Leto LXXIVn it. 140 v .___ Cena 1 din — Lit 0.3» TJKKPNISTVO IN UPRAVNIBTVO: LJUBLJAlfA, KRAVTJE7A BKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Ralje ki UNIOIVE PUBBLICITA ITALIANA S. Au, MILANO 1IJCA «T. 5. — si-m. — opoktne. Mesečna naročnina 14 din, za Inozemstvo 30 đm. CJONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza itaftana cd estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Obnovljen pritisk na Tobruk Topništvo in letalstvo na dela — Trije „Hurricani" sestreljeni — Angleške izgobe v Vzhodni Afriki d 1 a.\ni stan Italijanskih Oboroženih SU je objavil 20. junija naslednje 280. vojno porodilo: V Severni Afriki so nadaljujejo očisce-vame operacije na bojicu pri Soli umu. Na bojišen pri Tobruku je nase topništvo učinkovito obstreljevalo sovražne oddelke v pokretu ter jih razpršilo. Letalstvo je bombardiralo naprave m utrdbe v Tobrnku; po lep tega je ponovno napjidlo anj^leSka mehanizirana vozila južno in vzhodno od Solluma. Trije »Hurricani«: so bili sestreljeni. V Vzhodni Afriki je sovražnik 17. t. m. poskusil silovit napad na področju prt Hrok*hefJrn (Gondar). Ril je odbit ter je pusti] na bojišeu nad 100 mrtvih in ranjenih. Istega dne je poskusil presenetiti n:\so posadlto v Debri Taboru, s takojšnjim proti na padom pa >■ Ml mzprs>n. Sovraž-na ojaoonja, ki so prihajala na isto področje, so 18. t, m. naša letala bombardirala In rrv/pršila. Berlin, 21. junija s. V nemških vojaških krogih opozarjajo, da je agencij? Rruter v komentarju dogodkov na fronti pri Sollu-mn dne 19. t. m. govorila o umiku angleških čet na izhodiščno položaje, zdaj pa skuša prikazati WaveIlov poraz v potvor- ni luči. f;iede tega ugotavljajo v teh krogih, da jo neslavna ofenziva povzročila Angležem izredno veliko izgube na ljudoh in materialu, zlasti na tankih ter ni mogla preprečiti ofenzivne načrte sil Osi, ker teh načrtov sploh ni bilo, in tudi ni mogla olajšati pritiska i talija tisk o-nom£kih čet na Tobruk- Polom zaradi nedavnih operacij na zapadni meji Marina rika je izključno polom Angležev. V nemških vojaških krogih obračajo kljub afriškim dogodkom pozornost na področje Atlantika ter opozarjajo v tej zvezi na neuspehe angh'škega letalstva v zadnjih dneh. ko je skušalo napasti vojaške objekte na obali Atlantika, katero so zajedli Nemci. Opozarjajo tndi na uspehe, ki jih je Imelo v prvih 20 dneh junija nemško letalstvo in nemška mornarica v borbi za Atlantik, ki se nadaljuje. V navedenih številkah se poudarja prednjem rta Trspohe nemških i7\idniških ladij, ki t prvih 20 dneh junija sestrelilo 26 sovražnih letal. A' istem časti je letalstvo uničilo skupno 200.000 fon »nvražnopa fr-govins>keg.-> brodovja. podmornice so pa uničile skupaj nadaljnjih 300.000 ton. Tudi pri Sollumu so imeli največ žrtev Avstralci in Novozelandci Rim. ZL junija, s. Tudi v bitki prVSo]-ltamu je bilo. kakor na Kreti, naiveč izgub v avstralskih in novozelandskih vr-siafo. Angleška vlada je odredila VVavellu, da postavi v prvo vojno črto neki angleški in neki škotski polic Imela je namen na ta način pokazati tudi požrtvovalnost angleških vojakov. Toda pri napadih so bili spet Avstralci in Novozelandci v prvih vrstah in so v največji meri plačali tak-t:čn. poraz generala Wavella. Avstralska vlada, ki je morala pred dnevi službeno priznati da je v bitki za Kreto padlo 5900 Avstralcev, bo gotovo v veliki stiski, ko bo morala sedaj priznati, da so bile tudi pri Sollumu avstralske izgube 'zredno občutne. Polaganje min v angleških vodah Berlin. 21. junija, s. Nemška službena vojna poročila čestokrat omenjajo mine. ki }ih nemška letala polagajo pred angleške mke. Pristojni krogi v Berlinu opozarjajo, da so postale mine spričo neprestanega dela specijaliziranih inženjeriev napadalno orožje, ki je vedno bolj učinkovito. Značilno je priznanie angleške admiralitete ki je pred kratkim obiavila, da je 27 odstotkov angleških izgub v prvem letu vojne pripisati nemškim minam. 34 letal sestreljenih nad Kanalom Berlin. 21. jun. s. Poročajo, da je nemško letalstvo med torkom in sredo sestrelilo nad Rokavskim prelivom 34 sovražnih letal. Samo dve nemški letal: se nista vrnili. Poročajo nadalje, da se je ponesrečil poizkušen napad močne skupine sovražnih bombnikov, katere so spremljali lovci, na Le Havre, ker so takoj posegli v borbo nemški lovci, ki so razpršili spremljajoča letala in prisilili bombnike k umiku. Nekaj bomb. ki so jih odvrgli napadalci, je padlo v morje. Vojna na morju Angleške izgube na morju v mesecu maju Rim, 21. junija s. Čeprav Angleži premišljeno potvarjajo podatke o svoj:h izgubah, je vendar angleška polslužbena agencija priznala, da je Anglija v mesecu maju izgubila 98 angleških in zavezniških ta-dij ter takih nevtralnih ladij, ki so v angleški službi, s skupno 461.328 tonami. Iz točnih in do kraja kontrol:ranih podatkov pa izhaja, da so oborožene sile osi potopile v maju 861.460 ton sovražnega trgo-vinsškcga ladjevja- Kakor po navadi, so Angleži tudi v tem primeru moćno zmanjšali obseg škode, ki jim je b;!a prizadejana. Lizbona, 21. junija d Nemška bojna le-ra!a so tik izven porriigalsjkih Teritorialnih voda napadla in potopila 1375tonsko angleško premegovno ladjo »Fmpire Warnor« iz Newcastlea. 27 članov posadke se *e rešilo na portugalsko obalo. Ositank: oot-Tp-Ijene ladje še mole rz plitvega morja. Neki portugalski parnik ie rešil rudi 5 članov posadke potopljenega francoskega pa mika »Gicrgiura«, ki je plul v angleški službi ter je vozil rudo iz Ekvatorialne Afrike v Angfi jo. Kodanj, 21. junija s. Danska motorna ladja »Ol^at«, ki je bila v službi Anglije, se je iz doslej še nedognanih razlogov potopila. 2252tonska ladja, ki je pripadala neki parobrodni družbi v Kodanju, je iz-plula iz ladjedelnice leta 1938. Uspešni napadi na angleške konvoje Lizbona. 21. junija sl Zapadno področje Anantika, kjer se previdno zbirajo angleški konvoji, namenjeni v Gibraltar :n v Južno Afriko, posrtaja vsak dan bolj ne-varno. Nedavno je veliko nemško lotatlo tu napadle angleški parnik z veliko tonažo, ki je plul v bližini portugalske obale. Napad je bil nepričakovan in uspešen. Ladja, k: je priplula iz Južne Afrike, se je s tovorom konzerviranega mesa, ki je bil namenjen na angleški otok, potopila. Včeraj s« je doznalo, da je neko letalo neznane narodnosti napadlo zjutraj v teritc#r;aln>h vodah vzdolž portugalske obale konvoj, v katerem sta bila dva angleška trgevsika parni ka. 1 norvc;k; in 1 švedski parnik, ki sta v službi Anglije. Po obvestifl'h je bil napad nepričakovan in je prcseneti»l poveljnike in posadko ladij. Konvoj se je razpršil in ladje so pospešile hitrost ter so pJti- le križem kražem. Eden izmed angleških parni kov na je pri tem zadel v švedski parnik. Obe ladji srta b*Ii hudo poškodovani. Medtem je letalo bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami osrtaie ladje ter se je nato izgubilo pod oblake. Ni poročil o Skocfi. ki jo je pov-z1 ročilo bombar*frnanje. poškodovane ladje pa so se z zmanjšano brzino odpravile proti Gibraltarju. V juniju potopljenih ie pol milijona ton Berlin, 21. junija d. Nemška letala so že doslej v juniju potopila okoli 200.000 ton angleških trgovskih ladij. Cc dodamo k temu še 300.000 trm angleških ladij, ki so jih potopile nemške podmornice, vidimo, da so Angleži že doslej v juniju izgub :Li okoli pol milijona ton ladijske prostornine. Rinnovala pressione contro Tobruk Azioni di artiglierie e bombardieri — Tre„Hurricane" abbattuti — Perdite inglesi in ASrica Orientale TI Quartier Generale delle Forze Armato comunica in data tli 20 u i u u no il segmente bollettino di guerra n. 380: Neil'Africa scttentrinnale eontinnano le operazioni di rastrellamento sul fronte di Sollnm. Sul fronte di Tobruk le nostre ar-tiglierie banno effioaeemonto battuto re-parti nemiri in mo vimen to d i spe rd en doli. L'aviaziono ha ho m bard a to le opere e Rti apprestamenti della piazza. Ha inoitre ri-p^tutamente eolpito mezzl meeea.niz.zati hritannioi a sud e a est di Solluni. Tre »Hurricane« sono stati abbattuti. NeH'Afriea orientale, il giorno 17, il nemir o ha tentato un attaeeo in forze nella zona di l olehefit (Gondar); respinto, ha Sklenitev nemško-turške pogodbe )e najtežji diplomatski poraz Anglije Carigrad. 21. run. d. Turski listi obsežno komentirajo nemško - turško prijateljsko pogodbo. Poslanec Nahri piše v Bata >Dž*tmhurijetda je podpis te pogodbe zelo važen dogodek v sedanji vojni. Dokazuje, da vlada med Nemčijo in Turčijo mar in prijateljstvo. Pisec ooiaia on znanje dobri vol.i Nemčije nasproti Turčiji. Hitler in nemška vlada sta tokrat dosegla novo diplomatsko zmago, katere celotnega pomena trenutno še niti ni mogoče oceni.i Poslanec Benidže piše, da je pokazala Nemčija razumevanje za neodvisno nacionalno politiko Turčije. Turčija je dokumentirala svojo debro voljo, da nadaljuje s politiko ne vojevanja ter prijateljstva nasproti vsem. Ostala bo v zvezi z Anglijo, obenem pa je povečala svoie prijateljstvo z Nemčijo. Poslanec Sadak piše v listu »Akšam«. da ni nič neobičajnega v novi prijateljski pogodbi, ki samo potrjuje staro prijateljstvo med obema državama podpisnicama. Nemčija ie pokazala, da nima namena napasti Turčiio. Berlin, 21. junija, d. Turški gospodar-ski krogi pozdravljajo sklenitev prijateljske pogodbe med Nemčijo in Turčijo, ker pričakujejo sedaj oživljenja izmenjave blaga med obema državama. Že leta 1938 je bila Nemčija s 47«~r udeležena na turšltem uvozu in s 43o/0 na turškem izvozu. Leta 1939 pa je po dovolitvi angleškega posojila Turčiji prišlo do obrata, ki se je izkazal kot zelo neugoden za Turčijo. Namesto Nemčije naj bi bili sedaj Anglija in Francija prevzeli turški trg. To pa se je izkazalo kot nemogoče že zato. ker Angleži zaradi sovražnosti v Sredozemlju turškega blag-a sploh niso mogli odvažati. poleg tega so v Turčiji moćno občutili izostanek uvoza nemških strojev. Mnogo novih tovarn ni bilo mogoče dogrotoviti. Leta 1940 je gospodarsko življenje v Turčiji na- zadovalo v katastrofalnem obsegu. Izvoz je padel na 13° o, uvoz pa celo za 44«/o-lz teh in drugih vzrokov prevladuje prepričanje, da je Nemčija edini pravi partner za Turčijo. Turčija potrebuje nemške industrijske proizvode in stroje, medbtm ko Nemčija lahko prevzame vse turške proizvoda. Prav letos kaže, da bo žitna letina v Turčiji izredno ugodna. Za izmeno blaga med Nemčijo in Turčijo pa tudi ni nobenih prometnih ovir, ker lahko prevažajo po Dunavu skoro neomejeno količino blaga. Rim. 21. junija, s. V svojem komentarju o nemško-rurški pogodbi priznava angleška agencija Exchange, da je nemški prestiž na Srednjem vzhodu močno nara-stel. Os. ki se je polastila tega novega diplomatskega orožja, ga bo znala pač uporabiti za svoje interese. Ponovni angleški diplomatski neuspehi dokazujejo, da je diplomacija v vojni vezana na vojaško strategijo. Na Srednjem vzhodu sila angleškega orožja ni tolikšna, da bi lahko učinkovito podprla diplomacijo. Tokio. 