List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.		
13. številka	JToliet, Illinois. 9. marca leta 1906.		Letnik XV
STRAJK V OKOLIŠU TRDEGA PREMOGA
Baje neizogiben, a vendar se še vršijo vsestranski dogovori.
Operatorji proučavajo zahteve.
Pittsburg*, Pa., 0. marca.— Mnogi mislijo, da je štrajk v okolišu trdega premoga neizogiben in da ga prdsedniku Mitehellu od premogar-ske zveze takorekoč vsiljujejo operatorji iz okoliša mehkega premoga, ki pričakujejo mnogo koristij od tacega udarca, namerjenega proti njihovim tekmovalcem. Mitchell se je temeljito razgovoril o položaju e Francis L. Robbinsom, predsednikom “Pittsburg Coal”-kompanije in je takisto doznal, da bodo pre-mogarji v okolišu mehkega premoga docela dosegli zahtevani zvišek plače, ako jamči (namreč Mitchell) štrajk v okolišu trdega premoga. Kaj je Mitchell na to odgovoril, sicer ni znano, a vse kaže, da se bo udal.
Robbins je baje rekel: “Vztrajajte pri svojih zahtevah nasproti an-traoitnim operatorjem ali napotite jih, da zapro svoje rudnike, potem bo lahko govoriti z nami. Glede zvišanja plače se bomo vsekakor pogajali, ampak če ne zavzamete trdnega stališča proti operatorjem v okolišu trdega premoga, bomo odpravili “check-off”-sistem,in kaj to pomen ja, veste.”
Odprava “check-off”-sistema bi smrtno zadela unijo. Obstaja namreč v tem, da posestniki rudnikov mehkega premoga pridržujejo iz plačilnih zavitkov svojih delavcev njihove prispevke, da so takorekoč kolektorji ali pobiralci za zvezo pre-mogarsko. Ako bi se to ne godilo, bi bilo težko pobirati prispevke in obstanek zveze bi bil v nevarnosti. Pri baronih trdega premoga ta sistem ni v navadi, radi česar organizacija tudi zelo trpi.
8	tem predlogom operatorji mehkega premoga baje tudi nameravajo, pridobiti vzhodni trg za svoje produkte.
Beže čez morje.
New York, 6. marca. — Nad 1000 premogarjev iz okoliša trdega premoga, večinoma Ogri (?), so poskušali danes odpotovati s parnikom “Kaiser Wilhelm der Grosse”, a samo 780 jih je moglo na krov. Ti delavci mislijo, da je štrajk neizogiben in boje se nemirov, ki jih utegne povzročiti štrajk.
Operatorji proučavajo zahteve.
New York, 6. marca. — Gene ralni odbor antracitnorudniških posestnikov je imel danes sejo, po kateri se je izdala sledeča izjava: “Zahteve premogarjev so se predložile rudniškim posestnikom, tiso jih izročili pododboru, ki ima poročati generalnemu odboru,ki ga ima predsednik bržko mogoče spet sklicati.” Seje so se udeležili vsi glavni rudniški posestniki in železniški predsedniki, na čelu jim znani Mr. Baer.
Mitchell in (iompers.
Washington, D. C., 6. marca. — Samuel Gompers, predsednik zveze “American Federation of Labor”, je odredil za dan 19. marca sejo iz-vrševalnega odbora imenovane zveze. Pri tej seji bo navzoč John Mitchell, predsednik zveze “United Mine Workers of America”, in med isto se bodo razpravljala pereča pre-mogarska vprašanja.
Štrajk v Illinois
Chicago, I1J., 8. marca. — če se kaj nepričakovanega ne izpremeni v bližnjih dveh tednih, bo 50,000 pre-mogarjev v Illinois gotovo zaštraj-kalo dne 1. aprila. Tudi v državah Ohio in Indiana je položaj sličen. To je zaključek seje, ki so jo imeli illinoiski operatorji sinoči v Audi-toriumu. Rudniški posestniki so enoglasno sklenili, da ne ugodijo
nobeni zahtevi premogarski prav nikakor ne, in izjavili so tudi,da bodo skušali preprečiti morebiten sporazum med posestniki rudnikov trdega premoga in njihovimi premogarji na bodoči konferenci v Indianapolisu. Tržni položaj je baje odgovoren za ta sklep. Zadnje tri mesece se je izkopala velikanska množina premoga, na milijone ton, in operatorji se boje, da se utegne cena premogu znižati čez poletje, zato bi morali zapreti rudnike, ako ne bo štrajka-in ljubši je operatorjem štrajk, nego zaprtje rudnikov.
Vojna s Kitajci ?
Seattle, Wash., 4. marca. — “ Great Northern Steamship Company ” je bila naprošena od vojnega ministra, imenovati ceno, za katero bi se ladiji “Minnesota” in “Dakota” mogli uporabljati za prevažanje v slučaju sovražljivostij s Kita-jem. Družba je odgovorila in imenovala ceno, ki je zadovoljiva. Položaj v vzhodni Aziji postaja napet in vlada se pripravlja za vse slučaje.
Na Filipine.
San Francisco, Cal., 5. marca.— Armadni prevozni parnik “Logan” je odplul danes na Filipine. Na krovu je bil 8. pešpolk z dvema ška-dronama konjikov. Tudi je bilo na njem dokaj civilnih potnikov.
Umorjeni misijonarji.
Peking, 2. marca. — Vlada je ukazala guvernerju pokrajine Ki-angsi, kjer je bilo dne 25. febr. šest francoskih jezuvitov misijonarjev in četvero britanskih podanikov umorjenih, da naj krivce najstrože kaznuje. Obenem je vlada izjavila, da je pripravljena dati vsako primerno zadoščenje. Ameriški misijonarji, 14 po številu, so srečno utekli. Ameriška topničarka “El Cano” je dobila povelje,odpluti v Kin Kiang.
Očitajo neprijaznost.
Peking, 6. marca. Kitajsko časopisje obrača pozornost predvsem ameriškim poročilom, po katerih se Združ. države pripravljajo za vojaško ekspedicijo na Kitajsko. Časopisi imenujejo ta poročila izjave neprijazne politike.
Nevesta kralja španskega.
Pariz, 6. marca. — Princezinja Ena Batenberška prestopi v sredo v španskem mestu San Sebastian h katoliški veri. Kralj Edvard bo spremil nevesto v San Sebastian, a vprašanje je še, da li se udeleži obreda, ki se bo vršil v angleški cerkvi v San Sebastianu.
Edvard v Parizu.
Pariz, 4. marca. — Obisk kralja Edvarda v Parizu vzbuja velikansko pozornost. Ogromne množice so ga navdušeno pozdravljale, ko se je prikazal po ulicah. Kralj je s francoskim predsednikom prisrčno občeval in se čez celo uro pogovarjal s prvim ministrom. Med slavnostno pojedino so se čuli vele-važni politični ggvori.
Vihar zahteval 50 žrtev.
Drontheim, Norveško, 5. marca. Poleg enajst ribiških brodov, ki so jih požrli valovi, se pogreša pet drugih. Up mislijo, da je ob strašnem viharju včeraj storilo smrt skupaj petdeset ribičev.
Kdo je anarhist?
New York, 5. marca. — V New Rochellu je javno nastopil kot go vornik nadsodnik Wm. S. Gaynor iz Brooklyna in rekel, da zvezine, državne in krajevne oblasti ne proizvajajo postav zoper truste, drugače bi tem druga pela. “Rockefeller in slični samotržci,” je rekel, “so resnični anarhisti in če se njih vlada ne omeji, bodo pogubili deželo.”
KRIŽA V FRANCIJI VZNEMIRJA EVROPO.
Ministrstvo vrgla nezaupnica radi krutega zatiranja katoličanstva.
Maroško vprašanje blizu rešitve.
Pariz, 8. marca. — Francosko ministrstvo je sinoči odstopilo vsled krize, ki je prišla kakor strela iz jasnega. Ves narod je razburjen nad dramatičnim padcem ministrstva Rouvier. Prvi minister Rou-vier je bil smatran za najtrdnejšega moža na Francoskem. Samo on je preprečil vojno z Nemčijo radi Maroka zadnjega junija meseca. Sedaj pa, ko je maroško vprašanje doseglo kritični vrhunec na konferenci v Algeoirasu, je g. Rouvier s celim svojim ministrstvom prisiljen odstopiti vsled zveze njegovih lastnih pristašev z njegovimi nasprotniki radi malenkosti, ki jo je povzročila postava o ločitvi cerkve in države. Vsa Evropa pripoznava resnost mednarodne krize vsled nenadnega odstopa moža, ki se je splošno smatral za poroka miru. Kriza je nastopila v hipu, ko je francosko-nemški razpor dosegel vrhunec napetosti, in zato utegne vplivati ne samo na konferenco v Algecirasu, temveč na vse evropske odnošaje.
Vzrok odstopu.
Padec ministrstva Rouvier, ki je vladalo komaj dobro leto, je neposredno zakrivilo usmrčenje nekega mesarja v torek, ko so oblasti popi-savale cerkveno premičnino v mestu Boeschope. Klerikalci v državni zbornici so napadali ministrstvo radi krutosti, dočim so mu socialisti očitali slabost. Mnogi govorniki so kritizirali vladno postopanje, češ, da utegne povzročiti versko vojno. Prvi minister Rouvier je odgovoril, da mora vlada postopati, kakor postopa, in je prosil, naj se glasuje o zaupanju. In ministrstvo je dobilo nezaupnico s 267 proti 284 glasom, nakar je takoj odstopilo. Dokler ne bo imenovano novo ministrstvo, se ustavi nadaljnje popisovanje cerkvene lastnine.
Maroško vprašanje.
Berolin, 7. marca. — Zasebna pogajanja med nemškimi in francoskimi pooblaščenci v Algecirasu so skoro dosegla sporazum glede raz-pora o maroški policiji, tako da se konferenca morda vendarle zaključi v splošno zadovoljnost. Nemčija je namreč zadovoljna z ruskim predlogom, da se maroška policija postavi pod vodstvo francoskih in španskih častnikov, a Francija je voljna sprejeti mednarodno nadzorstvo načeloma. Samo glede vrhovnega nadzornika bo menda še mnogo dogovorjanja. Rusija se zelo trudi za uspešen in hiter konec konference.
Katoličani ogorčeni.
Pariz, 6. marca. — Resni izgredi so se vršili danes v več podeželnih mestih o priliki popisavanja cerkvene lastnine po kulturni postavi. V mestu Boeschepe je bil en moški ustreljen in vladni komisar ranjen. Cerkve v mestih Bessuice, Belfort in Charleville so bile trdno zadelane in z verniki napolnjene, ki so popis premičnega blaga preprečali z vžiganjem žvepla in metanjem vap-na v obraze žandarjem.
Trust za jehlo.
Pittsburg, Pa., 6. marca. — Po neki govorici je “United States Steel Corporation” začela pogajanja, da spravi pod en klobuk vse doslej neodvisne družbe za jeklo v deželi in tako ustanovi res ogromen trust, ki predstavlja glavnico v znesku $1,242,130,000. Zastopniki neodvisnih družeb za jeklo pa izjavljajo, da ni na tej govorici prav nič resnice.
Car ostane naprednjak.
Petrograd, 7. marca. ’— Nazadnjaška kovarstva v Carskem Selu so brezuspešna. Car se ne uda raznim grofom, ki hočejo, da naj izpremeni odlok, po katerem ne bo nobena postava veljavna brez odobrenja državnega zbora. Kar je car obljubil narodu dna 80. oktobra, to vse hoče izvesti. Volitve se imajo vršiti popolnoma svobodno.
Petrograd, 7. marca. — Car Nikolaj je danes sprejel v Carskem Selu generala Linjeviča, bivšega nadpoveljnika v Mandžuriji.
Johann 0rth.
Dunaj, 5. marca.— Tu se raznaša govorica, da Johann Orth, nekdanji nadvojvoda, ki je odvrgel naslov in dostojanstva ter izginil na neki morski vožnji, še živi in biva na balearskih otokih. Lsopold Woelfling, ki je pred nedavnim časom tudi zavrgel nadvojvodstvo, namerava potovati na Baleare, da preišče, ali je njegov stric res tamkaj.
Albanci In Turki.
London, 5. marca. — “Daily Telegraph” objavlja brzojavko iz Carigrada o hudih bojih blizu Ipeka, vilajet Kosovo, kjer je 8 turških batalijonov zatrlo silen albanski u-por. Štirje drugi batalijoni so razpršili 8000 Albancev blizu Mitroviče.
Nemčija množi mornarico.
Berolin, 6. marca. — Državno zborska komisija za proračun državnih dohodkov in stroškov, v kateri so zastopane vse politične stranke, je sprejela skoraj enoglasno vladno predlogo, po kateri se ima zgraditi šest novih križark. Samo socialisti so bili proti.
Tornado.
San Francisco, 4. marca. — Grozen tornado je besnel na Družabnih otokih ter napravil nad milijon dolarjev škode v Tahiti inistotoliko na otoku Tuamata. Mesto Papeeta je bilo poplavljeno in 75 hiš razdejanih, med njimi ameriški konzulat. Do 10,000 oseb je usmrčenih.
16 žrtev na plesu.
Florenca, Italija, 5. marca. — V vasi Funcefio, 23 milj zapadno od tu, se je vžgala hiša, v kateri se je vršila baš plesna veselica. Ob nastali zmešnjavi se je podrl pod in 16 oseb je storilo smrt, dočim je bilo število ranjenih mnogo večje.
Prerija gori.
Austin, Texas, 5. marca. —Po danes dospelih poročilih besne po skrajnem zapadu države Texas, ob Panhandle - železnici, izza 3 dnij prav hudi prerijski požari. Po do sedanji cenitvi znaša škoda najmanj $1,000,000. Zgorelo je tudi mnogo živine.
V sodilnici obešen.
Evansville, Ind., 5. marca. — Sod nik Gordon je ukazal, da se ima na smrt obsojeni črnopolti morilec Barth Tompkins v Madisonvillu obesiti v sodilnici, in ne na prostoru med ječo in mestno hišo, kot je odredila okrajna oblast. To se je ukrenilo, ker so se mestne oblasti zbale “drhali”.
Obupni priseljenci.
New York, 5. marca. — Osem Italijanov, ki so se pri odhodu par nika “Italia” iz njih domovine vti hotapili in so semkaj dospeli kot takozvani ‘‘stowaways”, je danes obupno poskušalo izkrcati se. Spozabili so se tako daleč, da so pomorščake napadli z bodali. Daši je bilo 6 izmed njih polagoma zvezanih, so se mornarjem zoperstavljali tako srdito in dolgo, da je dospel močen oddelek policije na pomoč. Siromaki se vrnejo v Palermo na istej ladiji, s katero so dospeli sem kaj.
VOLILNA REFORMA NA DNEVNEM REDU.
Y dunajski državni zbornici so se začele živahne obravnave.
Na Ogrskem vlada železna i’oka.
Dunaj, 7. marca. — Vladna predloga, ki ima podeliti Avstriji splo šno, enako in naravnostno volivno pravico, se je začela obravnavati v državni zbornici danes popoludne. Predlogo so od začetka hudo pobijali, a sedaj je videti, da so se vse stranke sprijaznile ž njo in da bo gotovo sprejeta. Strankarski klubi raznih narodnostij avstrijske države se drug za drugim izjavljajo za novo volivno pravico. Veleposestvo izgubi po istej dober del svoje moči in svojega ugleda, a močno ni dovolj, da bi predlogo onemogočilo in razbilo. Načrt se bo jako temeljito obravnaval; nič manj nego 206 govornikov je že zglašenih za besedo. Polovica njih bo zagovar jala sprejetje in ostali jo bodo pobijali. Ker hočejo vBe stranke in narodnosti pridobiti koristij na stroške drugih, je pričakovati jako živahnih razprav. Bržkone se pred loga konečno sprejme na temelju mejsebojnih popustov. Državni zbor zaključi svoje zasedanje poleti, in nove volitve se utegnejo potem že vršiti po določbah nove postave.
Položaj na Ogrskem.
Budimpešta, 7. marca. — Z železno roko nastopa general Rudnay, kronski komisar, da spravi red v u-pravno kolobacijo komitata peštan skega. Ministrski predsednik baron Fejervary je danes izjavil proti nekemu odposlanstvu, da je - vladi dolžnost, državni red vzdržavati. Cesarja kralja hudo boli, da je prisiljen, to potrebo kruto zastopati, ker je prva in poglavitna. Fejer-vary je končal nagovor z besedami: “Splošna volivna pravica ne more nikdar več izginiti z dnevnega reda.”
$1,000 licenca.
Chicago, UL, 6. marca.— Mestni zbor je sinoči s 40. proti 28. glasom sprejel naredbo, po kateri se krč-marska licenca zviša od $500 na $1,000. Boj je trajal vee tednov. Za zvišanje se je potezalo na vee pretege vse angleško časopisje mestno, a nasproti so pisali nemški, slovanski in drugorodni listi. Mnogo revnejših krčmarjev bo moralo sedaj zagreti svoje galune in iskati druzega zaslužka. Sedaj bo svetohlinska stranka delovala na to, da doseže zapiranje salunov ob nedeljah. Z večjimi dohodki namerava mesto pomnožiti število policajev, kar je res nujno potrebno.
Pouarejalci čekov prijeti.
Chicago, UL, 7. marca. — Sleparstvo s ponarejenimi čeki v velikem, ki se je izvršilo pred nekaj tedni v South Chicagi, je sedaj popolnoma razkrito, ko so bili včeraj' in predvčerajšnjim prijeti skoro vsi storilci na severni strani mestni. V tem slučaju se gre za sleparstvo v znesku $20,000. Kolovodja sleparjev je bil Louis Longpre s svojo ženo, ki je zločin že priznal. Trije drugi soudeležerci so že tudi v zaporu. Longpre je delal poprej v tovarni “Western Bank Note”-kompanije kot graver ali vrezovalec in je bil strokovnjak v svojem poslu. Necega plačilnega dne je dobil v denarno zameno od nekega delavca ček in po istem je napravil mojstrsko pločo v izdelavo ponarejenih čekov in podpisov. Dotično pločo ima že policija v rokah. Longpre je bil že predkaznovan kot-ponarejevalec denarja, zato je zletel sum tudi nanj — in ujet je bil pravi ptiček.
Egiptovska tema.
Chicago, UL, 7. maica. — Proti .9.uri dopoludne je legla čez Chicago tema, kot je nismo doživeli že izza mnogo let. Poulični železniški promet je bil hudo oviran, in ponekod v mestu je bila vsa kupčija ustavljena. Tema je trajala dve uri in segala do Waukegana.
Maksim Gorki v Berolimi.
Berolin, 6. marca. — Ruski pisatelj Gorki bo imel vrsto predavanj v tukajšnjem gledišču ‘Deutsches Theater’. Njegov sklep, stopiti pred javnost, dokazuje, da je sam opustil kot popolnoma neutemeljeno svoje začetno bojazen, da bi ga še tu zasledovala ruska vlada.
Schwab na smrt bolan»
El Paso, Tex., 7. marca. —Vlak Rock Island železnice, na katerem se nahaja zboleli Charles M. Schwab, slavni kralj železarstva, je dospel semkaj z zamudo 26 ur. Schwab je zelo bolan in utrgne umreti vsako uro.
BARONICA ROSEN, ŽENA RUSKEGA POSLANIKA.
Baron Rosen pripada stari in odlični rusSi rodbini, ki je bila vedno zelo demokratična. Baron je v diplomatični službi izza svoje mladosti, je služil v skoro vseh prestolnicah evropskih in azijskih ter je znan kot šaljivec. Njegova žena ga je spremljala vsepovsod. Govori gladko tudi francoski in angleški ter je prvakinja v družabnih krogih.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 7. marca. — Dne 18. marca t. 1. se bo pričel v naši slo •venski cerkvi misijon, ki ga bode vodil jolietskim rojakom dobroznani in sloveči cerkveni govornik c. g.
F.	X. Bajec iz Sl. Paula, Minn. Misijon bode trajal dva tedna, t^ko da se ga bodo lahko udeležili vsi farani. Na razpolago bo takrat tudi več slovenskih spovednikov m s tem vsakemu najlepsa prilika dana, prejeti sv. zakramente za velikonočni čas. Prve tri dni bo z misijonom združena 40 urna pobožnost Sv. Rešnjega Telesa in 19. marca slo vesno praznovanje farnega patrona sv. Jožefa.
—	Že 272 lot je prodal g. Ign. Česnik na Silvan Hills Slovencem in Hrvatom. To je že nekaj. Zadnji kupec je bil g. Frank Riefl iz države Washington, ki je kupil dve loti in se drugo leto priseli z vso svojo družino v naše napredno mesto, ki bo v nekaj letih zaslovelo kot enoprvih industrijskih krajev na svetu. Le še prav malo lot je na razprodajo na prekrasnem gričevju omenjenega imena, ampak so najlepše. Zato naj se vsakdo požuri, če si hoče katero omisliti. To govorimo tudi vnanjim rojakom, ki so namenjeni prej ali slej pomnožiti po sveje našo prelepo jolietsko naselbino. Konečno opozarjamo na oglas g. Antrama, ozir. g. Cesnika v tej številki našega lista.
—	V Rockdalu je bila huda bitka med Ličani in Litvani v nedeljo zjutraj, vsled katere so trije prvih v zaporu, a zadnjih eden bo bržkone umrl. Med rockdalskimi Ličani in Lifvani je vladalo že dalje časa sovraštvo, zakaj, nam ni znano. A kuhalo se je tako preteče, da je moralo nazadnje prekipeti,po mislih rockdalskih prerokov. In prekipelo je v nedeljo navsezgodaj ob polšesti uri,ko so se delavci vračali s ponočnega dela. Bitka je izbruhnila pred izhodom rockdalske tovarne, pripadajoče “American Steel & Wire”-kompaniji, kjer se je nenadno baje do dvajset moških razdelilo v dva si nasprotna tabora, nakar je začelo frčati semtertja kamenje in razno orodje, pa tudi z gorjačami in plan-kami se ni štedilo, kot poročajo. Litvan Tony Kongis je bil tako hudo zdelan, da bo težko okreval. Nekdo mu je zagnal kamen s tako silo ob prša, da mu je prelomil več reber, nakar se je Litvan zgrudil. Tedaj ga je pa še nekdodrug s kosom svinčene cevi tako treščil po glavi, da se mu je črepinja razčesnila. Nesrečneža so pozneje prenesli v njegovo stanovanje, kamor so brž poklicali tudi zdravnika. Več drugih hudih udeležencev divjaške bitke je bilo tudi ranjenih, a ne nevarno. Šli so po boju lahko domov brez podpore. Eden glavnih “junakov” v tej bitki je bil baje 19 let stari Ličan Nik Popovič, ki so ga že v nedeljo zvečer prijeli in prepeljali v tukajšnje policije zapor, pod obtožbo napada z namenom uboja. V ponedeljek zjutraj sta bila prijeta t rdi še Nik Slotič in Joe Orlovičpod obtožbo napada in pretepa. Toliko je znano doslej, a natančneje pojasni žalostno dogodbo sodnijska obravnava, o kateri sporočimo svoj čas, dasi neradi pisarimo o takihle sramotnih nastopih in dogodivščinah.
—	Josipu Vaniču je sodišče zadnji teden prisodilo $1,500 v odškodninski tožbi za $25,000iproti“Chica-go & Joliet Electric Railway”-kom-paniji. Vanič je bil poškodovan dne 26. julija 1903, ko mu je kara rečene kompanije zlomila nogo in od tedaj je nekoliko pohabljen, ker ima eno nogo krajšo nego drugo. Takrat je Vanič delal v kamenolomu v Lemontu.
—	V tukajšnji jeklarni Illinois Steel-kompanije se je pripetila v soboto popoludne spet nesreča. Dva Angleža, Fran k Sullivan in Patrick Donovan, sta bila hudo opečena vsled eksplozije v kon^erturju. Obadva sta v bolnišnici sv. Jožefa. Eksplozya se je dogodila po 2. uri. Neki kotel, poln vrele vode, se je razletel in plameni so švignili po soseščini, tako nenadno in silno, da
omenjena delavca nista utegnila bežati. Bila sta oba hudo opečena po obrazu, rokah in životu. Posebno Sullivan je tako nevarno ranjen, da mu življenje še visi na niti, ko to pišemo.
—	Večini tukajšnjih Slovencev dobroznani kontraktor Thomas McHugh je umrl v nedeljo zvečer v svojem stanovanju pod h. št. 613 na N. Chicago cesti po 6 tedenski bo lezni in bil danes dopoludne poko pan. Pokojnik je bil rojen na Irskem 1. 1841., a je bival v Jolietu izza 1. 1858. Bil je tudi veteran Zapušča 4 sine in 3 hčere. Kot kontraktor za mestne vodovode in odtočne žlebe je bil strokovnjak, kot delovodja pravičen in uljuden,a za svoje delavce je imel najrajši naše rojake, ki so mu ljubezen vračali z vzornim delom. N. p. v m. 1
—	“Primaries” ali prvotne volitve bo republikanska stranka imela dne 17. t. m. Za zadnjo soboto napovedane demokratske so pa bile preklicane.
__Pravijo, da se menda vendarle
posreči, ujeti tiste prekanjene ptičke, ki so neke sobote osleparili več tukajšnjih trgovcev za večje svote e ponarejenimi čeki na ime tovarnarja Heggieja. Dva že imajo v policijski kletki.
—	Denarja in dragocenosti j v vrednosti par sto dolarjev je zmanjkalo zakonskemu paru J. M. Thompson, ki stanuje v domovanju g. Johna Lambert na Herkimer cesti čez zimo, ko biva zadnji v Califor-niji. Dve prejšnji Thompsonovi služkinji in njiju ljubimca so dejali pod ključ, ker so bili na sumu, da so izvršili tatvino, a četvorica je že dokazala svojo nedolžnost in osvobojena.
—	V ponedeljek so se začele marčne obravnave okrožnega sodišča.
—	Misijon v cerkvi sv. Marije (St. Mary’s church) se je začel v nedeljo dopoludne. Cerkev je bila med vsemi sv. opravili napolnjena do zadnjega kotička.
—	Na križišču Alton železnice in Jefferson ceste je v petek zvečer trčil vlak ob karo in jo prevrnil. V kari sta bili samo dve ženski, ki sta se pa še pravočasno in srečno rešili. Kdo je zakrivil nezgodo? Sprevodnik na kari gotovo ne, ker je pred križiščem skočil z voza in šel gledat, če je isto prosto, kar je bilo in tudi prečnice so bile odprte. Zato je kara vozila naprej, a že je bila prekucnjena po nenadno izza ovinka pridrdravšem vlaku. Na srečo je to strojevodja zadnjega opazil, nakar je ustavil vlak, in večja nesreča je bila preprečena.
—	Zupan Barr prodaja in oddaja sorodnikom svoje lepe farme, kerne zna dobičkonosno farmari*i, kakor sam pravi.
—	Ko“Chicago & Southern Traction Co.” izgotovi proge to poletje iz Chicage do Lafayetta, lad., bo možno potovati iz Jolieta do Nove Anglije po električni železnici.
—	Po postavah države illinoiske ni noben mrtvec vreden več nego $10,000, a to svoto mora plačati Rock Island železnica dedičem po Thomas Thompsonu, ki ga je njen vlak povozil meseca novembra 1905.
—	Delavci v kamenolomih le-montskih so zaštrajkali dne 1. t. m., ker se jim ni zvišala plača od 15 na 17^c na uro, kakor jim je bilo obljubljeno. A štrajkali so samo en dan, in v petek so se vrnili na delo, veseli in ponosni, ker so zmagali v svoji prvi bitki to leto.
—• Rockdalski župan Geedeson bo baje vkratkem sam županih Mati županja so vložili pri sodišču prošnjo za razporoko, češ, da ne marajo moža,ki tako strašno čez mero vpije in pije.
—	Z asfaltom tlakovani bosta Hickory cesta in Forth avenue.
Brockway, Minn., i. marca. — Dragi gosp. urednik: - Veseli me, da se tudi iz našega kraja večkrat kaj bere v “Am. Slov.” Le na noge,
dopisovalci in naročniki, vsaj ne vzame dolgo, da spišeš poglavitne novice iz svojega kraja! Tako postane list bolj obširen in interesanten, ga bo vsak rad naročil in bral.
Danes mi je žalostna dolžnost, Vam poročati o smrti naše slovenske učiteljice, Ančke Mencinger. V jeseni, na Zahvalni dan, je umrl njen brat Alojzij. “A. S.” je imel dopis o tem takrat in nam slavil pokojnega kot vzornega mladeniča. In zopet je prišla bleda emrt v to družino ter ji odvzela osebo, katera ni bila veselje in poncs samo svojim starišeip in sorodnikom, ampak celi naselbini sv. Štefana. Pokojnica je bila stara še le 23 let. Zadnja tri leta je učila našo šolo z izvrstnim uspehom: želja vseh je bila, da bi nadaljevala še več let svoje započeto delo.Toda, človek obrača, Bog pa obrne! Prerano umrla Ančka je bolehala že dlje časa, vendar je še vstrajala pri napornem, težkem delu, dokler je bilo sploh mogoče. Zdravnik ji svetuje, naj se poda v kak sanitarij, ki bi bil pod vodstvom kacega strokovnjaka. Bila je v St. Paulu, Minn., nekaj čez tri mesece in zdravje se je veliko zboljšalo. V nadi, da se docela pozdravi poletu v svojem dopaačem kraju, vrnila se je k starišem. Za zimo so ji zdravniki svetovali, naj gre v bolj tople kraje. In res je šla revica, že zelo bolna, v Colorado. Zdravniki so izprevideli, da edina pomoč bi še bila, če se podvrže operaciji. Zopet je bilo upanje večje za njeno ozdravljenje. Toda čez par tednov po prestani nevarni operaciji se ji povrne stara bolezen — tuberkuloza. Vidno je pešala. Edina želja ji je bila, da bi še živa prišla v svoj rojstni kraj, da bi počivala na pokopališču sv. Štefana. V nedeljo 25. febr. t. 1. so jo pripeljali domov in v ponedeljek zjutraj je vzdihnila svojo blago dušo. Milo je pel veliki zvon, ko je zvonilo mrliču. Kar v trumah so ljudje hiteli v hišo žalo sti, da še pomolijo ob rakvi prerano umrle učiteljice. Smelo trdim, da je vsak potočil solzice žalosti, kdor jo je le poznal. Da so jo res vsi spoštovali, je pričal pogreb, v četrtek 1. t. m. Prijatelji in znanci iz St. Clouda, St. Josepha, Rice i. t. d. so prihiteli k pogrebu, ki je bil ob 10. uri ta dan. Ni mi potreba omeniti, da so 6e vsi farani in društvo sv. Rožnega venca, čegar članica je bila pokojnica, kakor tudi vsi šolski otroci, zbrali že pred 10. uro v hiši žalosti in 6e potem v spremstvu gg. duhovnikov podali v veličastni procesiji proti cerkvi. Belo oblečena šolska dekletca so na zadnji poti spremljala svojo blago učiteljico. Slovesno črno sv. mašo je pel veleč. g. župnik Anton Ogu-lin iz St. Paula. Rev. F. Bajec je bil dijakon in domači g. župnik, Rev. J. Trobec, poddijakon. Rev. dr. John Seliškar je bil ceremonijar. C. g. dr. Seliškar je tudi imel lep, do srca segajoč govor, v katerem je slavil blago, žal, prerano umrlo Ančko! Iz krasnega govora naj omenim le dvoje:njeno odkritosrčno pobožnost — skozi^več let je vsak teden sprejemala sv. zakramente — gotovo lep vzgled za našo mladino! — in tudi to naj omenim, kakor nam je gosp. pridigar povedal, s kako požrtvovalnostjo je skrbela za novo oerkev. Veliko reči j v krasni naši cerkvi je preskrbela ona, ki bi jih sicer ne bilo. Hvaležni smo ji vsi farani. In Bog naj bo njen plač nik! Po opravljeni službi božji pomikal se je sprevod na pokopališče. Po opravljenih molitvah zapeli so šolski otroci slov. pesen “Rasti, rasti, rožmarin”, in rakev je izginila v lepo ozaljšani grob. Farani ža-j ljujemo s stariši in sorodniki pokojnice; upamo pa, da se ona že veseli pri svojem Zveličarju v nebesih! Izguba je velika—skoraj jo bo težko nadomestiti. Rabimo slovenskega učitelja ali učiteljico, toda težko ga je dobiti, ker jih je premalo! Zaupamo pa v Boga — on nam bo preskrbel, da se bo naša mladina vzgajala v pravem krščanskem duhu kot do sedaj. Naši nepozabni pokojnici pa kličemo iz dna svojih src: Bog naj ti poplača stoterno vse, kar si storila za našo cerkev in za našo mladino! Mi se Te hočemo spominjati v svojih molitvah, s tem hočemo pokazati 6vojo hvaležnost. Počivaj v miru!
Gosp. urednik, precej mi je nara-stet ta le dopis: vendar Vas prosim, da ga obelodanite, ker ga bodemo

