ISTRSKI TEDNIK
glasilo osvobodilne fronte koprskega oksaja
LETO I. - Štev. 13
KOPER, 26. maja 1950
Cena 2 din
UTRJVJmO
Slo vansko-italij ansko ljudsko fronto
Naloge, ki ¿mo si jih zadal*: uresničenje našega gospodarskega plana in nadaljnja izgradnja socializma na našem ozemlju terjata od nas vse naše moči■ Mobilizirali jih bomo, pravi’mo razporedili ter združili v armado delovnih ljudi v borbi za boljšo bodočnost, kajti neorga-nrganizirana množica je nesposobna tudi za najmanjše bitke■ Moramo ji dati primerno organizacijsko obliko. Tako organizacijo že imamo, s tako organizacijo sm-o zmagali v oboroženi borbi in z njo dosegamo tudi danels vsak dan nove zmage na političnem, gospodarskem in kulturnem polju.
Taka -orgamizacija je pri nas Slo-vansko-italijanska ljudska fronta. Naloge naše ljudske fronte izvirajo iz njene vloge v družbeni preobrazbi našega ozemlja. Zaradi tega se mora Fronta vzporedno s tem razvojem organizacijsko in vsestransko izpopolnjevati■ Toda naša fronta je na tej poti zaostala in zaradi tega ni kos vsem nalogam. Sedaj, ko smo pristopili k utrjevanju, šele ugotavljamo, koliko je naša fronti v zaostanku. Pc/sbedice tega se od-tažajo vsepovsod v našem družbenem življenju. Politično delo naših frontnih organizacij je :> nekaterih krajih popolnoma zaspalo. Vse naloge ljudske oblasti pa tudi več,-r.a frontnih nalog se rešujejo pc upravni poti, ne da bi te naloge množicam prej po jasnili. Prav tako smo ugotovili, da budnost množic nad našimi sovražniki zaradi po-manjkanja političnega dela cesto popušča. Dozdajšnje delo Fronte se je razvijajo na podlagi šablone ne pa na podlagi pojasnjevanja in obravnavanja konkretnih problemov. Zavedati se moramo, da z donečimi frazami j n avtoritativnim nastopom lahko dosežemo le manjše ušipehe trenutnega, značaja, med tem ko zahteva izpolnjevanje naših nalog vztrajno požrtvovalnost.
Naši aktivi.ti večkrat pozabljajo, da je zavestnost glavna gibabna sila požrtvovalnosti množic, glavni pogoji za razvijanje njihove brezmejne ustvarjalne iniciative, Samo zavedne množice lahko premagujejo takšne napore, kakršni, stoje danes pred nami. Pozabljajo, da ne moremo zave.ti z ničemer zamenjati. Množice lahko pridejo do te zavesti samo s prepričevanjem in pojasnjevanjem nalog, ki jih čakajo. Dviganje zavesti delovnih množic in borba proti razrednemu sovražniku je pot, po kateri mora debavski razred in njegova avantgarda Komunistična partija nujno hoditi, Na-silstvo je pozitivno samo tedaj Se je rezultat zavedne aktivnosti množic, če je pritisk večine na manjšino. V vseh drugih primerih pa je negativno, škodljivo-
K organizacijskemu izpopolnjevanju fronte je treba pristopiti bolj energično, da se naša fronta čim preje usposobi za nadaljnjo borbo. Ljudska inšpekcija, ki ima nalogo prijaviti negativne oojave in razkrinkati sovražne elemente v naših vrstah, pri nai: do danes še nimamo. Pred dobrim mesecem se je začela ustanavljati in se še vedno samo ustanavlja. Tudi organizacijsko utrjevanje naše fronte je še vedno v teku. Vse to potéka preveč počasi, posebno v krajevnih in baznih organizacijah.
Povečali bomo zaradi tega vso našo dejavnost Za krepitev zavednosti naših množic ter uvedli še nove oblike dela, da bodo uspehi zagotovljeni.
Naši partizani na čast rojstnega dne Maršala Tita
Da Se dostojno in častno proslavi rojstni dan maršala Tita so partizani in aktivisti Koprskega okraja sklenili, da formirajo brigado za
tridnevno taborenje, ki je bilo od 19. do 21. t. m. v Sičolah. Glavna točka tega programa pa je bilo prostovoljno delo in sicer meljora-
286 bivših borcev je opravilo v trdi dneh 5.000 ur prostovoljnega dela
Narodi Jugoslavije so včeraj proslavili oseminpedeseti ropstni dan Tila. Proslavljalo pa ga je tudi delovno ljudstvo Istrskega Okrožja in onstran meja. Milijoni delovnega ljudstva so zopet pokazali, da so tudi vsi današnji napori za izgradnjo socializma, nerazdruženo povezani z imenom Tito, da je delovno ljudstvo Jugoslavije danes prav tako enotno in trdno kakor Je bilo za časa oborožene borbe. Sovražnici delovnega ljudstva so hoteli im® Tito odvojiti od narodov Jugoslavije. To pa se jim ni posrečilo in se ne bo niti v bodoče. Klevet-nšški napadi na Tita so hkrati klevetanje in sramotenje narodov Jugoslavije. Tudi v našem IO so številne proslave Titovega rojstnega dr.e pokazale, da delovno ljudstvo nadaljuje svojo borbo v duhu na-
Ičel narodno osvobodilne borbe, da se vezi, ki ga vežejo z narodi Jugoslavije, niso prav nič zrahljale, nasprotno, da so se te vezi še okrepile. Narodi Jugoslavije so tudi ob tej priliki jasno izrazili svojo voljo: Gradih bomo socializem, vz trajali bomo v tej borbi, ki je sicer tetka, toda zmagali bomo, ker nas vodi tovariš Tito. Tako misli tudi naše ljudstvo IO. Sramotne kominformističrie spletke ne bodo nič pomagale.
Ime Tito izgovarja z globokim spoštovanjem vsak delovni človek tudi v našem okrožju. Tovariš Tito, ki je bil na čelu narodno osvobodilne borbe, vodi sedaj gigantsko borbo narodov Jugoslavije za izgradnjo socializma, fe več, borbo za uresničenje naukov veiških učiteljev delovnega ljudstva Marksa, Engelsa in Lenina, ki so jih iz-pačiii kgmihformisti in drugi likvidatorji revolucionarne borbe. Ta borba je zavzela ogromen obseg ter odkriva, da si narodi Jugoslavije povsod v svetu osvajajo od dne do dne vedno večje simpatije. Resnica si zna utreti pot. Borba, ki jo vodijo narodi Jugoslavije je velikega zgodovinskega pomena in kaše narodom v svetu, kako je tre-ba pristopati zlasti k reševanju vp rašanja narodne neodvisnosti, kar je zopet odločilnega pomena za graditev socializma. Tovariš Tito, ki je velik tudi v tem, da boljše od drugih razume današnji položaj "doma in v svetu, je jamstvo, da bo tudi ta borba obrodila oblili ne sadove. Uspehi te borbe so že na dlani, toda svet jih bo začutil I v vedno večji meri in tedaj se bo zrušila tudi že itak trhla zgradba S kominiormizma.
Bsom
ker nas vodi Maršal Tito
cija kanala v dolini Rokava (Dragonje). Kakor vedno, tako tudi tokrat so partizani izpolnili zadano si nalogo in izvršili 5.000 delovnih ur.
Da so uspehi dela tako visoki in nad vse zadovoljivi je predvsem za. sluga v tem, da niso štedili svojih sil partizani in aktivisti, ki so prekaljeni v težkih in krvavih bojih ter vajeni prenašati vse težave.
Takoj po sprejetem sklepu, da
dantom bataljonov so bila dana: kratka navodila za odhod in začetek dela. Tako je brigada v formaciji treh bataljonov odkorakala z visoko, dvignjenimi zastavami, harmoniko in petjem na delo, da ukroti naravne sile naraščajoče vode, ki je večkrat poplavila vso dolino in prizadevala poljedelstvu znatno škodo.
- (Nadaljevanje na 2. strani),
Na položaju iz tabora
partizanov in aktivistov	Sičole, dne 20. V. 1950
Koprskega okraja
Dragi tovariš Tito
Ob piliki Tvojega rojstnega dne Ti pošiljamo mi, Tvoji vojni tovariši borci in aktivisti Koprskega okraja, zbrani na partizanskem taboru v Sičolah, naše najprisrčnejše čestitke z željo, da bi nas vodil še mnogo let kakor is nas vodil za časa težke narodno osvobodilne borbe, katero smo zmagoslavno končali.
Danes, ko nas Reakcionarni in kominformistični svet obrekuje in sramotno napada, Ti svečano prisegamo, da smo Tebi popolnoma predani n pripravljeni na prvi Tvoj poziv kot v času borbe braniti našo zemljo in svobodo, katero znamo najvišje ceniti le mi borci, ki smo zanjo prelivali svojo kri.
Nikoli ne bomo dovolili, da bi nas tujci, lačni naše jemlje, žive izgnali z rodne grude, ki smo jo sami osvobodili.
Sprejmi, dragi naš komandant naše borbene pozdrave od vseh spodaj podpisanih Slovencev, Italijanov in Hrvatov iz Istre, ki je in ostane naša.
se brigada ustanovi, se 'je razgibal ves okraj Koper in so na štab v Kopru prihajale z vseh strani prijave borcev in aktivistov. Da je zavest naših partizanov in aktivistov na višku, se je izkazalo v petek zjutraj, ko je bil zbor brigade v Sičjolah. To jutro ni obetalo nič dobrega, dež je pričel že ob šestih in lil vse do dest.e ure čeprav ni bili na dnevnem redu. To pa naših borcev ni motilo, ker je prvi kamion prišel v Sičjole že ob G.55 z 57 borci iz Gažona in bližnjih vasi, naslednji kamion pa je prišel iz Šmarij z 49 borci takoj za prvim. Tako so se partizani in aktivisti zbirali od vseh strani in je bilo zbranih do 9. ure kljub dežju 270 borcev.
Začeli so se takoj formirati v čete in batoljone. Z njimi pa je prišla v Sičjole tudi partizanska pesem, ki je glasno donela preko doline. Ker je ob desetih dež nekoliko ponehal in ker so borci nestrpno čakali in silili na gradilišče, je bil sklican zbor brigade. Koman-
Frenkova mladinska brigada
JI PROGLAŠENA
ZA UDARNO
V torek 23. maja je okrajni odbor Zve-ze antifašistične mladine v: Kopra proglasil mladinsko delovna brigado »Frenk«, ki de’a na melioracijskih delih Sičoveiljske doline za udarno, Brigada je ves čas Titovega tekmovanja, od 5. maja dalje presegala normo nad 40 odst. V tem čacu je brigada izkopala 2858 kub. metrov zemlje, pri čemer je vložda 7767 delovnih ur. Omeniti moramo, da je brigada tudi pri ideološko politični vzgoji dosegla lepe uspehe. Med drugimi je imel komisar brigade razna predavanja o razvoju jugoslovanskih narodov do socialistične revolucije.
Brigadirji go obljubili, da bodo nadaljevali delo po tej poti in tako doprinesli čim več h graditvi novega življenja. Njihovo geslo je: »Do konca tega meseca moramo postati dvakratna udarna brigada!«
Kako so tekmovale naše vasi
Babiči
Člani SIAU, mladine, AF2 in Zveze borcev iz vasic Babiči, Rojci in Marancini so v tekmovanju na čast 58 obletnice rojstnega, dne našega ljubljenega maršala Tita, napravili 1606 prostovoljnih ur dela v vrednosti 45.000 dinarjev.
Vsi louilje teh treh va-i, cd pionirja pa. do vseh članic AF2 s'o čutili v sebi nekaj častnega, da delajo v počastitev rojstnega dne tistega borca, ki nas je skozi burjo in ogenj vodil v nove zmage.
Portorož
V	Titovem tekmovanju so Porto-rožani, dijaki, nameščenci raznih ustanov in ostali prebivalci tega kraja opravili 2.750 prostovoljnih delovnih ur. Tekmovanja se je ude. ležiio nad 125 ljudi. Največ so delali pri popravljanju cest in urejevanju parkov.
Skoraj vsi Portorožani so vključeni v frontovsko delovno brigado, ki šteje 350 članov.
V	25 dneh napraviti 2.750 prosto-voljn h delovnih ur se pravi res ljubiti Tita in delati za dobrobit vseh.
Sv, Lneiica
Prebivalci Sv. Lucije so na čast rojstnega dne maršala Tita napravili 485 prostovoljnih delovnih ur. Dela s'e je udeležilo 87 ljudi, ki so delali pri obnavljanju cest.
Sičole
V	Sičolah je glas Titovega tekmovanja zajel samo 20 ljudi. Kljub temu, da j;h je malo so napravili 238 prostovoljnih delovnih ur. S tem so pokazali svojo ljubezen do maršala Tita in ljudstva. Pokazali so onim, ki se niso udeležili prostovoljnega dela, da. so z ljubeznijo in dobro voljo tudi oni nekaj prispevali za enoletni gospodarski plan.
školife
Člani fronte vasi Škofije s'o napravili v Titovem tekmovanju 244 prostovoljnih delovnih ur. Imeli so eno prireditev in en izlet v Slovenijo. Dva člana fronte sta se vpisala kot redna naročnika naših listov.
Miam
Prostovoljnega dela v čast Titovega rojstnega dne se je udeležilo 81 prostovoljcev. Napravili so 375 prostovoljnih ur. Delali so pri gradnji zadružnega doma in pri popravilu mostu na Rižani.
Valdoltra
1.789 prostovoljnih delovnih ur, ki so jih napravili prebivalci Valdoltre od 1. V. do 25. V. je dokaz zavesti in ljubezni do našega ljub-ljnenega maršala Tita. Delali so na cesti Sv. Katarine in pomagali na polju Kmečki delovni zadrugi.
KORTE
V	Kortah vsak otrok in starček ve, da proslavljamo 25. maja 58. rojstni dan maršala Tita. Ta dan oni proslavljajo že* od 1. maja z večkratnim prostovoljnim delom. Napravili so 2.280 ur. Dela so se udeležili ženske in moški; skupaj jih je bilo 187 od teh 29 žensk.
Delali s'o v kamnolomu in pripravili 170 kub. m kamenja. 90 kub. m so ga prevozili na mesto, kjer gradijo zadružni dom in sezidali okrog 50 kub. m zidu.
Ljudje iz Kort se tudi zavedajo, da je Istrski tednik naš prvi slovenski list v Istri. Do sedaj je v Kortah 20 rednih naročnikov Istrskega tednika.
TINJAN
Iz Tinjana na mpišejo, da so skle. nili na svojem sestanku ob začetku leta, da bodo napravili v enoletnem gospodarskem planu 10,000. prostovoljnih delovnih ur. Do se-daj so že izvršili 5.000 ur, to se pravi, «da 50 odst. plana že dosegli V petih mesecih. Pravijo, da so zadnje dni še bolj pohiteli v čast 58.
obletnice rojstnega dne našega ljubljenega maršala Tita.
Nazadnje pravijo, da so pripravljeni vsak čas prijeti za lopato in kramp za izvršitev enoletnega plana.
LOPAR
Tudi prebivaifii,. Loparja so počastili ropstni dan . prarš.ala Tita s prostovoljnim delom. ".J,”
Pri delu na sa^ružnejn domu v Marezigah so napravili 280 ur. Žene iz Loparja so bile v ,teni tekmovanju trikrat n.a.tpJrp^iovoljnem delu. Popravile so cesto, ki pelje do vodnjaka-
CETARE
ni velika vas, kolikor jih pa je, so tekmovali v vseh panogah dela. Na čast Titovega rojstnega dne so napravili 350 prostovoljnih ur. Pomnožili so tudi, članstvo mladinske organizacije.
SV. PETER
Ce pomislimo, da je sektor Sv. Peter sestavil sam. svojo brigado, ki je na enomesečnem prostovolj-
KLO Marezige lahko d-
N.i ljudska oblast kriva, če ie v Marezigah še mnogo ■siromašnih 'kmetov. Poglejmo torej, kdo strada. Invalidi, stare vdove. in bolni? Ti ne stradalo, ker za njih skrbi Ljudska ablarst.
