229. številka. Ljobljana, v četrtek 6. oktobra 1898. XXXI. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja viak dan sv«-ter. icimfii nedelje in pratnihe, ter velja po poŠti prejercan za & vb t ro-oper s k e dežele ta »se leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., s* j«den mesoo 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto gld., zs Četrt leta a gld. 30 kr., ca jedtm mesec 1 gld. 10 kr. Za ^ftiljanje na dom računa se po lO.kr, na mesec, po 00 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, koiikcr poštnina znata. — Na naročbe, brez istodobne vpo&iljutve naročnine, se ne ozira. Za os nanila plačuje se td fttiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo iedenkrat tiska, po 5 kr. če s* dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj Be izvole fraukovati. — Bokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in opravnistvo je dh Kongresnem trga st. 12. Opravniltva naj a« blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osnanila, t. j. vse administrativne Btvari. Telefon. iS t. 3-i. Izobčenje. Koliko ae narodni stranki očita, da je ravno Ona, ki vedno vodo kali, in katera vedno nagaja katoliško-narodni stranki, kjer le more! Če se le more dobiti očitanje, da seje naša stranka prepir in neslogo, se gotovo stakne, in preskrbi se, da se to očitanje razmleva po obmejnih listih, ki so skoraj brez izjeme strastnega in klerikalnega mišljenja. Ako se pa katoliško-narodna stranka v čem pregreši, in če de tako jasno pokaže, da hoče vse v svoje pohlepne roke spraviti, tedaj vlada molk, in ne oglašajo se tiste temne tiče, ki čivkajo samo takrat, kadar naj se tira narodna stranka v slabo ime. Narodna stranka ne sme živeti; v političnem življenja se ima itak zadušiti, a li tudi v gospodarskem življenju ne sme se ganiti, ker samo katoliško narodna stranka ima monopol na tem mestu. Razširja se napačna pravljica, da je jedino-le kato-liiko-narodna stranka na tem polju nesebična, da samo ona ne pozna nikakih špekulacij, nikakih provizij, in da vse dela brezplačno in na korist ubozega naroda. Resnica pa je le, da hoče ka-ti liako-narodna stranka vse k sebi pritegniti, in da jo takoj napolni rumena zavist, če opazi, da se tudi narodna stranka hoče gibati na gospodarskem polju. Katoliško narodna stranka hoče absolutno vladati, in čuti, da bodeta slovenski kmet in slovenski meščan le tedaj omagala v železni njeni pesti, ako bodeta gmotno popolnoma odvisna od nje. Stranka ve, da dosedanji njeni argumenti niso podjarmili naroda, zategadelj si išče zvenečih argumentov, s kojimi bode narod toliko časa slepila, dokler si ne prilasti ne samo njegove dude, temveč — in to pred vsem — tudi njegovih žepov. Gorje pa narodni stranki, ko bi hotela v konkurenčni boj se podati, ter se v bran postaviti, da bi katoliško -narodna stranka ne polastila se celega gmotnega življenja natega naroda, ter si ga tako Čisto obvila s teško svojo verigo! Slučaj, v kojem se je zgoraj omenjena rumena zavist odkrila v celi svoji ostud nosti, pripetil se je ravnokar. Osnoval se je v Ljub • ljani kreditni zavod, kojega je ravno nase meščanstvo, in v prvi vrsti nase trgovsko meščanstvo, LISTEK. Kmetje. (Ruski spisal Anton Če bo v.) (Dalje.) H. Olga je šla v cerkev in je vzela Marjo seboj. Ko sta stopali po stezi nizdolu k travniku, sta bili obe dobre volje. Olgi je ugajala ta daljina okrog, in Marja je čutila v svakinji bližnje, sorodno bitje. Solnce je vzhajalo. Prav nad travnikom je zaspano krožil jastreb. Reka je bila kalna; megla se je motali; a onstran po gori se je že vlekla proga svetlobe. Cerkev se je bliščala in na gosposkem vrtu so srdito kravkale poljske vrane. „3 starim bi se že še izhajalo," je pripovedovala Marja, „a babica je stroga in vse pretepa. Žita smo imeli do pusta, sedaj kupujemo moko pri traktirju; vsled tega je togotna in pravi, da preveč pojemo." n Golobici ca, to treba prenesti. Pisano je: pridite k meni vsi, ki ste v stiskah in obloženi!" Olga je govorila z mirnim in pojočim glasom; hodila je kot kaka romanca, hitro in nemirno. Vsaki dan je čitala iz evangelija, čitala naglas, prav živo potrebovalo. Storil se je tukaj kor, k, e kojim naj bi se naši trgovci rešili tmega denarja in toraj tudi tujih uplivov. Vsak razsoden človek, je UHtanovitMv novega kreditnega zavoda z radostjo pozdravljal, in imeli smo občutek, da smo storili korak naprej, in sicer znaten korak. Ta občutek se je v nas še povikšal. ko smo Čuli, da se je kreditno društvo takoj od pričetka lepo razvijalo, tako da se mu je obetala dobra io srečna prihodnjost. In to ni dalo spati naši katoliško-narodni stranki, in tistemu nezmotljivemu gospodu ki se je ne radi provizij, temveč radi golega človekoljubja poetavil na čelo tako imenovani katoliški gospodarski organizaciji v deželi! Dasi omenjeno kreditno društvo ni bilo usta novljeno samo po osebah, ki pripadajo k narodni ali svobodomiselni stranki, nasprotuo, gospodje, ki stoji' na čelu društva, so v večini s svojim mišljenjem bližje klerikalni stranki, nego pa naši stranki, vendar ni našlo milosti v očeh katoliških organizatorjev, in zadnje dni so izvršili slovesno izobčenje, in novo društvo prišlo je pod prav izdatno prokletstvo in .Slovenec" je urbi et orbi oznanil, da novi kreditni zavod ne spada v katoliško organizacijo, da nima ž njo ničesar opraviti. In namignilo se je slovenskemu narodu, da naj se ogiblje novega društva, ki ne pripada k katoliški organizaciji, ki je torej protikatoliško. Da bi se pa konkurenčni zavod se uspešneje pobil, priliio se je katoliški organizaciji nekoliko katoliškega obrekovanja, Češ, da stoji za novim društvom znan kapitalist, ki je bo za svoj žep In za svoje špekulacije zlorabljal. Mi, kakor rečeno, ne moremo trditi, da bi novo kreditno društvo