SUŠICA
Je izmed vseh boleznij najbolj smrtonosna. Do cela ena sedmina vsega človeštva umrje za njo. To je neverjetno število, vendar je dokazujejo življenjske štatistike. Lahko te zadene jetika, če ne boš kaj storil za tisti tvoj kašelj. Izženi kali te strašne bolezni in okrepčaj svoje telo z rabo
Severnega Balzama za Pljuča.
Že četrt stoletja je lajšalo in popolnoma zdravilo bolnike od prehlada, kašlja, naduhe, vnetja dihal, in V6eh drugih pljučnih boleznij. Cena 25 in 50 ct.	*
“Trpel sem na strašnem prehladu, ki mi je kradel spanec po noči. Bral sem v Poljski Gazeti o vašem Balzamu za Plju-če in posledica je bila, da sem že popolnoma ozdravil dasi je marsikdo trdil, da ne bom nikoli več zdrav. Zares, to je neprecenljivo zdravilo.”
Thomas Mis, Kewaunee, 111.
♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦ ►♦♦♦♦♦♦<»♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦
j/nc fl^tlAlA prepojen s Severovim oljem SV. GOTHARDA in porabljen 9 pri spahlinah, obdrgnjenjih, trdih udih in opeklinah bode olečil vse te nerednosti in še mnogo drugih. Bodi moder in imej vedno pri roki tako steklenico. Cena 50 ct.
’/•S'.VÎ
**■*#»•• v!
g>l Lö;
V'JfS,«
7CllSkil k°maj hodila okoli in opravljala svojih sto in en opravek ter ne bo hotela priznati, da je bolna. Za ženske bolezni v vseh slučajih ga ni boljšega zdravila kakor je Severov regulator za ženske. Cena $1.
•V
Javna	*^avna tajnost je, da zdrav želodec skrbi za dobro prebavo
'	"	* in torej dobro razpoloženje. V vseh slučajih hude dispep-
sije, vnetja želodca, neprebavnoeti ter slabosti želodca ojači se s Severovo želodčno grenčico. Cena 60 cts. in $1.
Pilavnhnl 86 ^a^1'£0 Povzr°či po nevralgiji, zabasanosti ali prehladu v glavi ali ^	V pa vsled kakega drugega nereda. Naj bo vzrok kar hoče, Severovi
praški zoper Glavobol in Nevralgijo vam bodo dali olajšanje. Drži si glavo jasno s šatuljo takih praškov. Cena 25 cts.
♦♦♦m ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦

V vseh lekarnah.					Zdravniški nasveti brezplačno.		m
W.I	F. S	ÏÜ	V	E	RA C	gs, CEDAR RAPIDS O. IOWA	
vsi radi brali, in prav je, da tudi drugi izvedo, kaj smo izgubili e smrtjo ene najboljših deklet. Vreme imamo sedaj zopet lepo, zadnji teden je precej melo, danes pa lepo solnce sije. Težko že čakamo spomladi, pa vse ima svoj tek, tako tudi letni časi. Naj bo dovolj za enkrat; o priliki se zopet oglasim, če Vam bo povolji.	Udeleženec.
Pijte slavnoznano Milwaukee, Wisconsin.
POZOR, ROJAKI!
blue ribbon” piyo, katero izdeljuje Pabst Brewery v
Slovencem in Hrvatom
v Joiietu in po vseh Združenih državah naznanjam, da imam lote naprodaj v najugodnejših krajih v Jolietu. Če želite kupiti dobro loto oglasite se osebno, telefonično ali pismeno pri mojemu slovenskemu zastopniku g.
Česniku, R. F. D, No. 5.
C. E. ANTRAM,
205 Barber Bldg. JOLIET, ILL.

ig
AXA VOGRIN,
603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Mid.vife.)
Se priporoča Slovenkam in Hrvaticam
Mi pijemo ‘‘blue ribbon” pivo v gostilni
Antona Košiček,
914 N. Chicago St., JOLIET, ILL.
N.W. Phone 979.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.
Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., blizo mosta.
Vprašajte svoj ega mesarja za
i
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. Adler & to.,
112 Exchange Street Joliet
Bar Goods.
Agent for Besley’s
Waukegan Ale	_______
and Porter.	o
J. O SMITH
BOTTLER
Van Buren St., Joliet, 111.
M. F. LGUGIIRAN,
Loughrau Bldg.	JOLIET, ILL.
Prodaja hiše in lote v ugodnih krajih. Zavaruje poslopja proti ognju in poso-juje denar na zemljiško lastnino. Obrnite se do njega v vseh takih zadevah.
ANTON NEMAN1CH
205-207 OHIO ST., JOLIET. ILL.
Prvi slovenski pogrebnišM
zavod in lioiijušnica.
Chicago Phone 2278.	ft	Northwestern 416.
Priporočam se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot brstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah.
Na vse pozive, bodisi po dnevi ali po noči se točno ustreza.
Stiinovanje 013 IV. Scott Street,
Northwesteru Telephone 344.

.



KRANJSKO.
—	Napad na financarje. Dne 24. jan., okoli 5. ure popoludne, je nekdo na hrvaški meji ustrelil iz revolverja na finančnega komisarja g. Jakoba Skubica iz Kočev ja in finančne straže respicijenta g. Andreja Weble iz Črnomlja. Kroglja je k sreči frčala preko glav napadenih. Napadaleo, ki je bil skrit v grmovju, je izginil.
—	Duh se je omračil dne 3. febr. sinu dež. šol. nadzornika g. Levca Stanku Levcu vsled nezgode, katero je pretrpel pred leti v kadetni šoli. Dopoldne so ga našli dijaki ob poti v Šiško mrtvega. Nesrečni mladenič si je pognal krogljo v usta. Že dalje časa so na njem opazovali čudno vedenje.
—Nemški“Eislaufverein.” Vsled preziranja slovenskega jezika in iz zivanja nemških nacijonalcev je ljubljanska mestna občina temu društvu pogodbo za prihodnje leto že odpovedala. Zdaj naj pa ljubljanski Nemci drsajo in heilajo po — nemškem ledu.
—	Oče in sin zmrznila. Iz Blok
se poroča:	Dne 1. febr. napotil se
je Frančišek Mihelčič, star 64 let, • svojim sinom Jurijem, starim 27 let, iz Mehulj h. štev. 1 v sosednji Loški potok kupovat vole. Kupil je par ter se ž njimi vrnil okoli 3. ure popoldne proti domu. Ker je pri itakih prilikah “likof” običajen in mi bil 64letni oče dokaj trdnega zdravja, pokazale so se posledice kmalu in njegov sin Jurij ni imel paziti samo na kupljeno blago, marveč tudi na pešajočega očeta. Sin, ki je zapustil pred dobrimi 14 dnevi bolnišnico v Kandiji, si v tem položaju seveda ni mogel pomagati drugače, kakor da je položil onemoglega očeta na kopno, slekel Hvojo “kamžolo”, ga odel in nadaljeval svojo pot. Pol ure je hodil z volmi po stezi, naposlčd jo je sam zgrešil. Mraz je bil hud id omagal je. Na treh krajih boril se je s smrtjo,dokler ni obležal in zmrznil. V soboto dne 3. febr. šel je neki tesač iz Loškega potoka ter našel -očeta zmrznenega. Poročil je zadevo in Metuljci so šli z mrliškim ■oglednikom in g. postajevodjem c. kr. žandarmerije na lice mesta, obesnem pa iskat nesrečnega sina. Oba so našli. Bridko sta zadeta hči in sin — en sin biva v Ameriki.
—	Umrla je v 94. letu starosti v Žužemberku gospa Marija Omersa, mati trgovca g. Frančiška Omersa v Kranju.
—	Novomeške novice. Krvava plesna veselica. Znani pretepač, hlapec pri posestniku g. Kondetu sedaj v Kandiji, je brez vsakega povoda pri plesni veselici pri Košaku v Novem mestu sunil hlapca g. Kokliča, hotelirja v Novem mestu, ko je ta plesal, z nožem v čelo in na glavo. Prizadejal mu je tolike rane, «da je izteklo več ko bokal krvi. Drugo jutro je bil aretovan. —Poročil se je g. Franc Mežnaršič, mesar v Novem mestu, z gdč. Ivanko Kušlan, podobarja in posestnika hčerjo v Kandiji. Kot priči zakonske zve?e prisostvovala sta g. Fran Šuklje, dež. in drž. poslanec in g. Josip Zurc, župan v Kandiji.
—	Petindvajsetletnico je obhajal 6. febr. preč. gospod prelat Jan. Rozman, odkar je župnik pri sv. sv. Jakobu v Ljubljani. Koliko je
• storil v tem času,pripoveduje župna cerkev sv. Jakoba, ki je bila v tem času dvakrat korenito prenovljena in olepšana.
—	Mesto v Ameriko na mrtvaški oder. Miha Gregorin, 30 let stari posestnikov sin na Brezovici se je pripravil na odhod v Ameriko. Par dni pred odpotovanjem bil je še v družbi svojega brata ln treh tovarišev, spili so v neki gostilni tri četrt litra žganja, potem so pa šli v neko drugo domačo gostilno,kjer so spili 6 litrov vina. Gregorin je bil sicer dobre volje, a ne pijan. Šel je na podstrešje k počitku, kjer so ga drugo jutro mrtvega našli. Zadela ga je srčna kap.
—	Umrla je v Postojni soproga veleposestnika in veletržci gospa Frančiška Jurca, v petek, dne 9. febr. — Umrla, je v Stanki nad Litijo posestnica Marija Žust, mati dveh gg. duhovnikov, namreč g. Jakoba, ki je mestni kaplan v Krškem in g. Ignacija, kaplana v Stopičah.
—	Jugoslovanska umetniška raz-stava se priredi obenem z otvara-njem bolgarskega narodnega gledališča. Sodelovali bodo hrvaški, srbski, slovenski in bolgarski umetniki, in kot gostje bodo povabljeni tudi češki, poljski in ruski.
—	Železniška proga Celovec-Trst se otvori v prvi polovici julija t. 1.
—	Slovenska Ljubljana! Čujemo, da bo v prihodnji seji obč. sveta prišel na dnevni red predlog, naj bodo ulični napisi po Ljubljani samo slovenski. To stališče je edino pravo, ker po drugih mestih, kjer so Slovenci v manjšini, Nemci ne dovolijo dvojezičnih napisov.
—	Na policijskih oglasih je raz-stavljena slika nekega 32 letnega moškega, katerega imajo v Stuttgartu zaprtega zaradi tatvine. Pravi, da je Anton Termine ia da je kovač za kose. Njegovi starši Anton in Ana sta živela baje na Vrhniki. Nadel si je bil tudi ime Josip Holzinger. Neznanec, ki je najbrže Sloveneo, je na desni roki tetoviran z A. T. 1902, potem dve kosi, kladivo in mrtvaška glava. Na levi roki pa, kladivo, klešče, dve vejici, letnica 1902 in konjska glava.
—	Umrl je v Šiški posestnik in kovač Antona Šetina.
—	Iz nemškega — slovensko drsališče. Ribnik pod Tivolsko drevesnico dobi telovadno društvo ‘ ‘Sokol” proti primerni najemščini.
—	Umrl je 11. febr. Ivan Man deljc, nadučitelj v Sodražici, star 63 let.
— Konec gimnaziji v
dan je bil mož pokojnice Jožef Marn aretiran v Metliki radi hudodelstva javnega nasilstva. — V Metliki je c. kr. sodišče obsodilo bivšo suhorsko babico Ano Krašovec radi žaljenja in obrekovanja proti g. Amaliji Marn v mesečni zapor poostren vsaki teden jedenkrat s trdim ležiščem.
—	Umrl je v Kranju gosp. Janko Majdič za otrpnjenjem srca nana-gloma, star 85 let. Bil je znan po vsem Gorenjskem. V družbi so ga imeli radi, ker je bil dobrega srca.
—	Nesreča. V Jasenu pri Ilirski Bistrici je skala ubila 60 let starega Zlaselna.
—	Koliko zapijejo na Kranjskem? Na Kranjskem popijejo žganja za kakih 7,200,000 K, vina okoli 8,800,000 K in piva 3,000,000 K, skupaj za celih 19,000,000 K.
—	Dezertiral je domobranec Tomaž Jakopič z Ježice dne Ui. febr.
—	Aretovan je bil na južnem ko-ledvoru 19 letni Jurij Maredina, ker se je hotel s tujim potnim listom odpeljati v Ameriko.
semestra na kn. šk. Št. Vidu. V soboto 10. febr. se je tudi v zavodu sv. Stanislava završilo prvo poluletje.
V	prvem gimnaz. razredu jih je izmed 60 učencev dobilo prvi red z odliko 12, prvi red 41, drugi red 7.
—	Ker se je hotel umakniti voja ščini in pobegniti v Ameriko bo zaprt Janez Sodja 14 dni in plačal 10 K denarne globe.
—	V gozdu zmrznil. V tomačevskem gozdu so našli zmrznjenega bivšega gostilničarja in posestnika “pri Omelcu” iz Jarš.
—	Samoumor. Dne 7. febr. se je v blaznosti v goši obesil Gašpar Ribnikar podomače Urban iz Sebenj št. 16. Pred štirimi leti je ponoči zasmodil svojo hišo in zbežal v hrib. Nekaj časa nato so ga imeli v norišnici in sedaj j e tako žalostno sklenil svoje življenje.
—	Fr. Govekar piše novo slovensko dramo: “Napoleonova ljubica”.
V	igri se opisujejo razmere Napoleona do Kranjice takozvane “Pasje grofice”, ki je spremljala Napoleona na bojišču oblečena v uniformi adjutanta! Igra se uprizori v bodoči sezoni.
—	Kolizej prodan. Kolizej v Ljubljani je kupil gospod Degenghi 413,000 K ter bo ondi uredil skladišča.
—	Pobegnil je iz blaznice na Studencu umobolni Ivan Defrancesco. Ušel je gologlav. Defrancesco je zelo silovit.
—	Vlom na Rakeku. V poslopje g. Ludovika Sevarja so 12. febr. ponoči okolo 2 — 3 ure ulomili tatovi skozi kuhinjsko okno in pokradli največ gotovine, potem starega sre brnega denarja, dva prstana, vred notnic, nekaj škatlic svalčic in smodk v vrednosti okoli 800 K do 900 K. Odtrgali so mrežo pri oknu s tramom.
—	Novo šolsko poslopje za 10,-000 kron zgrade na Savi pri Jese nicah.
—	Iz Bele Krajine. V Suhoru je umrla c. kr. poštarica gospa Amalija Marn. Pogreb je bil 7. febr. Iški
—	Z britvijo si je prerezal vrat kmet Ivan Kavčič iz Dornberga na Goriškem- Vzrok samoumoru ni znan.
—	Angleški kralj pride v Dalmacijo. “Narodni list” v Zadru poroča iz zanesljivega vira, da pride angleški kralj Edvard, ko ozdravi, prihodnjo pomlad v Dalmacijo,kjer ostane dalje časa. Isti list poroča z Dunaja, da tudi prestolonaslednik Franc Ferdiuand namerava s svojo soprogo kneginjo Hohenberg prihodnjo pomlad odpotovati v Dalmacijo. Ni izključeno, da se pri tej priliki snideta kralj Edvard in nadvojvoda Franc Ferdinand.
—	Slovenska trgovska akademija v Trstu. “Edinost” piše, da se osnuje slovenska trgovska akademija v Trstu, kjer je bolj potrebna kakor v Ljubljani.
—	Zločin v Polešniku. Iz Zadra poročajo: Razprava, ki je vzbudila toliko hrupa, je pred tukajšnjimi porotniki končana. Sluga Kovačevič je obsojen na smrt na vešalih, ker je umoril staro Rančigaj, Antonija Oštričeva je obsojena na mesec strogega zapora, Tomaševič pa na 30 kron globe, ker je zasegel pismo stare Rančigaj njenim rojakom na Štajerskem.
ŠTAJARSKO
— Samoumor domobranoa. Dne 7. febr. se je v Celju ustrelil domobranec Bračič iz Konjic. Vzrok samoumora neznan.
KOROŠKO.