V	KLO Marezige je še 50 zdravih ljudi, ki nknaijO' dela za vse leto na svojih gruntih. Kdo so ti? To so visi kmetje, ki iinaio od enega do deset tisoč tovad. metrov zemlje. Po večini teh kmetov imajo pol hektarja zemlje in imajo dve do tri delovne moči v . hiši. Kaj pa delajo na talko majhni' kmetiji? Tri dn.i v tednu so doma in hodijo z ene parcele na drugo. En dan v tednu gre k sosedu, kakor se pravi na »žorraado«, ki mu ie dolžan za tisti voz gnoja, ki ga je zapeljal iz volni i na njivo- En dan gre k drugemu kmetu odslužit seme, katerega si je izposodil od njega. Poslednji dan pa mora iti za 100 dinarjev kamorkoli na dnino, d.a gre tudi on ob nedeljah z družbo v gostilno.'
V	območju Krajevnega ljudskega odbora Marezige je še mnogo takih. Tudi takih družin je še, ki imajo enega č'ana nekje za »deklo« ali hlapca in to po večini v Trstu, ki služi gospodi-
N,	pr. Ma-rsič Gal.jan iz LoiparjS ima meikali več kot 6000 kvad. metrov obdelovalne zemlje. Eno se-lstrd ima v Trstu. On in še ena sestra pa sta doma. Starc Alda in Gverina delata v Trstu, oče in mati pa tožita, da se ne moreta preživljati, Bern,bič Evarist in Beržan Lazar delata zemljo na polovico. Tudi Ivan Jenotan iz Loparja, Bem-bič Avgust. Dobrini® Arigi.ia. Hrvatin Erminij, Manšič^RbfftSn, Maršič Angel, bi lahko š].i na, kako drugo delo in ne životarili v Loparju po oralih par ce’ ah,
Tudi v Marezigah, Babičih, Rojcih in Marancjniji Jih ie, ki bi se lahko vključili , v druga dela in boljše živeli. Stoik Just in Anton si služita1 kruh eri drugih ljudeh. Medtem, ko j„e nas taka potreba po defiflypi	CerlkveniČ
Josip je oče dveh. slppv, kt bi vsi skupaj lahko ,¡zaipulst.ili. tistih par malih njivic ¡i.p,Kš,],|Giplelat nekam drugam. V Ma^aneinih .sta Koren Josip i:n Antan;vki. se ne preživljata na svojih malih kmetijah. Ce sem prej rekel,, da, . jih je 50 v KLO Marezige, ki bi,,se lahko vključili v „(ksiga de1 a ni. pretirano, ker jih dejansko je.
Tudi zemlje -je v najem, okrožju dovolj, toda ne v Lep.ar.iu in' Marezigah. Zemlje imamo v Ankaranu, SjčgvTjah, Savudriji liri v ■'dolini ■‘reke Mirne. Tja naj se preselijo in potem. bodo lahko vedeli in razumeli, zakaj smo r,e brinih Tudj v Marezigah ie še zemlje,' katera pa mora biti bolj intenizirvino obdelana, fce smemo toliko truda, vlagati vanjo in nato žanjemo slamio-, mesto
nem delu v Sičolah, se nam bo zdelo čudno, da so ljudje iz Sv. Petra napravili v Titovem tekmovanju 1.420 ur. In vendar bo to res, ker se tudi žene v polnem številu udeležujejo prostovoljnega dela.
KRKAVČE
so tudi dale.nekaj ljudi v delovno brigado v Sičole, Oni, ki so ostali doma, so prav. tako z delom pričakovali 25. maj, obletnico rojstnega dne maršala Tita.
Napravili sb 188 prostovoljnih ur. Uredili so sedež Enotnih sindikatov in pripravili 15 kub. m kamna.
PUČE
Vsak pozna Puče, bolj pa ljudi iz Puč. Znani so nam kot delovni ljudje in prvi pri vsakem delu. Pu-čarji tudi ljubijo našega Tita, ker vidijo,' da so delali na čast njegovega rojstnega dne. Napravili so v tem tekmovanju 560 prostovoljnih delovmh ur.
NOVA VAS
Nova vas ni nova ampak ljudje čutijo v sebi nekaj novega. Da je to res, nam priča delo, ki so ga napravili. Imeli so dvodnevno prostovoljno delo na čast rojstnega dne maršala Tita in napravili 621 delovni ur.
klasja. Obdelovati bomo začeli s stroji in pravilno gnojiti, če hočemo ob mlativi imeti po-Ine vreče. To možnost imamo samo, če se vkljiUČimiO_v kmečko delovno zadrugo. Edino združeni si lahko na-kulpimo plug, traktor, sejalni in ko-silni strd|j ter še mnogo drugega kmetijskega orodja, ki nam bo olajšalo delo in povečalo pridelek-
Seboiaža, maloiiMt ali birokracija pri odkupu
Odkup češenj in drugega sadja je v polnem teku. V Kopru je čakalo te dni pred Kmetijsko zadrugo veliko število vozov. Za zjutraj ob petih pridejo, nato pa čakajo tudi do petih popoldne. Vrsta se polni vse do večera, za,to pa morajo razikladači delati tudi do treh po polnoči. Toda preidemo na dejanja. 22. tm. je bil rep vozov dolg skoraj kilometer. Naredili sm-o račun, da je povprečno 50 Ijud;-čakalo po sedem ur, kar naredi 350 ur- Razen tega so še vozovi in živina. Naj slabše pa je, da so čečc-je na soncu gnile in si nabrale polno prahu, ki so ga dvigali kamioni. Zato naj odkupni organi naredijo račun dnevne škode na delovni šili in češpljah, Ce bi vlsak dan taka vrsta čakala , bi imeii škode na delovni sili težkega delavca, v petna;! tih dneh 150.000 din. Da b; pa odkup pravilno potekal, rabijo v Napirozi dve delavki v administraciji in diva defavca za razkladanje. Torej dvanajstkrat -manj kakor znaša število čakajočih kmetov, Ali ni to zločin nad tistimi, ki se trudijo, da bi pridobili delovno silo, ali ne pomeni to sabotirati enoletni plan? Mi rniralimo, da je tu glavni vzrok birokracija na Zadružni poslovni zvezi j,n drugih podobnih merodajnih mestih. Vodja te zadruge je hodil dva dini po uradih, da bi mu dali. dve tovarišici v pomoč, toda, pem.Ijali so ga po birokratski navadi iz urada v urad, češnje pa naj gnijejo v tej sciparici na cesti.
V	HI VSI V VANGANEL
V	nedeljo 28. maja bodo Vanga-nelčani proslavili dan pokritja svojega zadiužnega doma, Ob tej priliki bo pozdravil in g jvuri) zmago-gotvalcein tov- Branko Babič, generalni sekretar KP STO. Nat,.- bo d. jnače prosvetno dsušte-o nast'pi-•6' z Linhartovo dramo »Zupanova
Gostovalo bo tudi prosvetno društvo iz Novo Gorice z zelo pr- li .¡n programom, h - m.-t po n, od-u se bo nadaljeval p:am s proste zabavo.
Ker bo ta dan pomemben., ste vabljen; ysi!	, ,
Kako smo praznovali rojstni dan Maršala Tita v Kopru___________
Ze na predvečer Titovega rojstnega dne je bila v obnovljenem gledališču v Kopru veličastna akademija. Gledališče je do zadnjega kotička zasedlo občinstvo.
O življenju marša’a TITA, o njegovi vztrajni borbi za izvedbo soda'¡stične revolucije v Jugoslaviji ter o njegovi današnji borbi proti revizionizmu infonmbjroja za zmago pravilnih odnosov med socialističnimi državami, sta govorila tovariš Julij Beltram, predsednik 101,0 in politični sekretar KF STO za Istro, v slovenščini, in tov. Gino Gobo, organizacijski sekretar KPi STO za Istro, v italijanščini.
Program se je nadaljeval z raznimi recitacijami in borbenimi pe-tsmimi, ki jih ¡je izvajala godba iz Sv. Lucije. Najizanimivejše pa je bilo za občinstvo prikazani dokumentarni film 0 letošnji Titovi štafeti in zadnja točka, ki jo je izvali ala folklorna skupina iz Trsta z
raznimi ’ narodnimi plesi.
Med časom akademije so na Titovem trgu goréli kresovi, ki jih le obdajalo občinstvo § petjem borbenih pesmi.
Na rojstni dan maršala Tita se je nadaljeval program. Ob 15. uri se je množica prostovoljcev zbrala na trgu Brolo, odkoder so kamioni vozili v razne vasi, zadruge in drd-ge objekte, na udarniško delo. Prostovoljni so ta dan opravili veliko dela in vse to v počastitev Titovega rojlstnega dne.
Zvečer ob 20. uri, ko so se prostovoljci vrnili iz udarniškega dela, je bil v obnovljenem gledališču na-istop Slovenskega narodnega gledališča z Molierovo komedijo »Tartuffe«.
Pozno v noč je občinstvo Kopra proslavljalo 25. maj v znamenju naklonjenosti velikemu borcu, voditelju in učitelju naše bqpbe Za izgradnjo socializma-
. -.:■
X
Noši partizani na čast rojstnega dne Maršala Tita
(Nadaljevanje s 1- strani)
Ko so komandanti bataljonov podali svoje prvo poročilo, je iz tega biio razvidno, da je tretja četa drugega bataljona na pobudo komandirja čete tov. Gunjač Mirka napovedala tekmovanje celi brigadi in si zadala, da vsak mož te čete izkoplje, prevozi in zravna po 10 kvadratnih metrov zemlje. Četa Se je izkazala kot najboljša. Iz poročil, ki so prihajala v štab brigade, se je ugotovilo, da se je tudi četrta četa prvega bataljona pod ko rnando ' tovariša Sturmana odlično izkazala. Tudi pri štabu, ki si je uredil svoj prostor pod zelenjem na gradilišču je vse delalo. Vse je bilo urejeno pp partizansko. Tu je visela slika maršala Tita, zastave in stenčas, ki je bil takoj dobro založen. Ker se nahaja v Sičolah tudi mladinska brigada prvobored Frenka. ki dela pri regulaciji reke Dragonje, je štab odredil, da od:de tja delegacija s' pozdravi borcev in aktivistov in istočasno povabi mladino na taborni ogenj. Ker je bil namen brigade, da častno nroslavi 58. rojstni dan maršala Tita, so izdelali v mizarski zadrugi štafetno palico, v kateri je bila vložena pozdravna resolucija maršalu Titu, To pozdravno resolucijo je pred vsemi prisotnimi prečital komandant brigade tov. Gruden Angel ter jo izročil zaslužnemu borcu, ki jo je ponesel skupaj z mladino v štafeti, ki je šla do Kopra.
Tudi za razvedrilo brigade je bilo vsestransko preskrbljeno. Kino predstava se je dvakrat vršila na splošno zadovoljstvo. Ko s'o se pojavili tovariši Vojni Invalidi iz NOB iz Ljubljane in zapeli nekaj partizanskih in narodnih pesmi, je v taborišču zavladalo silno navdušenje. Kakor za časa borbe so si. borci drug drugemu segali v roko in si pripovedovali o delu in uspehih ter o težkih časih in trpljenju, ki je za nami. V nedeljo ppnoldan se je vršil partizanski miting z res izbranim sporedom, ki ga je izvajala skupina SKUD-a «Moškrič Jo-
že» iz Ljubljane. Izvajali so baiete, uspel je tudi koncert harmonikašev. Tudi tov. Mara ni pozabila na stare znance in je recitirala nekaj Kajuhovih del. Da bi imela prireditev še večji uspeh, so pomagali še tovariši iz Sv. Lucije s svojo godbo, ki je igrala partizanske pesmi in koračnice.
Ker so si čete napovedale tekmovanje v delu, se je zaključila prireditev s tekmovanjem v streljanju po četah. Podano je bilo poročilo o uspehih in vrednosti dela, ki je bilo ocenjeno od tehnične komisije za vrednost v znesku 75.000 dinarjev. Pohvaljenih je bilo 40 tovarišev in tovarišic, ki so se najbolj izkazali pri prostovoljnem delu in disciplini ter s tem pokazali svojo visoko zavest. Med vsemi temi se je odlikoval tov. Gunjač Mirko ter tov. Trento Katerina stara 52 let in invalid iz NOB.
Pri strelski tekmi sta se izkazali kot najboljša druga četa in tretja četa drugega bataljona. Tudi mladinski vod mladinske brigade se je izkazal prav dobro. Nato je bila podana zastavica sektorju Smarje-Gažon, ki se je najbolj izkazal po številu prisotnih borcev, v delu ih disciplini. Ko sta brigade obiskala tov. Beltram' Julij, preds. Okrožnega LO in tov. Fetek-Kralj Franc preds Okraj. LO, sta se zelo pohvalno izrazila o doseženih uspehih in o dobri organizaciji. Tudi tov Bordon, ravnatelj vodovoda in tehnik, ki odgovarja za delo pri melioracijah v Sičolah, sta se zahvalila štabu in pohvalila celotno brigado.
Zbor brigade je pred razhodom’ pokazal, da ni Ljudska Oblast, ki je sad težke NOB, le prehodna stvar kakor si jo zamišljajo Vidali in njemu podobni gofljači. To ljudsko oblast čuvajo naši borci in aktivisti s ponosom in samozavestjo, zavedajoč se, da le z vztrajno borbo, proti vsem špekulantdm in laž-njivcem ter z neumornim delom', bodo zgradili sebi in potomcem-’ človeku vredno življenje.
Petek, 26. maHa 1950.
Žene iz Trsta v kmečko obdelovalni Počitnice se bližajo Teden matere in otroka
V	V ponedeljek 22. tega meseca se	HHSiaifea	111
zadrugi Cežarji-Pobegi * —«-'-i-*
V	nedeljo zjutraj je.^pina .petindvajsetih antifašističnih žena iz Trsta obiskala zadružnike obdelovalne zadruge «Drugi oktober» v Pobegih.
Prišle so z namenom, da pomo-rejo zadružnikom pri obiranju gra-ha in češenj, katerih pridelek je letos zelo velik in bi zadružniki sami ne zmogli vsega» 2e večkrat so letos' pomagali zadružnikom tudi vojaki Jugoslovanske grmade za kar se jim vsi zadružniki ' toplo zahvaljujejo.
2e na vsezgodaj so pri obiranju graha tržaške žene vse tekmovale xned seboj. Vsaka je hotela napraviti čim več. Ko je bila ura že čez poldan, jih je tovarišica Jakomin Danica, tajnica vaške organizacije antifašističnih žena, pozvala naj gredo na kosilo, so odgovarjale: «Vemo, da imate zelo mnogo dela. zato hočemo delati vsaj do dveh». Sele ko so napolnile šestnajsto vre--čo so končale z delom in odšle na kosilo.
Po kosilu je imela tovarišica Jakomin kratek pozdravni govor, v katerem je med drugim dejala: «V imenu antifašističnih žena Celarjev in Pobegov, posebno pa še v imenu zadružnic in zadružnikov se vam prisrčno zahvaljujem za vaš obisk in bratsko pomoč, ki nam jo vedno nudite v naši borbi za izgradnjo socializma».
V	imenu zadružnikov jih je pozdravil brigadir tovariš Dušan Bordon. V imenu žena pa je spregovo-
. rila tovarišica Grozdana in dejala, da so vedno pripravljene, kakor so bile tudi v osvobodilni borbi, sodelovati z našim ljudstvom v borbi za boljše življenje.
Z ženami obeh vasi, zadružnicami, .ki so bile vse tako srečne, da so ijih obiskale neomajne borke in proti starim in novim sovražnikom, so se dolgo pogovarjale o življenju in delu v zadrugi, o uspehih in težavah, ki jih vsak dan premagujejo naši ljudje pri svojem delu. Pripovedovali so o njihovi težki borbi, ki jo vodijo v Trstu proti imperialistom in vidalijevcem, o tem kako blatijo našo cono in Jugoslavijo vsi od Santinija do Vidalija. Dejale so, da je v coni A še mnogo pošteno mislečih ljudi, in med temi tudi žena, ki nasedajo najbolj neverjetnim lažem in izmišljiotinam, ki jih trobijo imperialisti in komin-iormisti. Toda prej ali slej. bo sleherni spregledal in priznal, da je naša pot edinole pravilna.