bilo last naše stranke, tudi nismo poklicani braniti mu čast, ker se v to po klicani gospodje, ki društvu načelnjejo. Razveselili smo se pa društva, ker je ravno v posvetnih rokah, in ker je brezdvojbeno zelo potrebno. Pribiti pa moramo na steno, da je tudi tako društvo našim katolikom trn v očeh, in da so takoj prve dni, ko je kreditni zavod pričel delovati, dvignili svoje lopate, hoteč mu izkopati globok in širok grob, v kojega naj bi se pogreznil. Katoliški narodnjaki hočejo vse v svoje roke dobiti, v ta namen niso izbirčljivi v svojih sredstvih, in načelo jim je, kakor cerkovniki, in mnogih mest ni umela; a božje besede so jo ganile do solz, in izrazov kot Btakoa iz ,tedhju nt izgovorila, da ji ne bi ovila srca sladka tesnoba. Verovala je v Boga, v Mater Božjo, v blaženost, verovala, da ne smemo nikogar na svetu žaliti, niti ubožcev, niti Nemcev, niti Židov — in da ar tudi tistemu slabo godi, ki se ne usmili živine. .Odkod si?* je prašala Marja. ,Iz Vladimirskega, a že zgodaj, z osmimi leti, so me spravili v Moskvo." Prišli sta k reki. Onstran, tik na brega, je stala ženska in se slačila. ,To je Tekla," je rekla Marja. »Bila je v dvorcu, pri oskrbniku. Nesramna vlačuga!" Tekla, črnoobrva, z razpletenimi lasmi, še mlada in jedrega telesa, kakor deklica, se je zagnala z brega, bila vodo z nogami, da so se delali vseokrog valovi. »Nesramna vlačuga!" je ponovila Marja. Čez reko je držala šibka brv baš v tem tre-notku je plaval pod njo roj debeloglavih rib v čisti, prozorni vodi. Po zelenih grmeli, ki so se zrcalili v valeh, so se svetile rosne kapljice. Pihljalo je gorko, a vendar je bilo hladno. K tko lepo jutro! Kako kr asno bi se tn živelo, da ni bede, strašne da se ima tudi v gospodarskem gibanju nasprotnik do smrti pobiti. In vemo, da bodo vue moči napeli, da ugouobe novo kreditno društvo! Mi smo to vedeli naprej in upamo, da se sedaj marsikomu oči odptu, ki je do sedaj prav silil klerikalni utranki čez ograjo. Katoliško narodna stranka ostala bode vedno >edna in ista ; pohlepna je do skrajne mere, in mirovala ne bode prej, da dobi zadnji kamen v deželi v svojo vedno lačno bisago. Žali Bog, da ji mi sami dostikrat gladimo steze, če tudi nikjer ne zataji svojega načela : Poli tičnega nasprotnika je tudi v gmotnem o z i r u pobiti, do smrti pobiti! — _ Državni zbor. Prvo branje nagodbenih predlog bo kmalu končano. Razprava se je danes zaključila in na vrsto pride samo še generalni govornik. V včerajšnji seji sta o nagodbi govorila nemški liberalec dr. U o ser in krščansk' socijalist profesor Schlesinger, katerih pa živa duša ni poslušala. Večjo pozornost pa je obudil dr. Lueger, kateii je govoril zopet jedenkrat jako ostro, česar ee je bil že odvadil, odkar je župan. Pobijal je predloge o u vedenju zlate valute, čt š da so poklon finančnega ministra zlatemu teletu, o bančnem zakonu pa rekel, da je darilo Ogerski. Zahteval je železniško zvezo z Bosno in Hercegovino in podržavljenje južne železnice ter pravično razdelitev kvote ter poživljal vlado, naj pove, kaj je skrivaj dogovorila z ogersko vlado za slučaj, da parlament ne reši nagodbe, kaj je obljubila Mladočehom ter prijemal tudi nemško katoliško ljudsko stranko, češ, da hočejo za jezi« kovne naredbe Avstrijo izdati. Jezikovne naredbe so Judeževi groši, katere so Čehi dobili, da glasujejo za nagodbo. Namesto da bi se bili Čehi združili z opozicijo, so se združili z Nemci in z Madjari. Katoliška ljudska stranka bi se bila zadnji čas večkrat lahko pridružila Nemcem in tako odločila boj v prid Nemcem, in da tega ni storila je velik greh. Zdaj je baron Dipauli minister. Pred nekaj dnevi je IVpauli povedal, da je njegova stranka za izboljšanje nagodbe. Je li zdaj Še tega mnenja? Katoliška Ijud- bede povsod! Treba se je bilo samo proti sela ozreti, in spomnil si se vsega, kar se je dogodilo včeraj, in ves ta srečni čar okrog je hipoma izginil. Dospeli sta k cerkvi. Marja je ostala pri vhoda in se ni upala dalje. Tudi se ni upala sesti, dasi je je začelo zvoniti k službi božji Šele ob desetih ; in tako je stala tam vee Čas. Ko se je začel čitati evangelij, so tiščali ljudje najedenkrat naprej in naredili prostore družini vlastelinovi. Vstopili sta dve deklici v belih krilih in s Širokokrajnimi klobuki; ž njima je bil debel, rdeč deček v mornarski obleki. Njihov prihod je Olgo vznemiril: na prvi pogled je spoznala res fine ljudi. Nasproti jih je gledala Marja od spodaj gor mračno in zlovoljno, kakor da niso prišli ljudje, ampak divje zveri, ki bi jo lahko raztrgale. In vsakikrat, kadar je poprijel cerkovnik s svojim basom, se ji je zdelo, kakor da nekdo kliče : „Ma-ar j a !" Tedaj se je zdrznila. III. Po vasi se je hitro razneslo, da so prišli gostje in takoj po božji službi se je nabralo v hiši mnogo ljudij. Prišli so Leoničevi, Mat vejice v i in lljičevi, da bi izvedeli kaj o svodih, ki 30 služili v Moskvi. Vsi žukovski otroci namreč, ki so se bili ska stranka naj ne pozabi, da se imenuje katoliško. Katoliška vera nima z mahioacijami katoliške stranke ničesar opraviti. Na stranko pade prokletstvo, ka- j tero bo izreklo prebivalstvo, kadar izve, kaj kato-liška stranka namerava. Ko so Se govorili Noske, Hannichinj C h i a r i , kateri je izjavil, da tndi industrijalci niso j zadovoljni z nagodbo, je Javvorski predlagal, | naj se nagodber.e predloge odkažejo odseka 48 čle- ! nov. Pferscbejev predlog na konec seje je bil odklonjen, pač pa je bil sprejet Czeczev predlog na konec debate. Naposled je fte posl. 13 e r k a v imena „Slov. zveze" konstatoval, da ta zveza ne odobrava članka j „Slov. Naroda" o nagodbi, katerega ie bil omenjal posl. Kaiser, da ni ž njim v nobeni zvezi, in da perhorssoirB klasifikacijo deiel v pasivne in nepa-sivne. (Op ured. : Mi se z vitezom Rerksom