*
>

*

_v<3)



USTANOVLJENO LETA 1893.
SAKS$fi
GLAVNA PISARNA:	" *
109 GREENWICH STREET, NEW YORK
I?
ß
TELEFON 3795 CORTLANDT.
Podružnica:
1778 St. Glair Sf., Cleveland, 0.
ZASTOPNIK
VSEH PAR0BR0DNIH
DRUŽB. ¿0 ¿0
Pašilje denarja y staro
----------- domovino najceneje in najhitreje.
Paroiirodne listke ProdaJa
-------------po izvirnih cenah.
VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York
*	je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že
nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-
spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite,
Z velespoštovanjem
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND
Vsakdo naj pazi na hišno àtevllko 109!
*
Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem.
V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju.
f
«
à
F
??
—	Lambert Einspieler. Koroške Slovence je zadela velika izguba. Umrl je mož, ki je do zadnjega trenutka ohranil gorko srce za pravice slovenskega naroda. Pokojnik je bil porojen 10. sept. 1840 v Bistrici v Rožni dolini. Bil je bratranec pokojnega Andreja Einspielerja, katerega imajo koroški Slovenci v blagem spominu. Tudi Lambert se je z vso vnemo posvečal narodnemu delu. Bil je 1. 1897. v kmečkih občinah celovških izvoljen poslancem in je bil nekaj let edini slovenski poslanec s Koroškega Pri zadnjih volitvah so izgubili Slovenci ta mandat in je bil izvoljen Tscbarre. Bil je predsednik družbe sv. Mohorja, in je kot tak in splošno veliko storil za slovensko ljudstvo na Koroškem.
—	Radeckijev veteran je umrl v Trbižu. Bil je to 80letni Jurij Trink, ki se je udeležil pod Radec-kijem več velikih bitk, cestnega boja v Milanu, ki je branil Rim ter zasledoval glasovite Garibaldijeve tolpe.
—	Izseljevanje v Ziljski dolini silno narašča. Vedno več jih gre v Ameriko. Doma pa prodajajo posestva.
ZRDAVI SE PREIO SE RAZBOLIŠ.“
Tak uči sv. pismo knjiga modrosti isusa sina Strahovega v 18* poglavju na 19. strani.
Ta izrek je dobro, da si zapomni naše ljudstvo, kajti ako je komuna svetu potreba nauka o čuvanju zdravja, je v prvi vrsti to naše ljudstvo, katero navadno še le takrat išče zdravniške pomoči, ko bi bilo bolje poklicati duhovna.
Blagor onemu, kateri je zdrav, a kedor zdravje izgubi, jev nadlogo sebi in drugim. Zdrav človek je trden in vesel, njemu ne škoduje veter in zima. Jed in pijača mu diši in delo mu je o veselje. Nič ga ne boli in ničesar ne pogreša ter je popolnoma srečen in zadovoljen.
Zatoraj rojaki ^ ZAKAJ TRPITE IN BOLUJETE? Ako ste bolni in slabi, sploh, ako rabite zdravniške pomoči ter želite popolnoma ozdraviti, obrnite se samo na:
Dr. E. C. Collins Medical Institute
Kajti znano Tam je daje on edini, kateri Tam garantira in vas v resnici do kraja in popolnoma ozdravi bodisi katere koli bolezni kronične ali akutne kakor: bolezni na pljučah,
prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht, trgapje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (heme-roide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno'kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazde, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobolj, kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni moške ali ženske, kakor tudi vsake tajne spolite bolezni in napake. On je prvi in edini zdravnik, kateri ozdravi jetiko točno in popolnoma.
Čitajte nekaj naj novejših priznanj, s katerimi re rojaki zahvaljujejo za popolno ozdravljenje.
Ozdravljen: trganja po nogah in	Ozdravljen: tajne bolezni in izpa-
bolezni v prsih in želudcu.	danja las.
J»A^iia zalivala.
SpRiiJGFiEt.n, Ills,
DRAGI GOSPOD DR. E. C. COLLINS M. I.
NEW YORK.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša posljana zdravila za srbeči lišaj in Vam se imam. zahvaliti, ker so Vaša zdravila zares uspešna, kajti jr.z sem sedaj p--'kqIjjo-ma zdrav.
Vas pozdravljam s spoštovan-
jem
Johan Intihar,
1917 So. 15th Street,
SPRINGFIELD, ILL.
John dubik,
17 Reed St., North Adams, Mass.
Alex Lombardi,
Glems Falls, N. Y,
Da bodete bolezen ložie spoznali pišite po knjigo „Zdravje“, katero dobite zastonj, uko pismu a priložite nekoliko znamk za poštnino. Ako ste bolni ali slabi ter rabite zdrav?!'., ko pomoči, na-tanko opišite svojo bolezen it: naznanite, kolike časa že trpi in koliko sfo.star* In vse glavne uzroke radi katerih je bolezen nastopila in pisma naslavljajte na sledeči- naslov.
OR. E. 0. COLLINS
140 West 34th Street,
iv u FVj
New York, N. Y
Zavod je odprt vsaki dan od 9 ure zjutraj do S ure popoldan, ob nedeljah in praznikih od io re dopoludan do 1 ure popoludan.
AMERIK AN SKI «LQYENEG, 0. MARGA 1906.
aurai 8L0ÎE1G.
Ustanovljen 1. 1891.
jiïvim najst.arejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
MTMSKO-AE TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo predi predplači $2.00 na leto.
dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
âMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet, ill.
Atóame telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541.
MIERIKÁNSKI SLOVENEC
Established 1891.
3he first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the
¿Jovenic-Amjrican Printing Co.
Joliet. 111.
Ja! vertí sing rates sent on application.
CERKVEN! KOLEDAR.
lil.	Al are	nedelja	2. postna.
>2	“	pondeljek	Gregor, papež.
18.	“	torek	Evfrazija.
14.	“	sreda	Matilda, ces.
J5.	“	četrtek	Caharija, papež.
16	“	petek	Heribert, škof.
sobota
Jera, muf.
II, nedeljo v postu.
Zadnja večerja je končana in postavljen zakrament presvetega Reš-ajega Telesa — dušna hrana vsem časom in krajem.
V trpljenju Gospoda našega Je-jnsa Kristusa prihaja sedaj na vrsto j»adec sv. Petra in Jezusova smrtna bridkost v vrtu Getzemane.
Preden se je naš Odrešenik podal aa Oljsko goro, govoril je med drugim svojim učencem: “Vsi se boste sad menoj pohujšali to noč; zakaj pisano je: Pastirja vdarim in ovce je razkrope.” (Mark. 14, 27.) Učenci drug za drugim mu zatrjujejo na to, da ga De zapuste in ne izdajo; a Pe-l*r pristavlja: “Čeravno bi se vsi jrohrojšali nad teboj; jaz se ne pohujšanj nikedar. . . Če tudi bi mi Ml»umreti s teboj, te ne zatajim.” ‘Mat. 26, 33 —35.) A Jezus mu je odvrnil: “Resnično ti pravim: da danes to noč — preden petelin dva-kratzapoje — me trikrat zatajiš.” Mark. 14, 3C.)
Kak» malo pač človek pozna svojo slaboto. Kako pomotoma zida ua-s». Kakor steber ponositi Peter brdno meni, da mu niti mogoče ni satsajiti svojega učenika. Z vso apostola prvaka vredno resnobo Jezusu odgovarja in še misliti ne more sebe oatajevalca svojega mojstra in svojega Boga — a vender: minule so le aekatere ure in dovršilo se je vse, kar je napovedal Gospod.
Ča pa mož, kakor je sv. Peter, jnoz tolike ljubezni in zvestobe do Jezusa, zida pre več na-se in se go-jpifc—kdo je, dragi, potem med jami, kr bi si upal trditi in reči: l>osti sem močan in vsekako se greha abrauim. — Kolikrat te, dragi, opominjajo í/.povednik, starši, prijatelji, prijateljice govore: Ne bodi s »ra ali tem človekom; to ti je nevajen tovariš — beži kakor se pred iaco beži. Boj se, deklica, onih, Mtlsladko govoreč: prilizovaje se ti ■Rastavljajo zanke hrepeneč, da te vjaniepi'v oje. In zopet se ti pravi: TSko rad ^iibrež dela; delaj večin .JBoIrva®;— ljudi si pridobiš s tem in Boga; postopač, lenuhinja ni pridaj »vkoli.—Pbdobno temu ti rekajo \gi, ki jim je mari tvoje dušne in :efésne sreče. A kak jim je večidel Jgtoj odgovor? čemu za-me skrbeti
__tako odgovarjaš — slabo se nikoli
rede!, vedla.bom; saj poznam prijatelje, odkritosrčne in hinavske tovarišice poznam i» dobro vem, kaj Je greh in kaj ni. To tvoje besede. A, dragi in draga, premočna se cuita vidva oba—glejta Peter—skala aesmaje in pade; hrup padca te silne ¡kale zveni skozi stoletja do danes; in vSdja — šibki trst na vodi in tabla steklena posoda — vidva naj
bi zavarovana bila pred padcem in vgonobljenjem. — Koliko zavest-nejib in močnejih od Petra pa pozna do danes človeška zgodovina in kako velik je bil uprav njegov poraz? In kako to? Premočan se je Peter zdel samemu sebi.
V slovo Jezus sedaj svoje učence milo uči in tolaži ter jim še enkrat razlaga krščanstva glavne zapovedi
Potem se je napotil z njimi na Oljsko goro. Vzdignil se je z veli častno besedo: “Svet naj spozna, da ljubim Očeta in tako delam, kakor mi je Oče zapovedal.” (Ivan 14, 31.)
Jezus je došel na Oljsko goro do pristave, kateri je bilo ime Getze mane. Večini svojih učencev je veleval rekoč: “Posedite tukaj,dokler molim.” (Mark. 14, 32.) Petra pa in Cebedejeva sinova Jakoba in Ivana je vzel seboj, naj bodo nepo-srednje priče temu, kar bo trpel. In to tudi zato, da so ostali blizu njega in da jih je ponavljaje mogel potrjevati v veri.
Sedaj se polasti žalost in otožnost Jezusa: do smrti je tužna njegova presveta duša. “Njegov pot pa je postal kakor krvave srage tekoče na zemljo.” (Luk. 22, 24.)
Do svojega Očeta se sedaj izjavlja trpeči naš Zveličar ter ga prosi: “Oče, ako hočeš, vzemi ta kelih od mene; vendar ne moja,ampak tvoja volja naj se zgodi.” (Luk. 22, 42).
Te besede kažejo, kako gleda tr peči Bog človek pred seboj vse muke in groze svojega nastoplega trplje nja in da se bolesti stresa ob tem pogledu njegova človeška narava. — Oče pa ni odvzel keliha trpljenja svojemu edinorojenemu, preljubemu Sinu: za nas, revne stvari, ga hoče poslati v trpljenje in smrt. Oče gleda na milijone vernikov vseh ča sov, ki se bodo zaupljivo ozirali na križ njegovega Sina ter si rešitev osvojili s tega sladkega lesa. Oče gleda nepreštete množice vseh ve kov, ki si bodo doli s Kristovega križa izprosili obžalovanja grehov, zaupanja, ponižnosti, ljubezni in srčnega miru — in zavoljo teh skoraj da brezbrojnih trum; zavoljo tebe, dragi in draga; zavoljo mene noče odvzeti grenkega kelika svoje mu-Elinorojencu. Strmi in strmeče hvali moja duša Očetovo ljubezen.
Danica.
Ziolta tievarnost.
Katoliški vpliv raste.
Rev. dr. H. K. Carroll, metodiški statistik, je izdal svojo letno zbirko številk. Katoličani, ki ljubijo svojo vero, najdejo v nji mnogo vzpod-bvde. Kajti dr. Carroll odkrito priznava, da katoliška cerkev po številu napreduje skokoma tu v Združ. državah. V zadnjem letu niso niti štiri razkolne verske združbe skupaj tako narastle kakor katoliška cerkev sama.
Ampak napredek katoliški se kaže še v neki drugi obliki, katero je pa Rev. Carroll popolnoma pregledal — vpliv katoliške cerkve namreč tudiwaste. Evo nekoliko dejstev, ki jih je doslej malo opazila množica, ki pa nudijo več vzroka za veselje, nego narastek po številu:
1.	Katoliško stališče se odobrava in sprejema glede razporoke.
2.	Katolišbo stališče se sprejema glede vere v odgoji.
3.	Katoliško stališče glede socializma se splošno hvali iu priporoča.
4.	Katoliško stališče glede plemenskega samomora se smatra za najkoristnejše narodu.
5.	Katoliško stališče glede cerkvene in državne oblasti se smatra pravim čimdalje bolj, ker nudi edino zaščito proti preteči mednarodni anarhiji in revoluciji ali brezvladju in prekuciji.
To .so petera stališča, ki se jih je cerkev držala stoletja in ki jih je naš družabni red sedaj pripravljen sprejeti. Samoobramba zahteva, da se vsako izmed njih sprejme. Nič ne de, če jo nestrpneži prezirajo, nič ne de, če so nekateri njeni otroci nezvesti njej in sebi — vpliv katoliške cerkve raste po vsej Ameriki. Njeni nazori začenjajo vladati novi svet; a ne z močjo števila, ampak z močjo resnice.
Vsak katoličan, ki živi v tej deželi, je dolžan Bogu, da tako deluje in misli, da bo cerkev naraščala po vplivu iu plemenitem dejanju ter tako pridobivala moč, splošno po-vzdigati človeška plemena.
Dostikrat se je prerokovalo,da bo zmaga Japonije v njenem sporu z Rusijo nemirno vplivala na Kitajce. Zakaj ne bi uspeh enega razrastka žoltega plemena nad Kavkazci vzpodbujal tekmovanje drugega? Da, še več. Če je narod kakor japonski, s primeroma malim prebivalstvom, mogel zmagovito uporabiti način in orožje zapadnega voje-vanja zoper belokožen narod, zakaj ne bi Kitaj s svojimi 400,000,000 prebivalci izvršil še večjih stvarij z istimi pripomočki? Vsi se še spominjamo, da je bilo sočuvstvo angleških in ameriških državnikov med rusko-japonsko vojno odkrito z Japonci. Udanost krščanskim načelom, ki jih Anglija in Amerika vsaj v besedah priznavata kot edino trdni temelj ponosne in trajne prosvete ali omike, ni odločevala tega sočuvstva. čista in preprosta resnica je, da je državništvo tacih mož, kot je lord Curzon. indijski podkralj, in rajni John Hay,utemeljeno na neomejenem poganstvu. Anglija je gojila mabomedanizem na jutro vem v pridobitev indijskih glavarjev. Naši novodobni državniki vobče niso polititični modrijani, nego so politični gospodarji. Veliki činitelji, ki nadzorujejo zgodovinska gibanja, nikdar ne zahajajo v globljo notranjost človeških zadev. Ko je nemški cesar opozarjal na velikanski razloček med jutrovskimi in zapadnimi nazori, ga je angleško in ameriško časopisje zasmehovalo. Nov in mogočeD živelj je povečal kitajsko nevarnost. Doslej so bile razne kitajske pokrajine tako popolnoma osamljene druga od druge, da je bilo gibanje vesoljnega naroda dejansko nemožno. Vstaje kakor boksarska so bile omejene na po-samne okraje in so se lahko zatrle. Toda sedaj je časopis postal priljubljen na Kitajskem in začenja hitro krožiti od kraja do konca po ogromnem ozemlju. Japonci v svojem globokem in neiztrebljivem sovraštvu do kavkaškega plemena bržkone podpirajo večino časopisja, ki hujska Kitajce k brezmejni sovraž-ljivosti do tujih prebivalcev. Vsakdo, ki pozna zgodovino, ve, da je ena naj večjih sil narodnega razvitka zjedinjenje narodne zavesti vzbn-jenje ljudskih duš v skupen velik namen, predlog določenih narodnih in plemenskih ciljev, ki ogrevajo srca in častihlepnost narodno, časopisje na Kitajskem dandanašnji dela baš to. Veliko načelo japonske diplomacije je machiavellijan-sko, da namen opravičuje sredstva. Noben pomislek na resnico, pravico ali kakršnokoli nravno pravilo ne ostraši žoltega časopisja na Kitajskem, da se ne bi zatekalo do vsakega kovarstva in sredstva, da razplamti kitajsko sovraštvo proti Ev-iopcem do neugasne besnosti. Anglija je sejala veter. Žeti utegne vihar. Morda ne bo Rusija, ki bo “razdrla njeno indijsko pregrado”.
dencliffu,je skoro 200 čevljev visok in nadkrilja ga velika kupola. Stolp ima obliko osmerostranske piramide (koničastega stebra) in z njenega vrha se bodo odpošiljale novice, ki imajo okrožati zemeljsko oblo.
Mesto Portland, Ore., ima že 110,869 prebivalcev.
192 zaporednih dnij brez dežja je bilo zadnje leto v San Franciscu.
Razmerje uboštva v Londonu je narastlo od 2 1.8 na tisoč 1. 1890. na 26.4 leta 1905.
V Berolinu je bilo dne 1. novembra lanskega leta 225,216 občinskih šolarjev.
Pogreb vsakega m r -tvega aldermana stane mesto New Vork 1587, vštevši $80 za črne znake.
Japonsko pivo so pri čeli uvažati v Hamburg. To pivo se pripravlja iz riža in je baje zelo dobro.
Tudi na Ogrskem je bila koncem januarja meseea huda zima. Sedem trgovcev, ki so šli peš na trg v Szendroe, je na cesti zmrznilo.
Strah deklet se je klatil te dni po Berolinu. Odrezal je na ulici 31 dekletom kite. Policija ga je prijela v osebi nekega 22 let starega tehnika.
Takozvani Peave y-e 1 e-vator v Duluthu, Minn., je zgorel dne 17. februarja. Žita je bilo v njem za $350,000. Skupna škoda znaša do $1,000,000, a jo krije zavarovalnina.
Kaj sanjari Tesla.
Slavni elektrotehnikNikola Tesla, rodom Hrvat, gradi v Wardencliffu, N. Y., ogromen prevoden stolp in upa, da bo s pomočjo istega zatrl vse časopise na svetu in pošiljal brzojavke do skrajnih kotičkov na zemlji.
V članku, objavljenem v časniku “Electrical World”, razlaga g. Te sla svoj sistem in dostavlja, da mu omogoča izdelovati Istega samo “plemenita radodarnost J. Pier-ponta Morgana”, ki ga zalaga z de narjem, dofcim niso drugi pripomogli ničesar, samo dvomili so.
Če bo novi sistem deloval, bo kdo Jahko stal sredi Sahare in s pomočjo cenenega strojčka, tako malega, da se ga bo moglo nositi v telovniko-vem žepu, dobival novice o dogodkih v New Yorku.
G. Tesla pravi, da bo povečal s'alne električne valove v zemlji do take stopnje moči, da se bo zemeljska krogla lahko opasala.
Odkritja v Coloradi, pravi, so mu pokazala,da je zemlja konduktorali bliskovod omejenih raztegov in da je možno vtisniti na celo zemeljtko oblo tihes preminjave človeškega glasu. Ko je določil ta temeljna dejstva, pravi g. Tesla, je začel razvijati povekševalno prevodilo, ki ima napravljati spreminjave glas nejše in krepkejše.
Stolp, ki ga gradi Tesla v War-
Papež je pisal kralju Edvardu, izražajoč zadovoljstvo z z bližnjo poroko kralja Alfonza in princezinje Ene Batenberškc. Nj. svetost spominja o tej priliki na prisrčno razmerje med Veliko Britanijo in Vatikanom začasa kraljice Viktorije in papeža Leona XIII.
M e h m e d Sinanovič iz Sarajeva, ki je bila po svojem prestopu h katoličanstvu s pomočjo vlade prijet in izročen svojim mohamedanskim sorodnikom v Trebi-nju, da bi ga ti pregovorili k vrnitvi v islam, je ušel v Ameriko, da tako uide pritisku na svoje prepričanje
ter ostane katoličan.
O lakoti na Japonskem se poroča iz Tokia:	Ponekod na
Japonskem, posebno v treh severnih pokrajinah Mijagi, Fukušima in Ivate s prebivalstvom okoli treh milijonov ljudij, preti huda lakota vsled slabe riževe letine. Tretjina prebivalcev v teh pokrajinah nima najpotrebnejšega Živka. Stiska ne traja samo čez zimo, nego bo silno občutna tudi spomladi in prav do prihodnje žetve.
New York dobi sedaj svoj “skyscraper”, ki ima ostale tam uže zgrajene presegati še za 200 do 300 čevljev. Gradi pa to veli kansko poslopje “Singer Manufacturing Co.” na Broadwayu. Poslopje bo imelo 36 nadstropij in še nadaljnja štiri nadstropja v svojem stolpu, tako da bo vrh njegove kupole 593 čevljev visok, t. j. znatno višji nego zvonika katedrale v Koloniji (Koeln-na Nemškem in 40 čevljev višji nego Washingtonov obelisk v Washing-tonu, D. C.
Sv. oče je dne 22. fe-bruarja sprejel petdeset mornarjev ameriškega brodovja, krožečega po evropskem vodovju. Papež je obdaroval vsacega mornarja s kolajno ali medaljo. Potem je mornarje nagovoril, opominjajoč jih, naj vedno in povsod nastopajo kot branilci ameriške zastave, naj ostanejo zvesti sinovi svoje cerkve, naj spoštujejo svoje predstojnike in naj bodo poslušni v izpolnjevanju svojih dolž-nostij. Potem je papež vse blagoslovil. Ob slovesu je vsem častnikom podal roko, in mornarji so papežu zaklicali trikrat Ž(jvio.
Ne trpšte za reumatšzmom.
Drgnite otekle iu bolue ude z
Dr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
iu čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-bi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, III.
T.	Na vsaki steklenici je
AIA naša varnostna znamka N|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. T*. Ad. RICHTER «Sr CO.
215 Pearl St., New York.
E.Wunderlich Granite Co.
804-806-808 N. Hickory St., Joliet, 111.
Yelika zaloga spomenikov
*
sa
►
*
Ä
¡>
©
Pi
©
©
7C
©
«
«