Skupno z ostalimi ženami so si nato ogledale že skoraj popolnoma dograjen zadružni dom, za katerega so samo žene obeh vasi napravile več tisoč ur prostovoljnega dela.
Tpdi. hlev,, zadružne gpveje živine po hotele videti, čeprav je precej oddaljn od vasi, v katerem imajo zadružniki nad dvajset glav živine.
Da bi se med zadružniki in zadružnicami počutile kakor doma, so skrbele vse žene, zlasti pa Jakomin Danica, Pečarič Cilka, Pečarič Landa, Terčič Olga, Turk Regina, Bertok Stana in Vatovac Rozina in premnoge druge.
Ko so se zvečer vesele in srečne poslavljale od domačinov so še dejale: «Se bomo prišle k vam, ker vemo, da so vaši napori, uspehi in težave, ki jih na vaši poti premagujete na vseh poljih dela, namenjeni enemu samemu cilju — borbi za srečnejšo prihodnost vseh delovnih jludi, za izgradnjo socializma v vašem okrožju».
Da bi dogradili vse one objekte, ki jih predvideva naš enoletni .plan', pr imam'kuje V našem okrožju 2000 ljudi- Naši delavni ljudje .se tega zavedajo in delajo zato s toliko večjo vnemo in požrtvovalnostjo, ker vedo, da,delajo zase in za dobrobit skupnosti.
Med/tem, ko imamo na eni strani take delavne in požrtvovalne ljudi, večkratne udarnike itd. imamo pa na .druigi strani pičlo število nedelavnih škodljivih špekulantov. Ti s6 namreč vajeni živeti na račun črnofcorziljan-stva, špekulacije, sleparije, opeharjenia itd. Zato m čudno, če nočejo delati danes za naš plan. Namesto tega čakajo tudi po dva do tri dni vrHt-o na Koprskem pomolu in na Škofijah, da bi šli v Trst. Logično, da tudi sedaj ne brez špekulativnih namenov. Vendar na pragu- tako 'imenovanih >xko-
gradbeno podjetje EDILIT bo presegl s pi an
Gradbeno podjetje »Edilit« iz Kopra je v svojem enoletnem gospodarskem načrtu predvidevalo opraviti na raznih gradbenih podjetjih
1,200.000	delovnih ur. Do sedaj so delavci tega podjetja opravili 433 tisoč 453 delovnih ur. Poleg tega pa so pri raznih delih prispevali še 3000 prostovoljnih delovnih ur.'
renca upraviteljev osnovnih šol. iPlccne-nili so se o vsem kar postaja vaian.o in nujno z bližajočim se .sklepom šolskega leta, ki bo 20. junija-. ■Precejšen kup dela prinaša1 učite'j-stvu, višal .se bo z vsakim dnem. Zbiranje .statističnih in vseh ostalih podatkov, ocenjevanje spisova-mje spričevali in razinovrlstnih poročil ■— dela bo čez glavo, kdor bo natančen in vesten. Sklepna razstava in prireditev te.r pionirski dan
18.	junija, to bo za nameček. Da razveseliš in nagradiš pridne pionirje jih pelješ na izlet.
Počitnice bodo oddih otrokom, vzgojiteljem ne. Mislijo na delavno brigado, n.a tečaje, kjer se bodo izpopolnjevali in na počitniške kolonije, na izpite, ki iiih bo treba polagati. Sprememba dela bo nudi a ono sprostitev živčnega napera, ki je vzgojitelju tako nujno, potrebno. Vmes kratek obisk svojih domačih. Tako prispeva naša osnovna šola- k izgradnji novega človeka.
ris-tnih« namer, so se spotaknili. Marsikomu gre na živce, da mora toliko čaka čakati, če hoče v Tx!st. Tudi Marij a Hreva-tin in Marii a ft®k'avčič iz Koštabone nestrpno čakata še ¡sedaj na pomolu, kdaj prideta na vrsto- Verjemite mi, da ne bosta zlepa dočakali- Naši delovni ljudje dovolj razumejo, da jim je bil Trst ves čas prostega fcreta-nja le trn v peti, ki je zaviral razvoj našega gospcdarlstva v k-oirist posameznih dobičkarjev.
Zamislite si, dragi čitatelji, ali bi ne bilo bolje, da vsi takšni, kot sta ti dve Mariji in drugi njima sorodni, raj ŠT zavihaj o	r okave	in
nam pomagajo pri delu za naš plan? Ko bodo na- primer v Kcšta-ben-i zgradili zadružni dom in ko bodo v njem imeli kino, zadružno trgovino, dvorano za prireditve in zabave ter razne ugodnosti, za katere se fašistična Italiia nj njfci zmenila, takrat bosta tudi Mariji uživali te ugodnosti, ne da bi se spomnili na to, ali sta kaii pomagali, alj ne Pri gradnji zadružnega doma.
Toda Mariji i-n njima podobnim Ee danes, ko moramo tako skrbeti za delovno silo, ne spomnijo za naš p-'an. Nas.portno! Namesto tega prigovarjajo in motijo zavedne ljudi, ki dajejo vse od sebe, vse svoje moči za izvedbo našega plana.
Toda zavedajte se Mariji in vsi vama enaki, da kolikor daneis prispevata za skupnost, toliko vama -bo nekdaj skupnost v primerni obliki tudi vračala.
Samo po s-eibi je umevno, da samo zdrav rod bo sposoben da-tj od sebe v največji meri potrebnih moči za graditev lepše-ga in boljšega življenja slehernemu delovnemu človeku,
Ljudska oblast, katere glavna odnosno edina- nalaga je iz-gradnja socializma, v de-želi, v kateri je delovno ljudstvo prišlo na -oblast je to nujnost potrebe in lepote zdravega rodu popolnoma raz,ume'a. Zaradi tega tudi daje materam vse možnosti, da . jim olajša njihovo materi-nlsko pos'nndvo, da rode in’ Vzgoje zdrave -otroke.. Obenem tudi posveča otrokom od pnvih dnf njihovega življenja pa do časa, ko se vključijo v delovni kolektiv vise potrebno, da’ -postanejo telesno in duševno sposobni za izvrševanje njihovih življenjskih in človečanskih nalog.
Od tu pomen »Tedna matere in otroka«, ki ga b-o letos v našem okrožju organiziral Svet Za zaščito matere in otroka pri Okrožnem Izvršnem Ljudskem odboru.
Teden matere iin otrcka se bo pri nais vršil od 4. d-o 11- junija t, 1.
Poznati je treba življenje i-n trpljenje žene- matere -pod kapitalističnimi režimi, da b o’j e raizu-memo skrb Ljudske oblasti za ženo. Mnogo smo že slišale in čitale o tem, kako je bila- žena- zaničevana in da je bil» večkrat pod najtežjimi pogoji prisiljena si služiti Vsakdanji kruh zase in za svoje otroke, ne da bi pri tem uživala kakršnekoli pravice in ugodnosti, A raje je trpela im molčala, da se je ohranila tisti skromni- zaslužek. Daneis pa ii v deželah, kjer ie zavladalo delovno ljudstvo ni treba več trepetati iza svojo bodočnost in ‘Za b-cd-očnost otrok. Enakopravna je svojemu moškemu tovarišu v življenju in prj del-u.
Da pa bomo v Tednu matere in -otroka dosegle nadaljne izboljšanje
položaj a matere i-n otroka v našem okrožju, mora pri tem sodelovati ne samo Ljudska oblast, ki je p-rek-o Sive-ta za zaščito matere in otroka ta Teden organizirala, ampak morajo k sodelovanju pristopiti poleg organizacije AS-I2Z, ki je v tej • nalogi najbolj zainteresirana ih zadolžena, tudi vise ostale množične- organizacije, vse prebivalstvo eploh in predvlsem matere sam-e.
Se imamo v našem okrožju vasi brez otroških vr-ticeiv, kar materam ¡zelo ovira posebno v čals-u najhujšega poljskega dela in krati,, otrokom prepotrebno predšolsko vzgojo Se imamo Kmečko obdelovalne zadruge, ki niso opremljene z otroškimi igrišči, v katerih bi bili o-troci, medtem, ko je mati zaposle-na na zadružnem posestvu, pod skrbnim varstvom otro-ške negovalke pravilno zaposleni. Se nimamo vi vseh mestih in večjih tovarnah o-treiški-b jaaisli i-n prav tako ne -igrišč, kar bi omogočilo materam, da ,se vključijo v produkcijo.
Vise to in še mnogo, mn-og-o drugih vprašanj morajo dohiti pravilno in hitro rešitev v Tednu matere in otroka,	■ j{}
Po položaju matere in otrtkaj lahk-o visak pres-oja naš napredek v! socializem. Zdrava mati, zdravi otroci. In mati bo zdrava, akto ji bol Ljudska oblast in skupnost posvetila Vso skrb z -ozirom na nje-ne važne in težke materinske naloge, ki pa- bodo s pravo pozornostjo pojsta-le mnogo manj tesžfce in lepše.
Zdrav otrok pa b-o pod okriljem-srečne in zadovoljne matere in 'z vs-o pomočjo ljudske oblasti ob obilnem kruhu, pri skrbni vzgoji zraistel v človeka, ki bo znal z uspehom braniti, kar s-o njihovi očetje priborih v času krvave narodnoosvobodilne borbe in bo znal zvesto služiti Stvari, ki mu je priborila lepšo in gotovo bodočnost, o kateri so njegovi predniki sanjali, a jim ni bilo dano jo uživati.
Koliko skupnosti daš - toliko boš od nje tudi prejel
-ovira za nase
Vprašanje, ki ga tu obravnavamo, je v današnjem položaju prav posebnega pomena in zadeva vsakega delovnega človeka v našem okrožju. Tudi pri nas delovnemu ljudtsvu ni vseeno, ali gradimo počasneje ali pa hitreje, ni vseeno, ali so uspehi vidnejši ali pa ne- Tisti časi, ko sa vodili in odločali kapitalisti, zemljiški veleposesetniki skupaj s svojimi fašističnimi hlapci, so enkrat za vselej za nami. Danes odloča tu samo delovno ljudstvo. Gradi tako, kakor naj bi najboljše ustrezalo njegovim potrebam.
■ Ima tudi svoj gospodarski plan, od katerega odvisi v. znatni meri ves nadaljnji gospodarski napredek. V borbi za uresničenje gospodarskega plana pa se na prvem mestu pojavlja vprašanje: Kako moramo delati, da bodo naši uspehi čim večji? 'Odpravljati moramo seveda pravočasno napake ter pomanjkljivosti. Le tako bomo lahko dosegli zaželje. ne uspehe.
Birokrati mislijo da teče v&e po starem
kopita
Ena izmed ovir za naše uspehe na gospodarskem in kulturnem polju je pojav birokratizma, mehanič. nega uradniškega poslovanja, prav posebne brezbrižnosti nasproti novim problemom, ki se pojavljajo od
dne do dne. Birokratizem (od francoske besede «birč», ki pomeni isto kot urad) je nevarna oblika oportunizma, ki se loti tistih, ki se preveč hitro uspavajo in mislijo, da teče življenje po istem kopitu, precenjujejo svoje sposobnosti in mislijo, da ne more nihče nadkriliti njihovega znanja. Delovno ludstvo pa se nenehno dviga, med tem ko se birokrati utapljajo v svojem neznanju.
Birokrata spoznamo najprej po tem, da dela vedno na star način. Nič se ne trudi, da bi v povezavi z novimi vprašanji uvajal nove načine dela. Birokrat le čepi v svo-jtm kotu, le narekuje in odloča, toda večkrat tako, da imamo od tega več škode, kakor pa koristi.
Razkrinkati moramo vsak pojav birokratizma
Vzemimo nekaj praktičnih prime, rov birokratizma v našem Okrožju.
Predsednik neke kupoprodajne zadruge je dobil navodila glede uporabe sulikola, obvestilo, da je tega dovolj in prav tako, da sulikoi v polni meri nadomešča žveplo, ki
ga uporabljamo zlasti za zatiranje oidija (plesni). Mesto da bi sklical množični sestanek ali pa vsaj vse člane zadruge, se je omejil le na to, da je nekim svojim znancem v uradu naročeval, naj uporabljajo sulikoi. Napravil je tako, kakor delajo vsi birokrati. V njegovi vasi primanjkuje žvepla, sulikoi pa leži v zadružnem skladišču. Skoda ni majhna.
Nedavno j eprišel iz neke vasi v Koper član obdelovalne zadruge, da bi nabavil za zadrugo nujno potreben material. V Kopru je mnogo uradov in človek se ne znajde kar tako. Javi se najprej pri okrajnem poverjeništvu. Tu mu povedo, da zadruga navedenega materiala ni planirala in, da ga zaradi tega ne more dobiti. Svetujejo mu, naj gre v neki drugi urad. Tu pa se ponovi zopet ista zadeva. Dopoldne je mož obredel celo vrsto uradov in se za tem vrnil domov truden in praznih rok. Prišel je v roke birokratov. Razumljivo je, da material mnogokrat pri. manjkuje, ni pa razumljivo in dopustno, da je moral mož potovati fz urada v urad. 2e prvi poverjenik bi mu moral zagotoviti tako
povezavo, da se vprašanje resi pravično tako ali tako ter mu prihrani vsa nepotrebna pota. Krivda pade v tem primeru zlasti na prvega poverjenika.
Pred časom bi morala neka tvrdka nabaviti izredno kritičen material za naše ribištvo. Direktor je odpotoval na lice mesta in postopal približno takole: ko je videl, da je potrebnih proizvodov v izobilju in dobil k temu še pozitiven odgovor glede dobave, se je kar hitro vrnil v svoje podjetje. Ko je bil material najbolj nujen, tega ni bilo. Naše gospodarstvo je utrpelo precejšnjo škodo. NaVedeiii ravnatelj je postopal kakor okoreli birokrat. Birokratizem se v svoji razrasti lahko spremeni v navadno sabotažo. Postano izdajstvo interesov delovnega ljudstva. Glede tega je poučen tudi primer nekaterih šoferjev, ki vozijo avtobuse podjetja Adrija. V Strunjanu se avtobusi ponavadi ustavljajo vzdolž zida, kjer sta se nedavno dogodili že dve nesreči. Ko je bil šofer avtobusa v torek dne
23.	t. m. ob 17. uri na to opozorjen, se ni hotel niti toliko potruditi, da bi se ozrl proti tistemu zidu. Ljudska oblast ne rabi šoferjev-birokra-
tov, ki spravljajo v nevarnost delovno ljudtsVo ter povzročajo nesreče zaradi svojega nepravilnega odnosa do dela.
Vse je v redu tovariši
Večkrat se dogodijo takile primeri: nekdo dobi nalog glede dela na terenu. Ko ga pokličejo nadrejeni in vprašajo o poteku akcije, pa odgovori: «Je vse v redu, prav vsem sem poslal okrožnice. Napravil sem vse, kar je v moji moči!» Ko so ga vprašali, če je za devo kontroliral na licu mesta, je odgovoril, da ni imel časa, da to prav za prav ni njegova stvar. Akcija ni uspela. Birokrati vodijo le papirnato «vojno», ki je lahka in ne stane nobenega truda. Bojijo se med ljudi, kajti tj bi jih gotovo ob priči razkrinkali.
Birokrate je treba razkrinkovati, ker s' svojim delom zelo kšodijo. Zakrknjeni birokrat, ki se ne da prevzgojiti, je že odkrit sovražnik delovnega ljudstva. Takega birokrata je treba odstraniti. Cim bolj bomo razkrinkovali vse pojave birokratizma, tem prosteje bo zadihala vsa naša dejavnost, tem preje bomo izvršili tudi naš gospodarski plan. Razkrinkovanje birokratizma je ena izmed naših važnih nalog.
