaril po glavi. Skoro se je prepričal, da je udaril napačnega, ki je še tisti večer umrl vsled rane, katem je dobil pri udarcu.
Najstarejši časnikar. Te dni je praznoval 80letnico svoicga ro stva urednik švedskega uradnega lista »Berlinvake Ti-dende« g. Manicusu. Mož je lahko doživel SO let, ker je bil pri uradnem glasilu v službi!
Kedaj se ločita? Neka zakonska v Parizu sta živela precej let v miru in sreči. A ker škratelj s tem ni bil zadovoljen, ju je kmalu razprl. Gresta k sodniku in zahtevata, naj ju loči Sodnik: »Imata otroke ?« »Da", pravi mož, »deklico in dva dočka, ali žena hoče dva; jaz pa tudi dva.« »Pa poča-kajta, da dobista še četrtega, potem pa se ločita", reče sodnik. Zadovoljna odideta. Po dyeh letih sreča isti sodnik zopet toga moža in ga vpraši, kaj in kako se mu godi. »Gospod sodnik", pravi mož. »z ločitvijo ne bo
najbrž nič. Dobila sva dvojčka in zopet se ne moreva ločit?.« »No pa počakajta, da dobita Šestega«, reče sodnik in potolče moža po rami. „Tako lahko čakava do sodnjega dne", odgovori smeje se mož in se poslovi od Bodnika.
Potovanje pod lokomotivo Nedavno je opazil strojevodja Kejinan na baltiški prcgi čudnega potnika. Ta potnik je kmet iz reselske okolice, ki je sedeč na vezavi enega voza z drugim se večkrat po noči tako prepeljal iz enega v drug kraj. Ta potnik se sam čudi, kako da ga že mso prejo opazili, ker je tako skoro vso Rusijo v E.ropi in Aziji prepotoval in bil sedaj namenjen na Kitajsko, kročen je bil sodišču, vendar upa, da ko ga oproste, se bode vendar brez voz nega listka peljal na Kitajsko.
Poskuien trikratni samomor. Na trikratni nai^n se je hotel na Dunaiu usmrtiti 63letni Franc G Najbrže je hotel to storiti vsled tega. ker se mu je zmešalo. Naj-preje se jw dvakrat zabodel v levo stran, nato je hotel skočiti v Donavo, a ljudje so ga obdržali; poslednjič pa je legel na želez-nični tir, da bi ga vlak povozil, a tudi to se mu ni posrečilo, in ljudje so ga odpeljali na varno.
Požar v karolinškem premogo-kopu v Ostravl. V skladišču premoga v Ostravi je nastal ogenj, ki je v kratkem času uničil celo skladišče. Škode je 50.000 kron.
Do smrti mučeni kaznjenec. V
rimski leči Hegina cceli pazniki lako na surov in na nečloveški način postopajo prt ti kaznjencem. Pred kratk m so nekega mornarja Ditugelo potem, ko mu niso preje tri dni dali nobene hrane, privezali tako močno, da je vsled tega umrl. Ljudstvo je razburjeno in sorodmki so se obrnili do ministra civilnih zadev s pritožbo.
Prenos goveje jetike na človeka. Na shodu berolinskih zdravnikov se je predstavil nek živinozdravnik, ki pravi, da je prenesel nase govejo jetiko. Možnost tega prenosa potrjuje tudi dr. Koch.
Vrsovice — mesto. Vršovice, prej prijetno letovišče, kamor so hodili praški izletniki, so se razvile v mesto. Dobile so tudi mestne praivce in se kmalu združijo s Prago.
Telefonska in brzojavna poročila.
Celje, 23. maja. Na včerajšnjem ljudskem shoda v A r c 1 i n u pri Voj-niku je vladalo velikansko ogorčenje nad g r o z o v 1 a d o bana Khuen H e d e r v a r y - j a in ob viharnem odobravanju je bila soglasno spreieta nedeljska tržaška resolucija.
Dunaj, 23. maja. Deputacija hrvatskih poslancev iz Dalmacije ne bo sprejeta pri cesarju v avdijenci. Ministerski predsednik dr. pl. Korber je deputa-ciji povdarjal svoje simpatije, a obžaloval, da ne more z ozirom na državno pravni položaj izposlovati de-putacije pri cesarju. V slučaju, da deputacija nikakor ne bo sprejeta, potem pusti deputacija v cesarjevi kabinetni pisarni spomenico o razmerah in dogodkih na Hrvaškem.
Dunaj, 23. marca. Hrvatski ban grofKhuen Hedervaryje pozvan na Dunaj, kamor se je danes pripeljal.
Dunaj, 23. marca. Prihodnja seja državnega zbora se vrši v torek. Nato slede binkoštne počitnice, nakar bo seja še le v petek. Ta dan predloži vlada proračunski provizorij. Cuje se, da Mladočehi, ki prvega provizorija niso obstruirali, nameravajo obstru-irati drugi provizorij. V tem slučaju bo zbornica takoj poslana domov.
Dunaj, 23. maja. Danes dopoludne so se iz Dalmacije došli hrvatski poslanci obrnili do jugoslovanskih poslancev v „Slovanski zvezi" ter se posvetovali o korakih, kako bi se dosegla avdienca. Poslanci so povdarjali, da viada v Dalmaciji veliko razburjenje in da jih vodijo ne politična, ampak člo-večanstva čustva, da hočejo avdienco pri cesarju.
Dunaj, 23. maja. Poslanci so dobili vesti, da je bilo danes pri demonstracijah na Fužinah sedem oseb ustreljenih, več oseb težko ra-nj enih.
Dunaj, 23. maja. (0. B) Povodom zaroke nadvojvodinje Marije Ane s princem Elijem Bourbonskim se je vršila
danes slovesna r e n u n c i a c i j a nadvojvodinje.
Dunaj, 23. maja. Z ozirom na to, da je Korber rekel deputaciji iz Dalmacije, da je ne more cesar sprejeti z ozirom na državnopravne razmere, bodo prosili avdijence pri cesarju kot svojem kralju, o p o z i o i j o n a 1 n i poslanci iz hrvatskega sabora.
Dunaj, 23. maja. Danes je 14 hrvatskih poslancev iz Dalmacije došlo na Dunaj, da si izposlujejo avdijenco pri cesarju. Na kolodvoru je bila deputacija sprejeta od poslancev Borčiča, Periča in velikega števila slovanskih veliko-šolcev.
Dunaj, 23. maja. Danes pride še nekaj hrvatskih poslancev iz Dalmacije na Dunaj.
Dunaj, 23. maja. Deputacija hrvatskih poslancev je bila na potu na Dunaj predmet srčnih ovacij, posebno na Reki, kjer jo je pričakovala velikanska množica ljudstva in se je vršil slovesni sprejem. Na poti v mesto so dame poslance obsipale s cvetlicami.
Budimpešta, 23. maja. „llagyar Sio" pravi, da sta župnik Jemeršič in kaplan Šuster aretirana radi tega, ker so našli pri njih kovček smodnika in tri kovčeke orožja. (?)
Boli. Bistrica, 23. maja. Danes zjutraj ob štirih nastal požar v barakah blizo predora. Štiri so zgorele.
Beka, 23. maja. Danes po noči so se v Fužina h vršile velike demonstracije. Popolnoma zanesljivo se poroča, da so orožniki dvakrat streljali i n ustrelili sedem oseb. Boj mej orožniki in demonstranti je bil srdit. Tudi v Bakru in Hreljinu so bile zopet demonstracije. V Bakru je aretiranih 50 Hrvatic. Tudi iz Slavonije se poroča o nemirih, posebno iz Sunje. Položaj je do skrajnosti napet.
Reka, 23. maja. „Novi List" trdi, da so tudi vesti o obošencih popolnoma resnične.
Trst, 23. maja. Županom soglasno izvoljen S a n d r i n e 11 i galerija razsajala, ker so Slovenci o volitvi podpredsednikov Veneziana in Raskovicha oddali prazne listke
Pillj, 23. maja. Lahi imajo jutri tu shod za laško vseučilišče.
Zagreb,23. maja. „Hrvatsko Pravo" je mnenja, da vesti o obešencih ne bodo resnične.
Zagreb, 23. maja. Za vdovo ubitega kmeta Pasariča je nabranih doslej 7000 kron.
Dubrovnik, 23. maja. Na vest, da so bili na "Hrvatskem nekateri kmetje obešeni, so trgovci zaprli prodajalne, v cerkvi so se vršile maše zadušnice.
Dubrovnik, 23. maja. Deželni poslanec grof Konstantin Vojnovič je umrl.
maja. „ Alto Adigo" na sklep celovškega ki je sklenil prositi laški pravni tečaj na-da Lahi celovškemu za to niso prav nič Trst more biti laško
Trident, 23.
pravi z ozirom občinskega sveta, ministerstvo, naj mesti v Celovcu, občinskemu svetu hvaležni, ker le vseučiliško mesto.
Kim, 23. maja. Po vsej Italiji se nadaljuje s shodi na korist laških dijakov v Avstriji.
Karlovi vari, 23. maja. Poslanec Brzorad je tu tako obolel, da ni upanja, da bi okreval.
Belgrad, 23. maja. Poroča se o strašnem mesarjenju krščanskega prebivalstva ob srbski meji od strani Albancev. Jz Ipeka se poroča, da so Albanci ,,Ulema komisijo" odpeljali v gorovje.
Sofija, 23. maja, (C. B.) Čuje se, da se je Boris Sarafov vrnil v Bolgarijo. Ta vest še ni potrjena.
London, 23. maja. Iz Šangaja se poroča, da so vstaši prefekta Linaufu umorili.
Darovi
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 21. maja poslali prispevke p. n. gg. in društva: Upravništvo „Slov.
Naroda" 228 38 K, upravništvo „Soče" 28 K, uredništvo »Slovenca" 5 K, „Narodna Tiskarna" v Ljubljani podporo 200 K, Jožef Trobec v Črnem vrhu nad Polhovim gradcem iz nabiralnika 17-13 K, Drag. Dolenc na Dunaju 1 K, neimenovan v kavarni „Evropa" 5 K, kapi. Vinko Poljanec v Tinjah zbirko 25 K, Aleš Blažič v Krčanjah pri Grebinju 5 K, „Trgovska obrtna zadruga" v Gorici podporo 100 K, neko volilo iz Litije 182 58 K; za družbene knjižice 7 odjemnikov 9 80 K; posojilnici: v Logatcu 50 K, v Šmarju :(Štaj.) 80 K; podružnice: moška v II. Bistrici dohodek veselice 61.29 K (po „SI. Nar."), v Ljutomeru 14 K, v Bovcu 34 K, v Litiji 103 K, moška v Novem mestu 96 K, ženska v II. Bistrici 81 K (po „S1. Nar."), v Selcah 32 K.
Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani.
Drobiž.
Tudi izgovor. Pisar: Gospod rav natelj, prosim za predujem. Danes nimam niti da bi si kupil kosilo. — Ravnatelj: Tako? Spominjam se, da sem vas še včeraj videl, ko ste imeli za kosilo.
Zafrknil ga je. Neko jutro spre haial s« je jezu t o. Roh pred kolodvorom v M, čakajnč na prihodnji vlak. Pred kolodvorom je bilo zbranih več naprednih raz-svitljencev, ki so mrkim okom gledali jezuitsko haljo. Jeden izmed njih pravi: »Počakajte malo, hočem farja pojeziti!« Pristopil je k očetu Roh-u in ga navidezno ul)udno vprašal: „Vt ste pač, če smem vprašati, jezuit?" „Da, moj gospod«, je bil patrov odgovor. „Jaz sem vsikdar slišal", nadaljuje razsvitljenee, „da so jezuitje posebno prebrisani hudje; zato mi bodete pač mogli povedati, odkod izvira to, da imam črne lase na glavi, pa čisto belo brado ?" „Na to", precej glasno odgovori pater priklonivši se nadutemu naprednjaku, „morem vam točno odgovoriti: Vi ste celo vaše življenje več delali z ustmi, nego z umom". Kakor polit pudelj popihal jo je naduti naprednjak k svojim tovarišem, ki so se mu glasno smejali.
Meteorologično porodilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm
I Stanje Tempe-
Cas opa- j baro-	| ratura i
tovacja I metra,	j po ; Vetrorl.
» mra.	i Celsijn
Nebo
' ca .
■ .r L. a
» 3 t s
"rt M »
a- ..
741 1 I
738 1
22 "9 ist.i. | 742 0 | 16'2 J~sl. szahT] jajno" 2{| ijutr >'2. popol
112 1 brezvetr. 22 0 | sl. jug Srednja včerajšnja temperatura 16-4\ normale 14 9*.
jasno i del. obl. i
00
Dunajska borza
dnž 23. maja.
Skupni državni dolg v notah..........100 60
Skupni državni dolg v srebru.....100-30
Avstrijska zlata renta 4% .....12130
Avstrijska kronska renta 4%.....101-< 5
Avstrijska inv. renta 3l/» % .....t?3 25
Ogrska zlata renta 4%.......12125
Ogrska kronska renta 4%......99-40
Ogrska inv. renta 31/, %.......91 25
Avstro-ogrske bančne delnice.....16 30
