Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV. Lendava, 16. maja 1937. Štev. 20, Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst pd dogovori. Zadoščenje Novinam. Maja 2. se je obdržao v Soboti občni zbor stranke JRZ z sejov, na šteroj je dao poročilo bivši minister g. Vesenjak, ki ga naš narod drži v zahvalnom spomini. Poročilo g. ministra Vesenjaka so navzoči z velikim zadovolstvom i z navdüšenjom sprejeli. Z ednim je g. minister tüdi priporočao Novine, naj je čtejo naši lüdje i povdarjao zaslüge i delovanje tistih gospodov, ki so zbrani poleg katoličanskoga lista Novine. Ta hvala od strani g. ministra Vesenjaka za naš list Novine je jasen dokaz, kak sodijo pametni, pošteni, zaslüžni lüdje od našega lista. To priznanje je glasna obsodba tistih naših jako maloštevilnih lüdi, ki iz kakšegakoli sebičnoga namena, — dobroga nikdar — se borijo proti Novinam, po pravici proti samimsebi. Gospod minister Vesenjak, kda je potüvao, je srečao dve našivi izseljenki, ki sta prišli domo na obisk iz Francije. Njegovo tozadevno poročilo se etak glasi: „Na poti sem dobio 20 Din. od Julijane i Katarine Žalik, ki sta se po štiriletnom prebivanji v Franciji, kak slüžkinje, za en mesec vrnole k svojim v Gančane, za tvoje Novine. Bistveno pri tom je sledeče i prosim, da to povdariš v Novinah. Naše dekle z Slov. krajine si morajo iskati krűh v tüjini, se poštüjejo i cenijo tam, ar so delavne, pridne i poštene. To pa zato, ar so krščanske v mišlenji i djanji. Obe sta mi zatrdili, da so njima bile Novine v tüjini najbolša opora. Gučali sta tak lepo naš jezik i kazali teliko lübezni do svojih i svoje domovine, da sem zaistino srčno želeo, da bi meli vnogo takših jakostnih dekeo. Zato sem njima pomagao pri številnih t teško obloženih kufraj. Naj mata zavest, da njima je pomagao iz poštüvanja slovenski bivši minister. — Tvoj Vesenjak“. To pismo je tak lepo svedočanstvo za vso dobro stvar, da gladko prek njega ne smemo iti. Mož, koga živlenje je bilo vsikdar borba za pravico malih, koga je vodila samo lübezen, čeravno nosi veliko čast, kak vpokojen minister, vendar se prigne i zdigne kufre navadnoj slovanskoj delavki, štero spozna za pošteno i javno pohvali naš list Novine, ki so to mladino držale vujška, da je ostala verna Bogi. Vsa čast ide g. ministri, tema našima delavkama i vsem našim delavcom i delavkam, ki zajimajo iz vretine našega lista čisti navuk i se po njem ravnajo. Kak krasno svedočanstvo sta dale tevi delavki kre dobroga düha našega lista z svojov izjavov, štero sta potrdile ešče z svojov podporov, ki so jo teško zaslüžite žülnate roke. Gda se mi toplo zahvalimo g. ministri Vesenjaki za njegovo priznanje na hasek naših Novin, gda se mi zahvalimo dobromi Bogi, da potom naših listov drži na dobroj poti naše delavstvo i se zahvalimo našemi delavstvi za njegovo naročitev naših Novin i za podporo na nje, sklenemo naše vrstice z tov vročov želov: Vsi sinovje Slovenske krajine zdrüžite se pri svojem domačem listi i si ga naročite, poleg njega pa čtite tüdi drüge dobre liste iz Slovenije. V čast si štemo. Zadnji „Slov. Gospodarˮ pod Slov. krajinov imenüje naš list za „Oglasnikˮ, to je za uradni list škofije za prekmursko dühovščino. Nas veseli ta čast, da nas devajo v edno vrsto z škofovim listom, šteri povdarja, kak morajo živeti dühovniki i kak ne smejo. To čast nam pa zato dava dopisnik Gospodarov, ar smo objavili navodila Višje Cerkvene oblasti gledoč na dühovnikovo delovanje v Pro- svetnih drüštvaj, V teh teških časaj, gda se milijoni borijo proti Bogi, gda se milijoni kolejo samo zato, ka verjejo v Boga, — naj nikša drüštva ne terjajo od dühovnika, da bi zanemaro svoje dühovniške dužnosti, ki jih je itak preveč, štere, kak svetniki pravijo, so ešče angelskim ramam preteške. Zato smo tem drüštvam pokazali navodila cerkvene oblasti. Vsako prav krščansko drüštvo se bo gotovo dragevole podvrglo ravnanji višje cerkvene oblasti. Če se pa komi ne vidijo navodila Višje cerkvene oblasti, naj svoje nezadovolstvo toj oblasti naznani i naj se ne norčari ž njih v skritoj koži. V čast si čtemo tüdi našo jasno i odkrito kritiko od fantovskoga tabora v Črensovcih. Povedali smo i povemo, da je od vnogih bio dobro zamišlen, a da tistoga sada ne doprineso, kak bi mogo. Prvo je preprečo dečinski tabor v Türnišči. Goreči dühovniki so ga zasnovali. Zobston deva dopisnik Gospodara iz zaničavanja med narekovaj „goreči dühovnikiˮ. Ar bi iz srca želeli, da bi bili vsi dühovniki tak goreči, kak tisti, ki so te tabor zasnovali. Dühovnik od fantovskoga tabora, ki je pri njem igrao jako važno vlogo, je dao drügomi dühovniki izjavo, da se je fantovski tabor samo zato organizirao od nešternih, naj se prepreči dečinski tabor v Tur- nišči. Po düšnoj vesti moramo tem dühovnikom vervati, ar so istino gučali. Pač boli, če neprijetne istine pridejo na den, a istina se mora povedati i vsako pravično i ponizno srce jo tüdi sprejme, čeravno boli včasi. Dopisnik Slov. Gospodara bi etak mogo napisati od odgovornosti Prosvetnoga drüštva: Ar je Prosvetno drüštvo v Črensovcih organiziralo fantovski tabor, bi moglo njegovo vodstvo paziti, ka se ne bi kesno v noč vršila igra i s tem davala prilika mladini na greh. To bi bio krščanski odgovor, A Kristuša pa Judaša vküp mešati pri ioj priliki pomeni teliko, ka dopisnik niti pojma nema od Kristušovih opominov, štere je davao Judaši, nego pozna samo Judašov greh. Opomini, pazke so falile na tistom tabori, štere če bi bile, bi hvalevredno obhajilo dečkov i moškov več sada rodilo. Vse postavimo v istinsko svetlost i ne bojmo se nikših kritik; te, če jih vodi lübezen, bodo samo zdrüžile i nikdar ločile. Bog daj, da bi naš odgovor tüdi slüžo tomi nameni. Misijonski teden v Grobljah. Duhovniška misijonska zveza in Družba za širjenje vere prirejata s sodelovanjem vseh slovenskih prijateljev misijonov v Misijonišču Groblje pri Domžalah Misijonski teden in Misijonski kongres za vso Slovenijo. Spored je sledeč: 13. junija slovesna otvoritev misijonske razstave. Razstava bo nazorno kazala misijonsko delo, ki ga vrši sveta Cerkev v Afriki, Indiji in na Kitajskem. Razstave se bodo udeležili tudi oo. jezuiti s svojimi krasnimi zbirkami iz Indije. Prvič bo razstavljen tudi ves slovenski misijonski tisk in tisk drugih dežel. Posebna pozornost bo na razstavi posvečena Slovenskim misijonarjem. V posebni sobi bodo razstavljeni spomini na največjega slovenskega misijonarja, škofa Friderika Baraga. Obiskovalci bodo istotako imeli priliko ogledati si originalen misijonski film „Misijonarjeva oporokaˮ, ki so ga posneli misijonarji v Afriki in je imel po mnogih deželah velik uspeh. Ponekod so ga predvajali cele tedne. Prav tako bo več zanimivih skioptičnih predavanj. Kogar bo zanimalo, si bo lahko ogledat Misijonsko tiskarno. Razstava bo odprta od 13. junija dalje vsak dan. V nedeljo, 20. junija bo Misijonski kongres za vso Slovenijo. Ob 9 bo sprejem prezv. gg. škofov. Ob 10 bo sv.maša na prostem, katero bo