«a> *** ivij Vf* PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne j ed note Vfétátki la apmv&itki pn> •tari t MT S. laiiltl« av. Office ai palMisSlioi 3M7 Bo. Lawaéako «o«. Tcitphont i Lawadate KI5 jto-yeas xvl tos* steiagarg chicho, m., éewk, is. „ovembr. (n«». is). ma. "00 stev.-numberm* lar u UM, Act af Ost. ». ItlT. sslUHsri — ^U^llli IflUITOM SHU || NOVI KONGRES. u parlamentarni blok utegne deli tolikšne preglavice, d» n« bo predsednik Coolidge OOOb- ¡Tprečitati kongreen tvojo lotno w potlonioo. v JN8IN8KA DELEGACIJA 7r jiDRO RADIKALNE fifigKUPnOL fISCO JE « -r I.1 s— ~ ."lil — ^uhiagton, D. 0. — Če ne bo toogel predsednik CooUdge e svojo poslanico v roki dne 4. decembra pred novi kongres, bo to za iluga in dela La Follettove sku pine republikanskih radikalcev. L» Follettov blok ae poteguje li odločilno besedo v vteh vainih kongresnih odsekih in preti preprečiti izvolitev zborničnega pred-»ednika in drugih organizacij v poslanski zbornici, It ne dob . »est, ki jih hoče imeti. , Če se poslanska zbornica ne bo mogla organizirati, potem bo one nogočcna seja obeh hiš, da bi ae Mtorji in poslanci hkrati ališal predsednikovo zbornico. In prav Uhko ae zgodi, da bo Goolidge o-pustil navado, ki jo je zopet uvedel Wilson in po kateri ima pre citati predsednik svojo poslan eo do kongresa osebno. Predsec sik llarding se jc ravnal po Wi" •onovem zgledu. Kakor jc bilo te dni rečeno v Beli hiši, namerava predsednik Coolidge prečltati svojo poslani-eo osebno, če ne bo kongres dal namigniti, da mu je ljubše, če mu pove svoje misli pismenim potom. Nekateri njegovi svetovalci mesijo, da bi bilo pametno, če ae povrne v vsakem slučaju k stari na-jadi. Senat bo pa IShtfff ilÄÄTpred- aednikovo poslanico dne 4. decembra, in čc bi ne bila poslanska zbornica tedaj šc organizirana, bo tozadevni uradnik lahko prečital predsednikovo poslanieo v po-alanski zbornici pozneje. Hišna pravila zahtevajo večino glasov za izvolitev zborničnega predsednika. Dq zastanka v organiziranju poslansko zbornice je prišlo žc večkrat. Najznačilnejši primer za to jc bil 1. 1856., ko jc bilo treba ved kakor sto glasovanj it» celo vrsto dni, preden si je poslanska zbornica mogla izvoliti predsednika. Med tistim ča-•om je predsedoval zbornici zbornični klerk. Zastanek je bil napo-iled zlomljen s tem, da je hiša (Dalje na 3. strani.) Pregled dnevnih dogodkov. * Amerika. Republikanski radikstei se pripravljajo na boj v novem kongresu. Illinoiski governer Small bo lovil čikaške volilce s 5-centno voz-nino. Predsednik Coolidge pravi, da Združene države se ne bodo vti-cale v notranje zsdeve Nemčije, četudi se Viljem vrne na prestoh Ameriška legija napada Mello-na radi njegovega davčnega programa na škodo vojaškega bonu-aa. Duhovni ae pritožujejo, da ao oerkve vedno bolj prazne in za htevajo "višnjeve" zakone. WRIGLEY IZGUBIL PETLETNO TOŽBO V CELEM ZA »,710,000. V tej dolgotrajni tožbi je šlo i vprašanje, ali je Wriglsyjsva tvrdka izkoristila sase varstveno znamko drug« podobne tvrdke, ' ali ne. TVRDKA SLADKIH ŽVEČIL LARSON OO. ZMAGALA V TEJ VELIKI TOŽBL Inozemstvo. Nemška vlada'je prepustila Po ruhrje in Porenje avoji usodi. Francija pripravlja novo kazen za Nemčijo. Ludendorf in Hittler prideta pred eodišče radi veleizdaje. Buržoazija na Angleškem ac združuje proti Delavski stranki v volilnem boju. Mednarodni kmetski svet jc bi organiziran v Moskvi. Socialistični župan izvoljen na Dunaju. SMALL0V VOLILNI TRNEK. Voditelji Bmallove volilne kam panje menijo, da bo governer s to vado pridobil največ Cikašanov za svojo renominacijo. VPRAiANJE ClKAlKE ULlfi NE ŽELEZNICE PRVIČ V OO VERNERSKI VOLILNI K*M PAltJL AMERIŠKI VLADI JE VSE ENO, KDO VLADA V * nemOtjii NVashington, D. C. — Zdru-[ lene držsvs no bodo intervenirale, eko nemški monsrhletl porušijo republiko in postsvijo Viljema nazaj na tron. Tako ae glasi poročilo iz Bele hiše. Predaednik Goolidge je mnenje, -da Amerika, kl ni aprejela ver-ealjske pogodbe, nima intere-eov v notranjih zadevah Nemčije in ne pravice diktirati kakemu drugemu ljudatvu, kakš no vlado naj al poatavL' Nemčija prepustila ~ Porurje Francozom. Nemška vlada je naznanila, da ne mor« več podpirati pre-bivalstva v okupiranih krajih. Potenjci dobe avto-. nomijo. Veeti, da ae Viljem vrne ▼ Nemčijo, ao »a-nikane v Berlinu in Doornu. Ekskronprinc je priiel na ovoj grad. Ludendorf in Hittler prideta pred so-diiče radi veleisdaje. Bavarska le noče primati berlinske dikUture. ' _ Chicago, HI. — Odškodnina v celotnem znesku po $3,718,000 je prisojena tovarni za sladka žvečila (gum) L. P. Larson Jr. Gum Company v tožbi proti tvrdki Wil-iam Wrigley Jr. Company radi kršenja varstvene kupčijske znamke, do katere ima Lersonovo podjetje izključno pravico. Zvezna sodna oblast je prisodila omenjeno odškodnino po dokončanju pet let trajajoče tožbe ter se pri tem opirala na dejstvo, da je poatavila Wrigleyjeva tovarna za sladka žvečila na trg novo aladko žvečilo pod imenom •Doablemint". Larsonova tvrdka jo vložila tožbo na zveznem aodišču ter po-vdarila v svojem predlogu, da de-la Wrigleyjevo podjetje krivico njegovim izdelkom. Zvezna eodna oblast je določila odškodnino na $2J?60,000 s šeatodstotnimi obrestmi za dobo petih let, kar znaša akupaj malo več kakor $3,718,000. ♦ Wrigley sam in nekateri njegovi toveriši ao potegnili okoli $1,000,000 svojega denarja iz pod-jetja ssmo štiriindvsjset ur pred sodno odločitvijo. All Wrigley ac s teijfi korakom nikakor še ni iz nebil osebne odgovornosti, kako . je to povedal sam. Kajti še vse '" eno Ima keklh $25,000,000 vložc- MEDNARODNI KMETSKI SVET. Volilni boj v Angliji. Burzoazne sile so adružujsjo proti Delavski stranki, katera sf morda osvoji vlado dne 6. de cembra. London, 14. nov. — Auglija je T°pet v \ rtincu velikega volilnega taja. Vlade jc ¿¿eraj uradno na rnanila, da parlument bi) razpu sten n petek in dne 8. decembre »e vrie volitve za nov parlament Hal«!win je dovolil iiclavakl atran * debato o vprašanju brezpoael *osti; debata se bo vršila jutri.3 _)»e reakcionarne aile ao zde Vročično na delu, de preprečijo "entuelno zmago Dclavake atran pri volitvah. Pri zadnjih volit »o In borit je dobili 142 mande lov, kater« so potem pomnožil Pr> izrednih volitvah na 148. Bur zijale torej po prsviei boji, da Pridejo topot delavci na krmilo •^"flijo. Angleška l*bor party Je federacija tradeunionistov in eo-c,*l»stirnih političnih organizaeij. liberalci, ki so bili pri zadnji Molitvah razdeljeni v dve strsnki - «torollberalce je vodil Aaquith, fcladoBberales pa Lloyd George ' * združili. Lloyd George in **|uith sta sklenile mir in pekt. dt "i hoste delila vodatvo, oko *{"ara njuna stranke; Aaquith bo "»aislrski predsednik, Uoyd Geof. J* T>» minister zunenjih sedev. n* tofka liberalnega progra-^j je avobodua trgovina. »'elavska stranke je tudi za evo-•">dno trgovino, obenem pa za ob ««vAenje kapitala, da kapitalisti 1 •'•■>» vojna dolgove in oploh f^tte zadnje vojnem Ohioago, HI. — Karta volilne kampanje za zopetno izvolitev go-vernerja Smalla razodeva princip, na čigar podlagi bo governer Hmall apeliral na čikaške republikance, naj oddajo svoje glasove za njegovo zopetno nominacijo. Za zasebno uporabo med gotovimi strankarji bo morda šo mnogo drugih mamil, ali po mnenju campanjskih voditeljev bo-pet-ccntna voznina najmočnejša postavka v governerjevi platformi Za Čikažanc. Ta se glasi tokole: 'Njegovo (Smallovo) podpiranje Thorapsonovega načrta za ljudsko lastovanje in obratovanje pouličnih železnic v mestu s pet-centno voznino po zaupnikih in poverjenikih, izvoljenih naravnost po ljudstvu." To je postavka štev. 2. na za-obljubni karti. Štev. 1. se nanaša na zmanjšanje davkov, za kar se poteguje državna administracija. Davki se tičejo vseh držav, ljanov v Illinoisu, sli ta zadevo je večjega pomena za doljno državo, kakor pa za ljudi v okraju Cook. ■ Vprašanje uličnih, železnic v Chicagu je bilo na dnevnem redu ob vsakih županskih volitvah v tem mestu tekom zadnjih dvajoe-tih let. Ali prvič pa se bo pojav»-lo v governerski volilni kainpa-nji letos, ko bo šlo za nominacijo državnega govemerja. Tisti, k» eo voditelji Bmallove opozicije, vidijo v tej poetavj Kmsllove plat-forme štiri namene, in sicer : • ]# _ Ona utegne premamiti nekaj republikancev in pridobiti par glasov za Hmalia.- 2. — Hedanja razpravautegne ohraniti železniško vpTSŠanjc pri življenju za prihodnjo župansko kampanjo, s katero se bo poizkušal "Big Bili" «>pct vrniti na lupsnoki stolee. 3 — Ta zadeva utegne odvračati pozornost od druge governer-jeve politike, ki bi, če popolnoma znana ljudem, odjfdla veliko število glasov sedanjemu governerju Hrnallu. . 