IZ SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE
Jugoslavije za ljudi v „ISTRI”
NAŠA PODZEMNA BOGASTVA
Do osvoboditve v Istri .skoraj ni bilo zdravstvene, službe kot sektorja držav-neiga skrbstva. Le-ta je bila V rokah privatnih zdravnikov ter je bila po organizaciji slabša od že tako ali tako slabe zdravtsvene mreže v stari Jugoslaviji. Reška' bolnišnica n. pr. ni imela oddelka za nalezljive bolezni. Podobno stanje ie vladalo tudi v drugih bolnišnicah v Istri. V Istro je prišel noivi medicinski kader. V reški bolnici, največji bolnišnici tega kraja, so odprli nove oddelke. Uredili so modem; otroški oddelek, za infekcijski oddelek pa so adaptirali posebno poslopje. Kot nove so odprli: o-tolar,ingol.oški, ortopedski, urološki oddelek, porodnišnico in ginekološki oddelek. Oddelek so obnovil; in opremili z novimi aparati za preglede in ¿tikanje, za globinsko rentgensko terapijo so nabavili najmodernejše aparate.
V vsej litri so pričeli po osvoboditvi rjitainavliaffi sprejemne bolnišnice v Buzetu, Malem Lošinju, Poreču, Pazinu in Rasi.
Posebno pozornost posvečajo ure-
Prs ¡prava za Zagrebški
valesajem
Vse kaže, da'bo na letošnjem velesejmu v Zagrebu od 23. septembra do 9. oktobra razstavljalo in si ga 'prišlo ogledat 'zelo mnoigo tujcev.' Do :lrii je dvanajst držav u-radmo zaprosilo, da smejo sodelovati na velenejmu. Steviln; razstav-Ijalci, predvsem iz Italije, Avstrije, Anglije ;,n iz zapadnih področij Nemčije, so zaprosili, da bi jim rezervirali dvakrat večji prostor kakor preteklo leto. Blago, ki ho poslano na raizISitavo, ne bo podvrženo taksam in ne ho potrebovalo uvoznega dovoljenja. Kompetentne jugoslovanske oblasti bodo izda^ raz-stavlijalcem brezplačne vizume in obiskovalci bodo ;meli 50 odst- popusta na viseh prometnih sredstvih,
NOVE IZNAJDBE V JUGOSLAVIJI
•Slovenski inženir Ivah Bonač je izumil nov sistem za proizvodnjo bituminazne zmesi za asfaltiranje cest. Ta zmes se lahko uporablja z razliko od običajnega alsfalta, brez predhodnih posebnih predelov. Izgradili so že številne naprave za proizvodnjo, pa so zahtevah uporabo številnih kemičnih surovih ko-t fcolofonijo, kazein in druge, ki jih po novi metodi ni treba uporabljati.
ditvi mreže protituiberkuloznih dispanzerjev, Na Reki so odprli cen-' tralni protituberkuloizni dispanzer, v Istri pa pet pomožnih dispanzerjev. Visi dispanzerji imajo aparate za pneumotorar. V Istri je tudi center za zatiranje bolezni, specifične za te kraje... Na Reki delujeta šola za bolničarje jn srednja medicinska šola, v Rovinju pa ortopedska šola za babice ;n za otroške negovalke, kmalu pa bodo ustanovili tudi enoletno šolo za higleničarje. Srednjo medicinsko šolo bodo odprli tudi v Pulju.
Med mnogoštevilnimi deli našega gozdarstva je tudi pogozditev Krasa. Ti obubožani in pusti kraji morajo zopet ozeleneti z gozdovi. Poglejmo si samo malo jugoslovanski Kras. To je pokrajina, v kateri so tuji Oiblastnež; sekali vise dotlej, dokler niso skale pokazale go’a rebra.
Med pustimi kamniti skalami so posejane krpe zemlje, ki so ’’h kraški kmetije obdali z visokimi kamnitimi pregradami, da bi jih burja ne zasula. Oizka ¿raška polja so rodovitnej ša. Letos pa so tudi jugoslovanski gozdarji začeli tekmovati, pogozdili bodo kraške goličave. Ker pa gozdarji ne bodo mogli izpolniti vseh svojih nalog z redno delovno silo, za to jim bodo priskočili na pomoč prostovoljci. V Postojni so letos imeli že številne delovne akcije, k iznašaj n skupaj
Rezerve premogovnega bazena v Ameunem v Bosni znašaljo nad milijardo in po.1 ton premoga. V tem bazenu ,so več kilometrov dolge in nad 40 metrov visoke plasti premoga takoj pod zemeljsko površino. V kratkem bodo začeli široko izkoriščat; ta ležišča. Računajo, da bodo iz njih lahko pridobivali letno od štiri do pet milijonov ton omenjene rude. Z boljšto mehanizacijo rudnikov bo lahko .samo ta bazen dal toliko premoga, kolikor ga je med vojno proizvajala vsa jugoslovanska država. V bližini bazena gradijo novo termoelektrično centralo, ki bo trikrat večja od beograjske irt bo dajala letno približno štiri sto milijonov kilovatov električne energije.	, • ,,; : j
nad 1300 dni, Samo gozdno gospodarstvo v Postojni je letos pogozdilo že 33 ra kraških goličav
Kljub velikemu upostošenju, ki ga je doživeto naše kmetijistvo pred vojno, je po osvoboditvi z naglimi koraki šio naprej na poti socialistične preobrazbe. Leta 1939 smo imeli 2,300 traktorjev, lani na ie število traktorjev znašalo že 7 230 Kot smo pisali že zadnjič, sni o v Jugoslaviji začeli izdelovati najmodernejše traktorje. Motorjev so imeli jugoslovanski kmetje pred vojno 11,500, leta 1949 pa že 17,200. V socialistični- kmetijski sektor, državni ;n zadružni, je investirala država do konca 1949 leta 11,990 mi-
lijonbv .dinarjev, v tej številki pa niso vštete melioracije, za katere je država dala 22,586.000,000 din V vaseh po vsej Jugoslaviji so zrasli zadružni domovi. Dozdaj smo jih dogradili že okrog 4000. Staj za konje in govedo smo zgradili 4.331. hlevov in pitališč 3.171, staj za plemenske ovce 1048, staj za plemensko živino pa 348, Našteli pa nismo številne druge gospodarske objekte, ki so jih zgradile naše zadruge in državna polsestva.
Novi proizvodi naše težke industrije
Tovarna parnih kotlov v Zagrebu je začela proizvajati dele turbin za električne centrale, ki jih sedaj gradijo v Jugodlavlji. Ista tovarna bo tudi proizvajala cevi za dotcik vede do turbin. Te cevi bodo namestili na centralah v Medvodah, Z/vtormiku in Jablanici- To vrsto cevi .izdelujejo zdaj samo v-treh državah Evrope,
Nad 10.000 fronto vcev
pomaga izpolnjevati plan v gozdarstva
Ker v Jugoslaviji v lesni proizvodnji še vedno primanjkuje nekaj t,i;oc delavcev, zaosta.a tudi izpolnjevanje plana. Za to so priskočili na. pomoč planu v gozdarstvu zavedni člani Fronte iz vse Slovenije. Več tisoč frontovcev v gozdovih po vsej Sl »venij.; že izo h, juje svoje plane. Skupno bi v tej akciji sodelovalo nad 1C.OOO frontovcev. Sedaj frontne brigade delajo komaj nekaj dni pa že visoko presegajo
dnevne norme. Tako n. pr. Ljubljanska frontna brigada, ki podna stoletne smreke v gozdovih okreg Bistre pri Vrhniki presega dnevno normo za sto odstotkov.
liudke- uesti
SARAJEVO — Kot rezultat borbe proti nepismenosti je v osrednji Bosni ostalo od 20.000 nepismenih samo še nekaj sto starčkov.
BEOGRAD — V Ljudski republiki Bosni-Hercegovini in Makedoniji bodo začeli z izvajanjem daleko-sežnih ukrepov za izboljšanje zdrav stvene službe. Med drugim bodo osnovali nove radiološke kabinete in izpopolnili že obstoječe. Osnovali bodo tudi center .za borbo proti raku. Ta center bo imel pomožne postaje po vsej republiki,
BEOGRAD — Novi jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Vladimir Popovič je včeraj prvič uradno-obiskal zunanje ministrstvo Zdru-,enih držav Amerike. Ob odsotnosti Achesona ga je sprejel njegov namestnik James Weeb.
BEOGRAD — Oserp grških otrok, ki so s'e med državljansko vojno zatekli v Jugoslavijo je te dni odpotovalo z letalom preko Rima v Avstralijo k svojim staršem. Otroke spremlja do Rima tajnica Centralnega komiteja Rdečega Križa Srbije, Nada Sevie
V reškem pristanišču -so v prvih devetih mesecih lanskega leta zaznamovali 1,614.644 ton -blagovnega presneta, kar -znaša 644.048 ton več kakor v predvojnem času. V *tem času je pristalo v reškem pristanišču 5754 parnikov raznih držav z nett-o reg. tonaže nad 1,278.165 ton.
Nova tovarna aluminija v Sirnišču pri Ptuju
Tovarne jugoslovanske tekstilne industrije se ttehaščno izpopolnjujejo
Maš Kras bodo zope! pokrivali gozdovi
Slovenci in Primorje
' Kdaj je prva slovenska noga stopila na Istrska tla, kdaj je pri Sloven zagledal morje? Ali je tega res že 1300, let? Danes so to pereča vpra-in premnogi drugi bi radi zanikali naš obstoj v teh krajih od leta 600 dalje in dokazali, da je Slovence v te kraje naselila šele pred par stoletji Avstrija.
Zgodovinski dokaz, da so Slovenci v teh krajih vznemirjali Italijane že zelo zgodaj, je pismo, ki ga je papež Gregor Veliki leta 600 pisal svojemu dalmatinskemu škofu in v katerem pravi med drugim: «Močno sem potrt in globoko čutim z vami, kajti vznemirja me Usoda Italijanov zaradi prodiranja Slovenov skozi Istrska vrata». To Prvo poročilo staro blizu 1350 let, ki izpričuje navzočnost Slovencev v teh krajih, je točno. V Rimu so se zelo bali na severu prodirajočih Slovenov kakor tudi Hrvatov na jugu.
Sloveni si svoje nove domovine niso pridobili z lahkoto, temveč so si jo morali zagotoviti z orožjem v rokah, kajti ondotni gospodarji, nasledniki Bizantincev in pa Langobardi, so svoje posesti trdno varovali. Zadnji izmed narodov, ki so
imeii v posesti italijansko zemljo, so bili germanski Langobardi, ki so se leta 568, preselili preko slovenskega ozemlja iz podonavskih nižin v Furlanijo, kjer so s'e utrdi-
li.
Na te so torej naleteli Sloveni, ki so se okoli leta 568. začeli pomikati proti zapadu in so jih skupno z Obri začeli napadati in poseljevati to zemljo. O teh bojih nam pripovedujejo tedanji pisci v svojih delih. Sloveni so jih bojevali okoli 150 let, to je od začetka VII pa do srede VIII. stoletja. Sloveni so v tistih .časih skupno z Avari predstavljali znatno bojno silo in s’o ogrožali celo Čedad, tedanje glavno mesto Furlanije ter se bo-bojih so Slovenom omogočili naselitev v današnji Beneški Sloveniji, Goriških brdih in cb Soči in Nadiži, kjer prebivajo še danes. Slovenci tedaj niso predrli Furlanske obrambne črte, čemur je bil vzrok strnjeno prebivalstvo, ki je bilo številno in gosto' naseljeno. Glavni vzrok pa je bil sistem obrambe, ki so ga Langobardi upo-
rabljali proti Slovenom. To so bila zidovja, gradiči, gradovi in utrjene soteske in ceste s stalnimi posadkami. Tu se je torej ustavil slovenski naval in tu še danes potekajo etične meje med Slovenci in Italijani.
Vse za to mejo dalje pa je od
VII.	stoletja poseljevalo tedaj že strnjeno slovensko prebivalstvo. S slovenskim življem je bil že tedaj poseljen prostor med Snežniki, Na. nosom, Triglavom in morjem.
Slovensko ime Gorica se je prvikrat pojavilo okoli leta 1001. Bilo je majhno naselje, ki je dobilo svoje ime po gorici, vrh katere se je razprostiralo. V XI. stoletju pa, ko so se tja preselili nemški plemiči, ki so si na hribu postavili tudi svoj grad, je začela Gorica dobivati večji dotok tujega prebivalstva. To so bili večinoma ljudje iz njene okolice, ali pa iz Kranjskega, veliko manj pa je bilo nemških bankirjev, trgovcev, uradnikov in služinčadi, ki so tja prišli z Goriškimi grofi. Da je bila večina prebivalstva slovenska nam izpričujejo pisci, ki pišejo
okoli leta 1571, da se v Gorici govori slovensko, italijansko in nemško, pridige pa da so le v slovenščini in včasih tudi italijanske.
Po vsem Goriškem je ostala meja med Slovenci in Italijani jasno začrtana in se cela stoletja ni iz-premenila, razen v manjšem številu slovenskih vasi v Furlanski nižini, ki so se tam ustanovile šele sredi X. stoletja in so tekom časa izgubile svoj slovenski značgj ter se pofurlanile. Drugače pa. je veljalo in velja, da so bili Slovenci omejeni v glavnem na Gore, Brda in Kras, Furlani in Italijani pa na nižino. Kjer se Kras približa morju, se mu približajo tudi Slovenci. Tako segajo Slovenci od Stivana pri Tržiču, pa do Trsta v dvajset-kilometrskem pasu prav do morja in se šele v samem Trstu srečajo z drugorodci.
Trst se je šele pred 510 leti razvil in narastel v močno mesto, poprej pa'''njegova pomembnost ni* bila tako velika. V starem veku se je pojavil kot skromna naselbina
Karnov, pod imenom Tergeste. Tudi pozneje pod Rimljani ni dosegel večjega pomena in celo v dobi svojega največjega procvita, to je v XIV. stoletju, ni presegalo število njegovega prebivalstva 10.000, v prvi polovici XVII. stoleta pa je imelo celo samo 3.000 prebivalcev in v XVIII. stoletju 5.000. Sele o(l XVIII. stoletja naprej se je pričel Trst razvijati in rasti preko mej mestnega obzidja tako, da je že v začetku XIX. stoletja dosegel 100 tisoč prebivalci-. Nato pa je prebivalstvo naglo naraščalo in Trst je imel okoli leta 1900 že 180.000, leta 1910 ko je pod Avstrijo dosegel višek svoje moči, je imel 230.000 prebivalcev. Te številke smo navedli zato, da dokažemo, da Trst ni bil že od nekdaj tako važno in pomembno mesto, kakor je danes, temveč da je postal tak šele zadnjih 150 let. Poprej ni imel niti velikega dotoka prebivalstva, katerega so uravnavale gospodarske, vojne in politične sile na skrajnem koncu Jadrana. Pred vsem pa sia v starejši dobi ovirala napredek Trsta, najprej Akvileja in pozneje Benetke.
(Nadaljevanje sledi prihodnjič)
immimmHiMuiimiiiimiiniimiiiimmnniiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiMKS
SEDEM DNI rö SVETU
■HlUiniiiiiuiiiiiiiiiaïujiiiiiiHuinuiüiiiniüiiHiiuiuiuimiiiimuHHHiiiiij
Komkiformu st majejo Ha pod nogami	Kraike westi
Takoimenoverni »litijem« ¡e dopolnilo mar^izma,	vojske
j© iz j civil Del Earla
Tako imenovani »Titizem« je do-polnUo marxizma, je izjavil Del Barja, bivši član Centralnega komiteja Komunistične partije Španije. Jose Del Baria v svojem odprtem pismu ositro obsoja politike* Sovjetske zveze do drugih komunističnih partij, posebno pa kampanjo proti Jugoslaviji. V svojem pismu Baria pravi med drugim: »Dejstvo je, da je tako imenovani »titizem« dopolnilo marxi'zma. »Titisti« ¡so marxisti in njihovo gibanje se prilagaja tekočim dogodkom, toda ti dogodki so novi in potrebni ob-jaisnjevanja. Jugoslovani jih razlagajo v luči ■marxi,zma. Brez dvoma se bodo posledice tega kazale tudi izven Jugoslavije. Nevarnoot za ponarejevalce je toliko večja, v kolikor je že pred napadam Komimfor-ma na Jugoslavijo obstajalo v vsaki državi močno »titistjčno« gibanje,« zaključuje Barič.