daroval nadškof dr. A. B. Jeglič, velik prijatelj in pospeševatelj misijon-stva, ki pride tokrat po daljšem času prvič v kamniški okraj. Med sv. mašo se bodo prepevale znane ljudske pesmi s spremljanjem godbe. Govoril bo eden izmed navzočih škofov. Po sv. maši bo slavnostno misijonsko zborovanje, pri katerem bo govorilo več odličnih govornikov. Ob tej priliki se bomo še posebej spomnili škofa Baraga in njegove svetniške zadeve, saj obhajamo prav letos stoletnico, odkar se je prvič vrnil kot misijonar v domovino, da zbudi med Slovenci zanimanje za misijone. Ob 1 bo koncert godb. Ob 2 pete litanije s slovesno zaobljubo Kristusu, da hočemo tudi Slovenci po svojih najboljših močeh delati za širjenje Njegovega kraljestva ná zemlji. Nato bo kot zakljüček slavnostna igra „Naša apostolaˮ na prostem, ki je lani ob Slomškovih dnevih v Mariboru doživela tako velik uspeh. Program za Misijonski kongres je sestavljen tako, da se vse izvrši v enem dnevu in odpade neprijetno prenočevanje. Vsak se lahko odpravi od doma šele v nedeljo zjutraj in zvečer ob 5 zopet odide, ker bo do tedaj že vse končano. Kdor bi hotel imeti prenočišče, nam mora Vsaj 14 dni prej sporočiti. Hrana se bo dobila v mestu, vendar svetujemo vsakomur, da si prinese za kosilo nekaj s seboj. Zagotovljeno nam je, da se bodo vlaki ustavljali kar v Grobljah, da ne bo treba hoditi na postajo Domžale. Zveze so ugodne. Vozijo tudi avtobusi. Če se bo priglasilo dovolj udeležencev, se bodo organizirali posebni vlaki. Istotako imamo zagotovilo, da dobimo polovično vožnjo, vendar svetujemo vsem, ki se mislijo udeležiti samo Misijonskega kongresa v nedeljo, da si rajši kupijo „nedeljsko povratno kartoˮ, ki velja od sobote opoldne do ponedeljka opoldne, ker manj stane. Med tednom pride v poštev polovična „z rumeno izkaznicoˮ. Karto zahtevajte do Domžal. Vsi udeleženci si morajo nabaviti posebno izkaznico za Misijonski teden v Grobljah. Dobi se pri vseh župnih uradih in pri poverjenikih Katoliških misijonov. Izkaznica stane 3 Din. S to izkaznico imate pristop k vsem prireditvam Misijonskega tedna in kongresa, tudi na razstavo, k misijonskemu filmu in k igri v nedeljo popoldne. Ta izkaznica je neobhodno potrebna vsakomur. Dragi Slovenci, Misijonski teden in Misijonski kongres v Grobljah sta zamišljena kot do sedaj največji misijonski prireditvi na Slovenskem. Čas je, da se tudi mi Slovenci začnemo bolj zanimati in delati za največjo zadevo krščanstva, za pokristjanjenje sveta. Če bomo pri prireditvi vsi sodelovali, bo res nekaj veličastnega. Vernost kakega naroda se meri tudi po tem, koliko zanimanja kaže za misijonsko delo sv. Cerkve. Pokažimo z veliko udeležbo na Misijonskem kongresa, da hočemo biti Slovenci tudi na misijonskem polju enakovredni drugim katoliškim narodom. Sedanji čas zahteva, da priskočimo tudi mi sv. Cerkvi uspešno na pomoč, da bo čimprej ves svet Kristusova last. Pripravljalni odbor. Gibanje naroda v sobočkom dekanati l. 1936. Pripomba, Izstopile sta iz kat. Cerkve dve osebi pri Sv. Jürji. Pristopile so pa štiri osebe v kat Cerkev pri Sv. Jürji i edna pri sv. Jeleni. Gospodi dekani Krantz Jožefi i vsem gospodom dühovnikom se uredništvo Novin toplo zahvalüje za poslane podatke. Narastek prebivalstva po rojstvi 251 düš, nájveč pri Gradi 69 düš, najmenje pri sv. Bedeniki 1 düša. V Soboti pa povekša število mrtvih bolnišnica. Narastek v lendavskem dekanati po rojstvi 406 düš, največ v Beltincih 128 düš, najmenje v Dobrovniki 2 düši. Katoličanskih düš je naraslo lani tak v Slov. krajini 657 düš. Okrožnico od brezbožnoga komunizma, štero so sveti Oča izdali na Jožefovo, je doposlana dühovništvi lavantinske škofije i apoštolske Administrature Slovenske krajine v slovenskom prevodi. V našima listoma jo bomo tüdi bar po dühi objavlali, da spozna naš narod pogibelnost komunizma po navuki nezmotlive Kat. Cerkve. Drüžba katehistinj za križarstvo Oltarskoga Svestva se je nastavila v lavantinskoj škofiji po gorečem prizadevanji našega višešnjega Pastira. Oni so drüžbi dali svojo hišo na Betnavi poleg Maribora. Kotrige drüžbe živejo sküpno i položijo zaoblübo, da bodo apoštolsko slüžbo vršile v Cerkvi. Navadnih treh oblüb nemajo, pač pa živejo v dühi treh oblüb, ki je polagajo po samostanaj redovne osebe. Te sestre od hiše do hiše zbirajo deco, predvsem delavsko, štera nema verske vzgoje, da njej dajo versko vzgojo. Potom se brigajo za tiste düše, ki so se odtüjile Bogi i Cerkvi, da je nazaj pridobijo. V našoj škofiji i administraturi so prevzele vodstvo dekliških krožkov Prosvetnoga drüštva, da bodo žensko mladino vodile v dühi kat. akcije, to je v dühi Kristušovom. Nemški zračni zeppelin „Hindenburg“ eksplodirao. V četrtek, 6. maja se je zgodila velika nesreča v Ameriki. Zeppelin „Hindenburgˮ, ki je prevažao lüdi iz Nemčije v Ameriko po zraki, je 100 metrov pred pristankom v Ameriki eksplodirao i treščo na tla. Po dozdajšnjih poročilaj je bilo rešenih 66 možov. Mrtvih je pa 36. Eksplozija je nastala v zadnjem deli zrakoplova, taki nato pa šče v Srednjem deli. Taki je nastao velki ogen. Okoli polnoči je celi zrakoplov zgoro. Mislijo, dá med pogoriščom je ešče vnogo mrtvih. Keliko škode je povzročila ta eksplozija, se šče ne ve. Zadoščenje za preklinjanje Matere bože i za grde guče se bo vršilo po cerkvah naših po odrebi Višje cerkvene oblasti štrto nedelo v majuši. 2 NOVINE 16. maja 1937. NEDELA na Risalsko nedelo Evangelij (Janoš XIV.) Tisti čas je pravo Jezuš svojim vučenikom: Či što lübi mene, reč mojo bode zdržavao; i Oča moj de lübo njega, i k njemi pridemo, i stanje si pri njem napravimo; ki ne lübi mene, moje reči ne zdržava. 1 reč, štero ste čüli, ne je moja, nego onoga, ki je mene poslao, Oče. Eta sam pravo vam, pri vas bodoči. Oveseliteo pa Düh sveti, koga pošle Oča v mojem imeni, on vas bode včio vsa, i prinašao de vam na pamet vsa, šterakoli sam vam pravo. Mer vam ostavlam, mer moj dam vam; ne, liki svet dava, jas vam dam. Naj se ne burka srce vaše, niti se ne boji. Čüli ste, ka sam jas vam pravo: odhajam, i pridem k vam. Da bi lübili mene, radüvali bi se zaistino, ka idem k Oči: ar je Oča vekši od mene. I zdaj sam vam povedao prvle, liki bode, naj, gda včinjeno bode, verjete. Že ne bom dosta gučao zvami; ar je prišo poglavnik etoga sveta i vu meni nikaj nema. Nego naj spozna svet, ka lübim Očo, i kak je meni zapovedao Oča, tak činim. Razgled po katoličanskom sveti Pastirsko pismo jugoslovanskih škofov o gospodarski in Socialni stiski naših dni. — Človečansko in božje pravo delavcev. Predragi v Gospodu! Ko smo vam jasno razložili zablode komunizma, ki bijejo v obraz zdravemu razumu in zabrisujejo in uničujejo božjo podobo v ljudski duši, ne tajimo, da nas je strah svetovnega navala komunizma in pogube toliko duš, ustvarjenih za večno življenje v družbi z njihovim Stvarnikom. Po nauku našega Odrešenika, ki je dal človečanske vrednost vsakemu človeku, naj je gospodar ali hlapec, bogatin ali siromak, — ki je vse ljudi imenoval svoje brate