4 — Obljuba petemtne vornl- ne in polittteo izvoljenih I»*»' vodij mestnih šeleznjo .. preksšo obljube, ki j.h r Vfr v svoj«-ni detnrn^m |»r"(jra-. nih v podjetju. Kakor jo rečeno, ne bo izplača-nje te odškodnino posebno hudo zadelo Wrigleyjeve družbe, niti je nc spravilo v kako hujšo zadre-go. Kajti družba ima sklad za veliko silo, ki jo dvakrat tolikšen kakor aodno prisojena odškodnina. Utegne se pa tudi zgoditi, da bo poražena družba šo nadalje gnala tožbo. ^ Italijanski klerikalci podprli faiiste. Katoliška stranka js podprla fašistovsko diktaturo in odobrila tiransko delo fašistov. a Rim. 14. nov. — Opozicija katoliške strsnke — kar je še bilo — uapruin Mussoliniju je ponehala. Fašisti pričakujejo ,da edina opo-zlcija v parlamentu, kl se zoper snido 20. novembra, bo od strani socialistov ln komunistov. Izvraevalui odbor katoliške stranke je vieraj aoglasno zaklju-šil, da/se podpre fašistovska diktatura in odobri program Musso linijevc vlade. ANGLIJA BO PLAČALA %92, 000,000 V BONDIH Ustanovljen jo bil sadnji mesec v Moskvi v svrho enotno akcije med industrialnimi delavci ln delsvoi na kmetijah v vseh deželah. Moskva! — (Feder. Preaa.) — "Knotna akcija med induetrialnl-mi delavci in dolavei na kmeti jah"je geslo Mednarodnega kmet skega svete, kl je bil ustanovljen v oktobru ns konferenci kmetekih zsstopuikov, ki ss js vršila Kremlu. Nsvsočlh je bilo 1'25 do le getov, zsstopsjočil» prsko 40 ns-rodnosti v Evropi, Aziji in Ameriki. Ameriko je seatopsl W. H. Green, podpredsednik Kederstiv^e fsrinarske-delavske stranke. Mednerodni kmeUkl svet bo svetovno orgenizacija farmarskih delavcev v obrambo njihovih inte-reaov pred kapitalizmom. Delcgatje so rszprsvljsli o po-ložsju kmeta v kepitallatičnih državah in Hualjl, kmetskib zs-drugah, odnošsjih med poljskimi iu tovsrniškimi delsvci in o med -udnih stikih. Ksllnin, kmeUki predsednik Rusije, jo dejal v otvoritvenem govoru, ds ao so prvič v zgodovini sešli zastopniki kmetov na mednarodni konferenci z namenom, da izdelajo uečrte za obrambo svojih interesov proti avojlm izkorlščc valcem. Vsi delegatjo ao poudef jttli, da imata delavce na polju in v tovarni skupnega sovražnika v kapitalizmu in potrebna jima je enotna fronta. Ameriški delegat Green je po Ita/al, kako inali farmarji v Združenih državah izgubljajo avojo zemljo, kutora preboja v roke bankirjev. Ameriški farmarji dol gujejo bankirjem petnejet mlljard tolarjev. Farmarji zahtevajo kon fiskatoričua zakonodejua ared stvs — je rekol Green, nevajajoč kako razno farraarske organiza eije skušajo doseči v kongresu moratorij, oziroma odlog plačila dolgov. Dalje je poročal o velikem političnem probujanju v farmar-„k i h državah Amerike, Htert htranki izgubljata moč v teh državah in izvoljeui ao farmarski kon-gresnikl iu senatorji. Najvažnejši pojav med ameriškimi kmeti pa je — jo dejal Green — nagibanje farmarjev k politični koaliciji z delavskim razredom. V prezidiju (predsedstvu) Med-narodnega kmetakega avela Je tudi Green. | Berlin, 14. nov. — Nemška vlada je enoči Izdala poročilo, v katerem pravi, da ue more več finančno podpirati preblvalatva v Porurju in Porenju. Z drugimi beeedami se to prevl, ds je porenj-ako ln porureko ljudatvu prepuščeni avoji usodi, oalroma milosti in nemilosti Francosov ln Belgijcev, kl so tsm gospodsrjI. Ns tsjnl kabinetni ssjl, ns kateri so bill nevsoči tudi zsstopnikl Porenj a ln Porurjs, je Stresemonn predlagal, da so podeli svtonomiju okupiranim pokrsjinsm, tods te mu sta ae uprli Pruslja ln Heaen ska, kl bi m tem izgubili nsjbogs tejši del njunega oaemlja. Stvar torej še ni rešene, smpak večina minUtrov podpira idejo, da naj boata Porenje in Porurje drftava saae v okvirju nemške republike. Razlog, da se opusti finančna podpora okupiranih pokrajin, ju ta, kakor je pojaanll Btreaemann, ker vlsds noče, ds bi Frsnaozi plenili nov nemški dener kot so delali doslej s starimi msrksml. DrugI vzrok je, ker Frsnaozi nočejo olsjšsti pogojev zs mir s porur akirai industrialul in vpoatavljsnje iulustrijskega obrets, vsled česar vlsds tsmksj velika brezposelnost u pomanjkanje livil. Nemška vlada hoče, da usj Francija nsslčuje jresposclnc delavske aloje v Porurju. Socialisti so proti temu korsku vlsdo in nszlvsjo novo Htress-msnnovo porurako ln poronjako politiko Izdsjslsko početje. Berlin. 14. nov,Vae vesti, da je Viljem Hohetiiollern, bivši cesar, dobil dovoljenje za povratek v Nemčijo, so uradno zanikane. Doorn, Holandlja, 14. nov. — Osebe, ki so v dnevni zvezi v eko-kajzerjem Viljemom, pravijo, da so poročila iz belgijskih virov, da je Viljem dobil potne listo sa Nemčijo, neresnična. Viljem ne miall na odhod Is Doorns, ne radi tega, ker morda nočo Iti, temveč ker dobro ve, ds bi a avoji m po-vratkom opravil Nemčijo v konflikt s zavezniki in sebe v nove sitnosti. Njegov osebni zdravnik tudi prsvl. da je Viljem zadnjo čase slabega zdravja. Berlin, 14. nov, - Kkskronprin« NOV FRANCOSKI NAVAL V NEMČIJO? Zbiranje öet aa invaaijo novih nemških krajev. — Polnoare, kateremu jo sbornioa sopot dala aaupnioo, Je odredil, da njegovi svsdsnoi doienojo, koliko moro Nemčija plačsti v prihodnjih treh letih. Psriz, 14. nov. — V tuksJŠnjih diplomatskih krogih oe govori, da francoska vlada sshtevs okupu-oijo Hamburga in nemških otrate-gičuUi Šelezuio za kasen, ker je Nem&ija dovolila povratek eka-kron princu ln ker ae noče podvre-čl zavezniški vojaški kontrolni komisiji. Anglija ln Italija ata proti okupaoiji Hamburga. Psrlz. 14. nov. — Rssna znsme-nja kažejo, ds so v teku prlprsvs za nedaljno invazijo Neml^Je. V Porenju in Porurju se vrši veliko gibanje voještvs, topov, tsnkov ln letal, Kakor poročata poluradna "Kcho de Psrlo,, In ••MatlnM, jo Frsuoijs pripravila novo kazen aa Nemčijo, ker je ts odklonila vpo-stavljenje ssvesnlško vojslks kontrole nad Aoteinl in otrsllvom v Nemčiji, Kavaonšška kontrolna komisije, kl ims po versajlokl pogodbi akrbeti, ds Nomčijs ne po-vrča avoje armade ln ne pvuuiošl zaloga tnutiieije, je prenehelo funkcionirati ob času okupirsnja l»orurjs, Francija oe boji, dajo Nemčija tekom psulvnegs odpors naredila novo naloge munloljo, In zahteva, da zavezniška komisije preišče vse tovarno in skladišča. Nemška vlsda Je pa odgovorila, ds v teip čsau kaosa, revolt In pučev ne moro jamčili zs vsmiost zaves-niškiii komlssrjsv. | Kakšna bo nova kazen, Je sc tajnost. PoolsnOC Auriol Je dejsl včeraj, da ims Francije 200,000 vojakov v Porurju, torej več kot je treba za okuparijo Frankfurta !n sosednjih mest. Francozi naj-brž zaaelejo otrategično železniško omrežje med Bavarsko in Pruaijo. Včeraj Je bilo otvorjeno novo zssedsnj« francoskega parlamenta, Poincare Je kljub viharju opo-žirije dosegel, da so prišli nektiad» iirrmi, li. «iu». /u lj«- m»» w . Friderik Viljem Jc včeraj prišel I H| krediti za kritja al roško V po na avoj grad Oels v ftlczij! hlizu;,,^,, okupacije prvi »a dnevni poljske meje, Mprejemnlk oeremo- rw| l„ Vae debat« glede Interpela- Washington, D. O. — Angleško vlada je obvestila finančno tajništvo, da bo njeno prihodnje od plačilo vojnega dolga, ki pade na dan 13. decembra, v takozvanih "Liberty" bondih. Odplačilo bo uključevalo $2.'l,00(j,00u na glav-nico in $H9.0O0,(XK) obresti. Formalno obvestilo le ugotevlje, da ne bo odplačilo v zlatu ali v razpo ložijivih skladih, kar dovolj jas no pove, da bo v bondih. Takšno odplačilo je depnotljivo v omislu tozadevne f»ogodbe. podpiranje Thompsonovega .načr ta dober razlog za to, da bi bil iznova nominiran za governer-skega kandidete. Slučajno je nje-gov glevni voditelj bivši nečelnlk državne davčlie komisije Perey B. 1'offin. ns čijrsr mesto Je pri-šel Cfcerles It Francis. Franelo Je bil in > ve^n fei: AMERIKA NI IMELA NOBENE OA POVODA ZA VOJNO. New York, N. T. — Združene i države nloo bile napadene v zad-, nji svetovni vojni, in bolje bi bi-1 lo za cel ovet, Če bi oe sploh ne bile vdeležlle vojnega meteša, Je Idrjal angleški pisatelj Israel Zengwill v svojem odgovoru na govor predwdnika nerodne var-i nkvaril zdravje. Bay Olty, Mick. — Krompir prodajajo p« M centov bušal,, in kupei ga relo po tej ceni nič kaj ue marajo Poročila Is Alpena - ...................pravijo, da j«- tamkaj 100.000 buš komur oWefati. Včeraj y prote- krompirjs v vrečah ln popol-stirel, ker so mu vzeli telefon iz niM pripravljenega za odposla- «upen Dever J* P;"""'1 Tbompasnovi »»orbi prnt, Iclezni-Akim interesom pečat čisto navadnega bi ufe ne čelo. Kljub tem-1 jc P» penjskih roditeljev bmallove tor v Tbompa*»« LumJinovi administraciji kot komisar jainib del in blayajnik županovih kampaifj* •kib skladov. Inienosan je bil zo nsčvlnike državne davšae komisije, ker menda ve nfkaj o davkih Chícalo in okolica t V petek jasno iu mrzlo. Zapedni vetrovi. Temperatura v zadnjih 24. urah t najvišja JV2, najnižjo 4«. Holm-e izide ob 6 ar zaide ob Iliše. Rekel jc, da gre rajši v ječo. kekor da bi tr\**\ ponižanje v ovoji hiši. Pruiest mu rd nič pomagal. Krankfurt, 14 nov, — Allri o»«-bo ao bile včeraj ubite v pra»kt med sepsratlstl In kmeti v Well-iMinu. Na Be «lene k em s«» œpsra-Ualš oavujtli Liskjru'!, v kateri se tiska denar, In |»risillll oí» tiskar j. z