Amerikanski tatriean In Spirit; Foreign In Language Only «6t advertising medium to reach a quarter million Stetenians in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best Element of Artist**. < nians. It covers News and Contains Jh. Special Importance to Them Not Found Else ŠTEVILKA 83. JOUET, ILLINOIS, 10, SEPTEMBRA 19l8. LETNIK XXVII. Haig se približal mestu St. Queotinn. Zavezniki prodrli do bojne fronte, katero so bili izgubili letos meseca marca. NEMŠKO "ZIM1ŠČE" ZAVZETO. . L juto bojevanje za posest St. Quen-tina. Z laške fronte malo novic. ZAPADNA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, 's required1 by the act of October 6,1917 Važna francoska pridobitev. Pariz, S. sept. — Francoske čete so Prodrle do važne točke ob Canalu Du ^ord in severno od reke Vesle, po "ocojšnjem poročilu vojnega urada. Trideset vasi je bilo zavzetih ob reki Alette. janke, ki so bile pravcata gnezda sroj-nih pušek, so udarjali naprej proti cesti Peronne-Ham. Mesto Ham je takisto ogroženo od severa in zajeto ob strani na jugu. , las True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, equiredfby the act of October 6,1917. Tudi Britanci napredovali London, 5. sept. — Britanci so dalje prodrli ob svoji fronti severno in lu*no od Peronna, po nocojšnjem po-r°čilu feldmaršala Haiga. Britanske Patrole so bile zmožne prodreti na vzhodni breg Canala du Nord, južno od Marquiona. True translation filed with the post-^»ster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, required by the act of October6,1917. L Francozi in Američani ob Aisni. S francoskimi armadami na bojnem p°lju, 5. sept., 1:30 pop. ( Po Aas-ated Press.) — Francoski pozvedo-lni oddelki vzhodno od Soissonsa danes dopoldne prodrli do reke Ais-sevrno od Brenella in Chassemy. a'je vzhodno so prednji francosko-'m«riški dospeli do Canal-Laterala, drži ob južnem bregu reke Aisne, 'n stoje nasproti postojankam na se-.^nem bregu, iz katerih streljajo ! eo>ci 3 strojnimi puškami. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as required by the acl'of October61917 Prodrli prek visoke planote. Z ameriškimi četami severno od reke Vesle, S. sept., 1. pop. (Po Associated Press.) — Ameriške čete so danes zasledovale nemški umik od Vesle in nepresano prodirale prek visoke planote med rekama Vesle in Aisne. Opoldne so njih prednji oddelki dospeli na severna slemena visoke planote. Ob dejansko noben odpor niso za-idevale. Zrako(plovci iji drugi opazovalci so poročali, da se je glavna nemška truma umeknila prek Aisne. je nocoj, kakor poroča feklmaršal Haig, Nurlu, južno do Pincourta, Vra-ignes in Monchy-Legache. Neuradno poročajo, da so Britanci zavzeli Quivi-eres, judno od Monchyja. Dve vasi, okrog katerih je bilo trdo bojevanje, sta • Nurlu in Templeux La Fosse, severovzhodno od Peronna. Skupaj je bilo kakih deset vasi pridobljenih v tem prodiranju, tako da so Britanci zdaj manj nego deset milj od St. Quentina, Prekoračili Canal du Nord. Napad, podjet davi zarana, je spravil Britance dokaj daleč prek Canal-du-Xorda severno od Peronna, prav do Havricourta, kjer se je sovražnik trdovratno upiral. Opozarjali so večkrat na vodno črto Somme-Canal du Nord-Fortille kot oviro za napredovanje tankov. "Ta ovira je bila sedaj premagana in, razen na severu, ni sedaj nobene vodne črte med ententimi zavezniki in Hinden-burgovo linijo. Manjši boji so bili v Flandriji, kjer so bile britanske linije porinjene še dalje prot vzhodu. Nemci so podjeli tri m£>čne protinapade, od katerih sta bila dva strta v svojem začetku, ali tretji je nekoliko uspel začasno, kakor je videti. Hoče dognati, kako bi mogla Amerika lju zrakoplovstvene službe, da dožene, zavzeti primerno mestu v ozračnem ,,..,., - , a e . , . kako bi bilo mogoče, da zavzame Ame- voj skovan ju. | I rika svoje pristojno mesto v ozračnem vojskovanju. PIVOVARNE ZAPR0 1. DEC. T. L. 20,000 Američanov lahko ranjenih. Druge zanimive novice. master at Joliet, 111., on Sept 10 1918 ,as reuqired by the act o{ 0ctober6,1917. as reuqired by the act of Octobers, 1917 Baker na Francoskem. Washington, D. C., 8. sept. — Vojni tajnik Baker je sedaj na Francoskem, spremljan po drugem pomožnem vojnem tajWku John D. Rynu, ravnate- True translation filed with the post master at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as requiredby the act of October 61917 Francozi zavzeli mesto Ham. Pariz, 6. sept. — Francozi so zasedi" vse svoje stare zakope ob vsej fronti severno od reke Aisne in tudi zavzeli mesti Ham in Chauny v umolu jugoza-padno od St. Quentina, pravi nocojšnje uradno naznanilo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as required by the act of October 61917 Nemško "zimovišče" zavzeto. London, 7. sept. — Vojni urad je nocoj končno naznanil, da so britan-! ske čete danes prodrle prek ozemlja, na katerem bi imele nemške armade prezimiti, kakor je sklenilo nemško vrhovno poveljstvo. Dokaz o tem odločilnem porazu je bil dan sovražniku v materijalu, ki so ga Britajici uplenili. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as requirefclby the act of October61917. Američani zopet napredovali. Pariz, 6. sept.—Južno od reke Aisne so ameriške čete zopet napredovale v okrajih Vil!ers-en-Prayeres in Vevil-lon. Francozi vzhodno od Canil-du-Norda so ponekod prodrli več nego deset kilometrov. 4Vi i -ete generala Mangina so odbile a silna protinapada, podjeta snoči po Ruskih gardah proti Mont-des-Tom-in danes prodrle dalje vzhodno Leuillyja, severovzhodno od Sois-s°nsa. Prekoračili reko Somme. Rojaki generala Himberta so preko-acil> reko Somme pri Epanancourtu °n°či in zasedli več toček na vzhod-ti bregu. Dalje južno se je prodi-v 1je nadaljevalo danes dopoldne q,C)0 lahkoto nego včeraj med reko (k '» Autrccourtskim višavjem. Vr_ rehod prek reke Somme je bil iz-, S.Cn Po več ostrih spopadih, v ka-l)r''1 so nemške pogorske čete krepko r'nile vsako pedzemlje. »n Francozi zavzeli te posto- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as requiredby the act of Ottoberč 1917 Britanci treskajo naprej. London, 6. sept. — Napredovanje od dveh do sedem milj na fronti skoro dvajsetih milj vzhodno od Peronna poroča nocoj feldmaršal Haig vsled strašnega udarca, ki so ga danes prizadele sovražniku vstralske in angleške čete. .. Dasiravno so se Nemci na največ mestih bojevali z obupnostjo, je obnavljam napad neprestano tolkel naprej na južnem koncu britanske linije z malim prenehljajem. Po zadnjih poročilih s fronte so Britanci še prodirali, odstrajujoč vsak odpor, prizadevajoč sovražniku težkih izgub in ujemajoč mnogo Nemcev. Kje drži linija. Splošna linija britanskih postojank True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemci se umikajo pred Angleži London, 7. sept. — Feldmaršal Hai-gove čete so prisilile Nemce k uitrek nitvi za znatno daljavo — ob fronti kakih sedemnajstih milj, raztegajoči se od Havrincourtske hoste do Beau-vois, po nocojšnjem naznanilu vojnega urada. Zavzeli so tudi neko strategično točko, okrog katere je bilo mnogo bo jevanja na zapadnem bregu Canal-du Norda, ob poti v Cambrai. Basolu so Francozi enajst milj od Laona. Zajeli Chemin de Dames ob strani Ameriške čete južno od reke Aisne Francozi severozapadno od njih so postavili postojanke ob reki Che-min des Dames pod navskrižem topniški ogenj celo prej, nego je nemško umikanje dospelo do teh trdnih branikov. j ■Nižji del Coucj-škega gozda za-padno od Laona je v rokah Fran-cozav, katerih prodiranje stavi v ne varnost Nemce v St. Gobainskem gozdu južno od La Fera in zapadno od Laona. Bilo je iz tega gozda, da je prvi nentški top na dolgi streljaj ob streljeval Pariz. True translation filed with the postm master at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918; reguired by the act of October 6,1917 Francozi 8 milj od St. Quentina. London, 7. sept. — Ob vrtilni fronti več nego petdesetih milj, od Havrin courtslce hoste v Pikardiji do reke Ais ne, so zavezniške armade danes pro dirale proti mestom Le Fere, Laon in St. Quentin, trojim važnim nemškim opirališčem za llindenburgovo linijo. Francozi, so manj nego osem milj od St. Quentina, kjer drži njih linija blizu Foresta. Francoske čete so za vzele Tergnier, tri milje od La Fera in osvojivši tamošnje železniško ve zišče, so prerezale glavno zvezno linijo med St. Quentinom in Laonom. Pri na Francoske! True translation filed with the post- Prihod g. Bakerja in njegova spremstva na Francosko je naznanil vojni department danes. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, Prevozna ladja torpedirana. Washington, D. C., 6. sept.