in otroke nebeškoga Očeta, tudi mi, delavci na Gospodovi njivi, podajamo roko trpečemu delavcu v tovarni in na kmečkem polju in ga cenimo v njegovem delu kot človeka in koristnega Člana naroda. Zahtevamo za delo polno plačilo od vseh, ki najemljejo delovne moči. Javno dvigamo svoj glas za socialno pravico in za pravice vsakega delavca kot človeka, zakaj vsak ima v svojem trpečem in umrljivem telesu tudi neumrljivo dušo. Dvigamo ta glas proti vsem tistim, ki hočejo bodisi z brezsrčnim kapitalizmom odvzeti delavcu temeljno pravico človeka, njegovo svobodo, ki hočejo iz delavca, našega brata v Kristusu, z najstrašnejšim nasiljem narediti modernega sužnja, prav res proletariat, ki nima niti pravice osnovati si svoj dom, svoj rod in družino. Komunizem v Rusiji se baha, da tam ni brezposelnega delavstva. Toda pogledati je treba tiste vrste delavcev, ki jih v oboroženem spremstvu prevažajo iz ene tovarne v drugo, iz enega kraja na drugega, bogve kako oddaljenega; čuti je treba njihove vzdihe pri najnapornejšem delu v tovarnah, v rudnikih, na industrializiranih poljepridobitnih posestvih! Zablode komunizma in posebej še krvoločnost onih, ki so žejni ljudske krvi, bi hotele, da preminejo naravne pravice človekove, ki je bilo za njihovo uveljavo potreba stoletij ljudske kulture, potreba celo, da je sam Sin božji prišel na svet v človeškem telesu. Mi visoko cenimo tovariško zavest in borbo industrialnega delavstva proti vsem izkoriščevalcem delovne moči. Toda velika zmota je oni „razredi bojˮ, s katerim hoče odpraviti vse druge stanove. Kaj ni tudi naš kmet delavec in trpin na svojem polju? Ali se ne trudi tudi naš obrtnik v svoji delavnici? Mar ni tudi vsak naš uradnik, vsak duševni delavec gospodarski in socialni sodelavec svojega naroda? Mi odločno nočemo, da bi se družba snovala in razvijala samo na industrijskem delu in proizvajanju materialnih blag. Vsak narod mora imeti svojo kulturo, za katero delajo razni stanovi, vsak v svojem področju. Prav urejena človeška drüžba bi morala dajati Vsakemu svojemu članu možnost, da si mirno z delom pridobiva vsakdanji kruh, pa onemogočiti, da bi Živel kdo brez dela na stroške skupnosti. „Kdor noče delati, naj tudi ne jeˮ. (2 Tes 3, 10). Mi spoštujemo pri delavstvu tudi ono tovariško zavest in interesno skupnost, ki večkrat seže tudi preko mej enega naroda in ene države; nas vznemirja enako vsako osvajalno uničevanje in zasužnjevanje manjših narodov in kolonijskih prebivalcev. (Dalje.) Politični pregled Domači. Medparlamentarna zveza mela sejo v Belomgradi. Te dneve je obdržala svoje spravišče zveza parlamentov Male zveze to je zastopniki parlamentov Jugoslavije, Češke i Romunije. Zastopnike zavežniških držav je nad vse slovesno sprejela naša država. Na slovesnoj seji so zastopniki dveh zavezniških držav čestitali našoj državi i našim državnikom za napredek. Soukoup, zastopnik praškoga parlamenta, se je v svojem govori dotikao tüdi borb v bečkom parlamenti za Jugoslavijo i tü zahvalno omeno tüdi našega slovenskoga voditela, dr. Korošca. — Glavni odbor JRZ. za Slovenijo je v nedelo meo v Ljubljani svoj sestanek. Svetovni. Španjolska. V Barceloni je vövdarila velika revolucija. Barcelona je tisto mesto, kda se je začela boljševiška revolucija pred par meseci. To je tisto nesrečno milijonsko mesto, kde so vse cerkve porüšene i na stotine dühovnikov spoklanih z redovnicami vred; kde so se takše grozovitosti delale, kak nikdar na sveti, niti pod preganjanjih poganskih rimskih casarov ne. V tom velikom mesti so se oprli anarhisti vladi, komunističnoj i socialnoj stranki i vzeli v roke vso oblast. Mogli do se li držati na vlasti, ešče ne znano, edno je pa znano, da so neizmerno dosta lüdi spoklali, celi küpi mrtvecov ležijo po vulicaj. Küpi boljševiških mrtvecov, ki so prle na küpe strelali katoličanske dühovnike! redovnike z drügimi vernimi katoličanci vred. Kak hitro jih je dosego božji bič. Anarhisti so politična sküpina, štera ne pozna nikšega zakona, nikšega reda i žive samo iz nemirov. Stara domovina njej je Španija. Ti anarhisti so bili dozdaj zavezniki boljševikov, a zdaj ščejo v svoje roke vzeti vso oblast, rekši, ka so samo oni trpeli, komunisti i socialisti pa samo dobrote vživali. Francoski konzul prosi nüjno pomoč za francoske podanike, ar so v velikoj živlenjskoj nevarnosti. Tista Francija, ki je največ orožja i največ lüdi pošilala komunistom na pomoč, tista Francija more poslati od doma pomoč proti tistim, štere je dozdaj pomagala. Zvali so Francozi dühove na pomoč, najmre te hüde, prišli so i se morejo sami proti njim boriti. Anarhisti z orožjom idejo proti Barceloni i s tem olejšajo veroborcom njihovo napredüvanje proti komunistom. Vlada je z Valencije poslala vojaštvo v Barcelono i mir napravila. Nemčija. Pogajanja, ki so se vršila med Nemčijov i Italijov, ne so prinesla tistih sadov, kak se je pričaküvalo. Jako ovira ta pogajanja preganjanje katoličanske Cerkve v Nemčiji. Hitler je zadnjič, čeravno katoličanec, gučao proti katoličanskoj veri, jezeri dühovnikov i redovnikov so zaprti, redovnice pregnane i brani se celo sv. Oči, da pošila svoja pisma nemškim škofom. Sveti Oča so dali ponovno pismo nemškoj vladi, v šterom jasno, čarno na belom dokažejo, da je nemška vlada kršila, prelomila med Nemčijov i Svetov Stolicov sklenjeno pogodbo, konkordat. Italija. V celoj Italiji so se vršila 8., 9., ino 10. maja velikanske parade na spomin tomi, da je po zasedbi Abesinije Italija postala casarstvo. V Rimi se je zbralo pri toj priliki 650 jezer vojakov, med temi 15 jezero iz Afrike. Mohorjeva drüžba in Slovenska krajina. V „Književnem Glasnikuˮ, ki ga četrto leto izdaja in zastonj pošilja Družba sv. Mohorja, je v 1. in 2. Štev. 1937. izšla obširna razprava „Družba sv. Mohorja in Slovenska krajinaˮ, ki jo napisal Ivan Škafar, kaplan. V aprilski številki so tudi slike dr. Ivanocija, J. Klekla št., Ivana Baša in Štef. Küharja mi. Mohorjeva knjige so bile pred 1919. edine Slovenske knjige, ki so prihajale v našo krajino. To važno vez kulturnega značaja je Škafar dobro preiskal. V prvem poglavju „Razširjenost Mohorjevih knjig v Slovenski krajiniˮ (str. 4—10) ugotavlja, da so te knjige prvič prišle 1868. k nam — v Beltince, kjer je bil njih naročnik kaplan Štefan Zemljič. Imel jih je pa naročene pri poverjeništvu v Ver- žeju. Pot k nam pa so si utrdile knjige preko Radgone, kjer so od 1809. vpisani župniki J. Borovnjak, J. Šiftar, Š. Veren, V. Ratkovič. L. 1873. se prvič navajamo prekm. Mohorjani pod samostojnim naslovom: Somboteljska škofija na Ogerskem. Pisatelj navaja, kdaj so prišle knjige v posamezne župnije : Beltinci so prvi, Dobrovnik zadnji. Sledi statisjika. Od 1868 do 1919. je bilo v Slov. krajini 9138 naročnikov, ki so prejeli 53.794 knjige. Najboljše je bilo v letih 1966—1905, ko je bilo 3210 naročnikov. Na prvem mestu so Beltinci. — Podana je tudi statistika po župnijah. V odstavku „1. Žižek-Borovnjakova dobaˮ (str. 17—20) označuje Š. čas ter