Kreditne delnice..........6b8'25
London vista......................239 60
Nemški drž. bankovci za ICO m. nem. drž. v	117-12
20 mark ........................23-42
20 frankov...........19-06',
Italijanski bankovci........95-20
C. kr cekini...........11 30
Žitne cene
dnž 23. maja 1903. (Termin.)
Na budimpoStanski borzi:
Pšenica za maj.......K	7 63
» » oktober.....»	7 40
Rž za oktober.........C 45
Oves za maj........,	5'?6
Oves za oktober......»	5 54
Koruza za maj.........6-35
Koruza, za julij......•	»	6-35
do	7-64
.	7-41
»	646
.	5-77
n	5-66
,	6 36
»	6-36
(Efektiv).
Dunajski trg.
Pšenica banaška . Rž južne železnice
Rž......
Ječmen „ >
ob Tisi . Koruza ogrska , Cinkvant ... Oves srednji . . Fižol ....
K 7-80 do 8-35
7-C0 6-40
6-70 6 75
7-30 6 20 675
7 20 7 25 7-50 7 95 7.80 6-45 1376
Tržne cene v Ljubljani
dne 23 maja.
		K! h			K | h	
Goveje meso I. v.	kg	1	32	Pšenica . . 100 kg	1710	
Telečje meso	>	1	40	Hž . . . , .	14	60
Prašičje » sveže	>	1	60	Ječmen . . » »	14	50
Koštrunovo meso	>	—	90	Oves ... » »	14	80
Maslo . . . .	>	2	20	Ajda ... > >	18	
Mast prašičja . .	»	1	80	Proso, belo, » »	18	_
Slanina sveža	>	1	7(	Koruza . . » »	15	_
> prekajena	»	1	80	Krompir > >	6	60
Jajce, jedno . .		—	6	Drva, trda , m8	7	50
Mleko, liter . .		—	18	> mehka, »	5	60
Piščanec . . ,		1	50	Seno, 100 kg . .	7	30
Golob . , . .		—	40	Slama, » » . .	6	60
Fižol, liter. . .		_	24	PSenična moka št. 1	28	_
			35	Koruzna » . .	21	_
Leča, » . . .		—	2o	Ajdova » št. I	36	—
11
SLOVENEC
a
se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnali:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred škofijo 12 Doleno Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2 Suinik Josipina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan, Sv. Petra cesta 52
Oklopjn slična barva za
ž-iflrkllif! 'talere boja je nespremenljiva, si.» i &IIIUvJU, novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je priporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim moistrom, hišnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo sam z njo pievleče vnanje dele poslop-jinega zidovja. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 5 J4 10 11 — 11
721 1-1
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem piebridko vest. da je naš preljubljeni soprog, oziroma oče, ded in brat, gospod
Fran Bončar
pleskarski mojster
včeraj dne 22. majnika ob 1/s 12 uri dopoldne, po katki, mučni bolezni, previden s tolažili sv vere, v starosti 64 let, mirno v Gospodu zaspal
Pogreb dragegi rarjeega vrši se v nedeljo, diž 24. majnika, ob uri popoldne i/, hiše žalosti, Gradišče št 14 k sv. Krištofu.
Sv. maše posinrtnice brale se bodo v cerkvi oo frančiškanov.
V Ljubljani, 23. majnika 1903.
Žalujoča rodbina.
Mesto posebnega obvestila.
Zahvala. 723
Globoko ginjena po iskrenem sočutju mej dolgotrajno boleznijo kakor tudi ob smrti svojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
Mihaela Stare
Inženirja ln posestnika
izrekam s tem v lastnem kakor tudi v imenu bratov in sester ter soroduikov pokojnega vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, vsem stanovnikom Mengša in okolice kakor tudi vsem, ki so dragemu pokojniku izkazal zadnjo čast, dalje za mnoge in krasne darovane vence, najiskrenejo in najglobokejšo zalivalo.
Posebno se šp z:ilual'iiieni e?,. pevcem za gioljive ž» ostii pr<>i*. i huvščini -lavni strelski družbi i Li^ui-ie. čistileniu učiteljskemu zbori i učciocn. c. kr. m-oVnštvu, slavni mengšivi godbi, »„i u. prostovoljnemu gasilnemu društvu v Mengšu, tovarniškemu U osobju iz MengSa in nositeljein vencev za častno spremst o k zadnjemu počitku
Mengeš, 20. maja 1903.
Ana Stare. roj. Wran.
Več tesarjev
proti dobri plači in stalni službi
vsprejme takoj 709 (l —i)
filip Supančič,
stavbenik v J-Jnl>ljfiiii.
Krojaški pomočnik
m
acenec
se takoj sprejmeta v Trbovljah 37 uri A KOSU.	701 3-2
691 3-3
Oddati je
na Dunajski cesti št. 32
stanovanje
s štirimi sobami in pritiklinami
za mesec av» iist.
Zdrav ilnica in vodozdravilnica Kamnik na Kranjskem.
lasna gorska lega, milo podnebje, ni ve-ovno. Zdravi se z vodo na vse načine, )lnčne in zračne kopeli, tudi z ogljikovo islino se zdravi, z masažo, telovadbo in ektriko.
Zmerne cene. — Začetek sezone 15. maja. Prospekte pošilja vodstvo. 16 10—9	Zdravnik voditelj:
_Dr. Rudolf Raabe.
Učenec
15 let star, krepak in zdrav, poštenih Ulišev se sprejme takoj v trgovino z lešanim blagom na deželi.	681 4-3
Naslov pove upravništvo „Slovenca"-
'erje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI,
I»r-<Ml šltolijo štev 20. ur Zunanja naročila se točno izvršujejo.
571 7
Ciril-Metodove biškote
antevajte slovenski rodoljubi v saki prodajalni In pekarni. Ti piškoti so najboljši.
_Nnr"čila sprejema družbin založnik S. i. SKerl, Sv. Ivan pri Trstu.
I SI
i dvajsetega stoletja
1901 - 2000
z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor GregorIJ Pečjak. «
Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)u v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 h, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več.
Tovarna pečij in raznih prstenih izdelkov
'Alojzij Večaj
Ljubljana, Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon št. 9
priporoča slav. občinstvu in preč. duhovščini svojo veliko zalogu barvanlh prstenih
m
tot: rujavih, zelenih, belih, modrih, sivih, rumenih itd., kar najbolj trpežnih in po modernih modelih izdelanih. Cene nizke. 36 52-21
•Otr Lastni Izdelek.
Ceniki franko in brezplačno.
V najem se odda takoj
gostilna
zraven spadajoče posestvo
Dobro navadno vinsko žganje za delavce
.liter za 28 kr.
641 5-4	(zunaj mesta),
ter fini špiritus po najnižji ceni se dobi pri
m. Spreitzer-ju
lijubljana, StaPi trg.
V	Škof ji Lioki se odda manjša trgovina z mešanim blagom
pod posebno ugodnimi pogoji. Trgovina je dobro obiskovana in vpeljana, v znano pošteni hiši štev. 41 na Glavnem tfgu, kjef se favno križa pot pfoti eerkvi. — Trgovina se želi le v poštene Poke izročiti.
Več pove upravništvo „Slovenca". 719 3—1
v
Catežke toplice
pri Brežicah dajo se koncem 1.1. v najem.
Ponudbe sprejema do 1. oktobra t. 1. podpisano oskrbništvo, pri katerem se lahko
poizvejo tudi vse podrobnosti. Oskrbništvo Brežiške grajščine v Brežicah.	707 3-1
Stanovanje ob bohinjsk. jezeru
V	vili „A n a" oddati je za poletno stanovanje več posameznih sob, kakor tudi stanovanja s štirimi sobami, kuhinjo, jedilno shrambo in kletjo. Vse sobe in stanovanja 717 l—l so na novo opravljene.
Več poizve se pri lastniku Jos. Prosenc v Ljubljani, Šolski drevored št. 2.
Dolenjsko kletarsko društvo v Novem Mestu
ima na prodaj fina, pristna, dolenjska bela in rudeča vina. '05 5-1
Oddaja jih v vsaki množini nad 56 litrov.
Lietovišee
99
Liaverea
66
Usojam si vljudno naznanjati, da sem tu vodstvo in izvrševanje gostilne prevzela in se bodem zelo potrudila svojim častitim gostom z zelo dobro pijačo in kuhinjo postreči.
K mnogobrojnemu obisku se toplo priporočam z velespoštovanjem
7i5 3-1	Marija Perlič.
Kupim
: f|«i| fW
Spodnjem Otoku, pošta Radovljica. Go-tilna se nahaja na lepem prostoru zraven rarične ceste. Natančne pogoje daje pod-isani	682 3-3
Pavel Liavt*enčie,
posestnik in gostilničar na Brezjah.
s teletom.
Ponudbe z naznanilom cene pošiljajo naj se na Karola Lenče, posestnika in vinskega trgovca na Laverci pri Ljubljani. 7i6 3—1
Dva mizarska pomočnika
in eden učenec ^
se sprejmeta v trajno delo pri Filipu Lazarju, mizarskem mojstru na Jesenicah, Gorenjsko.	fi83 3-3
t Ljubljani, Pogažarje? trg.
pctcpla^tična umetnega razstaua
Danes, v soboto 23. maja
mr Zadnji razstavni dan
Drugo velezanimivo potovanje po
Infliji.
Jutri v nedeljo 24. do 30. maja
Šesto zanimivo potovanje po
Parizu.
Zanimivosti Pariza in okolice so razdeljene na šest ciklov.
Na vsakem prostoru se da regulirati dnevna in nočna svetloba
Odprto vsak dan, od 9. do 12. ure dopoldne in od 2 do 9. ure zvečer
Za prodajalno s rasnim blagom na dešoli
• V v
i$ec 5C
blagajničarka.
Prednost 'imajo one, ki se razumejo tudi na prodajo raznega blaga. — N&slcv pove upravništvo »Slovenca«. 696 3—3
3»
MflTKO flRKO
LJUBLJANA (semeniščno poslopje)
491 4 priporoča največjo zalogo
otročjih vozičkov
od gld. 3-50 do najfinejših angleških.
Žimo in morsko travo
za matrace, po najnižji ceni. Košarice, jerbase, škafe itd.
Za
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzročil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
alkalična kislina
To kislieo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari (VI.; Marijine in Frančiškove kopeli. 38 16'
izvirek: Giesshubl Sauerbrunn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili
Prospekti zastonj in franko.
V Ljubjanl se dobiva v vseh lekarnah, večjih ipecerijskih prodajalnieah in trgovinah z jestvinami is vinom
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pete«- Lassnik-a v Ljubljani
C. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Piccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolijetfo železnato Vino se uporablja
primalokrvnlh, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
piccolijevi sirupi Iz malin ali farna-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poSf-nem povzetju. 708 (50-2)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Služba hranilničnega uradnika
Mestna hranilnioa v Novem mestu razpisuje s tem provizorično službo hranilničnega uradnika z začetno letno plačo 1000 kron, v slučaju posebne sposobnosti po dogovoru tudi več. — Po enoletnem službovanju in dokazanem vsposobljenju nastavi se definitivno s pravico na pokojnino.
Prednost imajo prosilci, ki so že službovali pri kaki hranilnici, ali pa so dovršili z dobrim vspehom višjo trgovsko šolo.
Lastnoročno pisane in s spričevali opremljene prošnje vložiti je do 15. junija t. 1.
718 3-1
Ravnateljstvo.
Razglas.
694 3 -3
Na mestni nižji realki v Idriji (s pripravljavnim razredom) je razpisano zadetkom šolskega leta 190-3/4
mesto učitelja za verouk
s slovanskim učnim jezikom s prejemki in pravicami v smislu § 4 pestave z dre 19. septembra 1898, drž. zak. žt. 173
Ako se ne oglasijo zakonito usposobljeni prcstlci. oziralo se bo tudi na kandidate, ki se pripravliajo na izpit Zagc tovi se jim v tem slučaju letne remuneracije K 2000—.
Prošnje, naslovljene na mestni zastop idrijski, je vložiti z vsemi potrebnimi prilogami do 15. junija t 1. pri ravnateljstvu mestne nižje realke v Idriji.
Mestno županstvo v Idriji,
dne 16. maja 1903.
) Naročajte
700 104-1

