hiJtIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposke ul. It / Talaton uradniitva 2440, uprava 24SS lahaja razen nadalja In prašnikov vsak dan ob 16, url / Valja mesečno prajaman « upravi ali po poiti 10 Din, dostavljan na dom 13 Din t Oglasi po ceniku / Oglase (prejema tudi oglasni oddelek .Jutra” v Ljubljani r PoStnl čekovni raSun St. 11.40« JUTRA 99 Zaključni Jevtičev volilni govor volitev — Mednarodni položaj; naše države - Obračun z opozicijo — Gospodarska in socialna preureditev države - Pereče naloge novega parlamenta pojenja, kar '^opo. Zato mora Včeraj popoldne ob 5. uri je bil sklican ' “e°gradu velik volilni shod na ogrom-prostoru na prostem, ki se ga je u-etežilo okrog 80.000 volilcev. Zbrane božice volilcev so prirejale govorniku predsedniku vlade in nosilcu kandidatne •iste Bogoljubu Jevtiču burne ovacije. Uvodoma se je predsednik vlade gosp. eWie zahvalil za velikanski odziv, nato Da^v daljših izvajanjih orisal pomen ju-^•snjih volitev v Narodno skupščino. Na-ffl ie, da moramo moško vztrajati, če ločemo izpolniti svojo dolžnost in plača-1 veliki dolg pred zgodovino in bodočno-naše osvobojen domovine. Jasno mo ;atl'0 povedati odločilno besedo za našo 'il0gs:ovansko narodno bodčnost, za navedek našega naroda, za procvit nedelji-'e velike in močne Jugoslavije. V nasled niih svojih izvajanjih je omenjal medna-r°dni položaj naše države, ki je popolno-določen in jasen. Naš zedinjeni narod *!°Če biti med drugimi narodi spoštovan : 1,1 zavarovan. Mednarodno prijateljstvo ■Jugoslovane in njene zveze služijo izključilo ohranitvi splošnega miru in varnosti Obvarovanju obstoječih mednarodnih obveznosti. Kot zvest član male antante in vulkanske zveze ie Jugoslavija trajno ^Točila svojo vlogo v srednji Evropi in Balkanu. Mednarodni pomen Jugosla-v% ie vse večji in resnejši. Evropski na-!?di prihajajo v novo dobo mednarodnega e usodnega pomena za biti naša pozornost Dosebno budna in če je, lahko trdimo, da Je naša zunanja varnost zagotovljena. Govornik se je nadalje dotaknil tako j^finovane zedinjene opozicije dr. Mačka j1 Davidovima. Dejal je, da njihov politi-cilj ni jasen in da zlasti nosilec liste ^r- Maček vztrajno molči in se ni pojavil !1;i nobenem shodu in tudi ni izdal nika-' eSa proglasa volilcem. Bolj odkrito-;Sr^en je Ljuba Davidovie v tem volilnem °-'n, saj je nastopil na raznih shodih. To-njegov program je razočaral volilce. I kdar opozicija .ni jasno povedala, kaj !°če in kaj želi. Le eno je gotovo, da se ^°2odkj pred letom 1928. ne bodo povrni- II nikdar več. Naš narod pozna Boga in Sv°i pošten obraz in zato se ne bo dal i^Peljati in ne odvrniti od prave poti. — ,Jegova moralna veličina je zlasti v tem, a ie znal v usodnih zgodovinskih tre-'"nkih opredeliti svoje odločno stališče. hočemo visoko dvigniti zastavo resni-j* socialne pravice in ustvarjajočega de-:a- Takšne opozicije podtikanj in ugovar-se nam ni bati. 2 velikim zadovoljstvom je bil sprejet pSus govora predsednika vlade g. Bogoma Jevtiča o gospodarski in socialni ^ureditvi države. Izvajal je naslednje: ;V svojem proglasu na volilce smo razili obsežni program in smer svojega .kitičnega, gospodarskega ir. socialnega e'a> ki je pred nami. Poudarili smo zla-s 1 da je treba popolnoma preurediti gozdarsko in socialno organizacijo naše-|>a naroda. Borba proti gospodarski krizi ? nemogoča, če ne organiziramo vseh sil |°sDodarskega življenja. Ves svet je za-|e v hudo gospodarsko vojno, o kateri ^hk0 rečemo, da .ie težja kakor resnična °ina, ker se nanjo nismo pripravili. Pri-^‘iviij se moramo naiprvo na to, da v tej °l‘bi ne podležemo, čeprav smo že rnno-zamudili. Naš narod je obubožal in go-jP:idarsko obupava. Zato mu je glavna rl) ohranitev obstanka. Vsa naša priza- devanja gredo za tem, da narodu pomagamo. Zato je kraljevska vlada že izdala niz raznih odlokov, ki naj olajšajo in obnovijo gospodarsko življenje. To je njena naloga. Storilo se je to, kar je bilo najnujnejše in kar je bilo mogoče. Organizirano in sistematično delo se mora z vso potrebno neumornostjo šele pričeti. Naša vprašanja so kaj številna. Obnoviti gospodarstvo, okrepiti položaj kmetovalca, obrtnika in trgovca, industrijca in delavca, pomeni sedaj toliko, kakor prodreti s pogumom v vsd področja državnega in narodnega življenja in spraviti v sklad vse sile in jih usmeriti k skupnemu cilju. Živimo v dobi, ko narašča važnost socialnih idej, politične pa se umikajo. Med nami pritiskajo gospodarske skrbi, politične stvari pa so nam manj važne. Zato hočemo, bratje, zbrati vse svoje sile. Združiti hočemo k skupnemu naporu vse ljudi dobre volje, zdravih naziranj in nacionalno- pravilnega čustvovanja. Potrebni so nam silni napori in moči. Potrebna nam je železna volja, da premagamo sedanje hude čase in krenemo v svetlo bodočnost. Pomislimo samo, bratje in prijatelji, kaj bi nastalo in kakšna bi bila naša vest. ko bi hoteli te težke naloge rešiti tako, da bi vsak od nas dvigal hrvatsko ali srbsko trobojko. Kako brez zmisla, brez uma bi bilo, če bi hoteli danes voditi nekakšno plemensko, versko ali še bolj črno separatistično politiko. Ali naj danes zaobrnemo nazaj razvoj naše države za eno pokolenje in naj govorimo o sporazumu in o sporazumevanju med svobodnim hr-vatskim, svobodnim srbskim in slovenskim narodom, ko že imamo zedinjeno in nedeljivo domovino, v kateri se lahko razigrajo vsa zdrava stremljenja in možnosti. vse upravičene zahteve. Ali naj seda] obnovimo pravaškega in frankovskega duha, ko pa sta zmagala Strosmajer in Rački in z njima vred vsi mučeniki in junaki naše jugoslovenske nacionalne misli. Mi ne smemo dovoliti, prijatelji, da bi se raznesle zablode, in da bi prevare premotile zdravo zavest našega naroda. Nikomur ne bomo dovolili, da bi skušal grešiti nad seboj in nad našim narodom. Take poizkuse bi inorali-drago plačati. Kakšna radost bi zavladala med neprijatelii jugosbvenskega naroda. Ali pa se tudi zavedamo vseh socialnih in gospodarskih krivic? Ali ne vidimo tega, da zahtevajo ogromne množice samo zadostnega dela in kruha? Ne smemo prepustiti ne delavca, ne kmeta, ne j trgovca, ne obrtnika samemu sebi v tem | neenakem gospodarskem in socialnem bo : ju. Gospodarska pravica in socialna har- j monija se morata uresničiti in uveljaviti v vsej naši državi, kajti brez tega ni u-speha v tej borbi, sta splošni napredek in , blagostanje našega naroda nemogoča. Niso pa samo gospodarske stiske, bra- ‘ ‘je, ki na žulijo, ker moramo čim prej tje, ki nas žulijo, ker moramo čim prej | ne pogoje vsega našega narodnega življenja na podeželju kakor v mestih. Strašna je misel, da je naš narod izgubil samo zaradi jetike nad 300.000 duš v zadnjih letih, samo zaradi slabe pomanjkljive higienske in bolniške službe. Velike ir. raznovrstne so naše potrebe. Tu sem se jih samo dotaknil, brez vsakih obljub, sa- j mo da vas opozorim nanje. Tega, prijatelji in bratje, tega zla ni i mogoče ozdraviti in odpraviti z obljubami in zablodami lažnive demokracije. Pač pa so potrebni skupni napori, dobra volja in odločna, resnična služba za narod in državo. V srečnem položaju smo, da je Jugoslavija izredno bogata in prostrana država. Njene sile še niso izkoriščene. Že zdaj pa počiva na tako čvrstih in krepkih temeljih, da se ji za njen napredek in bodočnost ni treba bati. Potrebni so ji samo dobri ljudje, iskreni in pošteni, neumorni delavci na upravi, da bo postala napredna in silna država. Bratje in prijatelji! Od nesmrtnega voditelja Karadjordja do sedanjih časov so v štirih pokolenjih junaške dinastije Ka-radjordjevicev postopno ustvarili in zgra dili neodvisno zedinjeno kraljevino Jugoslavijo. V nadstoletnih revolucionarnih borbah so trpeli in se mučili najboljši Srbi, Hrvati in Slovenci in dajli tudi najtežje žrtve. Naša narodna zgodovina je prepolna njihovih najlepših imen in njihove zasluge bodo ostale za vse čase kot sporočilo bodočim pokolenjem. Največja žrtev, največji junak od vseh in za vse veke pri obrambi zedinjene Jugoslavije pa je bil Nj. Vel. kralj Aleksander I. Zedinite’j. Vsem nam je zapustil sporočilo svojih idealov in na njihovem braniku junaško žrtvoval svoje Življenje. Zapustil nam je Jugoslavijo, da jo čuvamo in krepimo, da jo sodobno uredimo in izpopolnimo in da bo zedinjeni narod srečen in zadovoljen tako, kakor je on tako vdano in strastno želel. Da usoda ni drugače hotela in da ni zahtevala te največje žrtve našega naroda, bi bil on v nekaj letih popeljal Jugoslavijo v novo dobo napredka in preporoda. Našemu pokolenju je