— Novica je dospela v pomorski department danes, da je bila ameriška prevozna ladja "Mount Vernon", med vožnjo domov, torpedirana po sovražnikovem podmorskem čolnu 200 milj od francoske brežine, a se je obrnila in je dospela varno v francosko luko. NAZNANILO. Slovenskemu občinstvu, vsem tajnikom in tajnicam raznih slovenskih društev iz Chicaga in bližnje okolice se naznanja, da je vodstvo Vojne razstave določilo soboto, dne 1. sept. kot dan za Jugoslovane in Čeho-Slovake. V-sled tega so prošeni vsi člani raznih društev in Zvez iz Chicaga, da naj se udeležijo Vojne razstave dne 14. sept., in ne na nedeljo 15. sept, ker ta dan je odločen za Poljake, Ruse in Ukrajince in za splošno, ker bo zaključni dan razstave. Marčanja, ali parade ne bo nikake. Vsak društvenik, ali posameznik naj se pelje v Grant park (blizu Van Buren Str. in Michigan Ave.) kakor sam hoče. Vendar je želeti, da bi se vsi (Slovenci udeležili te razstave zvečer, ker točno ob 8. uri bo oficijalni program Jugoslovanov (govor, petje in narodni ples "kolo") ob 9:30 bo pa videti razne prizore iz vojne, manevre itd. Vsakdo naj pride na razstavo že ob 6ih zvečer, da si bo lahko ogledal do 8. ure zanimive stvari, ki bodo ondi razstavljene. Tribuna, ali oder za pevce je na desni strani pri vhodu. Torej Slovenci in Slovenke, ne pozabite, da je Jugoslovanski dan v soboto, dne 14. septembra zvečer. Slovenski pripravljalni odbor. M True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, aerequiftl'by the act of October 6,1917 Haig se bliža St. Quentinu. London, 8. sept. — Bojujoč se predvsem na ozemlju, katero so zasedali pred začetkom nemške ofenzive v mar cu, so zavezniki danes prisilili sovražnika k umiku od ene do dveh milj na večjem delu fronte Pikardija-Ais-ne. Havrincourtsko hosto, predstražo Cambrai, so Britanci očistili. Dalje južno so se feldmaršalov-IIaigove čete približale St. Quentinu na manj nego šest milj. Francozi so zasedli severni krajec St.-Gobainskega gozda, dočim zavzemajo severovzhodno od Soissonsa desno stran reke Chemin de Dames. Priznanje iz Berlina. "Na bojni fronti," naznanja Berlin, 'smo povsod v naših novih postojankah." Umeknitev Nemcev je spravila zaveznike dejansko do Hindenburgove linije od Ypresa do Reimsa. Prek te obrambe pa so zavezniki napredovali na severu. Na jugu so Francozi po-meknili linijo zapadno od St. Gobaina. So znamenja, da je nemško poveljstvo izgubilo up, da bi bilo zmožno obdržati to omrežje branikov letošnjo zimo. Napadi vzbujajo zanimanje. Znatno zanimanje vzbuja nocoj neki True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as reuqired by the act oPOctober6,1917 Lewis na torpedirani ladji. Washington, D. C., 8. sept. — Senator Lewis iz Illinoisa je bil na krovu Združenih Držav vojaške prevozne ladje "Mount Vernon," ko je bila torpedirana na vožnji domov zadnji četrtek. Senator, ki se je vračal z obiska na bojnem polju, ni bil ranjen in" je bil med tistimi, ki so bil izkrcani en dan ali dva pozneje, ko je ladja Mount Vernon" dospela v luko pod 'svojim lastnim parom, dasi poškodovana. Petintrideset članov moštva je bilo usmrčenih vsled eksplozije. "Mount Vernon" je bila pred vojno veliki nemški potniški parnik "Kron-prinzessin Caecilie." Senator Lewis se je vračal na prevozni ladji prejkone kot gost vlade in je edini preživelec imenovan v naznanilu, katero je nocoj izdal pomorsko department. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as required by the act of October 6 1917 Čehoslovaki zasedli železnico. Vladivostok, četrtek, S. sept, (Po Associated Press.) — Japonski vojaški štab jebil obveščen, da imajo Čehoslovaki v svojih rokah železnico od Olovjane do Penae. Sedaj je očividno, da je nepričakovani višek v češkoslovaškem predoru deloma provzročilo zavezniško prodiranje proti Habarovsku, vsled česar je bila premeščena velika boljševiška bojna moč od Bajkalskega jezera proti Habarovsku. Oslabela fronta se je potem zrušila pod češkim pritiskom od zapada in pritiskom po gen. Seme-novu od vzhoda. True translation tiled with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as required by the act of October6,1917. Boljševiki proti Kitaju. True translation filed with 'he postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10 as reuqired by the act of;October6,1917 20,000 lahko ranjenih. Vladivostok, nedelja, 1. sept. (Po Associated Press.) — Ruski boljševi-ški svet v Blagovješčansku, glavnem mestu Amurske pokrajine v azijski Rusiji,- je napovedal Kitaju vojno, 1918, | ker pošilja kitajska vlada čete na severno mandžursko fronto. Sibirska meja je bila zaprta in boljševiki za-plenjujejo kitajsko lastnino. Washington, D. C., 7. sept. — Raz-teg bojevanja, v katerem so bile zapletene ameriške čete na Francoskem, j točno naslikal danes štabni načelnik March, ko je rekel, da je bilo 20,000 Američanov ranjenih, nobeden izmed njih resno, ki ni bil naznanjen vojnemu departmentu. Gen. March je tudi razodel, da je od 1,600,000 ameriških vojakov na Francoskem več nego 1,350,000 na strelni liniji v ameriških odsekih pod neposrednim poveljstvom generala Persh-inga. To naznanilo kaže, da se udeležuje bojevanja v veliki meri izključno ameriška armada, ki obdržuje velik del zapadne fronte. True translation filed with the post | master at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, | as required by the act of October6,1917" Pivovarne zapro 1. dec. translation filed ,with the postmaster britansko topništvo hiti "sk f stajo v Vladivostok« pred zavezniških armad. at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, as reuqired by the act of October6,1917.. ko ma" do strelne linije. 2, >dh odom v notranjost. 3. - Češkoslovaške čete nadzorovane pred železni -Najzadnja fotografija maršala Focha, vojtioslov odstavek francoskega uradnega poro-| Washington, D. C., 6. sept. — To je čila. Ta Odstavek pravi, da je bilo hud'dan v slučajih za hudo žganico nekaj Nemcev ujetih v presenetljivih' ;n raanj hudb opojno pijačo, napadih v Champagni. Živilsko upraviteljstvo je nazna- Ob znanem dejstvu, da ima general j nji0 n0coj, da bo izdelava piva in Pershing močno svežo armado pri- J drugih sladovnih opojnih pijač pre-pravl>eno da udar in da ameriške čete povedana po 1. decembru kot vojna obdržujejo odseke predvsem vzhod- naredba. no od Reimsa, l)i ne bilo presenetljivo, | To naznanilo pravi, da je bilo tako sklenjeno na posvetu med predsednikom Wilsonom ter zastopniki kurivne, živilske in železniške uprave in odborom za vojne industrije. Takojšnja zaustava nakupovanja žita v svrhe slad»rjenja je bila odrejena. Senat sprejel suho predlogo. Nujna poljedelska predloga za dovolitev $12.000,000 z njenim pristavkom za deželno prohibicijo od prihodnjega dne 1. julija, dokler ne bodo ameriške armade demobilizirane po koncu vojne, je bila sprejeta nocoj po senatu brez klicanja imen. Predloga gre zdaj v zbornico, in radi mnogih popravkov, ki jih je uvrstil se nat, bo brez dvoma poslana v posvet Voditelji prohibicije pa pričakujejo, da bo zbornica pritrdila v "suhi" pristavek tako da senatskim in zborničnim ma-nagerjem ne bo mogoče ničesar izpre-meniti. če bi prišlo do novega udarca v Champagni ali vzhodno odondod. Britanci napredovali dve milji. Britanske armade v središču so napredovale danes kaki dve milji na dvajset milj široki fronti in dovršile zavzetje mesta lioisel, devet milj severozapadno od St. Quentina. Dnevno uradno britansko poročilo pravi, da so llaigovi vojaki zavzeli Villeveque, ki je kaih šest milj naravnost zapadno od St. Quentina, zasedli St. limilie in osvojili večino I lavrincourtsko hosto. Krajevni boji >o bili vzhodno od Ilermiesa in tudi v Armentierskem o-kraju v Flandriji. Francosko poročlo naznanja, da so gen.-l I umbertovi vojaki zavzeli Men-nessis, in vas ravno severno od Terg-niera, in ob St. Queiltinskem kanalu (.Nadaljevanje na 4 strani.) True translation,filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 1918, a>s requiredby the act of October6,1917. Obsedni stan v Berlinu. Amsterdam, 5. sept. (Zakesnelo.) — Poslednje brzojavke kažejo, da je bil "obsedni stan" v Berlinu proglašen samo v zaustavo razširjanja poročil, da čaka Nemčijo na zapadu Berlin in pokrajina Brendenburg sta bila posctavljena pod "zakon nanaša-len na obsedno stanje, ki določa globo ali zapor za osebe, ki izmišljajo ali razširjajo neresnične govorice, namenjene v razburjanje prebivalstva," kakor poroča "Koclnische Volks-Zei-tung." Naznanilo v zvezi z ukrepom, ki je podpisan po gen. von Linsingenu, poveljniku Brandenburške pokrajine, opozarja na kroženje lahkomiselne ter včasih zlobne in izdajske govorice, ki preti Začasne uspehe sovražnikove in vzbuja dvom nad nemško močjo za gospodarski odpor in v nič deva čudovite pridobitve nemških čet, ki se, pravi, zmagovito upirajo sovražniku. Gen. von Linsingen izraža upanje, da bo svarilo zadostovalo in da ne ba treba ukrepu zadobivati veljave. "Volks-Zeitung" pristavlja, da so bili slični ukrepi izdani v Vratislavi in drugih mestih, vsi veljavni takoj. True translation filed with the postmaster at Joliet. 111., on Sept. 10. 1918, as required by the act of October 61917 Turki upajo na mir pred zimo. Amsterdam, 8. sept. — Tallat paša, turši veliki vezir, je v razgovoru, ob javljenem v dunajski "Neue Freie Presse" rekel, da trdno veruje, da pride mir pred zimo. Talaat je sedaj na Dunaju. Talaat je rekel, da se je vojna iz-črepala v svojih dejanjih in da je njeno nadaljevanje očividno brezkoristno. "Vsi naši sovražniki, vštevši Ameriko," pravi Talaat, "bodo vkratkem spoznali, da ni zmisla'v nadaljevanju sovražnosti." O, 10 SEPTEMBRA 1918. Družine. d j a ga vsaki torek in petek .avensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. L 1899. i lastnem domu, 1006 N. Chicago St, Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100, Naročnina: Za Združene države na leto----$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto........$3.50 Za inozemstvo za pol leta......$2.