iz Pivovarne v Žalcu in

1367 27
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IB
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnlžKe obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
= izgotovljene obleks
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnlko*.
mmmmrmrmimp^m
'A tk
OGLASI
MEW-Y0RK in LONDON
11	nista prizanašala niti evropski celini ter je velika tovarna srebrnine
prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti majhnemu plačilu delavnih moči. Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne
jld. 6'60 in sicer : 6 komadov najlinejših namiznih no-
Žev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih vilic iz
enega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih jedilnih Žlic;
12	kom. amer. pat. srebrnih kavnih Žlic;
i kom. amer. pat. srebrna zajemal-nica za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zaJemal-nica za mleko;
6 kom. ang. Viktoria čašic za pod-klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov; i kom. cedilnik za čaj; 1 kom. najtin. sipalnice za Sladkor.
42 komadov skupaj samo $|d. 6.60.
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni cenigld. 6.60- Arae-ričansko pat. srebro je znano, jc skozi in skozi bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne temelji na nikakršni slepariji zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdor ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
svatbeno in priložnostno darilo
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	380 10—9
R. Hl^SCHBE^G-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blaga
na Dunaji II., Rembrandtatr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju,	„
ali če se znesek naprej vpošlje. ^IfikV" Čistilni prašek za njo 10 kr. X.™*- ! Pristno le z zraven natisnjeno varstveno znamko (zdrava kovina).
Izvleček iz pohvalnih pisem.
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture jako zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolku. S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen. Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru.
Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jako koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški zdravnik.

oo
i,
Za bolne, malekrvne, prebolnike, dame, O otroke itd.
Maltoferrochin
o
o__
o —--o
Malto-China Malaga vino z železom. Q
Maltochin, China-Sherry O
I/l steklenica K 3,— ; >/a steklenice 1 K 6Ch; O
MALTO - CONDURANGO O
Malto - Pepsin	P
i/j steklenica K 4.— ; '/, steklenice K 2.20. Po naravnem vrenju z dostavkom drožij južnih vin z najboljšim ječmenovim sladom napravljena neprekosljlva dljetetlčna vina
Od zdravniških veljakov kot najboljša spo- O zn»na. Mnogo priporočilnih pisem zdravnikov Prva odlikovanja v Parizu, Pragi, Bruselju, Amsterdamu in nedavnej na dunajski razstavi pijač. 334 12 — 10
Naprodaj v vseh lekarnah
MALAGA - SHERRY - VERMOUTH
sladnl samotok, kar najceneje. Ceniki in vzorci na željo franko. SC
Prvo vinsko vrenje in hramovje Q
SVATEK & Co.	Q
Praga-Smlhov, nasproti zahodn. kolodv. 851.
oooooooooooo
********* Ustanovljeno 1^1832 *******
Priznano najboljše
oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.
176 15
Električni obrat
i********* llustrovani ceniki se dobč brezplačne.
Med. dr. Jos. Traub-a želodčni prašek
Gastricin
zdravniško poskušen in potrjen.
Na tisoče ljudi se mora zarad raznih bolezni v želodcu in črevah držati stroge zmernosti v jedi in pijači, kar jim greni življenje. Kdor rabi dr. los. Trauba želodčni prašek Gastricin, njemu taka dijeta kmalu postane brezpotrebna. Bolniki kateri se zele utrditi po obilnejši rabi hrane, to po Gastricinu popolnoma dosežejo Gastricin takoj pokaže učinek pri zgagi, pehanju, napenjanju, pri bolečinah v želodcu, pri krčih, bljuvanju, glavobolu usled prebavljanja; ako se pa rabi dalje časa, odstranja tudi zastarane bolezni v želodcu in črevah, kakor nobeno drugo sredstvo. — Gastricin ni čistilo, a vendar vrejuje telesno potrebo Več povedo prospekti. — Gg. zdravnikom pošiljamo poskušnje.
V Ljubljani je naprodaj pri M. Mardetschlager-ja lekarni pri orlu in drugje.
Glavna *alo$a je v lekarni Salvafor v požunu.
Na debelo po medicinskih drožerijah.
Velika škatla 3 K, mala škatla 2 K, franko 20 in rekomand. 45 h več,
Predno se kateri nameni kupiti kolo, naj ne po zabi si ogledati ali vsaj naročiti cenik pravih
Puch koles
katerih zastopništvo ima gospod
FRANC ČUDEN
v Ljubljani.
Isti priporoča posebno kolo s prostim tekom z zavoro v zadnjem kolesu, (Freilauf mit Hinterradbremse.) Za vsako Puch kolo se jamči dve leti. V zalogi nahajajo se še razni modeli različnih tovarn od gld. 75'— dalje. Ceniki zastonj in poštnine prosto. 560
Na najvišje povelje Nj.
c. in kr. apost. Veliean.
XXXV. c. kr. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tustranske države
Ta fleviarifta
edina v Avstriji postavno dovoljena, ima 18.397 gotovih dobitkov V gotovem denarju v skupnem znesku 506.880 kron.
<*lavni dobitek znaša
200.000 kron
v gotovem denarju.
Žrebanje neprekljlcljivo 18. junija 1903.
Jedna srečka 4 krone.
Srečke so dobiti na Dunaju pri uradu za državne loterije, III., Vordere Zollamt-strasse 7, po loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih ter v menjalnicah itd. — Načrti za žrebanje brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
C. kr. vodstvo državne loterije.
146 10-6
Oddelek za državne loterije.
Varstvena znamka: Sidro.
UNIltlENT. CAPSICI Comjiff
Iz lekarne Rlchterjeve v Pragi.
priznano izvrstno bolečine o!qj šujoče mazilo je dobiti steklenica po K --80, K 1-40 in K 2- v vseh lekarnah. Zahteva naj se to
sploh priljubljeno domače zdravilo
vedno le v izvirnih steklenicah
z našo varstveno znamko „sidro" iz Richterjeve lekarne ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah s to varstveno znamko kot pristni izdelek.
Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu
v Pragi, Elisabethstrasse 5. 1146 34—30

