n Kssaikav.	™ " ? #. *		PROČVFTA		UreáaN a	Ik! ta «prav m g. Lawai	U
. feflr aeot ao asi HoUšaf	a.		a a% 9 v u 1 a GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE		1	Dfftes of Pah IV Seeta lew lapheae. aoei	aisle Ave, men 4M4
püTxn	1	M»!*«M	* ««ElinSSi^rSl tTToSjr"-«STrET CMCAGO. ILL, ČETRTEK, i«. AVGUSTA (AUGUST M). 1*37 M	H »	Yearly	ÔTBV.—NUMBER 167	
4P
an j i boji na konven

centralizma racije pred delegati
>vTzastop-
POSREDUJEJO
25. avg. — Drugo konvencijo avtne unije Automobile Worker» of , ki je od novega leta f drugo največjo unijo v ■ _ dominirajo notranji) Konvencija kaže vse zna-
iti in velike energije, ^je «o razdeljeni v dve : v takozvane progresiv-initarce (unity). Prvo vodita predsednik uni-Martin in organizato-Irektor Richard Franken-drugo pa podpredsednika d Mortimer in Ed Hali lizator Walter Reuther. ji boj izvira deloma «ebnosti, bolj pa radi katerim naj sledi avtna Martinova skupina za-itališče, naj konvencija ira upravo in vodstvo ' rokah predsednika in glavnega odbora ter pri-peroti krajevnim unijam voditeljem. Pred več Martinova skupina tu-I z gonjo proti "rdeč-kar je največ odgo-napetost v uniji, na skupina ali unija zagovarjajo demokra-Mtroj organizacije in so Mtljufevanju Članov in iz-nju funkcionarjev vsled faih nazorov. Ta skupina i demokratično vodstvo ku in v krajevnih unijah, todi večjo avtonomijo za unije. Je proti izklju-Iju in zapostavljanju vseh ■tov in posameznikov, ki bmo bore za unijo. Sinova skupina zahteva iranje unije, da bo vod-fcje kontroliralo krajevne J Martin pravi, da bo za atavke odgovorni "ko-tóni" in "neodgovorni" e-tatere unija ne more i ker neavtorizirane ogražajo obstoj unije. J» odgovarjajo, da bo u-jnbolels svoje detinske bo-*««e postavila čvrsto na »ko ustvari čut odgovor-' članstvom in krajev-'«J'Wji, kar je mogoče do-
■	* notranjo demokracijo.
■	oliema frakcijama posre-
■ krí" Br°Phy» direktor »a Ora Gasnaway, katera
i*» Mal na konvencijo, tovoru je Gassaway •varil ol)e frakciji, naj 1 "Vranjim bojem ^ poudarjal potrebo u-»ntralizacije. Delega-naj predsedniku f*"no zalogo orodja in ne en ko*." Posnemajo naj ,uniJ<>. "ki je najbolj *na izmed vseh unij." ««njega najbrž ni pre-■oogo delegatov, vaaj o-, \n J«m je znan notranji T^ke unije, v kate-^^ija pod Uwisom
ifrlSl;* da ^ med obe-
^ Jjma priAlo do kom-
v<ersj se je i>okaza-* "nitarnka akupina v rn Je bilo razvidno pri I P^eHInega odbora. J\ * "Pójela poročilo ' pripon**, naj ¿L ,r ;"r">vn<> eiana n¿7. v praAanje devetih '""tarske sku-^u <^bora je pripela**-,, Jm vzamt
KtolJ: bil°
broAura z drob-^ucije so naj . r ' sedele v tr
Prv9 skupino
dajo nesporne resolucije, ki obsojajo vigilantizem, ki je razširjen posebno v Michiganu in In-diani. V drugi skupim so resolucije, nanašajoče se na javna vprašanja — zahteva za osvoboditev Mooneyja, scottsborških fantov, unijskega organizatorja Toma Barryja, Id je zaprt v Kanadi, proti fašizmu in za podporo loj al i stične Španije; nadalje je mnogo resolucij proti vojni. za reformiranje vrhovnega vrhovnega sodišča, za delavsko stranko in nekaj tudi proti kapitalističnem tisku, ki je na splošno sovražen avtni uniji. V tretjo skupino spadajo resolucije, ki se pečajo z notranjimi vprašanji in diferencami.