■Nato obtožuje v svojem pismu, španske kominformistične voditelje, da so onemogočili uničenje fašizma v trenutku osvoboditve Francije. Takrat so bili člani španskega odporniškega gibanja v Franciji brez vodstva, ki bi jih bilo sposobno pripeljati do zmage. Mnogi španski komunisti so bili proti ta-
ki politiki :— piše Bario — toda vo_ ditelji partije so pokazali poslušne hlapce in so izvedli ta kompromis, ki je postavil Španijo pod direkten vpliv Anglije.
V nadaljevanju odprtega pisma izjavlja Bario, da sedanja politika kominformističnega vodstva španske komunistične partije ni nič boljša od politike Nacionalne Unije.
Baro obtožuje v svojem pismu sedanjega vodstva španske komunistične partije, ki govori o miru in borbi proti imperializmu, ne razvija pa borbe proti Francu, in obtožuje vodstvo, da demoralizira poštene Spance in jih zavaja v pasivnost in celo prodaja sovražniku vse one, ki nočejo, da bi se njihova dežela izpremenila v navadno anglosaško kolonijo in ki prav tako nočejo, da bi njihova domovina postala kolonija Sovjetske Zveze.
Ob zaključku pisma poziva Ba-
rio vse komuniste, socialiste in desničarske republikance, naj proučijo prave razloge tako imenovanega «titizma» in naj sestavijo delegacijo, ki bi v luči resničnosti proučila vse to kar trdijo po eni strani ko-minformisti, in po drugi strani jugoslovanski komunisti.
T Jugoslaviji taki ukrepi niso potrebni
Madžarski časopis »Szabat Nep« zahteva, da se .postavijo pred sodišče visi tisti delavci, ki kršijo delovno disciplino. Časopis se izraža takole: Pred sodišče je treba postaviti vise tiste delavce, k.i po petih letih diktature proletariata še niso razumeli, da imajo poleg pravic tudi dolžnosti, ki jim. zadajajo nalogo de’ati z zavednostjo in marljivo.
Šovinistična burka po slovenskih vaseh v Italiji
Čete kitajske ljudske vojske so te dni dokončno zasedle nek otok na otočju Man an. Poleg tega pripravljajo izkrcanje na drugih otokih tega otočja čete generala Lin-Faua, ki se zbirajo na področju Ke-kia v bližini Ti-Cunga. Koumkrtan-ške čete že 'zapuščajo otočje. Na otokih nameravajo pustiti samo majhne gverilske skupine.
TIHIM hinavska peiiiilia
Truman je odredil 30. maj za »Dan molitve za £ta’hj mirti. Na predlog kongresa je pozval vise Amerikance, naj smatrajo ta datum z,a dan počastitve spomina padlih borcev, hkrati pa naj vsak moli po svojem venskem prepričanju, da bi tako imenčvana »Božja previdnost.« prinesla trajen mir burnemu svetu,
S to hinavsko formulo skuša predsednik Združenih držav Amerike začeti dvoumno politiko: pridigati namreč ljudem o miru, v slednji delavnici pa proizvajati vojni material, ki bo ljudstvo uničil.
Tragi» ciogodak pri rti procesiji v
Francoska mladina se pripravila na- odhod v Jugoslavijo
V mladinske delovne brigade, ki bodo leto,s odpotovale v Jugo3'avi-jo, se je do sedaj prijavilo že 1100 francoskih mladincev. K tem se bodo pridružili tudi tisti, ki so bili že leta 1947- v Jugoslaviji. Omenjene brigade se bodo udeležile prostovoljnega dela na raznih objektih, ki so predvideni v petletnem načrtu Jugoslavije. Organizatorji se pritožujejo zaradi sabotaže nekaterih konrniormističnih elementov, ki skušajo na vse načine preprečiti njihovo udeležbo v brigadah. Kakor zatrjujejo, jim je grozilo tudi vcdlstvo komunistične partije Francije.
KoinšnlormieiiDne melotie
v Franciji
Do težkih incidentov je prišlo na zborovanju, ki ga je priredila francoska komimformistična partija z namenom, da bi odvrnila od njihovega načrta mladince, ki nameravajo priti letos v Jugoslavijo na prostovoljno delo. Ko je skupina kom.infoanmiističnih elementov spoznala, da je Vse njihovo prizadevanje za prepričanje mladincev zaman, je prešla na dejanja in je brutalno pretepla mnogo mladincev, ki so obsojali protijugoslovansko kampanjo kominforma.
Preteklo nedeljo ¿o imeli v vaseh 'Ažla ih 'St. Lenartu proslave v zvezi z ustanovitvijo otroških vrtcev. V Ažli so postavili temeljni kamen. Manifestacija, ki se je razvila v šovinističnem duhu se domače prebivalstvo ni udeležilo, temveč so bil;, pripeljani prenape-teži iz Italije, Pol ure za tem je bila podobna manifestacija tudi v St. Lenartu. Nanjo so pripeljali c-troke iz vseh okoliških vasi. Govorili so različni ljudje. Nekdo 'od govornikov je dejal, da se morajo upreti politiki .slovenske manjšine. Dejal je: »Tu ni narodnostnih vpra-
šanj, etničnih mej, ne manjšinskega vprašanja. Te doline so italijanske in so prve prelivale kri za tri-kolore. »Govorniku so plot ¡kali samo neki priseljene» iz Fiemonta in učiteljice, pa še ti so utihnili, ko so videli, da ni odziva,
‘ Očitno je, da so italijanski šovinistični krogi uvideli, da bodo imeli uspehe z raznarodovalno politiko le tedaj, če bedo v potujčevalnico ■spravili najmlajše' Slovence, to se pravi predšolske otroke. Samo zato podpirajo ustanavljanje otroških vrtcev v Slovenski Benečiji-
Pri neki procesiji v Benetkah ie
otrok: ki so šli Bosco:h!aro Ca-
padlo .v kanal 15 preko mostička v varzere, ki .se je pci -procesijo podrl. Po prvem zaprepaščenju se je vngla v vodo večina ljudi, ki je videla nesrečo otrok, čeprav niso znali plavati.
Od 35 otrok, ki so padli v vodo so našli 10 trupel. Potapljač: preiskujejo dno kanala daleč okoli, da bi našli trupla še ostalih petih .nesrečnih otrok, ki pa jih niso našli.
V znak žalosti so v Cavarzere zaprti v;s,i javni uradi, kinematografi in prodajalne.
-ČER fe popolnoma podrejena SZ
Na predlog notranjega ministra Češkoslovaške Vaclava Naseka jč češkoslovaška vlada sklenila na svojem . tedenskem zasedanju, da ustanovi ministrstvo za drž- varnost, Predsednik republike .ie iriie-' naval ministra državne varnosti odposlanca Ladislava Koprivo. To je prvi ¡sklep, ki ga je pedvizela vlada na temelju nedavno izidanega zakona, po katerem lahko parlament pooblasti vlado za ustanovitev novih ministrstev in ¡slovaških komisariatov, ali pa jih lahko s posebnim dekretom ukine.
Menijo, da .so nova ministrstva za javno varnost ustanovili zato, da bi nadzorstvo nad državno policijo prešlo z kompetence ministra Nasaka pod drugega ministra, ki ga smatrajo Sovjeti za zaup-nejšega-
V L-hassi, glavnem mestu
Tibeta prebiva v tem gradu Hrumenj papež» Dalaj Larama
Vsa svetovna javnost se je začela živo zanimati za vest, da bo začela Amerika izdelovati vodikovo bombo ali atomsko super bombo, kakor jo tudi imenujejo. Napredni krogi v svetu, ki se borijo za mir, so z velikim ogorčenjem sprejeli to vest. Saj so iznašli novo sredstvo za množično pobijanje ljudi. Gotovo vsi zasledujejo v časopisih, kako se v mednarodnih diplomatskih forumih pogajajo za kontrolo nad atomsko energijo. Sedaj pe še huje kot prava atomska bomba ta vest. Pri tem pa je nastalo eno vprašanje. Ali bo to, eno največjih odkritij. človeškega razuma — sprostitev energije iz atoma dušika — za miroljubne namene, za pospeševanje civilizacije in blagostanja ljudstva. Saj nudi atomska energija neslutne možnosti zato. Vzemim;'
Še hujša kot atomska bomba
za primer automobil, ki bi ga lahko ena tisočinka grama atomske energije premikala z največjo br-zino več sto let. Toda to veliko iznajdbo hoče civilizirani svet Uporabljati kot morilno orožje, za uničevanje zemeljske kulture.
Pet let je korhaj minilo odkar je nad Japonskim mestom Hirošino »eksplodirala prva atomska bomba, pa so že iznajdb novo še hujšo bombo - superbombo. Za to so atomski znanstveniki mnenja, da lahko doseže tisočkrat večji rušilni učinek, -kakor navadna atomska bomba.
Kaj je sploh atomska in vodiko*
va bomba? Navadna atomska bomba eksplodira zaradi razkrajanja atomskih jeder uranija ali plutonija — kemičnih elementov s katerimi je navadno napolnjena. Nosilci tega eksplodivnega razkrajanja atomskih jeder (nevtroni) nimajo to navadno lastnost, da se ob eksploziji ne uporabijo, marveč s'e razmnožijo, ker se pri razkroju enega atomskega jedra sprostijo trije novi nevtroni. To povzroči, da se začetek eksplozije med enim nevtronom in enim atomskim jedrom v verižnem procesu prenaša čedalje hitreje na čimvečje število medsebojno povezanih atomov in nevtronov. V zelo kratkem času se vsi
MANTOVA — V Mantovi je prišlo do spopada med stavkajočimi kmetijskimi delavci in predstavniki delodajalci^ ki so začeli streljati proti .stavkajočim in ,so.enega delavca ubili, mnogo drugih pa ranili.
SAIGON — Delovaije partizanov v Indokini se širi. V glavnem me-, stu Kočinčine, Saigonu je eksplo-. diralo na raznih mestih skoraj ob istem času sedem bomb. Eksplozije so povzročile precejšnjo škodo.
FRANKFURT ob Majni — V tujski legiji služi sedaj že nad 120 tisoč bivših nemških in avstrijskih vojnih ujetnikov.
RIM — V statističnih podatkih ministrstva za delo, je bilo v mesecu marcu v Italiji en milijon 966.234 brezposelnih.
LONDON — Lord Vans'ittart je zahteval v poslanski zbornici, da se prekinejo trgovinske zveze med Madžarsko in Veliko Britanijo. Svojo zahtevo je Vansittart podprl z dejstvom, da madžarske oblasti grdo ravnajo z britanskimi diplo-t mati,
WASHINGTON — Tudi ameriška vlada zahteva v note ki jo je izročila Sovjetskemu zunanjemu ministru, takojšnjo razpostitev policijskih oboroženih sil v vzhodni Nemčiji. Nota zatrjuje podobno kot francoska nota, da štejejo te policijske edinice 50.000 mož, 'n da imajo izrecno vojaški značaj.
CAMBSRRA — Poslanska zbornica je.potrdila zakon, ki določuje razpustitev Komunistične partije, Zavrnili so laburistični predlog ki je nasprotoval odredbam tega zakona. Te odredbe zadenejo namreč civilno . pravico. Zakon bodo tudi predložili senatu.
WASHINGTON — Organizativni odbor mednarodnega velesejma v Chikagu, ki, bo letos od 7. do 20. avgusta, je vzel na znanje umik češkoslovaške prošnje za udeležbo.
STRASBURG — Pred člani in simpatizerji tako imenovanega «Rassemblement di Peuple Français» je general De Gaulle izjavil, da Evrope ne bo več mogoče obnoviti niti z govori, niti z tako imenovanim kombinatom premoga in jekla, o katerem se še niti ne ve kdo ga bo vodil.
nove vaiii) sa volni išiasi
atomi razletijo in ravno ta njihova sproščena energija povzroči eksplozivni učinek bombe.
Kot pove že samo ime je. glavni in najvažnejši element vodikove bombe vodik. V nasprotju, z atomsko bombo, ki temelji na načelu raz. krajanja jedra, pa temelji vodikova bomba na načelu zbiranja atomskih jeder, tako da nastane na kraju eksplozije nekakšno malo sonce, ki lahko požge vse v premeru 150 do 200 km daieč naokrog.
Proces preobrazbe vodika v helij dosežemo samo pri silno visoki temperaturi — več milijonov stopinj. Vodik je kot raztrelivo mnogo močnejši od uranija in plutonija. Vodikova bomba pa ima še tudi druge prednosti pred navadno atomsko bombo.
(Nadaljevanje sledi)
General Mac Arthur je izjavi!, da bodo 31, maja. izpust i’i na svobodo pet japonskih vojnih zločincev, ki eo sedaj v zaporu Sugamo pri Tokiu. To so divizijski general Kato in štirje njemu podrejeni vojaki ib uradniki ¡bivše japonske vojske. Tako so izpustili sedaj že 17 japonskih vernih zločincev.
Medtem, ko pri nas
primanjkuje delovnih rok
V poročilu, ki je bilo predloženo izvršilnemu odibioru Svetovne ¡sindikalne zveze je poudarjeno, da je v kapitalističnih državah nad 45 milijonov "brezposelnih. V državah jugovzhodne Azije, latinske Amerike in v kolonijalnih državah je povsod na desetine mipjonov brezposelnih.
Mačehovski odnos da Slovanskih vasi v Italiji
Standrež pri Gorici brez vodovoda, kajti . ski svet ¡se ne zmeni ■ prav so'Standrežani že ko so bili še same I pripravili vse potreb:;-dovod. Prav tako ;p vaške ceste, Goriška c rajši skrbi za ezule, hiše na nekdanjih pon Standrež.
je še vedno orišk, občin-n to vas, če-pred 24 leti, j ni občina,
: i svoj VI-zaneraarjene bežna seveda katerim zida : tvih občine ,_____U , :Si -iij
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Maša pB*wm S Jud s km pesnica
ñsm
Ospa
Sedeminišestdesetletna Ana Deško živi v Ospu. Ze devetnajist let je Vidova. Njena življenje je bilo vseskozi težko. Se kot otrdk je stremela za tem, da bi se čimveč naučila, kajti vedela je, da ji starši ne bodo mogli nuditi pomoči, da bi -e na.dalje izpopolnievala. To je bilo ubodtno za njeno življenje, za katero je marala1 garati na žive in mrtve. Fari najfauijišem se je tolažila g tetri, da je dejala: »iPo slabem, pride dobro«. In v pričakovanju '.ega dobrega je Ana marsikaj prestala. Zato ni čudno, da je vičalsih tako nežno opeivala svoje življenje.
Nobena njiva ni brez trave, noben človek ni brez težave. Življenje je šlo svojo pot. Nekateri Osapcj so postali imovitejši in so se leta 1918. nekako prilagodili »novemu življenja«. Ana je ostala vedno sirota s svojimi nadlogami. Toda čeprav je bila večkrat tudi zasmehovana od vaščanov, ni klonila. ■ Tako izraža človekovo poštenost / eni. izmed svojih pesmi:
Kdzr po resnici hrepeni,
mu srce samo govori, kaj naj stori,
Kdcr ima pridne roke in pošteno
srce,
ga imajo radi pošteni ljudje; povsod kamor gre, se ga vesele in še naproti mu hite.
Ko je razpadla Italija in 'so se :eli širiti glasovi o osvobodilni borbi, jevAna navdušeno podpirala novo stvar. Pos’ala je svojega sina v partizane in tudi sama sodelovala. Večkrat se je spomnila na sina in hkrati na vse sinove, ki so se po gozdovih borili za osvoboditev izpod okupatorjevih krempljev. Prišla' misel mi je v srce, da moj sinek domov gre-Rada šla Bi mu kam naprot’ al’ ne vem za pravo pot.