te
Vozni red
avstrijskih državnih železnio veljaven od i. maja 1903.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v sred
njeevropskem času. Srednjeevropski čas je kr«
nemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob J2. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Sel thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lene Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregene, Curil Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Lini na Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 5 min. zjutraj osebni vlak v Trbii Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubnc Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez Klein-Rei fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, Marijin vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Praeo Lipsko.
Ob 7. uri 17 min. zjutraj mešani vlak v Po*^ in v Novo mesto.
Ob 11. ari 51 min. dopoldne osebni vlak , Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz thal, Dunaj.
Ob 1. uri 5 min. popoldne mešani vlak Kočevje in v Novo Mesto.
Ob 1. uri 40 min. popoldne v Lesce-Bled (I ob nedeljah in praznikih od 31. maja).
Ob 3. uri 50 min. popoldne osebni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Seh thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru Inomost, Bregene, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Mari jine vare, Heb, Fram-ove vare, Karlove vare Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. uri 8 min. zvečer mešani vlak v čevje in v Novo Mesto.
Ob 10. uri zvečer v Trbiž, Beljak.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 3. uri 25 min. zjutraj osebni vlak z D via Amstetten, Solnograda, Linca, Steyra, dena, Ischla, Ausseea, Pariza Geneve, Curiha Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Ljubnegi Celovca, Beljaka, Franzensfeste.
Ob 7. uri 12 minut zjutraj iz Beljaka.
Ob 8. uri 44 min. zjutraj mešani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 10 'min. dopoldne osebni vlak Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca, Steyra, Pariza, Genove, Curiha, Bregenca Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljub-nega, Celovca, Linca Pontabla.
Ob 2. uri 32 min. popoldne meSani vlak u Kočevja in Novega Mesta.
Ob 4. uri 44 min. popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla.
Ob 8. uri 35 min. zvečer meSani vlak iz Ko čevja in Novega Mesta.
Ob 8. uri 38 min. zvečer iz Lesec-Bleda (le oli nedeljah in praznikih od 31 maja).	JK
Ob 8. uri 51 min. zvečer osebni vlak z Dunaj« via Amtstetten in Ljubno, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijini t varov, Plznja, Budejevic, Linca, Steyra, Solne grada, Beljaka, Celovca, Pontabla.
Ko
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.)
Ob
v Kamnih
7. uri 28 min. zjutraj „ 2. „ 05 „ popoldne „ „ 7. „ JO „ zvečer „ „ „ JO. „ 45 „ ponoči „ „ (ta vlak le ob nedeljah in praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob O. uri 4!) miti. zjutraj „ JJ. p OO „ dopoldne „ O. „ JO . zvečer
iz Kamnika
.9.
55
ponoči
n	n MT -------g
(ta vlak le ob nedeljah in praznikih)
Odhod: Ob 7-29 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 8-15 zvečer
Prihod: Ob 6-34 zjutr al M „ 12-29 popoldi „ 6'59 zvečer
F
Hiša je na prodaj

v nekem mestu na Kranjskem. Stoji zraven farne cerkve. Je v najboljšem stanu in vsa prenovljena. Prav primerna bi bila za kakega vpokojenega gospoda duhovnika ali tudi za trgovino. Pogoji zelo ugodni. Več ^^
pove upravn. „Slovenca"
672 3-3






4"«
nobenem slovenskem domu, zlasti ne v slovenskih društvenih dvoranah se ne sme pogrešati
Prešernove sohe
Ista je uzorno delo, izdelana v velikosti 42 cm, ter stane samo 7 Kron.
Doprsni kip
=—Janko Kersnika
25 cm velik, brez podstavka, za 3 Krone. V velikosti 22 cm po K 180 — s podstavkom — kipca
Simona Gregorčiča in Jenko-ta.
SOT* Zabojčke računim za lastno ceno. ^fi Vsa čitalniška, bralna, ognjegasna In druga društva opo zarjam na ugodno priliko, da okrasč svoje domove z do mačimi umotvori, in vabim prav vljudno knaročbi
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami 645 3-3 Ljubljana, petra cesta št. 2.


„^NDROPOGON"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zgornja Poljskava)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabranl Izpadanje las In odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno brado. Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljate v v Ljubljani
pri gospodu	274 (42)
Ta so Petričic-u.
V zalogi imajo tudi gg E. Mahr in U. pl. Trnkoczy v Ljubljani, fi. Rant v Kranji, in lekarna „Prl angelju" v Novem mestu.
Preprodajalci popust.
P
Cdina zaloga tcuarn za eeulje
" P. ti. POLLAK & C? na Dunaju.

r^. r^. r^. r^. ^ c^. f^.
£
Udano podpisana si usojam naznaniti p. n. občinstvu in prečastiti duhovščini, da imam v zalogi bogato izbiro vseh vrst
čevljev za gospode, gospe in otroke - ter raznih čevljev za šport. =
Da se obvaruje pred manj vredno konkurenco, naj vsakdo natančno pazi na tovarniško znamko, ki je vtisnjena na podplatu.
Proseč za prav številen obisk se priporoča s spoštovanjem
1408 1-2-12	Julija stor, Imejifeljlca.
Le Prešernove (prej Stonove) ulice št. 5, Ljubljana.
2ur.ar.ja naročila se 13vrše točno in najbolje.
£

Vj
g
n fl-'
I

r:
• cj C o"
>0 « S
d
O C
"U
a o c s s
Vi
O
S
D C
a	vi;
R	■ V|<
CL	JV
c	1
2	tj
,3.	-o.
c a
3 t)
c
3 a
D" t5 t;-
Pt-—.
n
S
c: C) iS
c;
S
C!
n<
•	3
^
i/i v* O ,0.
a O'
3
a- C O
S O
*	3 ■g
s o
i" i
t/,
—v. r*
S *
M
I3
R
n »v
C, ^
3SS* 5.*. 2. S"
£ 3
c 0 R t
vi ,0
d V:
v«, r*
o
M
1
ro C
>8.
o R
3
ti ^
O
a
s
a
O- Vr 0 S5
S.
va< o
V a
3 g §
v.

«8.
C
ra
V8
a a- C; § -
3 a c:.
3 ra V V- n
S
VI
Si<
f
»t*
JmISK Wi
1
>
mi I H
Zobozdravnik
med. dr. E. BRETL
V lij ubija tli
se je za stalno preselil v
Filipov dvorec
na ogel Spitalskih ulic zraven Frančiškanskega mostu,

uhod za vodo.
644 3-3
i i
jKBis
% f
Oddaja obrta.
Uljudno naznanjam svojim p. n. večletnim zvestim naročnikom, da sem svojo 20-letno graversko obrt prodal gospodu
Antonu Cernetu.
Zahvaljujoč se za vedno mi izkazano prijazno naklonjenost, prosim blagovolite meni izkazano zaupanje prenesti na mojega naslednika.
Z velespoštovanjem
Fran Pock.
n76 4-4
P. n.
Z ozirom na gorenje naznanilo naznanjam, da sem bil več let na Dunaju in v Nemčiji v prvih tovarnah mojega obrta, ter sem si v teku časa pridobil dovolj izkušnje, da zamorem izpolnjevati v tej stroki mi stavljene zadeve.
Obetajoč, da si bom prizadeval zadovoljiti svoje cenjene naročnike v vsakem oziru, se priporočam z velespoštovanjem
Anton Cerne, graver
Poljanska cesta št. 29.
Darila za birmance.
Največjo zalogo in najnižje cene
švicarskih ur, zlatnine in srebrnine
na drobno in debelo ima
eo;i 8-0
v I^jubljani, Mestni trg-,
nrar, trgovec, delničar prve švicarske zadruge tovarn ur„Union", zalagatelj e. kr. dolenjske železnice.
Nekaj predmetov iz cenika, ki se na zahtevanje pošilja brezplačno :
Št 472. Prstan, novo zlato gld 2.30 do 2 80.
Št. 422. Zlati double-uhani Zlato, 14 kar, gld. 5 do 6.50 Št. 435. Zlati double-uhani
gld i fcO Zlati, 14 kar. gld. 3.50.
PO kr. do gld. 1.20. Zlati, 14 kar. gld. 2.6U—3 40
St. 2S0. Srebrna oil. rem. ura s 6 kamni gld. 4.76 433! do 5.50,
St. 302. Zlata cil.-rem. ura
z lu kamni in dvojnim pokrovom gld. 25 do 30 do 3 i
Št. 293. Srebrna cil.-rem.
ura z 10 kamni gld. U
do 11.
Št. 430. Zlati uhani. 14 kar. s finim kamaoiu iu per-lami gld. 4—6.
ŠIpv. 381. Srebrn obesek
30 »lo 40 kr.
T J
St. 437. Zlati double-uhani
gld. l.io . Zlati. 14 kar., močni gld. 3 do 3.&0.



nHrHii- Vse vrste svežih mineralnih voda.
Velika trgovina ^^u^r^r^nr^
====== mineralnih vod
Glavna razpošiljafev za vse znane tu- in inozemske mineralne vode, pasfile s soljo i. f. d.
H\ihael Kasfner
Ljubljana, Kongresni trg.
679 3-2
Vse vrste svežih mineralnih voda.