ne bomo prepirali — saj je najboljša ilustracija tehtnosti njegovih besed dejstvo, da je zveza kakor jeden mož glasovala za predlog, da se takoj začne razprava o nagodbi, in glasovala tudi ?a konec debate ter s tem storila kar je bilo mogoče, da tO po nje zatrdilih pogubno, za ljudstvo skrajno škodljivo nagodbo spravi pod streho. Zveza je sicer prepričana, da ni resnica, kar smo pisali o nagodbi, postopa pa vender tako, kakor da smo mi pisali golo in čisto resnico. Ako smo mi pisali neresnico, potem naj zveza o svojem postopanju glede nagodbe poišče sodbo v včerajšnjem Lueg^rjevem govoru. To z i danes Bomo videli kaj poreko drugi listi.) Predsednik F neha je nasvetoval, naj se na dDfvni red današn e seje postavi poleg nagodbe tudi prvo branje budgetnega provizorija, predloge o plačah državnih slug , obtožbeci predlogi proti Badeo ju In Tonuo, O tem dnevnem redu se je unela dolga debata. Opozicija je opravičeno ugovarjala, da predsedstvo pri določevat ju dnevnega reda ne postopa pravilno, ker na dnevui red ne postavlja predlogov v tiBti vrsti, kakor so hili pedani. Govorili so razni poslanci, in naposled se je Fuchs udal ter v smislu Pergeltovega predloga postavil na dnevni red današnje seje razpravo o pla'ah drž. slug. V l>Jiit»l|k»iiJ, 6. oktobra. Kvotna deputacija. Avstrijska kvotna deputacija se je včeraj konstituirala ter so bili izvoljeni: graf Schoaborn načelnikom, vitez J *wornki njegovim namestnikom, dvorni svetn'k Beer poročevalcem in poslanec Povše tajnikom. Ministerski predsednik gref Thun je izrazil željo, naj bi imela kvotna deputacija svojo prvo sejo že 8 t. m. v Budimpeš<;, češ, da tr bi ovreči mnenje Ogerske, da se je izvolila deputacija le pro forma, da pa v resnici ne bo poslovala, kakor parlament ne. On, ministerski predsednik, pa da tega ne nrsli niti o parlamentu, niti o kvotni deputaciji. Skleni'o se je, da bo prva seja 10. t. m. v Budimpešti. V Črni gori vlada zopet veliko vznemirjenje zaradi novih spopadov mej Turki in kristijani v B e r a n i. Crnogorski podanik Baki d je že posredoval pri Porti ter zahteval, naj vlada že vendar kaj ukrene, da se nemiri ob meji ne bodo vedno in vedno ponavljali. Crnogorci so neprestanih vzne- uaučili č.tati in pisati, so stopali v Moskvi v službo kot strežaji in natakarji — ravno tako, kakor so hodili prebivalci iz vasi onkraj vode samo k pekom. Tako je bilo že za časa robstva, odkar je vzprejel neki Luka Ivanič iz Žnkova — sedaj mitična oseba — kot bufetie neke moskavske kavarne celo vrsto svojih rojakov v službo. Kakor hitro bo se ti do če?a pririli, so pisali zopet po sorodnike in jih nastavili po gostilnah in restavracijah. Od takrat so nazivali Žukovce v okolici Samo .strežaje". Nikolaja »o spravili v Moskvo, ko je imel jednajst let, in slnžbo mu je dobil Ivan MakariČ, iz rodovine Matvejičev, takrat gledališki sluga v eremitaži. Vsled tega je tudi Nikolaj sedaj rekel Matvejičevira s pončljivim glasom: „Ivan Makarič je bil moj dobrotnik; dan in noč molim zanj, kajti on je na* redil iz mene moža," „Dragi prijatelj," je odgovorila dolga starka, sestra Ivana Makariča, „nič ne da glasu od sebe." „Po zimi je bil pri Onomu, in sedaj, so mi rekli, je zunaj, na letovišču. Postaral ee je tudi, da, da! . . . Prejšnji čas si prinesel včasih zvečer po deset rublje v domov, — sedaj pa je trgovina povsod slaba, in tako se moraš na stare dni še okrog potikati..." (Dalje prih.) mirjanj že davno naveličani, in če jim potrpljenje j mine, morejo nastati strašni boji. j Napetost mej Srbijo in Turčijo. Ker je j izročila turška vlada cerkev v Knmanovem Bolgarom, ne pa Srbom, se je vzdignil v srbskem časopisja proti Tačiji velik vihar. Srbski listi dokazujejo, da je bila dotična cerkev sezidana in vzdrževana s srbskim denarjem ter da je Porta storila veliko krivico, ker jo je izročila Bolgarom. Listi poživljajo vlado, naj se ravna po vzgleda Torkov ter naj ji bo prav tako sovražna, kakor je Turčija Srbiji. „Male Novine", glasilo Milanovo, pišejo: Mi, ki smo bili dos'ej najodkritoarčnejši in lojilni prijatelji Turkov, se moramo navaditi misli, da ne moremo Turkom ničesar verjeti, da Turčija ne zasluži naše lojalne prijaznosti tsr d t moramo porabiti vsako priliko, da preslepimo Turčijo t*ko, kakor je ona nas. Povračujmo jednako z jednaki ter napravIjajmo Turčiji težave, braneči svoje narodne interese. L;sti naštevajo vse turška lukavosti in nepoštenosti tekom zadnjih let ter zahtevajo, da stopi na mesto dosedanjega prijateljstva odkrito eovraštvo. Srbski poslanik v Carigradu, Novaković, je dobil od vlade stroga navodila, kako s^ n*j vede. Drevfusov škandal. Berolinska „Kreuz-zeitung" piše, da tiči za Drevfusovo afero nov Panama. Zapravljen denar hočejo prikriti s ponarejenimi papird. Dokazi, da igra denar poglavitro vlogo, se množe vedno bolj, in število kompromiti-rancev raste ter sega v najvišje kroge. „Matina poroča, da je izvedel iz zanesljivega vira, da se hoče izreči generalni prokurator, Manau za novo obravnavo, ter da je že protokol z izpovedjo samomordoi. Henrvja dovelj telit -n vzrok, da se začne revizija. Proti anarhistom Bruseljska „Indepen-dance" prijavlja članek o mejnarodoi protiaaar-histični konferenci ter pojasnuje mnenje belgijskih odločilnih krogov. „Indćpsndancs" meni, da ne bo .m-'a konferenca nikakegi realnega resultata, nego da bo posledica vsega posvetovanja le ta, da bo policija znane anarhiste pazlivejse nadzorovala. To pa nima nikake posebne vrednosti, kajti večina anarhistov je policiji neznana. Sicer pa se je itak bati, da se izrabi preganjanje anarhia ov kot pretveza proti vsem svobod miselnim in revolucijonarn-m ljudem. Beakcijonarnih težeu pa Belgija, Anglija in Francija ne bodo podpirale. Kitajske homatije. Pekinški mob je napadel člena angleškega poslaništva ter o,ne tal mnogo Evropejcev z b'atom. Nemiri in izgredi se ponavljajo ia z vsakim novim dnem raste nevarnost, da pride do pouličnih pobojev. Zato skrbe vlasti že sedaj, kako bi se vzdržal mir in red. Ruska vlada je poslala ;z Port Arthurja oddelek Kozakov in angleška vlada mornaricu,h vojakov v Pekin, nemška vlada pa je poslala v luko Taku bojno ladijo. V Londonu se širi vest, da ja kitajski cesar že umrl, oziroma da je bil umorjen, zastrupljen ali do smrti trpinčen. Baje so mu žareče Železo zasadili v drobovje. Vesti o taki smrti so pač preveč romantične da bi bile resnične. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, dne 5. oktobra. S ji, katere se je udeležilo 26 obČ. svetnikov, je predsedoval župan Hribar. O^erovateljema zapisnika Bta imenovana ob5. svetnika Klein ia Senekovič. Župan Hribar je omenil, da je občinski svet že v poslednji seji dal duška čutilom ljubljanskega prebivalstva povodom smrti cesarice Klizabete in naznanil, da je izvršil sklep obč. sveta, da se je udeležil pogreba in položil na krsto srbrn venec. PredsedniAtvo dež. vlade je sporočilo, da je cesar ukazal i/.reči obč. svetu Najvišjo zahvalo. Župan je dalje naznanil, da se je na cesarjev rojstni dan z dvema obč. svetnikoma poklonil dež. predsedništvu in v imenu mesta čestital ter da je dobil pismeno obvestilo, da je cesar ukazal izreči zahvalo za to čestitanje Obč. svet. Šubic je rekel, da je želja njegova in mnogih tovarišev, da bi občina povodom smrti cesarice izraženemu sožalju dala trajnejšo obliko in je v to svrho predlagal: V hvaležen spomin na Njeno Veličanstvo cesarico Elizabeto in in držeč se preblagih intencij Nj. V. presvetlega cesarja Frančiška Josip I. se določi za dobo 10 let, to je od šolskega leta 1899/ 1900 do vštetega Šolskega leta 1908/1909 letni znesek 200 gld. kot podpora za deklice, ki se žele v umetnih ženskih ročnih delih ali v kaki pomožni stroki povspeti do višine sedanjega časa. 2) Pravico do te podpore, ki ee podeljuje za vso učno dobo, imajo absolventinje tukajšnje strokovne šole za umetno vezenje in čipkarstvo, ki vstopajo na dunajsko strokovno šolo za umetno vezenje ali v kako drugo jednako šolo. 3) Pri oddaji podpore imajo v Ljubljano pristojne prosilke prednost pred drugimi kranjskimi prosilkami. 4) Mestnemu magistrata se naroča, da vse potrebno ukrene glede tinancijelne strani te podpore, glede obvestila visoke c. kr. deželne vlade in glede vsakoletnega razpisa. Občinski svet je ta predlog soglasno sprejel. Župan Hribar je potem naznanil: Da je učno ministersterstvo za 1. 1899. dovolilo subvencijo 1000 gld. mestni višji dekliški šoli; da je župan i z ved I, da se pri ekspediciji časnikov rabi še vedno samonemški pečat, vsled česar je storil pri poštnem ravnateljstvu primerne korake ter dobil obvestilo, da je trgovinsko ministarstvo že odredilo napravo novih pečatnikov, tako da bodo zdaj vsi poštni uradi ljubljanski imeli dvojezične pečatnike; da se je župan pri vodstvo južne železnice pritožil, da sprevodniki ne izklicujejo postaj v obeh jezikih, vsled Česar je vodstvo južne železnice vnov č naročilo, da se morajo imena postaj izklicevati v obeh jezikih; da je župan iz svote 150 gld., katera je bila dovoljena, da gredo trije pekovski mojstri na Dunaj, nakazal namesto I. Jankotu, kateri si je bil razstavo ogledal na svoje troske, dotični prispevek Jos. Podržaju. Pročitala in odobrila sta se zapisnika zadnjih dveh sej. Obč. svet. Ž u ž e k je nujno poročal o napravi kurišča v novem rastlinjaku, o popravi dimnika in pleskanju železja ter je predlagal, naj hb kurišče napravi po ofertu firme Biiickner, ki zahteva z-nj 1079 gld. in naj se za vsa potrebna d>da dovoli svota 2093 gld. 38 kr., katero je postaviti na račun prihodnjega leta. Sprejeto. Nadinžeuer Duffe je nujno poročal o prošnji za napravo tlaka v Lingerjevih ulicah pri Kordi-novi in Schmittovi hiši in je predlagal, ker se dela tlak pri Kresiji, naj bo napravi tlak, kar h\ veljalo 430 gld., ako interesiram hišni posestniki prevzamejo jeduo tretjino troškov. Obč. svet. Len če je bil mnenja, da naj interesiram L sni posestniki tlak sami napravijo, na kar je župan Hribar pojasnil, da more obJina hišne posestnike siliti, da napravijo tlak rami le, kadar zidajo nove hiše, pri starih hišah pa more kvečjemu zahtevati, da plačajo tretjino stroškov. Obč. svet je sprejel poročevalcev predlog. Obč. svet. dr. Tavčar je poročal o prošnji hišnega posestnika Franca Dolenca na Poljanski cesti št. 25 za brezbremenski odpis nekega sveta v cestne namene. Na Dolenčevo p ;sestvo je vknjiženo 3% posojilo. Dolenc je odstopil mestu 17 Pfm tega sveta za cestne namene Ker sa z odprodajo ne preminja varnost, naj se dovoli, da se od tega dela sveta odpiše vknjižba. Sprejeto. Obč. svet. S v e te k je poro jal o volitvi upravnega odbora mestne hranilnice in je predlagal, naj se za dobo od 1. oktobra 1898 do 30. septembra 1901 voli nov odbor. Volitev se jo takoj vršila Obč. svet. Zabukovec je poročal o prošnji .Slov. učiteljskega društva" za prispevek k potnim troškom treh d rast veni ko v, da si ogledajo jubilejno razatavo in predlagal, ker je prošnja postala brezpredmetna, naj se odkloni. Sprejeto. Obč. svet. Zabukovec je poročal o prošnji društva *Unterstutzung»verein fur dilrftige und vviirdige Ho.