Naše podružnice so: v Chicagu Betha-ia and Resurrection Cemetery blizu Summit, Cook Co., in Naperville, 111. Chi. Phone 1872	N. \V. Phone 949
Jacob Pleše
MESNICA,
I 911 North Scott Street.
JOLIET, ILLINOIS.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Iloiakom se toplo priporočam.
mihočemotvoj denar,
TI HOČEŠ NAŠ LES!
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste.
bas prostor je lia Oesplaines ulici blizu novega kanala.
Pred no kupiS i.umb e »glasi se pri nas. In
oglej si naSo zalogo! Ml le bomo zadovoljili in tt prihranili deu&r.
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLA1NES IN CLINTON ULIC.
Ta $30 zlata «ra, za $1.50
na mesec.
Sedaj Je najboljša prilika, da sl kupite zlato uro li donar.Pokrov je pozlačen in grafiran. ima _ i pokrov iu j« jamčena zu 20 let,— Kolesovjc je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do mi-
nute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to $e?00UrO Sm° SC oglasiii v tem	Cena ji je
x to je le za 30 dni. $6.00 plačate na exprès posti precej ko si ogledate uro, 0 dolarjev plačate pa na obroke v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z narocbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 Je ura kakor v£e plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da uam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in uam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro in plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov to je pošljema vam jo za $13.50. Pri naročbi nam naznauite, ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim po.kruvom.
M- Rcch flrCo., Jewel Ts, Dept. 282, Chicago, Ili.
Popravtiica ur iti druge zlatnine.
Y naši veliki prodajalni je eden oddelek posebej odločen za popravljanje ur in druge zlatnine.
Naši takozvani popravniki ur so možje, kateri to delo posebno dobro razumejo in prav dobro delajo.
Vsak popravek bodisi ure ali druge zlatnine vam jamčimo.
POMISLITE!
Ako daste svojo uro dobremu možu v popravo gotovo si prihranite nepotrebne sitnosti in denar.
Dobro delo, a nizke cene je naše geslo.
R0BT P. KIEP
121 N. Chicago St. JOLIET
The Joliet National Bait
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBERT T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
Kam pa danes?
V Lockport!
Hrvate in Slovence uljudno vabim v svojo moderno
GOSTILNO
14-16 Ninth Street,
Izborna pijača, importirana žganja, izvrstne smodke. Odprl sem tudi Grocerijo la mesnico.
mike božič.
USTANOVLJENA 1871.
OF JOLIET, ILLINOIS,
Kapital in preostanek $300,000.00
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik. C. H. TALCOTT. blagajnik.
Herbst&Sin
j Pogrebnik in i < balzamovalec
Chicago Phone 562___Northwestern 861
Res. Chicago Phone 1373
IOS Jeffersou St.
JOLIET, ILL.
Govorimo po ne m Š k o. Odporto po dnevi in po noči.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK.
Posebnost so naše
"Tite D, S.” lOc. in !,Meersctianm” 5(
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls
Í
Henrik II. & Menno II.
«TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
I
J A Y NI NOTAR
P
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti I ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Í
)
Govori nemško In angleško.
r*<
(
<»040+<H04<HtH<HO+<H(H<HO«*(H<HOW(H!)404040*04(H ♦O
______________t
K. S. K.
i
JEDNOTA i
> 40 ♦00^0^040f04’0^0^0^0^0^0^0f0^0^l>f0^0^0^0^0^0^0»0^s
Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898.
Predsednik: John R. Sterbenc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich.
I.	Podpredsednik: Mihael Skebe, Box R., Collinwood, Ohio.
II.	Podpredsednik: Frank Bo.rc,222 Messa ave., Pueblo, Colo. (llavni tajnik: Josip Dunda., Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
II. Tajnik: Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, O.
Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St.', Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. John Plevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Garfield ave., Chicago, 111.
Nadzor- J niki:	1
Finančni J odbor:	J
Pravni
odbor:
Prizivni
odbcr:
M ■ 1
Anton Golobitsh, 805 North Chicago St.,oliet, III. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111.
Joseph Dunda, Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
Martin Kremesec, 503 W.*18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111.
Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111.
Pristopili člani:
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn. 9373 Peter Staudahar, roj. 1888, 9374 Martin Petrič, roj. 1870, spr. 8. marca 1906.
Dr. š. 188 članov.
K društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 9375 Franc Babnik, roj. 1887 spr. 8. marca 1906.	Dr. š. 165 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 9376 Jožef Dolinar, roj. 1884, spr. 8. marca, 1906.	Dr. š. 100 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 9377 Janez Sajnič, roj. 1887, 9378 Janez Pečaver, roj. 1878, 9379 Franc Zorman, roj. 1878, 9380 Jakob Zorman, roj. 1874, 9381 Marko Jonke, roj. 1868, 9382 Franc Benčič, roj. 1866, spr. 8. marca 1906.	Dr. š. 328 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, O., 9383 Anton Vidrih, roj. 1872, spr. 8. marca 1906.	Dr. š. 28 članov.
K društvu s v. Srca Jez. 70, St. Louis, Mo., 9384 Janez Kostelec, roj. 1886, spr. 8. marca 1906.	Dr. s. 53 članov*
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 9385 Pavel Lukanič, roj. 1881, spr 8. marca 1906.	Dr. št. 80. elanov.
Prestopili člani:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 7427 Andrej Tersetič, 2784 Jožef Jakoš, 4. marca 1906.
I.	dr. š. 125 članov.
II.	dr. s. 28 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1941 Matevž Mrhar, 1939 Frank Mrhar, 1945 Janez Podobnik, 3688 Ludvik Adler, 7171 Nikolaj Daničič, 2. marca 1906.	I. dr. s. 55 članov.
II. dr. š. 116 členov.
Suspendovani člani:
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 8688 Emil Stepan, 3916 Anton Pirc, 87. febr. 1906.	Dr. š. 191 članov.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 6724 Jožef Jakša, 3503 Anton Gavžen, 28. febr. 1906.	.	Dr. š. 326 članov.
Od društva sv. Lovrenca 68, Cleveland, O., 7466 Franc Vidmar, 5. marca 1906.	Dr. š. 64 članov.
Odstopili člani:
Od društva Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 3893 Janez Tomažin, 1338 Anton Erjavec, 5 marca, 1906.	Dr. š. 54 članov.
Izločeni člani:
Od drdštva Marije Sedem Žal. 84, Trimountain, Mich., 7971 Franc Bre celnik, 28. febr. 1906.	Dr. š. 80 članov.
Pristopile članice:
K društvu sv. Jožefa 21, Fedeial, Pa., 2064 Marija Oblak, roj. 1888, spr. 8. marca, 1906.	Dr. š. 49 članic.
K društvu Marije Sedem Žal. 81, Pittsburg, Pa., 2665 Ana Šunič, roj. 1867, 2666 Stana Verbenič, roj. 1868, spr, 8. marca 1906.
Dr. š. 61 članic.
Prestopile članice:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 2107 Ana Jakoš, 4. marca 1900. I. dr. š. 82 članic.
II. dr. š. 13 članic.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 1353 Terezija Podobnik, 2. marca 1906.
I. dr. š. 16 članic.
II. dr. š. 59 članic.
Odstopile članice:
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 685 Katarina Cvetkovič,
2.	marca 1906.	Dr. š. 14 članic.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2270 Julija Juričič, 28. febr. 1906.	Dr. š. 56 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote,
Golobitsh Bldg., Joliet, 111.
34040040404040404045
Društvene vesti.