Kar se tiče kandidatnih list za glavne uradnike, ni veliko razlike med obema skupinama. Na obeh listah so na primer predsednik Martin, tajnik Addes, ki ni z nobeno frakcijo, Franken-steen in Thomas — slednja za podpredsednika. Za tretjega podpredsednika ima progresivna skupina Wellsa, unitarci pa Mortimerja in za četrtega podpredsednika Ed. Halla.
Konvencijo bo nagovoril tudi John L. Lewis, ki pride iz Wa-shingtona.
Skoraj vsi važnejši listi imajo na konvenciji svoje poročevalce, nekateri po tri, ki so okupirali dve dolgi mizi.
Najvažnejše vprašanje pred avtno unijo je organiziranje Fordovih delavcev. 8 tem problemom se bo pečala tudi konvencija, ki bo avtoriztraln veliko kampanjo.

C/O je komunistično orodje, pravi Green
Atlantic City, N. J., 26. avg. William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je po včerajšnji seji eksekutivnega sveta ADF izjavil, da imajo komunisti važne pozicije v Odboru za industrijsko organizacijo in da je ta orodje za širjenje komunistične propagande med ameriškimi delavci. Na vprašanje reporterjev, kako daleč je komunizem prodrl v vrste CIO, je Green odgovoril, da ne more nihče zanikati dejstva, da je več komunističnih agitatorjev na plačilni listi CIO. Ti so igrali veliko vlogo v stavkah v avtomobilski in jeklarski industriji, ki so jih oklicale unije CIO. Green je dalje rekel, da je izjava Homerja Martina, predsednika avtne unije, ki jo je podal na konvenciji svoje organizacije v Milwaukeeju, da je sedeča stavka ^učinkovito orožje v borbah z delodajalci, dokaz, da imajo komunisti velik vpliv v unijah, ki so včlanjene v Lewisovi organizaciji CIO.
Nov napad na krojaško unijo ILGW
Atlanta, Ga., 26. avg. — Na tukajšnjem sodišču so "openša-parski" podjetniki v imenu sedmih izključenih članic krojaške unije International Indies Garment Workers vložili tožbo za 9700,000 odškodnine — 9100,000 za vaako bivšo članico. Unijo tožijo. češ da ao toliko oškodovane, ker so izgubile delo.
Fašisti obnovili napade na Madrid
Uporniške čete okupirale Torrelavego
Madrid, 26. avg. — Fašistične topniške baterije so sinoči pričele obstreljevati Madrid. Več sto šrapnelov je padlo v glavni del mesta. Pet poslopij v bližini Puerto Del Sola ao šrapneli porušili. Bombardiranje je bilo obnovljeno po desetih dnevih premirja in trajdlo je dve uri. Šrapneli so ubili deset ljudi, več ko sto pa je bilo ranjenih.
Hendaye, Francija, 26. avg.— Uporniške čete so sinoči zasedle strategično mesto Torrelavego in a tem odrezale miličnike, ki branijo Santander, priataniščno mesto ob severnem obrežju Španije, od zaledja na zapadni strani. Torrelavega je oddaljena dvajset milj od Santandra.
Z okupacijo tega mesta ab u-porniki dobili kontrolo nad cesto med mastoma Oviedo in Santander. Ozki pas ozemlja ob obrežju je zdaj v uporniških rokah. Poročilo, ki ga je objavila fašistična radiopostaja, govori, da je kolona italijanskega vojaštva, kateri poveljuje polkovnik Garcia, okupirala Lare-do, priataniščno mesto, ki leži 26 milj vzhodno od Santandra.
RAZKOL V DELAVSKIH VftSTAH
Priskočil je n» pomoč reakciji v Akronu
USTANOVITEV PROTIDELA.VSKEGA BLOKA
gonjo proti CIO
Guffey pravi, da jo vodijo in financirajo "ekonomaki ro-jaliati"
Konec stavke ladje-gradniskih delavcev
Delodajalci se bodo pokorili volilnemu izidu
New York. — (FP) — Delavci, ki so zastavkali v ladjedelnicah Robina Drydock Co., ao ae z večino izrekli za vrnitev na delo potem, ko je kompanija pristala na zahtevo glede zvišanja mezde in izboljšanja delovnih pogojev. Sklenili so konsoiidirati svoje pridobitve pred volitvami, ki se bodo vršile pod nadzorstvom članov pokrajinskega odbora federalnega delavskega razsodišča.
