Z69. ftevliko.
Dirani t srtft. li BomOn
XUV. leto.
„Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta.....„ 12-—
Četrt leta    ....... 6'—
na mesec......„   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto.......K 22-—
P°* 'eta........n_
četrt leta.......5.50
na mesec...... 1-90
Dopisi naj se franki rajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KnaHova ulica št. 5 v pritličju levo), telefon ftL 34.
Izkafa na da* ireeer tivsenUl nedelje in praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin„ za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
iterilkn velja 10 vinarjev. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
kM telefon it 85.
»Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25 —
pol leta ....«•.   • 13'—
četrt leta....... 650
na mesec    ......   . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...      ...  K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Cpravništvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št.85
Državni #or.
Usoda   dravinjskih   predlogov. — Grof Stiirgkh o zagrebški   nniverzi. — Razpoloženje. — Seja.
Dunaj, 21. novembra.
Zbornica se tudi danes ni mogla preriti do glasovanja o draginjskih predlogih, katerih usoda je kakor se zdi zapečatena. Za kulisami kujeta sicer posl. Urban in Stčilzl kompromise, toda malo verjetno je, da bi se posrečilo najti formulo, ki bi po prispodobi kanagalilejski navidezno spremenila meso — v vodo. Kajti vsak kompromis glede uvoza argentinskega niesa pomenja končno ravno toliko kakor gladka odklonitev Renner-Waberjevega predloga. In ker je vlada parlamentu že povedala, da sklepa za prosti uvoz argentinskega mesa ne namerava respektirati, se načelnim nasprotnikom predlogov draginjskega odseka, agrarcem, iz oportunističnih ozirov pridružujejo tudi marsikateri izmed onih, ki bi sicer uvoz mesa hoteli. Tako bodo jutri se združili Poljaki, velik del Nemcev in krščanskih soci-jalcev. Rusini, večina Italijanov, če-•^ki agrarei in vsi slovenski klerika 1-ei, da upropastijo predloge, ki se protivi jo interesom veleagrarizma in ravnema naziranju« vlade. Avstrijski parlament bo zopet enkrat rezal -po lastnem mesu, zopet bo soglašal z vlado, katere pravi argument za njeno stališče v tem vprašanju so politični oziri na betjarsko gentrv onkraj Lajte — avstrijska zbornica, ki se v besedah ne more dovolj zerražati nad ^prr-ko nadvlado se bo zpopot enkrat iz las+ne volje in krivde pokorila budapeštanskim ma-smatom. — Vlada pa bo nadaljevala -vojo energično akcijo« za pooenje-nje živil s tarifnimi olajšavami, katerih uspeli je tako drastično razvi -deti iz navedb zborovalca na nedeljskem tržaškem proti dravinjskem <hodu: živinski preknpoi se poslužu-jejo r>Orr zniižania tarifov, da dovajajo kolikor mojroč*^ mnoaro živine v Trst. od tam pa — v Italijo . . .
Današnja seja je končala z izvo-Htvijo generalnih govornikov pri 'Vmnr se je pokazala redkost, da je Ml o treba pri kontragovomikih ožje volitve iz katere je izšel posl. Hladnik, za progovornika je bil izvoljen posl. AV;nter (soc. dem.).
P ;"bno x>o7ornr>>t vzbujajo se-i raznrave v bodflretnem odsekn.
kjer ste dve vprašanji aktualni: ali je dovoliti vladi trimesečni ali šestmesečni provizorij in v kateri višini ji je priznati zahtevane kredite. Danes je ministrski predsednik uprav nujno zahteval oboje po vladni predlogi zlasti je nasprotoval, da bi se vladi dovolil le trimesečni provizorij, ker da je to le potrata časa. Po novem letu bo namreč vlada sklicala deželne zbore k daljšemu zasedanju in parlament se morda sestane še le pozno v marcu; imel bi pa tedaj opraviti nujnejše posle, kakor se zopet pečati z novim provizorijem. Tak je Stiirgkhov nazor; med poslanci seveda se presoja stvar z nekoliko drugačnega stališča.
Trimesečni provizorij se zdi nekaka garancija za parlament in tudi izraz dejanskega položaj«!, v katerem se kabinet z ozirom na njegovo razmerje napram strankam nahaja. Grof Stiirgkh se je tudi danes na vse mogoče načine trudil zavrniti vesti, ki hočejo vedeti, da je odločen vladati s § 14. in s tem dvomljivim sredstvom celo promulgirati brambno reformo: reči se mora, da je baš izvedena rekonstrukcija kabineta v tem oziru nekoliko razna strašljiva domnevanja potolažila. Ministrski pre^lsednik se trudi nekoliko boljše razpoloženje strank kolikor možno utrditi: obljubil je danes skorajšno predložitev zakonskega načrta o vodnih cestah pri čemer da se bo vlada zlasti ozirala tudi na Moravsko (klanjam se, gospodje Cehi!) za spomlad obljubu je kabinetni šef predelano in razširjeno predlotro o lokalnih železnicah. Zanimiva je hila Stiirgkhova oolemika s petkovimi izvajanji dr. Sustorsiča. Kabinetni šef je tako milo in oprezno reagiral na pritožbe klerikalnega voditelja, kazal toliko konci H jantn osti, da je bil namen knptivirati Hrv. slovenski klub očividen. Izjave Stiirrrkbove sicer zaslužijo, da si jih zabeležimo: Za dalmatinska železnice je našel odločno besedo: avstrijska vlada baje ne izda niti enega upravičenih tozadevnih interesov Dalmacije, kak.) je v pogajanjih z Odrsko te interese varovala in kaj je dosegla, tepe grof Sturjrkh ni povedal — je še .uradna tajnost". Med tem smo tudi že iz ust posl. dr. Smodlake, kot člana !alma-tinskega žel. sveta, izvedeli, da bodo morda nekatere dalmatinske /veze n resni cene. da bo pa v Mtfboljfai slučaju proca Split — Avstrijn (da M tako izrazimo) tekla čez Knin-Bi-
hač ne pa skori Liko čez Novo mesto. Naše tozadevno poročilo se torej v teru oziru v polnem obsegu potrjuje
— za dr. Sustersiča bode Stiirgkh o-vo zatrdilo slaba tolažba.
Posebno interesantna so Stiir-gkhova izvajanja o reciprociteti zagrebškega vseučilišča. Ministrski predsedniik je priznal upravičenost pritožb proti sedanjim razmeram ter izjavil, da je vlada pripravljena storiti nadaljne korake. Obstojate baje dve težkoči: 1. na zagrebškem vseučilišču se ne predavajo vsi predmeti, ki so v Avstriji na univerzah predpisani (kolikor vemo je hrvaška vlada in tudi senat zagrebške univerze pripravljen ta predavanja takoj uvesti kakor hitro bi se inskribi-rali avstrijski dijaki) ; 2. je za avstrijsko vlado baje jako težavno prepustiti kvalificiranje kandidatov, v kolikor pozneje vstopajo v avstr. državno službo, inozemski izpitni komisiji. Grof Stiirgkh je izjavil, da se bodo glede obeh vprašanj vršila pogajanja s hrvaško vlado, v kompetentnih reso rt i h se zadeva baje že =tudira in upanie je utemeljeno, da bo ntocroce ustreči zahtevam Jugoslovanov.
Načelnik proračunskega odseka dr. Korvtovski upa. da bo mogoče apsolvirati provizorij še ta teden in v parlamentnih krogih se govori, da bo končna odločitev padla popolnoma v smislu vladinih zahtev . . .
V Enotnem češkem klubu ustvarja razpor o tem, kako glasovati o proračunskem provizoriju velike težave: Mladočehi in agrarei so za nrizanesljivo taktiko — radikalci in tkzv. neodvisni zahtevajo stropro opozicija. Tokrat se morda še posreči poravnati diference, toda brezdvomno se bližajo nevarni časi za enotnost češke delecmćije.
V parlamentu je mnotro prlav pri delu za novo večino. Stiirgkh konfe-rira, Sylvoster prireja sestanke (ki imaio ominozno ime Sylve = trovi večeri), Bilin*»ki nagovarja in pregovarja. Ordimisti skrbno zalivajo skron^na zelišča svojih nad . . .
V naslednjem podajamo sejno poročilo:
Zbornica je danes nadaljevala raz: >r ivo o drrginiskih Pred Ioni h.
Prvi je govrnil socijalni demokrat S c h 1 i n g e r , ki je zastopal stališče, da bi se z uvozom argentinskega mesa draerinia takoj znatno ublažila in je zpradi tega obsojal stališč^ vlade, kateri »e očital, da ;e Av-
strijo prodala Ogrski. Tudi draginjo špirita, sladkorja in petroleja bi vlada lahko omejila in to celo brez posebne postave proti kartelom. A čudo, jeza agrarcev proti kartelom ugasne takoj, čim se gre za špirit in sladkor. (Klici: Ker imajo agrarei dobiček od teh kartelov. David: Zdaj imamo petrolejskega ministra).
Nemški liberalec dr. L e c h e r se je bavil z znižanje/m sladkornih cen in se zavzemal za ohranitev bruseljske konvencije. Malih trgovcev ni mogoče pogrešati. Ce naj gospodinja vse svoje potrelxx4ine v svoji ulici nakupi, je prej treba ustvariti veliko organizacijo. Tudi ni pozabiti, koliko se kupuje na bukvice. Tudi Nj. Veličanstva tajni svetniki jem-lJeJ° na bukvice. Govornik Obsoja vlado, da hoče z zlorabo veterinarno-policijskih predpisov vzdržati visoko ceno mesa in podaja bivšega krščansko-soc i j al ne era ministra dr. Weis-kirehnerja, ki je pravni položaj glede vpliva Ogrske na uvoz mesa v Avstriio prevrnil. Močan parlament je najboljše orožje v razmerju z Ogrsko. Ali hoče grof Stiirgkh to orožje razbiti. Zbornica občne volilne pravice, ki je patrijotično vzela nase vsa bremena, bi zaslužila drugačno zahvalo. Vlada pa še dalje zastopa ogrske koristi. Kdaj bomo že dobili ministra, ki bo zastopal avstrijske koristi.
Zbornica je potem volila generalna govornika, na kar je razpravo prekinila.
Po zbornični seji je imel sejo proračunski odsek, v kateri je govoril najprej ministrski predsednik crrof S 4 iirarbli . Čicrar izvajanja so že zgoraj karakterizirana. za njim pa novi finančni minister Z a 1 e s k i.
Mmm na? -Mnloftl in SMolna obstrirciia v štajerskem iti 3ftoru.
V Celju, 21. novembra.
>Grazer Montags-Zeitung« je priobčila včeraj na uvodnem mestu članek, iz katerega je vredno citirati nekatere odstavke. Pravi se tam med drugim: »Pri nas živita dežela in glavno mesto Gradec le še od dolgov. Pri cbema je gotov denar v blagajnah pošel in še celo obresti neza-ložeuih dolgov se morajo pokrivati z
novimi dolgovi. Katastrofalna politika, ki se bo končala s splošnim polomom. Vodilni krogi se docela zavedajo velike nevarnosti in že pričenjajo izvajati krvave konsekvence; le davkoplačevalci se ne brigajo za ničesar ali pa se le norčujejo iz položaja, čegar stroške bodo vendar morali sami plačati. Dežela ima sedaj razun primankljaja v izvanrednih izdatkih, kateri znaša 1 milijon kron, primankljaj v rednem proračunu v znesku 3 milijonov kron. Ko se bodo pričelo z obratom v veliki novi štiftingtalski deželni bolnišnici ia se bodo regulirale učiteljske plače, ki so zvišanja neobhodno potrebne, bo skupnega primankljaja gotov ti najmanj 7 milijonov kron. To vsoto pa bi mogla dežela pokriti le s 50% zvišanjem deželnih doklad.« List piše nadalje o finančnih zadregah mesta Gradca in o razdrapanosti v< nemškonaeijonalnem graškem taboru, ki se bo morala enkrat končati z energično ločitvijo duhov ter pravi: »Brez deželnega zbora ne more dobiti niti deželni odbor niti graška občina novih dohodkov iz davkov, niti ne more starih davkov zvišati. V obeh slučajih je potreben deželni zakon. Celo zvišanje mestnih najemninskih vinarjev bi se moralo skleniti v deželnem zboru. V strahu pred novimi davki prosijo sedaj premnogi davkoplačevalci Boga, naj bi klerikalne Slovence še prav dolgo časa ohranil pri dobrem zdravju in ol»-strukciji v štajerskem deželnem zboru. Tako pride pri nas parlamentarizem počasi na psa. In davkoplačevalci v resnici od tega ničesar nimajo. Kajti prej ali slej bodo morali primankljaj v deželnem gospodarstvu vendarle pokriti in čim dalje traja ta dragoceni provizorij, tem bolj mastno bo zvišanje doklad.«
Mariborski klerikalci pravijo v včerajšnji »Straži«, da je njihova ob-strukcija za nas »nevtešljiva bolečina«. Nasprotno, dragi prijatelji, ml se pri tej obstrukciji rx>entimo, politično samo seveda, prav izvrstno. Kajti na eni strani so v hudih škripcih naši nemškonacijonalni, na drugi pa domači klerikalni nasprotniki. Bolesti prvih je prav dobro opisala »Grazer Montagszeitnng«, zadrege drugih pa bodemo skušali opisati mi. Septembra meseca je »Straža« ob času pogajanj pisarila, da obstrukcija ni nikakor sama sebi namen in da bi bili klerikalni poslanci z dušo in telesom pripravljeni skleniti v Gradcu
listek.
Listopras'wn pisma iz AfriKe.
Uredil Kado M u r n i k 9.
Pickling mi zavida mojo ognjevito Španjolko Maričko. Dejal mi je, da je Vivalda »Ueberweib<% in me svaril pred njo. Kvasil je tudi, da je turški major Biinbo-efendi zapravil z njo že toliko, da bi si za oni denar laliko kupil pol avtomobila. Piekling zabavlja nanjo, ker ga ona ne mara, 1 bolega Ne*rea. Vivalda je jako du- i hovita Marička. Zabrusila je ošabnemu Prusu v obraz, da Nemci niso Edelvolk, ampak EselvoTk! Ali ga ni drbro poturčala? Zdaj jo imam še rajši nego prej. Ne, na noben način ne zapustim Vivalde, dasi je draga kakor sladoled v Sahari.
Po kosilu sem intervjua! derviša Janeza Jeruša. Smetana tega in-:ervjuan|a je tole: Nikar te ne mislite, da ho italijanskn-tur&ke vojske kmalu konec. Arabci pojdejo pomagat Turkom, povsodi se zbirajo mo-hamedanci pod zeleno zastavo prero-ovo na sveto vojsko, kakor pri nas astovice jeseni, da polete v toplejše j kraje.