zapustil sveto dolžnost, da njegovo sporočilo izpolnimo. Zato se moramo tega zavedati. Uspeli bomo samo tedaj, če bomo složni in zedinjeni, če se vsi brez razlike združimo v narodno gibanje za obrambo, ohranitev, napredek in blagostanje Jugoslavije. Nedeljske volitve v Narodno skupščino so samo manifestacija iskrene narodne volje, da bo to svojo veliko dolžnost izpolnila. Zaradi tega vas pozivam, da v nedeljo 5. maja oddate ne samo naši listi absolutno večino, marveč da z ogromnim številom in enodušno tudi izrazite svojo neomajno voljo, da hočemo vsi v novo dobo, v napredno, nedeljivo in večno Jugoslavijo! Vsi za kralja in domovino! Živeli! Zadnje besede predsednika vlade so nepregledne množice sprejele z novimi, dolgotrajnimi ovacijami. Polegle so se šele, ko je predsednik shoda župan Ilie pred lagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru II., množice so priredile nove ovacije našemu kraljevskemu domu in gosp. predsedniku vlade. Med prepevanjem državne himne in naših narodnih koračnic so se nato tisočg’ave množice polagoma razšle v najlepšem redu in miru. Hitler odgovori Macdonaldu ODMEV ANGLEŠKE DEBATE V NEMČIJI. - JURE IN KOLONIJE. ENAKOPRAVNOST DE BERLIN, 4. maja. Po Macdonaldovi izjavi v spodnji zbornici, ki je bila sprejela v Nemčiji zelo ugodno, ker v ničemer ne napada Nemčije, ampak govori nasprotno celo o možnosti spo razuma na podlagi izjave kancelarja Hitlerja, je bilo sklenjeno, da se nemški državni zbor sestane že 5. maja, in ne šele 15., da bo mogel Hitler takoj odgovoriti Macdonaldu in podrobno obrazložiti, kako si Nemčija zamišlja zagotovitev miru v Evropi. Pri tem se pričakuje, da bo Hitler naglasil, da se zagotovitev miru more doseči samo tedaj, ako bo Nemčija tudi de jure dobila popolno enakopravnost na vseh področjih, tako tudi glede oboroževanja na morju. Izve se, da bo Hitler v svojem govoru konkretnejše govoril tudi o vprašanja vrnitve bivših nemških kolonij, ki so sedaj v upravi Velike Britanije. BERLIN, 4. maja. »Deutsche All-gemeine Zeitung« razpravlja o Mac-donaldovem govoru in ugotavlja, da ako je Angliji res toliko do ohranitve miru v Evropi, zakaj potem zahteva od Nemčije, da se brezpogojno pridruži vzhodnemu paktu? Anglija ne sme pozabiti, da je prav podpis francosko-sovjetskega pakta ovira za sodelovanje Nemčije v Evropi. Odmev v angleškem tisku LONDON, 4. maja. Angleški tisk pozdravlja brez razlike Macdonaldov govor v spodnji zbornici. Del tiska se veseli, da je Macdonald napovedal povečanje angleškega letalstva, do-čim pozdravlja drugi Nemčiji namenjeni apel. Zlasti so zadovoljne »Times«, ki pravijo, da ostanejo osnovne smernice angleške politike tudi v bodoče na tesnem sodelovanju s Francijo in Italijo, določajo pa vedno tudi sodelovanje z Nemčijo. Angleški program zasleduje realizacijo londonskega protokola od 3. februarja letos, ki postavlja namesto vojaških klavzul versailleske mirovne pogodbe nov svobodni sporazum. »Times« pozdrav Ijajo tudi sklep, da ne bo Anglija v Podonavju in na vzhodu Evrope prevzela nobenih novih obveznosti. Ver-sallleski sistem ni rodil v Evropi miru, zaradi tega s^ mora ponovno razpravljati z Nemčijo, ki jo je MacdonaM tudi povabil na razgovor. TITULESCU V PARIZU. PARIZ, 4. maja. Romunski zunanji minister Titulescu je prispel včeraj v Pariz in konferiral popoldne z Lavalom o francosko-sovjetskem paktu in podonn'' ski konferenci. VMRO ŠE DALJE UBIJA. SOFIJA, 4. maja. V bližini Berkovice so našli ubita protogerovca Peco Traj-kova- in Krsto Lačeva. Na truplih je bil napis: »VMRO še vedno obstoja in kaznuje tako vse one, ki izdajo Ivana Mi--hajlova!« Dnevne vesti Kje bomo volili JNarlborčani? RAZGLAS MESTNEGA POGLAVARSTVA MARIBORSKEGA. V smislu določb zakona o volitvah na-iodnih poslancev razglaša mestno župan stvo, da je za volitve v narodno skupščino, ki bodo jutri v nedeljo, državni odbor določil za mestno občino mariborsko 15 volišč. Volišča so razporejena takole : Na 1. volišču volijo volilci prvega mest nega okraja z začetnimi črkami rodbinskega imena A. do J., in sicer v telovadnici dekliške meščanske šole v Miklošičevi ulici; na II. volišču volilci prvega mestnega okraja začetnih črk K. do P. v telovadnici državne realke v Krekovi ulici; na III. volišču volilci prvega mestnega okraja začetnih črk R. do 2. v poslopju državne realke na Jugoslovanskem trgu. Na IV. volišču volilci drugega mest nega okraja začetnih črk A. do J., in sicer v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici; na V. volišču volilci dru sega mestnega okraja začetnih črk K. do P. v poslopju dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici; na VI. volišču volilci drugega mestnega okraja začetnih črk R. do Ž. v pomožni šoli v Razlagovi ulici. Na Vil. volišču volilci tretjega mestnega okraja v poslopju otroškega vrtca v Erjavčevi ulici. Na VIII. volišču volilci četrtega mestnega okraja začetnih črk A. do L. v telovadnici 4, deške osnovne šole na Gosposvetski šoli; na IX. voli- šču volilci četrtega mestnega okraja začetnih črk M. do Ž. v poslopju četrte deške šole v Gosposvetski ulici. Na X. volišču volilci petega mestnega okraja začetnih črk A. do G. v poslopju četrte dekliške osnovne šole na Magdalenskem trgu; na XI. volišču volilci petega mestnega okraja začetnih črk H. do K. v telovadnici tretje deške osnovne šole na Ruški cesti; na XII. volišču volilci petega mestnega okraja začetnih črk L. do P. v poslopju tretje deške osnovne šole na Ruški cesti; na XIII. volišču volilci petega mestnega okraja začetnih črk R. do S. v poslopju tretje deške osnovne šole na Ruški cesti; na XIV. volišču volilci petega mestnega okraja začetnih črk S. do Ž. v otroškem vrtcu v Valvazorjevi ulici; na XV. volišču volijo vsi javni uslužbenci, ki stanujejo izven Maribora, pa imajo v mestu volilno pravico, in sicer v prostorih državne trgovske akademije na Zrinjskega trgu. Glasovanje bo trajalo ves dan nepretrgoma od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. Glasovati sme samo oni, ki je vpisan v stalni volilni imenik mestne občine mariborske, in sicer samo osebno in na onem volišču, kjer je vpisan. Volilec glasuje za kandidatno listo javno tako, da imenuje pred volilnim odborom nosilca liste in 'okrajnega kandidata. Volilno zborovanje v Mariboru SHOD KANDIDATA DR. JANČIČA IN NAMESTNIKA BUREŠA V UNIONU. Volilni shod v Unionu v petek zvečer je bil dobro obiskan. Navzočih je bilo o-koli 3000 volilcev, ki so prišli v zboro-valno dvorano v sprevodu z državno trobojnico in godbo »Drave« na čelu.— Shod je otvoril podpredsednik UJNŽB Jožko Vokač, ki je pozdravil navzoče-zborovalce, nato pa podal besedo kandidatu in sklicatelju shoda dr. Jančiču, ki jo živahno pozdravljen razvil osnovne smer nice delovnega programa Jevticeve vlade. Poudarjal je zlasti idejo narodnega in državnega edinstva, ter potrebo gospodarskih in socialnih reform, ki naj izboljšajo položaj delovnih slojev. Kot zastopnik železničarskega delavstva je spregovoril Jakob Ropret, ki je pozival navzoče zborovalce in železničarske tovariše, da oddajo pri.volitvah 5. maja svoj glas na- cionalnemu in socialnemu delavcu dr. I. Jančiču. Nato je pozval g. J. Vokač zborovalce v imenu UJNŽB, da glasujejo pri volitvah za kandidata dr. Jančiča. V istem smislu je govoril tudi predstavnik mariborskih gospodarskih slojev g. Va-ljak, ki je naglašal potrebo vzajemnega in složnega sodelovanja vseh stanov. Dobrobit delovnega ljudstva jc tudi dobrobit obrtništva in drugih pridobitnih stanov, zato se je treba boriti za izboljšanje življenjskih razmer delovnega ljudstva, ker jc to dobro za kmeta, obrtnika, trgovca itd. V imenu upokojencev je spregovoril g. Bačnik, k; je tudi apeliral na svoje tovariše, da izrečejo na dan jutrišnjih volitev svoje zaupanje dr. Jančiču. Ob zaključku je godba zasvirala državno himno, nakar so se zborovalci razšli. Milijonska škoda po slani WRAZ PRVIH DNI MAJNIKA JE PONEKOD UNIČIL VES PRIDELEK- OBUPANI SADJARJI, VINOGRADNIKI IN VRTNARJI. dva, tri prste globoko. Toda noči od pr- Na dan l. maja je okoli 13. ure pričelo po Slovenskih goricah nepričakovano snežiti. V dveh urah jc sneg pobelil s svojimi nenavadno velikimi snežinkami doline in gorice. Pogled na s snegom po krito naravo, ki je bila vsa v pomladanskem cvetju, jc bil obupen, še bolj pa na s snegom pobeljeno Pohorje in Kozjak. Sneg se je po goricah sicer naglo izgubljal, toda že okrog 5. ure popoldne je pri čel.pritiskati oster mraz. Živina je odšla s paše in še perutnina se jc poskrila. Naši bolj