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in se denarne pošiljatve naj pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo na ročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brez' plačno;'na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove niati Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesdays and Fridays by the 6LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-Anierican Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih iskih naselbin, | |*0+0*0*0*0*040+0 Joliet, 111., 9. sept. — V četrtek, dne 12. sept, med 7. uro zjutraj in 9. uro zvečer se mora vsak moški, ki je prestopil svoj 18. rojstni dan in še ni dosegel 46 let starosti, registrirati po novem deželnem vojaikonabornem zakonu, ako ni že izpolnil odredbe po'prej-šnjih registracijah. Kdor se ne bo ravnal po zakonu in registriral, bo obsojen v zapor v zavezni kaznilnici za eno leto in potem vtaknjen v vojaško službo. Vprašanja za vse tiste, ki se bodo morali nanovo registrirati, smo navedli v zadnji in predzadnji št. A. S, in upamo, da so naši čitatelji skrbno premisliii in preučili tista vprašanja in navodila, tako da bodo mogli točno odgovarjati registracijskim zapisnikarjem. Jolietska mestna naborna komisija je izbrala devet registracijskih glavnih stanov v mestu, večinoma v središču vsake warde, in prebivalci vsake vvar-de so naprošeni. da se zglasijo v glavnem stanu svoje warde. Glavni stan za II. wardo: No. 1 engine house, glavni registrar George K. Brown. Glavni stan za III. wardo: No. S. engine house, na North Hickory streetu, glavni registrar Tm F. Pell. — G. Josip Metlic iz Ottawe, 111., k se je mudil v Jolietu prvo polovico zadnjega tedna kot nadzornik D. S. D. na tretjem glavnem zborovanju iste. jc pred svojim odhodom izročil pozdrave za g. Johna Balkovec, 5400 But ler. St., Pittsburgh, Pa., in Za vse »lane in članice D. S. D. .-bijnu, D. c . • .^uidjo poslati komisiji v VV«. .ungton brž ko je mogoče. Tako naznanja John A. Mcllhenny, predsednik komisije. — O izletu naših slavnih društev v La Salle, III., dne 1. t. m. k blagoslov-ljenju tamošnje nove slovenske cerkve sv. Roka smo prejeli sledeči dopis: Joliet, 111., 8. sept. — Dolgo časa se je pripravljal naš Joliet, da napravi povodom blagoslovljenja nove sloven-ske cerkve sv. Roka v La Sallu, 111., tako velik skupni izlet kakor mogoče, če dovoli vreme, in zdi se, kakor bi bil vsemogočni Bog čvtal naše misli, kajti dal nam je najlepši dan. In našim srcem je dobro delo, ko smo videli ogromno množico naših ljudi, gredo-čih do postaje cestne železnice. Prva kara je odšla ob polsedmih (6:30) zjutraj s Pevskim društvom sv. Cecilije, in ostale kare so odšle ob 8:30. Ob prihodu v La 9alle je bila vsaka kara veselo pozdravljena od tamošnjih rojakov in sicer z godbo. Ker so nekatere kare prišle pozno, ni mogel mil. škof Dunne čakati nanje tako dolgo ker se je moral odpeljati z vlakom b 11:45 v neko drugo mesto. Slovesnost blagoslovljenja nove cerkve se je začela ob 10. uri. Asistirali so gg. Rev. John Plevnik iz Jolieta, Rev. P. Kazimir Zakrajšek O. F. M. iz Ney Yorka, Rev. Vencel Šolar O. S. B. iz St. Bede College, Peru, 111. in gg. župniki lasallskih župnij. Po blago-slovljenju je imel mil. škof Dunne dolg nagovor pred cerkvijo. Govoril je iz srca do srca. Ravno preden je ikončal svoj govor, so prišla naša jolietska društva. Bilo je veličastno, videti toliko razoglavih mož, kako pozorno so poslušati tiste krasne besede mil. škofa. Po njegovem govo_ ru so bila društva pripuščena v novo cerkev in napolnila so jo do zadnjega kotička, najprej stranska in potem domača društva. Pri vstopu v cerkev je bil vsakdo presenečen nad lepoto notranjosti. Vse je bilo tako čisto, tako svetlo in vabljivo, da človek že na pragu občuti: To je prava božja hiša, ki vabi molitvi! Cerkev je barvana v svetlomodro, belo in zlato. Svetilnice visijo na dolgih pozlačenih verigah svodih in so nekaj novega. Večna luč, bleščeča z mnogimi svečami o-krog, napravila velik vtis in nenavaden. Lasallski župljani bi morali biti ponosni na tako krasno cerkev in svojega župnika. Velika maša se je začela pozno, daroval jo je Rev. P. V. Šolar, 06 asistenci 6 duhovnikov. Petje lasallske Slovenije" in jolietskega pevskega društva sv. Cecilije pod vodstvom Mrs. \nna Nemanich iz Jolieta je bilo mojstrsko, in mnenje vseh župljanov, gostov in čč. gospodov je bilo, da se tako lepo petje le redkokaj sliši in da zaslužita največjo pohvalo obe pevo-odkinji za svoje delo, kajti obe, Mrs. Nemanich in Miss Juvančič, sta trdo delali do takega uspeha in resničen užitek je bil, poslušati te ubrane glasove. Solistinja Mrs. Anna Nemanich vzbujala največjo pozornost. Naši I.asallčanje so jo slišali peti že poprej in vedo, kako gospa poje. Po maši smo šli vsi na pikn,ik. Tam so Lasallčanje, Jolietčanje in vsi drugi kar tekmovali v gostoljubnosti in pokazali tako radodarno roko, da zaslužijo vsi javno pohvalo. Vsi smo bili veseli, vsi srečni. In ko je prišel čas za povrat v Joliet, se nam je zdelo prezgodaj za odhod, kajti počutili smo se kakor doma med našimi lasall-skimi sosedi. Toda ločiti smo se morali. In tako smo vzeli slovo od naših prijateljev, ko sii)o ž njimi preživeli enega najlepših dni, ki nam ostane v trajnem spominu. Z Bogom in na svidenje! Poročevalec. Dvaris ■j^.a gospodu Liito-.i in Ana Nemanich za i sprejem in izvrstno postrežbo, ju kdaj pot nanese v naše mesto, želiva jima vse povrniti. Res lep in krasen večer smo imeli na pojedini po sklepu konvencije D. S. D., katero sta priredili slavni društvi št. 1 in št. 12 Družbe sv. Družine v gočast glavnim uradnikom in delegatom D. S. D. Vse mize so. se šibile pod obilno težo vsakovrstnih okrepčil. Pod spretnim vodstvom stoloravnate-lja g. Stonicha so se vršili razni govori, med katerimi je bil prvi oziroma slavnostni govornik Rev. John Plevnik. Omenjeni nam je mnogo podučljivega povedal o katoliških organizacijah, v katerih vrstah je tudi naša krepka podporna Družba sv. Družine. — Ob tej priliki nam je bilo čast poslušati ženski pevski zbor društva sv. Cecilije, sestavljen iz krepkih deklic slovenske korenine. V resnici povedano, da tako izvrstnega petja še nismo nikjer slišali. Vsa čast pevovodkinji gospej Nemanichevi! — Kakor sem slišal, so vsi, kateri so se udeležili tega sestanka, člani in članice D. S. D. Ker jih je največ mladih, ima naša družba lepo bodočnost, posebno sedaj, ker se bo ustanovil otročji oddelek. Želeti je, da bi tudi po drugih naselbinah Illi-*ioisa in Pennsyivanije rojaki pristopili in ustanovili podporna društva ter jih priklopi Družbi sv. Družine, kajti ni sramota biti katoličan, ampak sramota je biti odpadnik. Vem, g. urednik, da težko pričakujete konca temu dopisu (—Oho! Narobe je res in pravilno! Op. ur.—), zatorej sem sklenil nehati, toda spomin na slavni Joliet bode vedno pri meni ostal. Omenim nekoliko o potovanju. Ko sem 5. sept. zapustil Joliet zgodaj v jutro, nas je vlak v strašni naglici peljal, da smo celo zamudili vlak v Pittsburgh. Ker je bilo če celih 5 ur čakati na druzega, sva se podala s tovarišem v slovensko kolonijo, kjer sva obiskala v mojega starega znanca in prijatelja g. Martin Nemanich-a in več drugih rojakov. Gospodu Martin Nema-nich-u, kakor tudi njegovi gospej soprogi sva dolžna zahvalo za fino postrežbo. Ker ima Mr. Nemanich tam lepo gostilno, ga vsem rojakom priporočava za obisk. Sedaj pa pozdravljam vse znance, posebno pa delegate zadnje konvencije Geo. Weselich. VESTI IZ DOMOVINE. (Jug. Čas. Urada, Washington, D. C.) _L — Botrinjo so imeli v nedeljo pri M- Louis Levstiku na Nicholson St., krstiili so hčerko Frančiško, ki je našla pred sabo že dva bratca in setrico. — Izpit za pismonošo. Združenih Držav komisija za civilno službo (U. •S. Civil Service Commission) je ilazna nila, da se bo vršil izpit (examination) ■/a okraj Willi, 111., dne 28. septembra 1918 v Jolietu in Chicago Heights, in sicer v svrlio, da se izpolnijo izpraznjena mesta pismonoš v omenjenem okraju. Izpit bo pristopen za moške in ženske, kajti med nadaljevanjem sedanje vojne hoče komisija v soglasju s prošnjo poštnega departmenta pripuščali tudi ženske k izpitom za selške pismonoše (rural carrier) pod istimi pogoji kakor moške. K izpitu smejo državljani, ki v resnici bivajo na ozemlju kakega poštnega urada v o-kraju Will in ki izpolnijo tudi zahteve, razložene v formularju št. 1977 (Form Ely, Minn., 1. sept. — Iz New Yorka smo prejeli vest, da bode v kratkem odpotoval na Francosko Mr. Joe Pešel ml. Veliko delavcev se je preselilo od nas, ker nočejo sprejeti dela na kon-trakt v rudnikih. Rojaku Antonu Pajku se je omračil um. Poslali so ga v Fergus Falls umobolnico. V naši župniji smo že par mesecev brez slovenskega organista, Poročevalec. Slovensi prostovoljec Rado Lenart iz Goriškega v srbski vojski na so-lunskifronti, piše v pismu od 23. julija med drugim sledeče: "Čudim se, kako je mogoče še danes dobiti take elemente iz našega naroda, kateri tavajo po temi, kateri ne znajo prave peti. Saj je vendar stvar tako čista, tako lepa, tako pribavljiva in ni dvoma več, da je to delo ustvarjeno, da je to, že davno posejano pad lo na prava tla, iz katerih bode pognala naša svoboda, naše ustajenje. Ali na žalost ima takih, ki pričakujejo, da se jim ta svoboda prinese na dom na pogrnjeno mizo, in mogoče ima tudi še slabših od njih... Mi tukaj imamo vso pravico, da jih sodimo, m, kateri stojimo na vratih naše domovine in ki nismo nikdar pomislili na nevarnost, ki nismo nikdar obžalovali naše cksistence, katero smo ostavili, oziroma izgubiti tam. Mi tu jim kličemo ob 12. uri: "Vrzite črne misli od sebe, dokler je čas, in pridite tudi Vi k nam." To je naše izporočilo, to so pozdravi nas vseli, kateri tukaj že tri leta v težkoči in trpljenju, a vendar neustrašeno čakan>o s puško v roki na izhod, ker smo gotovi, da se nam bode rodilo sohice, s: lnce svobode in sreče. Tukaj se vsaki dan mnoze naši fantje; prihajajo iz Rusije, Italije, Francije in Amerike. V naši sosednji diviziji imamo dobre pevce, pri katerih smo se za Veliko noč prijetno iaba vili.