Podpisana iuia v zaloiči najraznovrstnejše trpežno, krasno
blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte itd
sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke ln vga popravila. — Izdeluje ročno ln pošteno po najnižji eeni bandera iu vso drugo obleko.
Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujojo tujih tvrdk. društev in potujočih agentov.
Za^otavijaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spostovanjam se priporoča 691 52-51
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja !n posode
v Ljubljani, Wolfove ulloe 4.
Nič več telesnega zaprtja, ako se vživa ■A/-*
Zaloga : Dunaj, XVIII., Ladenburggasse 46. >WV_____ __ _ ________ v „
Prospekt brezplačno. — PoSiljatev za poskuSnjo: *1,IISS"0¥«» 12 kosov franko 3 K po povzetju. 72 52 — 15 ——————
J
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi lii&i,
obrestuje hranilne vloge po	uo ;)5„5o
41 |s odstotka
brez odbitka, rentnega davka,, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
PoStnega hranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 37.
i«?
Pavel Seemann
izdeiovateij mila in čebelno- voščenih sveč
v Ljubljani.
Nakup ln prodaja "JLS5 vsa k o v r 11 nib driavnih papirjev, srečk, donarjev itd. Zavarovanja za ».gube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Prouese za vsako Irebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
m m m c
I., Nollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelcasse 2.
®SF" Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh , potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaoJJskih vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosli naloienih
Slavnlo.	134 199
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Igrsolj Žitnik.
Tink »Katoliške Tiskarne« v Ljubljani.
Angeljnovo milo Marzeljsko o>eio) milo
z znamko
449 104—16
sta najbolj koristni
StedLil&i mili
W za hišno rabo. 'M
dobivate jih po špecerijskih štacunahl
Prva kranjska mizarska zadruga
V Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča sl. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in Ukane sobne oprave iz suhega lesa, solidno izgotov-ljene, po lastnih in predloženih vzorcih.
Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone, spalne in jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Viž-marjih. — V prav obilno naročitev se
Jos. Arhar, načelnik.