slabega ko dobrega vajeni kmetje so se pa vendarle še tolažili, da nas bodo pred najhujšim obvarovali oblaki, ki so se sicer redki, podili po nebu. Toda noč je napočila brez oblakov in spat so se odpravili le starčki in otroci. Vse drugo je šlo ven in okoli 11. ure ponoči je po goricah vse oživelo, udarjen je bil alarm, slišalo se je trobentanje, žvižganje, pokanje strelov, kričanje in klicanje. Že prej pripravljene grmade pod hribi so zagorele in v nekaj minutah jc bila vsa pokrajina odeta v gost dim. Toda tudi ta obramba proti zmrzovanju in slani ni pomagala, ali vsaj ne dosti. Po polno-{i je pritisnil mraz 3 in celo 4 stopinje pod ničlo. Obupani kmetje so kurili dalje vse do najnevarnejšega časa, vzhajanja solnca. Boj proti strašni elementarni nesreči je bil končan, toda s porazom. Slika kultur je bila obupna: cvetje požgano, razpokano in deloma tudi že po-cjavelo listje povešeno, led na rastlinah vega na drugega je sledila tudi prav tako usodna noč od drugega na tretjega maja, ki je napravila zlasti po nekod še več škode. Težko so prizadete Slovenske gorice, prav tako obupni so pa tudi klici iz Dravske in Dravinjske doline, Dravskega polja in od drugod. Potrti so naši sadjarji, vinogradniki in vrtnarji in kličejo na pomoč javne činitelje, naša oblastva. škoda, ki jo je povzročila slana te dni, sega v milijone in milijone. Za kraljev spomenik v Mariboru so darovali: Zavarovalna družba »Croatia«, Ljubljana, 2000 Din; Tvrdka Riitgers dd., Hoče 1000 Din; nameščenci kr. moške kaznilnice, Maribor, 505.50 Din; Združenje strežniškega oseblja kazenskih zavodov, Maribor, 500 Din; Zveza bančnih, zavarovalnih in industrijskih uradnikov, Maribor, 450 Din; Mariborski livarna in tovarna kovin,' nameščenci in delavstvo, Maribor, 374 Din; Marija Frangesch, Maribor, 450 Din; Mariborska livana in to-berger, Sv. Lenart v Slov. gor., 210 Din; dr. Sergije Kapralov, Velka, 100 Din; dr. Danilo Lipnjak, Dol. Lendava, 100 Din; Pedagoška centrala. Maribor. 100 Din; dr. Anton Klasinc, Pragersko, 100 Din; Okrajna posojilnica, Ljutomer. 100 Din; Izraelitsko žensko društvo, Dol. Lendava, 100 Din; Teniški klub, Slov. Bistrica, 70 Din; Kaajev steg skavtov, Maribor, 50 strica, 50 Din; Združenje jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, Ruše, 50Din; Pevsko društvo »Pohorje«, Pragersko, 20 Din; Prosvetno društvo »Sloga«, Te-šanovci, 20 Din. Narodno gledališče REPERTOAR. Sobota, 4. maja ob 20. uri: »Kdo je kriv?«. Red B. Nedelja, 5. maja ob 20. uri: »Veseli kmetič«. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 6. maja: Zaprto. Zadnja uprizoritev »Veselega kmetiča« bo v nedeljo, 5. tm. zvečer. Ta Fallova opereta je bila najbolj privlačno letošnje glasbeno delo, o *emer priča visoko število vedno izborno obiskanih predstav. Kdor si še ni ogleda', te prisrčne, melodio zne, pa tudi prav zabavne operete, naj ue zamudi te poslednje prilike! Veljajo znižane cena. Gledališka uprava prosi vse one pt. gledališke abonente, ki še niso poravnali vseh obrokov na abonmanu ali bloku, da to blagovolijo storiti čimprej. KINO GRAJSKi KINO Do vključno nedelje naj večji džuaglski film do danes ..CO^@OR!LA“ Pred filmom krasen nastop mulatkinje Joha Baku v zamorskem plesu in pa sestre Blanc in Noir v najijovejšem step-plesu. Velemesten spored pri normalnih cenah. Kino Union. »Regina«, film nepozabne lepote, kot svojčas »Maškarada«, z Luizo Ullrich, Adolf Wohlbruck-om in Olgo Čehovo. Petdesetletnico praznuje danes gospod Srečko Andrejčič, pristav mestne policije v Mariboru, ki službuje pri tem uradu že od prevrata in jc širši javnosti dobro znan po svoji uslužnosti. Kot zelo sposoben uradnik je doprinesel precejšen del k organizaciji te velevažne državne institucije. Zaradi vestnosti, natančnosti in neumorne delavnosti ga cenijo predstojniki in tovariši. Službo je nastopil že s štirinajstim letom in jc tako po aktivni službi najstarejši službujoč uradnik. Doma iz Tolmina ua Goriškem, jc bil že z dvajsetim letom odbornik tamošnjega »Bralnega društva« in sodelujoč član tamburaškega odseka. Po premeščenju v Trst k namestništvu, se je vselej kretal v slovenski družbi in se vdeleževal vseh slovenskih pokretov, ki šobili tedaj nadvse uspešni za Siovence. Kot računski podčastnik 47. pehotnega polka v Mariboru je storil mar sikateremu slovenskemu vojaku veliko uslugo. Po prevratu se je takoj javil Maistrovi vojski in služil v pisarni 47. polka v Mariboru, od koder je bil dodeljen policijskemu komisariatu, kjer službuje še sedaj. V Mariboru ima slavljenec velik krog znancev, ki mu k pomembnemu slav ju iskreno čestitajo in kličejo: Še na mnoga leta! sine in šivilja Amalija Klakočerjcva, eko* nom Martin Bukovnik in kuharica Aid'-3 Kajzerjeva, posestniški sin Franc Napast in posestniška hčerka Marija Frankova od Sv. Lovrenca na Drav. polju, železni* ški sprevodnik Alojzij Pušnik in šivi P Gizela Fluherjeva ter kazniiniški pazin* Avgušti Pučnik in šivilja Ivanka Celcer-jeva. Bilo srečno! Za mrtvega proglašen. Okrožno sodišče v Mariboru je uvedlo postopanje, dJ se proglasi za mrtvega posestnik MatiP Ulen, ki je že leta 1918. odšel v Amerik in že 15 let ni o njem nobenega glasu. 8. mai UfiiON Solisti: Lovšetova, Golobova, Rus Godbi: Glasbena Katica, vojaška Zbor: „Maribor“ Dirigent: Janez Ev. Gašpsrič Izvajajo Sattnerjevo OLJKI, ait soio Mesij*' Dvoršakov Te Dcum Vstopnice naročite pa telefonsko številko 26-06 ali kupite v predprodaji! Opozorilo volilcem na desnem bregu- Med volilcc okraja Maribor, desni bre& zlasti med železničarje, so se vrgle docela neresnične in tendenčne govorice, da nio* rajo vsi glasovati za nekega določenem® kandidata na listi g. ministrskega pred' sednika Jevtiča. Te vesti so prvič brez vsake podlage, drugič pa tudi v nasproti11 z zakonom o volitvi narodnih poslance'’-Vsak volilec, tudi železničar seveda, in'3 popolno svobodo, da se odloči za katere* gakoli kandidata. Vsako nasilje glede svo' bode odločitve jc po zakonu kaznjivo._ Volilcem občin Studenci in Radvani6' Studenški in radvanjski volilci se obve‘ ščajo v smislu odredbe oblasti, da volij1; vsi tam, kjer so'še vpisani. Ker niso $*' tzreklamirani jih nihče ne more siliti, l|a bi volili v mestu. Predsedniki volilu**' odborov bodo izdali potrdila, da jc P°: samezni volilec opravil svojo drža vi j«1*1’ sko dolžnost. V soboto 11. maja v ......i — " ‘in • nom..«.* “ > v ~ ....' 1 1 in vodah, zemlja pa sama zmrznjena Din; Pevsko društvo »Lipa«, Slov. Bi- l v vseh prostorih „ U NIO N A“ Rojstva in smrti v preteklem tednu. V preteklem tednu je bilo v Mariboru rojenih 18 otrok, od teh 11 fantkov in 7 punčk. Smrt pa jc pokosila 731etno vdovo Kuni-gundo KunČnikovo v Slovenski ulici, 28-letnega kaznenca Franca Kurnika v jetni-šnici okrajnega sodišča v Mariboru, 52-letno viničarko Antonijo Kolenčevo v Počehovi, 56'etnega posestnika Ivana Sagaja na Pobrežju, 28 letno delavko Marijo Plibcrškovo, 24 letnega ključavničarskega pomočnika Alojzija Klampferja in 3 mesece starega sinčka železniškega uradnika Jožka Kosslerja. Zakonsko zvestobo so si prisegli pretekli teden v Mariboru: železniški uradnik Franc Lendar in uradnica Anica Kurentova, zasebni uradnik Valter Schrei in hči slikarskega mojstra Anica Nonnerje-va, strojni ključavničar Ferdinand Kia- V sredo 8. maja ob 20. uri v dvo1 rani Ljudske univerze predavanje znani dunajske kozmetičarke ge. HELEN& P E S S L o temi MODERNO NEGOVANJE LEPOTE IN OBRAZA. Njena asistentka bo 9., 10. in ll' maja sprejemala stranke in dajala bre^ plačna strokovna navodila v drogerij1 KANC, kjer dobite tudi proste vstopnih in vsa pojasnila. Občni zbor Mariborskega kasaškeg2 društva je bil sinoči v hotelu »Pri morcu«. Zborovanje je otvoril in vodi' predsednik g. Josip Rosenberg, ki sc ie uvodoma spomnil tragične smrti blago' pokojnega viteškega krafja Aleksandra J-Zedinitelja. Po poročilih posamezni'1 funkcionarjev jc bila izvoljena nasledili3 uprava: predsednik Josip Rosenberg’ podpredsednik F. Konig, drugi podpred* sednik dr. Igor Rosina; tajnik dr. JosiP Novak; blagajnik Dušan Kovač; gospo* dar Julij Novak; odborniki: Franc FiH' pič, Lukman, Lenard, Valter Vošnjak, U' pit, Šepec, Hogemvarth, Gustav Schef' baum, Klemše, Rojko, Weitzcl, dr. Tur* šič, Furthner in Kuhar. Nadzorni odbor: dr. Rudolf Kac, inž. Dračar in Lintne!'