Joliet, lil., 6. marca. — Naznanja se članom društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., posebno onim, kateri niso bili pričujoči na zadnji mesečni seji dne 4. t. m., sledeče: Društvo je sklenilo, da bomo imeli društveno skupno sv. spoved dne 17. marca in skupno sv. obhajilo v nedeljo, dne 18. marca pri osmi sv. maši. Vsak društveni ud dobro zna, da pravila K. S. K. J. zapovedujejo, da mora vsak društvenik opravljati
svojo versko dolžnost, t. j. da pre jema sv. zakramente, posebno o Velikinoči. Kdor zamudi velikonočno sv. spoved, zanj bo moralo društvo odgovor dajati po svojem delegatu na prihodnjem glavnem zborovanju. Zato ne zamudite opraviti svoje dolžnosti, saj boljše priložnosti ne more nobeden pričakovati, kakor je ta; zato je želeti, da se udeležite v polnem številu.
Bratski pozdrav v imenu celega odbora!
Anton Fritz, predsednik.
Pittsburg, Pa., 5. marca.—Tukajšnje društvo Matere Božje št. 83. K. S. K. J. je imelo svojo me-
sečno sejo dne 4. t. m.. Pri istej je sklenilo, da bode imelo, kakor navadno vsako leto v postnem času, svojo skupno velikonočno spoved dne 25. marca. Želeti je, da se je društveniki polnoštevilno, udeležijo, kar tudi upam, da se bode vresničilo. Gotovo ne bode nihče izostal,-da se ne bi udeležil spovedi in sv. obhajila. Ravno na isti dan se bode obhajal spomin ali praznik Marijinega oznanjenja. Potem bo vsak društvenik lahko z mirno vestjo pričakoval VelikenOei. Nadalje se naznanja, džt se bode spovedovalo dne 24. marca od treh popoldne naprej. Prijazno so na-prošeni društveniki, da sv. spoved opravijo v soboto, in v nedeljo 25. marca se zberejo točno ob ^8. uri v cerkveni dvorani, odkoder skupno odkorakamo k sv. maši.
Društveniki,ki še nimajo znakov, naj se zglase pri društvenem blagajniku Mihaelu Vidina, ki jih ima na razpolago.
S pozdravom
Nikolaj Gerdun, 1. tajnik.
Blocton, Aia., 2. marca.—Cenj. g. urednik, prosim malo prostora v priljubljenem listu, da naznanim rojakom o nesreči, ki se je pripetila dne 27. februarja v Little Cahaba rudniku št. 2. popoludne ob 4. uri vsled eksplozije plina. Šest delavcev je bilo na mestu mrtvih in pet jih je pa umrlo, ko so jih prinesli na površino. Mrtvih in ranjenih skupaj je bilo 18 do 20. Med mrtvimi so bili: Mato Ilič, Ivan Stonič, Stevo Manit in Alojz Jenko.
Pokojni Alojz Jenko je bil član društva sv. Barbare št. 24. K. S. K. J. Pogrebli smo ga dne 1. mar. Društvo je spremilo svojega nesrečnega sobrata v cerkev, kjer je bila črna sv. maša,nakar smo gaspremili na pokopališče. Bodi mu zemljica lahka!
Koncem svojega dopisa pozdravljam v imenu celega društva vse sobrate K. S. K. Jednote ter jim želim dobrega uspeha.
Frank Keršič, tajnik.
I Iz slovenskih naselbin. 5 S	' ?
0440404040h040t04040>04040
Pittsburg, Pa., 27. febr. — V tukajšnji slovenski cerkvi Matere Božje na 57. cesti je bil zadnje dni poročen rojak g. Josip Starešinič z gdč. Marijo Perušič. Ženin je doma iz fare Preloke na Dolenjskem, nevesta pa iz fare Bosiljevo na Hrvaškem. Tovariši in tovarišice so bili sledeči: Josip Ivanušič in Doroteja Frankovič, Simon Ivanušič in Ana Mravinec, John Starešinič in Amalija Barle. Veličastno pirovanje je bilo v prostrani hrvaški dvorani v Millvalu, Pa. Naslednji dan pa smo se prav po domače zabavali v prostoru, kjer bosta novoporočencastanovala, 4915 Plum ave., Pittsburg, Pa.
Dalje so bili poročeni: Geo. Starešinič iz Preloke in Terezija Lase iz Št. Lenarta na Štajerskem; John Starešinič in Frančiška Starešinič, oba iz Preloke; Peter Žugel iz Preloke in Katarina Pavlakovič iz fare Prilišče na Hrvaškem, ter John Kroteč iz Preloke in Frančiška Pra-žak, rojena v Alegheny, Pa. Zadnja dva stanujeta zdaj v Etni, Pa., kjer je imenovana podedovala precejšno premoženje po rajnem očetu Johnu Pražak.
Novoporočencem želimo mnogo uspeha v zakonskem stanu in kličemo:	Na mnoga leta!
Nikolaj Gerdun.
Pittsburg, Pa., l. marca. — V nedeljskem pittsburškem “Dispa-tchu” je napisal g. Robert J. Sample daljši članek, v katerem «pisuje delavstvo, posebno ono pittsburške okolice, in pravi:	“Italijani niso
tako dobri delavci, kakor se je od začetka mislilo; Rumuni so dobri delavci; Madjari so izvrstni premo-garji in dobri delavci pri koku; Slovaki in Poljaki ravno tako, do-čim so Grki izvrstni mehaniki; Av-strijanci (t. j. Slovenci) in Hrvati so — najboljši delavci, ki dohajajo v to zemljo. V to okolico malo dohaja Nemcev,
dočim se Švedi in Norvežani drže bolj zapada. Gori omenjeni delavci delajo navadno skupaj, ali ne trpe med sabo imeti črncev.”
Tako piše Američan Robert J. Sample o slovenskih in hrvatskih delavcih. Ali ni to lepo? N.
Pueblo, Colo., 3. marca. — Dne 1. marca smo dobili po dolgotrajnem lepem vremenu nekoliko snega, ki je povzročil malo zamude pri vseh vlakih. Bil je to prvi zimski dan, ki je obiskal vse skalnato gorovje.
—	Predpustno dobo sta zaključili dve poroki v ponedeljek zjutraj. Josip Mrhar iz Dolenjevasi pri Ribnici se je poročil z Karolino Vidmar iz Ambrusa. Josip ima tukaj oženjenega brata Johna, nevesta ima v Puebli svojega očeta in sestro, ki je omožena z Josip Godcem. — Jernej Papež se je poročil z Marijo Flak, obadva sta iz ambruške fare.
—	Prva številka “Oglasnika” je izšla danes v naši tiskarni. List obsega z zavitkom 18 strani male osmerke, ter je prav ličen. Namenjen je v prvi vrsti za povzdigo župnije v Leadville ter je strogo cerkvene vsebine. Uvod pove vse in smemo le čestitati nevtrudljivemu č. g. uredniku Iv. Peršetu na tej
la ji.	Kdor želi kak izvod ga
lahko dobi po lOc v tiskarni “Colo. Novic”.
—	Čast. g. župnik iz Canon
City, Colo. je povabil našega č. g. župnika, da obišče taraošnje Slovence za velikonočno spoved. Rev.
P.	Ciril Zupan, O. S. B. gre tja v petek 9. marca ter ostane tam do sobote popoldan. V cerkvi se bode opravljala 40urna pobožnost pred sv. Rešnjim telesom 9., 10. in 11. marca.	C. N.
Calumet, Mieh., 2. marca. — Prinominaci ji kandidatov za mestne volitve zadnji večer je bil rojak g. P. Schneller izvoljen z večino 62 asov kandidatom mestnega blagajnika na prvem tiketu.
— Nade, da se v nesrečnem Ta-marak rudniku prične v kratkem z delom, so zopet splavale po vodi. Položaj je sedaj ravno isti, kakor je bil ob času, ko je začel divjati požar. Vsi trije shafti so zopet polni plina in iz ustja shafta št. 9 prihaja dim v veliki množini na površje. Iz teh in drugih sličnih znamenj bi se dalo sklepati, da požar v shaftu št. 2 še nikakor ni zadušen, temveč, da se celo na novo pojavlja. V torek je nekoliko mož nameravalo iti v shaft št. 5. Toda vrniti so se morali od 29. rova takoj na površje, kajti smrdljivi in s plinom prenasičeni vzduh jih je hotel zadušiti. Brezposelni rudarji, kateri približno že dva meseca pričakujejo konec po žara, obiskujejo vsak dan ustja prizadetih rudnikov, a odhajajo brez vsacega upanja, da pričnejo kmalu z delom. Živa duša ne ve povedati, kdaj da se obrne na bolje. Žalostno.	Gl.
Ely, Minn., l. marca. — Dne 25. febr. ob 3. uri popoludne se je začela v mestnem gledališču roko® borba med Hrvatom Marko Zoreti-čem in Američanom Gilbertom. Med gledalci je bilo mnogo Hrvatov in Slovencev. Med rokoborbo je svi-rala godba. Prva borba je trajala 13 minut, a druga 8 3 minut. Vtret-jič pa se Gilbert ni več upal nad Hrvata, ki ga je prvič in drugič temeljito vrgel na pod, da se je vse čudilo, Za atletski šport ga g. Zoretič nima izlepa para, ker je skoro močnejši nego je bil Martin Krpan iz Vrha pri sv. Trojici na Notranjskem, ki je svoj čas na cesarjevo prošnjo ugnal v kozji rog velikana Brdavsa,kakor znano. Živio Zoretič!
Slovenec.
0404040404040«04040404CH0404040404040404(H<H404040K
L. STERN SON!
BearCreek, Mont., 3. marca.— Tu je nanovo odprt premogovnik; le železnica še ni gotova, a delajo jo že skoro leto dnij. Ko bo gotova, se prične z delom v rovih. Delalo bode mnogo ljudij. Škoda, da se naši rojaki nepribližajo temu kraju. Premoga je dosti in bo dobro delo.
Slovenec.
903, 905 N. CHICAGO ST. in 1023 N. COLLINS ST. JOLIET, ILL.
Zastopniki za 18 linij.
Banka in parobrodna poslovnica.
Denar pošiljamo pri nas zanesljivo, ceno in g	hitro v staro domovino.
04°4 M040404040«040404040404(H04tH0440400404*0404040
Joliet Citizens’ Brewing Co.
Collins Street Joliet, Illinois
Izdelovalci najboljšega piva
v sodčkih in steklenicah.
\OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Kje ie najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulogje: 20 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 700,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavodlte vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej.tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. k. sodišča nalagajo denar malo-letnib otrok in varovancev le v hranilnici, ker je Ie hranilnica, a ne posojilnica, papilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna imiliica ljubljanska pluje t svoji jalaii f Pretani ulica!
FRANK SAKSER,
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 177S ST. CLAIR ST.. CLEVELAND, 0.
iooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooooooooooooooS
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
Cie Eluni, Wash., 3. marca. -Umrla je tukaj sredi februarja me-
seca občespoštovana žena Martina Stukla, ga. Marija Stukel roj. Golobič. Zapustila je moža in troje ne-dorastlih otrok. N. p. v m.!
Z delom gre srednje.
JB. S.
Leadville, Colo., 3. marca. — Tu je umrl Frančišek Sekar, doma iz fare Višnje Gore. Bolehal je že dalj časa na nabranem ledu (Lead). Pokojnik je bil neoženjen in ni bil v nobenem društvu. Za dostojen pogreb so poskrbeli Leadvillski rojaki.
— Meseca februarja sta bila sledeča para sklenila nerazvezljivo zavezo sv. zakona: Jožef Šušteršič iz fare Ig z gdč. .Tohano Ločnikar iz Trnov, in Rudolf Maričič iz Nove Vinodolj z gdč, Julijo Selakovič iz Nedelje.	“Oglasnik”.
Odprto pismo Slovencem.
Dragi gosp. Dr. E. C. Collins M. F. New York.
Vam naznanim, da sem prejel Vaša poslana zdravila za srbeči lišaj in se Vam imam zahvaliti ker so Vaša zdravila res uspešna, kajti jaz sem popolnoma ozdravljen. Vas pozdravljam ter ostanem s spoštovanjem. Johan Futihar 1917 South loth Str. Springfield, 111.
sv
Amerikanski Slovenec.
samo $1 na leto.
Smrtni slučaji med rojaki.
—	Cleveland, O. Tu je umrl 3. t. m. rojak Frank Ferfik. V Ameriki je bival le nekaj mesecev. Pri društvu ni bil nobenem.
—	South Lorain, O. Umrl je tu dne 21. febr. Fran Grča, st.ar 31 let, doma iz vasi Kamnik pri Preserju, kjer zapušča vdovo in dva otroka. V Ameriki je bival štiri in pol leta. Bil je član društva. Marije Pomagaj št. 6. J. S. K. J.
î
kdo obišče ter mu prinese grižljej
BLAZNI JAKOB.

Češko spisal Vaclav Kosmak. —Preložil Jožef Gruden
Med B . . . em in Z . . . ami ae razteza dolg hrib. Spodaj je pokrit z vinogradi in sadnim drevjem. Na vrhu raste gost les, najprvo črn gozd, više pa liščenje, brinje in Mrasti. Z naj višjega slemena, po-rastlega s praprotjo, gledajo naokoli sive razvaline starega gradu.
Ko sem nekoč prišel v ta kraj, sem si hotel ogledati te razvaline. Bilo je koncem meseca maja. Nebo se je radostno smejalo na razcvelo zemljo, vzduh je bil sam balzam; po drevju in grmovju so prepevali $er ščebetali drobni ptiči; nekje skrita je kukala kukavica in v zraku so brenčale in brnele bučele iu mušice, kakor bi pihal veter v nevidno iarpo. Stopal sem preko vinogradov navzgor k lesu. Steza se je vila med brajdami in poljem, dokler nisem bil v mogočni senci visokih jelk. Kako je prijeten ta hlad, kako tožno to šumenje; kako krasen, mehek je čilim iz pomladnega ¡nalili1 Jaz sem vedno obžaloval ljudi, ki prebivajo po nelisnatih krajih. Ti ne poznajo največje pri-srodue lepote.
Čez kakšne tri šetrt ure je bil gozd že redkejši, semtertja se je že pokazal mlad hrast ali brin — vedno več in več, dokler ni smrečje docela prestalo. Steza pa je bila zmešaj bolj strma in peščena. Uhajala je med leščevje in pritlikave hraste alepivim, še mladim listjem.
Sto in sto cvetek me je gledalo, ato in sto metuljev se je izpreleta-valo po njih, a jaz sem stopal v materine dušice vonjave kakor osamljen ter vtopljen v krasno okolico, da sem naenkrat stal, sam ne vem kako, pred razvalinami.
Staro otemnelo ozidje je otožno strmelo k nebu iu skozi prazna okna je zrlo veselo majevo nebo, kako na dvoru, v razpalih dvoranah poganja trava ter procvitajo koprive, mleček . in kristavec. Tako motri nedolžnega otroka zvedavo jasno oko mrtve aa, okrašennega s cvetjem. Zamislil sem se in žalost mi je prevzela srce.
—	Dober dan, stric! Kaj bi rad? sem zaslušal glas za seboj. Ozrem se. Tam je stal mož, le na pol s sunjo pokrit, ter me zrl z bodečimi očmi. Rila ga je sama kost in koža; imel je žolto obličje, dolgo, amršeno, sivo brado. Z nepokrite glave so mu divje viseli kodrasti lasje preko čela. Jaz sem ga začudeno gledal od nog do glave.
—	No, kaj me gledaš? Lej, to je .■noj grad. Ampak spremstvo vse uteklo. Pa nič ne de! Sam te dol povedem.
A to me ni mikalo prav nič. Obrnil sem se ter neprijetno dinjen ®lhitel od razvalin. Ko sem bil že med grmovjem,sem čul, kako je kli otl za menoj: —In če jo srečaš, še ne pozdravi je!
Kadar pa sem zvečer domov pri-lel, sem pripovedoval, kaj sem videl.
—Ha, to je bil blazni Jakob! je rekel star sosed.
—	Kdo je ta človek?
—	To vam je žalostna povest, po jlušajte! Tam v D . . . ni je živel pred več leti krojač Palčič. Imel je čedno hišico ter je pošteno živil ženo in sina. Sin Jakob je bil pri den in razumen. Oče ga je pošiljal ■yišolo,, a ko mu je bilo dvanajst let, ga je obdržal doma. Jakob se je kmalu toliko izučil, da je pomagal očetu šivati, kakor vsak tovariš. Dobro so .se imeli, najbolj pa Pal-žičevka. Ni imela druge skrbi, nego kuho, pranje in dve kozi.
Tp,bi bilo vse dobro —ali Palčič je jeHtVnrtr. Čepel je, krpucal in zbidal toliko časa, da se ga je lotila «nšica in nekdaj krog Vseh vernih daš je po kratkem bolehanju zadnjič vzdahnil ter za zmeraj zatisnil oči.
Pri Palčieevih so zavladali žalostni dnevi. Vse je bilo prazno; oče ta so povsod pogrešali. Palčičevka je molče hodila in Jekob je žalostno sedeval za mizo ter bral iz očetovega Sv. pisma. Šivati ni smel: — ni bil mojster. Minili so božični prazniki, m'nil post — a ko so zelenele njive, »ušile se ceste, je mati sinu ureja’a perilo. Jakob je šel na pokopališče od očetovega groba se poslavljat.
Ko je prišel domov, je objel mater, jo poljuboval v obraz in objokane oči, vzel culo na pleča, palico v roke in rekel: —Mati ne jokajte! Ce Bog da, čez dve leti se vrnem pa boste brez vse skrbi ; jaz Vam bom dober sin.	•
Pokropil se je z blagoslovljeno vodo ter odšel po svetu. Delal je pri različnih mojstrih na kmetih in v mestih; materi je večkrat pisal. Izprva je dobival odgovor od matere — pozneje pa v.edno redkeje, dokler niso popolnoma izostala materina pisma. Jakob ni vedel, kako naj si to tolmači. In še slutil ni, kar se je bilo zgodilo. Prišel je v D. mlad črevljar. Ko je videl, da ima Palčičevka lepo hišico, vrhute-ga še nekaj premoženja, je vprašal še dovolj trdno vdovo za njeno roko. Črez nedolgo časa je privolila v to, pa kakor je že na tem božjem svetu, da je stara norost hujša od mlade, je dala nanj prepisati kočo in pri tem popolnoma pozabila na sina.
Minili sta dve leti. Jakob je šel po cesti proti domu. Kako prijetna je pot domov! Vas je izginjala za vasjo, da je naposled zigledal v daljavi znane gore in gozde in kadar je osmega dne zahajalo solnce, je uzrl v njegovi bliščobi rojstno hišo. Prišel je domov, odprl duri — za mizo je sedela mati z nekim mladim možem pri večerji. Jakob je pozdravil ter mater poljubil. Prebledela je ter šla iz hiše. Mož za^mizo je izpregovoril: — Pozdravljam te ! Sedi! Jakob ga je začudeno pogledal ter stopil za materjo v kuhinjo.
—	Mati, kdo je ta mož v hiši?
—	Tvoj novi oče.
—	Kaj ?! — In besedice mi niste sporočili!
Mati je umolknila.
—	Niste mene imeli ?
—	Tebe utegnejo vzeti k vojakom — a kaj naj potem sama počnem ?
kruha. A vsakemu zakliče pri od hodu: “Ce jo kaj srečaš, še ne po- j zdravi je!” S tem misli svojo ma-i ter. Revež misli, da še živi, kakor1 gnev v njegovem srcu.
—	Kdaj je umrla ?
—	E, mož jo je kmalu ugonobil. Sam je zapil kočo in umrl v ječi.
Odslej sem se zanimal za Jakoba, j Namenil sem se, da grem še enkrat ! gledat razvaline. A minilo je leto, uvenela jesen — in nisem dosege! svojega namena.
Pa po vseh Svetih, ko je bil nekoč lep dan, sem si mislil: Kdo ve, če bo solnce letos še tako krasno si-j jalo — pojdi na hrib! Napotil sem I
—	Mene k vojakom ? — edinega sina ? Kaj pa je s kočo?
—	Kaj te to briga? Koča je mo ja — dam jo, komur jaz hočem. In naposled, kaj ti mar, kaj jaz delam? saj boš tako jetičen kakor je bil oče. Ali naj bom zmeraj za usmiljenko v tej bajti?
Jakob se je za trenotek zagledal v njo, obrnil se in molče odšel. Že se je mračilo. Šel je za vas, kjer je pokopališče. Odprl je vrata, prekrižal se in ko je našel očetov grob, je sel nanj, opri lakti ob kolena, položil čelo v dlan ter nepremično sedel.
Ura za uro je minila, a Jakob ni šel domov.
Zasvitalo je jutro, — a Jakob še ni ostavil groba, niti čez teden, niti čez mesee. Kar naenkrat pa je iz- i ginil. Za njim ni bilo ne duha ne sluha. Čez dobrega pol leta pa so si pripovedovali ljudje, da so ga videli na B . . . skem hribu; vsakemu se neki izogiblje in prebiva na starem gradu. Mater je to vznemirilo. Sla ga je iskat in ga v resnici dobila. Bral je lešnike po leščevju. Kadar pa jo je zapazil, je zbesnel ter metal kamenje za njo, toliko da je utekla. Sicer pa ni storil živi duši nič žalega in zato so ga tudi ljudje puščali v miru. Nihče ni vprašal, kaj dela ali s čim se živi. Les in polje sta bila polna sadežev, zakaj bi mu jih ne privoščili nesrečniku?
se torej k razvalinam. Stopal sem zopet preko vinogradov k letu. — Ali kako je bilo vse drugačno! Trte j so stale suhe; nikjer ne listja ne j cvetja — povsod le gola zemlja. In ! pa v lesu! Jelke so se majale in o-tožno ječale v vetru. Nikjer žive duše; le prestrašen zajec je preskočil cesto in vran je letel na plan. Leske so stale gole, a listje na hrastu je viselo, kakor bi ga snela rja. Pri vsakem koraku se je lomilo in šumelo pod nogami. Zdajpazdaj se ja uprl veter ter nesel odpale liste.
Razvaline sem zagledal skozi golo drevje že od daleč. Ko sem prišel k njim, je Jakob sedel vrh zidu. Imel je na sebi nekak star plašč, desnico je držal nad očmi za senco ter strmel v daljo. Obličje je imel obrito in dolgi sivi lasje so mu letali v vetru. Koračil sem k njemu navzgor.
Kadar pa me je zaslišal, se je ozrl ter pokazal z levico v daljavo na sinje gore, kjer se je nebo na obzorju klonilo k zemlji.
— Stric, kako daleč je tja?
Pa ko je začel naletovati sneg ter jelo zmrzovati, se je prikazal v bližnji vasi. Stopil je v to ali ono hi-šk>, sel za peč in molčal, dokler ni dobil kaj jesti. Ko se je najedel, je nemo odšel, kakor je bil prišel. Revež — zmešalo se mu je, ker je mati pozabila na očeta in nanj ter se omožila s tujim človekom. In tako blazni že čez petdeset let ! V klet starega gradu si je nanosil mahu in listja, a se preskrbi tudi s sadjem, krompirjem in kar najdena polju — z eno besedo: tam živi kakor rovka. Na zimo Se večkrat vidi, kako se dviga dim iznad starega zidovja; — tedaj kuri. Pozimi z ljudmi vsaj kaj govori in ga tudi
—	Zakaj vprašate?
—	Zakaj! — Tja moram iti!
—	Kaj boste tam počeli?
—	Kaj. — Čaplje so že davno odletele pa lastovke tudi pa škrjanci tudi — samo jaz sem še tukaj!
—	Pustite to pa pojte rajši dol. Tukaj je mvaz.
—	Lisico in Jakoba ne zebe, je rekel ter spet gledal v daljavo.
Hotel sem vplesti pogovor ž njim, a on me je kratko zavrnil: Stric, beži stran — pa če jo srečaš, še ne pozdravi je! ter se je iznova zagledal v sinje gore.
Ogledal sem si razvaline pa se vrnil domov. Po nebu so se podili čudni oblaki, veter je glasneje bučal skozi gozd in na drevju je trepetalo suho Ustje, kakor krila nabodenega metulja.
Prišel sem domov, ko je bilo solnce zašlo. Mesec je že visoko stal, bil je manjši, rumen in videti je bilo kakor bi hitel med oblaki v divjem tiru.
Kadar pa sem legel in zasnival, sem videi Jakoba sedečega na razvalinah v luninem svitu, kako je držal desnico nad očmi ter strmel v
nebo.
%
A na obzorju je zasijala svetloba kakor severni sij ter obsevala Jakoba, da je stal ko v ognju — in njegova postava je rastla više in više in dosegala temni obok; njegovi sivi lasje so se dvigali po zvezdnatem n^bu kakor beli oblaki, katere podi vihar, a oči so se mu svetile kakor meteor. Mahnil je z roko ter zaklical, da je odmevalo od gore do*j gore kakor silni grom:—Ne pozdravi je! Gromki glas me je vzbudil. Bil sem prestrašen. Danilt) se je že. Pogledal sem skozi okno; nebo je bilo oblačno in naletaval je prvi sneg . . .
Zvečer so pripovedovali ljudje, ki so bili šli v gozd po drva, novico, da blazni Jakob sedi na starem gradu mrtev . . .
Oni, ki zajemajo svojo olikanost iz romanov, pravijo, da preprosti ljudje nimajo čustev! — Kaj ima več vonjave: cvet na šipki ali papirnata cvetka? Kaj ima več jedra: slaščica — ali ržen kruh? Jakobova usoda govori!	«
1^^ J	A	v "Í *	*	JOSEPH TEIN EE’S
Radosti življenja Ä
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodci ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
'JrERvr«
•»ECISTCREB«
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje. Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se nnrate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč r naših sledečih specijalitetah:
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
ZASTONJ
Da se na§i občeznani
“JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI’
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v. one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj Se nepoznani, smo pripravljeni na želje vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naSe tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ate utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo slarate. ato trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate spriden želodec, ter ste ae že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni.
Dobro vemo, da naS električni pas istinito po-
maga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolnitcom priporočali, da zadonimo s tem Se večje priznanje, ko vas bode
ozdravel.
Občna priznanja.
Val električni pas je torej vse učinil, kar ate ml obljubili, in Se več, pasme Je izuova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Cnicago, 111.
Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopoSljite vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode doSel čiste zastonj. Pišite na uaslov:
Jersey Specialty Co.,
121 Cedar Street.
New York, N. Y.
Stefan Stanfel,
na voglu Ohio in Chicago St.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
2<*XXX300000000000000000000
FRANK N1ED0SH
»478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija South Chicago, III.
♦00+
Qostiluièar...
Izdeluje vsa notarska dela, prodaja šifkarte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivo. Poštena postrežba vsakemu.
TELEPHONE: SOUTH CHICAGO 123. ’
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, pod predi. W. G. Wilcox, kasir.
iOMl Bil.
Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING, JOLIET, ILL.
I>eiwiT* na posojilo.
Posojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros.
E.PORTER brewing company
> - ,
EAGLE BREWERY
Izdelovalci
ULEŽANE PITE
PAL ALE IN LONDON PORTER
9*9
Posebnost je Pale Wiea k Bier.