oba moža, ki sta širila Mohorjeve knjige ter narodno zavest: Cankovski župnik Borovnjak (Pisatelj) in beltinski župnik Marko Žižek. Omenjeni so vsi duhovniki in učitelji, ši- ritelji Mohorjevih knjig (zrcalo za danes : Koliko storijo učitelji za nje ? !), dalje krajevna imena v koledarju. „2. Ivanócyjeva dobaˮ popisuje (str. 20—32) Ivanocyeve zasluge za širjenje Mohorjevih knjig, radi česar so ga Madžari napadali. Važni so tudi Iva-nocijevi sodelavci: Jožef Klekl st. in Ivan Baša ter župnik Štefan Kühar, ki je' namerava! napisati knjigo v prekmurščini, ki bi jo izdala Mohorjeva drüžba. Našteva še ostale duhovnike in kmete poverjenike. Razprava dokazuje, kako živa je bila vez med nami po slovenski katoliški knjigi in dühovščini. Poučuje nas, da moramo to mladiko Slovenske kulture, ki so jo zasadili in gojili naši predniki — mi vneto gojiti, da se razrase v drevo. Zato ne sme biti izobraženca in društva pri nas, kjer ne bi tega članka preštudirati (1) — in šli na delo za ljudsko, Mohorjevo knjigo. Hvaležni smo Škafarju in Družbi za objavo! Bg. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Navuk za tretjired sv. Frančiška je dnestjeden 23. maja v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Oprosijo se tretjeredniki, da se shoda punoštevilno vdeležijo, zato, ka po cerkvenom shodi mamo sestanek v Našem Domi, kde si vse potrebno pogučimo od našega kongresa, ki se bo vršo 6. junija. Čas je blizi, pripravljaj-mo se, da nam obrodi obilen düševen sad. Vsi voditelje i Voditelice črensovske sküpščine morajo priti na te shod i sestanek v Domi brezpogojno. Dühovne vaje za tretjerednike v Črensovcih se začnejo 3. junija popoldnevi ob 7. Te je prvi navuk i večernice z Najsvetejšim. Junija 4. ino 5. so dnevno trije navuki. Eden ob šestih, drügi ob 10 predpoldnom i ž njima v zvezi je sveta meša; popoldne ob 7. je zadnji navuk zdrüžen z večernicami, pri šterih se da blagoslov z Najsvetejšim. Dühovne vaje bodeta vodila preč. gospoda Očeva Odilo iz Ljubljane i lldenfonz od sv. Trojice. Sestra Eufemija Baša. Bivša prednica Drüžbe sv. Križa v Beltincih i nazadnje v Maloj Loki_beltinska rojakinja, je po plodonosnom živlenji zatisnila svoje oči i se je preselila k svojemi nebeskomi zaročniki po večno plačilo. Pokojna je bila prava hči sv. Frančiška Assiškoga, je v njegovom dühi vodila kak večkratna prednica svoje podrejene sestre i živela pobožno i delavno živlenje po svoje drüžbe pravilaj. V Maloj Loki je krasno vredila redovno hišo za dühovne vaje, kde so mele prve Slovenske dühovne vaje sestre njenoga reda letos i kde se leta dugo opravlajo dühovne vaje za ženski spol. Želemo pokojnoj dob- Horvat Joško Krivoprisežnik. Pripovest. Vino, štero je spio pri hlačnu, se njemi je razišlo po vsej žilaj, v želodci njemi je sedelo kak kamen žmetno. Nekši glas njemi je pravo: „Odro si ga do kraja, zdaj si pa poželo i dopüsto, da te gosti!ˮ Ne je meo mira. Kamašte se je zagledno, vsešerom je meo pred očmi hlačena i krivico, štero njemi je napravo. Da bi se otepo tej misli, si je osedlao konja i odhajao na kraj vesi i zavio v gostilno, gde je mislo, da najde mir. „Daj slivovice!ˮ, se je zdro, gda je notri stopo. „Daj slivovice krčmar, da se napijem do guta!ˮ, se je dro kak besen. „Kelko naj prinesem g. Vučak,ˮ je pitao krčmár, ki je vstopo iz kühinje. „Prinesi 2 deci, pa brž!ˮ, se je dro Vučak, ki si je seo k okroglomi stoli i zamišleno gledao pred sebe. Krčmar se je začüdo, Vučaka šče nikdar ne vido pijanoga. Tü pa tam je spio kakši špricar, ali štamprlin žganice, a zdaj pijan i prosi šče 2 deci žganice. Prnese njemi včasi i ponüdi. Vučak spije to žganico na dva düška i prosi šče eden deci, šteroga njemi krčmar tüdi včasi prinese. Tüdi te deci spije včasi i se napoti proti domi, pijan da jaj. Tüdi žganica, štero je spio, nje- mi nikaj ne pomagala, ar njemi vest ne dala mira. Samo s težavov se je spravo na konja. Zibao se je zdaj na to i zdaj na ovo stran i vnogokrat bi se meo prekopicnoti z konja, pa se je zadnji čas vsikdar zadržao. Prijahao je domo. Zdro se je v dvorišči, ka so vsi pribežali iz hiže i so ga samo nemo gledali, ar so ga takšega nigdar ne vidili. Konj se je stavo pred štalov i Vučak se je s težavov izvlekeo s konja a noge so ga ne držale. Spadno je i obležao kak mrtev. Domači so ga spravili v hižo, gde je prišeo k sebi, a je v kratkom nato zaspao. Na drügo zajtro se je prebüdo. Vest njemi je bila mirna, samo Sledovi prevnogoga pila so njemi bili v glavi. Bio je osvedočeni, ka je napravo prav. Mlačen pa ne bio nikaj razburjeni zavolo toga. Znao je, ka se njemi dela krivica, pa vseedno je bio miren i vüpao se, ka se njemi krivica popravi. Dozdaj je hodo na delo k Vučaki, šteri njemi je zato davao vsefele živež. Včasi na drügi den ga je pa oproso na delo bogati kmet Vütek, da bi njemi šo okapat kukarco. Šla sta oba z ženov Martov. Na njivi so bili že zbrani drügi delavci i so si med seov pogučavali od pravde med Vučakom i Mlačnom i vsi so bili osvedočeni, ka se Mláčni.godi krivica. Delali so do večera i na večer je plačao Vütek vsakšami delavci po 15 Din. Gda je vöplačao, je pitao Mlačena od razprave. „Te je pa prisegno stari?ˮ „Da, prisegno je!“, je odgovoro Mlačen. „Nikaj ne, Mlačen! Vido boš, ka se bo krivica prle ali sledkar pokazala. Pri meni mata vsigdar delo obedva i či ščeta, zaslüžila preci. Poleg penez pa dobita, pri meni tüdi vsefele živež, njemi pravi nato Vütek. Gda sta šla domo, sta si, Ivan i Marta zgučavala od toga. „Vidiš Marta!ˮ, je začno Ivan. Gnjes 30 Din, zütra ravno tak; pride pa košnja, gda bom jaz sam zaslüžo dnevno po 30 do 50 Din i se bova tak pomali živela i šče nekaj prišparava. Istina, je bilo tak. Celo leto sta hodila na delo, a tüdi po zimi sta ne držala rok skriž. Mlačen je napravo vsakovačko polsko šker, Marta pa je štrikala štünfle, rokavice i razne ob blekice za deco i tak so penezi vsigdar bili pri hiži. Pretekla so tri leta. Mlačen si je telko prišparao, ka je küpo od soseda Žitnika preci falat zemle, štera je ležala poleg njegove hiže. Ravno tak si je spravo kola, plüg i vso šker za obdelavanje zemle. V štali so pa njemi stale 3 lepe krave, kakših je bilo malo v vesi. Mlačena so vsi sosedje 16. maja 1937. NOVINE 3 roj düši blaženi večni mir, jo prosimo, naj moli za nas i naše lüdstvo, štero je tak goreče lübila, mi pa tüdi darüjmo svoje molitve za njeno blago düšo. Njenoj materi i rodbini iz srca izražamo naše najiskrenejše sočütje i prosimo dobro mater Marijo, naj je potolaži nad tov velikov zgübov. Kuzma. Mi bi z dovolenjom cerkvene oblasti, z dovolenjom našega g. plebanoša, radi postavili pri nas faro, ar cerkev že mamo. Prosimo pri tom našem vrelom prizadevanji, naj nam ne mečejo polen pod noge iz drügih vesnic takši, ki se zavolo našega gibanja bojijo za svoj kšeft. — Farnik. Beltinci. Prosvetno drüštvo ma svoj redni sestanek na Risaosko nedelo po večernici. Za vse kotrige obvezno. Za dobrobit občine, za pomoč siromakom, za zmago pravice more biti geslo