21. jim- d. List »Hoči Simbun* komentira podpis nemško turške prijateljske pogodbe ter pravi, da je to najtežji diplomatski poraz Anglije, enak vojaškemu porazu Angležev na Balkanu. Sedaj so se dokončno ponesrečli obupni Ede-novi poizkusi, da bi preprečil nemško-turško zbližanje. Novi sporazum ni samo v političnem, temveč tudd ▼ gospodarskem oziru največjega pomena. Zgradba nove Evrope se je sedaj razširila tudi na Bližnji vzhod. VVashington. 21. jun, "d. Podtajnik za zunanje zadeve Sumner Weiles je odklonil novinarjem vsako izjavo o nemško-turški prijateljski pogodbi, češ. da mora pogodbo šele proučiti prodno se prepriča ali je komentar k te] pogodbi TKrtreben. List »Wasn±ngton Post«, ki ima dobre zveze z Ileio hišo, pa pravi, da je prišel podpis te pogodbe za ameriško vlado povsem uppr*rofcnvanA. ter je tfnvgjirfrTI pce»- laseiato sni terreno oftre 400 fra morti e feriti. L.o steftso giorno ha tentato di sor-prendere il n ostro presidio di Debra Tabor ma e s tato pron tame n te contrattacca-to e disperso. Rinforzi nemiri affluenti nella sttssa zona, il giorno 18 sono stati bombardati e spezzonati dalla nostra avia-7 ione. senečen je in zaprepaščen je. Ameriška vlada se sprašuje, kakšne bodo posledice nove pogodbe za položaj na Bližnjem vzhodu. Obletnica premirja s Francijo Berlin, 21. junija s. Na dan obletnice podpisa premirja v Oomrpiegnu se je nem-iiti tisk spomnil podvigov nemških oboroženih sil.'ki so znale v nekaj tednih streti vojaško silo, kr- je veljala za eno največjih na svetu. Listi podajajo hkrati tudi nekako politično bilanco odnosa j ev med Francijo in Nemčijo ter ugotavljajo, da je Peta i novi Franciji uspelo spoznati realnost in izvajat: konsekvence iz tega. Etape nove francoske poti so Compiegne, Montoire in Sirija. Bivši češki bojevniki so pripravljeni boriti se na strani osi za noro Evropo Praga, 21. jun. s. Kakor je znano, bodo morali vsi tujci, ki bivajo v Angliji, službovati v angleški vojski. V protektoratu je vest o tem vzbudila veliko zgražanje. Razpoložen j u ljudstva je dal izraza tudi predsednik Hacba. Zastopniku praške pol- službene agencije ie dal izjavo, v kateri je dejal, da pomeni ta angleški ukrep flagrantno kršitev mednarodnega prava. Nagla sil je, da je Hitler že od priČetka vojne dalje osvobodil državljane protektorata od sleherne vojaške obveznosti. V odgovor na ta ukrep je združenje bivših čeških bojevnikov, ki se je pred kratkim ustanovilo in v katerem je mnogo bivših častnikov in vojakov, ki so se borili v svetovni vojni v okviru avstro—ogrske vojske, poslalo državnemu protektori u baronu von Neuratmi brzojavko, v kateri ie izjavilo, da je veak član združenja pri pravljen. 6e bi se to spreielo. izpolniti svojo dolžnost in prispevati s svojo krvjo k Dnce je pregledal letalsko šolo Duce je inspiciral neko šolo za pi-lotiranje lovskih letal druge stopnje v nekem kraju doline Pada. nato se je v poletu podal nad mesto Lugo ter je vrgel šopek lovorovega in hrastovega listja na spomenik Francesca Baracca. Po povratku je pred gojenci šole imel govor, v katerem je poveličeval junake zraka. Gojenci so poslušali besede Duceja z navdušenjem in ponosom. II Dnce ispeziona una scuola di pilotaggio II Duce ha ispezionato una scuola di pilotaggio da caccia di secondo grado in una localita della Valle Padana. Successivamente si e recato in volo su Lugo ed ha gettato fronde di alloro e di quercia sul monumento a Francesco Baracca. Di ritorno ha esaltato la figura deH'eroe dell'aria davanti agli allievi della scuola. che hanno ascol-tato le parole del Duce eon entusiasmo e fierezza (Štefani.) Proroga del termine biglietti LAlto CoCmmissario per la Trovincia di Lubiana rende noto: 1) U termine per la presentazione al cambio dei biglietti da mfflte dinari e proroga to sino a tutto il 23 corrente. 2) Le operazioni di conversione dei dinari in lire avranno luogo anehe neJla giornata di domani, domeniea 22 gtugno durante la quale pereio gli ufffici all'uopo inoaricati resteranno aperti. S) Resta formo il termine 19—26 giu-gno per la presentazione al cambio di tut- di conversione dei da mile ti i biglietti di altro taglio e delle monete metalliche. Per ajrevolare le operazioni di eamhio sono stati autori/zati gli uffiei postali, sol-tanto nella Provineia, a rieevere in depo-sito dagli interessati i biglietti in dinari di qualsiasi taglio i quali saranno aeeompa-gnati da apposite distinte. lili uffiei postali cureranno poi di prescntarli p«-r il cambio al piii vieino uffieto cambio della Banea d'Itali;i entro il 86 corr. Rok za zamen javo tisočakov podaljšan Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine razglaša: T. Rok za izmenjavo tisoedinarskih bankovcev se podaljša do vključno 23. t. m 2. Dinarji se bodo izmenjavali v lire tudi v nedeljo dne 22. t. m. in bodo zaradi tega uradi, ki so bili določeni v ta namen jutri odprti. 3. Se nadalje velja rok od 19. do 26. junija za izmenjavo vseh rst;dih dinarskih bankovcev in kovanih novcev. Da bi se olajšalo zamenjavanje, so bili poštni uradi, a le na ozemlju ljubljanske, pokrajine, pooblaščeni, da vlo/.e prizadeti pri njib hankovee v dinarjib, ki bodo na poseben način označeni. Poštni uradi bodo poskrbeli, da bodo ti bankovci predloženi menjalnicam zavoda Hauca d'ltalia do 26. t. m. v zamenjavo. Potovanje po pokrajini prosto od danes dalje Visoki Kom . poki^*ji-rve je včeraj odredil: Z jutrišnjim dnem je ukinjena določba čl. 4. komisariatskega dekreta št. 13 z dne 29. aprila 1941-XIX, ki je bil objavljen v »Službenem listu« Kraljevega Civilnega Komisariata št. 35. Potovanje po pokrajini jo //a enkrat svobodno in zanj ni potrebno nikako posebno dovoljenje. La circolazione in provineia da oggi libera L'Alto Comni . i.cua trovincia di Lubiana ordina: Da domani e aholito 1'art. 4 del de-creto Commissariale N. 13 in data 29 aprile 1941-XIX, pubblicato nel Bol- lettino Uffieiale del R. Commissariato Civile N. 35. Pcrtanto la circolazione nelTambito di questa Provineia e libera e non e soggetta ad alcuna spe-ciale autorizzazione. Potniki in nakaznice za kruh, rlž in testenine Z ozirom na mlredbo štev. 46 z dne 18. t. m., ki je bila objavljena, v »Službenem listu za ljubljansko pokrajino« štev. 49 dne 18. junija 1941-XIX, objavlja Visoki Kotnisariat: Z 21. t. m. se uveljavi raeioniranje kruha odnosno krušne moke. testenin in riža z nakaznicami. Potniki bodo lahko prejemali le kruh, pa čeprav ne bodo imeli nakaznice, a največ za dobo dveh dni. Pozneje jim bo izdana nakaznica, a le za kruh, če se izkaže, da so na potovanju in c!a imajo svoje bivališče v Kraljevini. V drugih primerih jim bo izkaznica izdana tudi za testenine in riz. Kdor ne bo imel nakaznic, ne bo mogel prejeti jedil iz testenin ali riža. Potniki, ki imajo naJkazniee za jedila in so jim bile izdane v družili pokrajinah Kraljevine, se jih bodo lak ko posluževali v javnih lokalih. V javnih lokalih bodo morali vselej odrezati z nakaznic kupone za kruh in za jedila ob vsakršnem konzumu. Z ozirom na to so kuponi za kruh razdeljeni v dva de>-la, tako da si bodo mogli njihovi imetniki nabaviti kruh po dvakrat na dan. Za jedila veljajo kuponi, kolikor so testenine in riž na razpolago v kuhinji. Veljavni so !e kuponi, ki se glase na oni ali naslednji dan, ko se jedila zauzij< jo, ne pa kii|>oni prejšnjih dni, ki potemtakem zapadejo. Ljubljana. 20. junija 1941-XIX. Visoki Komisar Emilio Grazioli Persone di passaggio e il tesseramento per il pane, la pasta e il riso Con riferimento all'ordinanza n. 46 del 18 corrente, pubhlieata nel Bollettino Uf-fieiale per la provineia di Lubiana, n. 49, del 18 giugno 1941-XIX, c o m u n i c o : Col 21 corrente entra in vigore il tesse-ramento per il pane oppure farina da pane, pasta e riso. Le persone di passaggio potranno eonsu-mare soltanto pane anehe se sprovvisti di carta annonaria e per un massimo di due giorni. Successivamente verni loro rilasciata la carta annonaria soltanto per il pane, qua-lora si tratta di persone di passaggio aventi dimora nel Regno. In caso diverso la tessera sara rilasciata anehe per la pasta e il riso. Nessuno potra consumare minestra di pasta o riso. se non e provvisto della carta annonaria. Le persone di passaggio che hanno la tessera per minestra, rilasciata nelle altre provinci«* del Regno, potranno avvalersene per la consumazione negli esercizi pub-blici. G!i esercizi pubbliei dovranno sempre ritagliare dalla carta annonaria 11 taglian-do del pane, e della muiestra per ogni consumazione. A questo riguardo i taglian-di del pane sono suddivisi in due partl p«*r poter servire a due pasti nella stessa giornata. Per il consumo della minestra valgono tanto i tagliandi della pasta co-me del riso a seconda della disponibilita di eucina. Sono valevoli soltanto i tagliandi dello stesso giorno in cui si consumano i pasti oppure dei giorni snceessivi, non m al quelli di data anteriore e rjuindi scaduti di validita. Lubiana, 20 giugno 1941-XIX. L'Alto Commissario Emilio Grazioli Opozorilo lastnikom motornih vozil Opozarja se, da poteče s 30. t. m. zadnji rok za zamenjavo evidenčnih tablic tudi za ona motorna vozila, ki niso opremljena s posebnimi dovoljenji za prosto vožnjo, ter za ona, ki so sedaj pod plombo. Od ponedeljka 23. t. m. dalje se bodo tablice zamenjavale pri n. oddelku Visokega Komisariata na Bleiweisovi cesti St. 10, drugo nadstropje, v sobi št. 117, od 8. do 12. ure. Vsa motorna vozila z označbo LB, ki so v prometu, morajo biti vedno v stanju, da se izkažejo ne samo s prometno knjižico, temveč tudi s POSEBNIM DO VOLJE- NJEM FV TROBOJNIM ZNAKOM, KI MORA BITI N"A ZAf^ITNEM STEKLTI VOZILA IN S KATERIM JE PROSTA YQ2N*A DOPU8CGNA. Avviso ai propietari di automezzi Si avvisa che col 30 corr. scade rulti-mo termine per la sostituzione delle tar-ghe degii automezzi anehe se non muniti del permesso speciale di circolazione. A portire da lunedi 23 corr. la eonse-gna delle targhe avra luogo presso la diviš ione II. deli Alto Commissariato, Blei-\veisova cesta No. 10, IL piano, stanza No. 117 dalle ore 8 aile ore 12. Viene aneora ricordato che tntte le mao-ehine targate LB in circolazione devono essere sempre in grado di esibire oltre al libretto deila mačehi na, IL PERMESSO SPECIALE, E CHE SUL PARABREZZA