revolverji v rokah, da so »stisnili velik kup bankovcev, iiekor so Invadirali pr'MJaJalne v me.tu ln pobrali voc blago, ze katerega eo doli trgovcem ničvredni dener. noma priprSvlJciKgs za odposla-nje po železnici. Ali železniških voz nI, 1« hotl se Je velike škode, ker Jc krompir le delome zevero-van proti m ra rti. Francozi so aretirali fbpana v Lud m igshaveiiu. Berlin, TI nov. - tNmedonja |M»gaJanJa * Bsvar-ko so becs u apeba. Bavarske vlsde ae še n'»če pokoriti, da bi priznale voješko »Hierao ^ktetero v Mim« katero izvršuje gmerel von »eeeki. ) PROSVETA PROSVETA «« t«H n »Iftvmttt MAMDWK PODMUII «PWOTI S É OLA»ILO ibOVMMH WA«OOt«» POWWM SSSSi, LA^IMA «LOVtW»¿» tlAJIOOWt WWW»» «PWOTI , »rtÄ .K « tri ——. ta » taoeemim . --, JBE 4>itbsve ta* ■ •SO k U»tMi A SLIKE IZ NASELBIN. "THE EH LIGHTEN MEUT" OrfU •# tU St—eale Mulberry, Kan. — Zimski v čeri so to in pridno čitamo Česopl-se, slasti napredne, da si s tem laj* iamo čes in pozabljamo bolečine, ki so prsv hude v vremenu, kot ga Imamo adaj v Kansasu. Dež in me-~ imamo,-ker jo^peav alaltf U4 revmatične ljudi. jptojsk William Douglss, o katerem sem zadnjih poročal, da mu je slomilo hrbet in več drugih Eo-sti pri ponearečenju pri Sheridan Cosl Co., je umri v McCormel bol-nilnici, kjer ae je nahajal od 19. septembra. — Pa U imamo drugo neareČo. Dne 1. novembra je bil aevernozapadno od tu, kjer ae pravi Englevale, Kana., ubil 52-letni J. W. Harris. Pri Patton Coal and Mining Co. je bil vposlen, kjer Je Z odpadki NASlCUJEJO nemško sestradano ljudstvo. X V Nemčiji niso uvedli novega gospodarskega sistema. Nak, tega niso storili, ampak prav trdno se drže starega gospodarskega sistema in nekateri hočejo uvesti tudi stari politični režim. Ljudstvo v Nemčiji pa v gospodarskem oziru prihaja iz dežja pod kap. Brezposeln^ armada delavcev postaja večja in večja in tisti, ki delajo, ne zaslužijo toliko, da bi se s svojci najedli do sitega. Srednji stan je popolnoma izginil kot zadovoljen stan, kajti lakota se je najbolj na široko naselila med pripadniki tega stanu. Ko je v Rusiji stradal srednji stan, so časniki poročali, da so trpljenje srednjega stanu povzročili boljše-viki. V Nemčiji niso boljševiki na krmilu, ampak oetal je stari gospodarski sistem z vsemi zli. Kapitalisti in pro-fitarji so znf.li dobro zase izrabiti«tari gospodarski sistem. Pokupili so tovarne za skledo leče, prodajali so industri-jalne produkte za denar klate veljave v tujezemstvu, svoje delavc« so pa plačevali v papirnatih markah. Stroji v Berlinu so tiskali marke noč in dan, tako da končno niso bile vredne papirja, na katerem so bile tiskane. Premoženje nemških kapitalistov, industrijalcev se je množilo z vsakim dnem, rtaobratno je postajalo nemško ljudstvo revnejše z vsakim dnem. v , , To, kar je danes v Nemčiji, je ustvaril kapitalistični gospodarski sistem. O tem ni dvoma ln tega ne more tudi nihče utajiti. Posamezniki niso odgovorni za gospodarsko vpropastenje nemškega ljudstva, kajti vprav kapitalistični gospodarski sistem je omogočil, da so Stinnes in drugi nemški industrijalci in profitarji izredno obogateli. Ako bi kapitalistični gospodarski sistem ne pospeševal osre dotočenja bogastua v rokah posameznikov in obubožanje ljudskih mas, tedaj bi ne bilo sedaj ogromno nakopičenega bogastva v rokah majhne skupine Nemcev, na drugi strani pa ogromna in popolnoma obubožana ljudska masa. Edino kmetski stan se je še nekoliko obdržal v Nemčiji. Ampak tudi zanj že prihaja ura, da utone. Najprvo Be potapljajo mali posestniki, za njimi pridejo na vrsto srednji, zemljiščna posest se bo osredotočila v rokah nekaterih veleposestnikov in denarnih mogotcev. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo kmetje razlaščeni in razlastili jih ne bodo socialisti ali boljševiki, ampak to bo izvršil železni zakon sedanjega gospodarskega sistema, ki na eni strani osredotočuje bogastvo v rokah peščice ljudi, na drugi strani pa peha velike ljudske mase v uboŠtvo. Kakšne razmere je ustvaril kapitalizem v Nemčiji, nam pove naslednja ilustracija. Obrnili so se na nemškega industrijalnega magnata Stinnesa, du prispeva k ljudski kuhinji za prehranitev sestradanega nemškega ljudstva. In magnat je odgovoril, da podpira ljudsko kuhinjo v nekem hotelu. Po njegovem mnenju to zadostuje. Industrijalni magnat ni razložil, ako on podpira hotelsko kuhinjo na ta način, da odpadki in ostanki z njegove mize prihajajo nazaj v hotelsko kuhinjo, kjer iz teh odpadkov skuhajo neke vrste melopijo za sestradano nem Ško ljudstvo, kakršno ho delili samostani v srednjem vekujiogovi siromašnim ljudem in v kateri ni bilo drugega kot odpadki prireditev, dobi aaatava vsako leto z mize sitih menihov. Po petdeset do Šestdeset mark v zlatu plačujejo nefn-ški profitarji v hotelih v Berlinu za en obed z vinom. To je okoli $12.50 do $15. Brezposelni delavci in pripadniki srednjega stanu, ki nimajo okroglega ficka v žepu, pa padajo na ulicah, ker so tako izstradani, da se ne morejo več držati pokonci. šla delom okoli poldneva padel w nanj kamen. — Tudi avtomobil-skih nesreč ae veliko pripeti. Dne 21. oktobra je bilo nič manj kot 18 avtomobilakih nezgod, a ubit Je bil samo en moiki is Franklina. Drugi so bili več ali manj pobiti. Če gledamo 15 leLnazsj in danes, vidimo veliko izpremembo. Takrat je bilo pobitih največ stre-Ijsčev po rudiičih, a danes se jih nsjveč ponesreči z avtomobili na cesti. Glavni vzrok pri tem je nedvomno neprevidnost nagle vol-nje. Zlasti pri avtomobilni vožnji si alkohol in gazolin nista poaebna prijatelje. Pa tudi v napredku je med da-nea in časi pred petnajatimi let! velika razlika. Kar amo imeli pred 10 in 16 leti zgrajeno, je danee v veliki meri razdrto. Nesloga je glavni vzrek temu. Ker ni aloge, nI napredka. Pa dvomim, da bi bilo to aamo v Kansasu, tudi drugod bo bržkone tako. Ko sem prišel pred 17 leti n starega krsja, sem se nastanil v Prontenacu, Kane. Prav prikupno je bilo takrat to meatece. Vse napredno, ds mi je prav ugajalo. Ko-msj sem bil nekaj časa tu, so si u-stanovili pevsko druitvo in imeli so socialistične klube po večini na sel bin. Pevsko druitvo je par let dobro obstojajo, potem pa ja propadlo, ker so se pevci odselili ^po drugih naselbinah. Ustanovili ao drugo pevsko druitvo na Ringu, Ksns. Tudi tam ni bilo dolgega obstoja, 'k tudi pri nas na Breezy Hillu ao imeli pevsko druitvo. Tu so ss morali pevci odseliti radi slabih delavskih razmer in druitvo je — razpadlo. yOživelo je pevako druitvo na Groaeu, Kana., pod vodstvom Fr. Cvetkoviča. Prav lepo ao ae vadili, zapeli že lepe pelmi, zlaati na majniiki veaelicl, ko je obhajalo druitvo it. 65 Breezy Hillu deaetletnico svojega obstsnka. Ljudje pa smo podvrže ni smrti in smrt je ugrabila dobre ga pevovodja ter boritelja za ao-cializem. Pustil je pevce, ki ic danes žslujejo zs njim. In tsko su šla pevska druitva v Kansasu, da rdaj nimamo nobenega več. Če ae ozremo po aocialiatičnem organiziranju, je ravno tako. Pred 10 in 15 leti, akoraj lahko trdim, da je bil arfcializem utrjen po organizacijah po vaem Kansasu. Da-nea ne vem zu noben socialističen klub v Ksnsasu, razun če ga imajo fte v Yalu, kjer ao ga vzdržali ie Inajdlje. Tako ae bo zgodilo tudi z zastavo ,č« ai druitva ne bodo zanjo bolj zanimalo. Ko je bila nabavljena ,ho ae druitva nekaj čaaa prav dobro zanimala ,a pred leti ao druitva pričela vleči na eno in drugo sttan. Pa saj sem bil tudi sam edeu tiatih in imam lato mnenj« še sdaj. Pred leti ao imeli po itirf aeje na leto. Tiatege ni bilo treba, pa je odpadlo. Zdaj imajo po dve seji najeto. In po mojem mnenju tudi tistUt ni treba is sledečih raz-Dohodkov od msjniikih strijakib druitev, e priilo je nave-jličanje. Neko druitvo se je preselilo v nemiko dvorano in eledilo jih je ie par. ✓ Sledi sadružna prodajslna. Uspehov ni kot bi morali biti, če bi bili složni. Propasti mora vsaks ustanova, če se pa celo njeni uata-novitelji zanjo ne brigajo, ter podpirajo tuje podjetje moeto evoje- V "Proeveti" je bilo poročeno, da nameravajo ustanoviti pogrebni zsvod v Frontenacu, Kana. Želim jim uspeha. Ideja je dobra, a predvaem naj upoitevajo, da jim bo neobhodno potrebna sloga. BiH so sicer * ugodnejii ''časi za tsko podjetje pred 15 leti ,a uspeh je pod navedenimi pogoji tudi sedaj mogoč. Govori se ,da bi zavod kupil omenjeno dvorano. Proktorna je res dovolj za kaj sliČnega in odkrito povedano, se mi zdi lepie, Če ČETRTEK. 