Jaz podala se bom na pot in iskala ga bom povsod.
Morda kje v senčici leži, truden in poten on mirno spi. Sinoči sem o tebi sanjala, da sva se pogovarjala, kake si težko ranjen bildet si mi pravil in govoril,
Pridi, te čakam, ljubi sin moj, če ni a kje v ranah zaspal nocoj-Ara se je spomnila tudi na vse one, ki so dali .svoje življenje v borb; za svobodo-Mamca je na grob’ klečala, svojega sinka glasno klicala:
»Umakni se ti zemlja draga vstani mi duša moja draga.
Odpri se temni grob,
Vstani tj moj otrok, da bedo moje solze drage, obrisa'%e ti tvoje srage,
da bodo moje grenke solzice-obrisale tvoje mrzlo lice,
Prišla je pomlad 1945. Pmvi maj, tega zgodovinskega leta bo ostal v spominu rn,i!,i.iicinav ere delovnega ljudstva. Tudi JVna se ga je spomnila in ob tej priložnosti zapela:
Po polju sem hodila, rdeče rožice nabirala, z njimi šopek narejala in venček spletala-V šopek stavila sem rožmarin,
da se bom veselila z njim.
In Zjutraj ko se zbudim, veselo pogledam na rožmarin. Spominja me na prvi majniški dah, ko sovražnik je bji pregnan-Danes živi Ana doma bolj vesela in srečna kot kdaj koti v življenju. Nekateri vaščani jo postrani gledajo, ko jim razlaga razne stva-
ri o današnjih časih. Zdaj j j bolj verujejo, kot tedaj, ko iso se norčevali iz nje. Vide l so', da so. se takrat zahoti',i, ko So' tako ravnali z njo, Ana je bila tudi na volitvah prva,.ki. je volila zla Ljudsko fronto. In vsakokrat, ko je v vasi masovni sestanek, se ga prva udeleži-Na sestankih tud,i diskutira.
Ob priliki proslavljanja 58ietnics maršala Tita je Ana kar takoj zložila pesem.
Po polju sem hodila, in rožice nabirala, jih v šopek sem povezala in maršalu TITU za god podala. V) šopek sem stavila rdečo rožico in rožmarin,
pozdravljen naš ljubljeni TITO
in ne Stalin! Anine pesmi, kakor vidimo, so izraz naklonjenosti in predanosti napredni stvari, za katero se danes borimo. Čeprav nii:o izbrane v slogu in ritmu, so pa toliko bolj ljudske in preproste, razumljive vsakomur. Zato naii nam bo An^ Deško vzor prve, napredne ljudske pesnice v naši slovenski Istri-
ODKRIVAJMO LJUDSKE TALENTE
Lani je bila pri nas raziskovalna ekpa Etnografskega muzeja iz Ljubljane in je ob tej priliki našla mnogo zanimivega gradiva, tako oblikovnega, kakor duhovnega. Med drugimi je odkrila razne talente ljudskega pesništva, za katere nismo sami vedeli in za katere še mnogi danes ne vedo. Reči moramo, da so pri tem naše ljudsko-prosvetne ustanove malo pripomogle, da bi to raziskovanje bilo čim popolnejše. Ce vzamemo primer, ko je lani etnografska ekipa odkrila razne take zanimivosti, se ni nadalje nihče več zanimal zato, da bi to populariziral in vnašal med ljudstvo ter nadalje odkrival take zanimivisti. Naša naloga pa je, da pri tem vsi sodelujemo, kajti s tem ne le da bomo seznali naše ljudi s kulturnim •Življenjem v preteklosti, marveč ceio obogatili naš jezik, ljudsko umetnost in tako dalje.
Vil
iiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiHiiMiiiiitiiimiiiiiiiMiiiimiiiHiiiiiiiiiHn
2$
iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmmii
Kem boste šli letos pionirji
Ljudska oblast skrbi za naše najmlajše, predivisem za »jih zdravje, Hoče, da bi postali močni, zdravi in pošteni ljudje. Vi pionirji, pa morate biti zaito povsod pridni. Letos boste šli na Vič pri Ljubljani, Kranj, Ribnico, Gdtovlje, Krško, Gornjo Šiško, Lesce, Logatec," St. Pavel, Ptuj in Bovec. Po vsej pre-
lepi Sloveniji bos,te uživali to, kar vam daje Ljudska oblast. Z voega našega ozemlja vas bo šilo v počitniške kolonije 2000 drugih, 2000 pionirčkov pa bo prišlo k nam Sz Slovenije, Oni bodo prišli v Koper, Izolo, Strunjan, Piran in Portorož. V Valdoltro pa bedo prišli starejši študentje, ko se bodo vrniti z de-
lovnih akcij, Tuidaj pri nas so se že pričela pripravljalna dela za njihov sprejem, zato sta daia Okrajna in Okrožni odibar 2,810.000 din za popravilo ,stavb in nabavo raznega materiala. Vas pionirčke, ki boste šli v Slovenijo, pa bo preskrbela slovenska vilada iz njenih proračunov. Pri nas pa bodo v.se organizacije in podjetja skrbela, da bodo vaši prijateljčki iz Slovenije Sim lepše preživeli počitnice. Predvsem AF2 ¿n mladina se morajo pozanimati za vas im zanje. Samo iz Ko-pn kega okraija vas bo šlo okoli 1000, Gotovo pa je, da vsi želite iti, no nikar se ne razburjajte, ko bodo šli zdravniki po šolah, da vas cepijo, prntli kazaim ¡n celovškemu kašlju, bodo izbrali med vami le tiste bolne in šibke, pa tudi take, kt so socialno šibki. Zapomnite sl, tudi Uiti, ki bodo najbolj pridni, bodo šli, zato pa le k učenju, da boste vsi pridni in tekmujte, da vas bo doletela ta sreča.
Planine vas čakatjo, pionirji, zato le pridni bodite!
Sestanek pionirjev iz Strunjana
V soboto po šoli se je sestal odred vseh 25 pionirjev. Načelnik odreda, Anton Stule, je otvoril sestanek.
MORJE
Umirajoči žarki sonca padajo na
morje
in se izgubljajo v daljavi, kjer se svetlika obzorje in vse kar je v naravi-
Sum tisočih penečih se valov
in njih kipenje
odmeva od strmih bregov.
O,	morje, naše hrepenenje!
Kolikim luči ljubečim si vzelo živijenje in kolike osrečilo!
O,	morje, naše hrepenenje!
V. svoje temne globine, v svoje neizmerne širine si skrilo žrtve številne-O, morje, naše hrepenenje!
Zdaj se svetlikaš v luči svobode, morje, in naše sj?
In več vzelt nam te tujec ne bode O, morje, naše hrepenenje!
Prej narod trpin, stoji zdaj ob tebi svoboden-
O, morje, naše žjvijenje!
«No, sedaj pa se hitro pomenimo, kaj smo storili v zadnjih 14 dneh in kaj še bomo do konca maja», je dejal vodja pionirjev.
«Šolski obisk smo povečali za 3 odstotke, sedaj je 97 odst.; starega železa smo zbral i nad 60 kg, povprečno ga je že na kupu 320 kg, v Primorski dnevnik in Istrski tednik smo posiali dva dopisa, šolsko delo pa smo premestili v drugo, primeroma bolje opremljeno stavbo», je hitela poročati pionirka Flavija.
«Na noge pionirji», se je oglasil mali desetar, «25. maja bomo praznovali rojstni dan ljubljenega maršala Tita! Kako se bomo spomnili nanj?» Nastala je za trenutek tišina. Drug drugega so se spogledali in se globoko zatopili v misli. Kdo bo rešil vprašanje?
In glej! Ena izmed najmlajših pionirk pripoveduje:
«Moja mama je bila na sestanku žena. Tam so žene sklenile, da bodo nabrale lep košek češenj in jagod ter odposlale maršalu Titu ob priliki 58 obletnice njegovega rojstva. Kaj ko bi pri tem delu Sodelovali tudi mi?»
«Kdo je za to?» je vprašal načelnik odreda.
«Vsi smo!» so odgovorili v en sam glas.
Ura je odbila 13. Pionirji so se razšli. Po poti So stopali hitro in se veselo pogovarjali, kakor se znajo samo taki pionirji, ki se vzgajajo v naprednem, resnično svobodnem in patriotičnem duhu.
...................................................................................................... iiiHiM!ii!:iM:fi!!ii!i!:]it!!iiniii!iiiiiii!iii!i!itiiiiiitiiii:iiiii!!i!i!iiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniMiii!iiuittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiitJtiiiHiiHiiiiHiiii<iiHiiiiiiiiiiiitiiiifiiiii»imftiiiiiiiiiiiiimmi>miiiiiiniimiiiiiiiit
Bajka o sovjetski pomoči za vstajo v Jugoslaviji
(Nadaljevanje)
Našo brzojavko ste žal razumeli napačno. Ničesar vam nismo očitali. Se več, o tem sploh nismo govorili. Pri nas uživale popolno in neomajno zaupanje. Naše vprašanje je imelo samo en namen: «dobiti potrebno pojasnilo v zvezi z vašo zadnjo informacijo». Kolikor lovjetski radio (iz političnih vzrokov) za zdaj ne omenja četnikov, ni smotrno, da bi poudarjal, da se bije boj v glavnem s četniki. Svetovno javno mnenje je treba predvsem mobilizirati proti okupatorjem, četnike pa omenjati in razkrinkavati mimogrede. To velja seveda za sedanji trenutek. Kar zadeva vašo junaško borbo in njene uspehe,, jih na vse načine populariziramo in prav to je na področju propagande najbolj bistveno.
Brzojavka št. 78).
LETA 1942 NAM NISO POSLALI POMOČI KER BAJE TEHNIČNO NI BILO MOGOČE
19.	marca je poslal tovariš Tito v Moskvo tole brzojavko:
Zaradi pomanjkanja municije je naš položaj kritičen. Prosimo storite vse, da nam pošljete municijo in vojne potrebščine. Sporočite nam ali lahko upamo in kdaj.
29. marca je prejel tovariš Tito iz Moskve tole brzojavko:
Napenjamo vse sile, da bi vam
pomagali ,z orožjem. Tehnične težave pa so velikanske. Zal ne smete računati s' tem, da bi jih v kratkem premagali: Prosimo vas, da to upoštevate. Poskrbite na vse načine, da dobite orožje od sovražnika in racionalno izkoriščajte orožje, kateregh imate.
Materialne pomoči torej ni bilo niti leta. 1941, niti spomladi leta 1942. Naš položaj v Črni gori pa je bil takrat takšen, da za trdno ni bilo borca, ki bi imel več kakor tri naboje, med tem ko so imeli četniki zavezniškega kralje Petra, ki so jih obilno preskrbovali Italijani, na zabojih-imunicije napis: «Ne varčuj z municijo»! Četniki so vedeli, kako je pri nas z municijo in zato so nas imenovali «petmetko-viče», «trirnetkoviče» in «bezmet-koviče».
O tej brzojavki m,i je tov. TITO v pismu 29. marca piisa.!:
»Danes sem prejel od deda brzojavko, v kateri mi sporoča, da napenjajo vise sile, da bi nam po-mogl.i z orožjem, da pa imajo pri tem jake tehnične ovire, ki jih v kratkem še ne bodo mogli premagati. Prosijo, da to upoštevamo in naj si na vso moč rik razne načine
prizadevamo dobiti municijo od sovražnika (t, j. osvajati) in racionalno izkoriščati to kar imamo.
Kakor vidiš, nam bodo radi pomagali, brž ko bo to mogoče. Za' zdaj torej ni treba, da bi bili ponoči na straži, in ljudem lahko to pojasniš . . ,«
Po tem objasnFu sem težko zbral svoja dva veda (>b,i’i so mladeniči in starci) in ijm pojaanil, kakor sem vedel in znal, zakaj nam sovjetska zveza zidai ne more poslati pomoči. Prizadeval sem gi, da bi ne ¡bili preveč razočaram», jn vlival .sem jim vero v moč Sovjetske zveže, ki nam bo vendarle pomagala. Toda stari ljudje, ki jim je bila o-čitna težavnost našega takratnega položaja v Črni gori in vrednost tudi najmanjše pomoč,i (četniki so jo dobili hkrati od Italijanov in Angležev Oso jokali, da ;se morajo raziti i-z kraja, kjer smo 37 noči zaman čakali.)
V noči na 27. marec sem ležal v baraki 3 stražo, nekaj pa jih je bilo zunaj na straži. Okrog polnoči je straža zaslišala brnenje letalskih motorjev. Visi iz sebe so od veselja motorjev. Ljudje so visi iz sebe od
veselja pozabili na dogorjena znamenja in na vise naredibe in namesto srednje kapice so zažgali vse štiri in namesto enega strela streljali vsi- Drugi pa so prihiteli klicat in vzklikali: »Tu so, tu so!« Skočili sem iz barake in zdelo se mi je, da tudi jaz slišim letalske motorje, toda kom?j slišn-o, in sicer samo nekaj sekund, potem pa se ni nič več slišalo, tako da sem mislil, da so se ljudje zmotili. Drugi dan se je pokazalo, da so bila ang’eska letala, ki so na poti iz Malte metala letake v srbskem jeziku, na-m ra? ene ob kerrn 'prebivalstvu v Črni gori. v Sarrižaku in Bosni za
27.	marec. Letak je govoril o borbi zaveznikov, ni pa Ljudstva pozival V borlbo.
Toda mi nismo nehali zahtevati fn pričakovali smo pomoči. 23. aprila je tovariš Tito v brzojavki vprašal Mcnkvo: »Ali se lahko kma’u nadejamo orožja in municije?« Na to vprašanje je preje) tovariš Tito tale odgovor: »Kakor smo varu že prej sporočili, iiz vzrokov, ki jih razumete, v kratkem žal ne morete računati, da bi dobili od toid mu-picijo in avtomatsko orožje. Glavni
vzrok je v tein, da ga ne moremo prepeljati- Zato je potrebno, da kar riajlveč in kar najbolj izkoristite razpoložljive možnosti, med njimi tudi najmanjše in pa najtežavnejše možnosti, da se sami preskrbite kar na mestu. Tako je treba ne glede na vražje težave nadaljevati osvobodilno borbo, se držati in odbijati sovražnikove napade, dokler ne bo posta'o možno .. . Razkrinkavati pred ljudstvom izdajalske ukrepe četnikov — konkretno dokumentarno in prepričljivo — je vsekakor potrebno, toda v sedanjem času bi bilo politično Smotrno, da bi to storili s splošnim obračanjem na jUgctslovaneko v’ado, poudarjajoč, da jugcislovantki patrioti, ki se bore, po pravici pričakuj ego od nje pomoči za srb: k e, hrvaitske, črnogorsko in Slovenke hor.ce, k.i bi nastopali: doma in v tujini nacio-nalno-politično platformo borbe Narodnoosvobodilne partizanske vojske.
Prosimo, premislite te naše nasvete in nam sporočite .syoje pripombe in tudi svoje konkretne ukrepe v tej smeri.«
Govorili so nam torej, da je glavni vzrok, da nam ne morejo poslati pomoči, v tem, da to tehnično ni mogoče.
(Nadaljevanje sledi)
»
ISTRSKI TEDNIK« NAŠEMU KMETU
Važnost osnutka o plačilu akontacij i davek od Elotiodka krneči oosnodarstev za
Dokler ne bo za leto 1949 dfe-fi-nitivnc odmerjena dohodnina in na podlagi iste davek kmetijskim' gospodarstvom, se pobira akontacijd v višini 10 odst. davka, ki je bil odmerjen za žeto 1948.
Zato so v preteklih dneh vsa kmečka gospodarstva v Istrskem okrožju dobila položnice s pozivom za plačilo akontacij na davek od njihovega dohodka za leto 1949,
Vabimo kmečka gospodarstva, da v svojem lastnem interesu izvršijo na najbližjem poštnem uradu vplačilo te akontacije v določenem roku. Z ozirom na to, da je bil dohodek našega kmetijska v letu 1949 v splošnem manjši od leta 1943 in posebno z ozirom na to, da predvideva novi osnutek o davku na dohodek mnoge olajšave v prvi vrsti lakozvanim enostranskim kmet-iskim gospodarstvom t, j. onim go-gos’podarstvom, ki se bavijo v pretežnem delu z gojenjem povrtnin in industrijskih sadežev in olajšave družinam z večjim številom otrok, bodo naša kmečka gospodarstva že s piačilom same akontacije v velikem odstotku poravnala davek, ki jim bo po davčnih komisijah na-knandno definitivno odmerjen.