Akcija v tem smislu je bila podvzeta po sprejetju resolucije, katero je predložil John Green, predsednik industrijske unije iadjegradnlških in mornarskih delavcev. S tem je bila devet tednov trajajoča atavka, v kateri je bilo zevojevanih 16,000 delavcev, končana.
Prej je poeege! v spor držav-ni delavski odbor. Pozval je unijo, naj prekliče stavko po sprejetju zagotovila od Robins Dry-dock Co., da se bo pokorila odloku, ki ga bo podalo delavsko razaodlšče. To Je nekaj dni prej zaključilo zaslišanje v zvezi z obtožbo, da je družba zapostavljala In usttahovsla unijake delavce in s tem provocirala stavko.
Unija je po preklicu stavke iz-
Akron, O. — (FF) — William Green, predsednik Ameriške delavske federacije, je pričel podžigati razkol v delavskih vrstah v momentu, ko se te pripravljajo na ostro borbo* da dobijo kontrolo nad meatno administracijo pri prihodnjih volitvah. Dejstvo, da je Green odredil is-kl j učenje unij CIO rezultata primarnih volitev, v katerih so kandidatje, katere so poatavile unije CIO in ADF, zmagali, je značilno.
Voditelji unij Ameriške delavske federacije ae jezijo. Pravijo, da so reakcionarni demokrati in republikanci po volilnem porazu formirali protide-lavftki blok In tem je zdaj priskočil Green na pomoč. Ti politiki računajo, da bodo v slučaju razkola v delavskih vrstah lahko porazili G. L Pattersona, županskega kandidata, ki je imel podporo pri unijah, Zdaj govorijo, da bodo poatavili "neodvisnega" delavskega kandidata, da tako napravijo konfusijo med volilci.
To je vzrok, da mnogi vodite-1JL unij ADF smartajo Greenovo potezo za gesto v prilog reakciji. Uradniki un pod vseli akcijo, preprečijo razkol, ki ga akuša zanetiti Green.
"Delavstvo v Akronu ne sme biti razcepljeno," je dejal S. H. Dalrymple, predsednik unije združenih kavčukaraklh delavcev, organizacije CIO. "Green želi razkol med dela vat vom y Akronu v čaau, ko je na poti, da doaeže velike uspehet toda mi ne bomo tega dopustili. UverJeni smo, da je večina članov tukajšnjih unij ADF allčnega mnenja. Ti ao že pokazali, da ao za enotnost v delavskem gibanju in proti onim, ki netijo razkol."
Dalrymple je dalje rekel, "da ae naaprotnikl organiziranega delavstva veselijo razkola v delavskih vrstah. A ko so delsvci zedinjeni in se skupno borijo proti svojim sovražnikom, Je zmaga zagotovljena. Delegatje kavčukarske unije ao bili že Informirani, da so naše smernice v prilog enotnosti v delavskem gibanju In proti vsaki akciji, ki bi ogražala to enotnoet."
New York, 26. avg. — Penn-sylvanski senator Guffey je al-noči v svojem govoru po radiju krtačil "ekonomske roj al late" redi gonje proti 010 in organiziranemu delavstvu na splošno, Senator odpotuje te dni v Kvro-po na počitnice.
Guffey je rekel, da vsa menja kažejo, da aedanjo an ti unijako kampanjo vodijo in financirajo "isti elementi, ki ao pred enim letom pričeli s prei-kampanjskimi napadi na pred-. . , aednika Rooaevelta — isti» ele-menti, ki so na vso moč kričali, da bo zakon socialne zaščite ropal delevce, ker jim bo Jemal denar Iz žepa — isti elementi, ki so napovedovali tetke posledice naše domov« In cerkve, ako bo Roosevelt ponovno izvoljen."
Guffey je posebno krtačil one jeklarske barone, ki niso hoteli podpisati pogodbe s CIO. Govoril je tudi o "llberalisiranju" demo-kratake strsnke, ksr predsednik Roosevelt že skuša nad štiri lota, toda zadnji kongrea je pok* zal, da je Imel malo areče. Gut fey je rekel, da ae bo "liberalizirana" demokrataka stranka is-kazala pri kongresnih volitvah prihodnje leto, vsled česar so v govorice o "tretji stranki" • prasne sanje.