15. NOVEMBR^ i923 ps na U. M. W. of A. ,da ga spravijo k pokoj». Bratje, rojaki, tu je slika sa vas, ki ie niste zavarovani pod o-kriljem 8. N. P. J. Nujno potrebno je, da ae zavarujete, da. ae no bo tudi z vami tako zgodilo. Dne 8. novembra se je pripetila tudi v Groesu, Kans., nesreča. Pre-mogsr John Niedzielski je jemal nazaj strel, ki se mu dsu prej ni n lasi i Iiig>l ee jrr t mtiiitTrtTin nesrečnika je ubilo na mestu. Drugo mi o tem ni zhano. V Prosveti it. 244 s dne 17. oktobra 1923 iz Jackaonvilla, Kana., je bila pomota, ko je bila imenovana Hary Perlek. Dotično sestro poznam in vem, da bi moralo biti njeno ime pravilno zspisano Mary Terlep. Ker sem že tako dosti napisal, naj končam. Saj se ml že neksm sanja, da pojde dopis v koi. Bliža aČ zima v Chicagu in treba je jO kupili Siovenei kakor w-prf- pa^rja za podkürjenje. TUsti mo v roke kakemu Amertčsnu, če * je dvorana na prodaj. Razlog za to je, da so dvorano zgradili (Slovenci. Naj jo ie Slovenci podero, ko ne bo več za rabo. V mislih, da je stvar dobra, jo torej priporočam, rojakom že lz tega vzroka, da bomo imeli vsaj kaj pokazati, če nss kdo vpraaa, ksj smo storili v Kansasu. Imeli smo sicer že mnogo sgrajenega, a danea dejstveno ne moremo pokazati ničesar. Za revnega človeka, bi bilo naj-boljie, da bi ae na zimo sagrebel v brlog kot jazbec in preapal do spo-mladi. Posebno jaz bi imel za tako preepanje mnogo razlogov, katerih glavni je bolezen ,ki me muči, in drugi, ker nimam aredater za Življenje. Živ ne morem pod aem-ljo, zdravnikilne vedno tirjajo za delo, sima je, obleke ni, bos sem in čevljev ni, odeje ni, gremoga ne da bi ga drugi metali same v peč, druitvo bo treba plačati, pa ni čem, poili so zadnji otrobi iz žak-ljs in ni kaj jesti, in upravnik me bo morda smatral za lažnika, ker sem mu obljubil, da ae naroČim na dnevnik, pa nimam za kaj. Vaa to so razlogi, da sem si zaželel jazbe-čeve narave ,da bi prespal zimo v kakem zatiinem brlogu. V nekem svojem članku a pota v stari kraj je dr. Kern poročal, kako imajo ljudje sladko vipce tam okoU Novega mesta. Ej, saj ravno tam aem jas doma in poželel bi priti tja, četudi bi me poslalt tja brez stroikov ,kakor so poslali nekatere komtiniste, Id ao jih bili takoj po njih pojavu pričeli pre ganjati. Mladi fantje amo ae aku pa j abrali, pa smo jo zažingall: "Sladko vincc piti, to me veseli, dobre volje biti svoje Žive dni.. pa ne tu v Ameriki. 2e nekaterim sem odgovoril na vpraianje, zakaj ne. Pisati moram ie o nekaterih nezgodah tu v Kansasu. V Great Bend, Kane., sta 7. novembra pri ila zlikovca k Barton Couthc Lumber Co., zahtevajoč od neEe ga delavca ali stražnika, naj se podpiio na nek ponudeni mu papir, ki pa nista hotela pustiti, ds bi ga prej prebrsl. Zahtevo je kapada odklonil' ,a vsiljivca sta ga radi tega pretepla in potem ic s železom vžgala, da se je mož onesvestil in je tskega naiel nek ku-povalec. Njegovo ime je Allen Fits.' Druga nesreča se je pripetila fsrmsrju Henry Rhoadesu, stsr-čku 80 let in sicer tudi 7. novembra. Vozil se je s svojim nečakom na fordu ,ki pa se je prevrnil 25 milj zspadno od tu v Braziltonu. Dobil je poikodbe na glavi in vin rebra so mu bila polomljena na desni atrani. Odpeljali so ga v bolnišnico na Girard, kjer je čez par ur umrl. Njegov nečak ni bU volt ko pobit. Dne G. novembra se je zgodila neereča na Weat Mineralu. Mettu Kotniku ae je omračil um. Končal NOVICE IZ JUGOSLAVIJE jega ae kaj radi poalužijo. Toda tega želim imeti v javnosti, ne v koiu, kot se je že večkrat zgollilo. Pozdravljam vee brate in sestre S. N. P. J. — Joe Pernne. Waukegan, XII. — Čaa zimskih večerov je približuje. Druitva in klubi se pripravljajo za prireditve, različne veaeliee in predstave. Tako izgleda, kakor bi tekmo-vaU za prvenetvo. Opazovalcu ae dozdeva, kakor bi pričenjalo novo življenje, kar je pa treba zanikati. Vrate atarih bojevnikov se1 krčijo od truda, mladina pa privoiči sebi prej, potem iele drugim. Prohibi-«rfja je prvi vzrok, da ae narod od-tujuje družabnemu življenju; nezaupanje ia nevoičljivost se iopK rita povsod. Ljudstvo, se ne zabava več kakor prej, vse nekam dol gočasno izgleda, vse ¡pisiljeno. Morda se bo čutil kdo užaljenega radi mojih vrstic. Nič zato. Resna beseda v oči bode. Treba se je oprijetknovih idej. Z novimi žarki je treba posvetiti r naie družabno življenje. Mladina je danes dorasla po velikosti ,a njeni možgani delujejo drugače, stopati je treba za njimi, ne oni sa nami. Misliti moramo ,da je danes drugače kot je bilo pred dvajsetimi leti. Spomnimo ¿e ,kako smo rekli: Tako o st&nemo, kakor so nas učili stariii — Akoravno mislimo, da smo se tega držali, uvidevamo, da nismo tako in da je bilo tudi nemogoče. Iz tega razvidimo ,da je razvoj življenja podoben viharnemu morju, katero nikdar ne počiva. Radi tega nam ni treba drugega kakor potom novih idej oživeti družabno življenje. Opustiti je treba stara tradicije ,ki so nam bile svete in Srilagoditi ae moramo novejiim. ivimo z duhom časa in ne bodimo coklje. In družsbno življenje bo imelo uspeh. Druitvo Slovenski Sokol je na redni mesečni seji dne 24. oktobra t. L sprejelo pod svoj čsrter slo venske Sokolice, da bo sodelovalo kakor podporni druitvo Slovenske Sokolioe, z istimi udobnostmi bolniike podpore in pogrebnih stroikov $75. Delovali boste obe druitvi s telovadnim odsekom gojitvijo telovsdbe v naraščaju mladine in odraičenih. čas pristopa v druitvo je do 24. novembra t. 1. brezplačno za pristop in brez zdravniiko preiskave. Želeti bi bilo, da nobena slovenska dekle ali žena te prilike ne zamudi. Potrebne informacije dobite pr! g. Ivanki Sedejevi, 114—lOth St. No. Chicago. Opozarjam vse cenjeno občinstvo, da se vrii dne 24. novembra ustanovni shod in veselica v ta namen. Želeč slovenskim Sokolicara največji uspeh, kličem: Krepki na zdarl — M. 0. Warsek -1 LISTNICA UREDNIŠTVA. Sadjarska razstava ▼ Metliki! Dne 7. oktobra je priredilo kij kranjsko učlteljatvo aadno rsutJ vo. Če smo popolnoma odkrit osJ čni .moramo priznati, da nas jI razstava prav prijttuo izjiuiadiJ Bela Krajina-«itna gradov ^fnrostariov ,tudi umetnih vrtnarjeJ ni pri noa. Tod prebiva nai pJ proeti oratar, ki je zapuščen t J do zadnjih dni. Krepka opora J gospodarskem življenju je bil VJ dno belokranjskemu kmetu belo! kranjski učitelj, ki je bil zlasti J starejiih časih tudi umen io nuj vduicn sadjar. Včasih je bilo pJ belokranjskih iolah najvažnejše! da so znali otroci brati, pisati, rs-1 Čunati in cepiti. S hvaležnostjo so zapisana pri Belokranjcih imena: Borie, Bartel, Setina, JerŠinovič. vmogiiuumivo p& unolo §f?ei Gomboč in Skalicky nevenljivj zasluge. Danainja mlajša generacija krepko podpira gospodarsko delo. V tem oziru je opažati okoli AdlešiČ lep napredek, kar znaci, da fe mnogo dela. Razatava je torej prav odlično zpadla, kar je v čast in ponos be-okranjskim sadjarjem in priredi1 teljem. Velike zasluge ima pri tem tudi kmetijska iola na Grmu, ki je od nekdaj skrbela za povzdigo sadjarstva. Imena Dolenc in Rohr-man so znana iirom Slovenije. Od kmetijske družbe so dobivali tudi Belokranjci na stotine drevesc in to ie v dobi ,ko je bilo treba voziti iz Novega mesta preko Gorjancev včasih po cel dan daleč. Sedaj j» to drevje v najbujnejši rasti Piney Fork, Pa. — Po nemškem in angleikem določilu je biljon le polovico, ker proelsva je vaško leto obhsjana akupno a kakim druitvom. Tiati dohodki, ki na ta način pridejo notri, pa gredo potem za uradnike, zoatopnike in pota. Da bi mialili na kake prosto voljne priajevke od druitev za zastavo, tudi ne moremo danes veliko pričskovatl. Jaz mislim, da bi In kaj je storila Stresaemanova vlada za odpravo te bil° £ ^ bede? Dozdaj ie nič. kajti ljudske množice v Nemčiji pri- «lto°so\a hajajo še vedno v večjo bedo, premoženje nemških kapi- iai. namreč, de a tem prihranliAo Ulistov se pa vidno množi. Ničvredne marke še tiskajo in z njimi plačujejo delavce in uradnike, indu- lmfl »led*ti na koJ d/ ,ft; r\4"t . strijalci in razni dntgi ncm*ki profitarji še vedno pošiljajo ^IritT^r jo° s. nemško produkte na tujezemske trge, na katerih jih za- tako »pravi, ko jo prinese neisj menjajo v denar.tlite veljave. T*ko ^ bu® ««tava lahko dobn Nemčija gre nasproti svojemu koncu. Zdi se, da ka- bn° *** .. S t M. t L 4 . • , . .... ka od atajtiiake veeellre, pa lu bil pitaliaem dokončuje svojo zgodovinsko nalogo v Nemčiji. |(,K, „hranjen «utavi^ | Tudi monarhistični puči ne bodo spremenili njene usode. t.Uo »troikov Puči lahko zadrte njen konec za nekaj čaaa. odvrniti ga 1,000,000,000.000 ali miljou miljo-si je življenje a tem, da ae je vrgel nov; triljon je tbllko kot miljon nedaleč proč od avojega doma v biljonov, kvadriljon — miljon trl-vodo, ki je komaj zakrivala njego- jljonov, kvintiljon miljon kva-vo glavo.4 Našli ao ga naalednjega driljonov in tako dalje. Francozi dne ob 1:30 zjutrej. Hotel ae je j kakor drugi evropski narodi in tu končati in daai zavarovan je vzel di Združene države ao v računa koa dinamita. To ao mu vzeli. Ker nju teh vrtoglavih itevilk bolj je hotel končati življenje, je torej skromni. Oni računajo tieoČ miljo-*koČil v vodo. kjer je tudi končal nov za en biljon. tisoč biljonov za Matt Kotnik je bil atar 46 let, Slo- triljon, tiaoč triljonov za kvadri venee iu Člen druitva naie jedno-11 jon, tisoč kvadriljonov za kvinti-te. Zapuiča ženo in - šest otrok: 11 jot» itd. Miljarde pomeni toliko Zenny, Mery, Angelo. Rosy. Eli ] kot biljon. S takimi »tevilkemi ae zvezdogledi. — Po- vedno t na taau in denarju. Oakrbnik bi nej^abeto in Uno. Starejša it rje 1Q, ukvarjajo i zdrav pa ker Mulberry, Kana. — Ne mume- danea uživa,sadove tihih delavcev pri kmetijski družbi, ki je imela vedno smisel za napredek kmetijstva tudi Belokranjec. Raastavljcnih je bilo čez 70 vrst sadja, med katerimi je bilo večina jabolk (čez 50 vrst). Gospodje Gomboč, Lap in Rohrman so določili imena razstavljenega sadja. To je vrlo važno in sedaj smo prt-ili hvalabogu zopet do imen, za katera naii sadjarji tako redko vedo. Raznovrstnost in odličnost sadja je pokazala, da uspeva v Beli Krajini — vse, celo iige. Krasna so funtovke, ki uspevajo prav po-vaod. Prav kroane tofelčke ima Metlika in pa Adleiiči, kjer uspeva tudi prav dobro. voščenka in itetinec (rdeči in zeleni). Precej k je reziirjen "rdeči iz Lož" in pa kuzinot. Belefler ,Herbartova re-neta —s razni pepingi uspevajo izvrstno pri nas — sploh uspeva vse, samo čc je —• posajeno. O kakem vzornem sadjarstvu ali večjih nasadih za danes še ni govora. Največ utegne biti na Kru-pi, kjer se s nasadi veliko trudi g. Zurc iz Semiča. Prav tako ni govora o kaki ssdni trgovini, ker imamo mnogo premalo enotnih vrst. Manjka pouka o obiranju sadja, shranjevanju čez zimo, manjka breadimnih sušilnic. Mimogrede bodi povedano, da ima Belokrajina eno samo in to na Krupi. Marsikomu ni z nairt: mnogo pomagano, zato bi bilo prav, da bi dal napraviti oddelek za kmetijstvo nfekaj modelov -za brezdimne suiilnice. Šole bi pri rakotvornem pouku to potem lahko razmnožile in prav tako vzorne svinjake. Prosimo ,da tega oddelek za kmetijstvo ne prezre. Za dosego uspehov je trebs sistematičnega dela, ki bo seglo v zadnjo vas, do vsakega človeka. Rabimo za ekeport in transport enotnih zabojev, kakor je to upe-ljano že zdavnaj ua Nemškem. Sadni trg ae lahko dobi. Egipet J« iiroko odprt in tja se prav lahko prodaja zimska jabollfo. Za sadno trgovino jc treba denarja. Tega n« bomo iskali pri bankah, ampak/ zadružništvu, ki je najbolj* hramba proti bankam, draginj» »' izkoriščanju. V danainjih čaaih, ko se vedno čujejo glasovi o vinski kri«. J» prav da začno Ijo&je mUlit tud; na sadno trgovino ,da ae ta žlahtni pridelek ne vrže v nič ali da ne W> nejlepic ssdje praiičja krma au pa elaba pijača, od katere nunam» nobene koristi. ^ Metliška razatava nam je zala lepo sliko. Vsegs je tsm. Kupcev ie ni —■ ps si bodo našli, s» pa sami priili. Manjka pa ie veliko dela, več zaupnosti in skupno- Kova direktna telefonske med Ljubljeno in Beogradom J •ila otvorjena. ___ Za občinskega garanta f T**'' bolj Avatrtjftk« Uvoraua j n« morejo,ker njen.konec prlhej. ,.u «.konlh S^^lS^k^^VfctSSi-*-* "" akega reda, katerega se krčevito drtim i ua v dušen ;« med I ja^H clanatvoi poprej zevetja pri 8. K. P. J. aH kakem drugem druitvu. Njegovo pogrebtiiku Friekeiu ia čakale ev-iiina, ki živi Povest "Jimmie Higgins" je *rcal0 amortikaga proleta na njegov*,?! riats »h časa velike eojae. Dobi ae nekje v keneeao, ali,pri Knjlftevnl matici B. M. f. J. sip Omsi BU jo evoje dai deifj nezboraki poslance. Predsednik Jadranske bank« Trt* Bogdsnovič je v Trstu trs-gičuo preminul „«yroTEK. 15. NOVEMBRA, 1923. Cerkve prazne, Jßrm* firike bitag*. PROSVETA ZLORABA ZA VOJKE POÔTE V RUSIJO. DEMOKRATSKI KOLOVODJI KONriRIRAJO. Porodna kontrola. Tork, K. T. - Da bodo JSkli v prihodnji državni le- Kri preklicati po. av^ ki * logami ln 7, ave po kinematografskih jlliičih vVwyoriki državi ob iedeljah. je bilo reSeno ta tfiden ¡¡rodni konvenciji ali^noe go- duhoven Frank J. Mles je dejal delegatom da bo «jijanca delovala z vaemi a lami ¡i uveljavi jen je postav, po katerih dc bo prepovedanp samo igranje t žojrarni in obratovanje kine-matografičnih gledali ob nede-Ijah, nego še druge zabave. Nikakor nimamo ničesar proti lemu kako naj človek prebije ne-ieljo/' je dejal. "Ali smo pa pnftl Tem da ~bt delali lj*ajs oh željah z zabavami .kupčijo. Človek, Id zahteva, da je »abavan ob nedeljah, je prairt." Duhoven John Ferguaon je povedal nekaj podatkov o zšdnjem nregledu, ki dokazuje, da hodi pol manj ljudi v cerkve, odkar trkmujejo a cerkvami kinematografska gledališča ob nedeljah. 1 Podatki o 573 cerkvah »o pokazali, da gre ob nedeljah dopoldne v celoti 27,725 oseb v cerkev. Povprečno pride na vsako cerkev 48 ljndi, dočim pride v dve gledali« ici 14,000 ljudi en sam nedeljaki eter. , Ta krik in vik jc nastal med duhovni zato, ker je njihna bisa-¿a prazna, kadar ao prazne njih-ne eerkve. Gornje poročilo je razveseljivo za vse tUte, ki se bore proti verski temi, v kolikor ae to tiče praz-jiih cerkva. Obenem pa je zelo' po-ueljivo za vse tiste, ki ie kaj dajo na cerkvene ceremonije. Sedaj vsaj vedo, za kaj jih smatrajo duhovni, kadar jim ne napolnijo nc-nakitue bisage. Vsakega človeka, ki bi ae rad malo pozabaval Izven cerkve, Imajo lenuharski farji za nraiiča. To si naj zapomnijo tudi -.isti ljudje, ki so le tako nezavedni in nespametni, da gredo razuim patrom in kozlom na po-žegnane limanice. Če naj bo aploh kaj prepoveda no, bi morale biti cerkve. Te delajo ob nedeljah in drugih dneh denar a posmrtnimi mamili, t. j. a pretvezami, ki bi privedle navad nega človeka čisto gotovo v zasluženo ječo. Vse cerkve bi morale biti zaprte tudi iz zdravstvenega ozira Kajti zadehla poslopja niso nika kor priporočljiva. ____ Sovjetska vlada je ustavila preje manje zavojev. New York, N. Y. — (Federated | Press.) — Sovjetska vlada je u stavila prejemanje zavojev, ki ae pošiljajo malo več ko leto dni iz Zdruienih držuv sorodnikom in znancem ameriških Huaov, ki ao v atiaki. Tukajšnji uradniki ruakega Rdečega križa so prejeli pojaa-nilo iz Moakve, da so ameriški po-šiljatelji v zvezi s špekulanti v zlorabili dovoljenje v pomožne zvrhe in vsled tega jo pošiljanje zavojev ustavljeno. Zloraba ae je zvršilu s tem, da' ao ameriški Ruai poaebno pa ruski Židi pošiljali atrankam v Ruaiji obleko ln| drugo blago, katero ao potem Ipe- j kulantje prodajali. Neki trgovec v Odesi je prejel v enem tednu 31 zavojev, v katerih-je LA POLL1TTOVA SKUPINA REP. RADIKALOEV IN NOVI KONGRES. French Lick, Ind. — Tamman- ski vodja Charlea F. Murphy in domokrataki boa države Illinoia George E. Brennen sta se sešla v P°-Di*yek tuksjj si čestitsla k demokratskim zmagam na volitvah da bi « porodni kontruli blago za njegovo prodajalno. WALL STREET BI RAD UMIL WILSONOV OBRAZ. Chicago, HI. — Velike sleparije in korupcije, ki jih je razkrila preiskava v zadevi veteranakega urada in njenega ravnatelja Forbesa, obujajo zopet vprašanje vojnega departmenta in njegovih pogodb. Eden vodilnih finančnih listov v deželi, BarronWeekly, je v strašnih skrbeh radi obetajoče se temeljite preiakave v zadevi vojnih nakupovanj 1. 1917. in 1918. Omenjeni liat meni, da je najbolje, če opuste vsako besedičenje o nadaljnih preiskavah, zakaj; le tako ne bodo zapletene mnoge o-sebe, ki so politično in finančno zelo znamenite v javnem življenju, v razkrite škandale. V eni zadnjih številk vprašuje "Barron'a Weekly" takole: "Ali sploh Želi kaka vpoštevana stranka v tej deželi razkriti vojne finančne škandale t V interesu javne doatojnoati je to, da gremo z mokro gobo preko table in izgubljene hiiljone, ki ao šli za proator in gradivo vojaških vežbališč, za ničvredne leaene ladje, za munici-jo, ki je vlada ni nikoli prejela. Vae to bodi v pouk in izkustvo tega naroda. Ni to prvi aled tistih vojnih škandalov. Ali na vsak način pa bi vsa nadaljna raziskava-nja v tem oziru utegnila - vreči alabo luč na čast Woddrowa Wil-sons." • Ameriški dclavcl in kmetje so morali Že večkrat preboleti in pretrpeti takšna "izkustva" od atra-ni vladajočih slojev. Ali po našem mnenju je bilo zadnje najdražje. NEPLAČAN PATENT. (Nadaljevanje s prvo strani.) sprejela posebno pravilo, po katerem jc bil z nadpolovično večino izvoljen za zborničnega predsed nika Nathaniel P. Banks. Sedanji položaj v poslanski zbornici je takle: 225 republikan eer, 207 demokratov in trije poslanci, ki ne apadajo niti med prve, niti ne med druge. Wiscon-«in*ka delegacija je jedro radi kalno skupine, in njeni voditelji zatrjujejo, da bodo obvladovali najmanj petdciaet glaaov. Naepjoino je priznano, da bo ir mel radikalni blok dovolj glaaov /■a kontrolo končnih odločitev. Da pride do zastanka glede izvolitve zborničnega predsednika, je soino ireba poataviti radikalni skupini 1 a »tnega kandidata in venomer ¿laaovati zanj. Na ta način bi ne mogel dobiti noben kandidat ve-''¡ne, kar bi aeveda onemogočilo ¿¿volitev. Radikalcem ni bogve koliko za >'»»rnično predaedniŠtvo, pravijo. -Vli na vsak način pa hočejo imeti zadostno število svojih ljudi v H/nih odsekih. La Follettovi pri-»aši hočejo imeti primerno zastopstvo v važnem odseku za pota m sredstva, nadalje v odseku med-državne trgovine, v odseku za Mna pravila itd. Ali če pa dobe a/likalci primerno zastopstvo