pri bližajočih se občinskih volitvah povsod, nikdar pa ne penez ali čast. Da če de se šlo za penez, penez bo toti, a plačajo ga volilci; čast bo tüdi, a ne dobijo je volilci. Pazimo! Priporača se za delo raznih podob Nemec Franc, podobar v Čakovci. Jako lepi spomenik je napravo v Štrukovci poleg Čakovca; vredno ga je pogledati. Poredoš Mariji ostane zemla. Poredoš Mariji v Ižekovcih, čonklavoj siroti, se je po krivici vzela agrarna zemla i se je podelila uradniki na veleposestvi v Beltincih g. Medveščeki. Banski svetnik g. Klekl so javno nastopili proti toj krivici i zahtevali, da se siroti vrne agrarna zemla, ar ne zroka, da bi se njej vzela. Po novoj rešitvi, ki so jo dobili do rok g. Klekl, se njej zemla vrnola. Mora pa priti k njim, ka podpiše tozadevno izjavo, ka je zemlo sprejela, ka se pošle na banovino. Večni potnik. Nekši obraščeni agent za komunistično stranko je hodo te dni po Dolinskom. Izdao se je za večnoga potnika, ki že odtistimao hodi po sveti, kak je Kristuš živo. Šatringam vervajoče praznoverno lüdstvo je obišeo strah i se burka po nepotrebnom. Istina je pa samo to, ka je bio navadni vandraš i agitator za nekrščansko stvar. Pazite, ar vas komunisti na vse mogoče i nemogoče načine ščejo pod svojo streho dobiti. Ki ma trdno vero v Kristuša, tisti nede vervao takšim bedarijam, a ki je pa samo nazvünaj krščenik, tistoga pa takše norije včasi dol znog spravijo. Pazite. Bog je eden, Kristuš je eden, prava vera je samo edna, ki jo je Kristuš včio i jo čuva pod naslednikom sv. Petra, prvoga pape, rimski papa. Spisi iz Amerike. Na vse kraje so dospele tipkane pole iz Amerike. Nišče ne podpisan, ki bi je poslao. To je že zadosta znamenje, da ne so pravične te pole. Gučijo proti katoličanskoj veri i jasno se vidi ž njih širjenje krive vere baptistov. Vržite v ogenj vse te spise. Tüdi po komunizmi smrdijo ti spisi. Na priliko dokončavajo se z etim rečmi: »Prišeo je tisti čas, šteri je prineso konec pasterom“. V Barceloni, v Meksiki, v Rusiji so ravno tak pisali komunistični listi i sledkar tüdi v djanji izvršjüf ka so pisali, spoklali so glaai&fe vere Kristušove. Pazite, ka čtete, listi spremi njajo svojo farbo. Izhaja v Ljubljani dvatjedenski list „Dom in svet”. Te list je ustanovo dr. Lampe Frančišek, kat. dühovnik. Ravno zdaj obhaja 50 letnico svojega obstoja. A na žalost moramo povdariti, da je list prenehao biti katoličanski. Eden za drügim se objavlajo v njem članki, ki žalijo ka toličansko vero. Posebno neki mladi gospodek, Kocbek po imeni, ki je bio svoj čas bogoslovec mariborskoga se minišča, pa izstopo — ovak bi ga itak mogli vövrči, — piše zadnji čas takše reči. V 90. številki napriliko piše, da so tisti bili junaki, ki so se odcepili od Kristuša i glasili krive navuke, Dobro pazite zato, ka čtete. Komunisti se vrnejo tüdi med katoličanske vrste i širijo svoj čemer. Pazite, ka čtete. Na podporo naših listov so darüvali: Žalik Jula i Katá, Francija, iz Gančan 20 Din., Tivadar Ignac iz Polane v Franciji 18.50 Din., Bagar Helena, Kramarovci 10 Din,, Horvat Alojz i žena, Kruplivnik, iz Francije 10 Din., Zakojč Franc z ženov i Mihal, Francija, z Odranec 8.40 Din. — Bog plačaj. Odišo je v Francijo na delo naš Širiteo, Casar Jožef iz Bogojine. Želemo našemi vrlomi širiteli puno božega blagoslova v tüjini. Sto Slovencov v Franciji prosi spovednika. Sukič Jožef nam piše iz Francije, da v departementi Cher sto Slovencov želno prosi spovednika, da bi mogli v maternoj reči opraviti sveto spoved. Oženila se je v Franciji Penhofer Anica z Turnišča z Lončarevič Pavlom. Mladomi pari Želemo obilno božega blagoslova. Z Francije se domo vrno te dni naš dugoletni naročnik i podpor-nik g. Kerec Mihal z svojov ženov. Želemo njima sade dugoletnoga dela v tüjini z božim blagoslovom vživati v mirnom drüžinskom krogi. Kat. Akcija za dijaštvo. Našiva slovenskiva škofa sta izdala pravila za kat dijaštvo, pod šterimi se naj zbira v kat. Akcijo i žive pravo katoličansko živlenje. Pozivamo stariše naših dijakov, malih ino velikih, naj opitajo svoje študente, če so kotrige toga društva, ali pa ne. Nieden stariš ne sme podpirati niti z ednov parov svoje dete, če ne žive kak dijak po katoličanskoj veri. Kristuši ki pomaga sovražnike gojiti, je zaistino njegov veliki sovražnik. Odločni bodite stariši, kak so nekda bili naši starišje. I da so odločni bili, so tüdi dobro šolano mladino odgojili. Včite se od njih. Kobilje. V sosednih Motvarjevcih so v osmih mestaj vdrli notri nočni, nepozvani gostje i odnesli mnogo vred ne reči. Iz Motvarjavec so se pa zaleteli k nam i začeli krasti meso, zabeo, Beltinci. Ustanovni občni zbor odseka „Mladinske kmečke zveze” se vrši dne 23. maja ob 9 vöri predpoldnom v bivšoj trgovini g. Klepec Vinka s sledečim sporedom : 1. Otvoritev; 2. Poročilo vdeleženca fantovskoga tečaja v Ljubljani; 3. Čtenje pravil; 4. Volitev; 5. Slučajnosti. Vabijo se vsi dečki, da se vdeležijo toga občnoga zbora i pristopijo kak člani. Član Mladinske zveze lejko postane vsaki od drüžine, štera se peča s kmetijstvom, ki je spuno 14. leto i ne prestopo 30 leto. — P. Rankovci. Mater našega širitela, Majcan Trezo smo z velikov vdeležbov zakopali pred kratkim. Včakali so se lepe starosti. Izražamo našemi širiteli sožalje, za pokojno düšo pa molimo. Strelo se je naš dugoletni naročnik g Džüban Jožef, šolski upraviteo v Križevcih. Neka düševna pobitost se ga je lotila i v toj je napravo te korak, šteri njemi je vzeo vid oči i ga teško rano. Bog njemi naj pomaga i ga zagovori pa potolaži ž njegovimi vred. Črensovci. Proščenje smo v nedelo opravili, predgali so nam bivši kaplan g. Bejek Janoš. — Pomladek Rdečega križa je z najvekšim uspehom vprizoro igro; Krivoprisežnika. Igralci so krasno zvršili svoje vloge. Pred igrov je držala gdč. Kelenčova, vučitelica na Sr. Bistrici, lepo predavanje od jetike. Sobota. V našoj cerkvi se opravla majniška pobožnost vsaki den z predgov. Cerkev je lepo obiskana. Tüdi prve petke obhajamo. Versko živlenje se lepo poživla. Tišina. Maja 2. je naše Cehsko drüštvo obhajalo 50 letnico svojega obstoja. Kotrige so se zbrale pri grofovskoj kapeli i v procesiji šle k slovesnoj svetoj meši i predgi, v šteroj so se g. dekan spomnili tüdi zaslüg ceha za Cerkev. Slovesnost je podignola žižkovska godba. — Bog dáj cehi ešče dugo obstanek za podiga- vanje cerkvenih slovesnosti, za čast božo i zveličanje düš. Sobota. V Martinišči bomo obhajali svetek Marije Pomočnice 30. maja. Dopoldne ob 10 bo predga i nato slovesna sv. meša na dvorišči. Procesijo z Marijinov podobov bomo meli pa po poudnevi. Ob pol 3 bo predga na dvorišči, po predgi procesija i po procesiji litanije i blagoslov z Najsvetejšim. Vse Marijine častilce vabimo na te lepi svetek. Posebno vabimo Marijine drüžbe i belo oblečene deklice k procesiji. — G. Potokar Milan suplent na sobočkoj gimnaziji i bivši vršilec dužnosti ravnitela na samoupravnoj, gimnaziji je odišeo na štiri mesečni bolezenski dopust. — Pod vodstvom zdajšnjega