Tudi jaz bi se rad zbral in poletel nazaj v ljubo domovino čez morje in doline in bi potrkal na vašo redakcijo, rekoč: »Ne pozabite onih 50 kron i c, za katere sem prosil že v prejšnjem pismu. Moj denar ima kratek rep, posebno v Afriki. In zakaj naslavljatrt trdovratno: Gospod Listoprask. Prosim naslovite Svoja pisma in pa zlasti denarne pošiljatve vselej takole: Monsieur I^ustaupras-one-efendi etc, da ne bom imel sitnosti na pošti.
Ponoči se je udri a pod mano Prokrustova postelja. Na njenih razvalinah bi bil počival prav sladko, toda . . . Oosped urednik! Tukajšnje bolhe so v< čjo kakor pa naše pikapolonico! Odnehala so šele. ko se jim nastavil ZaoheHin na prsi! Dalje prihodnjič ali pa še prej.
10.
Ali ste sitni, gospod urednik! Očitate mi, da v mojih vojnih poročilih ne morete najti nič pametnega. Ako ne Turki, ne Labi ne narede nič pametnega, kaj sem jaz kriv! Jaz le erledam in poročam nepristransko. Koiikorkrat intervjuam Vivaldo in hadži Jem«, mlatita samo prazno slamo; to pošljem potem nemudoma Vam.
Očitate mi, da bi pisal taka vojna poročila lahko tudi doma v Ljubljani ali v Kurji vasi; da bi bil lahko prihranil Vam relike et^oeke, sebi pa popotovanje;   da Tas   kaj malo
brigajo patriofični osli in opice in moje osebne razmere in druge brezpomembne malenkosti; da nimam tisto nobene fantazije . . . ker Vam nisem poslal niti najmanjše Ta pretepa, dasi so Lahi že zdavnaj napovedali Turkom vojsko.
Gospod urednik! Kdo bi si pa mislil, da ste tako krvoločni? Izvolite vendar pomisliti, da je v Tripoli-su še vedno doba kislih kumar in da se ne dogodi tukaj niti najmanjša časni k a rs. k a raca. Kaj je novega v Tri pol isu
Nič.
Lahi se boje Turkov, Turki pa Lahov. Ako bi se Vam hotel lagati, bi Vam lahko napisal po tri feljtone na dan.
Odslej vam pošljem vsak teden najmanj po eno mesarsko klanje, vrstica po tristo vinarjev. Bolj poceni se ne morem vojskovati. Prus Pickling zahteva od svojih časnikov za vsako prasko trideset mark, za bom-bardman petdeset in za bitev dvesto mark. Pomislite, da porabi Italija vsak dan šest milijonov lir za vojsko; potem se Vam bo zdela vsotica sto kron prava bagatela in mi jo takoj nakažete V hotel »Pri veseli kameli«.
11.
Hak)! Razmere med Turčijo in Italijo so se poostrile. Na obeh straneh brusijo bajonete, handžarje in sulice.   Upam,   da Vas bom kmalu
mogel razveseliti s krvavo bitko. Uničiti hočem na vsak način par polkov, ali turških, ali laških, meni vse-rno, samo da Vam ustreženi in pokažem, kako sem vreden Vašega zaupanja in honorarja, po katerem hrepenim kakor kamela po vodovodu v oazi.
Grize Vas, gospod urednik, da bridko pogrešate datum v mojih cenjenih poročilih. Ne bodite tak pust pedant! Bog se usmili vendar, dneva ne pove nobena pratka, poje priznani pesnik Prešeren. Saj si datum utegnete izbrnti sami, kakor Vam je najbol po godu.
Gabriele d' Annunzio, Lah, ki rad jaha paradnega pegaza, je zložil odo na čast italijanskim vojakom:
Morti sono i figi i, morti
sono i figli, morti sono
i figi i alla guerra lontana itd.
Ker se mi je zdel ta »Ringel-spiel« predolgočasen, sem ga popravil in Vam pošiljam slovenski prevod:
En Lah, dva, tri, štirje Lahi
v bitvi niso bili plahi.
Pet, šest, sedem, osem Lahov
padlo je od turških mahov.
2e devet, cel ducat Lahov,
trinajst, petnajst slavnih Lahov,
dvajset Lahov, še več Lahov
padlo je od turških mahov!
Padli so hrabri vojaki,
vsi junaki, — naki, — naki,
sami pravi, pravi, pravi
zdravi Lahi, Lahi zdravi so dobili jih po glavi . . # Lahi hrabro so bežali, nič se niso bali, bali, hitro hitro so bežali dokler niso v pesek pali in ležali, — žali, — žali tam v puščavi, — cavi, — čavi tam v daljavi, — javi, — javi . . * Moja Vivalda se izprehaja naj-rajše po veliki cesti, kjer so evropej-ske prodajalnice. Zlatnina in dragulji so njena Ahilova peta, ki mi je potegnila že marsikateri cekin iz moje žalostne mošnje. Zastonj ji ponujam sladkih odpustkov. Prav pridno ko-ketuje s turškimi   častniki   in jako me veseli   ta   voda na mlin mojega žurnalistienega poklica.
12.
Predvčerajšnim sem bil povabljen pri turškem generalu Ismail-beju. Njegova gospa Zaira je lepa in duhovita, govori francoski, brenika na pianino in nosi slamnik, ki bi pod njim lahko prenočevala cela rodbina pogorelcev. Sploh je izobražena evropsko. Vprašala me je, kako delajo pri nas pehtranove štruklje in kranjske klobase. 2alibog je nisem mogel informirati z zanesljivimi podatki. Obljubila mi je, da pride prihodnje leto na Bled.
Njena hišna Fatima se mi tudi ni zdela napačna. Ker sem mislil, da izvem od nje kaj več nego od hanu-me Zaire,  sem jo povabil za drugi
mir, azo se jim dovoli Te mala napitnina. Nemški nacijonalei se niso uda-li — deloma vsled principijelnih raz-Jogov, še bolj pa, ker se boje -— odgovornosti za zvišanje deželnih doki ad. Sodimo, da je ta strah večji ko nemškonacijonalno navdušenje gospode. »Straža« govori te dni ponovno o -»gospodarskem programu« ali-iis o sprejemu male napitnine za ustav ljenje ohstrukcije. Po izjavi deželnega odbora je sedaj mogoče, da liodo slovenski klerikalci uslišani — stiske in suša deželne blagajne bo jnorda premagala pomisleke glede zvišanja deželnih doklad. Tudi graške razmere so potrebne remedure — saj je Gradec za našo nemškonacijo-nalno stranko neizmerne politične .važnosti kot zadnja večja njena postojanka na Štajerskem. Klerikalna stranka se pa bode z ustavljen jen; obstrukcije še huje udarila ko z ob-strukcijo samo. Obstrukcija je zares jM>vzročiia velike gospodarske škode na Sp. Štajerskem — omenjamo le izostale podpore za vinograde, zaostale gradnje cest in zaostale regulacije potokov — a še večja gospodarska in nacijonalna šk »da za nas Jk> sledila njenemu koncu. Dve leti že gre ves deželni denar na nemški Šta-jer — delajo se za Nemce ogromni dolgovi, plačati pa bodemo pomagali vse te nove in stare dolgove tudi mi. Klerikalci se morajo zavedati, da za-tleue zvisanje deželnih doklad v prvi vrsti in najbolj glavno njihovo politično krdelo: kmete. In pri denarju je naš kmet dandanes prav tako občutljiv kakor mi vsi. Vse to in še marsikaj drugega kaže, da ixnnenja obstrukcija »neutešljivo bolezen« — pa ne za nas naprednjake, temveč za klerikalce. Nova bremena, ki jih bode morala naložiti dežela posesti in obrti, bodo zagrenila vsako veselje tudi onim, ki se bodo veselili kratko časa nad napitnino. Klerikalci store zar-se sedaj najbolje, da mirno — ob-Mmirajo naprej in vstrajajo pri zahtevah, ki so jih stavili začetkom obstrukcije. Te zahteve se dado poveli at i kratko: Delitev dežele.
itflinonsKo - turško volno.
S iripolitanskega bojišča.
Z Malte poročajo v Carigrad dne 20. novembra ob 9. zjutraj: Dne 18. novembra opoldne smo napadli skupno b plemeni Mikslata 12.000 Italijanov pri Horasu. Italijani so izgubili 150 vojakov in dva častnika. Polastili smo se zaloge orožja.
Turško vojno ministrstvo je dobilo tudi sledečo brzojavko: Debibat, • Jno 19. novembra, ob devetih zjutraj. Predvčerajšnjim se je moralo pred nami umakniti precej izolirano levo krilo Italijanov. Italijani so imeli <J00 mrtvih in ranjencev. Uplenili smo devet topov. Od teh smo jih pet demontirali. Nadalje smo uplenili 1 1 zabojev municije in 21 mul. Za-sedli smo vse ]>ozieije pri Burnelija-ni. Obeneni smo odbili napad pri El Germi in uplenili pri tem eno mina 1 jezo. V obeh bojih smo izgubili 82 mož; dva častnika sta bila lahko ranjena.   Bojišče je podobno jezeru.
Berolinski »Lokalanzciger« poroča iz Carigrada: Turške čete so podvzele heroičen napad na Italijane pred Tripolisom in zavzele po hudem boju kavalerijsko in artilerijsko vojašnico. Izgul)e Italijanov so baje zelo velike.
Iz italijanskih virov pa prihajajo sledeča poročila: V Tobruku so italijanske baterije streljale na dve utrdbi arabskega taborja. Ena arabska utrdba je bila, popolnoma razrušena; Arabci so pobegnili. V Derni
popoldan v hotel »Pri veseli kameli«. Ali niti od Pat ime nisem izvedel nič važnega. Pač pa sem zapazil, da je zmanjkala z njo tudi moja pozlačena ura. Takoj *ein dirjal k oknu. Ker ni-sean dobil drugega, sem zagnal svoj uevejj na ulico za njo. Fatima mi je obnesla tudi čevelj. Kdo bi bil pričakoval kaj takega? Jaz že ne. Moral >e*m v copatah na izprehaj.
13.
Že danes Vam lahko poročam o prvi praski v Tri polisu. V arabski kavarni smo sedeli Arabci, zamorci, francoski vojni poročevalec Farfadet in jaz. Arabci so se igTali duraka. Moj Francoz se ga je bil malo naJp-zel in se pošalil I Arabci, rekoč: »Ali hočete res mobilizirati   tudi opice te
Mahoma so bili vsi mohainedau-ci pdkoncu in stavili Farfadetu zaradi one šale ultimatum: naj prosi zamere ali bo pa tepežkan. Monsieur pa tega ni maral. Potegnil sem se za prijatelja, če«: »Allah il Allah, šala je šala!«
Zdajci pa so skočili mobaonedan-
ei na naju kakor kobilice na salato.
Pretepli so naju prav barbarsko, kar
pa ni resno   zameriti tako neomika-
nim    ljudem.    Velikanski zamorec
prav   prijaznega obraza   je zagnal
najprej    mene na ulico,   potlej pa
Francoza name.   Narobe bi mi bilo
ljubše. —
(Konec prthodnJič.>
je prišlo* do hudega spopade s sovražnikom, ki se je moral umakniti. General Caneva je dal med revno prebivalstvo v Tri polisu razdeliti žito, riz, kruh in obleko. Arabci ao napadli prvi in drugi grenadirski polk. Imeli so 20 mrtvih in eo se morali umakniti. Italijani so metali na sovražni tabor bombe ter razrušili in zažgali različne objekte. Vojna ladja »Carola Alberta« je bombardirala kraja A miru* in Henni.
Bombardiranje Akehe.
Iz Carigrada poročajo, da so Italijani 50 minut bombardirali Aka-bo. Izstrelili so 150 granat v mesto. Nekatera vladna poslopja so bila popolnoma razdejana.
Nameravana akcija  Italijanov v Arhipeljn.
Italijanska vlada je sporočila ruski vladi, da bo italijanska mornarica v najkrajšem času začela blokirati neko mesto v Egejskom morju, ki je posebno velike važnosti za Turčijo.
Protest.
: Dailv Telegraph« poroča: Turška viada je izvedela, da bosti Anglija in Severna Amerika protestirali proti temu, da bi Italija razširila vojno tudi v Rdečem morju. Ta protest je povzročilo bombardiranje Akabe.
S turško • črnogorske meje.
Iz skopija poročajo: Turško-čr-nogorski spopadi na meji se zopet ponavljajo. Pred kratkim se je vršil boj pri Negovi. Rezerve prvega in drugega razreda se bodo v najkrajšem času mobilizirale. S temi rezervami se bodo pomnožile čete na črnogorski meji in v Sandžaku.
Abesinija proti Italiji?
Londonsko časopisje poroča iz Adis Abebe, da je na meji italijanskih kolonij pri Massani zbrana abesinska armada, ki šteje 40.000 mož in da se pripravlja mobilizacija cele armade.
Politična kronika.
V Livad i jo je dospelo k carju Nikolaju posebno turško odposlanstvo. Pri dinerju, ki je sledil avdijen-ci, je car napil sultanu.
s
Ker hoče francoska zbornica preložiti razpravo o francosko-nem-ški pogodbi glede Maroka, se je sestal včeraj odbor za zunanje zadeve, katerega sta se udeležila tudi ministrski predsednik Caillaux in zunanji minister de Selves. Caillaux je izjavil, da se bo uprl taki preložitvi in eventualno stavil tudi vprašanje zaupanja.
Za žensko volilno pravico so se
včeraj na znani nesimpatični način zavzele angleške snfragetke in ■ tem svoji stvari več škodovale, kakor koristile. Imele so v Ceaxtonhallu zborovanje, na katerem so protestirale proti izključitvi žena od volilne pravice. Nato so šle po cesti Victoria proti Pariamentnemu trgu. kjer jih je pa sprejela policija ter pognala nazaj. To je ženske tako razjezilo, da so spustile svojo jezo nad šipami vladnih in bančnih poslopij in privatnih stanovanj. Odigravali sr> ae divji prizori in je bilo nad 100 ž< risk aretiranih.