10 so takoj
javila, "da Je razkrinkala in strta kompanijsko unijo in špionat-ni sistem v ladjedelnicah Robins Drydock Co. S tem je unija postala predstavnica vseh delavcev, ki so zaposleni v newyor-ških ladjedelnicah "
Domače vesti
Smrt rojakinja v Hennl
Braddock, Pa.—Umrlega Ma ry Gomick, stara 31 let, rojena v Rankinu, Pa., in članica dru štva št. 300 SNPJ. Podlegla je poškodbam, katere je dobila pred šeatimi leti. Zapušča atarše, dva brata in eno aeatro.
Nov grob v staram kraju
Clalrton, Pa. — Joaeph Smr kolj, član društva 426 SNPJ, Je dobil žaloatno veat is starega kraja, da je v Zvarulah pri Li ti j i umrl njegov brat, star 28 lat Bolezen ga je mučila deeet lat in zadnja tri leta je prebil v postelji. V starem kraju zapušča brata in mater, v Ameriki t» enega brata.
Mornarski delavci
$e organizirajo
Mihvaukee, Wis. — Organ i za torična kampenja, ki Jo vodi u nija National Maritlme, dobro napreduje. Okrog tisoč momsr skih delavcev, ki delajo na per nikih, kateri vzdržujejo promet na Velikih jezerih, Je v dveh te dnih vstopilo v unijo. Jeklarsk truat, ki lastuje več tovornih parnikov, je te podpisal pogodbo z unijo. Pri družbah Midland Line, Minnesota Line in Atjan tic Trsnalt i o. ao delavci stoodstotno organizirani.
Japonci zasedli glavno mesto province Čahar
Protižidovski izgredi v kmetski stavki
Dva krnela ubita po navalu na židovske trgovine
Varšava, Poljaka, 26. avg. — Protižidovski izgredi v zvezi a stavko poljakih kmetov so Izbruhnili v Bransku in Bucsaczu. Dva kmeta sta bila ubita in dvajset ranjenih, ko je policija navalila na isgrednlke, ki so u-drli v Židovske trgovine v Bransku.
Socialistična stranka Je sdaj priskočila na pomoč kmstom. Delavce v Krakovu, Bochnlju In Wialiczku je pozvala, naj okličejo stavko v znak simpatije, da pokažejo svojo solidarnost In podprejo kmetako gibanje. V Tarnowu, v maatu, ki ima 60,-000 prebivalcev, je bila včeraj okllcana simpatična stavka, ki je paralizirala vse aktivnosti.
Kmetaka stranka Je oklicala splošno stavko, da tako proteatl-ra proti vladi, ki ja ignorirala njena apele In zahteve, naj dovoli povratek Vlncentu Witoau, voditelju atranke, katerega Ja vlada izgnala is države. V izgredih, ki apremljajo stavko in v bitkah s policijo, ki skuša aa-dušiti upor, Jo bilo šo 49 kmetov ubitih.
T eketilna
stavka v Kanadi
Montreal, Kanada. — Dvame-sečna atavka 10.000 delavcev pri Dominion Textiles. Ltd.. je v ze stoju. Družba jo Je rimšala zdrobiti z organiziranjem "back-to^ work" gibanja, kar po ae ji ni poarečilo. Stav kar j I vzdržujejo masno piketlrenje. Stavkajo za
višjo plačo in izboljšanje pogoja _ .
Od leve proti denal: H. VE. Kaorh«. direktor Peanaylvaaeke telesa ice; G. M. Harrtaaa. prida» d aik brstorftélae ftalesalških klerkav. ta O. S. Bayer, nafelaik vladnega želczaiškegs odbora, podpisuje-jo pogodbe» ki Je prteeele lelezničerjem zvišanje —
V Btrmmghamt! se
ne sope piketirati
Policijabolčitila pravico 'do dela
Blrmtngham, Ale. — (FP) — Drastična odredba proti pfketl* ranju, ki Ja protiustavna, je bila pravkar uveljavljena, prav! Yelerton Cowhord, pokrajinski dirsktor CIO. Policijski načelnik js izjavil, da ne bo trpel oviranja Industrijskih aktivnosti v tem mestu in da bo njegova policija ščitila pravico vseh. ki hočejo delati.