g. župana Sobota vsako leto bole napredüje. Letos so že začnoli v sredini mesta z kanalizacijov. Zadnji čas so jako lepo popravili kolodvorsko vulico. Neštere vulice pa so vseedno mogoče malo preveč zanemarjene. Med te spada tüdi vulica, ki vodi proti Martinišči. Na stotine lüdi hodi posebno zdaj v maju vsaki tjeden po toj vulici. Pa je večkrat takše blato, ka bi človek ešče peški lehko vojzno na njoj. Na toj vulici se obrne tudi vnogo tüjincov, ki majo svoje sinove v Martinišči. — Tüjsko prometno i olepševalno drüštvo, ki je bilo to zimo ustanovleno, je dalo že na veči mestaj v Soboti postaviti lepe klopi. Črensovci. Marijina drüžba proslavi na Risaoski pondelek maja 17. v Našem Domi materinski den. Na sporedi so deklamacije, spevanje, govor i igra: Po trnji do cvetja. Vsi vableni, posebno matere. Veržej. Svetek Marije Pomočnice se sveti 23 i 24. maja pri nas. Maja 23. večer je rimska precesija, govor, blagoslov i na to igra „ Slehernaˮ na prostom. Maja 24. se začnejo svete meše ob 5 zajtra z predgov. Slovesna meša z predgov je ob pol desetih na prostom. Ob pol treh popoldnevi predga i procesija z podobov Marije Pomočnice. Te den je tüdi sküpni shod salezijanskoga sotrüdništva. poštüvali i cenili kak ednoga poštenoga i dobroga človeka. V trej letaj njemi je Marta porodila maloga sinčka, šteromi so pri krsti dali očino ime „Ivanˮ. Mladi oča je meo sineka jako rad, posebno ga je pa bio veseli, gda je že začno hoditi i izgovarjali imena, štera vsako dete prvo izgovarja „ajta i mama”. Tak se je začnolo pri Mlačeni lepo drüžinsko živlenje i pravda z Vučakom je bila pozablena. Tüdi pri Vučakovih so že pozabili na pravdo i so se trüdili, ka bi prišli nazaj z Mlačenom v prijatelstvo, kak so bili prle, ar so jih vnogi zavolo toga, ka so nej ž njim z dobra, sovražili. Vsi so bili na njega jako prijazni, samo stari Vučak se ga je Ogibao. Bojao se ga je, ar vsigdar, gda ga je vido, posebno, če je ge ž njim gučao, so se v njem ponovili tisti stari spomini i vest njemi je začnola v očimetati njegovo strašno krivico. (Dale). . Iz naše zgodovine. V „Kovačičevem zbomiku” (Časopis za zgodovino in narodopisje 1937) sta med 34 znanstveniki iz naše preteklosti tudi Ivan Zelko in Vilko Novak. Zelko je v razpravi „k zgodovini reformacije v Prekmurju” (s. 112—122) na osnovi dosedanje literature in vi- zitacijskih zapisnikov ugotovil razvoj reformacije v sobočki dekaniji. Pri tem je ugotovil marsikaj novega in popravil napake dosedanjih zgodovinarjev. Na osnovi tistodobnih zapisnikov izvemo o razmerah v posameznih župnijah, ki so v zadnjem desetletju 16. stol. prešle v luteranske roke. Vizitacija iz 1698 poroča, da so jih protestanti obdržali 80 let. L. 1599. so bile luteranske že župnije: Sobota, Gornja Lendava, Sv. Jurij, Tišina, Martjanci, Selo in Gor. Petrovci. Protestan-tizem je ščitilo plemstvo, tako grof Nádasdy,ki je na Petanjcih, Soboti in G. Lendavi dal zavetje iz avstrijskih dežel pregnanim predikantom. V Selu je bila ustanovljena nova župnija. Vzporedno z luteranstvom se je širilo tudi kalvinstvo; Sedež kalvincev je bil Sv. Jurij. Okoli 1672 so predikanti že zapustili večino far. Najdalje so ostale v njihovih rokah G. Petrovci, Sv. Benedikt in Selo (1733). V Zelku smo dobili prvega resnega zgodovinarja domačina, ki nam bo po vztrajnem delu odkril še marsikako temno stran zgodovine Slovenske krajine. V isti knjigi je objavil V. Novak razpisavo „Zgodovina in narodopisje v prekmurski publicistiki.” To je pregled tistega gradiva v naših koledarjih in listih, ki ima znanstveno vrednost. Vidimo, da vsebujejo največ gradiva kalendar Srca Jezušovoga, nato Marijin list in Novine. Manj gradiva je v protestantskih glasilih, deloma ker so mlajša, deloma ker niso imela tako vnetih ljudi z zanimanjem za znanost Med katoliki je največ zgodovinskega gradiva objavil g. Jožef Klekl ml. (+ dolenski župnik) od 1909 do 1926. Če pregledamo celotno zgodovinsko gradivo, vidimo, da imamo članke o pregledu naše zgodovine, dalje o Turnišču (največ), o tišinski cerkvi (Ivanocy), o Soboški cerkvi (Slepec), o reformaciji (dr. Fr. Ošlay), o Velikih Dolencih, pa tudi v literami zgodovini in brografije naših znamenitih mož. t V narodopisnem delu je razvrščeno gradivo: pesmi, kjer je zabeleženo, katere je že objavil Štrekelj; pregovori, pripovedke in pravljice, opisi narodnih običajev, oznake ljudstva itd. Največ tega gradiva sta zapisala Štefan Kühar in J. Klekl ml. „Gradivo, objavljeno v teh publikacijah, povečini ni strokovno obdelano, marveč so to objave rodoljubov, ki jih je rodila poučna in verska pokrajinsko usmerjana vnema” — piše autor. Obema člankoma je dodan nemški rezumé, ki ga bodo čitali tudi v tujini — zato naj bi oba članka prečitali naši izobraženci. Če bomo poznati svojo preteklost in kulturo — le tedaj bomo znali delati v sedanjosti za bodočnost. Bg. Pošta. Koren Jožef, Resagnon, Francija. Sprejeli 106 Din. Plačano na lani i letos vse, ostalo še 3 Din. 50 nar. Na koj naj to obrnemo. — Koštric Jožef, Francija iz M. Polane. Za Levašič Štefana žena plačale 54 Din. Na mesec koštajo Novine 6 Din. — Mencigar Fr. D. Slaveči 48. Sprejeli 70 Din. naročnine za Šadl Janoša v Franciji. Kalendar je že lani plačani. Do novoga leta je za plačati samo ešče 2 Din. — Balažic jan. Staranovaves. Vaše Novine stanejo 30 Din., ne pa 24 Din. kak vi računate. Zato je zaostanek. — ZAHVALA. Vsem, ki so ob prenagloj i težkoj izgubi našega predugoga moža, sina, očé, testa itd. z nami žalüvali, njim darüvali vence i rože, jih sprevodili na zadnjoj poti k večnomi počitki, se najlepše zahvalimo. Posebno pa preč. gg. dühovnikoma g. kantori vučitelom i vučitelicam i gasilskoj četi. Bogojina, 6. maja 1937. Žalüvajočl pok. Vogrin Štefana. Proda se mlatilnica 6 HP „Maršalˮ v dobrem stanju, uporablja se lahko takoj. Naslov se poizve v Prekmurski Tiskarni v Murski Soboti. Vsem lastnikom mlatilnic se naznanja, da se v podpisanoj trgovini dobijo prave Böhler-Trommelove šinje v vsakoj dužini kg. 6 Din. 50 par, i se tüdi režejo. Vsakši lastnik mlatilnic si vse to lejko küpi brez vse zadruge fal i nema nikših stroškov. Nadale tüdi dobi letos v toj trgovini po preveč nisikoj ceni najbolše vrste mašinsko i cilindersko olje,kak tüdi vse vrste remenje, žnjore, štauferjei vse drüge potrebčine, vse falej kak v šterojkoli zadrugi i vse brez stroškov. HEKLIČ ŠTEVANA, trgovina z železninov v MURSKOJ SOBOTI ŠTO ŠČE DOBRO KOSO, pravo törsko, švedsko, ali Mura-csikós koso meti i pravi tirolski kamen kcoj, pa vse garancije i po fal ceni, jo dobi z kamnom vred v trgovini Heklič Stevana v Murskoj Soboti. 