DEVE ESSERE APPLICATO TL. TOSCO TRICOLORE CHE AUTORIZZA LA CIRCOLAZIONE. Stran 2 »SLOVENSKI NIrtODc, SofcoCa, 21. junija I94i-xrx. Btev.140 Vojna v Siriji Francoske čete nudijo na vseh odsekih odložen in odpor ter so prizadejale sovražniku hode izgube Bejrut, 21. junija s. Službeno je bilo objavljeno: Položaj na bojiščih se ni spremenil. Očiščevalne operacije južno od Damaska so so predvčerajšnjim nadaljevale in je bilo ujetih 400 nasprotnikov. Francosko letalstvo je predvčerajšnjim izvedlo mnogo izvidniških poletov nad bojiščem in nad zaledjem sovražnika ter je ponovno podnevi in ponoči napadlo zbirajoče se sovražne čete. Posebno hud: so bili napadi v pokrajini okrog Kišveja. Vsa francoska letala so se vrnila na svoja oporišča. Bejrut, 21. junija s. V noči na petek je vrhovno povcljstvo vzhodnih francoskih sil cbjavilo komunike, ki se glasi: V no0: od 18. na 19. so indijski elementi prodrli v pokrajino Meze. naslednje jutro pa so bili pregnani. Ob tej primki je bilo ujetih 150 Indijcev. Sr/vražni napad na Mer<«djam se je i lov:!. Ob tej priliki je bilo ujenh 60 gle/ev. Na področju okrog Djezne ie bilo topništvr. vneto na delu. Po-Jo-žaj pa se tam ni spremenil. Oh obali je pri slo do spopadov med izv:dn:;kimi Četami. V četrtek zjutrai so angleške voine ladie ob^treljcva-8e podrrCje severno od Bejruta, a brez usmeha. Ponoć: n v četrtek popoldne ie sovražne, letalstvo bombardiralo bejrutsko luko. a prav tako brez uspeha. Francosko letalstvo je nadaljevalo s svojim: lzvidni-škinv in napadalnimi poleti. Vzhodna pomorska divizija je obstreljevala sovražne postojanke severno od Sidona. Vichv, 21 junija d. Državni podtajn;k za letalstvo se je včeraj popoldne z letalom zopet vrnil iz S rije v Vichv. Takoj po prihodu ga je sprejel podpredsednik viadc admiral Darlan, ki mu je Bergcret poročal c položaju v Siriji, Bergeret je spo-ro«čil admiralu Darlanu predvsem svoje vtise o uspešnem vodstvu francoskih vojask'h operacij s strani generala Dentza. Nadalje je opisal, kako se francoski vojaki bore najhrabreje kljub najhujši vmčini. Letalstvo* in vojna mornarica uspeš/no podpirata kopno vojsko Židje v angleških vrstah Bejrut. 21 junija d. Serijski l:sri pišejo zelo ostro proti sodelovanju židovskih vojakov v angleški vojski v operacijah proti Siriji. Tako pravi list »Alsiasa« v Damasku, da se bori v angleških vrstah v Siriji OlC< !; 5000 Židov. Če mislijo Zidje. pravi dalje list. da bodo lahko iz Sir-je napravili novo Palestino, se motijo Vedeti morajo, da se je arabsk' narod že mnnco naučil in je zato v ostrem nasprotju do Angležev in Zidov. Velika javna dela na Hrvatskem Zagreb. 21. junija s. Minister za javna •dela je včeraj govoril na nekem zborovanju delavcev in je izjavil, da se je nekaj vclkih javnih del že pričelo, druga pa se v i v najkrajšem času. Grade se velike moderne ceste. P"na izmed njih bo speljana od nemške meje do Zemuna, kjer jo bedo navezali na veliko avtomobilsko cesto v Srhji proti Carigradu. Dnina cesta bo zgrajena preko Bn^nc mimo Sarajeva do Dubrovnika. Nadaljnja cesta bo >la ma Srr t. Četrta preko Karlovca proti RcW. Država ie že sklenila vrvto pogodb za iz-suševsnjc močvirj v Bo-srr in Dalmaciji. 250.000 ha zemlje bo oteto za kmetijsko produkcijo. Okrog Hm.ooO kmečkim družinam bo na ta nač n zagotovljen minimum 7c;n!j'-ke posesti -vp'.-Ursik' potencial Hrvatske pa bo na ta način povečan tako. da bo prehrana prebiva'stva do kraja zagotovljena. Tudi vprašanje brezposelnosti bo na ta način rešeno. Zagreb, 21. junija s Trgovinski in industrijski m in.* ter je tovarnam usnja in gro-sistr.m na Hrvatskem prepovedal prodajo usnja za 14 dni. Zagreb, 21. jun'ja v V nekaj dneh bo us** novljena posebna centrala, ki bo Vor-trolirala blagovni promet na Hrvatskem kolikor je namenjen izvozu Ustanova bo edina pristojna instanca za izdajanje do voljen j za jza'oz in 7-e. pos'm-ne p'Tno osvajanje, ki temelji na svoje-volinosti in terorju na zemlji ter na piratstvu na morju. Vlada Zedinjenih držav smatra, da je Nemčija odgovorna za sramotno in ne- npravičljivo potopitev »Robin Moora« ter pričakuje od nemške vlade popolno povračilo za izgube in za nastalo škodo. Taka potopitev je flagrantna kršitev pravic mornarice Zedinjenih držav, da svobodno opravlja svojo službo, izvzemši samo pravice, priznane vojujočim državam po mednarodnem pravu. Dokazi, da ima Nemčija v načrtu nadaljnja osvajanja, so prepričevalni. Doslej so dejanja svojevoljnega nasilja bila uvod načrtom za osvajanje. Zadnje dejanje izgleda, da je uvod v postavitev vrhovnega cilja nemškega rajha. da si prisvoji kontrolo nad morji, za kar je zmaga nad Anglijo neizogiben predpogoj. Izgleda, da je splošni namen ta. pregnati ameriški pomorski promet z Oceana, kjer koli bi se smatralo, da ta promet nasprotuje nemškim načrtom. Posebej izgleda, da je nameravana prekinitev našega prometa z vsemi prijateljskimi državami. Nemški rajh želi posluževati se v teroristični obliki nasilja napram nedolžnim in neoboroženim državam, očividno v veri, da terorizem vzbudi tako stanje, ki dovoljuje nemškemu rajhu. da si zagotovi pristanek nadvladanih narodov. Prvi komentarji k predsednikovi poslanici opozarjajo zlasti, da Roosevelt, potem ko je na oster način izrekel svojo obtožbo proti Nemčiji, ni v nobeni obliki povedal, kakšne konkretne pobude namerava podvzeti. da se upre »grožnji proti ameriškemu pomorskemu prometu«, kar je osrednja točka dokumenta. Poslanica, ki je prišla povsem nepričakovano, je povzročila splošen padec cen na blagovni borzi v Wallstreetu. (Piccolo.l Maršal De Bono v Karlovcu Karlovac. 21. junija, s. Iz Ljubljane je prispel preko Novega mesta v Karlovac Maršal De Bono. Tu so ga sprejeli zastopniki Italijanske Vojske s Poveljnikom 2. Armije Generalom Ambrosiem na čelu. Hrvatske vojaške oblasti je zastopal Poveljnik mesta polkovnik Tomaševič. Maršal De Bono je pregledal oddelke hrvatske in italijanske Vojske. Iz Hrvatske — Gospodarski dogovori med Hrvatsko in Italijo. Da bi bilo urejeno vprašanje robnega in plačilnega prometa med Hrvatsko in Italijo, se bo v ponedeljek, 23. junija sestala v Rimu posebna mešana komisija, ki bo proučila vsa potrebna vprašanja in ukienila, da bo do sporazuma o robnem in plačilnem prometu med Hrvatsko in Italijo prišlo čim prej. V hrvatski delegaciji, namenjeni v Rim. bo okoli 20 uglednih hrvatskih gospodarstvenikov. — Dinarje za kune bodo na Hrvatskem zamenjali šele prve dni julija. Samo tisoč -dinarski bankovci izgube tudi na Hrvat-skeskem svojo vrednost danes in jih od ponedeljka dalje ne bodo več spaejemali Diti denarni zavodi, niti zasebniki. Vsakršno zlorabo pri zamenjavi tisočdinar-skih bankovcev bodo smatrali za sabotažo in bodo odgovorne najstrože kaznovali. — Na delavskem nasilju Anta IStarče-\ i£a v Zagrebu grade zdaj 40 delavskih stanovanjskih hišic. Samo izolacijska dela so zahtevala dva milijona din izdatkov. Hišice bodo imele veliko kuhinjo, kjer bodo delavci s svojimi družinami lahko posedali čez dan. dalje veliko spalnico, eno do ilve podstrešni sohi, kopalnico, pralnico in vse druge pritikline. Večina hišic bo imela tudi lepe vrtove, kjer si bo delavec lahko uredil vrt in na njem gojil zelenjavo. V Antonescovi vladi ni framazonov Bukarešta. 21. junija, s. Listi objavljajo sodbo vojaškega sodišča v procesu proti 16 podpisnikom nekegag proglasa, v katerem so trdili, da je tudi v Antonescovi vladi nekaj framazonov. Posebej objavljajo listi poročilo državnega tožilca, ki med drugim ugotavlja, da predstavljajo framazoni mednarodno organizacijo, ki deluje v nasprotju z zakoni rumunske države in da zaradi tega v vladi generala Antonesca ne more bik njihovih pripadnikov. _ Našim naročnikom in čitateljem Z današnjim dnem se je pričel V »Slovenskem narodu« tečaj italijanščine, ki se bo nadaljeval v vsaki številki. Opozarjamo nanj nase naročnike in čitatelje s prošnjo, naj store isto pri svojih znancih in prijateljih, kar jim bo tem lažje, ker se bodo lahko že iz prve lekcije prepričali, da bo naš tečaj italijanščine posebno prikladen za vse, ki se je hočejo naučiti brez posebnega truda toliko, kolikor je rabijo ra vsakdanje potrebe. Ljubljanski župan obišče Trst Trst, 21. junija u. Ljubljanski župan dr. Adlešić in podžupan dr Ravnihar bosta v nedeljo in v ponedeljek na službenem obisku v Trvru Ob *ej priliki borta tržaški občini :zročila tudi slike Ivana Batiste Tie-pola ki so jih od leta 1917 dalje hranili v ljubljanskem muzeju, a so bil«* last tržaške občine. Tržaško mesto priprav'i? zastopnikoma Ljubljane čim lepši sprejem. Opozorilo staršem Ortopedski odsek oddelka za zdravstveno zaščito učencev pri higienskem zavodu v Ljubljani, bo v času šolsik^h počitnic nadaljeval z rednim delom. Starši, ki žele, da bi njih otroci rudi v počitnicah obiskovali ortopedsko telovadbo, naj iste prijavijo šolskemu zdravniku (Higienski zavod, oddelek za zdravstveno zasč:to učencev) do 30. t. m. Sprejemajo se učenci in učenke, ki so slabo razviti ali so zaradi telesnih okvar in slabe drže potrebni ortopedsike pomoči. Telovadne ure bedo dvakrat tedensko v dopoldanskih urah v novih prostor h na oddelku za zdravstveno zaščito učencev v Aškerčevi ulici. dlflcffi i ca KOLEDAR Danem: Sobota, 21. junija: Alojzij Jutri: Nedelja, 22. junija: Ahacij Današnje prireditve Kino Matica: Prvi poljub Kino Sloga: Zlobni duh Kino Union: Vojna na zapadu Kino Moste: Frasquita in Brod smrti Razstava slovenske moderne umetnosti v Jakopičevem paviljonu, odprta od 3. do 19. ure. H. Smrekarja razstava v Galeriji Obersnel na Gosposvetski cesfci. Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I. praktične vaje v rabi modernega vrtnega orodja na vrtu g. Zelenika Franca v Mencingerjevi ulici 37 (nad Kolezijo ob Gradaščiei) ob 17. Prireditve v nedeljo: Kinematografi: nespremenjeno DEŽURNE LEKARNE Dane« in jutri: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška c. 48. Mestno dežurno zdrav, službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. mestni zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korvtkova ulica 18, telefon St 36-24. Življenje na živilskem trgu Navaditi se bomo morali na cene v lirah — Vedno več jagod Ljubljana, 21. junija. Prihodnji teden bodo morale gospodinje plačevati na trgu samo z lirami, a zdaj jih se večina vedno računa v dinarjih. Branjevci imajo sicer že dolgo označene cene blaga tudi v lirah, vendar je bilo doslej v prometu največ dinarjev in če je kdo plačal v lirah je ceno preračunaval v dinarje. Kljub temu so se ljudje že precej navadili preračunavanja iz dinarjev v lire, tora po spremenjenem tečaju se jim zčL težje računati. Zdaj imajo ljudje že precej lir, a primanjkuje še drobiža. Danes so ljudje na trgu po večini plačevali še z dinarji. Prav zaradi zamenjave denarja trg ni bil tako dobro založen kakor bi bil sicer. Manj je prispelo kmetic iz oddaljenih krajev, ker se zdaj že branijo dinarjev, zlasti tiste, ki so denar Se zamenjale. Težko je priti na vrsto, zato si ljudje ne žele, da bi hodili denar zamenjavat po večkrat. Kljub temu je bilo naprodaj nekaj tisoč jajc, a pred 8. jih niso še prodajali. Manj kakor prejšnje tedne je bilo danes ljudi ob mesarskih stojnicah. Ali se kaže v tem vpliv nastopajoče vročine ali pa ljudje danes niso imeli toliko časa čakati na meso? Upoštevati pa je treba, da se zdaj ljudje radi zadovolje s sočivjem na-mestu z mesom. Vendar se sočivje zelo počasi pocenjuje. Tako je uvoženi grah še vedno po 12 din. domači pa po 10 din kg. Malo se je pocenil pri nekaterih prodajalcih novi krompir, od 10 na 8 din, v splošnem je pa še < dno po 10 din. Tudi stročji fižol je še drag. Najboljšega prodajajo po 24 din kg. Izpod 20 din ne dobite lepšega blaga. Počasi prihajajo na trg tudi domače novosti. Tako so že nekaj dni naprodaj domače kumare, ki so pa zrasle v topli gredi in so zaradi tega tudi primerno drage, po 25 do 30 din kg. V splošnem so ostale cene uvoženega blaga nespremenjene, a tudi domači pridelki se niso pocenili v zadnjih dneh. čakati bomo morali še več tednov, preden bedo začeli proda.ati po zmernih cenah \tiruare, stročji fižol in krompir. Med uvoženim blagom je treba omeniti kot novost I i:c ke. ki so po 20 din kg. Čedalje več je jagod. Danes je bilo že na izbiro borovnic in rdečih jagod. Jagode so pa še vedno predrage: rdeče gozdne jagode so bile po 15 din liter, borovnice pa po S din. če jutri ne bo deževalo, bo naprodaj mnogo jagod v ponedeljek, ker jih bodo jutri nabirali. Zdaj le redki kupujejo borovnice in jagode, ker so predrage. Pomislite samo, da so bile borovnice prejšnja leta oh tem času po 2 din liter, jagode pa po 5 do 6 din! Dva gosta v Verdijevi „Traviati" N oni jeva in Manoševski — španova kot lepa Dulcineja Ljubljana, 21. junija. Različni operni umetniki v istih partijah zelo različno učinkujejo na poslušalca, ker različno zajemajo predstavljane osebnosti. Enim je le pevska, drugim bolj igralska stran prvi cilj kreacije, le redki so, ki združujejo obe strani v čim lepši harmonični enotnosti. Pojmovanje vlog je pač odvisno od izvajalčeve individualnosti, pevske in igralske sposobnosti, še posebej od njegove življenjske višje ali manjše zrelosti in razgledanosti. Vzgled različne ustvaritve Violete Va-lery v Verdijevi »Traviatii smo gledali ob zadnjem gostovanju Alde Nonijeve v primeri s kreacijo Zlate Gjungjenac. Obe pevki sta umetnici, ali učinek njunega podajanja je bil v isti partiji na poslušalca zelo različen. Alda Nonijeva je še mlada koloratur-ka na najboljšem potu do najvišjega razvoja, pevka lahkotno prožnega, v kolora-turah mojstrski dovršenega, v višinah prav posebno blestečega, ne velikega, a prodornega glasu. Tako je s svojo tehnično imponujočo izvežbanostjo. kristalno prozornim glasom, ki ga zna dinamično učinkovito uporabljati z lepim nijansira-njem, dviganjem in upadanjem, zlasti pa s piani izzvati krasne efekte, dosezala pevsko kvalitetno raven, ki je žela po vseh dejanjih navdušeno priznanje. Kot mlado bitje izredno prikupne zunanjosti je dala tudi Violeti videz zelo mladostne, skoro otroško dekliške dra-žesti, čustveno še nedozorele žene. ki se svoje socialne diskvalitete ne zavoda in preživlja svojo tragedijo brez globoke zavednosti. Tako učinkuje njeno petje bolj umetno kakor čustveno, zato nehote nekam mrzlo: prav tako pa je tudi njena igra še ne docela razvita in psihološki še nedognana, dasi rutinirano igrana, ne globoko doživljana in zato še ne popolnoma prepričljiva. Kakor je torej Alda Nonijeva s svojim pevski rafiniranim podajanjem partije izzivala del občinstva k najtoplejšim pohvalam, se je drugi večji del publike Neizmerno užaloščena javljava pretresljivo vest, da sva za vedno izgubila našo nadvse ljubljeno mamico, svakinjo in teto, gospo MAMA ud. TOMAŽIČ, roj. DAMIANI Na zadnji poti jo bomo spremili 22. junija 1941 ob ^ 18- uri s 2al, kapele sv. Marije, k Sv. Križu. Ljubljana, Buenos Alre«, dne 21. junija 1941. Globoko žalujoča ARTURO, sin in SAUVRA hčerka ter ostalo sorodstvo vendar spominjal Violete z Zlato Gjun-gjenac m ji dajal veliko prednost, češ njena Violeta je pevski in igralski docela harmonično doživljana, do najvišje intenzivnosti prepričljiva, v šarmantnosti nedosežno zmagovita, v zapeljivi razbrz-danosti, ginljivi nežnosti, ponosnosti in vseh tragičnih prizorih neodoljivo resnična Traviata. Ne mislim le na njeno vzorno, do vseh tančin popolno igro, temveč predvsem nn njeno pevsko podajanje. Spomnimo se le na samospev v 1. dej., na scene z Alfredom in njegovim očetom v 2. dej., na pretresljivo sceno z Alfredom v 3. in na vse 4. dej., ki jih s svojim mladodramat-skim, mestoma celo s skoro pravim težkim dramatskim glasom podaja doslej vendarle brez konkurence močno, možgane in srce skladno pretresljivo. To je posledica individualnosti, polnosti v čustvenosti zrele umetnice, prebogate v izraznosti prav za to vlogo, dočim bi kajpak v specialnih koloraturnih partijah Alda Nonijeva ostala na vrhuncu. Anatol Manoševski, bivši zagrebški in zadnje sezone mariborski lirski tenor, je zdai po Rikardu v »Plesu v maskah« še drugič gostoval na angažma v partiji Alfreda. Zunanje je prikupna, mladostna, v vsem nastopanju elegantna, v igri živahna, mestoma celo preveč razgibana odrska pojava. Rus je co narodnosti, in vemo da Rusi včasih za naš okus z igro pretiravajo, se radi silijo na rampo in, žal cesto slabo, za+o malo razumljivo izgovarjajo besedilo. Manoševski se doslej ni kazal ramparja. pnč pa poje nekako poljsko-rusko hrvaščino. V tem pogledu bomo vztrajno zahtevali temeljite ^-~*-r'-*Mi-e» Onera mora biti peta drama, pri kateri hočemo uživati in razumeti petje in dejanje. Glasovni materijal je debutantu prijeten, topel in dovolj izda- ten, v pevski umetnosti bo morda sposoben še nadaljnjega napredovanja in se bo iznebil zadnjih sledov guturalnosti. Pod vodstvom pedagoških kapelnikov, ko-repetitorjev in režiserjev obeta Manoševski postati poraben in simpatičen nosile- lirskega tenorskega repertoarja. Glede tenorjev je pač že desetletja akutna kriza po vsem svetu, in navadili smo se kakor povsod skromnosti. »Traviato« so to pot uprizorili zopet v originalu, kar se je pokazalo zlasti v zadnjem in deloma v prvem aktu. Zelo zanimivo, a kakšnega odkritja ni bilo razen pnr kolizij v tempih. Z radostjo pa naj še zabeležim, da je naš Janko s svojim očetom zopet žel v 2. dej. velik pevski in igralski uspeh. N. Španova je pela zopet prav prijetno Floro, dva dni prej pa lepo Dulcineio v Massenetovem »Donu Kihotu«. V obeh je bila pevski prav zadovoljiva in igralski ustrežljiva. Dulcinejo je podajala predvsem pevski zanesljivo, tehnično gotovo, toplo in muzikalno inteligentno. Stvar režiserja je, da solisticam dopove, da ie operna Dulcineja razkošnica. ki zna moškim imponirati in se ž njimi igrati, vzlic vsemu velika dama. nikakor pa ne skromna provincialka. Tn te skromnosti naj se ?panova odvadi! Gledališče ie bilo obakrat polno. Re-tetto. Primožič. Španova v ^Kihotiu. Nonijeva, Janko in Manoševski pa v »Traviati« so bili klicani po dejanjih opetovano pred zastor. Zanimanje za opero se je vobče vidno zelo dvignilo, in če vstopita v naš operni zbor solistov kot stalni članici še Zlata Gjungjennc in Golobova, se lahko nadejamo najboljše, repertoarja bogate bodoče operne sezone. Fr. G. Iz Trebnjega — Ceneno vino. Te dni se je na potu po dolenjskih krajih mudil v Trebnjem prodajni avtomobil »Dopolavora* iz Trsta. V naš kraj so pripeljali prvovrstno italijansko vino po 15 din liter. Ugodna cena in dobra kvaliteta vina sta pripomogla, da BQ je prebivalstvo poslužilo prilike in je bil avtomobil vina v enem dnevu razprodan na drobno na litre. — Razpisana je javna dražba 94 posestnikom zarubljenih predmetov za neplačane davke in obroke kmečke zaščite. Ponovno opozarjamo davkoplačevalce in dolžnike kmečke zaščite, da se vsi davki in ostale dajatve izterjujejo po prej veljavnih predpisih in je zato vsako odlaganje teh plačil neumestno. — Košnja se je pričela. Lepo vreme zadnjih dni so ljudje izkoristili in pričeli so splošno košnjo. Po vsej dolenjski pokrajini BO zapele kose in upamo, da bo pri tem vremenu seno srečno spravljeno pod streho. Tudi letina obeta zaenkrat najboljšo na polju In v vinogradih. Primanjkuje pa galice za škropljenje trte. — Cepljenje proti kozam. V prihodnjih dneh se bo pričelo cepljenje dojenčkov in šoloobveznih otrok proti kozam. Starši bodo o tem še pravočasno obveščeni z razglasi po občinah. — Pogorelo je gospodarsko poslopje in del hiše posestnika Pirca Antona iz Benečije. Zažgal je domači otrok, ki se je igral Z vžigalicami. Požar v neposredni bližini Trebnjega je spravil h gašenju tudi vojaštvo in so požrtvovalni miličniki rešili precej stvari, ki bi sicer zgorele. Poslopje je bilo nam ah v plamenih. Zato lesenega poslopja s slamnato streho ni bilo mogočo rešiti. Motoika trebanjskih gasilcev v rokah vojaštva je usmerila gašenje na hišo, ki so jo deloma rešili. — Naročnike opozarjamo na tečaj italijanščine, ki se je pričel v današnji številki našega lista. Tečaj se bo nadalje al vsak dan in se boste z njegovo pomor;."