-' Pač uvaževanja in upoštevanja vredne besede, o katerih bi morali razmišljati vsi naši rojaki. S samimi besedami ji i izpiranjem se ne dobi nobena borba, zlasti pa ne naša obupna borba za svobodo in zjedinjenje. Na bojnem polni se odločuje usoda narodov, vsa njih bodočnost in sreča; zitiaga-li nemški militarizem in av-tokracija, zasužnjen bo svet,tlačen in zatiran po nemški oholosti in tiraniji; zniaga-li pravična stvar zaveznkov, oddahnili se bodo vsi narodi, kajti V resnici | dosegli bodo največje dobro, svobodo in neodvisnost. Naprej torej slovenski junaki! Po tem naslovom dne 3. julija: "'V Ljubljani je pričel izhajati peti list pod naslovom Novica. Izdaja ga skupina okoli dr. Šušteršiča. List stopi na protijugosiovanskem, protidek-laracijskem stališču; njegov namen je, pomagati obsojenemu dr. Šušteršiču, ter je pisan v nemško-vladinem duhu. Zaveden Slovenec se ne bo naročil na tak list in ga ne bo kupoval." Slovenec 4. VII. —"Včeraj smo kon-statirali, da so Novice edini slovenski dnevnik, ki je proti jugoslovanski deklaraciji. Da so bile osnovane in da so začele ravno sedaj izhajati, to je v zvezi z vladnim načrtom, ki hoče nas Slovence odrezati od juga, da odpre preko nas Nemcem pot na morje. Ta program je Seidler javno izpovedal, njegova politika pa ga stremi realizirati z raznimi mahinacijami na Hrvatskem, kjer je srečno pridobila fran-kovce s tem, da so oni odvrgli nas Slovence kot "balast". Sedaj je ta vladni načrt dobil tudi na Slovenskem zaveznika v Novicah. Kakor se postavljajo frankovci na "samohrvatsko" stališče, tako so se postavile osebe okoli Novic na "samoslovensko" stališče. Kakaršen je sedanji politični položaj, je eno kakor drugo istovestno z narodnim izdajstvom. Za razumevanje novega programa Novic je treba vedeti, da se je vladni aparat v zadnjem času živo pečal s vprašanjem, kako dobiti vpliv v jugoslovanskem časopisju. To je zaledje rojstva Novic, in da so samo plod podlih intrig, bo istotako dokazana zgodovina njih obstoja, pa naj bi bil ta še tako kratek. Da smo to razložili včeraj v našem uvodnem članku, pravijo danes Novice, da je -"v Trumbičevem društvom okoli "Slovenca" vsakdo, ki pravi, da je Slovenec, izdajalec." Ni izdajalec, ki pravi, da je Slovenec, pač pa je izdajalec oni, ki nas poskuša odcepiti od slovenskega juga in nas privezati k nemškemu severju. In to delajo Novice. Ni izdajalev oni, ki pravi, da je Slov^iec, pač pa vara narod oni, ki trdi, da bomo mi sami v stanu odoleti nemški nevarnosti. In to delajo Novice. Doli z njimi!" Washington, D. C., 9. avg. 1918. — Predsednik je izdal sledeči proglas: "Vsem zaposlencem v premogokop-stvu: 'Obstoječe pomanjkanje premoga provzroča resno nevarnost — v resnici najresnejšo, ki nam stopa nasproti — ter kliče k takojšnjemu in krepkemu dejanju od strani operatorjev (rudniških posestnikov) in rudarjev. Brez primerne zaloge bo naš vojni program zadržan; izdatnost naše bojne moči na Francoskem bo zmanjšana; življenja naših vojakov bodo po nepotrebnem stavljena v nevarnost in njih težav bodo povečane, in mnogo trpljenja bo v mnogih hišah po vsej deželi med prihodnjo zimo. 'Dobro sem si v svesti, da so bile vaše vrste resno izpraznjene po vojaškem naboru, po prostovoljnem odhodu med vojake in po zahtevah drugih bistvenih industrij. Ta ovira pa se da premagati n dovolj premoga se lahko nakoplje vkljub isti, če vsakdo v zvezi s premogokopstvom, od najvišjega u-radnika do najmlajšega dečka, opravlja delo po svoji najboljši moči vsak dan v polnem številu delovnih ur. O-peratorji morajo biti prizadevni kot nikdar poprej, da dosežejo najvišjo izdatnost uprave, da ustanovijo kar najboljše delovne razmere in da pravično ravnajo z vsakomer, tako da bo imel vsak delavec priložnost delati po svoji najboljši mo«. Rudarji naj se zglasijo k delu vsak dan, če jim ne zabranjujejo neizogibni vzroki, ter naj ne le ostanejo v rudnikih polni čas, ampak tudi gledajo na to, da izkoplje- Pt I. II. Ta It Bi jo več premoga nego kdaj prej. Drugi delavci v in ob rudnikh naj delajo tako redno in zvesto, da ne bo delo rudarjevo zadrževano na noben način. To bo zlasti potrebno odsedaj zana-prej, kajti vaša števila se utegnejo še bolj zmanjšati po vojaškem nabP^ M*, ki odvede v armado vaš primerni delež tistih, ki niso bistveno potrebni ** premogokopstvo. Tisti, ki bodo potrjeni v vojake, a ki so bistveno potrebni, bodo premaknjeni po razredih i" njih patrijotična dolžnost je, da M sprejmejo. In patrijotična dolžnost njih prijateljev in sosedov je, da j>& imajo zelo v čislih radi tega. Edin' delavec, ki zasluži obsodbo od stran' svoje občine, je tisti, ki ne pomaga P° svoji najboljši moči v tej krizi; ne P® tisti, ki sprejme premaknitev v raz-redbi ter dela redno in pridno za večje dobivanje premoga. Velika naloga se ima izvršiti. Operatorji in njjjf. štabi sami je ne morejo izvršiti, oif ne rudarji sami; ali obe stranki, delajoči roko v roki s trdno odločnostjo da odstranita deželi njeno največjo oviro za dobitje vojne, pa jo lah''0 izvršita. S polnim zaupanjem se obračam do vas, da prevzamete breffl« za pridelovanje zadostne zaloge Pre" moga. Vi boste, tega sem gotov, sPre jeli to breme in je nosili z uspeho® in tako delajoči boste vršili službo, ki je ravno tako vredna kakor slu^a v zakopih, in boste pridobili pahva' in hvaležnost vsega naroda. "Bela hiša, 9. avg. 1918. "WOODROW WILSON." i Pl H ffl SI g) Pittsburgh, Pa., 7. sept. 1918. — Cenjeni g. urednik "A. S. ni pravdno, ker se nisem oglasil v Vašem uradu, predno sem odhajal in zapustil slavni nam Joliet, toda upam, j slušajte poziv onih, ki se že tri leta bore za svobodo naše domovine, sledi-dokler še ni pride tudi za nas dan plačila in obsodbe od celokupnega našega naroda. da mi odpustite, kajti v sedanjem vojskinem času se marsikatera obljuba te njihovim pozivom, prekrši. Dal Bog, da bi se o prihod- i prepozno, kajti potem njem obisku bolj zdravega občutili kakor ste se ravno sedaj. (Hvala! Op. ur.) Prosil Vas bi, da natisnete nekoliko vrstic v naš priljubljeni list, katere so namenjene vsem onim, s katerimi sem imel priliko občevati za časa mojega bivanja v vašem prijaznem Jolietu. NOV ŠUŠTERŠIČEV LIST. (Jug. Čas. Urad, Washington, D. C.) Ljfubljanski Slovenec poroča pod Slovenec 5. VII. — "Da bi zaslepile slovensko javnost o svojih pravih ciljih, pripovedujejo Novice nekaj o "Zjedinjeni Sloveniji". Novice vsaj dobro vedo, da bi se mogla Zjedinjena Slo venija še doseči, ako bi tega ne preprečila "otročja" politika Jugoslovanskega kluba (tako je nazval dr. Šušteršič politiko kluba v svoji Resnici). Tako modrost morejo Novice same servirati samo svojim čitateljem. Danes je Zjedinjena Slovenija v resnici fantazija, ki živi samo v glavah Novičarjev, ker stoji Seidler na stališču dosedanjih kronovinah mej. Danes obstojiti samo dve možnosti: ali samostojna država — ali narodna smrt. Ako nas odcepijo od Hrvatov in Srbov — kar vlada namerava — bi morali umreti, celo ako bi nam dali nekakšno narodno avtonomijo. Nemškemu navalu, ki bo drval preko nas na naše morje, se ne bomo mogli upreti. Kedor predlaga danes tako politiko, ta pod-1 g pira nemško denacionalizatorsko politiko." Iz teh treh vesti iz Ljubljanskega Slovenca je popolnoma jasno razviden namen Šušteršičevfih Novic. Ddlati po vladnim načrtu proti koristim Jugoslovanov, proti narodnemu zjedi-njenju, slepeč narod z "Veliko Slovenijo". Istotako dobimo tucji med lir-vati slične narodne propalice, ki delujejo v propast Jugoslovanov, kakor toisto namerava tudi avstrijska vlada. Zjedinjena Slovenija ali Zjedinjena Hrvatska, pa naj vživa še tako popolno samostojnost, ne more obstojati, temveč mora postati prej ali slej plen prodirajočih Nemcev. Vsaki za sebe preti narodni pogin, združeni v Jugoslaviji pa bomo imeli Veliko Slovenijo i Veliko Hrvatsko i Veliko Srbijo. Le združeni bomo uživali sadove svoje svobode in neodvisnosti ter se bomo mogli tudi vspešno upirati nemški nevarnosti, razdeljene in ločene pa nas bo prej. ali slej zadela usoda narodne smrti. Ali ni program Novic v marsičem tudi gibanje med delom ameriških Slovencev? Slovenec pravi: "Vsakdo, ki trdi, da bomo mi sami v stanu odoleti nemški nevarnosti, vara narod." To trrlioj tudijo vsi zavedni Slovenci in Jugoslovani, to mora uvdeti vsakdo, k v resnici deluje edinole za boljšo bodočnost Jugoslovanov, nočejo pa uvideti tega oni, katere je zaslepila beseda republika. Te besede ljubljanskega Slovenca pa so ham najboljši dokaz, da slovenski narod ne mara ni-kake Velike Slovenije ali slovenske republike same zase, temveč da je edinole za zjedinjenje vseh Jugoslovanov. WAR Savings Stamps CENA TEKOM AVGUST: Ena znamka stane $4.19, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.80. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in še 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec «006 North Chicago Street Joliet - - Illinois HHnassfflafflfflaBafflaBfflUfflHHasanaiifflissiHisffliss®, rUŽil Poskusite ISTovo Pivo Old Lager •^♦v STEKLENICA H»««« Je ItOLJŠA in okusnejša pijača, kot katero drugo piy0' '»Vsi " t POi 'inik -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših salunih v Jolietu STAVKA SLOVENSKIH RUDARJEV V IDRIJI. (Jug. Čas. Urad. Washington, D. C.) Pod tem naslovom piše Slovenski Narod dne 10. julija: "V državnem rudniku živega srebra v. Idrriji se jc začela generalna stavka delavcev. Glavni vzrok stavke je pomanjkanje živeža, ki postaja od dne do dne hujše. Poleg tega je rudnik še (Nadaljevanj* na 3 strani,) Union Coal & Transfer O 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Ifirtiio mid I^iirniMoving S Chicago telefon 4313. Northwestern telef"" A. Nemanich, St. Chicago Phone 2575 A. NemaiiiclM Miu A. Nemanich & Soj Real Estate Insurance Loans Rent' V lastnem domu 1002 N. Chicago St., Joliet, III. Kupujemo in prodajamo zemljišča v mestu in na de/ Zavarujemo hiše in pohištva proti ognju, nevihti (to. ali drugi poškodbi.—Posojnjemo denar na zemljišča in J, Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Sedež: JOLIET, ILL. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet. 111. I podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik.................JOSIP KLE PEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, III. hpisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. Ill, BUgajnik...................JOHN P ETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet. 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway. Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St.. North Chicago. Illinois. JOSIP MEDIC. 918 W. Washington St.. Ottawa, 111. FINANČNI IN POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joli(tf, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle. Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66. Bradley, Illinois. GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET. ILL. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Pennsylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo 'sv. Družine in isto pridruži' jo D. S. D. Osem članov(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujte se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrt nine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnine in operacije. D. S. D. sprejema društva le iz 111. in Pa., kjer ima pravico poslovati, ker noče imeti sitnosti radi nizkih asesmentov. Kdor izmed rojakov ali rojakinj v kateri slov. naselbini v državi 111. ali Pa želi navodila in pojasnila glede ustanovitve društva za D. S. D., se naj obrne na gl. tajnika: Jos.'Klepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. VESTI IZ DOMOVINE. (Nadaljevanje s 2 strani.) ^ —.___ Vedno v rokah vojaške komande. V nedeljo se je vršil shod delavcev, "a katerem je bilo sklenjeno, da se ZaPočne z genaralno stavko. Stari °4bor je odstopil ter so delavci izvo- !l nov odbor, sestoječi iz po treh čla 5v od vsake stranke, jugoslovanske !&iokratične, ljudske in socijalno-de- "•okratične stranke. -Ta odbor bo imel '2vrševalno avtoriteto v glevnem stana, 'stilist objavlja besedilo delavskih 2*htev. ki so sledeče: znatno zvišanje . 300 gramv kruha na dan za de-S&V^e in po 200 gramov za vsakega njili družin, 20 gramov masti ,a delavca po 15 gramov za vsakega finskega člana, l/i kilograma krom-jjlrja na osebo, 100 gramov mesa na ,Jn za delavca in 50 gramov za vsa-člana njih družin in konečno 100 ^'triov leče na dan in osebo ter isto-. 0 tudi drva za kurjavo in petrolej ? razsvetljavo. Zahtevajo tudi urad-, ki znajo slovenski in konečno > *v'co do štirinajstdnevnega dcjpusta .»"to s polno plačo in odpravo mili-l2acije rudnika. 6- t. m. se je ustavilo vse delo. ci»vski svet je naznanil delavcem v-ki so se vršila v ne-Delavci so komisar ni dovolil nobenega govora, niti v gostilni. Poslanca sta pozivala ljudstvo, da se vrne na svoje domove, n s klici: Živela Jugoslavija! se je pričel narod razhajati. Kljub temu da so bili ljudje zelo razburjeni, so ostali vendar mirni in tihi. Padla pa je marskatera ostra beseda na račun vlade. Vlada bo morala ^uvideti, > da bo vspeh prepovedi shodov ravno nasproten, kakor ga je pričakovati.. (Tri vrst zaplenjenih). Od vseh strani je bilo slišati odmeve •naših narodnih himn "Hej Slovani" in "Lepa naša domovina", kakor tudi klice: "Živela Jugoslavija!" Prazen je vsak poskus, zatreti to gibanje, katerega se udeležuje celokupen nač narod, od najbolj izobraženega moža do najpriprostejšega kmeti-ča. Tak poskus bi pomenilo le pod-vzeti Sisifovo delo. (Dve vrsti zaplenjeni.) KRATKE VESTI. Uri !Peh j - Pogajanj, 10 z rudarsko upravo. Vrnili ponudbe in so sklenili, nada- d'Vat' s stavko. Tekom dneva je imel Layski svet več sej, katerilr se je ude-f*1' tudi vojaški poveljnik rudnika hi .Poslanec Gostinčar. Vojaški po-je poslal delavskemu svetu ulti-. da se morejo delavci vrniti "elo in začeti z delom do četrtka, v ®eni slučaju pa bo poklical vojaštvo jj^nioč. istočasno je opozoril de- Id- |j svet, da je prišlo vojaštvo v L 1,1 da bo tudi ono nastopilo, ako bi t. Potrebno. Ta ultimatum pa ni nr . . . atij prestrašil delavce. Oni v-pri svojih zastavah. Poslanec ''DčStr jim je zagotovil pomoč Julijanskega kluba ter se je takoj su| na Dunaj. L? "opatije Adrijčanov kakor tudi oko i iskega prebivalstva je izključno na [,"' delavcev. i/' S'°vencu od 9. julija stavka v ^ kakih 30.000 delavcev, .^'rom na to stavko piše Slovenec ;vir, li>14'cor Je znano, so znižali dnevni moke na polovico. Ta na- bila Jc zadela dclavce ter je ! so začeli stavkati. Oni za-*t( j0> da se jim da vsaj dovolj hra-a '»odo v stanu delati." ^EPOVEDAN SHOD V ŠT. JlJRjU NA ŠTAJERSKEM. V| j^ljanJkem Slovencu od 4. VII. t| '^a prepovedala shod, ki bi se i-*ršiti 3. julija v Št. Jurju in na 1,1 »ta imela nastopiti poslanca Nšec in dr. Vertovšek. Kljub jc bil shod prepovedan in da ■£>t iz škafa, se je zbralo ven-'i 3000 oseb. Ko je ljudstvo ' a je shod prepovedan, so se 'v pred gostilno, kjer sta od-Korošec in dr. Vertovšek. •s vstrajalo pri tem, da bi Govorila, toda navzoči vladni Za Krekov spomenik. —Slovenec od 27. junija javlja, da je bilo zbranih v Banjaluku v Bosni 2756 kron za Krekov spomenik,- Med prispevatelji je tudi tamošnji vladika franjevac Jožo Gavrič in pravoslavni metropolit Vasilij Popovič. Za Jugoslovansko deklaracijo. — Slovenec od 4. VII. javlja, da se je izrekel za jugoslovansko deklaracijo občinski odbor mesta Imotski v Dalmaciji ter pri tej priliki zaključil, darovati 2,(XX) kron za Krekov spomenik. 7.a Jugoslovansko deklaracijo se je istotako izrekla občina Komiža na Visit. Žene in dekleta, kakor tudi občinski odbor v Kropi so se soglasno izrekle za majsko deklaracijo. Kako odgajaja slovenske janičarje. —Odbor piše 19. VI.: Slovenski Narod poroča iz Maribora: Berlinski denar marljivo deluje v zadnjem času. J.otili so se najnežnejše dece, otrok iz prvih razredov ljudske šole. Od njih se zahteva, jla morajo nositi na kapah vidne nemške znake. To se posebno opaža v nedeljo pri službi božji. Ti otroci nočejo odgovoriti, kador jih kedo kaj vpraša slovenski| Ako pa je kedo vpraša, zakaj nosijo nemške znake na kapah, dasi so Slovenci, odgovore: tako so nam apo-vcdali v šoli. To je en slučaj velike in žalostne zgodovine o postanku slovenskih janičarjev. Otroci na Hrvatskem na prehrani.— Hrvatska Riječ od 5. VII.: "Na Hrvatskem se nahaja na prehrani kakih 20.000 otrok iz Dalmacije, Istre, Bosne in Hercegovine. Narodni zbor. — Slovenec 1. VII.: "Poslanec Gostinčar je imel shod v Mošici 29. junija. Poslanec Jarc je govoril 30. junija na shodu v Naklem. Oba shoda sta bila dobro obiskana. Zborovanje jugoslovanske demokratske stranke v Ljubljani. — Dne 29. junija se je vršila glavna skupščina novo osnovane jugoslovanske demokratske stranke. Ta stranka, za katero se je začelo delovati začetkom tega leta, je bila konstituirana na Petrovo in Pavlovo. Pripravljalni odbor je v kratkem času dovršil delo, ki je omogočilo prvo glavno skupščino. Po poročilu "Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov", je bilo glavno zborovanje zelo vspešno in brez vsake ovire, četudi so državne oblasti konsignirale več bataljonov vojakov, ker so se oblasti tale nevarnosti .prevratnih manifestacij. Na skupščino je prišlo iz cele Slovenije nad 800 zaupnikov stranke, ki )so napalnili zborovalno dvorano v ponosenem Narodnem domu. Zborovalo se je v treh odsekih. Skupščino je otvoril sklicatelj dr. Ivan Tavčar. Preganjanje Slovencev. — Namest-niški koncipijent Dragotin Trstenjak v Slovenjem Gradcu je bil, kakor poro Slovenski Narod, za kazen prestavljen, ker ni hotel ob priliki slovenskega shoda v Št. Janžu delati po volji nemških in nemčurskih naval-nikov. Proti njemu so razvili Nemci veliko agitacijo, ki je rodila tudi sad. Ta korektn urednik je bil prestavljen iz Slovenjega Gradca k namestnišstvu v Gradec. Na njegovo mesto bo sedaj gotovo prišel kak zanešen nemški nacijonalist. Proti dr. Šušteršiču. —Slovenskemu Narodu