4 NOVINE 16. maja 1937. Obračun za Dom sv. Frančiška v Črensovcih za leto 1936. Leta 1936. januara 1. smo meli gotovčine 202.353 Din. 18 par. Na konci leta 1936. izkaže stanje 281.824 Din, 43 par. Dobili smo od banovine izplačano že pred vèčimi leti darüvano svoto, ki nam jo je poklono ban g. Dr. Marušič V zneski: 61.295 Din. Izdali smo na odplačilo hiše v Soboti, za pisalni stroj i na dačo 11,966 Din. 50 par. Ves višek je poklonjen prostovoljno brez nabiranja, to je v zneski 30.142 Din. 75 par, V tom zneski so notri tüdi intereši, ki so na nazaj skoro vsi plačani izvzemši neko malenkost. Ta svota, ki jo mamo, zadostüje za edno menšo hišo, ka jo postavimo za siromake, a nemamo pa ešče zadosta gotovine, da bi küpili Pohištvo i več zemle za zdržavanje hiše. Zato prosimo prav lepo vsa dobra srca, naj nam pomagajo, naj vsaki pristopi k Drüštvi Dom sv. Frančiška, pa z lejkotov vse poskrbimo za naše siromake i njim damo človeka dostojno preživlanje. V tom drüštvi se letno plača samo 25 par. Što to ne zmore? Če vsi pristopimo, ki v Slovenskoj krajini prebivamo, omogočimo, da se ta prva hiša za siromake kemprle gorpostavi. Sebi pa zasiguramo veliko smilenje v večnosti, štero je vsem neizmerno potrebno. Obračun siromaške blagajne Doma sv. Frančiška v Črensovcih za leto 1936. Leta 1936. januara 1. smo meli več izdatkov kak dohodkov v zneski 1621 Din. 69 par. Na konci leta 1936. smo meli več dohodkov kak stroškov i to 839 Din. 15 par. Od banovine smo prejeli 4000 Din., ostale dare so pa poklanjati brez vsega nabiranja smileni lüdje. Izdali smo pa gornje zneske za siromaško kühinjo v Soboto i za sirotišnico Deteta Marijike v Türnišče, pa za sirote črensovske fare i drüge sirote. Račune smo pregledati 1 najšli vse v redi: Klekl Jožef, predsednik, Horvat Jožef, podpredsednik, Horvat Anton, tajnik, Stanko Ivan, blagajnik, Hanc Števan, odbornik, Kocet Ivan, Horvat Ivan i Gerič Števan, pregledniki računov. Obračunavanje se je vršilo na sküpščini tretjera reda v Črensovcih. Račune je pregledal tüdi sresko načelstvo v Lendavi i poslalo banovini Pohvalo za vestno i redno Vodstvo, štero se opravla vse brezplačno iz lübezni do Boga i bližnjega. Hvalo je izrekla tüdi višja cerkvena oblast. Pismo misij, g. Kerec Jožefa, na č. Mater provincijalko v Slov. Bistrici. Jezuš - Marija - Jožef. junnanfu, 22. I. 1937. Prečastita Mati Predstojnica! Kakor smo Vam že iz Indokine poročali, so Vaše hčerke in naše Sestrice srečno dospele v moje naročje. Danes Vam zopet z veseljem lahko poročam, da smo pod posebnim varstvom božjim srečno dospeli v Jünnanfu 20. 1. 1937. One same Vam bodo vso pot obširno popisale in Vam povedale svoje prve vtise na misijonski zemlji. Iz njih poročila boste lahko popolnoma razumeli velike daljave in razdaljave teh napreglednih in obširnih misijonskih polj. Moja Zadnja pisma so Vas gotova nekoliko ustrašila, kjer sem Vam trdo resnico tiskal iz pod peresa, še vedno v prepričanju, da me neboste mogli popolnoma razumeti in pojmovali kje je Jünnanfuju v Jünnanu in kjer je Chaotung v Jünnanu. Tudi Vam je težko bilo si prestavlati, zakaj iz Hongkonga se more zopet peljati v Indokino, da se potem lahko pride v Jünnanfu. To Vam sedaj z besedo in z zemljevidom naše Sestrice zelo lepo razložijo, da boste lahko lažje pripravili Vašo drugo ekspedicijo Sestric in njim dali vse potrebno na tako dolgo apostolska pot. Sestrice se ustavijo nekaj časa tukaj pri nas, dokler ne pride velika pritljaga za njimi in dokler Mons Cheng ne bo poslal spremljevalce in mule za nadaljno pot v Chaotung. Jaz sem telegrafiral v Hongkong g. Provincijalu in ga prosil za dovoljenje, če bi se smel oddaliti za en mesec, da bi sestre spremljal do Chaotunga. Z ene strani je to zelo težko, ker imam v najkrajšem času vizitacijo Vrhovnega Predstojnika in morem ves čas biti pripravljen ga sprejeti; z druge strani pa, imam novi zavod v delu, kjer sem sam arhitekt in morem ves čas zraven biti, pri vsem tem pa še odgovorna služba predstojništva, ki vsak trenutek zahteva mojo Prisotnost in odločitev. Vendar ako mi g. inšpektor dovoli se oddaliti, bom jaz zelo rad doprinesel to žrtev in sestrice spremil na njih misijon. Predno bodo odhajale iz Jünnan- fuja, Vam o tem še bomo poročali. Kakor sem dosedaj vse mogoče za nje storil in tudi mnogo molil in ma-ševal zanje, tako Vam obljubljamo, da bomo Prihodnje vse radi storili, da njim olajšamo prve misijonske težáve. Sicer so pa vse dobro razpoložene in na vse pripravljene. Molite mnogo tam zanje, da bodo zazidale močan fundament Vašemu prvemu misijonu v poganski deželi. Jaz revček in nič vreden Gospodov hlapec se tudi predrz-nem priporočati Vašim, preč. Mati in cele Vaše redovne drüžine, molitvam, da bi ž njih pomočjo boljše rabil telikih božjih milosti in Mu zvestejše služil. Dovolite prečastita Mati, da Vam še dostavim k včerajšnjemu pismu par vrstic. Prijel sem danes to pismo od Monsignor Cleonga, v katerem mi dovoljuje ustaviti sestre en mesec v Jünnanfu. Vzroke lahko sami vidite, dá smo na konca Kitajskega leta (11. febr.) in so pota zasedena od roparjev, ki bi nas lahko vsega oropali in še kaj drugega zraven storili. Vidite, kako božja previdnost skrbi zanje. V mojem prvem pismu sem Vam obljubil, da bodo sestre en mesec pri nas, da jih privádimo malo jezika in običajev; in Vi ste me v svojem zadnjem pismu tudi zato naprosili. Bog je že tako (obljubil) obrnil, da je vse kakor smo si želeli. Medtem mesecem bo g. Majcen iz svoje Kitajsko-slovenske vadnice poučeval sestre, jaz njim bom tedensko eno konferenco držal, da bodo bolj pripravljene prišle na svoj misijon. Jaz njim bom dal tudi vse potrebno za ta čas in sem ves srečen, da so naše gostinje. Stanüjejo pri sestrah Sv. Pavla iz Chartres, kjer se učijo tudi kitajščine. Jaz bom duhovno vodil sestre z | tedenskim dopisovanjem in kolikor bo mogoče prižigal v njih srcu ogenj božje ljubezni in gorečnosti za misijonsko delo med pogani. Svojo spoved bodo pa opravljale po francosko in pozneje tudi lahko po kitajsko. Jaz upam močno na posebno božjo pomoč, da bo vse lepo v najlepšem redu šlo naprej, tudi če so daleč od mene. Vi njim tudi vsak mesec privoščite eno pismo, ker je materina beseda navadno vedno bolj mehka in slajša, kakor pa Očeteva. Končno pa prosim, da zopetno blagovolite sprejeti moje udane pozdrave za Vas in vso Vašo zadevno drüžino. Blagovolite preč. Mati, izročiti vsem Vašim sestram moje ponižne in vdane pozdrave. Vam v Kristusu hvaležno vdani nevreden božji sluga Kerec Jožef S. S. Pisma naših iz tüjine. Bodonec Julija, Francija, z Kroga: Na veliko radost so mi naši slovenski listi. Naročnino sem vam poslala. — Hozjan Štefan, Sobočan Andrej, Tivadar Ignac, Francija, iz Polane: Vaše liste redno dobivamo i prosimo Boga, da bi je mogli duga leta v zdravji vrejüvati, ar so nam jako potrebni. Pozdravlamo svoje domače matere, brate, sestre, rodbino i prijatele, poznance i celo polansko faro z g. plebanošom vred. Naročnino smo vam poslali, Višek je na podporo naših krščanskih listov. Poleg Novin si naročimo tüdi Marijin List. Živela Slovenska krajina — Zver Jožef, Chicago, Amerika: Prav goreče vas pozdravim i vam želem zdravje i veselje na tom sveti, na drügom pa večno veselje. Redno dobivam Novine i Marijin List. Sprejeo sem tüdi lepi Kalendar Srca Jezušovoga. Lepa hvala na vsem. Naročnino sem vam poslao. — Horvat