Kjer se toči vedno sveže pivo, | izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Pivovarna: South Bluff Street.
JOSEPH STUKEL,
avs. zastopnik.
JOLIET. ILLINOIS
Northwestern Phone Ít48.
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
V Budimpešti, Ogrsko, je bil zadnjič krščen rabinec Jakob Schmeldka. Pred dvema letoma se je odpovedal judovski veri, kar je vzbudilo veliko pozornost.
Vrednost daril, ki jih je prejela nevesta Alioe Rooseveltova por. Longworth, cenijo na $250,000. G. Longworth ima premoženja okoli $1,500,000.
it
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivo\ko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzoroe. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
—Box 77—
Crockett, Contra Costa Cô-,Cai.
-
\ MA

NAZNANILO
Vsled razširjenja naše dosedanje trgovine na 606 Mas oni c Temple, preselili smo radi pre-malega prostora našo trgovino na 1114 Heywortli Building.
V novem prostoru imamo sedaj obilo zalogo razne zlatnine» ur, verižic, prstanov i. t. d.
d 1114 H
te
S spoštovanjem
Matija Pogorelc,
1114 Heyworth Buildioe. CHICAGO, ILL.

A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedt
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino na posestva.
Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
I. nadstropje,
M. B. Schuster
Young Building
Joliet, Illinois.
Prodaja zemljišča v Wells Cc. No. Dakota.
Lote na Hickory cesti v Jolietu.
STENSKI PAPIR
za prihodnjik 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander haras/?
Chicago telef. 2794 uJ N. W. telef. 927
122 Jefferson Street:::::JOLIET« ILL
Izreži to, pa donesi v
Anderson’s & Studio
106 N. Chicago Street
in dobil boš dvanajst naših najboljših 5 dolarskih fotografij za $3,50, vštevši eno fotografijo v upravnih barvah po najnovejšem načinu.	JOLIET, ILL.
♦C
Iz Združenih Držav £ na Filipine &
J. F. KI ISTO-
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
Delavska
agentura.
Ako potrebujete delavcev ali delavk oglasite se pri nas mi Vam jih hitro preskrbimo. Imamo tudi delo za nekaj dobrih deklet za hišno delo. Dobra plača.
M. PHILBIN
515 CASS STREET Chi. Phone 3932	N. W. 5
Stanovanje 3541 Chicago Phone.
W Krasim URA
ZASTONJ
Krasna ura z zgornjim navijakom
pokrov je jamčen. da ne očrni, Ura je podobna uri vredni $50, ter drži čas prav dobro. Damo jo zastonj če razprodate 24 kosov, naSe izvrstne zlatnine po 10c vsak. ¡? Naročite^24 kosov zlatnine kakor hitro je mogoče in ko isio prodate in nam pošljete $2.40 dobili bodete po posti vam poslano krasno uro zastonj.
NATIONAL JEWELRY COMPANY, Dept. 47, Chicago, 111.
j (Piše Frank Oclasen — Okleščan.) III.
Vojaško živi jetije na Filipinskih otokih.
(Dalje.)
Mislim, da ni bil nikdo, zadet izmed nae, dokler smo ostali na vrhu našega griča ležeči na trebuhih, vendar nisem gotov. Kmalu smo zapazili, da so se sovražniki začeli umikati nazaj in navzgor, toda ne da bi odjenjali streljati. Mi smo še čakali nekaj časa, dokler niso že bili precej daleč nazaj, in tedaj smo vstali in z glasnim krikom se zagnali doli črez dolino in navzgor za njimi. Bilo je zelo izvrstno, kar smo storili, vendar nam je škodilo mnogo, kajti naši sovražniki, videč da smo bili sedaj doji pod njimi, so se naenkrat ustavili in začeli streljati na nas vsi skupaj, da je bilo groza. Prisilili so nas ustaviti se in videl sem, kako sta padla dva častnika, oba zadeta od sovražnih krogelj, in tudi v vrsti med vojaki jih je bilo zadetih pet, dasiravno jih nisem videl pasti, ker Disem imel časa gledati po strani. Videli smo, ako ostanemo tam, bomo iz gubljeni, in zato so naši častniki dali povelje “Nazaj” in šli smo nazaj kakor hitro mogoče, polovica tekoč nazaj nekaj korakov, medtem ko je druga polovica streljala, in potem se je prva polovica ustavila in začela streljati in druga polovica je šla nazaj. Na ta način smo zopet dospeli na vrh griča, kjer smo bili poprej, in tam smo se ustavili in polegli in zopet streljali na sovražnike, toda izgubili smo v prekoračenju nazaj črez dolino še dva častnika, ki ata padla in skoro vse podčastnike, toda nismo jih pustili ležati tam, ampak smo jih prenesli vse nazaj, medtem ko je trajal najhujši boj. Imeli smo namreč z nami tudi jeden oddelek bolniškega voja, ki se je zelo odlikoval v tem boju.
Od tu, kjer smo se ustavili na našem prejšnjem mestu, smo zopet nadaljevali streljanje na sovražnike, ki sedaj niso hoteli iti nazaj, ktr so vedeli da smo tudi mi izgubili precejšno število. Da, sedaj so bili še mnogo bolj hrabri, in hoteli so nas zajeti od Btrani, kajti poslali so jedno krilo daleč na desno proti nam, toda mi smo to zapazili ob pravem času, in naš poveljnik je takoj poslal jeden oddelek najjbolj-ših strelcev proti tej strani, in ti so primorali sovražnike nazaj. To bo jevanje je že trajalo jedno celo uro in pol, in nam je začelo primanjkovati krogelj, kar nam je prizadevalo precej skrhij. Hoteli smo poslati
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, lil.
Slovanski tvorničar društvenih odzna-kov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Kato-log na zahtevanje zastonj.
nekaj vojakov nazaj, kjer smo pustili naše konje in nekaj vojakov, toda ti so se povrnili kmalu nazaj z poročilom, da naši vojaki, ki smo jih pustili s konji, so bili prisiljeni umakniti se,ker so videli jedno sovražno krilo pomikati se proti njim, ki je bilo ravno tisto %rilo, ki nas je namerovalo zajeti od strani potem, ko niso mogli doseči naših konj. Videli smo toraj, da smo bili v precejšni stiski, in morali smo varčevati z našimi krogljami, ako ni smo hoteli ostati brez jedne. Vsak vojak je vzel samo dvesto krogelj s sabo, ko smo zapustili Lipo, in sedaj smo sprevideli, da bi bilo mnogo boljše, da smo vzeli vsaj tristo vsak. Streljali smo zelo počasi, in merili smo več čaea, predno smo izprožili. Videli smo tudi, da so sovražniki tudi jeli streljati bolj počasi, in kar nas je še bolj veselilo, da so se začeli zopet pomikati nazaj in navzgor, misleč gotovo, da jim bomo sledili. Toda, dasiravno smo hoteli storiti to, ni nam bilo mogoče, ker smo imeli še samo pet krogelj vsak, in ustrelili smo še trikrat, ko nam je zapovedal naš poveljnik prenehati streljanje. Vsakdo si je obdržal dve kroglji za poslednjo potrebo, toda videli smo, da so sovražniki tudi utihnili in obstali. Nismo vedeli, kaj da so nameravali početi, ali “pasti nazaj” ali napasti nas črez dolino, kakor smo mi storili to poprej. Mislili smo, ako store to, ne bodemo vstre-lili, dokler ne pridejo prav blizu, in potem — nismo vedeli kaj da bi počeli, toda vsakdo je stisnil svojo puško trdno, z namenom obdržati jo in rabiti do zadnjega trenutka našega življenja. . .
Vladala je polna tišina in le kak vzdihljaj se je čul iz prs naših ranjenih vojakov, koje so položili nekoliko nazaj za nas, v mali dolinici, ki je bila precej varna proti kroglam naših sovražnikov. Mi smo nestrpno gledali proti sovražnikovi, ne vedoč, kaj da bodo storili. Kar naenkrat zaslišimo glasno krike ne daleč za nami, ki so nas zelo presenečili in takoj smo vsi obrnili naš pogled nazaj, odkoder so prihajali ti glasovi. Bili so naši vojaki, ki smo jih pustili za nami v Lipi, in ki so nam prihajali na pomoč. Koliko je bilo naše veselje, ko smo zagledali te naše brate, ki so nam prinašali pomoč. Naj pridejo sedaj sovražniki, ako se upajo! Toda tudi oni so morali videti, da smo dobili to pomoč, in začeli so se umikati, nazaj navzgor v gore. Dobili smo sto novih mož, ki so bili dobro oboroženi, toda predno so ti dospeli na naše stališče, so že izginili sovražniki v globokih gozdih gora. Kaj smo hoteli storiti mi? Slediti jim, nam skoro ni bilo mogoče, kajti znano je, da kedar Malajci pričnejo bežati, jih ne ujame nikdo
Tudi svoje ranjence In mrtve so vse pobrali in odnesli seboj, tako da mi nismo dobili nič ujetnikov. Toda ne dene nič, zmaga je bila vsekako naša, ker gotov sem, da je padlo nad tristo sovražnikov od naših krogelj, in med nami jih je padlo samo jedenindvaj^et, dasiravno je bilo naših nasprotnikov več nego dvakrat več. In objednem smo bili pa tudi zelo utrujeni od dolgega bojevanja, in bilo je čas malo odpočiti se. Novi vojaki, ki so prišli nam na pomoč, bi jim bili lahko sledili, toda bilo jih je premalo. Kaj hoče sto vojakov proti kakim osemsto sovražnikom, ki so imeli ob jednem boljše stališče, ker so bili višje v gorah. Toraj nam ni bilo mogoče storiti nič za sedaj, ampak prepustiti naše maščevanje za bodočnost. Saj bo še čas dobiti jih v roke.
(Dalje prih.)
Denarje v staro domovino
pošiljamo
za $	20.55	  100	kron,
za $	41.00	  200	kron,
za $ 204.50 .......... 1000	kron,
za $1021.75........... 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh svotab. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh.
Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
FRANK SAKSER,
(Glas Naroda)
109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
JOHN GRAHEK
aOSTILHIČAH.
c±i,
mzmv,
ffpfM|g§5:'
WA......1
mwÆÊËËÊÊÊÊÊÊÊm,
WÊËÊÊiMmmê>
DRSANJE Z JADRI IN DIRKA Z AVTOMOBILI NA LEDU.
Nova zabava, ki je že jako priljubljena, je dirkanje z avtomobili na ledu. Pri tem' čudnem športu zavijajo nekateri tekmovalci kolesa z vrvmi, da preprečajo spodrsnjenje. Drug zimski šport, ki ima mnogo pristašev, je drsanje z drsalicami in jadri. Ob hudi sapi drsalci kar frče po ledu, da jih ne ujame niti lastavica, ki je pozimi daleč na jugu, seveda.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Telef. 2252.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills.
Pozor, rojaki!
Slovencem in Hrvatom uljudno naznanjeni. da sem otvoril prve vrste
Gostilno, Pg{
1137 IV. IIiclcory St., Joliet.
Točil bom izvrstno Schlitzovo pivo, najboljša žganja in prodajal izborne smodke. V obilen obisk se priporočam
ANTON SK0FF.
Prav nizke cene!
V zalogi imamo veliko zalogo UR IN ZLATNINE, katero prodajamo sedaj ceneje kakor kedaj preje in kje drugej v mestu.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdeljujemo vsa v to stroko spadajoča dela pa najnižjih cenah, naše dol i vam jamčimo.
K^-Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
VELIKA RAZPRODAJA
VELIKIH £ LOT
za polovico njih prave vrednosti.
Lote so v bližini največjih tovarn v Joliet«; leže ol Hickory St. Car progi.
$200 in višje na lahke obroke.
izjavo ali poroštvo dajemo z vsako loto.
(Warranty Deed and Abstract of Title.)
Te lote so bile zamenjene, za eno veliko čikaško poslopje.za to j Ha moramo prodati kakor hitro mogoče.
Pošljite po plat (plan) in druge reči na urad
1023 N. Collins St., zastopnik za
FRED H. BARTLETT & CO., 100 Washington St., Chicago, Illinois. Poprašajte naše zastopnike v Jolietu, 111.
N. W. Phone 609.
i premog!
♦ TRD IN MEHEK, TER \
I kok in drva !
> prodaja v Jolietu po najnižjib cenah.
%
%	*
♦	ZA KURJAVO
♦
♦
♦
I Stefan KukarJ
% N. W. Telefon 348 in 1479. f *	4
♦♦♦♦♦❖ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Pozor rojaki!
Anton Terdič,
Cor. Ruby and Bluff Sts. JOLIET.
Vas vseh uljudno vabi, da ga pogostoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače dobro vino in druge raznovrstne pijače ter. dobro smodke. ¡UST"Prodajam tiuli premog po prav nizki ceni.
JV. W. Thone 825.
DR. STRUZINSKY,
809 JV. CHICAGO ST. JOLIET, ILL.
ODPRTO VSAKI ČAS.
VSI NARODI V AMERIKI
POZIVAJO IIV HVALIJO
DR. LEONARDA LANDESA
kot največjega dobrotnika trpečega človeštva.
Kajti ozdravil je tisoče in tisoče ljudi in jih rosil prerane smrti. Dr. Landes je v New Yorku obče spoštovan zdravnik. Bil je prvi asistent v bolnišnicah Bellevue, Lebanon in Manhattan na dolikliniki o dispen-zarija Mount Sinai, Good Samaritan in na univerzi.
Ni človeka kateri bi ze ne bil bral v časnikih* ali slišal pripovedo-voti o njegovih velikanskih zdravniških uspebeh.
Vse notranje in zunairje telesne bolezni, vse kronične bolezni w glavi v grlu, v sapniku, v pljučab v prsih, jetiko, katar, bripo ali influenco, astmo ali naduho, vse kronične bolezni jeter, ledvic srca in mehurja, slabenje in sušenje ledvic, zapitje mehurja, kamen, vse kronične belezni želodca in prebavljalnib organov slabost želodca ali dispepsijo, neredno čistenje ali zaprtje, zlato žilo ali hemeroide, fistel ali ture,bule, grče v želodcu, v črevesu in v trebuhu, raka, revmatizem in vse bolezni v kosteh, giht ali trganje po udih, glavobol, migreno, očesne nosne ir ušesne bolezni, mrzlico, malarijo, nevralgijo, nevrastenije, božjast škro-fuloznost, kašelj, srab ali garje prišč, mazulje in ture izpadanje las, prbuto, krč, otrpnelost, kilo ali bruh, vse kožne bolezni papelje, lišaj, krvne lise itd. ozdravi v najkrajšeni času.
Za zdravljenje nervoznih bolezni ima najbolje in najmoderneje stroje tudi ima svojo apoteko in svoj laboratory za izdelovanje zdravil.
Zdraoniški svet in knjigo zastonj vsakemu kdor mu piše in priloži nekaj znam k za poštnino,	!
Dr- Leonard Landes je najznamenitejši zdravnik v New Yorku 140 East 22nd Street, živeči.
Specialist za vse tajne isiožke in ženske bolezni nobeden zdrav» nik o New Yorku, pa tudi ne drugod nima z zdravljenju teh bolezni take obširne izkušnje in prakse, kakor ‘Dr. Leonard Landes. Vse bolezni zdravi po najnovejšem načinu zdravljenja in b.ez vsake operacije.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni ali ako vas drugi zdravniki niso. mogli ozdraviti in so uas morda le še pokvarili, priporočano žam, da se obrnete na doktorja Leonarda landesa kalen je osega zaupanja vreden in kateri vas ne bode prevari).
.Pojdite k njemu osebno ali opišite natančno svojo bolezen in m® pošljite pismo. Pišite v slovenskem jeziku ra sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd St., between 3rd and Lexington Ave., New York, N. Y.
Uradne vre so ob delavnikih ob 8. zjutraj do zvečer in ob nedeljah od 9 dopoludne do 3 popoludne.
Grayliek Ferko
MESNICA
207 Indiana St.	Joliet, UL
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljamo iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo veliko zalogo svežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA.
N. VJC Phone 606	----o—	Chicago Phone 1521
Mi vam poSljemo za prost pr©' sled 14 karatno zlato uro 1 dvema pokrovama, z ffornji® navijakom in z nafineiaein egom, C. O. D. le za $3.98 i® ex presne stroške. Jarafceua )© za 20 let, verižico z vsako uro. Ta ura ne bo postala črna ka-