se poroča začetkom julija iz Vrhnike: Na seji mestnega zastopstva je bil z vsemi glasovi proti glasu Nemca Mulleya sprejet predlog, da se izbrišeta dr. Šušteršič in dr. Lampe iz imenika častnih članov vrhniške občine, listočasno je blo Knezoškofu Jegliču pcfdeljeno častno občanstvo. Postopanje mestnega zastopnika Mulleya pa sploh vsako obsoja. Temu poročilu naj pristavimo, da je zavzelo gibanje proti dr. Šušteršiču na Slovenskem tak obseg, da je on sam izjavil v listh, da se zahvaljuje na vseli častnih občanstvih. Umevno, kajti vsa mesta so se pripravljalja, da ga sromotno vržejo iz vrst častnih občanov radi njegovega avstrijansfva njegovega protinarodnega izdalaj- skega delovanja. Ribe izginjajo v Savi. — Hrvatski listi poročajo: Po naših informacijah e ostava Sava skoro brez rb, tako da imajo ribiči le malo koristi od nje, dasi plačujejo visoke najemnine in izgubljajo dost časa za prazen nič. Tako je te dni lovila ribiška družba, razdeljena na šest skupin, celi teden ribe Savi, toda ujela je z mrežo komaj 20 kilogramov rib. To je tudi vzrok, da je na ribjem trgu tako malo savskih rib, in da so one, ki pridejo na trg, strašno drage. Za vzrok, da je zmanjkalo v Savi rib, navajajo ribiči dejstvo, da so bile uničene z dinami-tom in ročnimi granatami, katere so metali vojaki v Savo in uničili na ta način na tisoče in tisoče rib. Oblasti bodo morale z najstrožjimi odredbami nastopiti proti takemu uničevanju rib. Proti hrvatskim listom. — Zadrški Narodni List piše: Izvedeli smo, da poizveduje državno redarstvo, kedo je naročen na "Kniževni Jug" in na Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov". Poleg tega je vjavnih prostorih, kjer se prodajajo listi, vedno na straži kot slučajni čitatelj kak državni redar, ki pazi, kakšne Iste kedo kup. Al je toraj zločin, čitati v Zadru ono, kar dovoljuje cenzura, da se tiska v Zagrebu? Slovenski Narod prepovedan mor narjem. — Slovenskemu Narodu poročajo iz mornarskih krogov, da je list na nekaterih ladij ah prepovedan in da da naročniki enostavno ne dobivajo v roke, ker se vs^ik iztis uniči na zapo ed poveljništva. Gl. SI., H. I. S. prepovedan v Avstriji. — Slovenski Narod javlja, da je avstrijsko ministtrstvo za notranje zadeve prepovedalo Glas Slovencev, Hrvatov in Srbov za Avstrijo. To je najbrž začetek novega kurza v Avstriji, odkar je prišel za ministra bivši šef dunajske polieje. Tatinski sorodnik. — V noči od 14. na 15. junija sta se pripeljala v Zagreb Franjo Jurec in njegov sorodnik Ivan Bosnar, oba trgovca iz Nezbeša na Kranjskem. Ker nista mogla dobiti prenočišča, sta se vlegla pred državnim kolodvoram, da se prespita. Jurjec jc imel pri sebi v platneni vrečici na prsih pod srajco 14.00 kron, za katere je Bosnar dobro vedel. Ko se je Jurjec po kratkem spanju prebudil črez pol ure, je opazil, da ni več njegovega sorodnika poleg njega, istočasno je pa tudi spoznal, da mu manjka v vrečici 12.900 kron, medtem ko je tat pustil v njej 1.040 kron. Jurjec je takoj začel sumiti svojega sorodnika, katerega je našel po daljšem iskanju pred kolodvorom. Poklical je stražnike, ki so prijeli Bos-narja, toda denarja niso naši pri njem n tudi on sam taji tatvino, dasi govore vsi znki proti njemu, da je on izvršil tatvino. Vsled tega so ga zaprli in ga izročili sodniji. "Prodana nevesta." prepovedana v Trstu. — Dunajska Arbeiter Zeitung javlja iz Trsta, da je bila "Prodana Nevesta" prepovedana in da je moral mesto nje dti zagrebška opera Verdijev "Traviata" v hrvatskem jeziku. Gledališče je bilo popolnoma razprodano. Oblasti s« nameravale istotako dar pa je pozneje dovolila pod pogojem, da ne sme nositi predstavljajoč Zrinjskega pri odhodu iz trdnjave hrvatske zastave. List pristavlja temu: 'To je nenadkriljiva slika avstrije! Delo češkega umetnika, ki je istočasno tudi avstrijski umetnik, se ne sme dajati v Trstu, k je takorekoč avstrijsko mesto. To je neumrljivo delo gla zbe,ki je došla vsem narodnih sporom. Zato so morali Hrvati peti italijansko opero. Prav avstrijsko." ^Istrski in slovenski otroci v Zagrebu. — 1. julija zvečer je dospelo v Zagreb 105 otrok iz Pulja, katere so opremili vgjurgjevački kotor, kjer bodo ostali na oskrbi. Zvečer je dospelo 100 slovenskih otrok, katere so naslednjega dne odpeljali v lubredški okraj, kjer je za njihovo prehrano popolnoma preskrbljeno. V Zagreb je dospelo dalje 100 slovenskih otrok iz tržaške okolice ter so jih porazdelili po varaždinski okolici. Težka železnška nesreča. — Zagrebška korespondenca javlja: Kakor smo izvedeli od potnikov, ki so dospeli v Zagreb, se je dogodila v nedeljo 2. junija okoli poldesetih dopoldan težka železniška nesreča na progi Zidani most — Zagreb ter je bilo baje ubitih do 80 potnikov, medtem ko se za težko in lahko ranjene še ne ve, koliko jih je. Nesreča se je prijetila vsled trčenja dveh osebnih vlakov za prvim tunelom pred Zidanim mostom. Kako skrbe avstrijske oblasti za Istro.—Ko je že skoro vse obnemoglo, oslabljno in pomrlo, se je spomnila avstrijska oblast, da bi bilo dobro nekaj storiti, da se vsaj koga reši smr ti vsled gladu. Rekvirirali so v Srbiji 220 koz za otok. Te koze so spravili najprej v Trst. Namesto da bi jih tu nakrmili, so jih pustili v železniških vozovih, in jih šele črez nekaj časa odpravili dalje proti Reki. Ko so na Reki odprli vozove, so našli 71 koz, ki so poginile vsled lakote. Toda tudi sedaj jim niso dal hrane, temveč so jih pustili zopet nekaj časa na Reri i vozovih, tako da jih je poginilo na daljnjh 44. Predno so jih spravili na liaprobrod, so jih morali poklati še 21, ker so bili preveč oslabljene, da bi vzdržale vožnjo. Tako je dospelo na Krk mesto 220 koz samo 84. — Uboge koze — namenjene, da rešijo-ljudi gladu, so morale same poginiti od gladu. — Tako se dela v Avstriji. "Pri jezuitih." — Slovenski Narod poroča: "Pri jezuitih" v Trstu je sedanjem času zaprtih vedno dovolj vojakov. Ako kedo prekorači dopust ali se v čem pregreši, ga tirajo "k je-yj.ui.tim" V šasu, ko so bili t zapori namenjeni za civilste, je bilo težko pobegniti iz njih, vojaški kaznjenci pa uidejo iz njih, kadarkoli se jim poljubi. Nekoč jih je pobegnilo 25. skupaj, zadnje dni pa zopet 16. Posamezniki pa pobegnejo vsak dan. Izkopali so si tudi pozemski hodnik po vzoru onih v strelnih jarkih in okopih. razprava proti kapitanu Pavlu Winter-ju in prvemu častniku Josipu Luppisu. Obtožena sta, da sta zakrivila katastrofo, katera je zadela prnik "Bron Gautscch" dne 13. avgusta 1914; državno pravdništvo ju obtužuje, da se nista držala vojaških predpisov, da se mora pluti v gotovi odaljenosti od obale, da ne zadene ladija na kako mino. Ker se nista brigala za to odredbo, sta povzročila katastrofo, pri kateri je izgubilo nad oseb življenje. Ta katastrofa je bila največja izza pogreznitve Titanica. Ustanovitev "Narodnega Sveta." — Edinost poroča 3. junija: "V soboto popoldan se je vršila v Ljubljani v hmotelu "Union" pod predsedstvom načelnika Jugoslovanskega Kluba dr. Antona Korošca konferenca glede u-stanovitve jugoslovanskega Narodnega Sveta. Navzoči so bili zastopniki Slovenske ljudske stranke, in Jugoslovanske demokratične stranke; politično društvo Edinost je zastopal tajnik dr. Mč. J. Cok. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum in je bila sklenjena ustanovitev Nerodnega Sveta za Cislajtanijo. Istra in Dalmacija in socijalisti niso bil zastopan. Sklenjeno je blo, d se jim pošljejo pravila, da stavijo svoje eventualne zpreminjevalne predloge, oziroma, da se sploh izjavijo o njihovem stališču napram temu eprašanju. Otroci, ki ljubijo svoj narod. — Pod temnaslovom poroča Edinost 7. junija: Na Kozini se je zbrala družba 10 šolskih otrok in je priredila veselico v korist šentvidski šoli. Veselica je dala K 25.40. Imena otrok so: Teodor Sosoč, Milena Sosič, ristina Rapotec, Zorana Šturm, Danica Rapo-tec (kako lepa narodna imena). Živeli narodni otročiči, živeli Kozanci, ki imajo tako mladino. Čast jim." Zdravilno milo. Čitajte kar nam je Mr. Paul Slovak, Box 3, Newport, Mich, pisal z dne 21. oktobra 1917: "Imelis mo 14 dni starega otroka, ki je bil jako bolan. Naročil sem Severovo Zdravilno Kožno Milo (Severa's Medicated Skin Soap) in žena je začela dete kopati vsak večer predno je šlo spat. Danes je o-trok poolnoma zdrav, in prost spušča-jev." Severovo Zdravilno Kožno Milo se naj rabi vsak dan v vsaki družini. Posebno otrokom isto veliko koristi pri kopanji, dekletom in ženam pri umivanju in lepšanja obraza, a možem pri britju. Cena 25 centov kolaček. Naprdaj v seh lekarnah. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Adv. Važna poslanica g. H. Hooverja, Združenih Držav živilskega upravitelja. UNITED STATES FOOD ADMINISTRATION. Po štiri leta obtožena. — Iz Pazina poročajo, da se bo v kratkem pričela Henry F. Schmidt Probate Clerk zasluži, da je zopet ibvoljen. Urad zapuščinskega klerka je vele-važna postaja in zato je treba,, da je v njem vse v redu. Urad zapuščinskega klerka v Will County je znan, kot eden najbolje urejenih v celi državi. Delavni in uljudni klerki so tu vposleni. Razni vojni odbori so naprosili Mr. Smidta, da kot Amerikanac sodeluje. V raznih zadevah je sodelavec a pri State Council of Defense v Will Co. Neighborhood pa je on pryi tajnik. Vsvest si je, da je njegovo delovanje v teh uradih vredno javnega upoštevanja. Navada je, da se uradnik, ki dobro in zvesto služi, zopet izvoli. Vsakdo ve, da je Mr. Smidt bil postavljen za klerka med volitvo za prostor pok. J. C. Langa. On je to mesto dobro spolnil in zato je deležen da ga zopet dobi za cel termin. Volite zanj na republikanskem ti- United States Food Administration Washington, D. C. Washington, D. C., May 26, 1918. Zaupanje živilske uprave Združenih Držav, da se bo ljudstvo v deželi odzvalo navdušeno in s celim srcem po prošnjam za zmanjšanje použivanja predložitvi dejstev vsakim potrebnim hrane, je bilo popolnoma upravičeno. Dokazali smo svojo zmožnost, ne le misliti vkup, marveč tudi skupaj delovati. Odziv ljudstva je vzrok za sedanjo prošnjo. Naše delo še ni popolno, Vkljub izpodbudnim uspehom naših prizadev, vkljub dejstvu, da naši izvozi živil neprestano naraščajo in se bližajo najmanjšim zahtevam v inozemstvu, je potreba obnovljene gorečnosti in prizadevnosti nujna. Dočim bi morali vsem zahtevam živilske uprave neprestano zadostovati, so gotove stvari, ki jih želim poudariti ob tem času. V slučaju mesa in mesenine so potrebe za izvoz v inozemstvo prav velike. Dočim je bilo ahirsko pouziva-nje zmanjšano povprečno 1J4 funta za osebo na' teden, uživamo mi danes povprečno 3% funta za osebo na teden. Ta razdelitev je krivična. Spora-zumljenje o teh dejstvih upraviči našo prošnjo, da se použivanje vseh vrst mesa, vštevši kuretino, kolikor mogoče zmanjša na 2 funta na teden za osebo nad štiri leta starosti. V sluučaju sladkorja (cukra) smo v zadregi vsled potrebe, rabiti ladje za prevažanje naših vojakov in hrane za aliirance, in zato moramo rabiti sladkor z veliko varčnostjo. Poudariti moramo važnost shranjevanja in varčevanja v veliki meri med našim ljudstvom to poletje, in naš razpoložni sladkor se mora hraniti v to tvrho. Ali polpžaj glede pšenice je najrevnejši v živilskem zalaganju aliirslceg* sveta. Če hočemo zadostiti najmanjšim pšeničnim zahtevam naših armad in aliirskih ter trpečih milijonov t aliirskih deželah, se mora naše pousi-vanje pšenice v Združenih Državah d« prihodnje žetve zmanjšati na približno eno tretjino navadnega použitka. Ne-doumno je, da ne bi bili kos tej kruti. Za vsakega izmed nas, ki lahko osebno prispeva k olajšbi človeškega trpljenja, je to predpravica, ne žrtev. V»i sloji našega prebivalstva ne morejo nositi tega bremena enako. Tisti, ki opravljajo telesno delo, potrebujejo' večjega krušnega deleža, nego tisti, ki sedijo med delom. Vsled neprestanega vsakdanjega opravila žensk in gospodinj ter pomanjkanja domačih pekovskih polajškov zahtevajo mnog« gospodinjstva v velikih mestnih »re-diščih že pripravljen živilski delež, kar je pekarski stalni Victory-hleb. Nadalje moramo neorestano Daziti na posebne zahteve otrok in onemoglih ljudi. Da zadostimo položaju -v inozemstvu in preprečimo resno trpljenje doma, je neobhodno potrebno, da se vsi tisti, ki jim dovoljujejo okoliščine, zdržujejo pšenice in pšeničnih izdelkov vsake vrste do prihodnje žetve. Znano je in vse hvale vredno, da so mnoge organizacije in nekatere občine ie sklenile, slediti ta načrt Upati je, da boste naznanili to svoji organizaciji in svoji občini, priporoču-joč tistim, ki jim okoliščine dovoljujejo, da se nam pridružijo in zavzamejo to stališče. HERBERT HOOVER. @HBBsaffl®SBBB®®BBBBS®s®@®BSBBBBffl®®®fflsa®®fs ® ssBSBBBBSBBSBiisas®B®B@®BSBSSB®SBBBSs®® ® ®r m® * ®® ®a Naša velika in moder- i I no urejena tiskarna ! H 1 @ BBBBBBB zdeluje najhitreje iu najiičneje ®BB®BS®is® !j|ggSBBBB vse VRSTE TISKOVINE ZA S®®®®|||| jfflffll*] „ ■ i|i| jlll slavna društva, nn ran ran ' a® s® ffi®ffl® ffi cerkve in šole, trgovce in obrtnike, ter zasebnike. Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno. SlfflSS isilEii) fflfflffl® ® ® fflil fflSffi® fflffill® prepovedati tudi opero "Zrinjski", venjketu dne 11. sept. 1918. Adv. B ffl d Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni i L „ HEJ®!*!!*] ' ffiffliis papir? kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- g] 1*1 H |*| ffl lasi 1SI ® ffl|®® vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve- ill® J® selic in razne druge take stvari. Pišite nam za ill® ®ffifflffl • cene, da si prihranite denar. ®®®(£ SBffl® 1111 &as®®®®s®@Hffl®®®ffl®affl®®®fflt*B®ffla®®® 11 i ® s® ®® ®® ®a a® ® ® ® ® s® Amerikanski Slovenec|| Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, II j|| AMKRIKANBKI SLOVENEC, 10 SEPTEMBRA 1918. 8HfflSBBlS!®@Efflffl®®ffl®B®SlHl®fflllffl®®®fflE®®ll®S®®Bffl® ~ S 8 a a s 1 Pod svobodnim solncem Povest da/vnili dedo-v SPISAL F. S. FINŽGAR It H G D D HBB®B®B@Baffl®®B®B®ffla®®aBB®@BBBBBBBB®BfflBa (Konec.) Od ust do ust je letel klic, v taboru je završalo radosti. Konji so zaraz- getali, devojke popustile jagnjetino na ognju in bežale k morju, tolpa je vzkliknila in se gnetela na obrežje. Zlatožareča obla solnca se je dotaknila morja valovi so vztrepetali v zlatu in razgrnili nevedoma Ireni in Ljubi-nici škrlatne tančice na mokro obrežno pot. Prnje in šlemi so zažareli, jezdeci so obstopili cesto s fora do pristanišča. "Zapalite ogenj na stolpu!" Ta signal je sporočil Radovanu, da brez skrbi priplovejo v luko. Solnce se je še enkrat, kakor začudeno, dvignilo nad morje, nato je sunkoma utonelo. V mraku je zagorel s stolpa rdeč ogenj in oblil z žarom mesto in morje. Z ladje se je posvetila plamenica, zagugala se v loku in padla v morje. Za njo druga in tretja. "Prihajajo, on je, Epafrodit — Irena — oo bogovi!" Iztoka je tako prevzela radostno čustvo, da se je tresla njegova desnica ki je stiskala ročnik krasnega meča. ''Plamenjce! Zažgite grmade na obali!" Nekaj mladcev je steklo do nakopičenega dračja in zapalilo visoke kresove. Drugi so prinesli smolnic in jih užgali zapored ib cesti in po foru. Kakor bi plula Iztokova razburjenost od njega na ves narod,tako je bila vsa vojska, devojke in tolpa za-mamljena. Devojke so obkrožile,odete v halj ice, pristan. Plameni grmad ■so jjh razsvetljevali vedno čarobneje, čimbolj tnjoineč e velmejxzfičš xzfi čimbolj je temnel večer, kakor bi morske deklice prišle iz valov in na bregu vodile raj. Ko je luč grmad dosegla ladjo, je potihnil šum in šepet — tisoči oči so se vprli v lepo jadrnico, ki se je ponosno in čudo slovesno bližala bregu. Videli so, kako so se zgibale sence po jamborih, kako se stiskala jadra — gi-nila — izginila, povezana od mornarjev Udarci vesel so zašumeli — in tanka ušesa SO Ž p7ai*1llp l?3/tnvo.rww#k tlrim^ Takrat se ljudstvo ni mogloveč premagati je razleglo po morju. Prav blizu kraja se je ladja ustavila. Vreteno je zaškripalo, sidro je utonilo in pripelo jodrnico k dnu. S krova se je zazibal čoln — padla lestvica — jejj po nji so se pojavile sence in se skrile v čoln. Vse je zopet molčalo — vse dihalo z dvignjenim prsi in čakalo. Na valovih se je zazibala rdeča lučka, strune so zapele svatovska pesem. S tihimi udarca so gnala vesla čolniček k obali -— Še par zamahov — še par uporov v »resla — čolniček je trčil h kraju. Ročni brodarji so skočili iz čolna in ga pritegnili k bregu. Tedaj se je zgenila filozofska kapuca v čolnu, ob ejej sta se zasvetila ob žru plamenic dva zlata diademčka v krasnih laseh — dve vitki postavi sta odgrnili plašča in se prijeli Epafrodita. Na belih rokah so zablestili dragi obročki — Irena in Ljubinica sta stopila iz čolna. "Pax — eirene" je izpregovoril Epafrodit in izpustil devojki. In diadem-čki sta se sklonila na zlati prnji — Iztoku in Radu.. Narod je molčal kakor zamamljen — samo ognji so se prasketali in konji udarjali ob granit. Devojke so drhtele očarane od krasote Irenine,* vzrado-vane od Ljubiničine sreče. Sam Epafrodit je obstal, kakor izklesana misel — zamaknjen v ljubeči dvojici, ki sta pili v poljubih srečo, za katero niiz-raza in ni besede. Kapuca mu je zdrsnila z glave, z belimi lasmi — nema-ziljenimi, odkar je odel filozofsko haljo — je igral "jug. v duši je začul glas usode: — Doveršeno! Česar nimaš sam česar nisi imel nikoli — to si dal dni -giin — edino in največje — ljubezen. Doveršeno! — V očeh mu je zasvetila rosa, raztajalo se mu je srce in mirni stoik -.i je otrl solzo. Obnil se je — kakor od sramu — in se ozrl na zbor devojk. Iz starih sivih oči je šinil plamen začudenja. Njegov umetniški okus je zmagal viharno čustvo in zašepetal je zadivljen: "Pri Afroditi, kak narod! Takihlakti — nima sam dvor! Mehercele, nima — ! Kakor bi hodile z Diano — kakor Atena z Akropole!" V tem je nerodno prikobalil poslje-dni iz čolna — Radovan. Prijel je za strune — iu se ozrl po Iztoku, po Ireni po Ljtlbjhici. Sstarega godca je stisnilo v grlu, sladka grenkost m ti je zalila oko, ustnici sta se mu stresli. — Zajokal bi bil na glas, da ni šiloma potegnil zfaka skozi tresoča se nosnici — Premagal se je in udaril ob plunko — tihi molk je bil prebit — iz zbora 'devojk je zadonela ženitna pesem.. Takrat se je šele vzdramil Iztok iz omotice in se domislil Epafrodita. Obrnil se je do njega, bizantinski se priklonil in s prosečimi ustnicami govoril: "Prejasni, kaj naj ti povrnem?" "Bodi srečen, Epafroditu ne dolgu-ješ ničesar! Pojdimo Večer je hladan" Vsi so se okrenili in napotili skozi vrste jezdecev po cesti, preko fora v pretorij. Za njimi so se zbrale devojke krog pevajočega Radovana; tolpa je vriskala, vojniki so vzklikale pozdrave. Epafrodit es je radoval ob silnih