* *
V Mehiki se je zopet začelo re-\ (jI ucijonarno gibanje. Kakor poročajo, odpošlje sedanja republikanska vlada v Teksas vojaštvo proti vsta-šem in je odredila na severnih mejah mobilizacijo 25.000 mož.
e m
Na Kitajskem bi Nemčija rada spletkarila, zato prihajajo sedaj polom babtistov zelo neverjetna poročila o umoru tujcev v Srnantuju v svet. Baje so tam umorili učiteljico misijonarske šole go. Beokmann in 5 otrok tujcev, nadalje nemškega poštarja Henneja in njegovo rodbino ter 7000 Mandžujev. — Taivnanfn, glavno mesto provincije Šansi je razdejano. Med Jnanšikajein in skupščino je prišlo do resnega spora. Skupščina je proti nadaljevanju boja, Ju-anšikaj pa je odposlal včeraj prvo brigado Mandžujev proti jugu. Skupščina je tudi sklenila, da vpraša zastopnike provineij, ali uaj bo Kitajska monarhija ali republika in so vstaši v provinciji Šansi bili zadovoljni, da bodi Juanšikaj predsednik republike. Juanšikajevo stališče še ni znano.
JtojersKo.
Iz  Celja.  O  romanu Rudolfa
Hansa Bartseha »Das deutsche Leid« (Nemška bolest) je že pred nekaterimi tedni spregovoril »Slovenski Narod«. Sedaj je napisal o njem daljši podlistek v »Leipziger Neueste Nachrichten« dunajski feljtonist, znani  literarni  kritik  Frane Ser-
vaes. Moša posname in cenimo radi njegovih duhovitih sestavkov v dunajski »Zeit« — in ne bi mu prisojali, da se bo dal kakor Bartech zlorabiti za politično trobilo vsenemeev in spodnještajerskih renegatov, ki čutijo edino bolest takrat, kadar jim zmanjka v žepih mark in kron is nemško - nacijonamih »obrambnih« društev. To, kar je napisal Servaee v zgoraj citiranem listu, namreč ni noLena literarna kritika, temveč je članek, ki se odlikuje po ne poznanju razmer na Sp. Štajerskem ravno tako kakor Bartschev roman in zasleduje edini namen, harangvirati rei-chovske Nemce, da politično in gospodarsko podpirajo uničenje slovenskega naroda na Sp. Štajerskem in zgrade nekaj novih stebrov za glasoviti nemški most do Adrije. Servaes trdi, da se gre za :>deželo, ki je nemška in hoče nemška ostati. Te ne smemo vreči v žrelo slovanskim divjakom (sic!). Vzdržati in krepiti tudi ncinstvo, je kulturna (!) naloga prve vTste, ki se tiče celega nemškega naroda. Tu ne sme biti razločka mod avstrijskimi in rajhoveki-nii Nemci, ki se uiorajo skupno vojskovati za vzdrževanje in spošk zarije nemškega duha. Vsi se moramo brigati za bolesti (!) bratov, ki se na Južnem Šta jer ju vojskujejo, morajo zemljo nakupovati (sic!), kjer je je mnogo in no ceni, dobre stare nemške (!) zemlje, ki po njej stega-jo roke slovenski (Servaes piše »win-disehe«) advokatje in konsorciji . . .« Reklo bi se nositi vodo v Savo, ako bi hoteli znova zavračati te nemške trditve in laži, ki so petdeset let in «c več vedno ene in tiste ter služijo samo za nekako opravičenje najbru-tarnejšega političnega nasilja. Kakor je nemoralna in koruptna vsa nemška politika v Avstriji in posebej pri nas na jugu, tako nemoralna in koruptna so njena sredstva: laž, podkupovanje, gospodarsko in politično uničevanje . . . Ne obsojamo niti Bnrtscba, niti Servaesa; slednji je nasedel prvemu, prvi pa raznim barabam na S^p. Štajerskem, ki prodajajo za denar svoje poštenje, ime in mater. Kaže se, da mobilizirajo vse-nemei proti nam celo Nemčijo in zlorabljajo v ta namen celo literaturo. Čakajo m hudi boji: narodnostni boj na S p. Štajerskom se je ta kor e-koč komaj pričel. Toda kako se pripravljamo nanj mi!
Zasluženo zasmehovanje. »Marb. Zeittmg« je pisala te dni o naraščanju nemško govorečega prebivalstva v mestu Maribor* in okolici. To prebivalstvo je list seveda kratkom al o anektiral za Nemce. Ko se je oglasila mariborska »Straža« tu trdila, da so Nemci v mestu in okolici pri ljudskem štetju goljufali, ji je zabrusi1! v.M. Z.■" nazaj: »Nemci so torej pri ljudskem štetju v mariborskem okraju brezvestno goljufali. Zakaj pa gospoda okoli »Straže« ne zahteva revizije z navedbo tehtnih razlocov?« To, g. dr. Korošec, je krvava in za-shrže;*a Ironija za vani lahkomiselno p«s-fopanj<e. Ponovno smo opozarjali vas in tt. državne poslance, da spravite pred državni zbor vse nezasliša-| ne gol jn Ti je pri ljudskem štetju v Mariboru in drugod iu zahtevate revizijo — nič in zopet nič se ni storilo. Znano nam je dobro, da se to in vsf» drugo godi na ljubo Snsteršičevi politik? v Ljubljani. Znano nam je tudi. da »e v klerikalnem taboru ua Štajerskem množi nezadovoljnost s fem blaT>eevanjem dr. Štmteršiču. ki je v naših razmerah več kot škodljivo. Kaj pomagajo narodu prazne in ouhJe fraze o enotni stranki in klubu, če pa isti zapravlja ves svoj ugled in vpliv za to, da. v Ljubljani s pomočjo renegatov pritiska na slovenske naprednjake — in še 1o brez uspeha — mi pa trpimo na Štajerskem v vsakem ozirn neizmerno škodo?
Iz Št. Jo rja ob J u ž. žel. V nedeljo ?fta imela tu poslanca dr. Korošec in Pišek prav slabo obiskan shod. na katerem se je razpravljalo med drugim tudi o položaju v Štajerskem deželnem zboru. Zborovale i so sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo slov. de/jClnozlNirske poslance, naj vstrajajo tako dolgo v najostrejši opoziciji, da bode zagotovljena izpolnitev slovenskih zahtev. Klerikalci so začeli torej rninuemhio licitacijo tudi že javno na shodih.
Nemški učitelji na Sp. Štajerskem sklicujejo 3. decembra ob 3. uri popoldne zborovanje k Gotzu v Mariboru, h kateremu so povabljeni nemški deželni poelatici iz Sp. Štajerskega in pa spodnještajerski nemški narodni svet. Govorilo se bo o zvišanju učiteljskih plač. Radovedni smo. kako bodo naši nemški nacijonalei potolažili učiteljstvo, ki je glavna opora njihove politike na Sp. Štajerskem.
Razpisano Je mesto učitelja na ^razrednici v Vuzenici.* Prošnje do 25. decembra. — Mesto učiteljice na 4 razrednici na Muti. Prošnje do 31. decembra.
Uradniške spremembe pri Jasni železnici. Prestavljeni so: revident Benjamin Sperber iz Pmgarskega y.
a
Baden; a&piracit ViTiin Novak iz Hrastnika v Wildon; asistent Janez Zapečnik iz Divače na Pragersko; prov. asistent Alojz Kovačič iz Brežic v Št. Peter na Krasu; prov. asistent Feliks Lenart iz Št. Petra na Kr. v Brežice; aspirant Julij Ram-šak iz Preding - Wieselsdorf a v Milni tz; prov. asistent Jože Kubiček iz Lebringa na Pragersko.
Na naslov šolske oblasti. V Vu-
zenici je postavil »Schulverein« šolo, katera ni niti toliko potrebna, kakor peto kolo pri vozu. Toda to hodi mimogrede povedano. S poukom nameravajo pričeti meseca decembra, če l>ode vse zgotovljeno. Kako zdravo bode za deco v poslopju, ki se šele sedaj zgotavlja, o tem bode odločila pristojna politična oblast in upamo, da bode pravična. Pač pa je nekaj drugega, na kar opozarjamo pristojne šolske oblasti že sedaj in sicer: nemški učitelj je nalovil nekaj otrok, kateri bodo obiskovali nemško šolo, kjer se prične pouk šele v decembru, če bode kolavdacija dovolila. Mogoče je pa, da tudi šjp decembra ne bodo gotovi. Ti otroci ne obiskujejo že osi november nič pouka, češ, da se jim je reklo, da ni treba pohajati več stare šole. Ti otroci se okrog potep-Ijejo in imajo že tretji mesec počitnice in znabiti jih bodo imeli še par mesecev. Vprašamo, ali je to vzgoja in poukf Odkod imajo ti otroci tako pravico? Upamo, da bodo prejeli za tako razvado pošteno plačilo. Mi zadeve ne pustimo iz vidika. Šolske oblasti pa naj primejo tistega, ki navaja otroke v pohajkovanje.
V Gortini blizu Mute so zaprli nekega Kališnika iz Brezna, ki je kot svak bil za hlapca pri tamošnjem županu Janežu. Janež je gledal, da se je čutil njegov svak pristnega Nemca, četudi še nemško ne zna. Svak je pa začel z deklo razmerje, ki je rodilo posledice. Te posledice ji je pa Kališ.nik pregnal z litro«m vina in neko mešanico. Za to je dobil štiri mesece zapora.
Hrastnik. Tukajšnja narodna čitalnica priredi v nedeljo 26. t. m. ob 3. ]>opoldne v društveni sobi 2. letošnje predavanje. Govoril bo g. dr. Branko Žižek, zdravnik v Trbovljah o »boleznih v otroški dobi s posebnim ozirom na nalezljive otroške bolezni«. Vabljeni so člani kakor, tudi nečlani!
Drobne novice. V P t u j a ste se vsled iztekajočega se plina onesvestili dve. osebi med kinematografsko predstavo. Krivda zadene lastnika kinematografovega, g. Brecelja, ker ni dal dobro zamašiti plinovih cevi. — Iz Dobrne poročajo: Te dni je došel posestnik Kline kar med podukom v 7*azred, v katerem podučuje gdč. Levstik, in je prav neuljudno zahteval, da mora njegov sin iti domu. Tega učiteljica ni dovolila, vsled česar je Kline začel v šoli razsajati tako, kakor da bi bil po kaki katoliški prireditvi v oatariji. Priti je moral v obrambo učiteljice nadučitelj, da je sitneža odpravil. Konec tega nastopa se bo seve odigral pred sodiščem. — Iz Gradca poročajo nemški listi, da je ujeti viničar Jože Kai-ser že priznal umor mešetarja Zetza blizu Gross Kleina, Ta Kaiser je izvršil, kakor se sedaj kaže. še več zločinov. Ker je od jezikovne meje doma, je gotovo pohajal kako šulfereiu-sko šolo. — ii Gradca poročajo, da je cesar pomilostil kmečkega fanta Hodi a iz vzhodnjega Štajerja, kateri je ubil svojo nosečo ljubico, da bi se z drugim bogatim dekletom poročil. — Iz Maribora poročajo nemški listi: V soboto 18. novembra dopoldne se je skregal na Glavnem trgu pri svoji stojnici niesar Pirš z ženo in jo je hotel pretepati. Žena je pa zgrabila velik nož in mu ga je porinila v trebuh. Težko ranjenega Pir-titL so odpeljali v bolnišnico.
16. izkaz prostovljnih darov za Sokolski dom v Hrastniku. Prispevali so sledeči gospodje, gospe in go-spiec ter si. društva: Jos. Mohorko, Z i rlan most prebitek Planinskega plesa 19 K 20 v. Po 10 K so poslali: Juro Kislinger. Laško; Fr. Konšak, Tro Jama: Ivam Murnik, ees. svetnik. Ljubljana: Juro Naglas. Trbovlje (bi. 34) : Slovensko učiteljišče v Maribora (bi. 349) ; Ana Dimnik, Tr-IV vije (bi. 270); Veinberger, Zagorje (bi. 150). Nadalje so poslali An t. Škof. Ljubljana 1 K; An t, Tumšek, M. Nazaret 5 K. Ani Šantel. šol. svetnik. Gorica 2 K; Jos. Rude/, Sv. Jernej, Tol. 5 K; Vvdrova tovarna hranil, Praga 5 K; Ivan Mankoč, Trst 5 K; Fr. Maisel, rač. stotnik, Ljubljaua 2 K; dr. Žižek Fran, Gradec 4 K; Ant. Cerne, Ljubljana 1K;( Zupan, brivec, Laški trg po br. Jnr-kn 5 K; Ivan Gorup, Trst 2 K; Fran ()*et, Trbovlje S K; Sokol II. Ljubljana 10 K 40 v: Piiiterič Niko, Trbovlje 5 K; F. Sentjurc, Sromlje 3 krone: iz društvenega gramofona pri Rošn 12 K 6 v; J niči Pintar, Hrastnik 16 K. Nadejajo« se, da se nas spomni še mnogo rodoljubkinj in rodoljubov, kličemo dosedanjim blagim darovalcem iskreno zahvalo in sokolski Na zdar! — Odbor.
Romsko.
Požar v Sitja. V Sitju je izbruhnil požar na posestvu Josipa Miškul-nika in mu uničil hišo in gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila cela vas. Sosedne strehe so se že užiga-le. Kako je nastal ogenj je še neznano, sumijo pa, da je bil podtaknjen. Miškulnik ima čez 5000 kron škode, zavarovan pa je bil za približnu 2000 kron.
. Sneg je zapadel na vseh višje ležečih krajih na Koroškem. Med Rabljem in Pred i lom leži sneg pol metra visoko. Tudi temperatura je zelo padla in imajo po nekaterih krajih že T pod ničlo.
Nezgode. V okolici Rablja je padel raz visoko skalo pastir I. M. iz Breta, ko je iskal izgubljene ovce. Dečka so našli še le čez nekaj dni mrtvega. — Utonil je pri Sv. Lenartu mlinar A. Schatz. Padel je že v soboto, ko se je vračal ponoči domov v mlinski jarek, dobili so ga pa šele zdaj med mlinskim kolesjem.
P?!!tiorslio,
Laški profesorji za slovenščino.
Zveza laških profesorjev na Primorskem je sklenila, da bo zastavila pri naučnih oblastih ves vpliv, da se odpravi iz primorskih gimnazij grški jezik kot obligatni predmet in se uvede namesto njega obligaten pouk slovenščine.
Proti novemu najemninskemu davku v Gorici. Včeraj so izročili meščani mestnemu magistratu goriškemu na namestništvo naslovljen protest proti novemu najemninskemu davku v Gorici, na katerem jc 430 podpisov.
Navdušeni Italijani. Pri prihodnji občinski seji mestnega zastopa v Gorici bo stavil baje eden laskih mestnih odbornikov predlog, da se imenuje v spomin laške aneksije Tri-polisa v Gorici ena cesta »Via Tri-poli«.