> lahko naučili italijanščine v prav kratke času. Težka nesreča na Škofljici Ljiibljana, 21. iuniia Z dolenjskim vlakom so danes dopoldne pripeljali v Ljubljano mizarjevo ženo Ma« rijo ("iernetovo iz Škofljice. Ccrneto-va se je okro/g 8. zjutraj odpeljala z vozo-m na polje in jc morala čez železnici tir. N"a prelazu pa jo je dr.lvtel vlak. ki je VOZ odbil, nje samo pa vrucl z voza, da jc padla. Padec jc bil tako slovit, da si jc razbila cla" vo in dobila tudi drugod po životu težke po 3co dbe. Ljudje, ki so videli nesrečo, so ^ernetmn tak«,j prihiteli na pomoč, jo prenesli na kolodvor in nalo2il: na vlak, ki jc baš odhajal v Ljubljano. Na kolodvor so pri-H po-njo> reševalci in jo odpeljali v bolnico. V OTROČKI SOBI — Marička, — pravi gospodar služkinji, — moja žena je odšla malo prej v otroško sobo, da zapoje mali uspavanko. Ali še vedno kriči? — Ne. zdaj igra klavir. ZAHVALA Vsem, ki so spremili blagopokojno gospo Marijo Sfčevo k večnemu počitku, jo obdarovali s cvetjem in nas tolažili, se prisrčno zahvaljujemo. Posebej pa se še zahvaljujemo č. g. Kremžarju, kaplanu trnovskemu za poslednje sv. tolažilo, čč. duhovščini; gospodu primariju dr. Vlad. Guzelju za vso plemenito zdravniško skrb; g. dr. Ig. Tavčarju za njegov trud in prizadevanje; g. pevovodji Fr. Maroltu in gg. pevcem za ganljive žalostinke; čč. sestram zastopnicam Jožefišča, vsem zastopnikom (-cam) raznih korporacij, prof. zborov, dijaštva in vsem prijateljem in znancem. Vsem prisrčna hvala. Sv. maša zadušnica bo v soboto, dne 28. junija t. 1. ob 7. url zjutraj v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 21. junija 1941. S I 6 E V I ______ eter. 140 >SLOVEIf SKI NAROD«, Sobote. il. junija I941-JOX. Stran S Recitacijski večer italijanske in slovenske lirike Prirejen bo v ponedeljek v opernem gledališta v dobrodelne svrhe Ljubljana, 21. junija Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani priredi v ponedeljek 23. t. m. v Operi večer, ki je po svojem pomenu eminentne kulturne važnosti. Slovenci doslej nismo imeli možnosti spoznati italijansko pesništvo. Razen Grad-r.ikove zbirke »Itahjanska lirika«, dr. De-bevčevega prevoda >Božanske komedije« in Zupančičevih fragmentov iz iste pesnitve, nismo imeli doslej ožjega znanja z italijansko liriko. ki bi nam jo posredovali slovenski prevodi. Recitacijski večer ima namen seznaniti I italijanske poslušalce s slovenskimi pesmi- i mi v italijanskih prevodih, Slovence pa z i italijanskimi v slovpr.skih prevodih. Tako italijanski kakor slovenski izbor pesmi pre brt ivljo kratko antologijo najpomembnejših italijanskih in slovenskih pesnikov. Čustvovanje narodov najde svoj najver-nejši izraz v liriki posameznega naroda, Ce je sploh kak. en temelj, na katerem bazira sorodnost narodov, je to lirika. V njej izraženi najtišji in najintimnejši drhtijaji človeške duše in srca so izpoved pesnikov, ki občutijo kot individuji sintezo čustvovanja svojega naroda. Glasniki in besedniki najznačilnejše čustvene lasti in posebnosti njihovega ljudstva so. Njihovo poslanstvo je. da podajo v plemeniti obliki in žlahtni besedi vse neizrečeno, kar bi izpovedali tisoči, ki jim je sicer dan dar občutja, a nimajo daru oblikovati v vzvišenih in zanosnih besedah, kar jih navdaja- Pesništvo pOMHMBB0ga naroda je vedno jasen znak za stopnjo njegove duševne in duhovne kulture, merilo za vrednost naroda in njegovih svojstev. Za nas Slovence bo ponedeljkov recitacijski večer večer ponosa. Prisluhnili bomo našim pesmim, ki jih poznamo in ljubimo, ki so pisane z našo srčno krvjo In so naša izpoved. Prisluhnili bomo njihovemu zvoku, prelitemu v jezik Italije, ki je sončen In sladak kakor dnevi ob ažurnem morju tor blagoglasen kakor pesem, ki zna biti nežen kakor cvetje ln monumentalan kakor slavoloki starega Rima. Spo-Zinali bomo svoje pesmi nanovo, kako zvenijo drugače v novem ritmu in novi melodiji, a so ostale iste, z našo vsebino in našim občutjem. Italijanska pesem v našem jeziku! Kakšno doživetje bo. slišati besede nesmrtnega r>anteja in Petrarce v naši govorici; genijev Italije, katerih senca slave z onkraj groba pada preko vsega sveta in vzbuja spoštovanje pred nedosegljivima veličinama* Od teh mojstrov oblike in vsebine so se učili vsi narodi, pri njih se je izb rušil Prešerno*? pesniški slog in se nkresal duh marsikaterega izmed naših pesnikov. Na recitarijskem večeru bomo občutili znova lepoto našega materinega jezika, ki je zmožen podati mojstrovine največjih klasikov in modernih pesnikov Italije. Nam doslej malo znana poezija Romanov, topli utrip njihove čustvenosti, njihova erotika in zanos, njihova igrivost in herojska gesta, njihova duhovitost in antična veličina ter giohokoumna miselnost, vse to s*e spaja v njihovi Kriki v celoto, ki človeka pretresa in očara. Sugestivna moč besede in ritma, melodioznost besede in iz-klesanost oblike so svojstva, ki jih jim je dal laitinski jezik in njihovi nedosežni predniki: Virgil. Horac. Ovid i. dr. Rr večer bo kulturno velepo- memben in bo združil v Operi tako italijansko kakor slovensko poslušalstvo v pri-ribu, da bi spoznala in poiskala v liriki drug drugega sorodnost v i I o čustvovanju. Da bo ta kulturna manifest a ei i a dveh narodov v vsakem pogledu na višku, bodo recitirali pesmi najboljši recitatorji naše Drame. Maša SI. 7. Giovanni Paacoli: >Moj večer«. Recitira: Slavko Jan. 8. Gabriele d'Annunzlo: >Fies©Lanski večer«. Recitira: Mila Saričeva. — >Dež v borovem gaju«. Recitira: Ciril Debevec. 9. Ada Nejrrl: * Vrnitev o Božiču«. — j Dar;. Recitira: Mira Danilova. 10. Sergio Corazzini: >Steza«. Recitira. Mila Saričeva. 11. Sil vio Novaro: »Kaj pravi marčni de-žek«. Recitira: Mila saričeva. 12. Enrico Fornis: jPesem hrasta«. Recitira: Ivan Levar. III. Slovenski pesniki v italijanskih prevodih prof. ITmberta Ur ban i j a., drja Lui-gia Salvinija. ge. Fannv sinkovic-Maver in gdč. Marije Samerjeve. gia Salvinija in g. Marije Samerjeve. 1. France PreAeren — U. Urbani: >Izgubljena verac. Recitira: Emil Kralj. 2. Anton Aškerc — l . I'ritani: »Mej- nik« — »Krisnu«. Recitira: Emil Kralj. 3. Simon Gregorčič — U. Urbani: »Človeka nikar!« Recitira: Emil Kralj. — »Ne zabi me, ne zabi iflfe!< Recitira Mileva Boltar-Ukmarjeva. 4. Drago Kette — L. Salvml: »Kakor labod«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. 5. Josip Mor«-Aleksandrov — L. SaJvini: »Vlahi«. Recitira.: Mileva Boi t ar-Uk-m ar jeva. 6. Oton Župančič — L. Salvinl: »Melanholija« — »Tiho brez besed«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. Fragment iz pesnitve »Duma« v prevodu gospe Sinkovic-Maver. Recitira: Emil Kralj. 7. Šilvin Sardenko — U. Urbani: »Via Appia«. Recitira: Emil Kralj. 8. Alojzij Gradnik — L. Salvinl: >Je-sen« — »Kmet molči< | Marija Samerje-va). Recitira: Emil Kralj. 9. Pavel Golia — L. Šal vini: »Marehe funebre«. Recitira: Ivan Levar. 10. Igo Gruden — L. Salvinl: * Jutro na Savi«. Recitira: Emil Kralj. 11. Anton Vodnik — prof. L. Salvinl: 2a-lostna«. Recitira: Emil Kralj. 12. Vida Tauferjeva — U. Urbani: >Ci-renska Venera« — »Narcisi«. Recitira: Mileva Boltar-Ukmarjeva. DNEVNE VESTI Spored večera I. Prolog: prof. Umberto Urbani. TI. Italijanski pesniki: prevedel dr. Alojz Gradnik. 1. I>ante Alighieri: »Tako milo in bla-g-o lice sveti . . . « — >Vse zale in po vrsti šle so... « Recitira: Ciril Debevec. 2. Franeesco Petrarca: »O blažen bodi mesec, dan in leto . . .« — >Pojdite, pesmi tužne, k trdi skali. . . « Recitira: Slavko Jan. 3. Michelangelo Bnuwi«411: >0 noč. o marčni čas. a poln slasti . . . « — >Prost vseh bremen, ljubezni in never«. Recitira: Ivan Levar. 4. Ugo Foscolo: r>Oh očetovi smrti«. Recitira: Mira Danilova. 5. Giaeomo Leopardi: »Silviji«. Recitira: Ciril Dsbevec iPosIcdn.i Safin spev«. Recitira: Mila Saričeva. 6. Giosue Oardneot: i Marčna pesem« — >Na griču Mario«. Recitira: Ciril Debevee. — Diplomirani ho bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Darinka Cobaio-va in Sonja Zdešarjeva, gg Ljubo Brezi-gar, Vaško škapin. vsi iz Ljubljane, Marijan šober iz Ptuja. Stanko Bajuk iz Dra-šičev pri Metliki in JoZe Zapušek iz Gornje Jablanice. Čestitamo! — oi:ijs.m promet med Nemčijo In Juž-novzhodn > Evropo. Postopek v blagovnem prometu, ki je bil razširjen že z odlokom nemškega prometnega ministrstva z dne 5. februarja 1941 tudi na promet z bivšo Jugoslavijo, se je po razpadu bivše jugo-slovenske države nekoliko izpremenil. Tako je bivša centrala blagovnega prometa v Beogradu pristojna samo še za promet iz Srbije in ima svoj sedež v Zemunu. Razen tega se ustanovi centrala za blagovni promet v Zagrebu za promet iz Hrvatske v zvezi z generalnim zastopstvom nemških državnih železnic v Zagrebu. Za promet z ozemljem bivše Jugoslavije, priključenim Bolgariji, je določena centrala v Sofiji, a za ozemlje, priključeno Madžarski, bodo izdane še posebne odredbe. Za blagovni promet iz Grčije bo ustanovljena centrala v Solunu. Glede izvoza iz teh dežel ostanejo v veljavi določbe odloka z dne 5. februarja 1941. po katerih je treba načelno pripravljati uvozne transporte centrali za jugovzhod v Berlinu. — N't*m£ko devizno pravo na Spodnjem štajerskem. Nemško gospodarsko ministrstvo je izdalo okrožnico, po kateri se ukinejo v načelu vse deviznopravne omejitve v prometu med Nemčijo in Spodnjo štajersko ter zasedenem ozemljem Koroške in Kranjske. Po naredbah šefov civilne uprave na Spodnjem Štajerskem ter na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske veljajo v teh pokrajinah nemški devizni predpisi. — Nesreče. V Savijah je podrl neznan kolesar 7 letno hčerko postnega služitelja Ivano Plavc. Dekle si je hudo poškodovalo levo nogo in se potolklo po obrazu. — 45 letn-; ključavničar Jože Pavlin, ki je bil zaposlen pri delih na borovniškem mostu je padel z nadzidka in si zlomil desno nogo. — V St. Vidu je neki kolesar podrl 8 letnega delavčevega sina Jožeta Suha-dolca, ki si je zlomil desno nogo. V bolnico so prepeljali tudi 15 letnega kolar-skega vajenca Antona Seuniga iz Trnovega, ki ga je zgrabila cirkularka in mu poškodovala desno roko v zapestju. Iz Mublfane —lj Tudi borovnice na trgu. 2enske in otroci iz okolice so jeli prinašati na trg razen rdečih jagod tudi že borovnice. Borovnic je letos v naših gozdovih obilo, zlasti mnogo borovnic prinašajo ženske iz bližnje dolenjske okolice. Borovnice so sedaj še precej drage, liter 8 do 10 din, kasneje pa se bodo gotovo pocenile in jih bodo skrbne gospodinje letos tudi pridno vlagale. —lj Zgodnje češnje so dozorele že tudi po ljubljanskih vrtovih, predvsem pa seveda našim vrlim Članom podružnic Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki imajo svoje vrtove zasajene z najžlahtnejšim drevjem. Prav zadovoljni so z letino, čeprav jim hodijo kosi in škorci v goste kar v trumah. Po domovih naših sadjarjev in vrtnarjev je torej že dosti doma pridelanih žlahtnih češenj, zato se pa tembolj pritožujejo Ljubljančani, ki morajo kupovati češnje na trgu. Naše gospodinje se dobro zavedajo, kako zdrava in dobra hrana je sadje, ki na najboljši način dopolnjuje posebno racionirana in taka živila, ki so manj premožnim slojem le težko dosegljiva. Zato naj bodo pa ljubljanske matere z naraščajem vred potolažene, saj se me-tržni in tudi preskrbovalni urad prav resno prizadevata, kako bi Ljubljano založila z dobrimi češnjami po nizkih cenah. Upajmo torej, da bo prizadevanje našega preskrbovalnega urada uspelo, ter potr-pimo toliko časa, dokler nam preskrbovalni urad ne priskrbi dosti poceni lepih češenj. —lj Dobrodelni koncert v korist Rdečega križa pripravlja pevski zbor »Ljubljanskega zvona« za dan 7. julija v Filharmoniji. Opozarjamo na ta koncert razna društva s prošnjo, naj pri določitvi eventualnih svojih prireditev vpoštevajo < značeni datum ter tako podpro prizadevanje Rdečega križa, ki je prav v zadnjem času postavljen pod nove in važne socialne naloge. —lj Umrli »o v Ljubljani od 13. junija do 19. t. m.: Stuppan Marija roj. Stiaral. 