- Desetletnica gostilničarske šole v riboru. K zadevnemu poročilu v naše**'-listu o proslavi omenjenega jubileja do* dajemu, da jc na proslavi spregovoril tud' bivši dolgoletni iu zaslužni predsednik združenja g. Andrej Oset, b; jc v svoji'1 tehtnih izvajanjih zlasti naglašal potrebo nacionalne vzgoje in nacionalne misli, k‘ naj jo propagirajo in udejstvujejo gojene* šole, ko vstopajo v življenje. Njegova \L’ vajanja so vsi navzoči burno pozdravil;- Prežalosten dogodek. Pretekli četrte* se je dogodil na Meljski cesti žaloste" dogodek. Deložirana je bila družina brezposelnega invalida, ki je družinski °**c nepreskrbljenim in nedoletnim otrokoi11-Reveži nimajo strehe in so svoje bortt3 imetje spravili pod milo nebo kar ob cS' sti. Žalosten je pogled na to ubogo drU' žinico, ki domuje v teh mrzlih noiS®1 ood milim nebom. Družinski oče toži, da je prosil vsepovsod za streho, toda za* man. Prepričani smo, da se bo sirorn®' ka in njegove revne družinice ustni'*;. mestna občina in mu pomagala v prvi1 najhujši stiski. »Službeni list dravske banovine« objavlja v letošnji 35 številki: Odredbo o dopolnitvah in spremembah uredbe o pri Rajanju tujih vojnih ladij v morske teritorialne vode in luke; uredbo o normiranju obresti na glavnico uradniškega Pokojninskega sklada pri Državni hipotekami banki in objave banske uprave o Pobiranju občinskih davščin. Tujski promet v aprilu. V aprilu je bilo Pri mariborski policiji zglašenih 2.042 o-s«b. Od teh je bilo 670 tujcev, in sicer 96 2 Dunaja, 48 iz Gradca, ostali pa izdru-šib tujih mest. Na našo objavo, da zbira Narodna ' strokovna zveza v Mariboru prostovolj-Re prispevke za postavitev nagrobnega spomenika pobreški žrtvi, tragično umrlemu Avgustu Kelnariču se je odzval starešina sreskega sodišča v Sv. Lenartu v Sl. Goricah. Tem potom se odbor NSZ Ppjprisrčneje zahvaljuje v nadi, da bo našel še več posnemalcev. SEVDALINKE damska pevska in tambnraška kapela dnevno v GRAJSKI KLETI. Na poziv uprave »Mariborskega tedna« v Mariboru podpisano Združenje vljudno vabi svoje člane, da vsi oni, ki nameravalo postaviti prodajne šotore pri »Mariborskemu tednu«, prijavijo svojo udeležbo Pri podpisanem združenju najkasneje do 12- tm. Ker gre za to, da se onemogoči vsaka nepotrebna konkurenca maribor-skemu trgovstvu od koderkoli, prosimo reflektante, da v lastnem interesu omogočijo s pravočasnimi prijavami prvenstve- upoštevanje domače trgovine pri zgoraj omenjeni prireditvi v Mariboru. Združenje trgovcev za mesto Maribor. Romanje na Oplenac. Narodna strokovna zveza priredi 9. junija 1935. romanje na Oplenac na grob blagopokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Stroški znašajo za člane v obe smeri 160 Din, za nečlane pa 200 Din. Odhod iz Maribora bo 8. junija popoldne, a povratek 10. junija zvečer. Pozivamo vse, ki se žele udeležiti tega romanja, ki je izredno ugodno za vsakogar, da si ob tej priliki ogleda našo prestolico. Prijave sprejema tajništvo Narodne strokovne zveze, podružnica v Mariboru, Sodna ulica 9 III. Nadstropje, najdalje do 10. maja, kjer se dobe tudi podrobne informacije in potrebna pojasnila. Zopet se bodo vršila nova idealna potovanja parnika »Kraljice Marije«. Na teh svojih, vsem tako priljubljenih potova-Ujih, bo »Kraljica Marija« razkazovala svojim potnikom vse krasote juga. Tretje potovanje se bo vršilo od 21. 5. do 4. 6. z ogledom Dalmacije, Malte, Barcelone, fraconske Rivijere in Napolija, četrto potovanje od 5. 6. do 22. 6. z ogledom Dalmacije, Aten, Varne, Instanbula in Rodosa, peto potovanje od 18. 7. do 3. 8. z obiskom Dalmacije, Malte, Alžira, južne Španije in Sicilije, šesto potovanje od 4. do 19. 8. z obiskom Dalmacije, Italije, Tripolisa, Malte in Krfa ter sedmo potovanje od 9. do 29. 10. z ogledom Dalmacije, Rodosa, Cipra, Sirije, Palestine in Egipta. Cena znaša od 3.500 naprej. Vse natančnejše informacije, prijave z rezerviranjem kabin, preskrba viz, valute po najugodnejših dnevnih tečajih, prospekti itd. pri »Putniku« Maribor, tel. 21-22 in »Putniku« Celje, tel. 119. Jadranska umetniška razstava prof. Stjepana Bakoviča ostane na občo željo našega občinstva odprta še do 13. maja, tako, da si jo more vsakdo oge-dati, ki je do sedaj še ni videl. G. prof. Bakovič je vpošteval to željo, da da možnost tudi našemu dijaštvu, da si jo ogleda. Vstopnia 4 Din, za dijake polovična, za skupine šol 1 Din za osebo. — Vstopnina gre v korist Jadranske straže za Mladinski dom v Bakru. Angleški krožek priredi jutri 4. t. m. ob 18. uri v dvorani »Vesne« čajanko, združeno s proslavo 25-letnice kronanja angleškega kralja Jurija V. Uvodoma spre govori gospa profesorica Oxleyjeva o osebnosti kralja Jurija, čigar 25-1 etni vladarski jubilej proslavi Velika Britanija z dominijoni dne 6. t. m. Nato predvaja kvartet, sestoječ iz gospodov Maksa Schonherrja. Josipa Bezjaka, Emila Jett-marja in gospe Grete Pelikanove Mozartov kvartet v B-duru. Zatem zapoje g. Avg. Živko ob spremljavi harfe (gosp. Lukeš) 2 klasični angleški pesmi ter Flajšman Rozinovega »Metuljčka«. Končno zapoje ga. Studeničny-Rombotton ob spremljanju na glasovirju (ga. Špendal) 3 moderne angleške pesmi. Spored zaključi prosta zabava. Člani krožka in prijatelji angleškega jezika se vljudno vabijo k čim številnejši udeležbi! Film »Galipoli« se bo v soboto in nedeljo prikazoval v Grajskem kinu. O dejanju smo že kratko poročali. Svetujemo vsakomur, da si ta film ogleda, ker mu bo gotovo ostal v najboljšem spominu. Zveza Maistrovih borcev obvešča člane, da se nameravani prijateljski sestanek zaradi paninskega plesa ne vrši 11. maja, ampak 18. maja ob 20. uri v gostilni Žoher na Tržaški cesti, člani se vabijo k obilni udeležbi. Tajnik. Triumfalna pot malih kamion kar je v v Romunijo SIJAJNO USPELI NASTOPI IN LJUBE ZNIV SPREJEM V BEOGRADU, TE- MIŠVARU IN DŽOMBOLJI. Veselih obrazov in nadvse dobro razpoloženi so se na velikonočni petek z Rdrnjim vlakom odpeljali naši mali harmonikarji mariborske »Harmonije« na Vrnejo v Romunijo. Bilo jih je skupno 22 ljubkih deklic in dečkov, ki so se srčka poslovili od svojih staršev na kolodvoru. Vožnja do Zagreba jim je silno ySaja a in so bili naravnost navdušeni, ko s° izvedeli, da bodo obiskali v Zagrebu ^ožji grob. Kmalu po 12. uri pa so se istega dne z brzovlakom v udobnem pul-manovem vozu odpeljali proti Beogradu, tamor so prispeli ob 20. uri. Na kolodvoru so bili naši malčki toplo sprejeti. Navdušeni Beograjčani so jih spremljali 'ta novega modernega »Učiteljskega doma«, ki jim je nudil streho in vse udobnosti. brugo jutro ob 8. so že bili pripravljeni avtomobili, s katerimi so se mali .iar-motiikarjl odpeljali na Oplenac. Tam so ^ Poklonili spominu Viteškega kralja Pleksandra I. Zedinitelja. Nadvse ljubek !e bil dogodek, ko so naši malčki pristopi k grobu in pokleknili ter se v molitvi KPominjali njega, o katerem so toliko le-?eSa slišali. Tudi je Pregradov Ivče definiral ob grobu pesem »Mrtvemu kra-ki je vse navzoče tako ganila, da je v °čeh slehernega zablestela solza ginje Rosti. p« izbranih besedah, ki jih je spre *?Vorila na malčke zaslužna ustanovite-*Na in predsednica »Harmonije« ga.Zo- ra Ravnikova, so se naši mali goreče zaobljubili, da bodo vselej in vsepovsod izvrševali oporoko mrtvega kralja in da bodo vselej zvesti in vdani mlademu kralju Petru II. S kraljevega groba so se mali harmonikarji podali dobro razpoloženi in vzhičeni nad vsem kar so doživeli, v prestolico, kjer so se udeležili pravoslavne »Vrbice«. Beograjčani so občudovali in burno pozdravljali naše malčke, ki so jih takoj spoznali po lepih gorenjskih narodnih nošah med dolgo procesijo beograjskih otrok. Dali so tudi našim malčkom tradicionalne zvonce, da so bili enakovredni svojim sovrstnikom. Po končani »Vrbici« pa so se mali harmonikarji udeležili procesije in vstajenja v katoliški cerkvi Kristusa Kralja v Krunski ulici. Zvečer so priredili koncert v Kolarčevi dvorani, ki je 'bila zasedena do zadnjega kotička. Koncerta so se udeležile vse naj odličnejše osebnosti naše prestolnice in so bili navzoči tudi predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Njihov dirigent kakor otroci so bili deležni viharnega odobravanja in priznanja za sijajno uspele nastope. Koncert so priredili tudi drugi dan dopoldne in zvečer ter doživeli triumfe, podobne prvemu. Po nastopih v Beogradu so naši malčki nadaljevali pot v Romunijo. Potovali so iz Beograda v udobnem vozu brzovlaka in prispeli drugi dan zjutraj v Temišvar. Proslava sv. Florijana. Vsakoletna tradicionalna proslava mariborskih gasilcev na praznik svetega Florijana, ki je bila najavljena za danes, je preložena za 14 dni. Ker svoji nalogi ni kos, sinoč’ nekdo dobil je nos: Reklam premalo da baje v časopise se daje. Pa