tMUvo^rs jgvtST"
S^gi-
priporoca
mr
fa&r
NASffi^i ŽMSSi-
FRANC DOLENC
v Ljubljani, Marijin trg pri frančiškanski cerkvi.
•tL	W
jgijj Slavnemu občinstvu priporočam svojo veliko zalogo manufakturnega
»m
blaga, obstoječo iz raznovrstnega sukna, modnih štofov in kamgarnov za moške obleke. — Vsakovrstnega modnega in perilnega blaga za damske
obleke najnovejših vzorcev. — Izvrstne cvilhe za matrace in posteljno opravo, in posebno dobro blago za rjuhe, namiznih prtov in brisal k. — Veliko izbero
mm,
tepihov, zaves in preprog, vse po najnižjih cenah.
S spoštovanjem
553 io-5	Franc Dolenc. ^^
prva tovarna koles Iv. puch v Gradcu
katere sloviti izdelki so dosedaj še vedno najboljši in neprekosljivi ter zavarovani z oblastveno vpisano znamko I. Puch V Gradcu
podelila je
glavno zastopstvo za eelo Sanjsko
strokovnjaku gospodu
Fran ( litimi v Ljubljani
pri katerem so vsakemu na vpogled razpostavljeni razni modeli.
341 11
gUM/UŠ GflZSa
.Pri soliicu'
Priporočam prečast. duhovščini in si. občinstvu svojo veliko zalogo najboljših ln n&joenejlh
umetnih cvetlic, šopkov in vencev
za cerkveno in domačo porabo.
Istotam so v zalogi: vse potrebščine za krojače in šivilje; dalje rokavioe in nogavloe najboljših vrst, različne srajce kakor tudi velika izbira nagrobnih vencev in trakov z napisom; dobijo se tudi najboljše vrste peče (abtahi).
Vezanje cvetic in šopkov točno in po najnižjih cenah.	653 6—3
Za obila naročila se priporoča
Preč. gg. novomašniki znižane cene! Katinka Widmayer
,,pri solncu" za vodo v mestni palači.
votlo.
iggjgjlSl/Tvfg
m
i
ii
Emajlirani in porcelanasti
hijijenični pljuvalniki
natančno po predpisu
v največji izberi
se dobivajo najcenejše pri tvrdki
FBA\ KOliLlUMI
trgovec s 8teklcnino in s i>orcelanom
v Ljubljani, Mestni trg.
Električno strokovno obvestilo.
Prcčastiti duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, da izvršujem z oblastvenim dovoljenjem vsa za vpeljavo električne razsvetljave potrebna dela ter opozarjam na svojo izredno veliko in krasno zalogo
vsakovrstnih svetil in za električno razsvetljavo potrebnih predmetov.
Prenavljam oziroma prenarejam stare lestence, svetila idr. strokovno pravilno za električno luč po zelo nizkih cenah. — Vsaka stvar bode montirana v moji delavnici in preiskušena tako, da mestni monter ne bode imel druzega posla, kakor predmet zvezati z električnim tokom, kar bode lahko izvršil v najkrajšem času.
Za svetila, katera bodo montirana v moji delavnici, jamčim tekom enega leta, v katerem času tudi event. popravila brezplačno izvršujem.
Največja in najlepša zaloga cerkvene posode in orodja.
Nadejajoč se zdatnih naročil beležim velespoštovanjem
Leopold Tratnik,
484^11
pasar in založnik predmetov za električno razsvetljavo v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27.
Jlofeli, kavarne in gostilne, 2
ki so naročene na »Slovenca":
Belcu pri Dovjem: Potočnik Fr., gostilna.
Bggunje nad Cirknico: 6 o n a č Anton, S v i g e 1 j Anton, J. Meden, gostilne.
Beričevo pri Dolu: G r a d Ivan, gostilna.
Bled : Hotel Petra n, Wester, Č rne Mihael, Wuherer Jos.. gostilne.
Bistrica pri Št. Rupertu : Z ® j c Anton, gostilna.
Boh. Bela : M u ž a n Valentin, Z u p a n Iv. in Ropret Jera, gostilne.
Boh. Bistrica : A r h Franc in Mencinger J.; Ravhekar Josip, gostilne, A ž-m a n, restavracija.
r Borovnica: Fortuna Val. in K o b i Anton, Fran o v i g e 1 j (Breg), L e b e z Ivan, Suhadolnik Marija, gostilne.
Brezje, Gorenjsko : F i n ž g a r Jos. in G a-brijelčič Ant., gostilni. Lavrenčič Pavi, gostilna „pri Rozmanu«.
Brod pod srn. goro: B i t e n c Jož., gostilna.
Celje: »Narodni dom" (Fr. Lajovic).
Cerklje p. Kramu : A h 1 i n Janez, gost.
Cerkno, Goriško: Labajnar Ant., gost.
Cirknica, Notr.: K o r č e Ivan in M e d e n Miroslav, gostilni, Anton de b c h i a v a , restavrater.
čatež p. Vel. Loki: Urbančič A., gost.
Črnivec pri Radoljici: Kočij ančič Fr.,
_ gostilna.
Črnomelj Franc Jerman gostilna.
Bedendol pri Višnjigori: Omahen Mih., gostilna.
Dobrepolje: Kmetijsko društvo.
Dolenja vas pri Ribnici: M r her Ign., gost.
Dole pri lvtiji: Novak Ivan. gost.
Dunaj: C a le »Goldene K u g e 1« IV. okra), Cafe »Mozart«, III. okraj, in »Ar c a d e n - Ca f e«, I., Universitatstrasse. Car 1 Zobl'8 „Cafe Beethoven", I, Universitatsstrasse 11., KavarnaMuhič IX. okraj. Porzelangasse, Cafe »Wien«, I. Franzensrmg.
Gorica: Kavarna Schwarz, Kavarna „C e n t r al".
Gorje Spodnje pri Bledu: Z rime Janez, Jan Vinko, Jan Marija, gostilne.
Gradec: Kaube Fran, restavracija.
Grapče: Miha Zalokar, gostilna.
Grosuplje : K o š a k Fran, gostilna.
Gor. Otok pri Mošnjah: B r i n š e k Jakob, gostilna.
Gozd Kranjska gora: Blankuš Pavi, gostilna.
Horjul: C e p o n Janez, gostilna.
I Hraše p. Smledniku: Burger Ant., gost.
Hrušica pri Jesenicah: N o č A., gostilna.
Idrija: Casino »Idrija«, Kavčič Fran, kavarna, Kos Josip, gostilna.
Ihan p. Domžalah : S o j « r Karol gostilna.
Jageršče p. Cerknem: T u š a r Fran, gost.
Javornik: Noč Mihael, l u m e r Anton, gostilni.	,
Jesenice, Gorenj.: F r j a n Ivan, restavracija , V i 1 m a n Fran , V i š n j a r Karol, Hrovat Marija, »pri mesarju«, gostilne.
Kamnik : F r i e d i Ivan, hotel, V a n o s s i Jos., kavarna, Žerovnik Pet. pri „So kolu*, Jerala Alojzij, gostilni.
Kandija pri Nov. mestu : J a k s e Janez, Zore J., Pintar Aloizij, gostilne.
Kompolje p. Dobrepoljah: Mu star Fran, gostilna.
Kostanjevica : Zalokar jeva gostilna.
Kozarišče pri staremtrgu: P i a n e c k i Jan. gostilna.
Kranj: Kavarni Jager in Kreuz-berger, Fran burni in Golob Mat., FrancJezeršek, gostilni. M a v r i 1 i j M a v r , pivovarnar, hotel ,Nova po-š ta". Hotel »Stara p o š t a".
Kropa: Magušar Jurij, gostilna.
Kranjska gora: „Pri pošti", „Razor", hotela, Blenkuš, Slavec, Razin-ger. gostilne.
Ljubljana: Kavarne: „Austria", »Europa", »Va 1 v a s o r", „C a s i n o", „ E g g i a „M e r c u r", Jos. Kramar, Ant. Albert; hoteli: »Pri slonu", „Lloyd", Iv. Graj žar, južni k o-lodvor;pivarne: Auer, Perles, H a f n e r ; g o s t i Ine: „Novi svet", Marije Terezije cesta, „ P r i mlinskem kamnu", Sv. Petra cesta, „ P r i zve zdi", Cesarja Jožefa trg, » P r i roži", Židovske ulice, „ P r i zlati ribi", Špitalske ulice, „Pri Štefanu", Fran čiškanske ulice, »Katoliški do m", Turjaški trg, „Rokodelski dom", Komenskega ulico, Delavsko kon-s u m n o društvo, Elizabeta Jut-k o v i č (»pri Kolovratarju") Pred ško-I i jo, Marija B a r b o r i č , Svetega Petra nasip štev. 5, Franc Krvarič („pri Fi-govcu"), Dunajska cesta, Mar. Ah lin, Karlovska cesta štev. 28, August Zaje, Rimska cesta št. 4, „ P r i Kamen č a n u Karlovska cesta št. 4, gostilna D a c h s, Florijanske ulice št. 33, M. Š k o f, Rečne ulice št. 8, Ivana austeršič, Sv. Petra cesta it. 15, Ivan C i n k o 1 e , Kopitarjeve ulice štev. 4, gostilna „pri Jurju", Poljanska cesta, Lovro C e š -n o v a r (»pri starem Tišlerju"), Kolodvorske ulice , Elizabeta C e r n e , Hil-