Policijski nsčelnik je dalje rekel, da bo strogo isvajal provizijo državnega zakona, ki Je bil sprejet 1. 1928 v legislaturi. Ta prepovsdujs piketlrenje In druge stavkovne aktivnosti. V razgovoru a poročevalci Je dejal, "da ae ne more govoriti o mirnem piketiranju. V vaakem slučaju bomo izvajali zakon kot ae gla-al."
Zakon vsebuje provizijo, ki pravi: "Htavkarjl in njihovi simpatičarji, ki akušajo piketirati katerokoli tovarno ali podjetje, morajo biti aretirani In tirani pred aodišče, da Jim nalo-tl kasen kot določa zakon."
Unijaki uradniki pravijo, da je odredba pollcljakaga načelnika naperjena proti organiaato-rični kampanji, ki Jo vodi avtna unija. Govorice o atavkl krotijo te dolgo čaaa, dasi je C. N. Par-son. vodja organizatorične kam panje, dejal, da stavka ne bo o« klicana. Dalje je dejal, da Je večina avtnih delavcev, ki ao upo-slani v tukajšnjih tovarnah, že v uniji in da se ta zanima bolj za organiziranje vseh kot pa za o-klic atavke.
Tu jeaemci b • i i j o k mednarodne naselbine v Sanghaju
m^mmmmmmm	»
IZOLACIJA KITAJ-SKEGA MESTA
Pelplng, 26. avg. — Sem Je prišlo poročilo, da so japonske Čete aaaedle Kalgan, glavno mesto provinco Cahar. Japonska vojaška kolona je Istočasno prodrla skozi Veliki aid na sapadnl strani nankowškega prelaza ln s tem pretrgala komunikacijske vezi mad Kitajsko in Mongolijo. Vesti is tega sektorja ae glasijo, da ao Japonci vrgli močno vojaško alio v ofenzivo na taj fronti, ki Je pognala kitajske čete v bog.
Japonska zastava ja savlhrala na Velikem zidu sapadno od pre-lasa, ko jo pota Japonaka divizija po uapešnem naakoku pregnala kitajake četa s utrjenih postojank. Japonci pravijo, da bo nankowški prelas kmalu prišel v njihova roke.
ftanghaj, 26. avg. — V več šanghajsklh distrlktih divjajo pošarl, ki so Jih zanetila ekaplo-sije bomb ln Šrapnelov. Tu ao-(IIjo, da so bombo ubilo 1760 civilnih prebivalcev v mednarodni naaelblnl, več ko tri tisoč pa ja bilo ranjenih v teku bombardiranja li sraka, frlje veliki hoteli In tovarno Wing On Co. ao bili razdejani.
Te številka na uključujsjo prebivalcev, ki so jih ubilo bombo v japonskih dlstriktlh Hongkew, Yangtaepoo In Wayside, ki so del mednarodna naaolblna. Avtoritete sodijo, da Ja bilo več tisoč preblvslcev ubitih v ladnjlh treh dneh.
Sestdsset japonaklh bojnih ladij in vsllko število letal sode-luje v ofenzivi, ki Jo Jo odredil gsnersl Iwane Matsul, novi po> veljnik Japonska armado v šang-hsjskem sektorju. TaŠkl Japonski topovi obstreljujejo kitajske pozicije na tej fronti.
Več tisoč Amsričenov in drugih tujcev je pobegnilo is mednarodne naaelblne. Parnik Empress of Canada Ja vzel na svoj krov 1200 begunov. Francoske kolonialne čete so na poti iz tn-dokine v francoske koncesijs v ftanghaj u. Francoska vojaška posadka v tsh koncesijah ja dobila ojačanje in zdaj šteje več kot 6000 mot.
Pelplng. 26. avg. — Tujci v Pelpingu se bojijo, da bodo japonske svtorltete odrezale to mesto od zunanjega sveta. List Pelplng Chronicle, angleški dnevnik, ki Je naklonjen kitajski vladi, Je bil včeraj suspendiran. To ae Je zgodilo po navalu japonske policije, ki Je okupirala urade H aus|>endiranjem tega llata Je bila tu Jaka naaelblne v Pelpingu izolirana In prebivalci ne morejo dobiti nobenih Informacij o dogodkih na frontah.
Eksplozija ubila
sedem delavcev
Hadin, N C., 26. avg. — Rka-plozija olja, ki ae Je včaraj pripetila v tovarni Carolina Aluminum Co., Je ubila sedam delavcev, šast drugih pa Je dobilo težke poškodbe. P K. Hook, u-pravltelj tovarne, Je dejal, da je električna iskra < povzročila eksplozijo.