Števan, Francija, iz Pečarovce: Zahvalim se na rednom pošilanji naših Novin. Višek naročnine obrnite na podporo naših listov, ki so zaistino katoličanski, da človeka zdignejo, kda je čte, do odločnosti za Boga. Pozdravlam svoje stariše, brate sestro i sebeščanskoga g. plebanoša pa celo faro. — Križan Marija, Francija, iz Kroga: Veselijo me vaši listi. Bog povrni za nje. Bila sem v špitali i sem prestala teško operacijo. V zahvalo pristopim k drüštvi Dom sv. Frančiška i letno Plačam za siromake 5 Din. — Ferko Marta, Francija, Korovci: Lejko sem opravila vüzemsko spoved, ka je najbole potrebno za dühovno živlenje. Sem pri pravih krščanskih lüdej, za štero milost se dobromi Bogi prav iz srca zahvalim. Sem sirota brez očé i matere, a mam pa nebesko mater Marijo, v njej se vüpam, ona me ne bo zapüstila. Vsako soboto dobim že v roke Novine i tüdi redno Marijin List z Ogračekom. O kak veliko zahvalo smo vam dužni, da tak skrbite za rešenje naših düš v tüjini. Naj vam vse stotero poplača lübi Bog. O keliko düš bi se pogübilo, če je ne bi rešili navuki vaših listov. Višek od naročnine naj bo na Dom sv. Frančiška. Pozdravlam Cankovsko faro, posebno mojo rojstno ves Korovce, vse poznance i prijatelice. Pozdravlala gračko faro dve prijatelici sestri, ki sta ne daleč od mene, Fartek Marija i Rozalija. — Ficko Tinika i Horvat Marjeta, Francija, iz Vidonec: Prvi sprotolešnji traki so zleteli med nas, najni prvi pozdrav naj zadoni pri vas. V imeni Srca Jezušovoga, ki je vretina živlenja, se vam zahvalive na rednom pošilanji Novin, štere z veseljom i radovolno prečteve. Naj vas dober Bog blagoslavla i čuva pri vašem deli. Ednok pa obilno poplača. Novine so potrebne za domače vse, posebno pa za nas raztepeno po tüjini. Pozdravlave najne drage stariše, brate, sestre, celo rodbino, vse sosede, rojstno ves Vidonec, našega širitela i širitelico i celo gračko faro z dühovniki vred. Pozdravlave tüdi g. kantora Tomorija i vse pesmare i je prosivi, naj se naj kaj spominajo, kajti tüdi midve sve nekda popevale Mariji Kralici Majni-kovoj na čast. Cerkev na sliki je listine, kama hodi k meši i večkrat k svetomi obhajili, je odaljena samo pet minut. Naj bo z rožami nasajene vaša pot, po šteroj vam teče živlenja pot. — Gomboc Marija, Francija, iz Cankove: Pozdravlam vas, celo Slovensko krajino, posebno faro Cankovsko z g. plebanošom i Marijino drüžbo na Cankovi. — Bunderla Franc, Francija: Pošilam vam srčne pozdrave iz tüjine. Spremenite moj naslov i na toga pošilajte drage mi Novine. Tajniško poročilo za leto 1936. na plenarnem zasedanju srezkega kmetijskega odbora v Murski Soboti. Premiranja se predvidevajo v tekočem letu v Puconcih, Martjancih, Markovcih in Pertoči, ter naj pri teh še posebno sodelujejo obč. kmetijski odbori. Pri svinjoreji je premalo zanimanja za dobre plemenjake v občini, tako je dospelo še malo Prošenj za prispevke k nakupu. Razposlana so zopet vsem Občinam zavezna pisma, da predlože občine prošnje za banovino in za SKO. Občinski kmet. odbori naj razdele občino, slično kot za bike, v okoliše in skrbe, da bo vsak okoliš izmenoma dobil od časa do časa boljšega mrjasca plemenjaka. Rejska središča kmet. šola Rakičan, Beltinci in Meinl v Apačah imajo sedaj dober plemenski materijal. Ta panoga je za naše male kmetije tako važna, da bi ji pač morale občine posvetiti mnogo več skrbi. Tudi pri kokošjereji naj bi obč. kmet odbor vzel inicijativo v roke ter začel sistematično širiti Štajersko kokoš po krajevnih skupinah, da se ne bi zopet v par letih vse delo banovine s križanjem uničilo. Še sedaj je čas s tem delom začeti, ker bo kmet. šola rade volje dala po zmerni ceni valilna jajca na razpogo, nekaj pa rad prispeva še SKO, ker je bilo letos tako malo priglasil Poljedelstvo. Občinski kmet. odbori naj bi malo bolj nadzorovali s podporami banovine in SKO prejete stroje in orodje, da bi dolgo služili svojemu namenu, tako trijerji, brane, škropilnice i dr. Da bi se nekoliko bolj sistematično delalo pri oskrbi in izmenjavi semenskega žita, krompirja in drugega naj bi obč. kmet. odbor organiziral naročila po krajevnih okoliši, da bi se vsako leto pomoglo gotovemu delu občine do boljšega semena. V sadjarstva naj bi obč. kmet. odbor skupno s šolami organiziral kratke pravične tečaje sajenja in oskrbe sadnega drevja, SKO bi gotovo šel rad s podporo in predavatelji na pomoč, nekaj sredstev ima pa obč. odbor sam tudi na razpolago. Jednako naj bi obč. kmet. odbor vzel v roke inicijativo za kaka potrebna osuševalna in regulacijska dela, naprosil kr. bansko upravo potom Sreš. kmet. odbora za strokovno in denarno pomoč ter potem tudi sodeloval pri izvajanju. Tudi naj bi on dal inicijativo za razna specijalna dela n. p. za obnovo travnikov, za čiščenje in škropljenja drevja ter naprosil za predavatelje n. pr. za travniški tečaj, za precepljanje sadnega drevja itd. To delajo drügod društva in zadruge, katerih pa tukaj ni, zato mora skrbeti obč. kmet. odbor. Kdor se je dal voliti v odbor, je dolžan tudi delati in čimprej se bo začelo sistematično delo iz občin ven, tem prej se bo napredüvalo, kajti ogromno je še dela v srezu in silno malo je še storjenega. Zato predsedniki občin, Sklicujte večkrat občinske kmetijske odbore, napravile načrte dela za tekoče leto in za nadalje, vpoštevajte okrožnice sreskega načelstva in kraljevske banske uprave in SKO bo imel komu pomagati in bo potem lahko tudi pokazal na boljšo iz-rabo sredstev, ki so mu na razpolago. (Konec) Tajnik inž. Prikovšek. CENE. Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 4.50—4.75, poldebeli 3.75— 4.25, biki za klanje 3.20—3.50, krave za klanje 3—4, plemenske krave 2.90—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 3.70—5.50, teoci 6—7.50, praščiči 5.50—7.25, plemenski prasci 5—6 tjednov stari 90—110, 7—9 tjednov stari 120—130 Din. po falati. Konji 3000—3500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 180, žito 130—140, oves 110—120, kukorica 100 doji 15, grah 250—260 Din. Vreme: Veterno, vmes lepo, tüdi oblačno i mrzlo. Senje: 18. maja Prelog, 19. maja Bogojina i Razkriž, 20. maja Mala Nedelja, 23. maja G. Petrovci. Banque S. Baruch et Cie, 11. Rue Auber H. PARIS - 9e. odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 117-94, Paris; Holandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxembourg. - Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 24-19 Lepo posestvo pri Ormožu na prodaj. Posestva je 8 orali, pribl. 3 orali lepih travnikov, 3 orali lepih njiv in 1 oral jako lepega sadnega drevja, 1 oral šume. Drži se vse vküp, hiša na sredi, ma 4 sobe, 1 kuhinja, 1 špeis, lepa betonirana pivnica, kravji hlev, svinjski hlevi, klet, listnjak, skeden, huta, drvarnica, vse z novim ciglom pokrito in strelovod. je četrt ure od Ormoške cerkve. Tudi je koncesija za gostilno. Po jako niski ceni se proda. — Vprašati prí gosp. gostilničarju , v ORMOŽU. RAJH, Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jožef župnik v pok.