79 let. hišna posestnica; Zaje Ana roj. Beden, 66 let, žena brivskega mojstra; Kranjc Marija, sestra Jožefa, 67 let, sestra čudodelne svetinje; Skok Mihael. 73 let, mizar; Kostanjec Avguština, 41 let. uradnica; Anžin Frančiška roj. Jarc, 80 let. zasebnira, Crna vas; Keršič Marija roj. žorž. 78 let. vdova železničarja; Strniša Terezija roj. Aljančič, 80 let, zaseb-nica; Vaši Peter, tri tedne, sin brivskega mojstra; Mohar Josip, 40 let, posestnik; Sunara Ana. 54 let. žena trgovca; Sič Mari a roj. Triller. 67 let, žana profesorja v p.; Jelovčan Uršula, 80 let, obč. uboga; Bregar Franc, 79 let, postrešček; Beber Anton. 67 let, zasebnik. V ljubljanski bolnici so umrli: Bohorič Alojzij. 34 let. nočni čuvaj. Hrib, obč. Adlešiči: Tancik Ivana roj. Jankovič, 60 let, žena žel. upokojenca; Gruden Jožef. 7 let, sin kapetana; Levstik Anton. 12 let., sin posestnika. Male Lašče; Rojšek Lea, 3 mesece, hči mizarskega pomočnika, Kožarje; Kopinič Breda. 9 mesecev, hči zasebnice, Novo mesto: Roje Rafael, 38 let. delavec; Avsec Sonja, 1 mesec, hči pečar, pom.; Bukov-nik Marija roj. Istenič. 51 let. žena kroj. pom.; Zaplotnik Štefanija, 39 let, žena delavca, Polje pri Ljubljani. —lj Kupu.jocemu občinstvu. Čedalje bolj pogosto se dogaja, da stranke-odjemalci v trgovinah, ko so že krile lastne potrebe, zahtevajo še blago za tega in onega sorodnika in znanca. Ker taki nakupi za »druge« omogočajo prepovedano kupi-čenje blaga in špekulacijo z njim, imajo trgovci nalog, da take nakupe v interesu splošne potrošnje odločno odklonijo. Da se prepreči neupravičeno kupičenje blaga po posameznikih, naj stranke kupujejo le pri svojih stalnih dobaviteljih trgovcih. 309 n. —lj Lojzke in Lojzki, pridite v gostilno Lovšin srebat najboljše vino. Zadovoljni boste tudi z odlično kuhinjo. 310 n. —lj Svež grah 1 kg Lit 3.80. Fr. Kham, Kongresni trg 8. 311 n. —lj Učenci in učenke Državne dvora z-redne trgovske šole v Ljubljani bodo prejeli spričevala v ponedeljek 30. junija ob 9. uri v svojih razredih in ne v sredo 25. t. m. kakor je bilo včeraj pomotoma objavljeno. Potreben je kolek za odhodna spričevala v znesku 100 dn in 20 din. —lj Trgovci na drobno, ki imajo večje Število odjemalcev in so v mestnem pre-skrbovalnem uradu za enkrat dobili še premalo moke, naj pobrane odrezke živilskih nakaznic prineso že v ponedeljek 23. t. m. v mestni preskrbovalni urad v Ljubljanski kinematografi Predstave danes ob 16« 19. in 21. uri, jutri pa ob ML. 17., 19. in 21. uri. KINO UNION Telefon 22-21 Film sodobne aktualnosti »VOJNA NA ZAPADU« Poleg tega predvajamo film »ZRAKOPLOVI IN VOJAKI V PUŠČAVI SIRTE« KINO MATICA Telefon 22-41 Priljubljena igralka Deanna Durbin v svojem najnovejšem in najlepšem filmu »PRVI POLJUB« Dodatek: »Življenje in konec sv. Jurija«. KINO SLOGA. Telefon 27-30 Danes premiera senzacionalnega filma »ZLOBNI DUH« (Lidolo deli male) V glavni vlogi Boris Karlov. KINO MOSTE Bajno lepa Leharjeva opereta FRASQUITA Poje naša znanka Jarmila Novotna »BROD SMRTI« Noah Bery Predstave: delavnik ob 20.. nedelja ob 14., 17. in 20. uri. II. nadstropje Mestnega doma, kjer dobe za oddane odrezke novo zalogo moke. Drugi trgovci pridejo na vrsto konec drugega tedna. Pekovskim mojstrom bo mestni urad nakazoval moko za kruh od ponedeljka 23. t. m. dalje tudi samo za predložene odrezke. —lj Linhartovo ulico in Tvrševo cesto mestni tehnični oddelek sedaj kanalizira ter je cesta zato res zelo ozka pri hiši št. 47, kjer je Koiškova trgovina. Citali smo že željo, naj bi mestna občina na tem prostoru cesto razširila z odstranitvijo dela te biše. toda povedati moramo, da se je mestni tehnični oddelek že nekajkrat pogajal z lastnikom, ki je v Celju, pa ni mogel priti do zaključka zaradi lastnikovih zahtev. Dokler se torej lastnik te hiše, ki sega precej čez regulacijsko črto, ne odloči za nižjo odškodnino, bomo morali pač potrpeti, čeprav bi bila ta regulacija v splošno korist ter bi splošne koristi zlasti svojih sosedov moral upoštevati vsak občan. Ker je pa ta prometna ovira prav na glavni državni cesti našega mesta, je to vprašanje še mnogo važnejše, kar bodo gotovo upoštevale oblasti. —lj V strugi Ljubljanice se je spet nabralo dosti blata in proda ter druge nesnage ter so popolnoma upravičeni nasveti, da bo treba strugo regulirane Ljubljanice spet otrebiti. Terenska tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice je seveda to že sama uvidela in namerava v kratkem izdelati za proračun potrebne meritve, nato bo pa predlagala, naj se to vprašanje čim prej uredi. —lj Promenadni koncert priredi turistični odbor za mesto Ljubljano v nedeljo 22. t. m. ob 11. uri v Zvezdi. Delavska sodba »Zarja« bo pod vodstvom kapelnika Ivana Grudna izvajala naslednji spored* 1) Učakar: Cinkole. koračnica; 2) Suppč: Pesnik m kmet, overtura; 3) Učakar? Prelepa moravska dolina, venček narodnih pesmi; 4) Mascagni: Cavalleria Rustica-na, Intermezzo; 5) Zeller: Ptičar, potpuri; 6) Učakar: Zidana marela, koračnica. —lj Kaj je s klopmi na Žalah? Na Žalah so bili že pred meseci zabetonirani ornamenta lm podstavki za klopi pri kapelicah, toda ostalo je samo pri tem. Lesenih delov in naslanjal še vedno ni. Obiskovalci žal žele, da bi se to uredilo. —lj 1200 kilogramov kave zaplenjene. Te dni je bilo nekemu prekupčevalcu zaplenjene 1200 kg kave, ker jo je prodajal po 480 din, d očim je dnevna cena določena na 168 din za kg. Na črni borzi ponujajo mnogi kavo, toda ne pod 450 din. Branki Bajčevi v spomin Ljubljana. 21. junija. Resnična je vest. da si nas tako nenadoma zapustila. Težko ji verjamemo. Ne moremo doumeti, da ne prideš več k nam, da ne bomo čuli Tvojega smeha, da nam ne boš nikdar več zapela. Po končanih študijah smo se vsi, kar nas je Trebanj-cev, zbrali kakor vedno na počitnicah. Čeprav nisi bila rojena tu, si se s svojo živahnostjo priljubila vsem. Z veseljem si bila sprejeta med nas, postala si naša. Ob večerih, ko se zbiramo in kramljamo, najbolj občutimo, kaj si nam bila. Nekaj nam manjka, nekaj, česar nam nihče ne more nadomestiti. Postala si nedolžna žrtev vojne! Iztrgali so te materi, očetu, bratom, iztrgali so Te krogu prijateljic, ki so Te ljubile, iztrgali so Te nam. ki nam pripadaš, s svojo mladostjo, delom, pogumom in veseljem. Neznan nam je Tvoj grob. Nanj ne moremo položiti cvetlic. Zato sem na našem pokopališču našla zapuščen poslednji dom nekega neznanca. Nanj setu položila šopek rož, prižgala svečico. spominjajoČ se Tebe z Željo, da bi ljudje, ki morda vedo. kje je Tvoje zadnje bivališče, nekoč storili isto. Branka! S Tvojimi domačimi žalujemo tudi mi. V naših srcih, ki si jih znala pridobiti, Ti bo ohranjen vedno najlepši spomin. Tatjana Iz Novega mesta — Velik uspeh tenorista Slavka I.ukma- na, ki je pel narodne in umetne pesmi in ostalih dveh izvajalcev — režiserja Jožeta Borka, ki je oskrbel recitacije in g-dčne Erike Špec. ki je igrala klavirski koncert, se ponovi, ker mnogi meščani zaradi prenapolnjene dvorane niso dobili vstopnic. Koncert bodo ponovili v nedeljo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne nepreklicno zadnjič. Kobilice uničujejo egiptska polja Bejrut. 21. junija s. Iz Kaira poročajo, da so se pojavile kobilice v pokrajinah Asvanu in Keni v visokem Egiptu. Napravile so že ogromno škodo. Egiptsko kmetijsko ministrstvo je izdalo vrsto ukrepov za zatiranje te nadloge. A. T. I. L. A. TORINO, via Pesaro 48 InTlustria bianoheria uomo cerca introdotto RAPPRESENTANTE. Industrija moškega perila išče uvedenega ZASTOPNIKA. INTERESSAMI ACQUISTI LEGNO COMPENSATO produzione Slavonia nonchč rappresentanza per vendita tutta Italia. Scrivere PEYTRIGNET. Via Volturno, Genova. ZANIMAM SE ZA NAKUPOVANJE VEZANIH PLOAC slavonske produkcije ter za zastopstvo za vso Italijo. Naslov: PEYTRIGNET, Via Volturno, Genova Otomane imamo zopet v veliki izbiri na zalogi po zelo konkurenčni ceni. Tapetništvo E. Zakrajšek, Miklošičeva 34 AVTO HAN OMA G štirisedežni, v odličnem stanju, prodam. Hlebš, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21 (telefon 30-70). 1061 POHIftTVO po naročilu in vse vrste stolov izdelujem. Politiram oprave in izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman, Ljubljana, Breg 14. 1063 50 PAR ENTLANJE ažuriranje. vezenje zaves, perila, mono-5ramov. gumbnic. — Velika zaloga perja po 7 din. »Julijana«, Tosposvetska c. 12 in Frančiškanska ul. 3. 3. T CERCASI RAPPRESENTANTI introdottl maglie-re-affini. Scrivere FIMAP. Prato (Toscana). IŠČEMO ZASTOPNIKE uvedene v stroki trikotaže ln podobnega blaga. Naslov: FIMAP, Prato (Toscana) Obnovite naročni OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvema gospodičnama ali zakonskemu paru. — \Taslov v oglasnem oddelku ^Slovenskega Naroda*. 1062 STANOVANJE enosobno išče mirna stranka. Točen plačnik. — Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda C pod šifro »Šiška-Vič«. 1056 TANTALOVE MUKE revmatizma in drugih revmatičnih obolenj preženete z iednim uživanjem »AMBROŽEVA MEDICE« ki jo dobite pristno le v MEDARNI, Ljubljana, Židovska ulica 6. 28 T PRASKA DOMAČA MAST čisti in zdravi rane. — Dobi se v vseh lekarnah; R. d. št. 2/4L 4 Malo laščine za vsak dan 4 Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali Drrinn. Drrinn. Nekdo zvoni. Gospa Piškurjeva ima polne prste koruznega testa. Ravno kruh mesi. Hitro oddrsa iz kuhinje v precLijo sobo. Odpre. Skoraj da se ustraši! Vojak —1 Križ božji! »Buon giorno!« Fant je čeden: kako lepe oči ima, pa manire! Te in take misli švignejo gospe Piškurjev! po glavi in strah spuh-ti v nič. Nasmeje se in tudi fant v vojaški uniformi se zasmeje. »Dober dan,« reče brž gospa Piškurjeva. »Želite?« »Cerco lina camera ... per il nostro tenente ...« Gospa Piškurjeva natanko posluša. Ah. camera — kamra, kamrica! In tenente — tudi to ve, da je nekakov oficir. »Nimamo, imamo oddano. Ni.« Mednarodna kretnja z roko pomaga gospe Piškurjevi iz zadrege in dopolni smisel njenih besed. »A. grazie. Forse qui in časa?« Zdaj pa si fant pomaga s kretnjo in pokaže po stopnicah gor in dol. »Tudi ne bo.« odmaje gospa Piškurjeva z glavo. »Nič ne bo.« »Peccato. Scusate!