kaj je treba dost’ reklame, ker ta dobička mnogo vzame! Planinski ples! — Kedaj in kje se bo vršil — že vsakdo ve! Ls. Predavanja o kuhi in peki s plinom priredi mestna plinarna dne 7. maja ob 20. uri in dne 8. t. m ob 16. in 20. uri v obed-nici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici, vhod Razlagova ulica 14. Predavateljica bo udeleženkam nazorno pokazala, na kako hiter, lahek in obenem cenen način se pripravi meščanski obed. — Vabljene so vse gospodinje in njihove pomočnice, ki se bodo obenem lahko prepričale, kako okusna so jedila, pripravljena na plinskem štedilniku in pecivo v ognja zdržni stekleni posodi. Vstop prost! Dne 8. maja ob 10. uri dopoldne bo prodaja na javni licitaciji pri carinarnici v Gornji Radgoni tovornega avtomobila znamke Avstro-Fiat, tip 4 T. S., nosilnost 4000 kg. Avto je v dobro ohranjenem stanju in uporaben za takojšnjo vožnjo. Javna kuhinja na Slomškovem trgu dostavlja hrano v B in C razredu na dom. V nedeljo popoldne kabaretna predstava in koncert Rusov v »Veliki kavarni«. Vrtnarstvo Anton Požar, Pobrežje, Nasipna ulica 1, tel. štev 28-30. Nočna lekarniška služba. V nedeljo 5. t. m. bosta imeli nočno lekarniško službo Konigova lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti in Maverjeva lekarna »Pri zamorcu« v Gosposki ulici. V ponedeljek 6. t. m. pa Minafikova lekarna »Pri Orlu« na Glavnem trgu in Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti. V zlato svobodo. Iz mariborske moške kaznilnice je bilo danes dopoldne pogojno odpuščenih 42 kaznjencev. Odpustili so jih, ker so se v kaznilnici, ko so pre-sedevali svojo kazen, lepo vedli in kazali znake kesanja. Med odpuščenci sta tudi 2 kaznjenca, ki sta bila zaradi umora obsojena na smrt, pozneje pa pomilo-ščena na dosmrtno ječo. Ostali pa so povečini kmečki fantje, ki so sedeli za zamreženimi okni zaradi noža in krvi. Nekaj je med njimi tudi tatov in vlomilcev. Na policiji so vsem vzeli prstne odtise, Spotjo so jih na mnogih postajah pozdravljali otroci in odrasli in so bili zlasti ljubeznivo sprejeti na romunski meji, kjer jim obmejne oblasti niso delale nobenih ovir. V Džombolji, obmejni romunski postaji, so bili naši malčki ljubeznivo sprejeti. Po polurnem čakanju so pa nadaljevali pot v Temišvar in dospeli tja točno ob 12.10. Na peronu in v čakalnici so bili zbrani predstavniki tamkajšnje srbske manjšine s šolskimi otroci. Prvi jih je prisrčno pozdravil g. Mrlutin Manojlo-vič. Iz njegovih besed je izžarevala radost nad prihodom malih ljubkih Jugoslovanov, ki so prinesli na romunska tla jugoslovansko narodno pesem. Za ljubezniv sprejem se je zahvalila ga. Zora Ravnikova, ki ji je, kakor malčkom, priredilo zbrano občinstvo navdušeno ovacijo. Tamkajšnji šolski otroci so zapeli »Hej Slovani«. Ljubezen je združila tamkajšnje in naše otroke in ljubek je bil pogled, kako so se med seboj pozdravljali, objemali in poljubovali. Otrooi so bili sprejeti na hrano in stanovanje k uglednim tamkajšnjim srbskim družinam. Na velikonočni ponedeljek pa so priredili mali harmonikarji v krasni dvorani .rbsk... mestnega gledališča sijajno uspeli koncert. Koncerta so se udeležili mimo številnega občinstva, Madžarov, Romunov, Srbov in Nemcev tudi predstavniki vseh tamkajšnjih civilnih in vojaških oblastev. Navzoči so bili: divizijski general Oprescu, šef tamkajšnjega generalštabnega oddelka polkovnik Boj-tan, temišvarski župan Catalinu, glavni mestni tajnik dr. Table, veliki župan dr. Nistor, znani skladatelj Draguian Sahto* odstranjuje bonbon Proizvod: »UNION“ Zagreb jih fotografirali, nato pa odpravili odgon-skim potom v pristojne domovinske občine. Drago plačana ljubezen. Nekemu Ivanu J. se je zahotelo sinoči vesele ženske družbe. Zavil je v znano gostilno v Vetrinjski ulici, kjer je tako družbo našel. Pridružila se mu je Rozika J, in ga veselo zabavala. Pila sta in jedla, nato pa najela sobo. Ko se je Ivan davi prebudil, je žalostno opazil, da je z Roziko izginila tudi njegova denarnica, v kateri je imel več stotakov. Ivan je prijavil zadevo mariborski policiji. Požar v Razvanju. V Razvanju je v gospodarskem poslopju posestnika čer« neta izbruhnil ogenj, ki je uničil objekt do tal. Na pomoč prihitelim gasilcem se je posrečilo rešiti živino. Škoda, ki jo je ogenj povzročil, je ogromna in je krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še doslej niso mogli točno ugotoviti. Sejem za prašiče. Na sejem so pripeljali 366 prašičev. Kupčija je bila sred« nja in je bilo prodanih 142 prašičev. Cene mladim prašičem so bile naslednje: 5 do 6 tednov stari 45 do 70 Din, 7 do 9 tednov stari 80 do 90 Din, 3 do 4 mesece stari 150 do 160 Din, 5 do 7 mesecev stari 200 do 250 Din, 8 do 10 mesecev stari 300 do 340 Din, leto stari 480 do 500 Din, kilogram žive teže 4 do 5.50, mrtve pa 7 do 8.50 Din. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.2 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 0 stopinj C; barometer je kazal pri 14.8 stopinjah 742, reduciran na ničlo pa 740.2: relativna vlaga 65; vreme je jasno in tiho; vremenska napoved napoveduje, da se bo vreme zboljšalo in da bo temperatura narasla. Nov telefonski pravilnik in tarifa. Nov telefonski pravilnik in nova telefonska tarifa bosta uveljavljena 1. julija t. I. Po novem pravilniku morajo biti omenjenega dne vsi telefonski naročniki ponovno uvrščeni v skupino, po kateri bodo plačevali nove znižane pristojbine. vladika Slobodan Kostič in stolni župnik Vendlin. Vsi so bili hvaležni in navdušeni. Polnoštevilno je bilo zbrano tudi srbsko žensko društvo s predsednico go. Nenadovičevo. Na koncertu so nam peli tudi pevci srbskega pevskega društva »Sloge« v Temišvaru, ki so naše malčke in druge navdušili s svojim dovršenim izvajanim pevskim programom. Prav tako je navdušil Temišvarčane tudi nastop naših malčkov drugega dne. Obeh koncertov so se udeležili zastopniki tamkajšnjega tiska, ki je v dolgih člankih izkazal vso pozornost našim malim harmonikarjem in njihovim nastopom. Laskave pohvale pa je bil deležen vsepovsod njihov učitelj, dirigent zbora prof. g. Švajger. V Temišvaru so prihajala vabila in brzojavke s prošnjo, naj bi se naši malčki podali še v druge kraje. Toda zaradi pičlo odmerjenega Časa prošnjam niso mogli ugoditi, pač pa so obljubili, da bodo prišli drugič. Slovo iz Temišvara na kolodvoru je bilo silno težko. Pred slovesom iz Romunije so mali harmonikarji nastopili v Džombolji. Koncert so priredili v popolnoma zasedeni tamkajšnji največji dvorani. Vodstvo turneje malih harmonikarjev čuti prijetno dolžnost, da se javno zahvali ge, novinarki Presekarjevi v Beogradu, g, in gospe Nenadovič, dr, Stefanoviču in soprogi, kakor tudi agilnemu članu srbskega društva v Temišvaru g. Konstantinovem Martinovu, Manojlovlču in Pavloviču, v Džombolji pa veterinarju dr. Zvonku Zemljiču in šefu obmejne postaje Nejčetu Primožiču, za vse kar ao našim malčkom dobrega storila. Starina »Slovenec" so razburjeni... ZARADI MUŠKATELJCA, ZARADI MALIH HARMONIKARJEV itd. Stari, sitni so očka »Slovenec«, včasih tudi pozabljivi. Kdo bi se čudil pri takšni starosti, če spomin malo opeša ali ' če se očki pripeti, da stvari čisto drugače ■ zasučejo, kakor so. Štiri dni so tuhtali očka in niso mogli spati radi tistega našega članka, ki ga je odobraval ves Maribor. Očka so naglušni malo, pa so narobe slišali ali narobe razumeli. Nekaj razburjenja je bilo, ki se je pa omejilo na Koroško 1, pritličje, in na neko drugo poslopje v tamošnii bližini. Ko bi ne bilo tistega nesrečnega muškateljca in kani-galilejske prigode, bi bilo luštno na svetu. He-he, takšne aferice res »ne koristijo mariborskemu gospodarstvu«. Izvrstna kapljica je muškateljc, očka »Slovenec« pa začutijo v sebi nekaj kakor živčni šok, če samo slišijo to besedo. Jojmene, ta muškateljec je pa res huda reč. Zato so očka »Slovenec«, ki v starih letih ku-hlo včasih narobe zasučejo, skrbno zamol čali, zakaj so se razburili in bistvo aferice obšli s tem, da niso niti omenili te besede' iz našega članka, potem pa po svoji stari znani navadi pomešali vsc-prek, da je prišla ven huda brozga, da se je mnogim kar zakolcalo. In kakšen je ta svet! Niti pobarajo ne starine »Slovenca«, o čem naj se piše. Oj. ta nehvaležni svet, ki noče poslušati njegove besede in se podrejati njegovi komandi. Ne samo pozabljivi, tudi komandirali bi radi očka na stara leta, dokler še živijo. Najlepša očkova lastnost pa je pozabljivost. Tako so pozabili.na neki članek »Narodna sramota«, ki se mu je smejal ves Maribor, ker