po "dsekih, _potem se boje repnbli-kanoi; 1 z demokrsti, kar bi iztrgslo ' rednim" republikancem ali sta-ia gardistooi fo nt rolo nsd po-• a vod a jo iz rok. Kadikalei ae poaebno poteguje--<> za zastopstvo v hišnem in se-"»'»em odseku za meddržavno tr-Kovino. Nadvse radi bi izpodrinili "Isnjoga načelnika odseku zs ^ddršavno trgovino v poslanski *Wnie|, in g Tg0 vnemo ae pri. 1'ravljajo na napad, e katerim na-rsvsjo izpodkopati tla senator-< Jmmmsa, ki je načelnik so-• atnemu odseku sa meddržavno "goviaa, ter deti to mesto sena-U Kollettu, ki je voditelj '•likalne struje v kongresu. Washington, D. 0. — Pravorek zveznega najvišjega sodišča, ki dokazuje, kako počasna je postava, in ki sc ga da primerjati Dickensovemu alučaju Jarndyce vs. Jarndyce, je končal zadevo, ki je čakala rešitve že od leta 1850. sem. > Tedaj je iznašel dr. William E. Woodbridge procca, kako omogočiti točnoft topovskih izstrelkov. Woodbridge je žc dolgo mrtev, a-li njegova dediča Samuel II. Woodbridge In E., Woodbridge Barnes Iz Chicaga ata si neprestano prizadevala dobiti od vlade, kar jima gre. Dr. Woodbridge je iznašel ti tfti proces ter jsahteval, da hodi njegovi patent v tajnih arhivih patentnega urada. Medtem je nameraval dobiti. inozemsko patente. Ali ni pa vložil prošnje za do-vrieni patent v predpisanem času. Vlado je rabila njegovo iznajdbo med civilno vojno, ali dr. Woodbridge ni prejel nobene odškodnine. i Sedaj je najvišje sodišče fzre-klo, ds niso dediči drjs. Wood bridgs upravičeni do odškodnine, ker se iznajditelj nI pobrigal, da bi vložil o pravem času prošnjo za dovršeni patent. $46,000,000 ZAHTEVAJO ZA A-MERIAKO VOJAiKO ZRAČNO ARKADO, v zsdnjem tednu ter s$ potem lo tila še resnejšega posls. Razpravljala sta o predsedniških volitvah, ki jih bomo imeli v tej deželi pri* hodnje leto^ Brennen in Murphy sta se izjavila, da sta ae tu sešla z voditeljem indlanskih demokratov le alučajno. Čeprav ni nič povedanega eluž-benim potoiu, je prišlo vendar toliko v javnoat, da so ae ti trije de-mofcrataki voditelji pogovarjali, kako bi napravili koneo McAdoo-jevim predsedniškim aspiraoijam. Da, še vpč. Izvedelo ae je, da ata Murphy in Brennen nasprotna Boj sa porodue kontrolo je ras-redni boj. Zuaaost porodno kou-trole je poseben privilegij, ki se je t lahko poalušujejo bogatinu Oni iu Shftntki Nirojna U»Unotlj*n« O. 1004. zašla v hiše delavcev. Ce je priae-' ljevanje ia Evrope ogrožalo orgu-nizirauo delavstvo ,je imigraoija, ki prihaja po poti porodov, ie toliko ¿olj važna. Obe imigraciji Je lahkTBuAaolirati. MurgaretiHia^gerjcva, ueutrud-Ijiva zagovornica porodne kontrole, ae je tako izjavila Federated Presau. Na njeno poarodov« Podporna Jednoti lobarp If. I« ni j. IfOT . drlovl llllnoi«. njih priveakl pa bi radi zabranili, GLAVNI STAN« aa«?.*» SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS. JBs IzvrŠevalni o« UPPRAVNJ Obskai Pr.da.4nik Vin..nl Caiob«r, podpr.da.dnih Aodraw Vldri.h K. P. D. T. Baa ti, J.tm.lnwn, P.., «I. U)nlh M.tlK.w I urk, I.Jnik b.lniik «. «44*1ha •la* Navak, si kletajalh Jnkn Vn(rUh, nr*4nik aU.tU Jni« Zavnrlalh. •pm.|l«tj jJaaiU Filip Co4ia«. POROTNI ODSEKi Un4.rw.n4, pr^..4nik, 40T W H.y Si., Sp*la(ri*Mr III., Marti» ____r. U.. 174. B.rb.rton, Okin, Fr*4 A. VI4ar, B.» «TS. Ur. Mina., TeršelJ, B... »8, H*a4ars«aeUU. P».. Jaka GarUk. 414 W. Hny Si., Ilald, III. BOLNIŠKI ODSEK. OSREDNJE OKROtJEi BU* Navak, pra4«*4alk, MU I» Sa. Lawa4nU Av^ Chlaata, III. _ J.c.b Amkfkit. Boa SS«. Moon, Run. Pa. Joka QroiolJ. 14811 Poppor Ava., Clovolaad, O. Anion I alar, Boa 104, Gro«*, K.n«.. aa ÍM«o.npn4. Mas Maro, Bob 144. Babi, Min»* m ...orosopoA McAdooju in da nikakor nunafa MeAdooja za nevarnega tekmeca. Kajti uverjena sta. da je McAdooju nemogoče dobiti dve tretjini delegatov na narodni konvenciji. PROTI J APONSKA POSTAVA USTAVNA. je zbrala akupina zdravnikov lu profesorjev, paatorjev in rabljev VZHODNO OKROSJE. ter socialnih delavcev Mednjega ^^ OMOtJti zapade k konferenci lige za poro duo kontrolo v hotelu 29. do 31. oktobra. ~ Ooapa Sangerjeva smatra poro-," rn|k w S43i W. Hih dno kontrolo i* razumno uporab- Waahington, D. 0. — Zvezno najvišje sodišče je odločilo v dveh slučajih, da so protijapon-sko zemljiške postavo v Cnlifor-niji in Washingtonu ustavne in veljavne. V obeh slučajih ao japonski na-8eljonci vložili priziv na zvezno najvišje aodiiče, ko so državua sodišča odloČila, da ae ue da izogniti postavnim določbam, po katerih je tujcem, ki ne morejo postati državljani Združenih držav, prepovedano posedovati ali lastovati zemljiško posca^. Ukrepi državnih sodišč v Celi-forniji in Wushingtonu je najvišjo sodišče v Washiiigtonu, D. C., potrdilo. OOOLIDOEVIH KMEČKIH ANOELIH. Ohioago, 111. -- (Farmer-Labor Press.) — Znamenitega bankirja Meyorja in sedaj zelo proslulega ohromelega goajaka Franka W. Mondella ja nastavil predsednik Ooolidge, da do^neta, kako bi a« dalo pomagsti bankerotnhn kme tom. Kako iskrena in reana ata bila tadva adminiatraeijaka potnika v svojem prizadevanju, je lahko razvidno iz dejatva, da sta jela viti svoje roke v obupu. Naj ti nista namreč mogla nobenega drugega zdravila kakor povišanje tarifne ceno za pšenioo. 2e na podlagi tedanjih visokih številk v Fordney-MoCumberjevif|,e tarifi izgubljajo kmetje v Kansa su, Tezasu, Wa*hingtonu, Orego nu in Idahu i približno. $400,000, 000. Povišati tarifo za katerikoli pridelek, kakor jo pšenica, bi po menilo povečati kmečko izgubo. Angleži hočejo po vsi sili obdržati grškega kralja na prestolu. London, 14. nov. — Iz Aten po ročajo, da bi bila grška vlada že dala kralja Jurija aretirati rsdi njegovih znpletljsjevM v zadnji monorhlstični rcvolti in republiks bi že bila razglašena, fa ne bi angleška vlada izvrševala diplo-mntičnegn priteka v prilog Ju riju. Angleški poslanik v Atenah neprenehoma "poduČuje" Orke, da je lx>]je zanje, če obdrži kralja, kajti sedanji kralj "tvori močno vez z Anglijo". Na drugi strani pa Američani, ki imajo interese v Grčiji, prlpo-ročsjo flrkorn republiko. Roussos, prejšnji grški poslanik v Wa*h-ingtonu, je pred nekaj dnevi obl» sksl kralju in mu svetoval, ds Je nsj M je zanj, če se odlive prestolu in zspuatl deželo. Kralj jo odgovoril, da se premisli. ljsnje človeške vede ^rl product rauju življenja. To se pravi, da ljudje lahko uravnavajo število svoje družine, kolikor otrok so ziuolni rediti na podlagi izračuna-nja njih dohodkov in zdravja matere, ne da bi bilo treba prenehati s spolnim Življenjem. To bi pomenilo večje Število Živih detet, ki pridejo zdravi na svet in ostanejo pri Življenju, tsr manjše itevilo smrti mater. V Chlcagu umre na porodu mati pri vsakih 161 porodih, v New Yorku umrje po ena mati pri 260 porodih. Chluago je pač v tem oziru odzadaj in lmu aploh najalabio razmete v tem oziru. Torej ni uikjer drugje porodna kontrola tako potrebna kot ravno v Chlcagu. ' Margareta Sangerjeva predava na podlagi izkuienj in preučavanj. Ona je izobražena ženska in vešča govornica, ki je dobrodošla orga* nizseijam kakor je Illinolske liga volilk, Materinska pomožna dru* žba, Svet Židinj, Družabni znan-atvenl klub witconelnake univerze in ie cela skupina flrugth .družabnih in znanstvenih organizaqU. V New Yorku so se zastopnice Lige Ženskih strokovnih unij podale v Albany z zahtevo, naj zakouodaja apremeni postave, ki rabranjujejo razširjanje informacij o porodni kontroli. Gospa Sangorjeva je nit* ti dveh otrok. Vsaka porečena žena s udobnim domom ve za fizične in kemične pripomočke, e katerimi je. lahko zabraniti zaplojenje otrok in svobodno lahko dobi pouk od zdravnikov, pravi goapa Sangerjeva. Le ubožna mati je ona, ki bi rada imela informacije, pa jih zelo te* iko dobi. "Kako bi dosegli ubožne mate-vprašuje Margareta Sangerjeva. "Družabne ustanovo bi ne dovolile poučevanja o torn v avojih domovih. Materinska središča in bolnišnice se bojo predsodkov od nekaterih straui, ki bi vstali, če bi uvedli kliniko za porodno kontrolo v svojih zavodih.'* Vkljub vsemu temu je po Zdru Žcnih državah razširjanih na mil! jone pnmflctov, ki dajejo določo< no iuformaeijo. Delo je pričelo Ista 1914. Knjige in članki po maga-zinlh so o tem zadnje čase postali zelo številni. Ameriška liga zs porodno kontrolo razširja svobodno literaturo. Naslov je: Hootn 1 m, 104 Fifth Ave., New York City, Dunaj je ostal socialistično m as to. Dunaj, 14. nov. — Ur. Kari Sei t ž, prejšnji predsednik avstrijske republike, js bil izvoljen za dunajskega župana. Dr. Bcitz je soeialist. Drako Od i Mik. 2««oI, S4SS S. Wiaoko.tor St., Marro* Utah. , y Nndsorni odbor: Fr..h Zoila, Irodtedofk, S439 Somr.k, sen^Pro.»tr Ava., CI.vol.n4, O., WUlinm Sillar, 44 ZdniiitvBfii odbor: IIU Si., Chicago, III.,' Fraak 04 St. Clair St., PrA.«4alki Frank AU4, SIS4 Sa. Crawford Ava., CM«.«o, Jaiko Ovon, 3494 W. 24tk St., Ckloaea, III. Ja«. 