Ponarejeni bankovci po 20 kron
krožijo v Gorici in okolici. Bankovci so dobro ponarejeni, samo bledejši s* in imajo letnico 1902.
Zavod sv. Nikolaja v Trstu jc
tudi letos začel razpošiljati okrožnice za podporo. Na tem mestu prosimo še enkrat vse one, ki bodo dobil^ prošnjo, in pa tudi druge rodoljube, naj se odzovejo vsaj z malo podporo Zavetišče je res v veliki stiski, nave zano pa je le na prostovoljne daro ve. Slovenske slnžkinje se množe od tedna do tedna, z njihovim številon1 pa raste tudi njih revščina. Ce pa pustimo, da bi zavodovo delovanjv nazadovalo, tedaj si obenem pripo moremo sami, da propadajo naš«' rodna dekleta moralno in tudi narodno. Pomagajte torej našemu zavodu, pomagajte našim slovenskim dekletom, ki si morajo iskati kruh? v nevarni tujini.
Morilec železničarja Grželja f Gorenjah. Pred nekaj dnevi so našli kakor smo že poročali, na železuisk' progi blizo Gorenj pri Sežani popolnoma raTrmesarjeno truplo železni carja Grželja iz Gorenj. Ker so sumili, da je bil Grželj ubit, uvedli s« strogo preiskavo in aretirali včera kot ubijalca Žllerneera fanta Ivana Ceha iz Gorenj. Ceh je napadel \j UsfiniMiinnnli Grželja, pobil ga je i kamnom in zavlekel svojo žrtev tw železniški tir.
Moderna Ksantipa. Neža Deri go, jako odločna in huda ženska, c čemur bi vedel veliko povedati njen soprog, se je naveličala sitnariti doma in si izbrala ljubimca, nekega 281 ornega čevljarja Perillija ter od šla ž njim iskat nove sreče in zabave Za popotnico v novi svet si je izpooo dila svojevoljno pri možu okoli 50C kron. Mož je javil zadevo policiji; za ženo ne vpraša, pač pa hoče imeti denar nazaj.
Turški izgnanci v Trst«. Včera; se je zopet pripeljalo iz Neapolja v Trst 400 turških ujetnikov. Med njimi so skoro sami visoki dostojanstveniki staroturSkega režima, katere s«. MladoturM pregnali v Tripolis; Ujetniki se odpeljejo na stroške turškega konzulata, deloma v Egipt deloma v Carigrad.
Nesreče. 171etni dijak H. Toni je padel raz lestvo v podstrešju stanovanja v Trstu, ko je hotel pritrditi tia ost resnem tramu gugalnieo Toni je dobil nevarne poškodbe na glavi in so ga morali odpeljati v bolnico. —. Terezija Vatovee, o kateri smo poročali, da je pila na cesti strup, je včeraj v .bolnici umrla.
Srčna kap je zadela predstojnika civihio-sodnega de pozi t nega urada Sutterja, ki zapušča vdoro z 8 ne* doletnimi otroci.
Zloraba znižanj« železniških ta* rifov za živino in meso. Na protidra-ginjskem protestnem shodu v Trstu je ostro kritiziral poslanec dr. Ry-bar pomanjkljive vladne naredbe proti draginji. Pri tem je omenil tudi 50% znižanje železniških tarifov za prevoz klavne živine in mesa. K temu se je oglasil k besedi neki želez-
>
niear, ki je javno povedal, da zlorabljajo veletrgovci z živino to znižanje tarifov na ta način, da pošiljajo ogromne množine živine iz Gališke po znižanih tarifih v Trst, živino tam par dni obdrže in jo Vkrcajo nato na parnike in odpošljejo v inozemstvo. S tem je torej dosegla država ravno nasprotno tega, kar je hotela i znižanjem tarifo v doseči.
Prebivalstvo Reke. Glasom zadnjega ljudskega štetja ima Reka 49.569 prebivalcev. Po narodnosti je v Reki 23.283 Lahov, 19.989 Slova-uov. 3619 Madžarov, 2476 Nemcev in 202 drugih narodnosti. Seveda je treba vsprejeti te številke z vso re-servo, kajti gotovo je, da so delali Italijani v Reki po istem receptu, kakor v Gorici in v Trstu, kjer so se povodom revizije jasno pokazale laske sleparije na škodo Slovencev.
j t Dr- Ed. Volčič. |
Deželnofeodni svetnik v Novem mesrtu dr. Ed. Volčič je nagloma umrl za kapjo.
Z dr. Volčičem je slovenski narod izgubil enega izmeri svojih najdejavnejših in najrnarljivejših sinov. Pokojni dr. Volčič ni bil samo odli-een sodnik in uradnik, nego sš je tudi za slovensko pravno literaturo pridobil nevenljivih zaslug. Vež kakor petindvajset let je v svojih prostih urah delal z umom in peresom za slovenstvo.
Začel je svoje literarno delovanje v »Slov. Narodu«, v katerem je pred davnimi leti pojasnjeval v temeljitih člankih zadružne postave, v ;]>ih. ko je bilo slovensko posojilni-štvo še v povojih. Razširil je potem svoj delokrog in ko je prišel k sodišču v Ljubljano, je posvetil svojo moči društvu »Pravniku« in njegovemu glasilu ter bil mnogo let važna ojx>ra uredniku lista »Pravnik«. To H» lo je nadaljeval z največjo vnemo tudi v Novem mestu. Za društvo Pravnike je uredil cele slovenske laje najvažnejših civilnopravnih zakonov iti priredil tudi nekatere hrvatske izdaje teh zakonov. To je ogromno delo. ki je provzroealo pokojniku mnogo skrbi in truda in znatnih h t roško v, edino plačilo za vse to prizadevanje pa mu je bila saveat, da je storil važno in koristno d«alo za slovenski narod. Pokojnik dr.
Ičič je bil rojen I. 1858 v Senože-o«Ji na Notranjskem. Gimnazijske študije je izvršil v Ljubljani, potem je pa študiral na dunajskem vseučilišču. Služboval je pri raznih sodiščih na Dolenjskem, sadnja leta pa v Novem mesto. Čast njegovemu spominu !
Dnevne vesti.
— »Narodni Listv« o klerikalnem rekurzu proti ljubljanskim občinskim volitvam. >Narodni Listy« -jo: »Pričakuje se, da upravno aodišče jutri zavrne pritožbo klerikalcev proti zadnjim občinskim volitvam ljubljanskim. Pri teh volitvah je bilo izvoljenih, kakor je znalo, 23 naprednjakov, 14 klerikalcev,
Nemcev in en socijalni demokrat. Na prednja ki imajo torej nasproti m <;stalim strankam en glas večine. Mesto Ljubljana ima. kakor verno, kar je razpoščon občinski svet, vladnega komisarja. Nadejati se je, da se bo po jutrišnji razsodbi uprav-lega sodišča brez odloga vršila voli-tei bodočega, župana in njegovega namestnika, da bi bila tako zopet - bnovijena samouprava kranjskega deželnega stolnega mesta. Za župana bo izvoljen bivši državni poslanec in vodja napredne stranke dr. Ivan Tavčar, 7n njegovega namestnika pa dr. Karel Triller. Volitev župana mora biti potrjena po vladarju.«
4* Dr. Krek v nasprotju z dr. Susteršičcm. Dr. Janez Evangelist Krek je imel dne 1H. novembra v drže vnem zboru govor, v katerem je ]ji*«d drugim rekel tudi to - le: »Jaz vprašam: Je - li Avstrija zadosti močna, da more prenašati silnejši in dražji militarizem? — Iz teh besedi
\-Kno razvidno, da je dr. Krek pre-
iean, da so bremena militarizma v :»asi monarhiji že tako velikanska, :s večjih država sploh ne more več prenašati. Dr. Krekovo mnenje pod-| isu jemo z obema rokama, vprašamo pa, kako se ta Krekova izjava strici z nazori, ki jih je glede milita-1 /.ms opetovauo v imenu klerikalne stranke razvijal v parlamentu in delegacijah njen vodja dr. Ivan Suster-šič, kako se ta izjava vjema s samim
stopanjem klerikalne stranke v stvareh militarizma? Dr. Krek pravi, da naša država večjih bremen za, militarizem ne more prenašati, dr. S tstersic in za njim vsi klerikalni isti pa kriče, da je naša monarhija šc premalo obor«rzena in da je treba za izpopolnjenje oborožitve še več žrtvovati. Ko se je šlo v delegacijah za dovoljenje kredita v znesku 300
milijonov kron za zgradbo novih bojnih ladij, je dr. Šustoršič ne samo a navdušenjem zagovarjal to postavko, marveč je celo javno Izjavil, da vojna uprava še premalo zahteva za nove vojne ladje. Dr. Krek in dr. Su-stersič sta oči vidno diametralno nasprotujočih se nazorov. Dr. Krek je nasprotnik militarizma, dr. Snster-šičn pa je militarizma še premalo! Dr. Krekn je nekaj črno, kar je dr. Šusteršiču belo. In vendar sta dr. Krek in dr. Susteršič voditelja ene in iste stranke, čeprav si v svojih nazorih diametralno nasprotujeja! — Katerega nazori bodo nadvladali v stranki? To bo pokazalo prihodnje glasovanje o novih vojaških zahtevah. Že danes lahko rečemo, da se bo Susteršič z vso vnemo zavzemal za zopetno zvišanje vojaških kreditov. Ali bi v tem slučaju dr. Krek imel pogum dr. Sustersiču zaklicati: »Avstrija ni zadosti močna, da bi mogla prenašati silnejši In dražji militarizem?« Ali bo dr. Krek imel pogum, izvajati konsekvenee, ako ho prišel s svojimi nazori v nasprotje s Šuster-šičem in svojo stranko! Dvomimo!
4- Enaka pravica za vse. Znani klerikalni petelin Valentin Jerše, kaplan v Poljanah nad Škofjo Loko, se je v dosego svojih katoliških namenov poslužil sredstva, ki kliče oblasti, da kaj takega preprečijo. Zadnje občinske volitve so ga namreč poučile, da v naši Fari nima ničesar drugega iskati, kot brigati se za stvari, ki mu jih nalaga duhovski stan. Če bi ne bil tako trde kože v strankarskem navdušenju, bi moral priti do prepričanja, da pri zavednem poljanskem ljudstvu ne opravi ničesar. — Kljub temu se je lotil zadnjega sredstva, o katerem misli, da mu je dovoljeno. Hitro razširjanje naprednih listov po naši dolini mu ne da spati, zato je grmel  na  prižnici preteklo nedeljo proti naprednim listom in se tako razvnel, da so se njegovi pristaši po pravici bali za njegovo zdravje. Ker pa menda že dvomi o vrednosti agitacije na prižnici, je zlorabil tudi šolo za svojo nečedno agitacijo. Nedolžnim otrokom v šoli je začel praviti, kakšen greh je, brati napredne liste, zlasti >Slovonski Naroda. »Jutro« in »Slovenski Doin^-. — Zabiče-val je otrokom,    naj prosijo svoje starše doma, da ne bero in ne naročajo naprednih listov, ki so proti veri in na vse mogoče načine prepovedani. Kaj takega si je torej dovolil kaplan v šoli pri veronauku. namesto da bi skrbel, da se otroci kaj nauče. Bi videli, kakšne vrišč bi nastal pri katoliških mogotcih,   če bi kak napredni učitelj le črhnil besedo v šoli proti klerikalnim listom, recimo ^Slovencu« ali »Domoljubu«. — Kar naenkrat bi imel cel kup disciplinarnih preiskav nad seboj, klerikalni tabor bi pa kričal na vse grlo: Zloraba šole, pohujšanje otrok, nečedna agitacija  itd.! Tukaj se  pa najbrže nihče ne bo zganil, da naredi kaplanov! m neumnostim konec, saj ga tala r ščiti na vse strani. Prepričan je menda o tem. drugače bi ne postopal tako protipostavno. — Jasno je, kaj je hotel kaplan doseči B svojo agitacijo v šoii.    Našim otrokom  hoče v nežni mladosti zastrupiti srce s svojim  strankarskim  fanatizmom. Sam ne doseže ničesar z rovanjem proti naprednim listom,    zato pa upa po otrocih imeti  večje uspehe. Zanesel se je, da otrokom iztrga iz njih srca ljubezen do staršev, če s svojimi prošnjami, opustiti napredna liste ne dosežejo ničesar. Potem bi jih bilo lahko voditi po svoji volji in svojih potili. Če pa starši ne bodo imeli b* sede pri otrocih, kdo naj jo ima potem! — Menda imamo starši še toliko pravice pri vzgoji svojih otrok, da preprečimo   tako odtujevanje. Odločno zahtevamo, da tukaj poklicane oblasti posežejo odločno vmes in prepovedo tako zlorabo šole mledema kaplana, ki ne pozna mere v svojem strankar-stvo. Pouči naj se ga. kaj sme v Šoli, da ne bo mislil, da je šola nazadnje agitacijski  klerikalni  lokal, če drugod ne more opraviti ničesar. Če ta poziv ne bo ničesar izdal, bomo pa prizadeti starši sami poskrbeli, da se napravi konec zlorabi šole. Tudi za naprednjake mora enkrat veljati zlato geslo: Enaka pravica za vse,
+ Dr. Pegan na Notranjskem. Iz Matenje vasi se nam piše: V našem delu sla vinske občane je v očigled obe. volitev vse mirno. Z malimi izjemami si je vsak svest svoje dolžnosti. Ta mir in prijateljevo med sosedi pa nikakor ni ugajal sla-vinskemu g. župniku kot namestniku tistega, ki je nčil ljubezen in zopet ljubezen. Čutil je potrel>o. zanesti prepir in sovraštvo mod ljudi, kar se mu pa ni posrečilo. Z^.to je povabil g. dr. Pegana, naj jih malo na hujska. najbrž z namenom, da bi se potem pretepali kakor se klerikalci med sabo v žnpnikovi rezidenci. Tako nam je bilo preteklo nedeljo s prižnici naznanieno, da je po maši ▼ farovža shod. Zbralo se jc okolu 30 možakov iz St. Ivamrte kaplanije ter Čufar iz Postojne, da ho g. Pegn-nu sekundirah G. Pegan je začel po svoji navadi   udrihati   po liberal-
cih,    učiteljih,    liberalnih županih itd. ter se je kadil same poboznosti. Ker   je bila pa večina poslušalcev drugačnega mnenja   kakor on in g. župnik,   se je shod precej zavlekel, kar pa ni bilo   nobenemu navzočih zal, ker je postala cela stvar zabavna.   Na razne medklice ni odgovarjal stvarno ali z dokazi, temveč vedno zelo »olikano«,   kakor se spodobi za daš. odbornika,  s tepci, opicami, norišnieo itd. ter vsakemu   grozil s tožbo.   Napadel je neupravičeno sedanjega župana in odbor, nakar jih je precej slišal od navzočih odbornikov.   Tajniku je očital   fiksno plačo mesečnih 60 K, a navzoči odbornik je ponudil   isto mesto g. Peganu za 120 K,   ako bo le tako v redu držal kakor sedanji tajnik.   Zdelo se je pa najbrž g. Peganu, da plačujejo »lavinski občani   premajhne občinske doklade, sicer ne bi grozil, da bo deželni odbor prisilil, da bod o ta župan in tajnik vHak dan   sedela v pisarni (za mesečnih 00 K gotovo ne). Oddal je dragoceno priznanje, da je slovenski kmet premalo učen in izobražen, kar so navzoči radi potrdili. Končno je začel   s terorizmom.   Povedal je namr*č, da občine, kjer bo napreden župan in odborniki, ne dobijo niti vinarja podpore <n1 deželnega odbora, pač pa bodo dobile vse kar bodo hotele občine,   kjer   vladajo pristaši Kselesa. Vprašamo se. ali smo res v Avstriji ali med Culnkafri? Tak terorizem in meh ovni 'očn pristranost pa ni zakona, niti višje oblasti, da hi Is preprečila   in   naimilejŠe kar je mogoče storiti, dež, zbor razpustila? Čudno je sol oh, če se po tavem ravnanju še dobijo   občine,   katere napredno volijo.   G. govornik   je tudi povedal, fla se kranjskih liberalcev nič ne prime, da je vsaka beseda bob a" steno, ter se spreobrnejo šele ko se v grob zvrnejo. Res je — značajni so in ne prodajo prepričanja za skledo leče, kakor kranjski koritarji, trpijo da se jih terorizira,   ker   smo žal v brezpravni deželi,   upajo   pa trdno, da se b(*io Kranjcem vremena zjasnila. Ker je ravno g. Pegan omenil, da se glasi nekdo, ker je bogat, mu hodi povedano, da, ko bi bil dotični berač in se mu bi ponujal letni dohodek g. Pegana (okolu 22 tisoč kron), na se ne bi ho-tol postati agitator za FLsel^a.    Ko se je veČina navzočih naveličala    neslanosti g. govornika, so odšli in potem se je zborovanje v najlepšem redu nadaljevalo — gosp. Pegana je pa lepo mimo poslušal g. župnik in not kirnovoev.