so očka pozabili omeniti kukce, ki so tiste reči v svet pošiljali. Takšne pisarije so Mariboru seveda v čast in hvalo, ker so prišle izpod peresa starine. »Slovenca«. In, ko je Balokovič koncertiral v Mariboru, se je očki celo pripetilo, da je naznanil Mariboru njegov koncert, ko umet nika že zdavna ni bilo več v Mariboru. K sreči imajo očka v Mariboru tako malo število bravcev, da je bilo prav pičlo število tistih, ki so jih očka v pozabljivosti ali hudomušnosti potegnili. Včasih pa očka tudi slabo vidijo. V starih letih pač tudi vid rad opeša. Pisali so v št. 97a, da naši mali harmonikarji, ki nosijo po svetu ime Maribora, niso bili na velikonočno soboto pri katoliški procesiji v Beogradu. Pa je poleg obstoječih fotografij vse polno prič, ki lahko dokažejo, da očka slabo vidijo in da je celo nadškof Rodič naše malčke blagoslovil. Preklicali pa potem niso očka ničesar. Zasloveli so pa tudi zaradi svojih izvrstnih informacij. Kako veseli bi bili vsi te dni pri tukajšnjem sodišču obsojeni, če bi bilo res, kar so očka zapisali v svoji letošnji številki 92a, da je tukajšnje sodišče preklicalo vse med 29. aprilom in 10. majem razpisane razprave. Očka pač včasih tudi kaj narobe slišijo, ker je na-glušnost pač tudi znan nedostatek starosti. Vse to pa ni nič. Glavno je, da očka o muškateljcu ničesar ne slišijo, potem so že dobre volje, četudi' slabo vidijo in slišijo. Uf, pa na stara leta, ko bi se kapljica tako prilegla! Mogoče bi tavžent-rožce pa Hofmanove kapljice kaj pomagale zoper to bolezen? To je dobro, posebno, če bi ljudje še bili tako nagajivi, da bi še kaj pisali, pa tudi o drugih stvareh, ki očko »Slovenca« morda še bolj razburijo. Oj, ta nehvaležni svet, ki noče ničesar razumeti, in ki noče vedeti za starostne občutljivosti katoliško resnicoljubnega očke »Slovenca«. Zborovanje naših obrtnikov LETOŠNJI OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA OBRTNIKOV ČEVLJARSKE STROKE V PTUJU. Združenje obrtnikov čevljarske stroke je imelo v nedeljo dopoldne v prostorih restavracije »Pri pošti« v Ptuju svoj redni letošnji občni zbor. Predsednik gosp. Franc Arnejčič je pozdravil vse navzp-če, zlasti zastopnika Zbornice za TOI. g. svetnika Milka Senčarja in tajnika Okrožnega odbora g. Novaka, imenoval za zapisnikarja gosp. Simona Juhnerja, občni zbor pa je izvolil za overovatelja zapisnika gosp. Jakoba Gačarja in Martina Mlakarja. Poročal je nato, da je Uprava združenja zelo vestno vodila svoje posle; prijavilo se je 21 šušmarjev, toda večina je bila nekaznovana. Obrt je odjavilo 15 članov, njveč zaradi pav-šalirania pridobnine, ki je za malega podeželskega obrtnika prevelika obremenitev. Med letom se je priredil prikroje-valni tečaj, katerega je obiskovalo 15 članov. Udeležba bi bila večja, če bi se bil tečaj pravočasno prijavil od zbornice. Poročilo se je vzelo odobrtiioč na znanje. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal z vso vestnostjo g. Josip Greifoner, pa posnemamo, da šteje združenje 76 članov, 11 pomočnikov in 21 vajencev. Uprava je imela 3 seje in dva članska sestanka. Združenje je imelo v preteklem letu prejemkov 5.097.71 Din in izdatkov 4.729.25 Din, prebitka torej 368.46 Din. Po poročilu predsednika nadzorstvenega odbora gosp. Leopolda Tuška se je računski zaključek za leto 1934. odobril in podelila še je razrešnica upravi in nadzorstvenemu odbor«. Prav tako se je soglasno Odobril proračun za leto 1935., ki izkazuje 3.107 Din dohodkov in 2.995 Din izdatkov. V pomočniški izpraševalnl odbor so se izvolili vsi dosedanji člani. Glede nastavitve skupnega tajnika za vsa prisilna združenja v Ptuju se je razvila obširna debata, v kateri je zlasti zbornični svetnik g. Milko Senčar izborno utemeljeval potrebo strokovno sposobnega tajnika; v tem smislu se je zavzel tudi predsednik obrtnega društva gosp. Jožko Berlič. Po teh utemeljevanjih je zborovanje soglasno pristalo na nastavitev skupnega strokovnega tajnika. Priziv v neki šušmarski zadevi se je zavrnil. Sprejeli so se nato predlogi, naj bi imelo združenje vpliv pri izdaji pooblastila, da se šušmarjem odvzame orodje, obisk obrtno nadaljevalne šole naj bo obvezen V območju 12 km iz Ptuja. Pri slučajnostih je zbornični svetnik gosp. Milko Senčar prečital predstavko Zbornice za TOI v zadev? tvornice Bat’a. Iz te je razvidno, koliko se je prizadevala zbornica, da bi zaščitila malega obrtnika pred veliko tujo industrijo. Tajnik Okrožnega odbora gosp. Novak pa je pozdravil zborovanje v imenu Okrožnega odbora, pojasnil potrebo in pomen teh nato pa podprl s številnimi dokazi dejstvo, da obrtne oblasti vse premalo ščitijo pooblaščenega obrtnika pred šušmar-ji, proti katerim se ne postopa v smislu zakona o obrtih, niti ne ravna po okrožnicah kr. banske uprave; poudarja! je važnost prostovoljnih in prisilnih organizacij za obrtništvo, ki si bo le s samozavestnim in složnim nastopom zamoglo uveljaviti svoje želje in zahteve. Za svoja izvajanja je žel tajnik Novak splošno odobravanje navzočih. Predsednik gosp. Arnejčič je še prosil navzoče, da pri prijavi neupravičenega izvrševanja obrta člani navedejo vse potrebne podatke, ker le potem more imeti prijava kak uspeh, naznanil je tudi, da bo moral poslej plačati vsak član, ki bo apeliral na razsodišče, združenju 75 Din, nato pa zaključil tri ure trajajoče in lepo uspelo zborovanje čevljarskih mojstrov v ptujskem srezu. Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 5. maja. 7.30: kmetijsko predavanje; 8: plošče; 8.30: čas, poročila; 9: versko predavanje; 9.15: prenos iz frančiškanske cerkve; 10: koncert; 11.50: obvestila; 12: čas, koncert; 15: plošče; 16: radio-orkester; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos iz Varšave; 20.30: koncert »Sloge«, 21.30: čas, poročila, obvestila, spored; 22; radio-orkester in plošče. Spored za ponedeljek 6. maja. Ob 12: plošče; 12.45: poročila: 13; čas. vreme obvestila; 13.20: radio-orkester; 14: vreme, borza, spored; 18: plošče; 18.20: zdravniška ura; 18.40: čas, poročila, spored, obvestila; 19: koncert; 19.30: nacionalna ura; 20: prenos opere iz Zagreba, v odmoru čas, poročila in program. Stoletnica Slovenske Kalvarije IZ ZGODOVINE CERKVE NA PEKRSKI GORI POD POHORJEM. Te dni mineva sto let, odkar se je v cerkvici na Pekrski gori, ki so ji dali Nemci ime »Windisch-Kalvarienberg« — Slovenska Kalvarija, da bi jo ločili od mariborske Kalvarije, ki je s tem postala »Deutsch - Kalvarienberg« — Nemška Kalvarija, čeprav ni nikdar ležala, tudi takrat ne, na kakšnem nemškem ozemlju, prva služba božja. Cerkvica sama se je pa pričela graditi že tri leta prej, t. j. leta 1832. Zadevna spominska plošča, vzidana nad vhodom, nam kot edino znana zgodovina te cerkvice pove na kratko: »Slovenska Kalvarija. Zidanje cerkve se je z božjo pomočjo začelo 25. maja 1832. Franc Cvetko, župnik. Mihael Moder in Matevž Kaloh, cerkvena ključarja iz Peker, se zahvaljujeta župniji Limbuš«. Mimo tega nam je ostalo o zgodovini te cerkve ohranjenih samo še nekaj spomenikov v notranjosti in vzidanih na zunanjosti. V cerkvici sami je nekaj očito dragocenih slik, ohranjenih še iz nekdanje stare cerkvice sv. Kungote (Kunigunde), ki je stala pod Pekrsko goro. Drugih sledov o stari cerkvici ni več. Med slikami v cerkvi ohranjeni nem ški napis: »Ta križ Kristusov je dala z dovoljenjem grofa Burga iz Maribora kot lastnika zemljišča postaviti 1. 