-er der Rechte in Wiens za prispevek k jubilejBki ustanovi in je predlagal, naj se odkloni. Sprejeto. Obč. svet Mally je poročal o prošnji dru-štva „Austria" v Norimbergu za subvencijo in je predlagal, naj se odkloni. Sprejeto. Obč. svet. dr. Stare je poročal o dopisa c. kr. finančne prokuratnre glede vknjiženja Alojziji Šupevčevi dovoljenega .'1% posojila 4000 gld. za državno brezobrestno ponapredščino 8000 gld. in je predlagal, naj se posojilo izplača, ako se izbrišejo vknjižbe pred drž. ponapredščino, tako da pride mestno posojilo secundo locj koj za ponapredščino. Sprejeto. Obč. svet. Klein je v imenu skrutinatorjev naznanil, da so bili v upravni odbor mestne hranilnice izvoljeni: Iz občinskega sveta: Gogola Ivan, dr. Hudnik Matija, Klein Anton, Lenče Josip, Mally Fran, Pavlin Fran, dr. Požar Lovro, Svetek Anton, Velkovrh Ivan in Zabukovec Jakob. I a meščanov: Borštner Vinko, Gončnik Fran, Koll-mann Fran, MalenSek Martin, Petričid Vaso, Polec Julij, Robrman Viktor, Terček Fran, Trtnik Fran in Urbane Feliks. Obč. svet. Žužek je omenil, da so izstopili iz upravnega odbora mestne hranilnice gg. Bayer, dr. Majaron, Perdan in Ravnihar in da je umrl A. Skabrne ter je predlagal, naj se prvim štirim izreče zahvala. Župan Hribar je pritrdil nasvetu in omeni vši vestnega delovanja pokojnega člena upravnega odbora A. Skabrneta prosil obč. svetnike, naj v znak eožalja vstanejo raz sedeže, kar se je zgodilo ia se zapiše v zapisnik te seje. ObČ. svet Ž;užek je poročal o nredbi nivela na Rimski cesti, vsled katere se n. pr. pri Recher-je vi hiši vhod nekoliko zniža, dočim bo pri Lin in-gerjevi hiši napraviti stopnice. Predlagal je, naj ee načrt odobri. Obč. evet Lenče je naglašal, da ima občina vsled napačnega nivela škodo in želel, da naj župan naroči stavbe ne m n nradu vestne j« delovanje, i ta da naj tudi stavbeni odsek bolje nadzira vsa dela. Žapan Hribar je izjavil, da se mora zanašati na strokovnjake, kar sam ni. Stavbeni nrad je napravil idealno pravilen nivel, ker je moral določiti raven nivel. Tako se dela tudi drugod in z veliko manjšo obzirnostjo, kakor v Ljubljani. Ni prav, da se vii grehi, katere je deloma zakrivil cbč. svet, zavračajo na uradnike. Določanje ni vela m je moralo prepustiti uradnikom, ker ni bil izvršen sklep obč. sveta, da se napravi generalni načrt. Obč. svet. Pavlin je rekel, da Lenčetova zahteva meri na to, naj členi stavbenega odseka sami nivelirajo, kar je tako, kakor Če bi kdo zahteval, naj členi pravnega odseka opravljajo posle koncipistov. To se ne more zahtevati. Kdor ne zna nivelirati, naj se v službo ne sprejme. Obč. svet. Velkavrh je pritrdil izvajanjem predgovornika, na kar je obč. svet. Lenče izjavil, da ni zahteval, naj členi stavb, odseka sami mve-lirajo, ampak naj delovanje nadzirajo. Obč svet. G o gol a je omenil, da se kanal na Rimaki cesti tako počasi dela, da je cesta že več mesecev zaprta. Vzrok tega je, da je pri delu premalo delavcev. V vsaki občini se gleda na to, j da se dela na cesti hitro zvrše Govornik prosi | župana, naj zastavi ves svoj upliv, da se delo hitro pospeli. Župan Hribar je odgovoril, da je počasnemu napredovanju dela vzrok deloma to, da je kanal globok in da so v njem našli vrelec vode, deloma pa tudi to, da je kranjska stavbinnka družba dala premalo delavcev. Obljubilo ne je že večkrat, dri bo delalo več delavcev, a obljuba se ni izpolnila. Stavbinska družba dela sicer dobro in točno, ali v tem elučajn je ona kriva, da se je delo zamudilo. Sicer pa je družba včeraj obljubila, da bo vse delo do konca prihodnjega tedna gotovo. Obč. svet Žužek je pojasnil, da troški ni velir; nja ne bodo tako veliki, kakor kdo utegne misliti, sicer pa da bi se čule vse drugačne pri ' tožbe, če bi občina tako postopala, kakor se postopa na Dunaju ali v Gradcu. Obč. svet je sprejel poročevalčeve predloge glede nivela na Rimski cesti. (Konec p rib.) Dnevne vesti. V Ljubljani, G oktobra. — (Dopolnilna deželnozborska volitev) iz ui>stne skupine Kranj, Škofjaloka namesto umrlega poslanca, notarja Viktorja Globočnika, je razpisana na dan 26. oktobra. — (Občineki svet.) Poročilo o včerajšnji seji obč. sveta smo zaradi pomanjkanja prostora morali pretrgati Rešene so bile vse tcČke dnevnega reda. Koncem javne seje so biie podane tri interpelacije. Obč. svet. Zabukovec je interpeliral radi napadov „Slov. Lista" na stavbeni urad, dr. Hodnik radi poročanja korespondenčnega urada in dr. Požar radi neke ograje na Resljevi cesti. Župan Hribar je na vse tri interpelacije takoj odgovoril. Javni seji je sledila tajna seja. — (Malenkost, ki je spomina vredna) Kočevska metropola, ki v zadnjih časih ne zamudi nobeno prilike v kakoršnokoli demonstrovanje, uprizorila je tudi proti srečkam ljubljanskega mesta agitacijo, vsled katere so se v prodaj poslane srečke večinoma poslale naza j. Samo na sebi je to malenkost, tvendar pa si jo je dobro zapomniti, kajti pripravljena je že velikanska vreča v pobiranje slovenskih grošov za prispevke k zgradbi cerkve v kočevskem mestu. Na svidenje! — (Samomor.) Franc Verbič, slikar v Krakovskih ulicah, našel je včeraj popoldne ob Gra-daflci pri Panje m brodu črnkast rekelc in črn klo buk iu naznanil to policiji. Ker je bilo znano, da se krojač Tomaž Kastelic od torka pogreša, obve stila se je o tem njegova žena Marija Kastelic, katera je tudi takoj spoznala, da sta rekelc in klobuk njenega moža. Danes zjutraj našlo se je v Gradašci truplo Tomaža Kast ob ca, kakih 20 kora kov od prostora, kjer se je bila našla obleka. Tomaž Kastelic je bil pijančevanju udan in se je vedno prepiral s svojo ženo Ko je v torek opoldne odšel z doma, je rekel, da bode šel v vodo. Na lice mesta poklican policijski zdravnik dr. lllner je koustatoval, da na truplu ni najmanjšega sledu o kaki silovitosti in da je brezdvomno Tomaž Kastelic izvršil samomor. — (Krasne razglednice za Prešernov spomenik.) Ravnokar so izšle razglednice z doprsno sliko našega Prešerna, posnete po modelu našega slavnega kiparja A. Gangla. Razglednice so krasno izdelane, predstavljajoče našega pesnika tako, da se lahko prištevajo mej najkrasnejše slovenske razglednice. Z ozirom na to, da je čisti dohodek določen za Prašernov spomenik, smo prepričani, da bo slovensko občinstvo iste