Učiteljska konvencija za referendum o CIO
Madiaon. Wis., 26. avg.-Kon-vencljs Ameriška učlteljake federacij e bo vpraAanje odatopa od AmeriAke delavske federacije in pridružitve k CIO najbrž predložila članstvu na splošno glasovanje. Ta sentlmont Je včeraj dobil konkretno obliko v spo razumu obeh frakcij. O tem vpraAanju ao delegatje šlnoči debatirali xa zaprtimi vrati. Pristaši CIO ao te vnaprej pristali na ta referendum, eko imsjo večino ns konvenciji, v slučaju, da so pa v manjšini, ne bo referenduma In ostane federacije v ADF konservativci groae s razkolom. ako se konvencije isreče te CIO,

Četrtek
Glasovi
Ohranite se čile
poleti
PROSHTA
TU Pf LJGHTPfMpWT
Ako hočete ostati spodobni v letošnl ni. uravnajte svojo prehrano, toliko J vanja kolikor glede kakovosti. Vas 1 naj obetoji iz sadja ali sadnih sokov, ž| z mlekom ali smetano, prazeuega krM ali čaja ali pa, kar je še bolje, i/. kožar J Po dvakrat na teden vklučite v svoj | jajca v katerisibodi obliki. Obed obstoji! viča, zelene solate, sladoleda in kozarci Eden topli obed, najboljše zvečer, je zM čaj tudi v toplih dneh. Tedaj moretel meso, ribo, perutnino, krompir itd., vi dodajte po dve vrsti kuhane listnate m in zeleno solato. Tudi če pijete kavfl ali čaj, dodajte vedno kozarec mleka, sert jejte sadje ali sladoled. Opustite rije za ves čas poletja.
Ledeni čaj, ledena kava, mleko ali ki ko so najboljše poletne pijače. Ne užr koholnih pijač v vročini.
Kopajte se vsak dan. Oblačite se l nosite oblačilo, ki se ne drži tesno tel hitite, odganjajte skrbi, odpočijte se od časa tekom dneva in vsaj po eno ura Čitajte lahke stvari. Osredotočite svo na delo, ne pa na temperaturo.
Ako se ravnate po teh nasvetih, bo imela prav malo strahot za vas. In po boste povsem udobno.
Nedavno je prišla iz VVashingtona vest, da je neki odlični pristaš Koosevelta rekel, da nje-gove simpatije do brezposelnih delavcev izginjajo, kajti on je vedno bolj prepričan, da brezposelni so se že Uko "privadili brezposelnosti in rellfom, da zdaj hočejo biti brezposelni" . . .
To ni izolirana vest. Migljajev te vrste Je vse polno v burbonskih listih, ki navadno pišejo o brezposelnih zelo zanlčljivo in z gesto, da so to propadle eksistence, ki sploh ne marajo več delati, če tudi bi dobili priložnost za delo in zaslužek. Zadnje tedne je burbonski tlak nalašč poročal, da farmarji tožijo, ker jim manjka delavcev, toda brezposelni delavci, ki "so se navadili biti brez dela in prejemati re-life, ae gibljejo farm ko vrag križa".
Člkaška Tribune neprestano brenka, da je štiriletno podplfanje brezposelnih "naravnost pokvarilo milijone ljudi, ki si danes domišljajo, da je dolžnost vlade, da jih podpira, valed šesar bi bili bedasti, če bi iskali kakšnega de-
Val, ki tako mislijo in govore o brezposelnih delavcih, ne pomislijo, da s tem strahovito obsojajo — lastni gospodarski red, ki ga drugače krčevito zagovarjajo kot najboljši red! 1
Roosevelt je zadnjo pomlad rekel, da je ena tretjina ameriškega prebivalstva "ekonomsko pogreznjena" (submerged) zaradi velike de-preaije. To je okrog 40 milijonov ljudi. Ena tretjina je brezposelna in deloma uposlena z j nizkim zaslužkom, ki te reveše komaj drži pri življenju. Docela brezposelnih Je še vedno šest ali sedem milijonov. Torej štirideset mi- i lijonov ljudi živi mizerno življenje in po govoričenju burboncev, katerim pritrjujejo tudi -nekateri novodealovci, so su ti milijoni "tako privadili avoji mizeriji, da ne marajo nič več slišati o delu in boljem zaslužku"!