velikanih, ki so sedeli na konjih in ponavljal: "Kakšen narod, kakšen narod!" — Iztoku je dejal: "Mehercele, dobro sem te izšolal. To so palatinci, ne barbari I" Ko so dospeli v pretorij, jih je vedel Iztok v sobo, katero je pripravil Ireni Prav tista je bila, kjer je nekdaj stanovala pri stricu Rustiku. Tu je Irena zagledala ikono Bogo-rodice na steni. Snela je diadem, pokleknila pred podobo, nagnila glavo do tal in molila: Hvala, slava, čast in zahvala tebi — Sveta — Prečista---■" Kakor gnan s čudovito silo, je upo-gnil Iztok ob njej koleno in šepetal za njo: "Hvala — slava — čast.." Epafrodit je v tem hipu razprostrl roki nad klečečima in govoril kakor očak, s slovesnim glasom: "Moj konec — je vajin začetek. Česar nisem imel sam — darujem vama. — Zublja, ki sta goreče hrepenela drug po druge, sta se danes strnila v en plamen. Nebo naj preliva olje tej sveti luči — da gori jasno — do smrti. Mir — mir — na veke. — Amen." Irena se je solzeč dvignila, prijela ga za roko in mu jo poljubila. Iztok se je sklonil do tal in mu poljubil nogo Epafrodit je dvignil Ireno k sebi, pritisnil jo na prsi, prijel njeno glavo in ji poljubil čelo. Nato je objel Iztoka — poljubil ga v lice in rekel: "Blagoslovljen, sin treh očetov: Sva-runov, ki te je rodil, Epafroditov ki te j je učil, in Radovanov, ki je tkal niti , usode! Blagoslovljen, svobodni sin — .svobodnega naroda —!" Odpusti laž," je jecljal Iztok, ko je Zaklicalo je in vriskalo, da se ičul_ da ve Epafrodit) kako sta ga z Radovanom prevarila. "Ni bila laž, sin treh očetov!" V tem so prinesli Epafrodotovi sužnji z ladje bogatih daril za Ireno, in dragega vina. Epafrodit je sedel za nekaj hipov sredi presrečnih, nato pa vstal in se poslovil. 'Iztok — moj tek je dokončan! Bodi zmagalec — bodi slaven — in bodi meč osvete. Zakaj izvolila te je usoda. Izpraznili so čaše in ga spremili do morja. Vojska je hrumela v slovesnem pirovanju, morje je vznemirjeno pluskalo ob bregove. "Ne hodi!" je zajokala Irena in prijela Epafrodita za roko, koje stopal v gugajoči se čoln. "Da bi ne šel? Jaz grem. Delo je dovršeno! Pridi — smrt!" Ročno je skočil v čoln, zavil se v plašč — vesla so udarila, čoln se je | zazibal na valove. — l.adja je dvignila j sidro in odplula s filozofom na jug — čakat sredi modroslovcev trenotka — željene ure.. EPILOG. Iztoka je objelo, kakor mehke tihe sanje, odkar je počivala na njegovem srcu Irena. Pil je iz čaše brezmejne sreče, katero mu je dodelila usoda. Pil je s skrivnostnimi požirki čisto ljubezen. Kakor ure so tonili dnevi. Jug se je prelil v -.ever. Z gora-je rezala mrzla sapa. Stari vojniki so se s skrbjo ozirali proti goram, ki so se zavile v sive megle in grozile s snegom Svarunič-vojevoda pa ni občutil severa njega je božal mehki jug, ki ga je dihala Irena duša. Ko sta se za štirinajst dni vrnila s pohoda Velegost in Jarožir, ki sta predrzna prodrla do Hebra in izvojevala krute boje z bizantinskimi legijami, tedaj se je zdramil Iztok in velel vojski, da se dvigne in odrine na sevr. Kakor veletok so se valile čete Slo-venov in Antov po poti, ki so jo napisale z mečem in požarom. Telege so škripale pod teža plena, k; so ga vozili zmagovalci .seboj. Nepregledna vrsta gc vedi in drobnice se je vila me-ketaje in mukaje za vojsko. Kjer .so nočevali, tam so prirovili in se go.v.i-li cb ognjih, ob katerih so vrteli ražnje in si pripravljale večerje. Srccli vzorne konjenice sta se vozili na pokr'tem vozu Irena in Ljubim .'a. Ob vozu sta jezdila Iztok in Rade, za vozom je pa vlekel slok hunski konj uvokolnico, na kateri se je sredi čutar utaboril Radovan. Neusmiljeno je bil na plunko in takisto neusmiljeno praznil čutare, da mu je glava mde petjem omahovala in se gugala na desno in levo. Dasi je na Hemu že naletaval sneg, so prišli vendar brez nezgod do Donave. Tamkaj so dva dni rajali in polagali bogovom na žrtvenike bogatih darov. To so storili za slovo, ker so se čete Antov ločile od Slovenov. Svete prisege ljubezni in bratoljubja so si prisegali in vsi obljubljali, kadarkoli jih pozove Iztok, da takoj izdero kopja in gredo za njim kamorkoli. Ko so Sloveni prišli v gradišče, je tičal starosta Svarun v tesnem stanu in ležal top, kakor mrtev, na ovčji koži. Bučanje rogov ga ni predramilo. Skrb in žalost ga je upognila in mu izpila kri, da je bil nem in gluh za vse, kar se je godilo v gradišču. Ko je čul Iztokov glas, se je zganil na ležišču, zamrmral nerazločne besede in ni odprl oči. Ko je pa začutil mehko roko Ljubinice na mrzlem čelu, je dvignil trudne veke, kakor skozi mrak je prodiralo njegovo oko, jasniti se je pričelo v njegovem duhu, ustnice so se premikale, trudna roka je tipaje iskala krog sebe. Sključeni starosta se je oprt na Iztoka dvignil na ližišču. Iz prs se mu je izvil vzdih, kakor bi se prebudil iz težkih sanj. Oči so mu hipoma oživele, pogledal je krog sebe in razkrilil roke in segel po Iztoku in po Ireni, potem pa zaplakal kakor dete. Potekla ie zima. Starosta iii.ueakal, da bi dvignil v naročju vnuka-junačka, ki ga je podarila Irena Iztoku. Preje je prišla Morana in mu podala ledeno roko. Irena je rodila sedem dečkov, vrlih sokolov, Iztokov duh je pa rodil tisoče, ki so se vojskovali z Bizantinci, prehodili Ilirijo, dospeli v Ilelado do Kpa- froditovega groba in potrkali na vrata samega Bizanca. Huni so iskali pri njih zavetja in gostoljubja, obrski kakan je odpovedal zvezo Bizancu in prosil prijateljstva Slovenov in Antov, ki so napolnjeni z Iztokovim duhom živeli v bratski slogi in uživali slovo pod svobodnim soln- DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. SSBBfflSB® ® B E Sfi MALI OGLASI. | £ ® i----i a b b s e b b b asuaaaaia V NAJEM 4 SOBE HIŠA na 1005 N. Broadway. Več pove P. R. Bannon 701 N. Brodway, Joliet. 2t NAPRODAJ TEATER S PREMIČNIM slikami. Prav lepo urejen in je dobičkonosen. Dober vzrok za prodajo — draft. Uprašaj takoj na 417 Meeker Ave. Joliet. Pri prehladih ▼drgnit* Trat in pria, kakor tudi ilopala * Dr. Rlcbtcr-]«v*m PAIN-EXPELLER TToinkuJ« takoj olajiljlro Ib prljatno. Jedin« pravi * tarstreno inamko sidra. 85«. 'n es«. t lekarnah in i) aravnoit oa F. A D. RICHTER * CO. U-so Washington Street, N«w Yark, N. V STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, olja in firnežcT. Izvršujejo se rsa bat varska dela ter obešanje stenskegi papirja po nizkih cenah. VI LAHKO PRISTOPITE v naše veliko društvo, istotako vaša vsa nad 16 let stara družina ne glede če bivate v Jolietu ali kje drugje. Ako hoče pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejet. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v svojem mestu. DOLŽNI STE zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) štev. 1 D. S. D., Joliet, Illinoia. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." k lexander Harass Chi. Phone 376 N. W. 927. Odbor za leto 1918. Predsednik........... George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanich st Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali aa $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi Ciani-vojaki bo deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni naj* boljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pf*^ kajeno meso ter vse druge pedmett. ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti Priporočam svoje podjetje vsem to-jakom, zlasti pa našim gospodinjam-Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchina St., J»lia«, & i?« Blot SI Zav Na College Saint Thomas SAINT fAUL, MINNESOTA Uniet the Coolrsl and Dirtctiw if Arcttuky k*" Collegiate, Academic, Commercial and Preparatory Courses A COLLEGE COMBINING FINEST CATHOtfC TRAINING WITH MILITARY DISCIPLINE Designated M War Depart®«* as "Honor School —A distinction reserved to ten Military School' in the Unit«« States SjinUfcAfcA bsnh. LtosT«* EW—• . Junior sn.tt Senior D»' visions 1, Reserve O«' ficers' Train"1* Corps. j Bight t>uod,*ovra£ni napadi so bili v o-kraju severovzhodno od Soissonsa, ali fraiicoske linije niso nazobčali. LAŠKA FRONTA. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on Sept. 10, 191S, as required by the act of October 0,1917 Dunaj poroča odbitje napadoy. Dunaj, prek Londona, 7. sept. 'Na Asiaški visoki planoti smo odbili francosko-laški napad s krvavimi izgubami za sovražnika," je naznanil vojni urad nocoj. "Zpadito od gore Sisemol je sovražnik prodrl v našo linijo. Podjeli ->moj protinapad in ga prepodili. "Na Col-del-Ko--Mt -mo podjeli u-i pešcu presenetljiv napad. "V Albaniji ni bilo važnega bojevanja." Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz -e dobijo najboljše sveže in preka-iene klobase in najokusnejše meso Vse po nainižii ceni. Pridite torej ic noskusite naše meso. X,zki> cene in dobra postrežba i* naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas v ■*šej mesnici in groceriji na vogalu -oadway and Granite Street Jouct.OU PIVO V STEKLENICAH. ciiic. phoiie 2678, n. w. Phone 1113. Cor. Scott and Clay Sts. Both Phones: 26. JOLIET, ILU^ VV. H. Donaldson Predsednik od Taxpayers Protective Associatian of Joliet' 111. KANDIDAT REPUBLIKANSKE STRANKE ZA Okrajnega Sodnika za Will County, 111. Primaries, Wed., Septembor 11. 1918 If K) 1+] ffi m S! ffi ffi S3 80 It! (*i 03 m i® « \m is i [ South Bluff Street tf JOLIET, ILLINOl ^ ^ M Ofc ^ M ^ 1« M ^. ^. ^ t^ te t*. K I*' ^