1664. gospa Lucija Butinova, meščanka iz Maribora« — nam spričuje, da je stal tam gori od leta 1664. do zidanja cerkve pred 100 leti le križ s podobama Marije in sv. Janeza. Oba omenjena kipa sta zdaj vzi-dana za cerkvijo. Hrib, na katerem stoji cerkev, se !e imenoval nekoč Pekrska gora in je, kakor omenjeno, dobi’, ime »Slovenska Kalvarija« šele po mariborskih Nemem v dobi ponemčevanja tega dela naše slovenske domovine, in to zaradi razlikovanja, kakor je dobila n. pr. tudi izven mestnega obzidja ležeča stara cerkev, ki je stala tam, kjer stoji sedaj frančiškanska, ime »Slovenska cerkev«. Zato bi bilo treba sedaj dokončno zavreči to tuje ime in imenovati grič zopet s starim našim imenom Pekrska gora. Posebnost cerkvice na Pekrski gori je nadalje skupna grobnica stare mariborske meščanske rodbine TscheJigijev, ki stoji na vzhodni strani. Vsa okolica cerkve je namreč last te rodbine. Vsako leto spomladi se vfsl tam cerkvena slovesnost s službo božjo. Pekrska gora je pa tudi priljubljena iZ' etna točka za Mariborčane. Žal samo, da je na severni strani posajeni smrekov gozd zrastel tako visoko, da je popolnoma zakril pogled na Maribor, ki bi bil s te strani krasen in bi Pekrska gora postala Mariboru lahko vsaj v malem to, kar je Ljubljani Šmarna gora. Ali ne b| kazalo temu ’ od pomoči in napraviti! vsa) manjši izsek ali pa postaviti 5—6 m visok razgledni stolp? Sokolstvo Prva sokolska planinska postojanka na Pohorju PRED USTANOVNIM OBČNIM ZBOR OM ZADRUGE »SOKOLA PLANINSKA KOČA«. Številni razlogi so rodili potrebo po sokolski planinski postojanki. Kdor deluje med mestno mladino, ve, kako je potrebna oddiha v počitnicah, kakor je oddih v planinski naravi postal življenjska potreba vtrujenega mestnega človeka. Zato so vznikla sokolska taborenja in propagirajo se izleti v naravo. Nujno potrebno pa je obdržati našo mladino tudi v počitnicah v rokah sokolskih vodnikov, v okrilju sokolske organizacije vtešiti njeno zdravo hrepenenje in jo na ta način močneje prikleniti nanjo. Kdor je o-kusil kedaj čar tabornega ognja in romantiko skupnega bivanja v prirodi, ve ceniti njegov pomen za telesno in duševno zdravje in na trajni učinek vtisov na značaj. Takih oddihov pa je potrebno tudi starejše članstvo. Zgraditi planinsko postojanko na Pohorju si je najagilnejše Sokolsko društvo Maribor Matica zamislilo že lani. Srečno naključje je naneslo, da je društvo kupilo 54 ha obsegajoče zemljišče na grebenu zelenega Pohorja sredi med Razglednikom in Ruško kočo v višini 1.200 m. Nakup zemljišča samega, ki je deloma gozd in so že na mestu, kjer bo stala postojanka, posekali drevje, bo tvoril delno naložbo gradbenega fonda, ker bo zemljišče samo z ureditvijo pridobilo mnogo na vrednosti. Za sokolsko planinsko postojanko pa je omenjeno zemljišče kar naj-prikladnejše. Lahko je dostopno od vseli strani, ni predaleč od mesta, nudi krasen razgled na Dravsko dolino, na severnem Pobočju pa bo dalo najlepše terene za razvoj zimskega športa. Prav tako posrečena pa je bila tudi zamisel osnovati akcijo za sokolsko planinsko postojanko na zadružni podlagi. Zato bo v sredo 8. tm. ob 20. uri v restavracijskih prostorih v Narodnem domu ustanovni občni zbor zadruge »Sokolske planinske koče«. Na dnevnem redu bo poročilo o pripravah, sprejem pravil, volitev načelstva in nadzorstva ter razgovor o gradnji. Ker je Sokolsko društvo Maribor Matica že pred mesecem pričelo z akcijo za pobiranje deležev, je imelo doslej razveseljiv uspeh. Matično društvo samo je darovalo za postojanko 32.000 Din, 108 članov pa je podpisalo doslej že 500 deležev. Po 10 deležev so podpisali ban dr. Dinko Puc, Franjo Bu-reš, tvrdka Pinter & Lenard in dr. Šalamun iz Ptuja. Načrte za planinsko postojanko bo izdelal požrtvovalni br. inž. Vičič, ki bo upošteval predvsem to, kar je najbolj odgovarjajoče, praktično, higienično in moderno. Pričakovati je, da bodo novo ustanovljeno zadrugo podprle vse mariborske in okoliške sokolske edinice in vsi javni cini tebi, ki skrbijo za telesno in naravno vzgojo naroda. Dolžnost sokolskega član stva pa je, da z lastno požrtvovalnostjo brez večje obremenitve društva, ki mora skrbeti predvsem za redno delovanje v svojem delokrogu, oživotvori prvo sokolsko postojanko v prid mariborske h1 vse ostale sokolske mladine, v ponos Sokolstva in našega obmejnega Maribora. Tudi je naša dolžnost, da podpišemo deleže vsi, ki smo prejeli pristopne prijave in da se zanesljivo ude1ežirr'- v«-- najavljenega ustanovnega občnega zbora snujoče se zadruge »Sokolska planinska koča«. Razvanje. V nedeljo dne 28. aprila t. !• se je vršila v razvanjski šoli lepa slavnost. Od sokolske čete se je poslavljal nje ustanovitelj in starosta br. Ludvik Š>-janec, ki je bil te dni upokojen in se 3e preselil v Maribor. Četa mu je pri tej priliki izročila diplomo s tem pomembnim napisom: »Svojemu ustanovitelju in starosti br. L. Šijancu v znak iskrenega brat stva »Sokol Razvanje«. Br. Šijanec se ic četi zahvalil v toplih besedah z željo, na) se razvanjski Sokol še bolj razvije in izpopolni. Slavnosti so prisostvovali br-Ledinek s Teznega kot zastopnik župe. br. Cizelj iz Hoč v imenu matičnega društva Sokola Hoče in tov. Petrovič kot zastopnik učit. društva za Maribor d. br* Za novega starosto je bil izvoljen br. Ha" man Lubajnšek. Sokolska četa Laporje je priredila v nedeljo, dne 28. aprila v šoli svoj pevski koncert. Sokolski zbor šteje 20 pevcev, vodi jih pa z veščo roko učitelj bra* Franjo Logar. Koncert so otvorili PeV' ci s težko Mirkovo skladbo, kantato v odlomkih »Blagovestnikom«, nato pa s0 ob splošnem odobravanju zapeli še: De-vove, Horvatove, Ipavčeve, ŽepiČeve, Jobstove, Adamovičeve in Bučarjeve na' rodne pesmi. — Obisk je bil izreden, kot še nikoli, in so morali pevci ponavhal| in dodajati, ker se hvaležni poslušale' kar niso hoteli raziti. Bratu pevovodji in pevcem, ki so se v tej kratki dob' (zbor obstoji šele dve leti) že tako lep o uvežbali, k uspelemu nastopu čestitamo* 7 M a r i b' o r u, 'dne 4. V. 1935 ..r,r.^„..mTrrrrIIM>iraf|1 n „^1,. rtnrrr— Mariborski »Večerni ič« Julra. Stran ! Alphons; Daudet: zemb ROMAN. Med tem pa sta se spodaj nenadoma Oglasila godba in smeh. Richard je vprašal: »Kaj je nocoj?« »To so šeme — danes je pustni torek«, ^ dejala mati. Isti spomin je padel na pa-,’uet vsem trem, in nekaj časa so se izogibali pogledov drug drugega. Preteklo 'eto je istega dne ob isti uri močno zazvoni! zvonec na vratih, več kočij se je ustavilo pred vhodom in iz njih se je nagnala v salon našemljena mladina, naposled je pa prišel tudi-Charlexis s svojo družbo, ki se je bila tisti večer zbrala v Merogisu. Ah! nesrečni pustni vik! Z 'liim .sta prišla v salon mraz in mrak tiste noči, ki sta pregnala prijetno in prisrčno njegovo toploto. Richard je vstal. »Pojdiva,. Lydija, morava pustiti mater, da gre k počitku!« Gospa Feniganova je hotela pozvoniti, da bi ju naročila spremiti. »Ni treba, mati. Lydija pozna do-'°ro drevored.« Da. do z na la je dobro drevored. Toda kakšen smisel je dajal tem besedam! Je bila v lijih ironija ali namera žaliti jo. spominjajoč jo onih časov njene sramote in norosti? Če je tako. potem bi se njeno trpljenje moralo prav za prav šele 69 pričeti. Ko se je Lydija približala gospe Feniganovi, da ji vošči lahko noč, so njene roke in lica bila mrzla, kakor led. On ji je onikrat rekel: »Vsekakor, poizkusiva..., ako ne pojde, odpotujem«. In zares, ves tisti čas, kar je bila pri njem tekom njunega dolgega popoldnevnega sprehoda po parku in sadovnjaku, pri kosilu in večerji, je ni z ničemer, prav z ničemer, niti z eno samo besedo, enim samim pogledom, enim samim stiskom roke spomnil na preteklost. Ni storil tega, dasi je bilo dovelj priložnosti za to; zdelo se je, da se s toliko dobroto, paž-njo in rahločutnostjo izogiblje vsega tega, da je še sama, ki se je vrnila z najmanjšo vero, pričela verovati v možnost obnovljenja življenja in njune skupne sreče v dveh. In ona je to tembolj verovala, čimbolj se je bližal njun zakonski trenutek in intimnost alkovna. Svesta si svoje lepote in odkritosrčnosti svojih namenov je mislila: »Samo. da ga imam, da ga objamem — pa sem prepričana, da mi tudi ostane«. Po tem prokletem spominu na pustni torek jo ie pa prevzela zla slutnja, da bi ji njena doslej tako blizka sreča mogla pobegniti. Kako se ie sedaj privila k Richardu, ko sta šla po temnem drevoredu. Vsak hip se je njena noga spodrsnila na poledenelih tleh, kar ji je služilo za izgovor, da se nasloni nanj; oba z verig spuščena psa sta zasopla skakala okoli njiju, zmrznjene veje so pokale, tam daleč pa je udarjal veter z vrati izbe in od teh in drugih nenadnih glasov je vsa trepetala ter se privijala svojemu možu na srce. »Poznal sem te, ko nisi bila tako bojazljiva«, ji je dejal nežno, njenega stiska ji pa ni vrnil. »Da, a takrat še nisem bila tako živčno bolna, prijatelj moj.« In potem čisto tiho: »In glej. in potem sem mnogo pretrpela.