9kwk, 4404 Orion Ct., Clovoland. Ohio. VRHOVNI ZDRAVNIK« Dr. P. J. Kora, 4SSS St. Clair Av., Clovolaa4,0. POZOR I—Korespondenca s |l. odborniki, kl dolaja o flava.m «ra4«, «a veil I a hala i VSA PISMA, hl so aanalaja aa poala el. •rod.odnlha se aasleeei Prodsodalilva S. N. P. J., I4BT-SS So. Lawadalo Ava., Cht«.«., III. VSK ZAOtVK BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi BalnUko taj. ali Iva S. Nip. J.. 1017.Se Sa. Uwadala Ave« Cklcafa, III. DENARNE POIIUATVE IN STVARI, kl aa lllojo al Uve«oValao«a odkar. In Jodnota vokdo so aa.lavoi Tajalitva S. N. P. J.. S457 S4 So. Lawa* dalo Avo^ Chl.aga, lit. VSE ZADEVI V CVKZI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa aailljaja aa naalov i Blae*J«Mtva S. N. P. J., S4S7-S0 Sa. Lawadala Ava., Cklaafo. III. Vsa »rltoiko alodo noalovanja v «I. Isvrftavalaam odboru aa aaj pollljaja Frank Zallsa, prodaodnlbn aad.0rn.9a odbora, ll«sr ^aalov Jo «aoraj. Val arlalvl na gl. por.tnl od.ok aa naj pallljaja aa naalov 1 John Undav* wood, 407 W. Hay St., SprhiifloU, lil. Val doalal In 4r«ft aplii, aasaanlla, oglati, narolnina In aplab vaa bar o v avoal a «laallam iodnolo, naj ao poillja aa aaalovi "Prosvota". S4S7-SS la. Lawmdalo Avo., Cbiaago, III. 3241 W. r.Oth st. Začetek ju ob pol osjnih zvečer. Za vso presno žolodeo lu žejna grla bo poskrbel veselidnl odbor, da bo^suk zadovoljen, kdor- se udoležl zabave. Ne bo mu šal. Na razpolago bo-vsakovrstnih jedi in primerne pijače. Dobile so bodo krsnjaku klobase,, katerih so nihče ns brani. Uljudnu vabimo vss Sloveneo in Slovenke i^ Clevelanda ln,u-kolioe. Pridite v velikem itsvilul Časa za ssbavn lv>atu imeli dovolj od pol oamih do pozne uro v noči. Ker priredimo prosto zabavo, naj se, kdor so Šoli udeležiti, sglasl pri tajniku društva ua 3548 W. 01 St. Uljudno vabi — odbor. Virginia, Mina. — 2e smo imeli na duevnem redu o veseliol in proslsvi desetletnico obstanka našega društva št. 21ft_ Slovenske narodiTe podporno jednote. Torej fte enkrst opozarjan» in uljudno vabim vss ftftne, da se udaleže prireditve praznovanja desetletnega obstanka društva 215 SN1M. Naj se nihče na opravičuje in ni' kake izjemo naj ne bo. Vsi k proslavi! Sklenili smo tudi, da bo morsl vsak prispevati not dolarjev v društveno blagajno, če oc ne bo udeležil, kar bo veljalo za vsakega člana. Torej ns svidenju dne 18. novembra. — Jo«, Strle, tajnik. Ako imate kilo poskusite to brezplačno. Donita na kakršnakoli kila, alare all nava—-velika all majkaa In pre-Idila aa pat proprio. , r aja tUoéorlh. _ . Pošljamo laatonj, dB dokB* itmo ^o. K4.rfc.ll Im. btto. m.lfcl, «..«ha all »Indi. M.i pift. na W. S. hiM, na Mala SUMt, Ala*.o uu.Uu.nu »dr.«l>.nja, HrtSii " Hl v M- N. M.Mi.rii« niaatl f» I» kiva- ku.nu •4ra«l>.ni*, Iu4i afcu »M ai4 a«* trni, trm« lt.,.1(1 wlt.M. v.J. livli«iü.T "0«M. IriMti M olSiM»-r>mu .i.K v .lotnl n.va,»io.il v.1.4 mal. Sil., hl J» |M*..U I. lit.«, na »imra-PrwJânJ. él.vilu m»« i« 4.a vala v», a •lit ffii.hu miaut ______—-------- .j. I. 4of»oo V M>MMâll. ra»n. ra4l ja.a. bar Jih MÍO aa buli In a« a.4rt«0* »4 .lik 4.av n.N« dala. PISlio M i#r»ao» |w»k«la|o. ki }. raaaiAno «u4«vll* la imm.a.l» pravili la hII., hi i. .baa.al. «alihaal 4v.h 4a-Mik' Mtiéhlk paali. f»»ku§lU la »Ulla «o* ba|, haklla la h upon. ZASTONJ ZA KII.O W. S. nie«, la«., Jt Ü. Malo St. A4aata, N. V. P.ll|l|« ml imiwlftuma »wn vala«. ¡aWjiaaJa «o «Ir.viJai.J. blia. Im« , ,,,,,,,,,*••«•«•*••i t.,.,•».»• Naalov , mimiimimimiimmommi ,,,,,,.,,,,..»• I •#• »Ml» uiHiinn» Washington, D. 0. — Skupni odbor za srmado in mornsrVo je predložil vojnemu tajniku Wenbyju poročilo, v ksterem zahteva za zračne vojaške aile nič manj kakor S45,000.000. Poročilo ae naalanja na preuče-nje ameriških zračnih obrambnih problemov in pa na priporočila, ki so jih predložili anaadni in morašrični oficirji. -t--— Armsdni projekt predbgs de-setletni konstrukeljski progrsm, po ksterem bi bilo trebs r^iOO-000 ali $25,000,000 na leto. (ieneral Patriek bi ra-1 videl, da bi si U dešela naročila v Ness čiji en srmadai eco^lin. Jugoslavija dobi 300 miljonov levov od Eolgarijo. Sofijs, 14. nov. Uradno ae poročs, da j« jugoslovanska delegacija' v m< šanl komiai^i, ki ima določiti vsoto odškodnine, katero mora Bolgarija plačati Srbiji rs-di rekvizieij tekom vojne, spreje-Is ponudbo bolgsrske vlsde za tristo mil Jono v levov. Polovica vsots irplsea v materijslu. Podrob nosil glede planila v gotovini se arsnžirsjo, ko s« nwíde prihodnji psrlsment. Onnalinda, Pa. — Naznanjam članom društva it. 451 v Onnalln-di, IV, nsj se gotovo udeležijo prihodnjo društv»»iie sejo v nedeljo dne 2. decembre ob dveh popoldne v navadnih prostorih, ne mtmmmmm^mmmrn NAZNANILO IV ZAHVALA. £slo*tncgs srca naznanjen* so rodnlkom, znancem ln prijateljem, da nam jo za vvduo zaspal naš brat JOSIP MAftOLT. Doma je bil Iz vasi Uortije Pod-poljane, fara Veliko Lašče na Dolenjskem. V Ameriko js . prišel prid n leti. Star Jo bil sedaj 47 1st. Holehul ja za jetlko nad eno leto in Ir žal v postelji lo IrMllI pred smrtjo. Umrl Jo 2». oktobra, lttL'3, in pogrel) se Jo vrill dna 31, Oktobra t. I fMl Je član društva "Vrb hribskl brstju" i«. S, S. P. z. V Lesdvllln, Co\o., katerega članstva se pa nI moglo ponrehs vd< letlti ,ker Je prredaljano. Da rov si i pa ao mu krasni venec v ssdnjl bratski spomin, zs ksr se jim toplo r nit val ju jam, Lepa livs KJE «B NAHAJA rojsk Krsns Sikido ln Amalij» Hikole, ki snio Idil več lol skupaj kot premogsrjl v Zenl Ileinpreu- sen it. 33. v Nemčiji. Prosim, da se prijavi*menlt »H naj pNUt Krank Ciljni k, 73 Hecond Ht., La Sslle, lil. Alouis Lfinjnk, Steinbruekler Ustne No. 7, Wlener-Nuustsdt, Austria. ZA KUHANJE PIVA DOMA , Imamo v salogt st»d. hmalj. sladaor In vse drug« iMitrsUeins. Poakualla In m prepričaj ta, da Jo doma pri naa, kuhani v.dno la nsiboljli In nsiea-(tajil. Doldtl )m tudi sblrko sodov, stoklonle in rasnih lon^av, Itd. Mi vam doatavlmo nbro\o, p'» pravilih. Imamo nsmreč volltri^terega lianatiro se ja vdeleliln društveni od»K>r za lato J»24. Pro-,n d"ov,,, 7 V4" . . . slm, da vsi člani vpoštevajo to na-b/.U tudi DOItiaČC Pokajene z.ismlo. Jaoob Debeve M. MbIni fB krapti šopelr------?— predsednik. |cvetlic. Posebno s* lepo zahvalim _ , vsem prijateljem in tnaneem za Lorain, Ohio. — Naznanjam darovan* eenee In za obilno vde-članicam gospodinjskega kluba lellto pri pogrebu ter leps hvsla Slovenskega narodnega doma, da (udi Mf. in Mrs. Pere, Mr. In M rs Ameriški učenjak dobil . nagrado Stoekboim, M. nov. — Moble vo ¡akademija ie akletiila, da s« pri h od nja Nobleva nagrada iS flrlko {»odeli ameriškemu učenjaku Ho-lie rtu A. Mililkanu, ki je Izollrst se vrii prihodnja redna seja dne 1H. novembra ob dveh popoldne, I kakor sklonjeno. Ker je vod vaš- Kvedaks | 0 kati rih treba ukrepali, sta naprošeae, da se gotovo udeležile točno. — Vida Kbbmo. Košak, Mrs. Ilrsdeč in Miss (iem p,.|. Tebi dragi brst ps želimo. poAlvsj mirao lr lahka bodi tel»i ameriška semljs. Žalujoči oatsll: Krank Merolt, brst v Psllaade, t'H\». 6lafan Marolt, lirst v J (diet, IU. In Ivana Lunka, aestra v DeiT ver, Colo In msli, »n brst In Cleveland, Ohio. — Naznanjam elektrone. Nagrado za kemijo dobi i šlanom ia pueeaaszaiat rojakom, j ^ t<¡ ^^ v ft(jrem k rs Ju. Frank profesor Pre*-1 ijraz, ki je odkril da ae vrši veselica dne 34 novem Mliru|) PsH»ade, Colo, mikroakopiêno analizo organske bra, katero frríredi društvo Na- ¡DOS šL 861 SN P J v d vors ti I aa ienovi. KLOBASE Isd.luiem In rasp«4i|jam fina pro-kaj«*na klobaMi s #oar»ovtm okusni in nrrkai«iio m»ao. Jamčim, da Jo moja roba prava dolikatoaa, ravpo-laka kot «**> In mali nar.dlla. P«'lil|am od 6 fantov naprej. < on« Z/.c funt. poltnlna poao-aoj, Denar «a lahko posije s naro-lilom ali ^a p->lj«in po puStnom bo-vaotju (C. O, IM H« m član druitva St. 6», HNI'f kamor aa lahko obr-«•i* nvjja sar«s»liivop|l. JOSEPH LESKOVAR D I. 610-14th Street, Raclne, Wli. PROSVETA 0 koleri na Kranjske«. Zbornik Matic« Slovanska XIII. rvaiok iz lata 1011. Sestavil Franc Kobsl. (Dalja.) f "Dobro jc ,Če piskerce ksmilč-nigs, melisnigs ali metnika te spijete, tega si vsak še tako reven kmet napravi . . . Kisliga zelja pa vobrovta in druge zelenjave ne »mete kositi, tudi ne kisliga mleka in aadja, kar nckteri radi stu-re. Vsak dan okna in duri hiine odprite, de zdrava sapa vanjo pride . .. vežne vrata pa sprednje In zadnje, kadar je bolezen Že v deželi, morete že bolezen dobit, v hišo ne pride . . . Dobro bi bilo, ko bi tudi na aekret ključavnico napravil . . . pred Štcrno prav do-trrtga psa p trki eni .