+ Nikdar honetni! Tudi ^Slovenec« je včeraj priobčil pojasnilo o vzroku > Jutrovega« postopanja napram policijskemu svetniku g. Lau-tarju. A tudi pri ti priliki ni mogel zatajiti svojega značaja in tudi pri ti priliki ni mogel ostati honeten. Porabil je namreč to priliko, da brez vsakega povoda in brez vsake podlage ob rek nje in natolcuje našega deželnega poslanca gosp. Adolfa Ribnikarja, Da »Slovenec« gosp. Ribni-karja ne mara, je naravno in to je za gos;i. Ribnikarja samo častno; če ga Slovenec« napada, je to za gosp. Ribnikarja le priporočljivo, a perfidno in skrajno nehonetno je, da je »Slovenec« snoči, govoreč o popolnoma drugi stvari zapletel vanjo svoje napade na gosp. Ribnikarja. Pri političnem boju so napadi neizogibni, a hoj naj ostane boj in ne za vrat no zastrupi je vanje. A zdi se nam, da je zaman, dopovedovati »Slovencu«, kaj je honetno v političnem boju.
— Obravnava Oražem - Černe se je preložila, ker jc sodnik dr. Pompe dovolil Čern^tu dokaz resnice. Zanimiva ho torej obravnavi šele prihodnjič.
— Zglaševinje nabornikov. Mladeničem, Vi so v naboru* h letih, rojstno leto 1889, 1890 in 1891, se je me-seea novembra — ne gTede na rojstni ;n pristojni kraj — zgladiti v mestnem ii o j us? i m uradu v Mestn<*m do-T~nti. Več o tli"'*' were rf"7^!^s r^e^trp?« mp šri^+rM a. Mladeničem st«nuj<"*čim izven Ljubi i me c* je zadesiti pri žn-''»ansHni v bivališču. Nabornik, ki opusti n^v,"rr>l"'">T*r 1_^ — f«"c'^"i' ce kaznuje z glrbo od 10 do 200 K aH z zaporen*.
Škocijan. Brez večjih n^nrflfit smo pričakali d i se ie žum;k Bohinjec sVidnl na Gorenjsko. Mož je podlegel kaplanovi kanriei. S^daj smo na jasnem glede n^eg^vega voliva ori K^enoskofi,wtf ■ in o govoHčeniu, da je sapi prosil za premestitev. Ja. izgovor je par dober če ea tudi p^s na reon prinese — pravi pregovor. Tisti F'oriinnčič, ki ste ga g. P^mmp tolikokrat zagovarjali pri škofu ravnoisti (pred ko^im ste vi plesali kot je on godel, vam je ad perpe-tnam memoriam v zahvalo spodn<*e^ noge, da »te brez večjih težVoč frčali sramotno proti Gorenjski. Prav v«r~ ie! hos*e Še drng'č zrup^li in nodni-rali domišljave kanlnnČ^e! Ali se nismo od začetka n^Vsi let rnaviiiefi a kruto ste °e m~t;Ti. da bomo rr\ f«. rani t"ko skekafi kot b^vte vi godli. Petnrček niso vas sprav P i črpnT>;<d i^ fcl-oei^n**, k^t ste emenili ori po- j s'ovilni pHdiiri, ak^ *o n»i kei pr?,oo- j mogli,   zahvalite   se Krmežljavčku i
(Komlancu) ko je vedno d regal po »Smrdoljubu«, da smo bili takorekoč primorani na napade reagirati, vase slabe in »dobre« plati razkrinkati, vam gorenjskim kmetom pa priporočamo tega tička — pazite, »topite mu na prste, ker bi ne bilo nič čudnega ako bi spravil celo faro na be-rasko palico.
Skorja n. O saneta Felioitas! Čujte sam knez m škof — bankero-ten Tone Bovna-natura nas počasti s ivojim prihodom ob priliki ustoličenja novega »upnika — bitega kaplana na Jesenicah, Karla Čuka. Ker so pa moža že večkrat v »Jutru« pohvalili, da se jako dobro razume na dresiranje čukov in Marijinih devic mu priporočamo, kot ljubitelju miru in sprave, njemu kot župniku, da se ravna" po besedah, ki jih je pisal 1. 1903 Kremoneki škof Bonamelli: »Meni je mučno, ako vidim duhovnika, ki se vrže v politično vrvenje in ae udeležuje volitev, s katerimi v teeni zvezi je toliko osebnih koristi, toliko jeze in sovraštva, toliko obtožb in strankarskih obrekovanj. Duhovnifika suknja se pri tem zmečka, ako se docela ne strga. Duhovnika v pravem duhu Kristovem smatram kot moža miru in očeta vseh. Zato naj se on ne umešava v politične borbe, naj ne podpira te ali one stranke, tega ali onega kandidata, ker tega ne dovoljuje dušni blagor, pa tudi njegov du^nopastirsfci in očetovski poklic se ne more strinjati s tpkim postopanjem. Presvitli knezoekof pa naj ubije v glavo škocjanskim kaplanom besede dalmatinskega nadškofa Careva: »Bodite pred vsem možje ljubezni, ne mešajte se v reči, ki vzbujajo ali vEtvarjajo razpore; ne pozabite, da bodete jutri pastirji premaganih in premagovalcev. Držite se svoje vesti, sli nobene stranke. To so pravi nauki in navodila za duhovnike in le ako se bodo naši duhovni teh temeljito držali, bodo spoštovani, kakor jim gre. Ako borno morali pa še nadalje poslušati fanatičnega Krmežljavčka in če bo še nadalje širil laži po va-fcih cunjah ter s tem izzival, se ne čudite potem, da »vera pesa«, čudno le, da ni že davno opešala pri takih »božjih namestnikih«. Meeto ljubezni in miru sejejo veter, želi bodo vihar. Večina Skočijancev se sploh ne udeležuje več mase. Splošna nejevolja, zabavljanje in dr. med ljudstvom bo kmalu na vrhuncu. Le pustite prevzvišeni se nadalje tako — in utegne se zgoditi, da vas ljudstvo zapodi iz cerkve, kakor je Kristus iztiral iz tem pel ja judovske baran-tače. Vedno in povsod se kaže, da vam je več za dobiček in gospodova-nje, kot za vero in krščansko življenje. Iz ljudetva bi radi izpili kri in m ozek, a potem se še z njega norčujete! Bog je še menda vedno isti in vi tudi veste, da so ravno pri na« vasi polne rev oluci jonaruega gibanja, zato tem sigurneje pride dan obračuna tudi za vas, kakor je prišel na Francoskem, Portugalskem in drugod. Torej gospoda ublažita razmere z vajinim vp^iVf>n"*' ker sicer bo prepozno klicati z Rimljani »Hannibal ante portas!
Iz St Petra na Krasu. V proslavo 25!etrice Ciril Metodove podružnice »Pivke« 5. t. m. prirejena veselica je kljub veem težkočam nad vse pričakovanje dobro uspela. Vse se je balo. da bode prireditev vsled slabe udeležbe   parivna,    zato   pa se tem topleje  zahvaljujemo požrtvovalnim udeležencem,   ki so nam s svojo darežljivost jo pokazali,   da   je   bil ta strah neopravičen. Podružnica se ssv-hvaljnje svojemu predsedniku gosp. Ferd. Špil ar ju za bre^lačert prepust cele hiše za prireditev veselice, dalje našim cenjenim zavednim narodnim (rasni m grlicam za darovano pecivo, kakor tudi vsem, ki so neumorno in vstrajno delovale do pozne ure v paviljonu, knhinji in pri pijači, kakor    tudi    razproda jal kam številk. Preveč bi bilo naštevati posamezne — naj torej reasumiram: vsem. ka-t*ri so na katerikoli način sodelovali, bodi izrečena   prav   prisrčna zahvala. G^v«mod župnik Berce je s svojo znano zgovornostjo razpravljal o potrebi in visoki nalogi nase družne, zn kar   mu bodi še enkrat izražena hvala, le žal. da je mora! tako kmalu zapustiti našo družbo. Pprizorila se je igra »Tr^e tički«, ki je izvala dokaj smeha. Po predstavi pa se je razvil pri zvokih postojnske godbe živahen ttfes, ki je traial do ranega jutra- Naj poleg drugega navedemo še frmofen uspeh. Imeli smo čistega do-V^ks. P^O krop, m Vat*re nam bodo naši mali v ogroženih kra^b najbolj hva'ežtr. Z apelom na najbližjo oko-i;co. d« naj naa pri tekih prireditvah v narodne* namene niksri ne bojko-tnS~jo,   kajH s takim   nastopom si vt»sneio sami najslabši peč*t — naj se fie erk^at vsem polrfvovalnim in radodare\m ndelelšaeeni   r*rav prisrčno zahval in jemo. — Podružnica Pivka
»^von'kar Is N^tre D;**ne« pre-lcr*»«"nV-1">,""r"*"n r^*vrr'?v Vi *° predvaja s* n*""pa ;n jnrri v »FW*rora-cHografu Ideal« vzbuja občo pozor-
nost med občinstvom in so se poeoiui-ki včerajšnjih predstav jako pohval* no izrekli o Čistosti slike in krasne!: sceneriji. Slika je jako priporočljiv«.
Sam se kaznoval. Ko je snočl čevljarski pomočnik Alojzij Krogec v izkuhn Pred škofijo zahteval čaja in jedil, mu jih i »k uharica, ksr besje ni imel denarja, ni hotela dati. Te. ga je pa tako raztogotilo, da je začel' razgrajati ter je naposled treščil % levico po steklenih vratih, kjer Ja razbil šipo, a se pri tem tako dbreBal, da ga je moral stražnik odvesti tri policijsko centralo, kjer je mdokM prvo pomoč, potem so ga pa z rešilnim vozom prepeljali v deželno bolnišnico.
V znamenja alkohola. Snoči jr prišel v neko gostilno na Poljani i cesti hlapec Fran Mikee ter tjučcTi tam brez vsakega povoda nprri m razbijati s kozarci po mizi. Ker se v gostilni nahajajoči Marpet niao hoteli v prepir vmešavati, so se odetrani^i na dvorieče. Ta se je pe, naglo napotil za njimi, tam pograbil nek kWJ ter začel z njim tako razbijati po, veznih vratih in klicati na »korajzo*:, da se je daleč naokoli razlegalo m kraval slednjič privabil stra^n-itea,, ki je napravil svojo dolini osi.
Skrb za zimo. Snoči je prišel ni-mo neke trgovine v Kolodvor«*:i ulici nek neznan človek, tam anei z zida zimski suknjič in jo odkuril da4je. Nek trgovski uslužbence je to opazil in stekel za tatom. Da se ta reai, je pri Prečni ulici vrgel suknjič jmn* in zbežal na Sv. Petro cesto.
Priporočljiv hlapec. Včeraj je neka trgovka s premogom i »roči ki svojemu hlapcu Andreju Erjavšekn 149 K naj gre plačati na Dolenjski kolodvor voznino. Erjavšek se pa ni več povrnil, temveč šel popivat. Ko ga je policija izsledila jc že polovico denarja zapravil.
Čigava jc ura? Pred krtftketn jo prinesel nek l*21etni deček k mrarjai Debevrru na Marije Terezije ees44 novo nikelnaeto uro ha nru jo ponudi f v nakup, češ, da ga je poslal oče. Ko ga je urar upi anal za stanovanje ki ime je deček pol>egnil in popustil uro. Lastnik trre naj se zglasi pri policiji.
Našel je pekovski vajenec Jože/ Bučar belo otroško obleke. — Šofefci učenec Milan Babšek je našel donar-nioo z manjšo vsoto denarja. — Stolarski pomočnik Peregriu Bogataj je našel srebrno, ženico, ž&pnp uro s srebrno verižico.
Delavsko ribanje. Včerarj s«e je 75 iirmiega kolodvora odpeljalo v Ameriko 40 Slovencev in 11 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 45 Slovencev m Hrvatov.
Zatekel s« je mlad, bel pee, % ▼e-
7i"kimi črnimi ušesi, večje pasme. Dobi se pri hišniku na glavni pošti.
Prosveta.