Pripomniti moramo še to, da predvideva novi osnutek tablice za odmero davka kmetskim gospodarstvom nižji odstotek, kakor je veljal za odmero davka v letu 1948.
Ge vzamemo v obzir letošnjo dobro pomladansko letino, in nove predvidene olajšave za odmero kmetskih dohodkov, bodo naši 'kmetje z lahkoto, ne da bi čutili pri razvijanju svojega gospodarstva najmanjše breme, izvršili svojo dolžnost v svojo lastno in skupno
korist, saj bodo pri definitivni odmeri'. kmetje na masovnih; sestankih tudi sami sodelovali. Le na ta način bo davek na najdemokrati-čen način pravilno in pravično odmerjen.
.KMETJE !
Skrbite, da bodo čisti vaši svinjaki, kajti prašiče ogroža bolezen posebno v vročih roletnih dneh;
'semena pridelujte sami, po možno, ti tudi za oddajo in to predvsem pšenico, deteljo, grah in to cm,p ir;
vsaka ped zeniljc mora biti pravilno obdelana. Ce bo estala neobdelana se bo zemljo odvzelo in dalo tistemu, ki jo obdeluje.
¥ nabavno prodajni zadrugi
Trte bodo začele kmalu cvesti in treba to drugič Škropiti.. Zato sem ttopiil v omenjeno tngovino, da kupim suikoh Odgovorili so mi kratko, da ga nimajo. Za meno; ie stopil v trgovine!'kmet in viprašal po brlim h kamnih za koše. Prav tak odgovor je dobil, da nimajo, pač pa, da pridejo, a ne vodo kdaj.
Ljudi kj tednik ima »Stran naših kmetovalcev«, Istrski tednik »Istrski tednik našemu kmetu«, zraven tega pa še Frjmonaki dnevnik prinaša strokovne članke. Tovariši pri Fe dovni zvezi, če si niso v kmečkih potrebah na tekočem, bi čitali strokovne članke, pa bi lahko mar-sikaterikrait kmetu preskrbeli najnujnejše pravočasno,
Ali 'naj kmet puisti seno do julija, ko morda do ¡po brusni kamni, da bo lahko nabrusil koso?
Odkup zgodnjih pridelkov
OPOZORILO
bikorejcem
Okrajni veterinar v Kopru razdeljuje bikorejcem matst »Bovaorin« ■za razkuižitev bikovega spolnega uda, zato si jo nSBav.ite. Nujno vam to potrebna, saj se je v zadnjih mesecih spolna bolezen krav zelo razširila. Marsikateri bik je danes neuporaben, pa gre škoda v tisoče in tisoče.
Uporaba masti je zelo enostavna. Iz tube io iztisnemo okoli 2 cm na krpice, namažemo jo okoli sramnih usten goneče se krave in še par centimetrov v samo nožnico- Bik zadene pri skoku s svojim spolnim udom ob ta namazani vhod v kravjo nožnico in si namaže svoj spolni ud s to razkuževalno mastjo m v kolikor b.i bila krava spolno bolna, je mala verjetnost, da bi se okužil tudi bik- Za vsak slučaj pa je potrebno še bikov spolni organ takoj po skoku razkužiti s slabo raztopino hipermagana, vijoličastega zrnastega praška, ki ga dobite v lekarni. Naipr.ikladinajši za ta postopek je aparat za klistiranie. Napolnimo ga z vodo, vržemo vanj nekaj zrine higerrnangana, kar zadostuje, da dobi raztopina bledo vijoličasto barvo ih se še vidi dno posode. Pipico aparata vtaknemo v sečno cev bika, s prsti pritisnemo kožo ob cev. tako da se čim manj raztopine izlije, nato odstranimo prste in raztopina izteče. To ponovimo nekoliknkrat.
Vsa ta previdnost je nujno potrebna, samo da se bik ne okuži, lijagovo spolno obolenje je težko ugotoviti, običajno nas na to opomnijo lastniki okoliš n, ih krav« ¡ko se ie bolezen, že prilično, ra-zipa^-a.
Od lastnikov, krav pa se zahteva,; da pripeljejo kravo čisto posebno okoli nožnice. Priporočljivo je tudi, daj sfnisti. odpremo1 vhod v nožnico goneče se ",krave, da vidimo; ali ni na nožni sluznici kakšnih sumljivih naslag, ki bi dale slutiti na spolno bolezen. Ta navolida strogo izva.iaite, samo da bi čim več krav ostale brejih.
ORANJE MED TRTAMI Z VOLOM
Letos so še zadruge pripravile že zgodaj na odkup, ker je ugodno pomladansko vreme - obetalo tudi u-goden in obilen plhif. -Tako češnje kot grah so lepo pokazale in kmetu obodrile srlce. ker-se 'je bal ¡ju-■še kot lan ko leto:
Le jagode niso dbrodile '¡.letos toliko, kolikor ser kmetije.'pričakovali in tudi na to računali. .Tzigleida, da so cvetele v dežju in so radi tega niso oplodile v taki meri, kakor je bi'o želeti. Tudi cvetje je bilo redko.
Kljub vsem tem pozitivnim oko1-nelstim pa j,e treiba opozorit! Kmetovalce na to, da ik ne bi godilo kakor prejšnje leto. Treba ;ie, da kmetjie izbirajo blago in da najboljše stavijo posebej. Prav tako drugo in tretjevrstno. Kajti samo pri temeljiti odbiri blaga bodo lahko pride'fci zasloveli v svetu in si s.a-tni povišali ceno.
Pridelki iz Kopnščlne imajo zelo dober ckuli, kar predstavlja za njih veliko ugodnost. Imajo tudi ugoden du:h. T.i dve svcij'stvi sta zelo cenjeni pri kapcih. Toda prvi vtis, ki ga dobi kupec od pridelka, je merodajen in odločujoč.
To je zunanja lepota prideka-
.Tu pride tudi v poštev odbira in zlaganje pridelkov,
'Pridelki morajo biti tako zloženi, da privlačujejo-kupca. Ne sme pa se nikakor dogdd'ti. da bi se pod gornjo lepoto pridelka nahaja! pride1 ek druge ali tretje vrste ali pa celo tako'blago, ki je za odmet.
V takih primerih se kunca odbije in to za vedno ali pa celo za dolgo časa. Tako postopanje se smatra kot prevara.
Zadruige sp prve poklicane, da kontrolirajo, da.ne pride do podobnih zlorab. One morajo svoje člane in csta'e kmetovalce poučiti, kako je treba postopati nrj odbori pridelkov. Izvozno podjetje pa mora paziti, da blago ponovno pregleda, predno ga odpremi na trg in odi trami vse, kar je sumljivo.
Tudi glede zaobale je treba biti mrežen, zaobšla mora biti enaka ah Vsa? približno enako ve’ika, posebno ko se gre za zunanji trg Seveda tudi domačega trga ne smemo v tem oziru zanemariti.
Tudi pri zairačunavaniu teže zaobale a'i »tare« je mnogo'olajšano, če ;e ta. enaka.
Letos '¡e n ■ primer izvozne podjetje po ,.tav-ilo norm e, la košare za grah računa pc 1 kg- V stvari pa niti ena košara ne tehta 1 kg. So celo tgke, ki tehtajo samo 000 gr. Naravno je, ua tak pusVpek vzbuja neziOov i,fet\ pri zadrugah, ker ne samo na ..gubi jo deb'^jK . i' : d
kupa, mi •.ec oddajo biagc v izgubo. To zadevo je treba nujno urediti. Nekaj podobnega je tudi pr; zaobali za češnje in jagode.
Smo v začetku odkiuipa, too se . pojavljajo razni nedostatki, tudi nepredvideni, zato je treiba sedaš pod-vzeti vse mere, da bo odkup poteka! v zadovoljstvo proizvajalca, izvoznika in kupca.
iijski svet odgovarja
VPRAŠANJE: V zadnji številki »Tednika« je bito govora, zakaj so se posušile sadike paradižnika v Ankaranu■ Pri nais pa se je na sadikah pojavila čudna bolezen. Pojavili so se črni madeži tik nad. koreninami, rastline trohnijo, lisi• se sušijo in seveda od takih rastlin ni pričakovati nobene koristi■ Treba jih je čimprej nadomestiti z novo zdravo rastlino. Je mogoče u-gotoviti to bolezen in predpisati kako škropivo?
ODGOVOR: Ni mogoče ugotoviti nekaterih bolezni ,in predpisati zdravila ne da bi ¡zdravnik prej bo’.-nika pregledal. Tako je v vaši zadevi, tov. iz Kamipela. Najboljše je, da vzamete par teh bolnih sadik :: koreninami, in jih prinesete na naše uredništvo aili na kmetijski odsek v Kaper. Po ugotovitvi bolezni bomo v »Tedniku« opisali bolezen in predlagali zdravilo. Omenjamo pa, da je paradižnik ves čas svojega raravo'a podvržen raznim boleznim, I,z vašega opisa bolezni, čeravno je površen in mam zanesljiv, bi se da'o sklepati, da gre za bolezni' bakterijske narave. Iz.g’eda, da n,i druge rešitve nego rastline čimprej odst; aniti in jih sežgat;.
VPRAŠANJE: Pri naši zadrugi srhe si po planu zadali obvezo, d, bomo posadili cvetač c in približno S000 kv- m. Koliko semeria moramo uporabiti za dovoljne vzgojo sadik in kakšne vr.te pozne cvetače n\ n priporočate?
ODGOVOR: Na o • kvadratni meter površine uporabimo 1.5 do 2 gr semena. Na v)sak_ način če dobr i posejete in pravilno ravnate s sadikami, ne uporabite za površino, ki ste jo do’oali po pianu več kot 150 gr semena.
Kar se tiče sort pozne cvetač? priporočamo, če ima.-te priliko za nabavo semen, Napuiiisko Orjaško, Alžirsko, Frankfurtsko in Snežno kepo.
ŠKODLJIVCI U POVRTHINAH
BRAMOR
Bramorja poznajo menda prav dcfcro vri naši kmetovalci, posebno, pa vrtnar ji. To je čudna, zelo grda, skoraj o tudoa žival. Podobna je deloma čričku Ogrillc) deloma pa krtu (ta’r>a). Pavizroča veliko škodo pcčjedell fcim kulturam s tem, da jim edgrize korenine. Kjer se bra-. mor dobro ustanovi je zemlja vsa razrita in privzdignjena zaradi neštetih rovov tik pod gornjo plastjo. Pod zemljo v gnezdu jajčaste oblike znese samica v juniju do 300 jajčec, iz katerih izležejo ličinke, podobne odrasli živali le da nimajo kril.
Kako ga amčajemo
Poznamo več uspešnih načinov zatiranja tega škodljivca. Priporočamo pa le sledeče: V jeseni zakopljemo v pol metra globoke jamice sveži konjiški gnoj in ker je ta v zimi toplejši od zemlje, se bramor v njem vgnezdi in prezimi. Ko mraz popuisti v februarju) preden'
se živali razidejo, jamice razkopljemo in živali uničimo.
Drugi Uspešen način za zatiranje bramorjev je vaba, zaistruphiena s cinkavim fosfidom, toi se pripravlja na sledeči način:
Zdrobimo na deibelo 100 kg koruze (-lahko pa uporabimo tudi otrobe) in jo ovlažimo s 25 1 vode. Tej zmeči dodamo 4 kg cinikovega fos-fida, Nia ta način pripravljamo vabo trosimo zvečer po okužen,i površini (največ v bližini vhodov v rove, kjer se podnevi skrivajo živali). Na 1000 kv. m okužene površine ne uporabimo več kot 4 tog vabe,
STRUNE
Strune so do 3 cm dolge ličinke. Telo je ovito ,s trdo rožnato skorjo (zaradi tega jih imenujemo strune). Odrasli, hrošči , so znani pod imenom poljska pokalica (pcdolg-a-stj črni hrp.šžki. ki v nevarnosti ležijo na tleh nepomično, in nato odskočijo kot skakavci, Pr.i odskoku se čude značilni pok, zato ime »pokalice«).
Enako kot bramorji;-spadajo strune k škodljivcem, ki izjedajo podzemne de]e rastlin. Korenine ¡povrtnin in koruze strune prastrižejo v mesnatih podzemnih delih rastlin Napadene in poškodovane sadike hirajo in se konično pdsuš-ijo. Pesa, repa in krompir ,pa če ne se,gnije že v zemlji, niso'uporabni za drugo,go, kot da jih uporabimo kuhane za živino.	ñq' onHdr
Skoda, ki jo* star,tmeriip®tBiročajo, je večkrat občutna,!cNauiGoriiškem so ponekod morali zaradi '¡napada strun op,ustiti goj'tev, koruze. Pri nas so lansko leto'močno napadle krompirjeve nasade v Ankaranu. V Savudriji ¡so bile uničene cele njive, posejane s kofiuzo. Naj večjo škodo pa napravijo, če napadejo mlade nasade paradižnika,
Ksko umčtzfemo to golažem
Na najbolj uspešen način Ú-hjčujemo strune, da njivo, če je
močno okužena, enolstavno preorie-mo in pred ponovno setvijo razkužimo z gnojenjem z apnenim dušikom (kalcijevim amidom) ali z apnen‘m prahom). Strune lovimo na nijvi večkrat z dobrim uspehom z vabami. Po vsej površini, kjer so se pojavile te živaKce, zakopljemo 5 do 10 cm globoko zreizaine koščke krompirja, repe a’d pese. Pri vsaki taki vabi vtaknemo palčko kot znamenje, kije s,e vaba nahaja- Vabe večkrat v tednu odkopljemo skupno z delom ¡zemlje ter Vse škodljiv-' ce, ki so se zbrali okrog vabe, u-ničimo. Omenili smo, da strune žrejo različno zelenjavo in korenje, posebno pa jim ugaja solata. To lahko sadimo med druige posevke bol.i na redko.' Ko se začnejo ¡sušiti, preiščemo, .pri par sadikah vzrok tej bolezni in če dobimo pri koreninah struno, odkopljemo vse napadene sadike solate škupiHoj z ' zemljo1 ter uničimo škodljivce.
Izkiu.it.7a m pokazala, da se- stru--ne -izogiba.!o zemljišč, kjer .ie sejana 'bela gorčica (isinapi alba), za-t-o-je priporočljivo sejati to laso indi;4>trii,i,'ko rastlino na njive, kjer so se pojaVile strune.
:. L^JuJiii, Dl j- j

Nov svetovni rekord v teku
Izaija Popkov- iz Bakuja je potolkel dosedanji svetovni rekord v teku na 5000 metrov, s tem da ie ■omenjeno razdaljo pretekel v 35 minutah in 32 sekundah in 8/10 sekunde v tekmah za prvenstvo med kavkaškimi takimavatei. Prejšnji vetorvni rekord ie dosegel Britanec Chuncher, ki je pretekel progo v 35 minutah in 33 .sekundah.
Boksarsko srečanie Beograd-Bim
21.	t- m. je v Beogradu na stadionu »Partizan« bi’o boksarsko srečanje med reprezentancama mest Beograd in Rim pred 20.000 gledalci- Bokis-meč se je kcnčal z veliko zmago Beograjčanov 11 : b.
Rezultat žrebanja zanogometno prvenstvo sveta
V prvi serij.i bodo igrale Brazilija, Jugoslavija, Mehika, Švica;
v drugi seriji Anglija, Španija, Združene države Amerike in Čile;
v tretji seriji Urugvaj, Francija, Bolivija in neka druga država namesto Portugalske, ki je odstopila. Športni krogi pa vendar menijo, da bo Portugalska preklicala svoj od-top. V tem smislu so poslali predsedniku Salaizarjiu poseben poziv.