*. .Vse mora čedno, čisto, nič ne sme umazano biti. Vse ksr prehudo diši, se more iz hite in iz kamre, kjer spil, opraviti; posebno ne sme biti-v hiši ne sadje, ne kaka kislina, ne kaj druziga taciga .. . Tudi se ne sme inokro perilo v hiši obešati, ali ko-kuši in druga perutnina terpeti. tinoj in blato apred hiše in z dvorila pospravi; zakaj gnjiloba in hudi duh od luž je škodljivo. Lu-«že io gnojnico morete čisto iztrebiti in posušiti, in gnoj daleč od hiše ns kup zložiti . . . Kdor ims čevlje in štumfe, sli šlrorne (šti-bale), naj jih zmiraj nosi, ali če jih ne more vsak dan nositi, naj jih saj nosi, kadar je rtiokro vreme, ali kadar mu ni kaj dobro. Ne le v nedeljo, ampak vsak dan se lepo in dobro obujte . . . život i-mejte Čeden; umite si večkrst cel šivot, ne le obraze in rok, z vodo ali pa z gorkim jesiham, to jo še bolji . . . Če komu izmed vas par delu ns enkrst ni dobro v životu ... nsj hitro domu grs in ss v posteljo vleže ... Ne smete jsatl, ksdsr js kolers v deželi, temuč sa varovati pinjeniga mleka, nezre-liga, zeleniga sadja, ohrovts, ko-lorab, kumar in dinj (melon), ki-aligs mleks, in vsih reči, ktero so kisle in vodene, in ktere želodec prehlsdc. Tudi zreliga ssdjs mo-rete manj jesti, kakor scer. Kjer vino raste, pe smejo veliko grojz-djs jesti. .. Varujte ae pa noviga vina, ki ae še ni skisalo, tega smete le mslo piti... Od vode je studenec nsr boljl ... ;če ps nimste studenca, ln vodo iz šterne zajemat«, morete is št«rn« blato iztrebiti, i« j« ž« let in dan, kar je niste trebili. Per tem je dobro, če šterno iztrebite, d« dve eli tri funte soli vanjo veržete . . . Prav zdravo uv dobro za kolero je pa glaŽekViha', posebno per jedi... Tode dobre zamlrkajt«, ljubi moji 1 kadar je kolera v deželi, ni nič bolj škodi ji viga, kakor pijanost.. Pijanec kolero gotovo doki, če v deželo pride, in on le še zmiraj pije ; to sc je povsod vidilo, kjer je bils žs kolera . . . Kdor po noči okoli hodi, kolero posebno rsd dobi .,. Posebno se vsrujte jeze, o-ns nar bolj škoduje . .. Kadar je kolera tukaj, nikakor po nepotrebnim med ljudi ne hodite, tudi ne v oštarije, in sploh niksmor, kjer je veliko ljudi vkupej ... Če je tudi bolezen že v tvoji vasi, je ne boš dobil, Če se prsv skerbno lalo ... Pa morete t odi vso oblo- ko, vmazano perilo, čevlje in druge reši vse is ksmrs posprsviti. Ker bolnik iz sebe da, morete precej pokriti in ven nesti, pa ne na sekret, smpsk v globoko jsmo, kUro nalaš skopljite. Posodo pe, ki jo za to rabite, morete vsak dan večkrat dobro izptlkniti, in zmirej na pol z vodo nallto imeti ... Če ni treba, ne smete nikoli bolnika z golo roko prijemeti, in morete tudi obraz od njegove sape in od njegove sopsriee preč obračati. Kadar ate per bolniku, ne smete sline požirati, ampak izpljuniti; večkrat usta z vodo iz-plaknite, in ruto pred noaam der-žite, ki je v jesih pomočens, ali pa brinje zobljite . . . tobakar naj tobak pije, kadar je per bol-nikn. V kamri, kjer bolnik leži, ne smete ne jeati, ne piti, pa tudi glejte, de ne bote iz tiate žlice je varuješ t . . Ne «metode nobemga dli, ali iz tLOe posode pili» iz J^-. ptujiga človeka, in nobene ptujc reči po nepotrebnim dotikavati, ker je že morebiti okužena ... Z ljudmi, kteri iz kakiga druziga kraja pridejo, morete varno ravnati, in jih ne hitro v hišo jemati . .. Za božjo voljo vas prosim, če vsm je hudo^ pustite precej vse delo ... precej se vlezite v posteljo in se odenite. Vsših domačih kdo nsj vsm hitro da majhen piskerec gorciga kamllčniga, me-lisniga ali pa metniga te. — Tega te morete vselej prav gorkiga vssko četert (firtelc) ure eno msjhno škedelico, to je kake 3 do 4 požirke piti, za premenjo smete tudi vroče rute okoli života po-kladati; v rute lahko suhe gorke otrobi, ali 'pa gorek pepel denete, de dalej prav gorke ostanejo. — Pot je vaša areča ... Pa morete 12 celih ur tako dobro odeti biti . . . med tem pa, de tako sker-bite, da bi ss spotili, pošljite po zdravnika ... De sami bolezni no nelezete, morete bolnika precej od drugih domačih ljudi odločiti in ga morete eamiga t eni kamri Imeti, in naj nihče drug vanjo ne hodi, kekor le tisti, kteri mu strežejo. TI nsj mu ps nepreatrašeni strežejo in naj ee ne bojo . Ti morejo gledeti, de bo v kamri zmiraj čiat in zdrav zrak (ljuft) . .. pa naj imajo tudi prav hud jeaih per rokah, ln ga v pocinje-nem piakru zavfeti puste, in ga na ered kamre na Ua postavijo, de sc bo ksdilo Iz njegs. To bo zrsk v kamri zmirsj zdrsviga de- re je bolnik pil. Kadar od bolnika pridete, si morete hitro roko in glavo z meftlo vodo z jesiham zmešano prav dobro umiti, pa u-sta ai morete tudi izplakniti, in nos iztrebiti, in lsse izčesati (sksmpljati) in šet ps, sli glavnik, dobro izmiti. Tudi je dobro, Če se preblečete, in obleko . . . neksj časa na veter obesite. Le dobro glejte, de v taki postelji, v kateri je kak koleren bolnik ležal, noben drug človek ne bo ležal, dokler je tako ne izčistite, kskor vam bo zdravnik povedal... Kar morete še sturiti . . . vsm bo žc tudi zdrsvnik povedal. Zdravnika pa morete vselej že per pervih znamnjih bolezni precej poklicati." Tako torej naš brezimni gorenjski bojevnik zoper kolero. Ponatisnili smo vse glsvne misli, ds po-ksžemo, ksko rszumno je učil kmete v česu, ko ss je uganjelo toliko nesmiselnosti, in pa, ker hrani brošurica poleg kulturnih eličio obilo zlatih naukov zlaeti glede enažnostl, ki bi ss tudi dan-danee še morala poudarjati z nič manjšo upravičenostjo. Zdravnika bo zanimalo, da pisatelj brošu-riee ne*govori o drugih razkuže-valnih sredstvih nego o vodi in kisu. Za zboljšanja jsvnih zdravstvenih odnošajev ae tedaj ni brigal skoro da nihče. Javne ulice so bile neanažne, tudi po mestih, postajale so po njih luže in pretakala se je po njih gnojnica. Človeški Visoška kronika. DR. IVAN TAVČAR. ■■MOemBNNtifeBKTCTor (Delje.) "Poglejva še," je dejal ječar, "kako atanu-jejo naši škofje! He vsaj oddahneš, ker vem, da ti dela to, kar si ravnokar videl, težave v želodcu." Sledil sem mu v grsd. Visoki in premilost-Ijivi škof, kadar pride tu-sem, atanuje vse drugače, kakor mi na Viaokem, ki smo revni ln zadovoljni s tem, kar nam dsje Bog od trenutka do tnmutks. Loški škofje ps so visoki gospodje In le prsvično je, da jim je odkazano bivališče, ki je spodobno r.a božje namestnike, kar mi, ki kopljemo trdo polje, nismo. Milo bi tudi zelo ncapamttno, ker bi se v nas sanesln neČimerna ošabnost, ko vendar nimamo pravice, da bi bili ošabni 1 Bilo je tum mnogo pozlačene oprave, dosti biii iu mizic, »tolov in stoličkov. Po stenan so visele podobe, ne ustno svete, ker jc škof ituk zavarovan pred v »ako »kušnjavo, in te podobe so tičale v okvirih, ki mi bili morda več vredni o«! kmečke koče. Videl »em dslje prestol, kjer jo »rdel gr>»potl škof, kadar je »prejemal cerkveno in posvetno gki nekak znsnec niojegs oče-t«, o katerem se ni vedelo, koliko let že ims in odkod Je prišel. Strojil je koše pri Lorencu Fe-gušu, usnjarju v Loki, pri katerem je Živel. Bil je priden delavec. Y»ako nedeljo ln vsak praa-nik pa je izginil Iz mesta, ln ljudstvo je pripove-dovslo, da lazi okrog po pogorju ln da ima ondl znanje a najstarejšimi ljudmi. Bil js ns sumu, da ni pri prsvi pameti in da vselej takrst pobegne iz meeta, koder se mu prične mošstl v glsvi. Imenovali so ge "atrojsrjevega Velentina'V*Ker J« bil zmeden, se nI nikdo, niti glavar, niti župnik pri Kari, rospod Andrej, ki se piše za Hndočuta in je bil nekdaj naš poljenski župnik, brigsl zanj, dssi «e je vedelo, ds ne rahsja v cerkev ln de ns opravlja velikonočne «povedi. Sicer pa gospod grajski glavar, ki so gs imenovali Frančiška Matijo l^nipfrizheimba. v verakih rečeh ni kazal po-■eboe gorečnoeti, kakor jo jo kazal avojčaa gospod Tomaž Chroen, škof ljubljanski in deželnlk vse slave, kar ai jsr more pridobiti človek nr svo» ij pa za napredek v človeški dražbi Teko je bilo tudi na tem cerkvenem zboru. Posvetni in duhoviii gospodje ne tem zboru so v svojo lsstno korist sklenili, da ae izobčijo Iz cerkve ketaristi in dragi krivovercl, ravnotako vei, ki razširjajo dru-gačne nauke o obhajilu, kretu in odpuičanju ¿rehov kot uči rimeka cerkev. Kazen zadene tudi vse one, ki podpirsjo na kateri način kri-voverce. Prepovedano jo bilo vze» ti krivoverca pod etreko, mu deti jesti in piti ali mu pomagati na kateri drugi način. Duhovne, ki je bil obtožen, da uči krivo vero, ao najprvo degradirali in če ni hotel prekliceti svojih naukov, so ga Izročili posvetni gosposki, da gs kaznuje kot krivoverca. Dalje so sklenili posvetni in duhovni zavezniki, da se z vsakim,, ki je o-sumljen krivoverstva, ravno tako ne moro očistiti pred svojim îko- dobni po svojih naukih, ker so tu! (Dalje pnhodajit.) Tovariš uredniki Tako je napočil dan cerkvenega zbora leta 1163 v Toursu. Na tem zboru se je zbrala hierarhija rimske cerkve. Tu je bil papež, poleg njega sedemnajst kardinalov, eto štiri in dvajset škofov, štiri sto štirideset opatov, povrhu pa še lepo številu duhovnov in lejikov. Tukaj je tekla zibel pravemu in-kvizitorskemu preganjanju krivo-vercev, kajti s7 So. Lau ndale A ve., Chicsgo, 111. ITAUANSKE HARMONIKE Ml taS«laJ»«M I« Importir rWH «.UM ITALJANSK* ma .«ril HASMOMSL j aeaaffct" «M. IVala MM t» •* l',1 m le*» Z««t<*i ».««Sil. k*!» kapcNa. nt», prn aaszrLArHI a«*lh SU AVTA SUUCMBLU O CO. SIT aiM latoa« Av., Soi H