Iz pisarne slovenskega gleda h-
sča. Jutri, v četrtek se igra izborna Horstova burka »Nebesa na semlji«. Na splošno zahtevan je se torej ta vesela burka, ki je splošno ugajala, ponavlja zvečer še za par - abonerrte. — V soboto se pojeta operi »Suzani* na tajnost« in »Ksenija«. — V nedeljo popoldne za goste z dežele in za širše opereta »Sramežljiva Suzana*: pri zelo nizkih cenah; zvečer izven abonnementa, za lože par Smetanova opera »Prodana nevesta« z gospo Aninko Kramperove, bivšo operno pevko Narodnega divadla v Brnu. — Prihodnji teden nova opereta »Pfea v operi«.
Slovensko gledališče. Včeraj se ponavljali Parmovo »Ksenija« in ljubki Wolf - Terrarijev intermenKO ^Suzanina tajnost« pred dobro obiskano hišo. Razen nevažnoga malhe-nrja, ki se je pripetil v zadnjem del«, je šlo vse gladko in dobro.
Petindvajsetletni« gospe Danilove. 8. decembra obhaja naša umetnica na slovenskem odru gospa Avgusta Danilova svojo 251etnieo kot igralka. Ob tej priliki se bo igrala drr»mFi y>Fedot*a S^nIou«.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 17. novembra. Predsednik se spominja pokojnega ustanovnika in odbornika »Matice Slovenske« dr. Josipa Vošnjaka ter poroča, da so od zadnje odborove seje zborovali: gospodarski, knjižni, tehniški in znanstveni odsek (v jurid., literarnem in zemljepisnem pododseku) ter da se je dne 16. novembra vršil prvi literarni sestanek. — Za leto 1911 je plačalo 2630 Članov; kakih 50 poverjenikov se ni poslalo članarine. Za pokritje   stroškov   manjka se vs»j 2300 K. Za hišna popravila se je izdalo 1539 K. Nekemu zavodu se prepusti denarna   vloga brezobrestno. Odobri se misel, »Letopisu« dodajati primerne inserate. — Tisk letošnjih publikacij se bliža koncu. Rokopis »Avijatika« se vrne pisatelju v eventualno preuredbo. Sprejme se novela ^Hudodelca«.   Pesmi »Potepuha« se odkažejo ocenziji. Za »Jurčičevo spomenico« »Matici Slovenski« ne bo na razpolago Jurčičeva   zapuščina, — Predlog o izdanju Jurčičevih političnih uvodnih člankov se odkloni.
Avtor šolske >Somatologije in higijene se opozori na »Šolsko Matico«. Obeta se »Matici« prevod bolgar-rsfeega romana »Pod jarmom« (Vazo v) . Razpisuje se natečaj za bele-tristični slovenski opis, ki bi ga ob dvojnem honoriranju za leto 1912 skupno izdaji »Matica Slovenska« in Matica Hrvatska«.
Književnost
— Naša Ančka. Povest. Spisal Vekoslav Radgončau. Založilo uredništvo »Tiskarskega Obzornika«. Cena SO v. Ta povest je prav miena in jo bo občinstvo z zadovoljstvom bralo.
Izpred sodišča.
Kazenske   razprave   pred okrajnim sodiščem.
Sovražnik lisic. P osebe u sovražnik lisic je neki Luka Čuden iz okolice Lukovice, ki je prišel šele pred nekaj časom iz Amerike. Ta možakar lisice tako >ovraži, da porabi vsako priliko v to, da bi ubil kako lisico. Pred kratkem .je kopal njegov sin iieki jarek v bližnjem gozdu in Čuden ^ je —pati! gledat kako napreduje sin z delom. Vzel je s sabo tudi puško. Toda jarek si je Čuden hitro ogledali nato pu je šel na jako dober lovski proMor na meji Pockovega in Lukanovegu lovišča. Čakal je tam lisice. Ker pa ni verjetno, da bi Čuden, ki je strasten lovec, in je bil zaradi lova že večkrat kaznovan, izpustil tudi zajčka ali še kaj boljšega mimo iti, in je šel na lov vrhu tega brez orožnega in lovskega lista in »rez dovoljenja najemnika lovišča, mu je ohladilo sodišče njegovo sovraštvo do lisic s 14dnevnim zano-nm in z zaplembo puške.
Nasilen gospodar. Pred kratkim smo poročali o težavni aretaciji nekega Hodeta. ki je baje razgrajal in razbijal v gostilni >Pri litru« na Brejcu. Gostilno ima v najemu neka J. G., lastnik bivšo pa je Fr. Sterle. Epilog te nabrežke drame se je doigral včeraj pred okrajnim sodiščem. Hode je tožil namreč Sterleta, da ga je udaril ta s stolom po glavi, ga močno ranil in povzročil s tem posredno vse poznejše njegove rabuke. Zastopnik Sterleta (pisarna tir. Peganova) prizna, da je bil Hode s stolom udarjen, ioda Sterle ni s stolom zamahnil in udaril Hodeta, marveč je držal stol pred sabo le kot ščit. v katerega se je Hode zaletel in se poškodoval. Ena priča in tožnik kot priča pa sta jasno zpovedala. da je Sterle med prepirom pograbil atol, na katerem je nadel, ga dvignil in udaril Hodeta po glavi. Vse druge priče pa so orisale t*os dejanski položaj tako nejasno in uejcrotovo, da sodišče ni moglo vaaje-H zagovoru toženčevemu. Sterle je bil obsojen na 10 kron globe in vplačilo sodnih stroškov.
Napaden slovenski vojak. V neki ljubljanski gostilni so se zbrali neko nedeljo zvečer različni gostje, največ" vojak] pešci in topničarji ljubljanskih polkov. Med njimi je bila tudi neka Jokefa K., žena železniškega sprevodnika. Bila je zelo navdušena BB je plesala jx>sebno rada z onimi, kol pravi sami. ki imajo v>Koražfe-«lre«. Njen soprog se je med tem, opo-rokel med gostilniškimi vratmi in trčil ob vojaka 17. pešpolka jx>dde-setn&a Ivana Zajca. Zač 1 se je z vojakom prepirati, nakar je nastala v gostilni' velika rabuka. ki jo je posebno poostrila <*pre vodnik ova žena tem, da je pustila svojega plesalca, planila k možu in nahrnlila vojaka Sehon w i oder ein windischeT Hund on flie 17ner.« Zaje se je nad to psovko razljuti!, tovariši Slovenci so se potecnili zanj, in nastal hi bil lahko velik pretep, da ni prišel stražnik, ki je Zajca moral s silo odpeljati iz gostilne. Obtoženka je danes pri sodi-
krivdo ^ripognala in prosila odpuščanja. Zastopnik toženca in po-ohlafačepoc uoveljstva 17. polka major Breindl je izjavil, da sicer ni po-oblaščen skleniti poravnave, pač pa je zadovoljen, da se odstopijo spisi )*>J kovnemu poveljstvu v Celovcu s pristavkem, da naj poveljstvo odloči, ee se zadovolji a preklicem tožnice.
Razne stvari.
* Iz Monte Carla. Neki Wolff iz Hamburga je te dni zaigral v pičlih dveh urah 260.000 mark. — Triindvajset let ni sin neke bogate družine
/ Kelmorajna, je brez vednosti svojih staršev prodal opravo očetovo vile ia 90.000 K. S tem denarjem je šel v Monte Carlo ter tam vse zaigral, na kar se je ustrelil.
* Zadnji potres na Nemškem je povzročil v Pforzheimu, da se je podrla neka nova stavba. Pod razvalinami so bili štirje delavci težko poškodovani. Okrožnega zdravnika, ki je prišel na pomoč, je zadela kap in |e bil na mestu mrtev.
* Ker ga ni pozdravil. Iz Karls-ruhe se poroča: Ministerijalni svet-
nik Sehafer je dal policijskemu komisarju v pokoju, Hollenbachu na cesti zaušnico, ker ga ta ni pozdravil. Nemške manire!
* Grozovit požar. Malo turško mesto Simav v vilajetu Brusa je popolnoma pogorelo. Vojašnica, vladna palača in kakih tisoč hiš je pogorelo. Turško finančno ministrstvo je poslalo tisoč funtov v podporo prebivalstva.
* Tragedija na zagrebški trgovski akademiji. V ponedeljek popoldne je imel ves drugi oddelek akademije zapor. Dijake je nadzoroval profesor Schneider. Ko je bil Schneider, ki je sedel na katedru, že precej časa v sobi, je ostal nenadoma 161etni gojenec Milivoj Ščerbak in vprašal pro-fesorja, zakaj, da je on zaprt. Profesor mu je odgovoril, da sedaj ni Časa za razprav ljenje tega vprašanja, ki tudi ne spada na to mesto. Na ta odgovor je potegnil Sčerbak browning-pištolo in ustrelil proti katedru. Krogla je šla tik mimo profesorja, prevrtala na steni obešen njegov klobuk in se zapičila v zid. Takoj po prvem strelu je obrnil Ščerbak pištolo proti sebi in se ustrelil v desne prsi. Krogi j a mu je prodrla prsi in Ščerbak je obležal na mestu mrtev.
* Razne ljubavne afere. V norišnici v Kulparkovu je bil že dalj rasa igralec Misievic, ki je trpel na verski blaznosti. Smatrali so ga rn popolnoma nenevarnega in je smel tudi tupatam zapustiti zavod. Na nekem takem sprehodu je razkril neki nuni svojo ljubezen. Nuna ga jo zavrnila in isto stvar naznanila vodstvu norišnice- na kar so dali Misic-vica v drug oddelek. Predvčerajšnjim je odšel zopet iz zavoda, si kupil revolver ter hotel poiskati dotično nuno. Ker jo pa ni mogel dobiti, je streljal na nekega strežaja. kato-resra pa ni dobil. Na to je pa samega sebe ustrelil. — »Standard« poroča, da se namerava Sarah Bemhard poročiti z nekim 261etnim francoskim igralcem Tellegmom. Sarah Bern-hard je bila pred kratkim 68 let stara in je že par let stara mati. — Neki newjor^ki list poroča, da je mati mladega kitajskega cesarja pobegnila iz Pekinga z nekim kitajskim igralcem.
* Koliko je veljalo odkritje Ainerike.Neki španski časopis poroča o knjigovodstvu ladjeplovne družbe Pinzon v Palosu na Španskem. Ta tvrdka je materielno pomagala Kolumbu, da je mogel podvzeti svoje potovanje. Iz teb najdenih knjig je natančno razvidno, koliko je veljalo odkritje Amerike. Kolumb je dobil letne plače 1000 peset, njegova dva podkapitana po 900 peset. Moštvo ladje je dobivalo po 50 realov na mesec. Vse predpri prave za mornarico, ki je obstojala iz treh ladij, so stale 14.000 peset. Hrana je stala za vsakega moža na mesec šest peset. Moštvo je iz svojega plačal Kolumb na celem potovanju, ki je trajalo od meseca mgaeta 1492 do marca 1493, za kar so mu povrnili 22.000 peset. Odkritje Amerike je stalo torej okroglo 36.000 peset, torej kakih 30.000 K.
* Kuhinja perzijskega šaha. Bivšemu šahu so se brezdvomno začele sline cediti po njegovi dragoceni kuhinji. Se pa tudi izplača, priti v p ooast take kuhinje kot je kuhinja perzijskega šaha. Na prestolu sedi danes majhen deček, ki ima pa navzlic temu najdragocenejšo kukanja na svetu.Vsa kuhinjska posod;j. krožniki, sklede, pokrovi, lonci reprezenti rajo velikansko premoženje. Strokovnjaki cenijo vrednost te kuhinjske posode na deset milijonov mark. Vsi lonci so znotraj pozlačeni, žlice, vilice in krožniki so celo popolnoma zlati. Kuhinjski noži imajo v držaju vdelane najdragocenejše dragocene kamne. Kuhar sme za šaha kuhati le v posodah, ki so vsaj iz čistega -r»-bra. Celo posoda za sol in sladkor, ki se rabiti v kuhinji, ste srebrni. Samo ena kuhinja je ae tako dragocena, namreč kuhinja na madridskem kraljevem gradu, v kateri je mnogo zlatih in srebrnih loncev.
* Velik škandal v Parizu. Sodna preiskava zaradi neke zadeve v Montmartru je dognala stvari, ki bodo povzročile v Parizu škandal, kakršnega še ni bilo. Preiskovalni sodnik je dognal, da je v Montmartru in v drugih pariških okrajih zelo razvita kupčija z mladoletnimi deklicami. V ta namen so organizirane celo posredovalne pisarne. Posredovalci in ženske, ki so zavajale mlade dokli-ce v te kroge, so bili iz takozvanih boljših krogov. Dognalo se je, da so glavni krivci po vsem Parizu znane osebe: ravnatelj radikalnega dnevnika »Lauterne«, Flachon, nadalje neki veleindustrijalec in veletrgovec. — Ravnatelj Flachon že dlje časa vodi unenjeni   list   in je v časnikarskih
ogih znan kot velik pohotnež. Kon-la je spomladi zape-starosti 12 in 13 let vojim prijateljem, i pisati donov na-ako dobro *e jima ehonovih prijateljih, gnil v Belgijo. Med ris o**dnik» W
tatiralo se jr al dve deklh r jih izroe:
klici ste i iišena pisj
li pri teh 1 achon je p< ivci so tucr
pa govori, da je še mnogo drugih prizadetih pri tem skandalu.
* Železniški projekt med Indijo ia Evropo. Iz Bombaja poročajo, da je dobil šefinženir železnice Oudh-Rohilkhand povelje, proučiti možnost železnice iz Karache do Perzijskega zaliva. Ce se bo dal projekt izvesti, tedaj bo to prvi del indoperske železnice med Indijo in Evropo.
* Pij IX. pred vstaškimi Rimljani. Presen te poroča o doživljajih starega Garibaldijanca, ki je kot 14 leten deček doživel izbruh revolucije v Rimu v letu 1849 in dogodke, ki »o se odigravali neposredno pred papeževim begom v Gaeto. Nekega jutra so v vojašnici rimske meščanske garde nenadoma sklicali vojaštvo; prostovoljci so se takoj oborožili in drli proti Kvirinalu, sedežu papeža, ki ga je baje ogrožala razjarjena množica, ki se je gnetla v ozkih ulicah. Prostovoljci so se ustavili pred Kvirina-lom. Pol ure so stali, ko se odpro vrata na balkan in se pokaže papež sredi korone kardinalov. Pij je blagoslavljal ljudstvo, ker pa to le ni prenehalo kričati, je končno nevoljno zamahnil z levico. To je izdal. Potem je zaklieal papež v množico: »Kaj hočete?« Kakor en glas se je razlegel odgovor: »Konstitranto!« Tn zopet se je začelo razora ianje,tako da so mogli samo najbližje stoječi razumeti papeževe besede, ki jc razglasil, da je dovolil ljudstvu amnestijo in ustavo, — več da ne more in ne mara dati. Nato je pokazal občinstvu hrbet in izginil. Ta retirada je ljudstvo najbolj razjezila. Začeli so padati streli, predznaki revolucije, pred katero je moral papež pobegniti v Gaeto.