55
šerjeve ulice št. 14, Jakob Z a b u k o -v e c , Breg, Josip Boštijančič (»pri Pepetu"), Kolodvor, ulice, Ant K o c m u r, Poljanska cesta st. 9, Jos. Dermastja (»pri Kamnarju"), Vodmat, Zaloška cesta št. 3. Terezija O m e j c , Karlovska cesta št. 32, Marija Štele („pri belem konjičku";, Poljanska cesta štev. 26, Rudolf T e u e n t e , Gradaške ulice št. 10, Ana ^uzak, Poljanska cesta št. 48, „N a -rodna kavarna«, »Pri avstrijskem carju«, Nežika Kralj Sodnijske ulice, P e r š i n Matija na Rožniku, Vospernig, Gospodske ulice, Frič Nova k, restavrater v „s v i c a r i j i", Bi zj ak Fran , pri Krčonu", Tržaška cesta, Praun-se i s J.C., zajutrkovalna soba,Mestni trg 19. „Pri lipi", restavracija, „Pri vinski trti", Tonieh, Tržaška cesta, Jos. Tome, Streliške ulice, gostilna, Josipina D o -I e n e c , Poljanska cesta 21, gostilna. Mrak Valentin, Marije Terezije cesta.
Litija: »Pri Fortuni«, Tonjec Ant., gostilni.
Medvode : z \v e i n e r Ivan, gostilna.
Metlika. Vu k š i n i č Jožef, gostilna, Da-niel Mak ar, gostilna.
Mirna peč: Košak Jos., gost.
Mlino p. Bledu: Hribar Marija, gost.
Mokronog : S a š e 1 j Karol, gost.
Moste pri Žirovnici: R o t a r Gašper, gost.
Novomesto: Kavarna Danisch, Pav-či č, hotel.
Olševk p. Tupaličah : Kozel) Jak., gost,
Ortenek: J. B. Kosler, restavracija.
Podnart: Pogačnik Marija, Javor Terezija, gostilni v
Praprotno p. Skofji Loki: Dolenc Marija. gostilna.
Podgorica p. Dobrepoljah: Germ Fran, Štih J'isip. gostilni.
Polhov Gradec: K u n o v a r Hel, in Z a-1 a z n i k Ant., gost.
Premskovo p. Kranju: Jak. Gorj anc in Jakob Dolinar gostilni.
Preserje p. Radomljah: Šare Janez, gost.
Pulj (Pola): Cafe Miramare.
Radoljica: M u 1 e j Ivana, restavracija. Augustin Janez, gostilna.
Rakek : Sebonikar Lovro, restavracija. Ludovik S o b a r , c. kr. poštar, Ivan F a t u r gostilni.
Rateče, Gorenjsko: Ivan P e t r i č , gostilna.
Rečica p. Bledu: Sod j a Jakob, gost.
Retje, p. Travniku : G r e g o r i č Jož. in Benčina Karol, gost.
Ribnica, Dol.: Lovšin Ivan, kavarna.
Podboj Jos. in ZadnikJ., Fr. P o d-b o i . Andrej Podboj, And. P e t e r 1 i n . gostilne.
Rob p. Vel. Liscih. J a k š e Mih., Brega r
I^an, gostilna. Sava pri Jesenicah: Arh Jan., gostilna. Selca p. Skofji Loki: Verhunc Janez, gout.
Slov. gradeč: Gunther Avg., gostilna. Smlednik: Oblak Primož, gostilna. Sodražica: Drobni č Jurij, gostilna. Staneiiče pri Ljublj.: Josip T e r š a n , gost. Stara Loka: Jelovčan Marija, gostilna. Stara Vrhnika: Jesenovec Josip, gost. Stožice pri Ljubljani: Pečnik Jan. (»pri
U r b a n č k u"), gostilna. Struge pri Dobrepolju: S a 1 o kar K., gostil, Suhor p. Novernmestu. B o h o r č i č Ant.,
gost.
Sv. Jakob v Rožni dolini, Kor.: Mikula Jakob, gostilna v »Nar. domu«.
Sv. Križ p. Litiji. Fr. Miklavčič, gostilna. Šiška pri Ljubljani: Jak. M a t j a n , gostilna. Škocijan p. Turjaku : P e t e r 1 i n Franjo, gostilna.
Škocijan na Dolenjskem : D u r j a v a Peter,
gostilna.
Škofja Loka: Hafner Leopold in Hafner J., gostilni, Splich al Fr. kavarna, Dolinar Jak. „pri Kroni". Šturije pri Ajdovščini; Edvard Cigoj, Štefan Selj in Ivan Štibilj, gostilne. Št Vid p. Cerknici: Ponikvar Ivan, gost. Toplice, Dol.: Oskr-bnistvo toplic. Trata p. Skofji Loki: Zakotnik Janez, gostilna.
Travnik, Dol.: Lavrič Jan., gostilna. Trst: CafeCommercio,CafeFabris. Tržič: Lončar Mat., Rueeh K., gostilni. Velike Lašče: Matija Hočevar, gostilna »pri pošti."
Vel. Poljane Dol., M. Andolšek, gostil. Vevče: Kuhar Avg., gostilna. Vipava: Lavrenčič J., gostilna. Hote) »A d r i a«.
Visoko pri Kranju : O k o r n Jan., gostiln.. Vižmarje: Štrukelj Tomaž, gostilna. Vrhnika: D o 1 c n c Fr. J u r c a Jos. in K o č e v a r Franc, gostilne, kavarna ,, A 1-b e r t« , Jesenovec Jos. in Oblak Jan. gostilni.
Zgornji Kašelj: M a r c i n a Ign., gostilna. Žerovnica p. Cirknici: M a r o 11 J., gost Žirovnica : C o p M., S v et i n a A., gostilni-
fpioip. pekovskim mojstrom!
Uljudno opozarjam na ječmenov izvleček z imenom
»Maltosen",
kateri je najboljši pridevek k drožem, da testo veliko lepše izhaja, bolje naraste in lepo rumeni. Tako se že pri kurjavi toliko prihrani, kolikor maltosen stane. Svojo dobroto pokaže maltosen zlasti pri mehkem testu in hladni vpeljavi. Ker tovarnar za maltosen nima za Kranjsko potovalca, imam ga jaz vedno v zalogi in ga pošiljam vsak dan po poštnem povzetju po 5 kg, po 90 h kg brez poštnine. Maltosen je obliki moke in se ne pokvari, ako leži; zatosi ga lahko vsak večjo množino naroči. Na domu stane 1 kg 90 h, 5 kg skupaj pa po84 h kg.
Priporočam tudi lastne iznajdbe
pečna vrata,
katera so tako pripravna pri delu in zelo trpežna. Pri rabi mojih vrat ni treba pri popravljanju peči nikoli zida podirati, s čemur se prihrani veliko dela in zidarskega mate-rijala. Ta vrata jako dobro ohranijo par. Posebno dobro služijo ob pečenju potic. Gospodom pekovskim mojstrom priporočam tudi najboljšo
opeko za pečni tlak,
katera je trpežna in zelo lepo peče. Pri velikih pekarijah jamčim za-njo dve leti, pri malih pa štiri leta z enkratnim obrnilom. Ne ubije se nobena, samo nekoliko se obrabi. Komad (30 cm\ 5 cm debela) stane jedno krono. V zalogi ima to opeko Vidic in Co. v Ljubljani, a tudi jaz sprejemam naročila na-njo. Zarad nenavadne njene trpežnosti je ta opeka, čeravno nekoliko višje v ceni vendar ceneja kakor vsaka druga navadna.
Vsa naročila točno izvršujem. — Z odličnim spoštovanjem se Vam priporoča vaš sodrug
<66 3
IVAN ŽAGAR, v Ljubljani, Dunajska cesta
_dvorite v nove trgovine!
Ifljudno naznanjam, da bodem 3 11. t. m. otvoril v	ob glavni
cesti poleg cerkve, hišna štev. 2 (v hiši gosp. Ss'del-naJ
KAROL DOSTAL
^ tapetnik ^
naznanja vljudno svojim p. n. cenjenim naročnikom, da se je s sv. Petra ceste itev. 13
preselil na sv. Petra cesto št. 5
(hotel pri ..Avstrijskem cesarju")
ter se priporoča še nadalje, zatrjujoč, da se bo tudi za naprej potrudil povsem ustreči vsem zahtevam p. n. naročnikov.
Velespoštovanjem
Karol Dostal,
664 4—3	tapetnik.
Gostilna „Pod Gozdom" na Dolenjski Gesti.
Špecerijsko trgovino
in prodajo mof^e na drobno in debelo.
Jfcr mi je na tem, da p. n. odjemalce v&esk°3i 3adovoljim, bodisi glede kakovosti blaga, bodisi glede nizkih cen, upam, da bode p. n. slavno občinstvo mojo dobro voljo upoštevati, ter moje prizadevanje postrejati j najboljšim in najfinejšim blagom, podpirati 3 najmnogobrojnejšim obiskom.
V nadeji, da mi ij^ajejo p. n. odjemalci svojo naklonjenost, biljejjim
2 odličnim spoštovanjem
12-3	lavrenčič.
Stanje hranilnih vlog: 17 milijonov K.
Rezervni zaklad 400.000 K.
na /Y\estnem trgu zraven rofovža
i