« In z zdravim nasmehom pozdravi in odide. Gospa Piškurjeva zapre in se vrne v kuhinjo. »I, saj sem ga kar dosti razumela. Če so si ljudje dobri med sabo, kar uganejo in si iz oči bero, česar ne znajo dopovedati. V takih in podobnih mislih poteče gospe Piškurjevi dopoldan in ko se je opoldne trikrat po vrsti oglasil zvonec, je bil njen sklep storjen. Potem ko si je gospod Piškur, državni uradnik, zataknil servijeto za ovratnik in ko je butnil na stol domači dijak Bolci ter je pohlevno pri-sedel zasebni uradnik Ovca, podnajemnik pri Piškurjevih, je gospa Piškurjeva povedala, kakšen obisk so imeli, in obenem naznanila, da bi bilo prav, ko bi se začeli vsi skupaj učiti laščine. »Vsaj toliko, da bi mu lahko povedala: Nimamo, mi je žal.« »I, za to ni treba dosti,« je zabrundal gospod Piškur. »Seveda, kaj drugega tudi. Ampak glavne reči. Jaz se pri loncih ne utegnem ukvarjati s slovnico. »Slovnica mora biti,« zabliska z očmi gospod Piškur in pogleda strogo dijaka Bolčija, svojega nadebudnega sina. »Kaj ne, gospod Ovca?t »Seveda, ampak ne preveč po šolsko,« zine skromni gospod Ovca proti svoji navadi. Čudno, da se ljudje tako slovnice boje. Sicer jo zagovarja gospod Piškur bolj zaradi dijaka Bolčija. Ravno pri srcu tudi gospodu Piškurju slovnica ni. »Ti, Bolči, si hodil letos v italijanski tečaj na vaši šoli.« »Seveda sem.« »Ste imeli kaj knjige? Kje jo imaš?« »Nismo je imeli. Je bila razprodana. Kar pisali smo.« »Imaš zvezek?« »Imam. Kaj ga ne bi imel.« »Torej tako, mama, poslušaj, in vi, gospod Ovca, tudi poslušajte: naj pokaže naš Bolči, kaj se je letos naučil. Vsak od nas mu bo dal dinar od ure.« »Ampak Piškur!« zamahne gospa Piškurjeva proti gospodu. »Pri taki draginji!« »Rekel sem. Naj ima fant veselje. Saj se bo šele izkazalo, če se je res kaj naučil. Ste z nami, gospod Ovca?« »Zakaj pa ne?« »Nocoj začnemo!« odloči gospod Piškur. »No, veš kaj. tako pa nisem mislila ...« »Bi rada inštruktorja? Seveda! Učitelja, profesorja italijanščine?« »Pa kaj bi nas fant...« »Oprosti, mama,« vstane dijak Bolči in skoraj užaljen je. »Jaz pa že nekaj znam.« »Tako je. Boš imela vendar nekaj zaupanja v sina? In ko bo tvoje modrosti konec, sin, potem ...« »Potem bom pa jaz naprej poskr- bel,« zine neverjetno junaško pohlevni gospod Ovca. »Kako? Vi, gospod Ovca?« »Ali Vi?« »Zakaj pa ne?« zardeva gospod Ovca in menca sem in tja. »Italijansko pa že znam, še korespondiram v pisarni italijansko!« »Na, to vam je pokrita rihta!« se na debelo začudi gospa Piškurjeva, gospod Piškur pa sploh do sape ne pride. In Bolči preplašen gleda, kako mu je zaslužek splaval po vodi. »Nič tako ne glej, Bolči,« ga tolaži gospod Ovca. »Ti boš začel, kakor si se učil. Jaz začeti ne znam. To v šolah bolje zadenejo. Pozneje bom pa jaz poprijel. Tisti dinar bom pa tudi jaz prispeval.« »Sijajno,« zajeclja Bolči. »Torej — nocoj začnemo.« »Nocoj začnemo,« pravi Piškurjeva mama. »Nocoj — na stara leta!« »Človek se do smrti uči,« se filozofsko zresni gospod Piškur. »No, kaj pa je rekel takega tisti vojak?« »I, pozdravil je, zelo vljudno je pozdravil.« »Potem je pač rekel: Buon giorno (buon džorno)«, pravi Bolči zmagoslavno. »Buon giorno se pravi dober dan.« »Tako, da. In da sobo išče nemara...« »Cerco una camera (čerko una kamera)?« »Tako nekako, o kamri nekaj. In za cficirja, sem razumela.« »Cerco una camera Domeni iščem so- bo. Per il nostro — kakšen oficir je pa bil?« »Saj ni bil oficir, saj je bil le njegov siuga.« »Seveda, seveda. Ža našega se pravi — per il nostro.« »Ime oficirja si nisem zapomnila. Ampak potem se je zahvalil,« je rekla gospa Piškurjeva. »Grazie (graeje) je rekel, kaj ne?« vpraša Bolči. »Da, to sem si tudi jaz zapomnila, grazie. Potem je pa kazal po hiši, če ni morebiti drugje kakšna soba. Morebiti tu v hiši, je pravil. Kako bi se to reklo?« »Forse qui in časa (forse qui in kasa),« pravi gospod Ovca, ko je Bolči le predolgo razmišljal. »In sem rekla, da ne bo nič. Je pa le z rameni odmajal, češ, škoda ...« »Peccato (pekkato!« »In nemara prosil oproščenja.« »Scusate (skuzate)!« »I, saj naša mama italijansko razume!« se razkosati gospod Piškur. »Zadnji čas. da se tudi jaz nekaj naučim.« In že vstane Bolči kakor slavnosten govornik. »Gospoda, nocoj se začne naš italijanski tečaj — pripraven za gospodinje, državne in zasebne uradnike — »In studentarijo,« se ojunači do hudomušnosti gospod Ovca. »Da,« zakrili Bolči z rokami. »In prispevek — samo en dinar.« (Nadaljevanje zgodbe v ponedeljek.) Stran r. Wirth sam je poudaril, da ta način zdravljenja še ne more biti povod za preveliko upanje, ker je bilo število zdravljenih razmeroma majhno. Zdravniki poznajo povzročitelja oslovskega kašlja, to- da izdelovanje cepiva proti tej bolezni ni enostavna zadeva. Še bolj zamotano pa je delovanje bacila v človeškem telesu. Proti povzročiteljem raznih bolezni tvori človeško telo protistrupe v krvi, toda bacili oslovskega kašlja sploh ne pridejo normalno v krvni obtok, kajti doslej tega bacila v krvi obolelih še niso mogli odkriti, čeprav delovanje bacila te bolezni še ni popolnoma znano, vendar se je posrečilo nemškim mikrobiologom izdelati učinkovita cepiva proti oslovskemu kašlju. Ko je izbruhnila velika epidemija oslovskega kašlja na otokih Faroer, so cepili 1832 bolnikov — 446 bolnikov pa ni dobilo in-j« keij. Od cepljenih jih 458 sploh ni obolelo, pri 1336 bolnikih pa je bolezen potekla zelo milo. Od necepljenih jih samo 8 ni obolelo, ostale pa je bolezen hudo napadla. Po izkušnjah cepljenje proti oslovskemu kašlju vedno omili potek bolezni in zavaruje bolnika pred mučnimi, dolgo trajajočimi napadi. Najbolje je cepiti proti tej bolezni otroke že v prvem stadiju katarja. Mati stori najbolje, ako pelje otroka takoj k zdravniku, ko opazi pri otroku težji katar, kajti s tem lahko še prepreči razvoj bolezni v nevaren oslovski kašelj. Razgovor z I. Mrakom Pred četrto reprizo svoje najnovejše drame »Sinovi Starega Rimljana« nam avtor pripoveduje o tem, kako je delo nastalo in kako »odi o sodobnem gledališču: Ko sem bil 15 let star, sem že napisal več »domačih dram«, ker sem obračunaval domače spore, seveda vse z vidika svojih osebnih zadev in pod vtisom romanov Dostojevskega. To se je potem vse razgubilo. Tudi sam sem na vse to pozabil. V Mona-kovem pa sem se, 20 let star, ponovno spravil na to temo, predvsem iz domo-tožja in tudi zato. ker sem v tej snovi čutil edino gotov prijem. Seveda se je tudi vse to izgubilo in pozabilo. — Vsi ti poizkusi, napisati tragedijo na podlagi domače hiše. so mi izpadli tako, da sem snoval vedno trilogijo ali tetralogijo, in kakor vse kaže, bom zdaj končno vse tiste mladostne poizkuse in sanje v celoti uresničil. Kajti tej drami sledi še ena: ^Poslednji Rimljan-. To bo drama duhovnika Francija; godila pa se bo v času, v katerem smo. Ce je bil Stari Rimljan« drama očeta. Sinovi« drama družine, bo »Poslednji Rimljan« drama vsega naroda. S tem sem menda dovolj jasno povedal, kako približno si to poslednjo tragedijo. Kot s trilogijo V celoti, predstavljam in kakšen je njen namen. . Ji tfio i pmiveerajtajim. Glavno je in kulise ao postn stvar. Ge> ao, je prav, 6e jih ni, p& tudi prav. Gledališče sodobnosti je pa le preveliko važnost polagalo na lučke m kulise, na Igralca kot takega, pa prevečkrat pozabilo. Zato pa imamo danes v izobilju stavnih reOssrjer, pa Belo malo slavnih igralcev. SIcer bo pa tako najbližja bodočnost pokazala, da se gledališče ne bo reševalo na retnbardski in ne vem na kakšen način ie. ker vsi tisti ekspresionizmi ln vsi -izmi sploh so se v gledališču temeljito preživeli, ostal pa je še igralec. In tako je prav. Dokler bodo igralci, bo gledališče. Sprememba voznega reda Ljubljana — Zidani Ljubljana, 20. junija. Opolnoči med s*obrrto in nedeljo dne 21.-22. junija 1°41 se irveljavi na progah Ljubljana—Zidani most—Maribor, Zidani mowt—Zagreb in Trebnje na Dol.—Sevni- — Maribor in Zagreb — Sevnica ca nov vozni red. Poleg tega srtopi v veljavno dolna vpremeniha voznega reda na progi Metlika—Ljubljana ob nedeljah in praznikih. Od tega časa dalje vozijo dne\-no redno sledeči vlaki: tm Na progi Ljubljana — Zidani most — Zagreb št. 516 odhod Ljubljana ob 5.05. st. 516 odhod Zidani most ob 7.43. št. 518 odhod Ljubljana ob 8.42. št. 518 odhod Zidani most ob 11.20. št. 524 odhod Ljubljana ob 13.25. št. 524 odhod Zidan5 most ob 16.05, št. 526 odhod Ljubljana ob 17.30 št. 526 odiiod Z idani most ob 20.14. šeL 515 odhod Maribor ob 5.00. št. 515 cndhcd Zidan: moNt ob 7.53. št 519 odhod Maribor ob 9.25. št. 519 odhod Zidani most ob 12.11. št. 523 odhod Maribor ob 13.55, št. 523 odhod Zidani most ob 16.33 3t. 525 mrfhod ManboT ob 18.32, št. 525 odhod Zidani most ob 21.10. št. 5.50 Odhod Ljubljana ob 6.00, št. 552 odjiod Ljubljana ob 7.10, št. 554 odhod Ljubljana ob 10.30. št. 556 odhod Ljubljana o»b 12.35. št 558 odhod Ljubljana ob 14.20, št. 560 odhod Ljubljana ob 18.40. št. 551 odhod Zalog ob 6.25. št. 553 odhod Zalog ob 7.30, 3t. 555 odhod Zaitog ob 10.55. št. 557 odhod Zalog ob 13.15. št. 550 odhod Zaleg ob 14.45, št. 561 odhod Zalog ob 19.20, št. 615 odhod Zidani most ob 7.58, .3t. 61o odhod Zidani most ob 12.14. št. 623 odhod Z'dani most ob 16.45. št. 625 odhod Zidani most ob 21.13, št 616 odhod Zagreb ob 4.52. št. 618 odhod Z a<»reb ob 8.25, št. 624 odhod Zaereb o»b 12.40. št. 626 odh od Zagreb ob 16.2Z prihod prihod prihod prihod prihod prihod pr;hod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod pn h od prehod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod prihod Zid. most ob 7.28 Maribor ob 10.06 Zid. most ob 11.05 Maribor ob 13.45 Zid. most ob 15.50 Maribor ob 18.30 Zid. most ob 20.02 Maribor ob 22.40 Zid. most ob 7.39 Ljubljana ob 10.19 Zid. most ob 11 56 Ljubljana ob 14 4i> Zid most ob 16.IS Ljubi »ana ob 19.01 Zid. most ob 20 56 Ljubljana ob 23 4n Zalog ob 6.1 t Zalog ob 7.25 Zalog ob 10.45 Zalog ob 12.5<> Zalog ob 14.35 Zalog ob 18.55 Ljubljana ob 6.40 Ljubljana ob 7.45 Ljubljana ob 11.10 Ljubljana ob 13.30 Ljubljana ob 15.00 Ljubljana ob 19.35 Zagreb ob 10.40 Zagreb ob 15.05 Zagreb ob 19.30 Zagreb ob Zid. most oi Zid. most ob Zid. most ob Z'd. most ob 2 J i" i 7.24 11.10 15.27 10.05 Z. Na progi Trebnje — Sevnica št. 9415 odhod Trebnje na Dol. ob 10.39, prihod Sevnica ob 12.31. St 9419 odhod Trebnje na Dol. ob 19.00, prihod Sevnica ob 20.52. St 9414 odhod Sevnica ob 8.35, prihod Trebnje na Dol. ob 10.10. St. 9420 odhod Sevnica ob 16.30, prihod Trebnje na Dol. ob 18.21. St. 9411 a odhod Trebnje na Dol. ob 5.20. prihod Mokronog Bistrica ob 5.50. St. 9413a odhod Trebnje na Dol. ob 7.13. prihod Mokronog Bistrica ob 7.43. St. 9415a odhod Trebnje na Dol. ob 13.48, prihod Mokronog Bistrica ob 14.1« St 9417a odhod Trebnje na Dol. ob 15.40 prihod Mokronog Bistrica ob 16.10 St. 9412a odhod Mokronog Bistrica ob 6.10, prihod Trebnje na Dol. ob 6.40. št. 9414a odhod Mokronog Bistrica ob 8.00. prihod Trebnje na Dol. ob 8.30. St. 9416a odhod Mokronog Bistrica ob 14.30, prihod Trebnje na Dol. ob 15.00. St. 9418a odhod Mokronog Bistrica ob 16.30. prihod Trebnje na Dol. ob 17.00. 