Kmečlio pisarno narodno-napredne strante.
Vodstvo narodno - napredne stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki
je na razpolago vsakemu naprednemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pisarna bc poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kmetsko pisarno narodno-napredne stranke v Ljubljani, Wolfora ulica 10. Ob sebi umevno je da je pisarna na razpolago tudi naprednim kmetskim županstvom.
Telefonska in Brzojavna poročilo.
Klerikalna pritožba proti veljavnosti ljubljanskih občinskih volitev — zavrnjena.
Dunaj, 22. novembra. Po kratkem posvetovanju jc danes upravno sodišče pod predsedstvom predsednika upravnega sodišča marki ja Ba-quehema spoznalo, da je pritožbo dr. Pegana proti odločitvi kranjske deželne vlade v zadevi ljubljanskih občinskih volitev kot neutemeljeno zavrniti. Današnjo razpravo o pritožbi proti odločitvi deželne vlade glede občinskih volitev v Ljubljani je vodil senatni predsednik upravnega sodišča marki Baquehem, referent za deželno vlado je bil dvorni svetnik M a 1 n i č , zastopnik pritožbe pa dunajski odvetnik dr. Valjavec. Ugovori temelje zlasti na 2 točkah: 1 kakovost kuverto v za prvi volilni razred ne odgovarja predpisom § 24. ljubljanskega volilnega reda, ker so prozorni, ter ne morejo varovati volilne tajnosti; 2. agitatorji narodno-napredne stranke so baje protizakonito vplivali na volilce, zlasti se je to baje zgodilo pri Margareti Ćepon iz Ilovice. Demonstracije proti Uršu-1 in kam in Stupici so baje omejevale volilno svobodo. Deželna vlada je te ugovore odbila in referent za deželno vlado Malnič se je opiral na iste razloge, ki jih je navajala deželna vlada. Glede prve točke, da so kuverti bili nepravilni in niso odgovarjali zakonitim določbam poudarja, da klerikalni pritožniki hote zamenjavajo svetlost in belo barvo kuvertov, ki je popolnoma naravna s prozornostjo. Oblika kuvertov je bila taka, da je popolnoma odgovarjala zakonitim določbam in če bi bili tudi kuverti nekoliko prozorni, so vendar omogočali *°inost volitve.
Glede omejevanja volilne svobode pa se opira pritožba poglavitno le na en slučaj, da so narodno - napredni agitatorji vplivali na Margareto Cepon. Protokol ari čn a izpoved Margarete Cepon pa je dokazala, da tn ne gre za kako protizakonito dejanie.
Res je dovolila Margareta ćepon nekemu Urbarju, da je dal klerikalno glasovnico v kuvert. Pozneje pa je dovolila naprednemu agitatorju Pustu, da je raztrgal ta kuvert in ji dal drugo listo z naprednimi kandidati. Margareta Cepon je torej hote in vede volila napredne kandidate. Omejevanje volilne svobode nraulink; zlasti pa v tem slučaju se ni zgodilo in so trditve klerikalnih pritožnikov neresnične. Predvsem potrjujejo to tudi relacija službujočega nadkomi-sarja Mathiasa, ki je izpovedal, da ni govora o tem, da bi bili napredni volilci dejansko poskušali odvrniti uršulinke od pota na volišče ali pa hoteli preprečiti dovoz. Voz se je moral ustaviti pred orožniškim kordonom in je on sam pozval nune, da morajo izstopiti, ker ne more dopustiti, da se peljejo tik do volišča. To so nune tudi storile. Pač je slišal nekaj klicev »fej«, vendar pa ni videl, da bi bi!o občinstvo ogrožalo uršulinke, uršulinski voz ali nje same. Druga relacija policijskega oficijala Finka potrjuje, da se je konj voza, v katerem so se pripeljale uršulinke, pred orožniškim kordonom splašil in ni hotel mimo orožnikov. Zato je naročil koČijažu, da naj obrne ter skuša po drugi poti priti do volišča. Fink izpove, da ni videl nobene pesti ali palice in da je prepričan, da ne more biti govora, da bi bilo hotelo občinstvo nasilno odvrniti nune od volitve. Pač je slišal tudi on kliee »fpj« toda to je bilo tudi vse. Deželna vlada je torej prišla k zaključku, da tudi pri volitvah samih ni bilo govora o omejevanju volilne svobode. Če bi se bili taki slučaji res zgodili, bi to spadalo pred kazensko sodišče, da se razsodi o njih po kazenskem zakoniku, ali pa po zakonu iz 1. 1907 glede zaščite volilne svobode. Ti slučaji pa niso mogli vplivati na izid volitev in sploh tudi ne na svobodo volitve. Zastopnik pritožnikov dr. Valjavec ne pove ničesar novega, česar niso že klerikalci prijavili v svoji pritožbi. Skuša dokazati, da zahteva § 24. neprozor-ne kuverte in iz tega stališča samo je treba presoditi prvo točko pritožbe. Ni treba, da bi bil faktično kdo pogledal v glasovnico, marveč je treba samo, da ne odgovarjajo zakonitim zahtevam. Deželna vlada pritožbi ni ugodila ter kršila s tem zakon, vsled česar so bile volitve nepostavne. Kuverti so bili tako tanki, da je bilo že mogoče samo z otipanjem s prstom mogoče ugotoviti, katere glasovnice so v kuvertu. Ker so bile glasovnice različnih strank, različno velike. Nadalje rtdi, da je deželna vlada take kuverte pripustila le zaradi tega. ker jih je naroČila pri Bambergu in ker je ta izdal kuverte teko slabe kakovosti, ker ni imel boljšega papirja. Slučaj Čepon in uršulink je za presojo po njegovem mnenju postranskega pomena. Pred vsem gre za kuverte. Napredni časopisi so v zadnjem času govorili tako. kakor da bo pritožba zavrnjena, ter govore, da naj sodišče reši zadevo po svoji vesti. To hoče tudi on in Pričakuje, da bo nritožbi ugodilo. Vladni zastopnik se je na to pridružil izvaja-niem deželne vlade in r^iporočal rešitev v tem smislu. Pravorek, s katerim se pritožba dr. Pegana kot neutemeljena zavrača, sloni na sledečih
razlogih:
Razmotriti je treba vprašanje, ali se je pri ljubljanskih občinskih volitvah s kuverti kršila volilna tajnost ali ne. Pritožba se sklicuje na f 24. al. 5 volilnega reda, ki baje določa, da morajo biti volilni kuverti neprozorni. Volilni red stavlja sicer tajnost kot predpogoj za veljavnost volitev, toda iz zakonskih določb je razvidno, da zahteva zakon to tajnost samo pri volilnem aktu samem, to je neposredno pri oddaji glasovnic Proti veljavnosti volitev z ozi-rom na kršeno tajnost bi se moglo ugovarjati samo, ako bi se moglo dokazati, da so se pri oddaji glasovnic pokazali volini kuverti kot nezadostni. Deželna vlada kranjska trdi, da se to ni zgodilo. In tej trditvi se mora pridružiti upravno sodišče. § 24. volilnega reda ne zahteva absolutne neprozornosti volilnih kuvertov, marveč le tako kakovost teh kuvertov, da je možna volilna tajnost. Ce pritožba navaja, da je bilo mogoče s tipanjem kuvertov spoznati, da-li se nahajajo v njih glasovnice te ali one stranke, je pripomniti, da daje zakon posameznim strankam popolno svobodo glede izdajanja glasovnic in tudi ne prepoveduje, da bi te stranke ne smele iadajatl poljubnih glasovnic, samo da te odgovarjajo zakonitim predpisom. Zakon ne sili nikogar, da bi moral Suvati volilno tajnost, marveč daje samo možnost sa to*
Glede druge točke pritožbe, da je narodno-napredna stranka nedopustno vplivala na posamezne volilce, smatra upravno sodišče kot dokazano, da niso pristali narodno-napredne stranke volileev niti s grožnjami, niti a nr ilstvojn odganjali od volilnih lokalov.
Zasedanje kranjskega dež. zbora.
Dunaj, 22. novembra. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, bo kranjski deželni zbor sklican še pred novim letom na enodnevno zasedanje, da reši proračunski provizorij. Po novem letu bo imel daljše zasedanje. Novi podpredsednik ogrsko - hrv. parlamenta.
Budimpešta, 22. novembra. Ker se je podpredsednik Kavos odpovedal, je zbornica v današnji seji izvolila za podpredsednika Belo pl. Jankovicza. Polonvi je vložil interpelacijo o ženitvi bivšega nadvojvode Karla Ferdinanda. Povratek srbskega kralja iz Pariza.
Belgrad, 22. novembra. Danes se je s posebnim dvornim vlakom vrnil iz Pariza kralj Peter. Investicija v Bosni in Hercegovini.
Sarajevo, 22. novembra. Vlada je predložila deželnemu zboru program za investicije in zakon za sprejetje novega posojila. V programu je zgradba železniških prog Tuzla-Brč-ka s stransko progo v Bjelino, nadalje Banjaluka-Jajce in Novi-Bihač, zakar je treba 82 milijonov. Za izboljšanje že obstoječih železnic je treba 35 milijonov, za ceste 5, za sanitetne naprave 3, za šole 3, za zgradbe 8, za finance 5, za pravosodje 6, za poljedelstvo in gozdarstvo 29 milijonov. Za ves program je treba 182 milijonov, ki jih naj najame dežela po 4}/2% za najdelj 80 let. V povračilo tega posojila naj služijo novi davki in zvišanje dohodkov državnih gozdov, rudokopov, železnic in monopolov. Pri tem pridejo v pošte v zemljiški davek, hišni davek in drugi direktni davki, nadalje davek na pivo in žganje, davek na vozne listke, kolki in pristojbine.
Volitve v Monakovem.
Monakovo, 22. novembra. Pri občinskih volitvah je bil kljub spletkarjenju klerikalni centrum poražen. Izvoljenih je bilo 24 liberalnih občinskih svetnikov, en zastopnik hišnih gospodarjev, en antisemit in 13 članov centruma.
Itali j ansko-turška voj na.
Italijansko vojno brodovje.
Rim, 22. novembra. „Giornale d' Italia" priobčuje brzojavko iz Tarenta, da se vojno brodovje z veliko naglico aprovizionira in naklada premog. V arzenalu delajo noč in dan. Pričakuje se, da odpluje brodovje v najkrajšem času v Egejsko morje.
Rim, 22. novembra. „Avanti" zatrjuje, da je ekspidicija v Arhipel sklenjena stvar in da se že v najkrajšem času izkrcajo italijanski voji v Arhipelu na turškem ozemlju.
Rim, 22. novembra. „Tribuna* piše, da je Italija prod časom opustila ekspedicijo v Egejsko morje samo vsled prijateljskih nasvetov velesil, da pa bo to ekspedicijo brezpogojno izvedla, ker jo smatra za potrebno.
V Rdečem morju.
Rim, 22. novembra. Vest o bombardiranju Akabe v Rdečem morju se uradno potrjuje.
— Slovenskemu rodoljub ju! Odbor društva >-Branibor« prosi slov. rodoljubje, da mu prepušča prebrane slov. časopise, katere razpošilja naše društvo vsaki teden v ogrožene kraje in na meje slov. dežel. S tem razpošiljanjem vrši naše društvo važno narodno delo; naj bi se izobrazba širila — kolikor je to potom časopisja mogoče — tudi v zadnji gorski vasi, naj bi imeli s tem naši bratje v ogroženih krajih, ki dostikrat iz gmotnih ozirov ne morejo biti naročeni na kak list, lepo priliko, da se jih polagoma vzgoji do zavednih in značajnih Slovencev. V to svrho zbira naše društvo predvsem napredno časopisje in iskreno je želeti, da se slov. javnost v veliki meri odzove naši prošnji. Časopisi se pobirajo vsako soboto, in sicer se jih lahko odda v sledečih trafikah: Če-šark, Šelenburgova ulica; Dolenc, Prešernova ulica; Kleinstein, Jurčičev trg in Velkavrh, Št. Jakobski trg. — Odbor društva »Branibor«.
Sokoli jezdeci!
Vabimo vas na sestanek ki se vrši v četrtek, dne 23. t m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji »Narodu, doma« v svrho ustanovitve jezdnega odseka pod okriljem ljubljanskega Sokola. Apehijemo v prvi vrsti na brate doslužene konjenike ter one kateri so vešči jahanja, da se tega sestanka v čim večjem Številu vdeleže; vabimo pa tudi vse ostale brate kateri Še ne znajo jezditi; le te opozarjamo, da bo od-ek ustanovil tudi jahalno Šolo za začetnike,
Na zdar !
Pripravl|alni odbor i tedne ga od-s neka IJnbllanakega „Sokola", s
^————^—1——
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemiek
Darila.
Upravniatvu naših 1 kitov so poslali za:
Obrambni sklad   Ciril - Meto.
»love družbe«. Podružnica C. M. dr. a Šmarje pri Jelšah 100 K, nabranih med člani kot prvi obrok zaenka-tien v spomin dr ja. Jos. Vošnjaka.
»Narodni sklad«. Tir- Habiht iz Šiške 1 K, kot zgubljeno stavo agor-!?jesi«enskih volitev.
Živeli nabiralci in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 21. novembra: Uršula Zgone, irivša delavka. 78 let, Radeekega ce--ta 11.
V deželni bolnici: Dne 19. novembra: Franja Doli-imr. kuharica, 31 let.
Dne 20. novembra: Eliza Aškerc, ».strežnica. 44 let. — Barbara Mav-in, očbinska ul>o^ra, 86 let. — Gustav ^atelj, krojač, 31 let.
Za prebivalce mast, uradnik iT ltd\
'.'roti telkočam prenavljanja in vsem nasledkom nnogega sedenja in napornega duševnega dela e uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni JBoll-ov Seidlitz prašek," ker vpliva u prebavljanje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. S ka ti j i ca velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c in kr. dvomi zalagate!) na DUMAJV, Tnchlanben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 18
V.
J. Ciuha
Stari trg št 1
Pod Tranco.