« Upala je, da jo bo sedaj pomiloval, pa se je zmotila. Ko sta prišla v svoje stanovanje, sta stopila najprej v delavno sobo, kjer ju je — kakor gori — čakala topla peč. Ly-dija bi bila dosti raiše odšla takoj v spalnico, toda Richard je hotel, da bi bila prav tu pri njem ta resnična in za^es živa Lydija, po kateri ie prav v tej sobi tako obupno hrepenel in sanjaril. »Glej. tu. tu sem bil najbolj nesrečen ... Sedel sem v tem naslanjaču, mislil na !;' zainteresiranih ministrstev in zveze kinolastnikov. Tudi '}odo na anker razpravljali o vprašanju Qbdavčenji' kinematografov, o vprašanju avtorskih tantijem in o vprašanju poli-°'-iskčh taks. Svetlobni plin iz kave. Kot eklatanten primer svetovne gospo barske krize je dejstvo, da uporabljajo v ^ražnji kavo kot gorivo, da z njo kurijo Parne stroje in lokomotive. Pri nas pa stane kg kave do 80 Din. Neprodane Množine kave v Braziliji so naravnost °gromne. Zadnje čase se je posrečilo tamkajšnjim inženjerjem iznajti metodo, po kateri proizvajajo iz kave svetlobni plin. Namesto premoga destilirajo v re-tortah plinarn kavino zrnje. V bodoče bodo torej kuhali in pražili kavo na ka-vinem plinu. Gospodarski svet Brazilije pa je odločil, da bodo smeli v bodoče u-porabljati za proizvodnjo plina le najslabše vrste kave, ki tudi v normalnih razmerah niso bile vredne nadaljnjega predelovanja. Ali žive na mesecu ljudje? Učenjak Weisberger trdi, da na mesecu ni zraka in da zaradi tega tudi ni tam nobenega življenja. Njegovo trditev pa izpodbijajo drugi in pravijo ter dokazujejo, da je popolnoma zgrešena. Učenjak Weisberger dokazuje, da nam tele- skopi prikazujejo samo stratosfero, ki p razsvetljujejo električne sile. Pod to stratosfero se razširja gostota triposfere, ki jo tvori zrak in skozi katero ne more prodreti žarek teleskopa. Našemu očesu torej ni dano, da bi videli luno. Weis-bergerjevo teorijo pa podkreplja dejstvo, da kljub najvestnejšim poizkusom do da nes naši učenjaki še niso mogli dobiti dveh podobnih posnetkov lunine površine. Zato trdi učenjak, da ni to nič drugega kot lunina stratosfera. Največja palača na svetu. Z največjo in najlepšo palačo sveta se lahko ponaša Italija. Vatikanska rezidenca, v kateri je tisoč sto prostorov raznih velikosti, osemsto velikih in dvesto manjših stopnišč in dvajset volišč, je največja in najlepša palača sveta. Zbirke umetnin in biblioteka pa tvorita ogromno vrednost. Ljubezen. Ona: »Dragec moj, kaj bi storil, če bi ti nenadoma umrla?« O n : »To, kar ti.« O n a : »O, ti nesramnež, obljubljal pa si mi vedno, da se z drugo nikdar ne bi poročil.« Pfui Najdba rimskega groba v Ptuju. Dne 30. aprila je hlapec Vinko Strafela v bližini hiralnice oral njivo. Ko je rezal zadnjo brazdo, je plug obtičal ob skali. Začeli so kopati in našli dobro ohranjen rimski grob, v katerem je bilo človeško okostje, razni bakreni okraski in nekaj bakrenega denarja iz dobe rimskega cesarja Konštantina, ki je vladal od 306— 337 po Kr. Tik sarkofaga pa so izkopali dobro ohranjeno okostje konjske glave, iz česar se da sklepati, da je bil pokopani rimski častnik. Ljudstvo je trumoma prihajalo, da si ogleda zanimivo rimsko najdbo. Sarkofag in v njem najdeni denar so spravili v muzej. Zverinski nočni napad. Ko se je ponoči vračal ISletni Franc Tušek, pos. sin v Mestnem vrhu, po opravkih iz Brstja na svoj dom, ga je med potjo napadla gruča ponočnjakov in ga premlatila, da je obležal z nevarnimi poškodbami nezavesten. Prepeljali so ga v ptujsko bolnišnico, kjer so ugotovili smrtno nevarne poškodbe na glavi. Zopet požar na Dravskem polju. Pretekli torek v pozni noči je izbruhnil požar v Cirkovcih, in sicer pri posestniku Matevžu Napastu. Zgorelo je gospodarsko poslopje z večjo količino sena in slame; žrtev požara je tudi mlin za čiščenje žita, ter poljsko domače orodje. K sreči so prišli pravočasno gasilci iz Cir-kovcev, ki so preprečili, da se ogenj ni razširil na ostala poslopja. Skoda znaša okrog 20 tisoč dinarjev in je krita z za varovalnim Kino. V soboto, dne 4. t. m. ob 20. uri in v nedeljo, dne 5. t. m. ob 18.30 uri se predvaja prvi ameriški film »Španska romanca« slavne Doroteje Wieckove. Sv. Jurij v Slov. goricah Smrt uglednega podeželskega župana. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah so pretekli -pondeljek ob številni udeležbi pokopali posestnika in župana Janeza Rotma-na iz Jurovskega dola. Pokojnik je bil kremenit značaj, dober in ugleden posestnik, ki so ga vsi visoko čislali in spoštovali. Zaradi svoje iskrenost! in poštenosti je bil priljubljen širom solnčnih Slo venskih goric. Kako globoko je odjeknila vest o njegovi smrti, je bil priča lep pogreb, kakršnih smo še malo imeli pri Sv. Juriju. Ob odprtem grobu sta se poslovila od blagega pokojnika okrajni glavar g. dr. Ivan Senekovič in šolski upravitelj g. Vižintin. Oba sta v srce segajočih besedah orisala pokojnikove zasluge, ki si jih je pridobil kot posestnik in kot župan za napredek in lepši razvoj občine in našega podeželja sploh. Bodi mu ohr"1 njen med nami blag spomin! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•« Šport Odgodene prvenstvene tekme. LNP poroča, da se vse za 5. maja določene prvenstvene tekme na ozemlju podzveze odgodijo. Chrom dvokolesa svetovne znamke „WANDERER“ dobite v različni izpeljavi po najnižjih cenah tudi na obroke samo pri generalnem zastopniku Francu Lepoša, d. z o. z., Maribor Aleksandrova cesta 39 Mali oglasi mm-M.tt' ■ -rimriMMi iir'TrmnniiriwwiTrriM¥M--iiM»M«M^B»n—i r~ Masno IOS riCHY IN DRUG Konces elektrotelinnično do djetie. Maribor Slovenska ul. Ib, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstaiacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-Kurečnih cenah POZOR! Razen drugih jedil nudim sledeče specijalitete: Dve krat na teden morske'ribe, bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din S,—. Opolc in belo po Din iO,—. Debro Štajersko vino po Din 12.—. Gostilna »Rotovž« Vice!, Maribor, Rotovški tre 8, 1410 MiLOSTIVA! Vaš krznen plašč črez poletje najskrbneje konzervira tvrdka F. Semko, Gosposka 'ijca 37. Obenem ga za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele. v jeseni pri prevzemu. 1824 HRANILNE KNJIŽICE kupite in prodate in ooaojila dobite drž. uradniki (biez predplačil) kakor tudi ostali na menice; potom Bančno kom. zavoiba, Aleksandrova c. 40. 1952 TRAJNI KODRI že od Din 80,— naprej. Salon Mrakič, Cankarjeva ulica 1, Kralja Petra trg 4. Spec. barvanje las svetovno znanih tvrdk po naisolidnejšili cc-nah. 1935 Lokal TRGOVSKI LOKALI v Mariboru. Aleksandrova c. 49, nasproti kolodvora, se od-daio s 1. julijem t. i. v najem-1937 Posest POSESTVO blizu novega kolodvora Tezno proda za 160.000 Din Jugoslovanska hranilnica. Kralja Petra trg. 1934 HIŠE IN POSESTVA okoli Maribora od 25.000 naprej. Mariborsko sedemdru-žinsko hišo, lokal, vrt. Din 165.000. Gostilno, 210.000, pekarijo, vilo, 140.000 proda Posredovalnica, Maribor, Slo venska ul. 26. 1960 Sobo odda HIŠA, pripravna za uslužbenca ali vpokojenca, na prodaj, nekaj tudi na obroke. Naslov Ivan Rojko, Nova ulica 11, Pobrežje pri Mariboru. 1955 Prodam PARCELE prodam, m” Dih 4.—, plačilo ugodno. Koroška c. 58, Stan-car.____________________1950 ENOSTANOVANJSKA HIŠA, dve sobi iu kuhinja, z vrtom na prodaj. Limbuš 97 pri postaji. Potrebne gotovine Din 23.000. 1951 KRASNO GOSTILNIŠKO-POSESTVO z dvema oralama prvovrstne zemlje, sadonosnik. njive, par konjev z opremo, vozovi in ves inventar se p« zelo nizki ceni proda. Plača se tubi z knjižicami. Pismene ponudbe pod »Vila 120.000« na upravo lista- 1977 Našim cesi!« odiemaieem in ©o- sl®wnim pH£aiil. vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hrani rte yioge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkuiantneje ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob bridki zgubi našega ljubljenega sina Bummifc. l©wrshii izrekamo našo najtoplejšo zahvalo vsem darovalcem cvetja in vencev, ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti Se prav posebno pa se zahva jujemo za izredno pozornost in tolažbo družine g. Alojzija Božic, Kakor tudi emigrandskemu društvu Nanos in njenemu predsedniku g. Marinu Kralju za v srce segajoče poslovilne besede. Vsem, ki ste nam iajšaH v teh težfcih trenutkih naše neizmerno gorje — še enkrat hvala! Maribor, Dolina pr; T»stu, dne 4. maja /935. Hovi* he. s pohištvenimi in odprtimi vozovi, kakor tudi !?fklaciišče«iia izvršuje najceneje j SELITVE Pm iaislttpia l. i SClIBllBF 1 [0. Telefon 20-44 MARIBOR, MELJSKA CESTA štev. 16 datira la. Ob veliki izgubi se lem potom zahvaljujemo gosp. svečeniku, društvu udruž. jug. železničarjev, pevskemu in glasbenemu društvu „Drava“ in „Jadran“ za petje in godbo ■:2r vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutjo in spremstvo na zadnji poti, kakor tudi za vse poklonjene vence in šopke. Jožica Bunc, soproga ter ostalo sorodstvo. Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem m z vso svojo davčno močjo — Hranilnica izvršuje v se v denarno stroko spadajoče posle točno »» k u i a n t n o jg: nasproti pošte, prei Sprejema Podružnica: CELJE Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja «n urednik: RA D1VOJ REHAR v Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.