z veseljem vporablje Vi*k>. Dobivajo se pri gospici Ljudmili Hoblekovi in gospici Am liji Jenko v Litiji. — (Samomor.) Na Vrhniki se je ustrelil 221etni finančni paznik M. Požek. Uzrok samomoru so bile slabe denarne razmere samomorilčeve. — (Požar.) V Beli peči je nastal včeraj v I ondotni tovarni ogenj, kateri je uničil streho sodarne. Stroji niso dosti poškodovani, tri ali štiri tedne pa vender ne bo možno delati. — (Znatna volila) V Trstu umrli veletržec, gosp. Anton T o m a n , rodom iz Kamne gorice, je zapustil občini Kamna gorica 25.000 gld za ustanovo, iz katere se bodo podpirali siromaki, dalje 6000 gld. za nstanovo, iz katere se bodo podpirali šolski otroci. Župni cerkvi v Kamni gorici je volil 1000 gld, trgovskemu bolniškemu in podpornemu društvu 2000 gld. in za razdelitev mej siromake na dan maše zadušnice 400 gld. — (Iz Dvorij) se nam piše: Slovensko kmet-sko bralno društvo je priredilo veselico za slovo odhajajočim členom v vojake. Ta prva veselica je napravila dober utis na naše kmet.sk) ljudstvo. Naj bi društvo srečno nadaljevalo začeto delo. — (Občinske volitve v Gradcu) Tudi v prvem razredu so zmagali vsi kandidatje nemškc-nacijonalue stranke in tudi v tem razredu so zmagali sijajno. ]/m<-j 1274 volilcev se jih je udeležilo v«jlitve 807. Nemškoaacijonaloi kandidatje so dobili 685 do 705 glasov, kandidatje avstrijske nemško-patrijotične stranke pa 04 do 114 glasov. Take zmage niti nac jonalei sami niso pričakovali. BiH so zmage kar pijani in začeli so demoustrovati in razgrajati tako, da je bila primorana policija energično nastopiti in nekaj razgrajačev aretirati. — (Jeremija redivivus) »Sttdst P." piše: ! Svoj čas, ko je še vit. Carneri zastopal Gradec v j državnem zboru je imel vsako leto pri proračunski razpravi govor, kateri je vselej zaključil z vzkli-| kom: „Uboga Avstrija". S tem si je pridobil pri I itmk „državuozborski Jeremija", Zdaj je imel v I državnem zboru posl. Fr«»nc Girstmavr filipiko proti j Tliunovemu minis'er^tvu in je tudi zaključil svoj j govor z besedami „Uboga Avstrija". Torej imamo i zop^t svojega državnozborskeg.* Jeremijo in kar je najčudnejše, tudi ta biva v Mariboru, kakor prejšnji Jeremija, povrh pa je hotela usoda, da tudi on — nemo propheta in patna — ne zastopa svojega rojstnega me-da v državnem zboru. — (Protiitalijanske demonstracije pred sodiščem.) Pri tržaškem sodišču se vrse zadnje dni neprestano obravnave proti udeležnikom zadnjih protiitalijanskih demonstrac j, in sodbe, katere se iz- I rekajo, so trde. Značilno in velike važno iti je dej-; Btvo, katero se je izkazalo pri teh obravnavah, da j bo obtoženci večinoma Lahj in Nemci ter slovenski . renegatjs. Slovencev pa je mej njimi jako malo. I Proti Lahom so torej demonstrova'i Lihi in Nemci ! j Dobro, da je to prišlo na dan. Ta faktum b>> naj ; boljši cdgovor na interpelacijo, katero so podali tržaški laški poslanci. * (Verdi pred profesorji ) Slavni italijanski glasbenik Verdi, čegar nsjpnljubljenejše opere: ' „Aida", „Trubadur". „Traviata", „Ples v maskau" in „Rigoletto" so se tudi Slovencem jako omilile, je hotel stopiti v svoji mladosti v glasbeni zavod v Milanu, da se muzikalno naobraž-. Ko je delal sprejemni izpit, so izjavili učeni profesorji, da nima mladi Verdi za glasbi prav nohenega dani in da naj se loti le česa druzega. Nu, Verdi je dandanes mej prvimi in najslavnejšimi komponisti! In — slučaj usode, kiili ? — muzikalni zavod v Milanu je dobil vsled kraljeve odredbe ime „Konservatorij G ms. Verdija". * (Od straha umrl.) V vasi Nepravdici v Bosni je nastal požar, ki je upepelil tudi hišo bratov Ibrahima in Ahmed Dediči. Ko je bil požar, ni bilo Ibrahima v vasi. Vrn:vši se, je šele zvedel veliko nesiečo, ki ga je zadela, ter je omedlel in umrl. * (Iz osvete.) Iz Neapolja se poroča: V vasi Frigano Piccolo pri Caserti vlada mej rodbi nama di Marco in d' Angiolella veliko sovraštvo. Lani je bil gospodar rodbine di Marco ubit in nihče ne dvomi, da ga je ubil člen rodbine d' Angiolella. Zato je Bklenila umorjenčeva hči, Giovanna di Marco, da se osveti. V družbi 8 svojim ženinom in starim slugo je zažgala poneči hišo rodbine d' AngiolePa na treh straneh, tako da je zgorelo čvetero otrok in da so se odrasli členi rodbine d' Angiolella jedva rešili. Darila i Uredništvu našega lieta so poslali: Za Prešernov spomenik v Ljubjani i Gosp. Jakob Gorjanc v Ljubljani 10 kron, nabrane ob priliki praznovanja godovnice g. Franja Kavčiča okolu stalne mize „pri Figovcu*.— G. Fr. Ljubic v Ljubljani nabral pri odbodnici rekruta g. Janca v gostilni pri „Zelenem hribu" 2 kroni 4 vin. za licitacijo svalčice, katere so se udeležili gg. : Kalinšek, Gregorčič, Vrhovec in Jane. — G. Peter Kolar, c. kr. carinski oficijal v Piranu 1 krono. — Skupaj 13 kron 4 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in njih posnemovalci! Telefonična in brzojavna porodila. Dunaj 6. oktobra. V včerajšnji seji poslanske zbornice je vit. Berks v obliki stvar- nega popravka konstatoval, da je od „Slovanske krščansko narodne zveze" pooblaščen izjaviti, da njeni členi niso v nobeni zvezi z znanim člankom „S'ov Naroda" o nagodbi in da se ž njim ne strinjajo. Nasproti temu je konstatovati, da klub vit. Berksa v tako izjavo ni pooblastil, in da pride vsled tega Berksovo po stopan j e v današnj i klubovi seji na razgovor. Dunaj 6. oktobra. V današnji seji poslanske zbornice je bilo dokončano prvo branje nagodbenih predlog. Generalni govornik contra F o u r n i e r je napovedoval boj vladi in večini, češ, obe služita samo slovanskemu šovinizmu, potem pa so bile vse na-godbene predloge odkazane odseku 48 členov, kateri odsek se bo jutri izvolil. Na vrsto je potem prišla predloga o regulaciji plač državnih slug. Po nekaterih govornikih je finančni minister dr. K a i z 1 pojasnjeval, da Je ta predloga znatno boljša od prejšnje iu vprašal, kje naj dob: vlada pokritje za ta novi izdatek. Nemci, kateri so ministra ves ćas motili, so odgovarjali, da dobi vlada pokritje teh novih stroškov iz osebne dohodarine, na kar je minister koustatoval, da osebna dohodarina ni vrgla državi nobenega krajcarja več, kakor je bilo preračuujeno. Minister je naposled namignil, da zakona o plačah državnih slug ne predloži v sankcijo, dokler parlament ne poskrbi za pokritje, t. j. dokler ne resi predloge o davku na prodani sladkor. Nemci, mej njimi zlasti dr. P o m mer, so silno razgrajali. Na občno začuden]e je Pommer predlagal, naj se o Stvari skrajšano razpravlja in naj se predloga odkaže proračunskemu odseku, da o njej takoj poroča. 