0 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne q X in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsa- 0 0 cega pol leta h kapitalu. Eentni davek od vložnih obresti plačuje 0 0 hranilnica iz sarua, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.	q
0 Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega 0 0 zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim 0 0 premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je var- 0 0 nost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to 0 0 hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in 0 0 varovanoev.	0
0 ŠOT Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in 0 O potom c. kr. poštne hranilnice.	771 13 O
O Posoja se na zemljišča po 43/40/0 na leto. Z obrestmi vred pa O 0 plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo 0 0 ravno o°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 0
O 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na 0 n primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. S?
M sar Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje V	in sicer po 4'/.% do 5gi
§00000000000OOOOOOOOOOOOOOOO+fS
h

Kupuj pa „le v seklenicah".
Y Ljubljani pri gospodih:
Anton Ječminck A. Kane, drog. C. Karinger Mihael Kastner Kdmund Kavčič Kham & Murnik
Ivan Fabian, naslednik Anton Korbar F. Groschl C. C. Holzer Ivan Jebačin Bled: O. "VVolfling, P. Homan. Črnome1 j: A. Lakncr, K.Muller
B. Schweiger, A. Zurc. Draga: P. S. Turk. Hrib: A. Bučar, Fran Kovač. Idrija: A. Jelencc, J. Septavcs. Kamnik: Anton Pintar, Fran Šubelj.
Kočevje: Fr. Loy, P. Pctsche, J. Riithel, Matija Kom, Fran Schleimer. Kostarlevica: Alojzij Gač. Kracl: Fr. Dolenc, Vilj. Killer, Adolf Kreuzberger. Jan. Maj-dič, Karol Šavnik, lekarnar ri sv. Trojici.
Jožef Kordin P. Mencinger Anton Krisper Ivana Perdana Peter Lassnik nasledniki J. Lenčck	Karol Planinšck
Karol Lcxander I. Meh le A. Lillcg	A. Šarabon
Krško: F. H. Aumana sin, R.
Engelsberger. Litija: Lebinger & Bergmann. Lož: F. Kovač. Mirna: Jos. Schuller. Mokronog: J. Errath, B. Sbil
pri Škofu. Novo mesto: Kilssel&Končan,
Adolf Pauser. Polhovi Oradeo: I. A. Leben. Postojna : K. Ceferin, Anton
Ditrich, G. Pikcl. Radeče: J. Haller,J. Trepečnik, I. občno radeško konsumno društvo.
507 10-3
Ferd. Terdina J. Tonich Uradniško-kon-sumno-društvo
Viktor Schiffer M. Spreitzer Anton Stacul Fran Stupica M. E. Supan A. Sušnik Radovljica: L. Fursager, Friderik Homann, Oton Homann Sodražica: Ivan Levstik. Škofja Loka: E. Burdych, M.
Zigon. Slaka: J. C. Juvančič. Travnik: G. Bartol. Trebnje: J. Petrovčič, I. Zernatto Tržič: Fr. Raitharek. Velike Lašče: F. M.Doganoc. Vipava, Vrhpolje : Fr. Kobai Vrhnika: M. Briley. Zagorje: R. E. Mihclčič, Jan.
Miillcr sen. Žužemberk: Jakob Dercani.
izrUjatftlj in 'idjrovorni uradnik Or. lqn»ol| Žitnik.
Tisk .Katoliške Tiskarne« v Ljubi jam.