Knjigarna
Amerikanskega
Slovenca.
OertiLk: IsiTijig,
katere so dobiti odslej v novi knjigarni.
Amerikanski Slovenec
Joliet, 111.
RAD A Ji IŠČETE SLUŽBE,
svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu,ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje, če oglas ne obsega vež ko 7 vrst, 25c, za jkratno pa 75c. Ge obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za jkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslati z oglasom naprej.
Molitvene knjige.
Duhovno veselje............ 6oc
Krščanski zakon............ 65c
Marija Varhinja nedolžnosti,
fina vezava............ 50c
Ista, vezana v usnje........$1.00
Otroška pobožnost, lepo vez.. 30e
Ista, z okraski ............. 75c
Ista, vezana v usnje....\ .. .$1.00
Rajski glasovi, lepa vezava.. 50c
Ista, vezana v usnje........$1.00
Ista, šagrin usnje.........$1.35
Skrbi za dušo, fina vezava... 65c Sv. Angelj Varh, lepa vezava 50c Sv. Ura, vezana v usnje....	65c
Poučne knjige.
Katekizem.....................2Ec
Poduk rojakom Slovencem. .... 25c
Druge knjige.
A
Admiral Tegethoff.............20c
Andrej Hofer..................20c
Ave Marija.......i............10c
B
Beneška vedeževalka...........20c
Burska vojna..................30c
C
Cesarica Elizabeta............10c
Ciganova osveta...............20c
Cvetke........................20c
D
Domača zdravila...............60c
F
Fran baron Trenk..............25c
G
Godčevski katekizem...........15c
Gozdovnik.................... 70c
Grof Radecki..................20c
H
Hedvika, banditova nevesta.. . 1 5c
Hildegarda....................20c
Hitri računar.................40c
I
Ivan resnicoljub............  25c
Izza mladih let...............40c
L
Lažnjivi kljukec..............20c
M
Mala pesmarica................30c
Marjetica.....................50c
Materina žrtev................50c
Mati božja na blejskem jezeru.. loc
Miklova Zala..................30c
Mlinarjev Janez.. ............40c
Mrtvi gostač..................20c
N
Na indijskih otokih.........  30c
Narodne pravljice za mladino... 25c P
Pavliha.......................20c
Princ Evgen Savojski..........30c
R
Repoštev......................20c
Roparsko življenje............20c
Rusko-japonska vojna,zvezek po 10c
S
Sanje v podobah............   15c
Spisovnik pisem...............30c
Srečolovec....................20c
Stanley v Afriki..............20c
Skozi širno Indijo............40c
Slovenski šaljivec............20c
Stoletna pratika..............60c
Sv. grofinja Genovefa.........20c
Sveta noč.....................15c
Sv. Notburga..................20c
Š
Šaljivi Jaka..................20c
Štiri povesti................ .. 20c
T
Tisoč in ena noč, 51 zvezkov,$0.50
Posamen zvezek..........80c
V
Vseznalec mali................20c
Velika sanjska knjiga.........30c
Voščila za vse prilike........20c
Ž
Ženinova skrivnost............25c
NA PRODAJ DVE HIŠI: ENA
na Clement st. s 5 sobami, druga na Marble st. z 10 sobami. S trdo in mehko vodo. Tudi tri lote na Grant st. Več pove lastnik Anton Kastelic - 746 Summit st., Joliet, 111.	p3t
KJE JE MARTIN REZEK? DO
ma je iz Bojane vasi pri Metliki na Dolenjskem h. št. 1. Pred dvema letoma je bil v Rockvillu v Coloradi, a zdaj ne vem, kje je. Podpisani sem mu nekaj dolžan in bi mu denar rad poslal. Zato prosim rojake za njegov naslov v slučaju, da vedo zanj. George Molek,429 Degaro st.,Kansas City,Kas
d3t
ZA DVA DOBRA KRANJSKA
fanta stalno delo na farmi poleti in pozimi z dobro plačo. Farma je v lepem in zdravem kraju. Naslov: J. M. Ne-manich, Tower City, N. Dak. 13dlt
Zastonj
pošljemo knjigo: “Kako dobite in si ohranite lepe in goste la se?” vsakemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zelo zanimiva in koristna in za vsakega potrebna. P. Frank, 229 East 33 st., New York, N. Y.
Mila zima je prečrtala račun špekulantom z jajci. Speku iantje, ki so pred zimo nakupili ve like množine in plačevali 20c za tu-cat, da jih shranijo v ledenicah, imajo veliko izgubo. Ko so celo zimo čakali zvišanja ceni, so morali predzadnji teden v New Yorku prodajati svoje blago po 9c. Prošlo zimo so dobivali za jajca 30 in 3lc.
S. HONET
KROJAČ,
918 Chicago Street,
Joliet, 111
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižje ceni.
R. C. Bertnik.	L. B. Bertnik
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Saša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
403CassSt., nadstr.
JOLIET.
NAŠE SLOVENSKE GOSPODINJE VEDO
da so pri nas vedno dobro in solidno postrežene. Zato jim priporočava še nadalje svojo novo urejeno
MESNICO
obilo založeno s svežim in prekajenim mesom. Naša doma scvrta mast je zelo okusna ter je garantirano cista.
JOHN & ANTON PESDERTZ
1103 N. Broadway, Joliet, III.
Northwestern Phone 1113.
Chicago Phone 4531
SLOVENCEM in HRVATOM
naznanjam, da točim vedno sveže pivo, zvano Elk Brand
IZ NOVE PIVOVARNE
Razglednice, kranjske narodne
noše in druge, po....... 3e
Podobice, po.................. 5c
OPOMBA. Naročilu naj se pri-dene denar. Knjige pošiljamo poštnine proste.
“JOLIET CITIZENS’ BREWERY.’ Prodajam tudi izvrstno žganje, whi-skije in lepodišeče smodke.
Vabim vse rojake na kozarček novega piva.
Mike Kochevar
N. W. Telefon. 809
Pristen kranjski brinjevec,
katerega žge podpisani iz importiranega brinja, je najvspešnejše zdravilo za vse želodčne bolezni, posebno pa za ledvične napake. Cena zaboju (12 steklenic) je $15.00, šest stekleni« za $7.50.
Naročilom je priložit’ denar.
®street,
Stric Sam:	“Ali vzameš tega moža” —
Gdč. New Mexico:	“Za noben denar ne!”
Stric Sam:	“In vzameš ti to žensko” —
G. Arizona:	“Umreti hočem preje!”
Nova poraba starega pregovora.

Prisiljena ženitev ob meji.
PRIDITE K M. E. SAHLER 6c CO.
> Dollar
ÄWeekWill Turnish y oui
Home
fr«
ako želite kupiti
fvoziček za otroke,
ri -------—	-------»
sedaj so prav po ceni. Imamo jih vsake { vrste in cene od $1.90 do $25.00.
omar za knjige
Posebna razprodaja
cena $11.48 in višje do $30.00.
Naši karpeti in preproge so najnovejšega izdelka ter so prav močni.
Naše cene so vedno najnižje.
Blago prodajamo za gotov denar ali na lahke obroke.
M. E. Sahler 6c Co.
209 Jefferson St., Joliet, lil.
Stroj za
pranje,
Zdravnik (bolnici, ki se je lečila z domačimi zdravili): “O, sami ste se zdravili, kaj re? Ali ne poznate starega pregovora:	‘Kdor se sam
zdravi,- ima tepca za zdravnika’?”
Bolnica: “O, veste, g. doktor, tako Vas pa vendar nočem imenovati.”
Delaj prav, pa naj govore karkoli.
Predstojnik nekega duhovnega učilišča je naročil nekemu starcu, kojemu je želel dati dela, oskrbovati stolpno uro. Čez nekaj časa pa je izprevidel dobri starček, da ni bilo nikdar tako težavno in sitno ubogati, kakor sedaj. “Kaj”, je vprašal predstojnik, “ali je res tako težko, dvakrat ca dan naviti uteži?”—“To ne, ampak od vseli stranij pritiskajo name.” — “Kako to?” je vprašal predstojnik. — ‘ če kaže ura samo za nekaj minut prekasno,” je odgovoril starček, “to mrmrajo učenei v zavodu;če jo potem pomaknem malo naprej, da jih zadovoljim, pa imam opraviti z ljudmi v mestu, ki jim teče ura prehitro- Če sedaj tem ugodim, pa začno prvi tožiti, tako da mi je glava koncem vseh teh pri-tožeb omamljena, kakor zvon, ki nanj bije urno kladivo.” Predstojnik mu je svetoval takole: “Povem Vam, kako lahko zadovoljite obe stranki. Na pritožbo, da gre ura prehitro, samo recite: Le čajte, to se lahko spremeni.” — “Potem pa bodo drugi spet kričali,” je odvrnil starček. —‘ ‘Samo recite jim,” je nadaljeval predstojnik, “ ‘otroci, potrpite, ura pojje prav.’ Pri tem pa uro pri miru pustite, naj gre, kakor gre; samo govorite z ljudmi prijazno in uljudno, in vsi bodo zadovoljni in Vas puste pri miru.”—Tako ne bi bil človek nikdar pri konci, ako bi se hotel brigati za sodbe vseh lju-dij. A kaj je tu storiti? Nič, samo govori z vsemi prijazno in uljudno, a sicer pa hodi naravnost svojo pot. “Akobi se hotel ljudem prikupovati ne hi bil Kristusov služabnik,” pravi sv. Pavel.
Pljučna vneticu.
V teh dneh spremenljivega vremena, ko je danes toplo in prijetno,
a jutri bridko mraz, so kašlji in pre-hlajenja zelo navadni. Ne zanemarjaj najmanjšega prehlada. Pljučna vnetica in tudi resnejše težave so dostikrat posledica zanemarjenih prehladov. Otroci, ki jih muči oslovski kašelj, naj uživajo Severov balzam za pljuča, da se prepreči vnetica pljuč, možgan ali želodca. Severov balzam za pljuča ozdravlja mlade in stare izza 1880. James Hondek, Phillips, Wis., piše: “Vas balzam za pljuča je resnično Čudovit. Ob-čuval je veo mojo družino od najmlajšega do najstarejšega hude pljučne vnetice, ko so vsi strašno kašljali.” Cena 28c in BOc v vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Ce dar Rapide, Iowa.
Telesa — naši vrtovi.
Shakespeare pravi po Jagu: “Naša telesa so naši vrtovi, v katerih so naše volje vrtnarji; lahko je vrt nerodoviten vsled lenobe ali rodoviten vsled pridnosti.” Iz naših teles prav lahko napravimo ali po zaDi karnosli bivališče neprestane r.epo-voljnosti in bolezni ali z malim trudom vonjave vrtove zdravja in moči. Delaj kakor dela dober vrtnar: uniči plevel, bržko se pojavi; bolezen preženeš, če prepodiš prvi znak — pokvarjeno slast. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino ti stori to. Tvojim prebavilom da trdno podlago, bojno moč zoper bolezni. Prebavilom donese zdravo delavnost naravnim potom, ker ne razdraža sluznatih mrenic, nego jih jača; in ne podira, ampak gradi; novo, popolno kri napravlja, ki razdeljuje hrano vsakemu delčku našega telesa. Daj tega vinca otroku, mladeniču, odrastlemu, starčku: vsakemu koristi. Uživaj ga, bržko zapaziš zmanjšanje slasti ali moči. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Jamčcn je da boJj dela in hitreje nego kateri drugi takšen stroj.
kateri opere vsako stvar posebno hitro in čisto, od najlepšega zagrinjala do navadnega blanketa, brez da kaj strga.
Največje preproge seperejo ravno tako hitro kakor bele rjuhe.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Scott and Clay Sts.	Oba telet. 26.
MAUSAR BROS.,
200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL...
...SLOVENSKA GOSTILNA...
V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo dog)im rojakom.
N. W. TELEFON ŠTEV. 1257.
G. F. REIMERS
Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah.	Telefon	1343.
N.229 Blnff Str., JOLIET. ILL.
Prvi slovensko - hrvaški
99
“DOM
v Rocktlnle. 111.
Izvrstna gostilna kjer se toči vedno sveže pivo in druge pijače ter tržijo razuovrstne smodke. Rojaki dobro došli.
Valentin Fajnik, lastnik.
Chicago Phone4653.
Hrvatom in Slovencem priporočam svojo GOSTILNO ali
Stone City Buffet
GEO. BAJT, lastnik.
107 Ruby Street. N. W. Phone 4391
Pasdertz & Terlip j?
1100 Broadway, Joliet, 111.
kjer se teči vedno sveže pivo in druge izvrstne pijače ter prodajajo lepo dišeče smodke.
Rojakom se priporočava v obilen poset.
Pozlačena nra za $3,98
še nikoli ni tila ponujana.
za prost pr©'
> pos
kor druge pozlačene ure, in drži čas izvrstno, sebno za železniške uradnike. Po zunanjosti j© podobna čisto zlati uri za $40 in msrsikje jih pr©' dajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenenu» k url če prstan, ali nož zastonj iu pošljemo vse p<> pt.ftti ne da bivaš kaj stalo. Eno uro dobit© zastonj, 6e jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati moško ali žensko uro. M.Rech 6e CO., Jewelers, Dept. 183 Chicago, IU*