1'om merjev prtdlog je bil sprejet, ua kar je prvd sodnik pretrgal sejo za 15 minut. Obstrukcijo-n.sti so Pommerja trdo prijemali iu oštevali radi njegovega predloga, češ, da je vladi in desnici ž njim izkazal veliko uslugo. Dunaj 6. oktobra. Nemška katoliška ljudska stranka je sklenila, da bo Dip^ulija krepko podpirala. Dipauli neče veljati kot za Btopnik desnice v m nisttrstvu, ampak samo kot zastopnik svoje stranke. Listi poročajo t udi, da je naučni minister obljubd, zastopati vedno želje in intencije nemških klerikalcev. Odgovornost za to vest je prepustiti dotičnim listom. Dunaj ti. oktobra. Bivši miaister Biirn reitber je prišel danes v klub nemškoliberalnih veleposestnikov, kjer gaje pozdravil Schvve« gel Barnreither je obljubil, da bode slej kakor prej deloval na to, da obveljajo načela njegove stranke. Rim 6. oktobra. Rusija, Angleška, Fra cija in Italija so zahtevale od turške vlade, da morajo turški vojaki tekom jednega meseca zapustiti Kreto iu da se mora vkrcevanje vo jakov začeti najkasneje v 14 dneh. London 6. oktobra. Iz Fekina se po-roča, da je bil kitajski cesar zastrupljen, kar pa še ni potrjeno, in da S3 se zopet primerili večji ostanki. Narodno-gospodarske stvari. — Srečkanje. Pri XI. srečkanju prijoritetnih obligacij emisije 1857 1. ogersko-gališke železnice so bile z žrebanjem serij dvignene številke 15 001 do vštete štev. 15 233, skupaj 233 številk. Nominalna vredno«: izžrebanih prijoritetnih obligacij se začenši od 1. januvarja 1899 proti vročitvi originalnih obligacij z vsemi, po tem roku zapadajočimi taloni in kuponi vred v gotovini izplača. Od 1. januvarja 1899 preneha obrestovanje teh obligacij in ae vrednost odstriženih, a po tem terminu zapada-jočih kuponov od plačila odbije. Od prejšnjih žrebanj Še niso dvignene številke: 10 110, 14,552, 37.117 do vštete 37.123, 37.151, 37.167 do vštete 37.169. 40 501 do vštete 40 505, 40.639, 55.011 do vštete 55 013, 55 025, 55.026, 55.031 do vštete 55.034, 65.036, 60 626 do vštete 60.460, 60.653 in 60654. — Dne 1. oktobra 1898 se je vršilo IX srečkanje štiriodstotnih zadolžnic emisije 1890 oger-eke zapadne železnice in so bile izžrebane številke 294, 391, 595, 1225 in 1236. Nominalna vrednost teb izžrebanih zadolžnic se izplača po 1. januvarjn 1899 proti vročitvi originalnih zadolžnic z vsemi, po tem terminu zapadajočimi taloni in kuponi vred. Od 1. januvarja 1899 se te zadolžnic e več ne obrestujejo, obstriženi še ne zapadli kuponi pa se odbijejo od izplačilne svote. fitev. 7. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pr.RG9. V petek, dne T. oktobra 1898. Ko vite ta! Prvikrat: Noviteta! Martin Smola ali kinematograf. Burka v treh dejanjih. Sj.ishI.-i Oskar Hlumenthal in Gustav Kndelbur^ Prevel Aleksij Nikolajev. Režiser g. R. Inemanr. Blagajnica se odpre ob 7. uri. Začetek ob '/n** uri. Konec ob 10. ari. Pri predstavi soihdnjo orkester e. in kr. peSpolka Bt. 27. V nedeljo,, dne- 9. oktobra: „Aidau, velika opera v Ilirih dejanjih. Rjisir?! 9# v &jiul»ij»lll: Dnć 3. oktobra: Matevž Klun, umir župnik, 41 let, Vodmat &t. 74, rak. — Angela Zgonc, delavčeva hči, B let, Rad-.ckega cesta St. I, davica. V deželni bolnici: Dno 89, septembra: Lorenc Podgoršek, hlapec, 38 let, jetika. Dno 1. oktobra: Lorenc Helej, hišnik, 57 let, rak. Meteorologično poročilo. Visina nad morjem 30ti*2 m. Oktober Ca* opazovanja Stanje barometra v mm. i Tempera ! tura v °C Vetrovi Nebo ca > .-i J al > Os t» 5 i 9. zvečer 741-8 1.V1 si. szah. oblačno 6. 7. zjutraj 739 8 12-8 b1. svzh. del. jasno 00 ■ 2, popol. 737 0 19 7 al. jug jasno Srednja včerajšnja temperatara 15 4', ta 3 2* nad aormaloro. JD~u.Xrt.aOs:iKa bozza dne G. oktobra 1*398. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. Skupni državni dolg v srebru .... 101 , Avstrijska zlata renta....... 120 _ Avstrijska kronska renta 4u'a..... 101 , OgerskH -slnta renta 4U q....... 119 _ Ogerska kronska renta 4u/0..... 98 , Avstro-* mersko bančne delnice .... 900 , Kreditne delnice......... 3fi3 , London v: sta......... . 120 „ Remski drž. bankovci za loO m.vrk ... 58 „ 80 mark............ 11 80 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci..... 44 86 15 40 35 90 10 lfi 87« 7H 53 05 «8 ■sUk Ivanka Tavčar rojena Burger javlja v svojem in v invum svojega mladoletnega sina Ivana vsrm sorodnikom lil znancem prežalostno vest, da j« tiopadlo Bogu vsemogočnemu njenega Ijubljeneg i, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda Jos;pa Tavčarja uradnika po kratki in^rnučni bolezni, ter po sprejetju sv. zakramentov za umirajoče, danes ob 8. uri zjutraj v 33. letu njegove starosti, ksebi v boljše življenje poklicati Pogreb dragega pokojnika bode v soboto oh 4. uri popoludne iz hiše žalosti Sv. Petra c. sta fct. 39 na pokopališču k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv Petra v LJubljani (1570) Dragega pokojnika priporočamo vsem prijati ljetu in znancem v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne »J. oktobra 1898. Bolniško