Recimo, da je to res. Mi ne verjamemo, da je to res in smatramo to govoričenje xa nesramno obrekovanje milijonov poštenih ljudi, ampak recimo na ljubo argumentu, da so burbonski gobezdačl v pravem.
Kaj naj to pomeni? Kdo je povzročil krizo? Kdo je odgovoren za ekonomsko pogroznenje ene tretjine ameriškega prebivalstva? Mar so pogreznjeni sami krivi, da ho se pogroznili? Niti najzlobnejšl burbonec ne more tega trditi. Ce torej niso delavci sami krivi svoje mizerijo, ali ni kriv ekonomski red, iz katerega izvira depresija — oni ekonomski red, ki ga reakcio-narjl tako hvalisajo lh branijo?
Ako je kapitalistični ekonomski red odgovoren, tedaj mora biti odgovoren tudi aa posledice depresije — za posledice brezposelnosti — za posledice, da Je ena tretjina ameriškega prebivalstva go«i>odar*ko in moralno propadla, propadla tako, da danes noče več delati in da hoče ostati do konca svojih dni brez dela in živeti na stroške Javnosti!
Lep tak ekonomski red. ki materialno in moralno skvari eno tretjino ameriškega prebivalstva. štirideset milijonov ljudi I In to Je tisti božji red. o katerem nam "najboljši" ljudje prisegajo, da je najboljši, saj Je v dobrih sto letih »spremenil Ameriko iz divjine v najbogatejšo deželo na svetu, po kateri se cedita med in mleko! .. .
Ce bi U "dobri" ljudje imeli le malo moralne zavesti, če bi le tnalo pomislili, bi morali takoj predlagati, da se tak hudodelski ekonomski red takoj, že jutri zavrte in pokoplje —• toda pni delajo baš narobe: vsakdo, ki samo kritizira U red. Je pri njih boljševik, ki bi moral biti pri tej priči isti ran v Rusijo.
Kapitalistični red Je v resnici odgovoren za depresijo In odgovoren Jr tudi. da Je skupina ameriških ekonomskih In p<»litičnih burboncev že dsvno izgubila vsak srniM sa |iošteno življenje, dočim brt*z|nt*elni siromaki — žrtve depresije In kapitalizma — Ae niso izgubili tega smisla, kar lahko vsak čas pokažejo.
tulioe napaka amerlšk« vn delavca v uploš-nem je la, ker je preveč priden, preveč produktiven in preveč potrpežljiv — premalo pa misli in spoznava. To j« njegova največja nesreča, ki ga neprestano tepe. Ob "pruaperiteti" ne žene, da prod uri ra aa JO ev ropuklh delavcev, ob krizi pa strada a svojo družino in noče ae pognati, da bi dobil, kar mu gre.
Ali boste dočakali sto le
Dober odgovor 'Taka postrežba." zabavlja nezadovoljni gost, "nobenega zrezka. niti pečenke, pa tudi torte nimate več! Natakar, kar prinesite mi moj dežni plašč r Natakar: 'Tudi tega ni več T
24 avgusta.
Vesti iz Jtigoslavijem
hw^..jjim"**>(ffrftfffrff'r<'ffff'>fffirm>**"mw*m<<
(Urirm MrrnU
ZALOKER RV-smrtno
po?
U; od	av*uflt 36
Wlski okolici smrtno
4, inani ljubljanski m-
[¿Rudolf Zaloker z VI-
Lgtrijec Zaloker je bil nav-^portnik, član mnogih ¿h društev, posebno p» se Ll ta motociklistiko. V R, motociklistična dir-Ljubelj in Zaloker je pnd-¡Ul organizirati dirko.