Proti prah a jem, luskinam in izpadanju las
deluj«* najfeoljee prlinnna
Taano-GMnin tinktura
katera   okrepcuje   taafsča, odstranjuje
luaka in preprečuje Izpadanje lae. f Mte^klenlc« z n*«edom 1 krene.
Razpošilja se z obratno poito ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh  preizkušenih zdravil, medic, mil, medicina!, vin, Speč- aH •t, najfinejših parfumov, kirurgiskih obvez, svežih mineralnih vod Itd.
Del leRorna MIlana Leusteko
v Liobtjaiii Rnhm ceste št I.
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
jubli. mosta 169
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi ftlanJ bolniških blagajn Jalne žeH-icice. e. kr. tobačne tovarne in ekr. bolniške blagajne v Ljnbljani.
and i Strah!
i« ati me». m i ma
Mlade, staro. Vsak janež
Tj^paje_za me!
Ker se samo z njim krepčam. Vedno zdrav želode imam!
Najboljši želodčni liker?
Sladki in grenki.
Ljadska kakovost Kabinetna kakorost
liter K 2-4*.
......___ •   • 4-80.
Maslo? za naročita: ..FL0RIAK". Ljubljana,
Postavno varovano.
Bor
na poročila.
L?ubit enaka
-Kreditna banka v Ljubljani41.
Dralal kini dentiske berze 22. novembra 1911.
■alafhaaJ naelHI*
4% majeva renta . . 4*2% srebrna renta . . 4", avstr. kronska renta
4«/, ogr. 4f 4*
, kranjsko deželno posojilo § k. o. češke dež. banke .
a račka.
Srečke te I. 1860 %    . .
n      n    it 1^64 ....
„ mm.....
„   zeneljske I. izdaje
h        t »i „    ogrske hfpoiečne .
m d j n. komunalne
„ avstr. kreditne . .
„ ljubljanske  .  . .
„ avstr. rdeč. krila .
i»      CgT.       n       n *
5, baaiHka .... „ hufke .....
nelaiee.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavada . Dunajske bančne družbe . Jnžne že!-zn!ce .... Državne železnice . . . Alpine-Monten .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske bffufce.   . .
Oetirai
91*90
9485 91-80 PC-70 92*25 93'-
ZMm mm v Budimpofttle
Dae 22. novembra 1911.
Ttraiia,
Pšenica ea april 1912   . . za SO kg 11*81
Rž za april 1912.....za 50 kg 10 25
Koruza za maj 1012 . . . aa 50 kg 8*411 Oves za april 1912 .  . .  za 50 kg 9*77
HefeorolotKno poročilo.
Sntfaji arataj ttak M.7« am
Vtttia mi
J0t-2
| novemb. j	Čas •saia taaja	Staaje barometra v mm	a S m m i— «*	Vetrovi	Nebo
20	2. pop.	727 7	6*0	si. svzh.	dež
	9.zv.	7263	78	sr. zah.	
•					•
21.	7. zj.	725-0	14 0	sr. jzah.	sk. oblač.
I
3705
v Ljubljani, z velikim sadnim m zelenjad--  aim vrtom in kletmi ■
se presta iz proste reke.
Kje pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«.
e*
Slednja včerajšnja temperatura 50*, norm  24'  Padavina v 24 urah 5 8 mm.
Vsem, ki so ob priliki smrti najine ljubljene sestre, gospe 3944
Koze Kasteiičeve roj. PodkrajMe
vdove c. kr. računskega svetnika
izrazili svoje sožalje, vsem, ki so darovali prekrasne vence in ki so rainico spremili k večnemu počitku, izrekate svojo najsrčnejšo zahvalo
Cecilija in Antonija Paakrajfelnvi.
V Ljubljani, 21. listopada 1911.
_ Najboljša in najzdravejša
barva zo lose In brado
je   dr. Drallea  ,9lf ERIL",   ki daje
sivim in pordečelim lasem njih prvotno
naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla,
rjava, temnorjava in črna v steklenicah
z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri ■
Štefan Strmoli
Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Poulične Šminke in puder najfineje,
po zmernih censh.
Val««e«
Cekini Marke Franki Lire . Rabi jI.
469-*49 94
42 90 i ! 10 50 j 732-2" 1
"6710 i 316 —
280-20 i
11-31 117*50 j 95-42'
9475 i 254-75
454 — 625 316 7? 303 50 286 40 263 —
522 -92 75 79 90 55 — 42 40
247 50
472-
65C 50 :43 90 111-50 733 25 838-50 318 — 281*20
11-39 117 70 K«
95 05 255 SO
Zahvala.
Za  vsestransko nam izkazano
tolažilno sočutje ob smrti naše ljubljene sestre, ozir. tete in svakime, gospodične 3945
MARIJE PAUSER
dalie za častno spremstvo na poslednje počivališče in za lepe poklonjene vence se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Ribnica, 21. novembra 1911.
Žalujoči ostali.
jI Kositer SCo
ta
v Ljubljani
priporoča v lastni žganjarni kuliano
2544 Slivovko Tropinovec Brin|evec Hrušovec Vinsko žganje ;i.
Mneeljiiili kakovosti, j g'
prodajalka
v papirnati stroki išče službe,
gre tudi za bi a gaj ni čarko, bodisi tu aH drugod. — Ponudbe: „Predajnika"
na uprav. »Slov. Naroda«. 3915
Pristen dober
Cene nizke.
3192
Postrežba točna.
v Ljubljani
S^ari trg štev. 21
m
po Mi i!« mi.
k*-
i
p-.
m
I m mm iisli MM
.w O^led klobukov brez obveznosti nakupa. "wm
Sprejemajo sz ropravila. pošilja se tudi na izbiro.
kl^b^iki  vedno v zalogi.
se dobi pri 4220
L BjHjgj j mol flflfl.
Renomirana tvornica likerjev 386i Spre|sae spretnega
potnika
za alpske dežele, z dobrimi spričevali iz špirituozne ali špecerijske trgovine pod ugodnimi pogoii — Ponudbe z nadpisom ^Potnik 10.000" je nasloviti  na  upravništvo   »Slov. Naroda«.
Posestvo na prodaj.
Proda se Iz proste roke prikladno
posestvo
s hišo in krasnim sadnim vrtom. V hiši je 6 prostornih sob s kuhinjo in shrambo* ter velika klet. Hisa je pripravna za kako trgovino, ker se tudi sedaj v njej nahaja trgovina poljskih pridelkov. Vse to se proda radi rahlega zdravja. Na-daljna pojasnila daje SimOB Ublak,
Ponikve p. Videm Dobropoije, Doleniako. 3934
Važno za vinske trgovce
I O
le :» |.
: N
več sto komadov, prav močni J
in zdravi iz hrastovega lesa, j
od 400—800 1 I g I
se dobivajo po prav nizki ceni ; 2T:
IJ
2545
iS
pri tvrd ki
L Kosner S 6s ji!
v Ljubljani,    s: \ $ \
Vaino za vinske trgovce.
am trAVijA"
vzaiemno zavarova!n«s banka v P nagi.
sprejema zavarovanja človeskeca življenja po najraznovrstnejših Kombinacijah rod taico ugodnimi poboji, kc |
nobena druga zavarovalnica.        j llemcrvni focdi K 53.738.2S5-24. — ;spla6ans    d* -dnine in kaplialife K 113,393.603-91.
Zlasti je  ueodno  zavarovanje  na ' Po veIili0sti drD?a vzajemna zavarovalnica naše cirzave z vseskozi siovansko-narodno upravo.
doživetje in smrt z manjšajočimi     j —•------       --'   >■    ■    Vsa nolaanila dala:
94     vp|aeii •        :     fetcrđn i$0m ? liafeliaii &£Ey&i i Tmm ulici M M
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje, Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
i
NAGRAD
K 30 OOO.
Končni rok za vpošiljanjo je na vsestransko željo do prvega grudna 1911
podaljšan!
Samo ob sebi je umevno, da imajo tudi tisti cenjeni odjemalci pravico vpoSiljati 5e nadaljne ovoje, ki so se tega razpisa ====== 2e udeležili. Za vsakih nadalje vposlanih 5 ovojev dobe Se po eno nadaljno številko. =====
ESSF
4Q
Priporočamo naSim z   gospodinjam n
KOLINSKO CIKORIJO
'ffiK
iz edine slovenske s tovarne v Ljubljani
s kopalnico, električno razsvet-: ljavo in posebnim vhodom :
se oddajo z decembrom
na Kongresnem trgu štev. 14.
3949
Išče se dober in zanesljiv a v ei
proti dobri plači. 3942
Anton Mervar, mizarski mojster m\       Trbovlje, Štajersko. .'.
tudi za gostilno jako ugodna,
se pnia ali nima aajtnin aiu i aajm.
Kdo, pove upravništvo »Slov Naroda«.
JVIodni atelje 3905
: Roža Medved, :
Mestni   trg   štev. 24
izdeluje kostume in vsakovrstne plašče
po najnovejšem krajo h zelo zmenili cenah.
pripraven za vsako  trgovino, obrt alt
za pisarno,
3862
se odda tahoj ali za februarjev termin
v Selenburgovi ulici št. 1.
Po;asnila iz prijaznosti ▼ Cešarkovi trafiki ali pa pri tvrdki „Franc So*van sin", k
Na vseh svetnikov dan, 1. nov. ob 3. je bilo
ukradeniti i poštnega voza med Rudolfovim in Metliko 10.000 kron.
V zadevi bi vedela gotovo kaj povedati okoli 25 let stara ženska, ki je tisto jutro pri odhodu pošte stala ob kraju rrosta čez Krko in imela na zidani ograji eno culico, košaro ali zavoj. Bila je morda kaka služkinja, ki je tisto jutro zapuščala službo ali pa je šla kam v kako novo službo. Na glavi je imela ruto.
Občinstvo se prosi, da naznani predpisanemu sodišču služkinje, osobito iz Rudolfovega in okolice, pa tudi od drugod, ki so dne 31. oktobra ali 1. novembra zapustile službo in da naznani vsak slučaj, če bi kaka sumljiva oseba menjala bankovec za 1000 K in če je kaka taka ženska z rumeno naglavno ruto odšla v Zagreb ali v Reko (Sušak). Stroški se povrnejo. 3928
C kr. okrožna sodnija v Rudolfovem, odd. IV.,
dne 18. novembra 1911.
Deklica
brina Jiftlja, lili štititi i slilbe s 1. in. 1912
h gospodinj:, kateri bi dopoldan pomagala v kuhinji  pospravljati in popoldan Šivati. 3903 Ponudbe naj se pošljejo na f,U.
K. it 15." poste rostante Žalec pri Celin.
J. Zaml jen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele  zadostuje  kot mera pripostan čevelj. 245
Za vodovodna
In pil stalaeijska dela
in-
3932
e vv
octu oalon.
($ac*fiiint Batnartt pttpozoca
S da Sfiot-^ancfi
239
cJoS c/za-nčv.
Žalni ft(o6ufii vedno pii-pzavifcni. Sa&o {-uSi venet o tta&cvi in za&ne cvcitice .\   Soma  iz>tjo{ovf+enz
plača pc kakovosti dela Josip Bro«
zlna Puli, Barbakani itev. 5 Istra.
Ugledna vinogradniška tvrdka
iste za prodajo hrvatskih vio na Kronskem
zastopniku
Ob proviziji. Reflektanti naj se obračajo pismeno na uprav. »Slovenskega
Naroda« pod šifro »Zastopnik vina.1
3930
najrajše v lekarni kot laborajlt. Zeli
se na Kranjskem ali Primorskem.
Nastop s 1. decembrom.
Ponudbe in pogoje naj se pošljejo
pod lvL. 0." poštno ležeče, Bra-slovče, Štajersko. 3927
Novi sodie po 3
I
se prodajo in v najem se odda
trgovina
z mešanim   blagom, ugodna za mokarje.
Pisma pod „mokartja" na upravništv6 Slovenskega Naroda1. 392o
Kupujte in zahtevajte edino lo
je najboljši. 13
Glavna zaloga pri Prvi slov. zalegi taja in ruma na debelo v LJubljani. Rožna ulica Jtev. 41.
Stev. 976 1911
3931
Razpis službe.
St 1640.
3923
One 25. novembra t.1. se bo vršil
Si
Mestno županstvo v Metliki razpisuje s tem
V Z1V1
K obilni udeležbi so vabljeni kupci in prodajalci.
Županstvo  občine  Jelšane v Istri,
dne 17. novembra 1911. Zupan: ValenČiČ.
V občinskih poslih izvežbani prosilci  dopoŠljejo naj svoje s spričevali opremljene prošnje
do 10. decembra 1911
podpisanemu  županstvu.   Zahteva  se  kavcija  600  K.  Nastop  službe takoj.
Županstvo mestne občine Metlika,
dne 16. novembra 1911.
Tapefnik
ragotin Puc
Ljubljana, Marije Terezije cesta Itev. 16
na dvorišču, levo 3856 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Velika izbor zgotovljenih i
: divanov :
otomanov in moSroccv.
r
#3$
AlpinA
ure
Priznano največja, resnično domača, ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čuden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: ob torej lahko po originalno tvorailhin cenah :•:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah    po    njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Alpina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, :-:        tula, srebru, ni kij u in jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
S9L Sedej-Stmač
ptipozeca c&nf&nim Šamani
mioSunc le najfinejSc t&vzSSe. Sa4n€ utoSuk* vc3no v zalogi.
c/icSetnova tW&a»  —  Samaca tncoinc fuamlnicc.
p
■
>
o
1
k
4J OJ
co
KO
CM
e
>o e a b
: l
/-—^
Jtfodna in konfekcijska trgovina
M' hrištofič-,
se Je preselila v lastno hišo na Stari trg 9.
Priporoča zelo pomnoženo damsko in otročjo zimsko konfekcijo po znano najnižji ceni, tudi po meri.
Posebno krasne kostume, plašče, pelerine, razne jopiče, krila, domače halje ter
: blu^e in otroške oblekice. :
Velika obira perila m higvemčnih potrebščin ?a novorojenčke- — /.      Vsako modno blago. — Pošilja na izbiro tudi po poštu   .'. .\
Telefon ste«. 16.
KRANJSKA
Leta 1837- ustanovljen;
STAVBINSKA
delniška družba
427
Telefon itev. 10,
DRUŽBA V LJUBLJANI
bno podjetništvo; pisarna za arhitekturo ia stavbnotehniška dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah In na Višu; kamnolomi
in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina i in v Opatiji. — Priporoča so za stavbna dola vsako vrsto.
Laataina ia tiak »Narodne tiskarne«*
5577
5270
U7A0^^7
51
67