in podporno druitvo pomodnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko naznanja žalostno vest, daje njega večletni tajnik, gospod Josip Tavčar trgovske in obrtne zbornice uradnik, danes ob 7',,. uri dopoludne, v 88. letu svoje dobe. umrl. Pogreb bode v soboto, dno H. oktobra t. 1., ob 4. uri popoludne od hiše št. 47 na Sv. Petra cesti na pokopališče k bv. Krištofu. Bodi pokojnik prijioročen v blag spomin ! V Ljubljani, dne 6. oktobra 189S. (1> i Stenografa zmožnega slovpuskn in nemdke «tem grofije (najrajSe jurista) vzprtjme (1881—1) dr. Ivan Dečko, odvetnik v Celji. za jermenarsko in sedlarsko obrt se takoj vz prejme pri Fr. Ilai't l-im v Ljubljani. (1564—i) kakor tndi privatne osobe ki imajo znanstva, ne takoj vzprejmejo za previetje naročil n.4 pateutovane predmete. Visoka provizija ali stalno plačilo se gararmije — Ponudbe vzprejema IT. 1 [iiimi»<'-«'K, 1'rMK* 11:14-II. (1494—5) i&emtografLmiere v steklenem salonu kazine. 11 |HflV Santa in vaak dan ob S , 6 , 7. H in 8. uri zvečer, v nedeljo tudi < b fl^^^L 10., 11. in 12. uri dopoludne in ob H^§W 4. uri pop-dnd- o I^z* ^ predstavo. ► Bn nov *spored : 1. Panorama obale 3acne fod parnika posneta). 2. Izhcd iz stolne cerkve v ^m MIlanu. 3. Šola za mečevanja- 4 Nt vihta na morja pri Opatiji. 5. Sežiganje ljulike. S. Odhod 500 ctkUstov. 7. Krali Umterta in kraljica Kargherita v Btonži. 8 Slanino kopališča v Milanu (na splošno zahtevan je). 9. Poillrauie ald.ii (na Dunaju več ko lOOOkrat predstavljeno) 10. Stolni trg ▼ Milanu. 11. Steepla.chase dra-goneov na splošno zaht.evanjn . 12. Prepir mej ženami, ki ga prekine pes (komično). Vstopnina '<*«» kr.. otroci in vojaki do narednika IO Ur. (Sedeži.) Programi brezplačno. Ces. kr. avstrijske uj. zvečer — s'rilioil v l.|nl»l|Hno j. k. Prog* Is Trbltii. Ob 5. uri Ui m. zjutraj osobni vlak s Dunajr via Amstetten, iz Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heha, Marijinih varov, Piznja, Budejevic, Solnograda. Linca, 8teyra, Ausseea, LjubiiH. Celovca, Bebaka, FrantensfaHte. — Ob 11. uri 17 m. dupoindue osobni vlak z Dnnuja via Amstetten^ Karlovih varov, Heba, Marijinih varo% Piznja, Buđejovic, Soloograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve Curiha, Bregetica, In.»mosta, Z.lla ob jezeru, Lend-Gasteina Ljnbna, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobui vlak s Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Franzensfeste, Pon-tabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla - Pro^s la Nov«'««* iu»Miw In Koševi** Me&anivlaki: Ob 8. ari tU m. zjutraj, ob 2. nri 32 m,, popoludne in ob K. ari 35 m. zvečer. — o«IU'.»»t la l.|ut»<> IJaue d. k. t Uasunlk. 01. 7. ari 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoladne, ob 6. uri 5o m in ob K), uri 2fr min. zvečer, zadnji samo ob nedeljah in pratnikih v oktobru — Prtboel v 1«)uI»I|imm» d. k. la K »umika. Ob B. urt 5«> m. zju traj, ob 11. uri H m. dopoludne, ob t>. ar 10 m. in ob 9. ari 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih v oktobru. (1044—76) Učenec ali praktikant se vzprejme takoj v trgovino a mešanim blagom pr Valentinu Lapajnetu v Idriji, (loso) Proda se hiša y Kranja v dobrem stana, s petimi zgornjimi sobami, v pritličja je pripravna za prodnjalnico, zadaj je vrt. Već pove gostilničar na Rodici h. it. 19 pri Mengšu. (ir58—2) za jesen in zimo ima za preprodajalce Albert Matzner na Dunaji, I., Kohlmessergasse 8. Zavoje viorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode, dame in otroke, v znesku M) UO gld. proti povzetju ali dunajskim referencam. (1401—11) Razglas. Oni dopastniki in nadomestni rezervisti sani-tetnejr/t oddelka flt. 8 in gam'/ijske bolnice At. S v Ljubljani, kateri se hočejo prostovoljno udeležiti slavnoetne razdelitve jub l^jskn npominHke kolajne (medalje) na dan 2. decembra 1898, naj tn uet.meno ali pismeno do ** ta sem naznanijo. (1563—1) Ljubljana, dne 4. oktobri 1898. G. in kr. garnizijska bolnica v Ljubljani. priporoča Narodna TIskarna, Splošno kreditno društvo v Ljubljani^ Dvorni trg št. 3 sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 41 /v„ polumesečno ali 4% od dneva vložitve do dneva vzdige. V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 3 Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5l/a°/o in po 5°/0, brez vsakih troškov ali prispevkov. Pobtno-hranilaične položnice in pojasnila brezplačno v pisarni ali po pošti. (iBG.ri-i) Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.-5. ure popoludne. B rt o "S i S <« rt J5 đ g 1L o "U "P u S g a r Z •*» ^> p o d n rt o u o* " B NfiJHeiizacijoti«lnoj*ic5 Npopolnenje plinove žarne luči plinov samovžigalec „Fiat lux" m varnostne Balalopko 2=a.texvtixa.xi *v -vrmmTa. lc-a.lt-a.rn.IiL državah. na|po!»«»ln«jAe In nM|aancBlJlveia« areclatvo a» prlalK*n)e plin«, priti** i>Hn nt lonmiliiiii, samo da bb oilpre plinov p«>lt»lln, varuje to .-j .lo.pl»f.t o in otrovanja po plinu, prlttc« glavni plmuen prav p«*iHKouiM, artltranjnje pri drugih obidHJih prižiganja ohičajni ek«plw-Blvul pok in lir»i-l vsled tega Urie mreile« prav ladnaao, a iu\** prednosti plinove Šaru« luci a priietnostmi el«»klrl«ue luel. Ne lauko bres epreiueinbe ol»Mio|efttli naprav uvetle na «»kem Itorllu. (M«9—4) \'ei: Htmi" ae v porubi. Cena aparatu » «lil. Samo prodaja za Ljubljano v plinarni ljubljanski. domača krojaška tvrdka M. KUNC v Ljubljani, Gospodske ulice št. 7 priporoča uljudno svojo veliko zalogo modnega domačega in angleškega blaga v lsdelovanjo vaakovrstnlh oblok po jako reelnih cenah. Cele oblaka in vrhno suknje izpeljujejo so po meri že od 20 erld. naprej. Izboten kroj se garantuje. Jelenski baveloki latmegel izdelka so v zalogi po 12—14 gld. izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tiek .Narodne Tiskarne".