5. Nadalje vozi s pričetkom v nedeljo dne 22. junija t. L dalje ob nedeljah praznikih na progi Metlika—Ljubljana izletniški vlak St. 9222. zato pa izostane na progi Metlika—Novo mesto ob nedeljah in praznikih vlak št. 9218. St 9222 odhod Metlika ob 18.31, prihod Novo mesto ob 19.50. odhod Novo mesto ob 20.04, prihod Ljubljana ob 22.30. St. 9218 odhod Metlika ob 16.28, prihod Novo mesto ob 17.50. m Pred 87 leti... Ljubljana, 21. junija. V Ljubljani splošno znani Jean Schrev praznuje danes svoj rojstni dan. Pred 87 leti so obetopile sojenice zibel na Glincah pri Ljubljani ln mu nsodfle dolgo pot do večerne zarje. V srce so mu položile ljubezen do bližnjega m narave. Za siromake je imel vedno odprto srce, dejansko je vsakomur pomagaj in marsikdo mu je Se danes hvaležen. Narava pa je bila njemu odprta knjiga, poznal jo je od vseh strani in vsako stran, saj je bil v mladih letih lovec in ribič. Planinski svet mu je bil tako znan, kakor notranjski gozdovi m kraške doline. Lovil in ribaril je v svojih loviščih kamor je vabil svoje lovske tovariše, da se jim je oddolžil za prijetne dneve v njihovih revirjih in ta presrčna vez mu še zdaj obuja prijetne spomine. Njegov svež, razgiban duh pozdravlja prijatelje tn tovariše po vseh. krajih nase zemlje in se po mudi tudi pri onih, ki so prestopili mejo večnih lovišč. Kot mož kova in kroja, mož poštenja, časti m vesti je vsem, ki so občevali z njim v svetlem in spoštljivem spominu. Jean Schrev je najstarejši lovec in ribič ter ustanovni član Slovenskega lovskega društva ln častni član najstarejšega ljubljanskega strelskega društva, ki praznuje letos 379. leto svojega obstoja, V njeg-ov tfhi, mirni dom. v sanatorij na Vldovdanski cesti mu prinašamo za rojst- ni dan zeleno vejico in najsrčnejše lovske pozdrave, za god pa poljske ln gozdne cvetice in roj kresnic, ki naj bodo še dolgo Schrev Giovaniri, presidoirte deITAw»octaztt>-ne del tlratort »celti — mr"axtfc*ti©o bermg-Ik>, lavoro del pit tore Sa&a. ftanteL — Schrev Jean, gflavar Društva ostrostrelcev — umetniško izdelana tarča slikarja Sade Bantla, svetle lučke, utrinjajoče se v njegoro življenje kot žareči spomini rta vso dolgo Wxt. ki jo je prehodil. Bog naj ga OcuVa v' prijetni zadovoljnosti do vseh skrajnih mej, to nra iz srca prlžeMjo val, ki se ga ob njegovem prazniku s častečo mislijo spominjajo. Mara J. Tavčarjeva Rdeči križ poroča Na Poizvedovalni oddelek Rdečega križa so prišla obvestila o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22-b: Albič Antonija. Barle Ciril. Benulič Marijan. Blatnik Ivan, Bratkovič Silva, Brunskole Berta. Bugarin Vera, Burnik Vlado. Deklč Erna, Demšar Pavle, Dimnik Ludvig, Dcmazetovič Olga, Drobil inž. Marcel. Fabjan Anton. Ferme Mihael, Furlan Rada, GabrovšeK Josip, Girzl Ludvig, Hotzl Marija, Hotzl Gerta, lic Vilma, Je-lenič Jakob Janša Ivan, Kalita Ivana, Knaus Tonći Knežević Rozi. Kokl Julijan, Križaj Marjana. Lebedev Pepca. Lisac Ludvik, Lukič Aleksander, Manea štefica. Markovič S. zivojin. Naumovič Mici. Nemec dr. Popi, Nežič Stanimir. Nikolič Zora, Odar Marija. Ostojič Mici. Pipan Slavko, Pimat Tončka, Popovič Milica, Popovitsch Dragana. Potočnik Tinca, Presečnik Alojzij. Rajšp Rezi, Re-pič Anton, Rihar Vinko. Sehreiner Matija. Stanojevie Leposava. Stare Graeijana, Stojanovič Zagorka. Sere Friderik, šimčič Franc, Strajhar inž. France, štraus Anton. Taranovska Marija, Tavčar Albin, To-polski Zlatko, Trepo Neža, Turk Leopold, Turudič Dragica, Usar Justi, Va Ivanka, Verderber Franc, Višnjič Angola, Virant Ratislav. Vončina Viktor, Zaninivic Djuro, Zorko Jože, Zupane Marija, Zvveibrot Priaka, žurbi Jože. Poizvedovalnemu Oddelku lM«\Vga križa je darovala rodbina VVeibl 200 din namesto cvetja na grob blagopokojne Ane Zajčeve, gospa Ravnikarjova Danica pa je darovala 100 din namesto cvetja na grob .spe Sunara Ane. Madžarski Kdeči križ iz Budimpešto nam v svojem dopisu z dne 11. VL 1941 sporoča, da so izpustili domov vse vojafee slovenske narodnosti. V kolikor se se niso vrnili, bodo izpuščeni v najkrajšem času. Pomen besed: Vodoravno: 1. luna, 2. sorodnik, 'J. pogorje na Gorenjskem. 10. žuželka, 12. eden izmed petero čutov, 13. izumrli evropski narod, 16. ploskovna mera, 18. gostija, 19. predlog, 20. izpuščanje zadnjih glasov v besedi (slovnica), 21. dva enaka soglasni-ka, 22. ptič, 23. krajevni prislov, 25. boU garsfca pastirska piščalka, 27. razdobje. 29. veznik, 3L akademik, 34. grška pokrajina, 35. vrsta žitne k;rve. Navpično: 1. slama za kritje, 2, si oven-đca revija, S. azijska država, 4. veznik, 5. kaasdni zaimek, 6. staro slovansko plemen 7. vrsta sporta, 8. vrsta hruške, 10. koro-r ško mesto, 14. keltska boginja kopitarjev, 15. maloazijsko mesto, znano iz Homerje-ve »nijade*. 17, abesirtskS dostojanstvenik, 19. steblo gornoijk, 21. gorra v Julijskih Alpah, 24. del mesta, 25. turški sodnik, 26. časovni prislov, 28, del živalskega telesa, 30. zdravilo, 32. kem. znak za prvino, 33. otok v Jadranskem morju. Rešitev Križanke, objavljene prejšnjo soboto Vodoravno: L opat, 4. Gozo, W sokol, 9, os, 11. rw'-L 12. me. 13. legax, 15, Sar. 16. ono, C Ahaja, 19. Alabama, 2L Otaru, 22. ara, 24. tor, 25. golob. 27. ar, 28. pav, 29. nu, 30. Tezej, 32. Ares. 33. noga. Navpično: L opolo, Z. as, 3, tona, 4. god, 5, oi, 6. opera, 8. Karabugaz, 10. senator, 12. majaron, 14. Golar, 15. Šarrsal, 18. ha, 20. Ar (argon). 21. otnva, 23, abuna, 26. oven, 28. pes. 30. te, 31. Jo. Tito A. Spagnol: IZDAJALSKA PUNČKA Roman Don Poldo. toda ce se ne motim, misli poročnik, da je bil ubogi grof Silvio tisti, ki je v trenutku bosnosti umoril svojo mater, potem naj bi si bil pa končal življenje. — Ali tudi vi mislite tako? StOITli je Skomignil z rameni in se udaril z roko po kolenu. — Kaj naj rečem? Nobenega lastnega mnenja nimam o tem. toda ce človek pretehta dejstva, — kdo neki je morilec? Ce naprtimo krivdo temu nesrečnežu, je opravičilo vsaj v njegovi bolezni. Gotovo, vem tudi, da je bil več let miren in pohleven, toda v takih primerih je vedno možna nepričakovana iZprememba vsekakor bolj, nego pri Zdravem Človeku . . . Reči hočem, da med ljudmi, ki so bili danes ponoči tu v hiši, res ne poznam nikogar, ki bi se lahko hipoma izpremenil V zlo-iinca. Poleg tega se moramo pa vprašati tudi po nagibu. Uboga grofica je bila tako dobra, denarja ni imela pri sebi. Dragulji so ostali nedotaknjeni na svojem mestu... In tako se vprašujem, kaj naj bi bilo napotilo zločinca, da jo je umoril? Ah... Upravitelj Storni je vzdihnil, vtaknil prst med Trat in ovratnik in se ozrl name. — Kaj ni mogel biti kak tujec? — je vprašal. — Seveda. Toda kdo? Vlomilec? Od kod naj bi bil prišel in kako odšel, ne da bi bil zapustil le najmanjšo sled za seboj? — Kaj niso ničesar našli? — Karabinjerji so preiskali dopoldne v parku vsak kotiček in če se ne motim, preiskujejo park še zdaj, niso pa našli niti zlomljene bilke. Sicer pa vlomilec nikogar ne umori, ne da bi kaj odnesel ali vsaj pogledal, če se da kaj odnesti. — Kaj pa Odprto Okno v grofičinem salonu? — je pripomnil stric Poldo. Kdo ga je odprl in čemu? Morda da bi pobegnil? — Nekdo, ki se je v hiši skrival? No, da, toda kako naj si potem pojasnimo smrt grofa Silvia? — Tu bi lahko šlo tudi za smrtno nesrečo, — sem pripomnil. — Prav za prav kaže vse na to, če upoštevamo način njegove poškodbe. — Dobro, kaj pa bodalo? Kako pride bodalo, s katerim je bila uboga grofica zabodena, pod stopnico kraj trupla grofa Silvia? — je pripomnil stric Poldo. Storni se je naslonil s komolci na kolena in se prijel za glavo. — Sam ne vem, kaj naj mislim o tem, — je vzkliknil zbegano ... In uboga grofica!---Saj se gotovo spominjate, Don Poldo, kaj je vedno zatrjevala? — Kaj pa? — Če so jo silili, naj zavžije kapljice proti srčni bolezni, je vedno odgovorila: No, pa stoiimo tako, kakor da bi hoteli verjeti, da je mogoče s tem podaljšati si življenje vsaj za en dan. Toda v res- nici je vendarle verovala in upala, uboga grofica. — Seveda. Storni je zmajal z giavo in vstal. — No, dovolj, saj bomo videli, kako se bo to končalo, — je dejal. — Zdaj si hočem pa tudi jaz privoSciti mak) počitka. Lorenzu sem dejal, naj me pride pok lica t, če bi me potrebovali. Upravitelj je naju zapustil. Zdelo se nama je. da ni samo utrujen, temveč tudi zelo potrt in skru-Šen. — Tndi njemu je zelo težko, — je zamrmral stric Poldo, ki mu je sledil s pogledom. — Dokler je imel opraviti samo z ubogo grofico, mu ni bilo treba beliti si glave, toda pri teh drugih tu... — Ali misliš dediče? - Z>a. V bistvu so to dobri ljudje, toda težko je držati jih na vajetih. So pa tudi ljudje grdih navad, kakor vsi dorasli v bogastvu brez VSake življenjske naloge. — Kaj so bili v rodbini običajni prepiri? — Ne. Doslej ne, vsaj na zunaj ne. Vpričo grofice Matilde si niso smeli dovoliti nobenega prerekanja, toda zdaj bo to gotovo drugače . Stric Poldo je molčal. Kar so se začuli s stopnic bližajoči se glasovi. — Pusti no že to bedasto govoričenje s tvojim Rossiem! — je dejal nekdo. — Duhovi! V tvojih očeh so vedno krivi duhovi. — Kdo pa naj bo sicer kriv? Vi niste poznali Rossia... Prišel je stari hišnik Lorenzo, za njim pa sluga Angelo. Cim sta naju zagledala, sta obmolknila, toda Lorenzo je naju pozdravil, potem se je pa takoj obrnil k mojemu stricu, rekoč: — AH ste slišali, monsignore? Stric Poldo ni mogel zadržati nasmeha. Sluga je zardel in ne da bi se ustavil, je krenil proti hodniku. — Kdo pa je ta RossT? — sem vprašal. — Veste, gospod doktor, Angelo vali vso krivdo nanj, — je odgovoril Lorenzo. — Če mu pade iz rok pladenj s krožniki, je kriv Rossi. Če razbije vazo, je kriv Rossi. Ta Rossi je bil vojak, z Angelom sta bila skupaj v vojni. On je mrtev, ubogi dečko, toda pred smrtjo je menda obljubil dobremu Angelu, s katerim se nista razumela, ker je bil Angelo korporal, on pa navaden vojak, da mu bo že zagodel in da se mu bo maščeval po smrti. - In Angelo veruje v to? — Pa še kako! S posodo in vazami še nekako gre, toda zdaj . . . Saj ste vendar sami slišali, da si je vtepel v glavo, da je Rossi storil ta dva zločina: — Čudno. Saj bi človek mislil, da je inteligenten fant. — Saj tudi je. Toda o tej zadevi z njim ni mogoče govoriti. Ali imate zame kaj naročil? — Kdo je spodaj? — je vprašal stric. — Nikogar ni, monsignore. Vsi so v svojih sobah. — Hvala, Lorenzo. Urejuje Josip Zupančič U Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in mseratni del Usta Vlad. Regally // Vsi v LJubljani