Tek na progi Trst-Lovec
Lahkoatletska sekcija ZBZTV je dne 21. t. m. organizirala že tradi-ionalno tekmovanje v teku v breg -■a pragi Trist—‘Lovec. Startalo je krog 20 lahkoatlotov iz Trsta in okolice. Izid tekmovanja je bil na-ledmji: Prvi Gregorij Silvester iz Bazovice, drugi Govorčki Grazione 'z Sv. Ivana in tretji Gomač Marjo iz Sv. Ivana.
SCoprskš ¡jProSeSer" je bi§ ¡prestaagan
Nogometna enajbtorica »Krim« iz Ljubljane je v nedeljo premagala na stadionu v Kopru moštvo sindikalnega športnega društva »Prelete r« s 5:1,
Kolesarske dirke Dunaj - Zagreb
28.	t, m. bo fcolesanika dirka Dunaj—Zagreb. Pri dirki bodo sodelovali kolesarji Avstrije in Jugoslavije.
Šah naj pestañe naša igra
Tradicija naših ljudi je, da ob nedeljah po gostilnah radi kvar-‘tajo. Toda to ni čudino. Kakor nam je vcepij fašizem razne nekoristne kulture, tako nam je tudi to. Danes pa, ko živimo v razvojni dobi naše miselnosti, kulture in našega življenja ¡sploh, je, potrebno, da te stare tradicije opustimo,
Ce pogledamo, koliko naših ljudi ¡zna šahirati, pa nam bo takoj stvar jasna. Nj dvoma, da še mnogi sploh ne vedo kaj je šah. S k var tanjeni ¡sino že omenili, da se naš človek le kvari. S šahom pa je druigače. Sah je igra, ki prisili človeka, da se poglob; z mislimi in vzporedno s tem seveda ga nauči misliti- Ali bi ne bilo bolje, da namesto kvartarna uvedemo po naših gostilnah šahiranje? Brez dvoma! Toda za to mora nekdo tudi skrbeti. Do danes pa lahko rečemo, da so naša šahovska društva le malo storila, ali ■bo’je rečeno nič, da bi se šah razširil tud; po naših vaseh, To vendar ni postranska igra, ki naj bi jo iznai ramo tisti, ki jo zna, marveč mora biti to popularna igra, s katero nan bi se naš človek razvedril. Zato podčrtamo, da tisti, ki se kaj razumejo v šahu, naj ofcljaenjujejo in uičijo tudi tinte, ki se o tem ne razumejo. Edino tako bomo lahko relk'i, da bo enkrat naš človek kulturen, in da se bo znal poglabljati tudi v svojem vsakdanjem življenju.
Obßave
Nov uradni lisi VUJA
Izšel je Uradni list Vojne uprave JA in Istrskega okrožnega LO štev. 7 ki vsebuje odredbo o d iv.su od prometa proizvodov in storitev z odnosno tarifo. Opozarjamo vse u-etanave, podjetja> in obrtnike, da si v lastnem interesu takoj nabavijo omenjeno številko »Uradnega Ksta«. Dobi se v vseh knjigarnah »Lipc« Oddelek za finance Koper
N!©¥® trgovina
V	novi zgradb; Riviera Turist hotel cb pristanišču v Kopru bo cine 1. junija začela obratovati nova t;-govina galanterijskega blaga- Trgovino bo upravljalo trgovsko podjetje OMNiIA. Založena bo . z obutvijo, mešanim blagom, železnino in raznimi predmeti široke poto šnie Trgovina je opremljena z najmodernejšo opremo. O podrobnostih bomo poročali prihodnjič.
wwww’Marwww,iiiiiiMiiiii'"iiiiii’
Mladinsko kulturno društvo iz Celja »MAKSIM GORKI« PRIREDI
danes 26. maia 1950 ob 20. uri PEVSKI KONCERT na Titovem trgu v Kopru
Zadrniniki iz Vižmarij so nas obiskali
V	torek 23. maja so nas obiskali zadružniki iz Vižmarij in St, Vida Ogledali' so si Portorož in Koper. Čeprav je bil njihov izlet kratek, so bili navdušen,; in zadovoljni, da lahko tudi kmetje uživajo tisto, česar preje niso mogli.
7,30	in se takoj vrne nazaj v Divačo, kamor prispe 8,15 ih nadaljuje vožnjo po dosedanjem voznem redu, tako da pride nazaj v Koper ob 11,10.
Počitniško domovanje vojnih sirot
Okrožni invalidski odbor je organiziral za invalide sirote ;n starše padlih borcev dvajset-dnevme počitnice v Jugoslaviji v mesecih juniju, juliju in avgustu. Počitniško domovanje bo brezp’ač-no.
L|ubl;anski invalidi so obiskali naše okrožje
V soboto 20. t. m. je pevski zbor Ijuib!jamskih vojnih invalidov obiskal naše okrožje. V soboto zvečer je gostoval v Sičolah na partizanskem taboru, kjer je zapel nekaj narodnih in partizanskih pesmi.
Okrožni odbor voljnih in.va’idoV je. v soboto zvečer 20. trn. otvoril turistični h-otej »Helios« v Portorožu. Vsi dohodki bodo šli v prid vojnih invalidov Istrskega okrožja.
Slikarska rastava Lucijana PAROVELA v Kopru
23.	maja je bila v Kopru v dvorani nad Loggio otvorjena slikarska razstava. Razstavljene so slike koprskega slikarja Luciana Parovela. Razstavo si lahko ogledate do 31. maja.
NOV AVTOBUSNI VOZNI RED NOV CENIK SADJA IN ZELE-Na progi PORTOROŽ — KOPER — NJAVE OD 24. MAJA DALJE - DIVAČA - SEŽANA	Cešnje L w,te
,, Odhod iz Portoroža 23,30, Stru-	2.	češnje II, vnete
njana 23,45, Izole 24,00, Kopra 0.15,	3.	češnje industrijske
Ankarana-križišča 0.25, Dekanov	4.	grah verdón I vrste
0,30 ;n prihod v Rižarno ab 0,50. P>o	5,	grah navadni II. vriste kg 12 din
postanku na bičku, 'ki traja 30 mi-	6, jagode	I,	vrste	kg 45	din
žmt. bo ¡odpeljal avtobus naprej in	7. jagode	II.	vri,te	kg 30	din
¡bo v Cr.nem kalu ob 1,30, Petrinjah	8. jagode	vrtne	kg 80	din
1.50, na Kozini 2,00, v Rodiku 2.20,	9.	krompir	k,g 12 din
Divači 2,30. Oid tu ho odpeljal v	10. ibulčke	kg 15	din
Sežano ob 7,00, kamor pride ob 11. artičoki	’ kg 3 din
kg 14 din kg 11 din kg 6 din kg 15 din
Po sledovih Italjan-skega irendentizma
V časih, ko je tržaški zgodovinar Dr. Kandler Peter- pisal svoje debele knjige, so začeli istrski Sloven. ci ter Hrvati glasno zahtevati v soje narodne pravice. To je speklo zgodovinarja Kandlerja in nm ni' dalo miru, ki je bil poleg ostalega tudi veren sluga avstrijskega cesarja. V svoji knjigi «Notizie sto-riche di Montona» (Trst, -1875) je Kandler povedal o Slovencih in Hrvatih to, kar so tedaj že pisali vsi italijanski iredentisti. Kandlerja je razburjalo že samo dejstvo, da se je začelo sploh pisati o Slovanih v Istri. To pisanje imenuje Kandler «velik hrup o Slovanih v Istri» (grande schiamazzo sulii Slavi del-lTstria). Svoje «znanstvene» ugotovitve začenja z nasledjo trditvijo; «Gotovo je, da začenjajo Slovani v Istri obstojati šele z letom 1400» (str. 67). Kmalu za tem pa se Kandler zave, da obstojajo važne zgodovinske listine (na pr. Rižanska razsodba iz leta 804.), ki govore o Slovanih. Tu s’i Kandler poišče izhoda iz zadrege takole; «O teh Slovanih bomo rekli, da niso bili vec kakor pastirji (mandriani) ter poljedelci, od katerih so bili ie redki sposobni, da se dvignejo v sloj meščanov . . .» (str. 68.) Nimamo seveda namena dokazovati, da je bilo med meščani v istrskih mestih že davno pred ltom 1400 mnogo Slovanov toda nas zanima tu odnos Kandlerja do Slovanov. Ta zgodovinar si prav tako želi kakor vsi italijanski iredentisti, da bi Slovani v Istri enostavno izginili in piše seveda zaradi tega tako, da bi čim bolj zmanjšal njihovo važnost. Hote pozablja dejstvo, da so bili v najstarejši dobi Slovani v istrskih mestih močno zastopani, da je bil marsikdo od njin ne visokem vodilnem mestu (dva župaaa iz rodovine Bojanov v Miljah, župan Petrus ScJavus v Piranu, visoki mestni funkcionar v Pirani v Puli in prav s takim imenom tudi v Piranu. Takih primerov je več kot dovolj).
Italijanski iredentizem si je napravil precejšnje koren;ne. K temu je doprinesel tudi sam Kandler.
(Nadaljevanje prihodnjič)
«iiiniiiHiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiimi ................................................................................................................................................................................................................................
IZ POPOTNIKOVE TORBE
Nanič eno Matija čakulajo
■Razlaga: oe — e i-etrtke izgovor jem) MATIJA: Dobro jutro Nanič, k-ku gre kej?
MANIC: Dobro jutro, dobro jutro Matija! Gre še, gre — mora jt, MATIJA: Cuj Naniič, soe broen v v lstrkem čednike vnu, ke so z-čele pid pu dum.ače?
NAlNIC: Ja Matija.! Oštja frdameha, d-so je prev sPnsale, Kaj češ, zej i-m-mo noeš djumal, eno je proev, d-kej pu dumaee pušra-j-jo- Soe vido k-ku so‘ rzkrinkaie Karla Veškoviča iz Puč, E, znaš, d je soe doste lunke v č-nice, z-tw joe mormo vrč uven, MATIJA: Vsoe je proev, samo d ns beio pstile hodet v Trst pa boe šlo,
MANIC: Oštja, v Trd ceste hodt igret laške dr , ■, Kaj ni-m-mo mi doste dela samce duma. No en mankjo doelavcoe■ Vaše žoene pa s hudjo prudajet ku oembot z štire taljanske liroe,
MATIJA: Ma kaj čoeš, se morj-o kej z-služet, koej finega platna, NANIČ: Jes be šu h v-porše eno jeh be uše hito u murje, N boejo noe vmrle z-vade uneh štiroeh cikamik, ki jeh prudajejo v Trste, S noejdoe anka prnoes rubo Z živet* Mi živmo, moje žoene ni putreba hodoet u Trst kurkoe
tojce, Jes n znam zakaj t-ku,
. MATIJA: Ma kaj češ Nanič, usoe moerjo žzvoet,
MANIC: Z živet je trba anka doe-loet, r. je šveret, kurke šverca to-ja žena,
MATIJA: Jes n znam kaj boe reko, zatu koe irrleste vi druge vse proev, Z-tu je buliše d mučim.
NiANIC: Zakaj, pa boe joemo mačet? Piivej vnu, ke te l-ži n duše. Kaj veješ, d n znam, kaj šrajaiste ud r.oes, koe smo šle u skupčino, Z-tu je bultjše d soe vsoe udkrito puvemo, z-tu ke joes najrajše čajem ubedve sape k-ku pihajo!
MATIJA: Ja, ma joes n znam kam bostoe šle z vašo skupčino, ku pridjo ' une s Trsta? Noeč n bo is teaa, verJe moenoe Nanič, z-tu ke 'anka ‘v Trste znajo koej!
NAiNlC: Vi druge ž-listoe tu, ma n b'6'frrš'o. Kaj verjoeš d s bu-jimo uneh vosom Čerinov iz Sr-gaš, ke so u Trste, Anka Zanje i-m-mo moedoežijc! Kaj n vidoeš kaj smo pet let nardile• Trko za-družnoeh domc-v ene potoe, Zoej pa bomo meje letriko, Trlefenkoe so vre stavIjenoe eno bokatče nanjeh, Voeljoč dv: Srghš eno Ga-žona bo pršla luč,
MATIJA: Ben, ben, kv je t-ku bon roejše muco!
NANIČ: Z-kaj pa be jemo mučet? S šrajoe nu ke je z šrajoet, pa te n bo noben reko neč!
MATIJA: Ma, nanka t-oeboe s ni trba t-ku jezet• Puvejmo se kur ledje,
NANIC: Aia rajše delmo kur ledje, Kaj verješ, d bomo mi delale udarniško eno d s nem bostoe vi druge. smejo»1*!? Oštja, d n bomo Pl file t-ku, Ku Soe vido k-ku smo tekmovale z TITA, be ja anka tl pršo delat z name!?
Kje tiči vzrok?
Po vesteh nebesne agencije »PRI-MIGAi« šteje danes Koper 112 osebnih avtomobilov, tako da če jih hočemo pravilno izkoriščati, lahko zadovoljimo naše potrebe. In vendar ne. Zato se vprašajmo:
— Kje tiči vzrok? In našli ga bomo na lepem, zračnem, obmorskem, krasnem, skratka turističnem mestu, v senci pod lipami v Sv, Nikolaju, kjer se menda okrepčuje.
NAJ UGANE MLO KOPER ?
Dva tovariša se pogovarjata na ceni pri čakajočih vozovih s čreš-
nami pred kmetijsko zadrugo. Po cesti drčijo kamioni in dvigajo ob-Vike prahu, zato so črešnie bolj prašne, kakor da bi jih prašile čebele. Prvi. parvi: »Ej, kume ali vidiš kako so postale črešnje mastne zadnje dni?« Drugi: »Pa ne zairadl črvov?« Prvi: »Oh ne, anlpak Zd-rudi kamionov, ki kot čebele prinašajo na nje med-«
Kaj bi moral v omenjeni ulici narediti Mestni odbor, naj uganejo bralci sami, najbolje pa bo, da ugane Mestni ljudski odbor sam.
Avlomobi! § štirimi šoferji
Naša torba pobere vse, da boste vedeli! In danes v torek 23. maja p opoldne pa je bila presenečena. Naenkrat je bila polna. Kako bi ne bi1», ko je nenadoma zagledala avtomobil s štirimi šoferji. To ji je pa bil že višek, kajti tako polna, kot je bila in še je morala peš domovin kakor poroča naša torba, so bili to zelo visoki in veliki šoferji, tako da so jim celo tiste visoke glave štrlele iz avtomobilskih oken. Torba:. Oprostite, dragi bralci■ saj nisem hotela tako a tro, pa mi je ušlo, ker sem bila prepolna,
ČE JE TAK ZAKON POTEM BODIMO TUDI MI ČLANI OZN
Iz poročil »nebesne agencije« FfRIMIGA! smo zvedeli, da so se nekje na svetu pred dnevi sestali vsi kapitalistični bankirji■ Na Zasedanju je hote1, prisostvovati tudi nek bankir, menda po rodu Kitajec, če se naša agencija ne moti, ki je bil že pred leti poražen v cb tri konkurenčni borbi, tako da mu ie navsezadnje ostala le beraška palica,
Ko vstopi v dvorano za zasedanje, ga takoj vsi spoznajo. Presenečeni nad njegovim prihodom mu rečejo: »Kako se vendar upaš v našo sredo, ko si že davno propadel s tvojo banko?«
»Kako bi se ne, če je tak zakon za druge, zakaj bi ne bil tudi
zame?«
»Kakšen zakon?« mu presenečeno odvrnejo,
»Saj ima tudi Cangkajšek, čeprav nima več ne zemlje, ne kitajskega ljudstva, svojega predstavnika" v Organizaciji združenih narodov!«
Na ta odgovor so vsi obmolknili in seveda propadli bankir si bo verjetno znova opomogel in tako postal častni član mednarodnih kapitalističnih bankirjev.
Uredništvo in uprava «Istrskega tednika» v Kopru. —
Odgovorni urednik: Srečko Vilhar.
— Tiskala tiskarna «Jadran» v Kopru.