rte dne 11. avgusta od-T svojem avtomobilu v t da uredi vse potrebpo triiskimi oblastmi in ds po-Jj avstrijske športnike. ^ je bil tudi drugi sport-Lizator Jakob Gdrjanc, jJTko »ta se zvečer vrg-«ti Ljubljani — izstopil ■ju. kjer je stopil na vlak, ¿kar tamkaj zavH pro-( ¿tlam, namenjen v Pol ob kivoji družini, ki je tam-M počitnicah. Ko je malo l ijutraj vozil s precejšnjo »skozi Prelog, mu je na ne-ovinku pribijal nasproti i vozičkom. Zaloker se mu nil, a je izgubil oblast nad om ter je z avtomobilom plavil v obcestni jarek. Av-p je dvakrat prekopicnil in il na travniku. Zalokerja pa pek vrgel iz voza kakšne Utre stran od ceste. Obležal hudimi poškodbami, vendar g še pri zavesti. Kmet je vaičane, nekdo je pohitel obvestiti Zalokerjevo žeji je odhitel v Domžale ivnika dr. Kremžarja, tre-Je iz domžalske radijske postaje telefoniral v
10	po reievalni avto. ik dr. Kremžar je ugoto-
11	je Zaloker pri padcu __ hrbtenico, da ima nalom-ll več reber in da poškodb |y bo prebolel. Reševalci so It avtom prepeljali v Leonl-\i je Zaloker takoj po pre-Epnrl.
Ulker Rudolf je bil rojen
Ru, pred leti je na Viču svojo tovarno slada, kriada in kvasa, pred kratkim ijt kupil prejšnjo Kanskega mov Dolu pri Ljubljani, da jtpnuredil za novo obrato-Kot navdušen športnik si psi leti dal zgraditi majhno, Ho letalo, ki mu je dal ime Ifcka bolha", pred kratkim >nčel graditi novo ietalo. N*l družabnik je bil sploš-filjubljen. Za avtomobilizem fftl. in prav avto je postal *a «mrt, ko Zaloker ju še »o niti 47 let.
'■ba konferenca. — Notra-
«¡niHter dr. Anton Korošec •«al za 10. avgust konfe-J» »nov, na katero so prišli ■jwdjnik žandarmerije, na-
■	oddelka za zaaeito države
ministrstvu, načel-'wdka za javno varnost ip »J«ki direktor beograjaki. O razpravljali na tej konfe-* J' znano in ni bil izdan
■	komunike. Gotovo pa je Potovanje zelo važno, saj i zbralo v ne, kar skrbi za 1 m "«»r v državi".
krt n« i**reča v Celjn ^jakem predmestju Ga-J* i* H. avgusta smrtno Tj"1 eHtromonter Celj-^«trarne, M letni Mohor ■J*1*- «in bivšega župana » Golice. T)o|)oldne je po-^ ^ktriino napeljavo na panika Haldasina v Ga-a Nenadoma as je lestev, na SJ Hrastnik ntal, nagnila J*1* je obvisel na elek-P v"du: najwtoat je bila " da m» Hrastnik ni mo-Trajalo je ne | unul' d» «o tok ukinili In Hrastnika z žic na zem-

adravnik je že ne-"rM)nterja z umetnim »kušal „buditi, tod*
J®[>* »'il zaman; čez dobro C**0*1». da je Hrastnik
j* pustil vdovo in ^ V Olju jr bil
ker
Ht v
frr,(
je i*del«ž*va)
ih društvih, po
'«kir «retiras v Seebad . "^»i^s policija je
ktu+ZT* f,H^p»n« bot*-
rojaka.
b lmuaaaj
ga državljana Abdula Hamid-kana, ki je najel v hotelu zase in svojo ženo eno najlepših sob. Aretirala ga je zaradi ovadbe, da pretepa svojo ženo, ki jo sploh skriva pred svetom in se sploh Čudno vede. Policije je kmalu videla, da gre najbrže za zlorabljanje njegove hipnotizerske moči. Aretlrančeva žena je napravila vtis hipnotiziranega Človeka. Sprva ni mogla niti razločno govoriti, izpovedala je le, da je Čehinja in da ima Indijec strašno moč nad njo. Ces dva dni pa se je toliko opomogla, da je iapovedala, kako je postala fakirjeva žena. V Pragi jo je Hamid-Jtan spoznal na cesti, jI večkrat sledil, jo s svojim strašnim pogledom spravil v svojo hotelsko sobo in prisilil, da se omoži z njim. Poročila sta se civilno, nato pa je morala odpotovati z njim. Bilo je to meseca junija. Kod sta potovala, tega ae Oehinja ne spominja, slasti še, ker ji je nataknil .črne naočnike, skozi katere sploh ni mogla nič videti. Spominja se le Trsta in da sta iz Trsta čez Ljubljano potoval* v Beograd. Indijec jo je vedno skrbno strašil, zaklepal jo je v hotelske sobe, spremljal na vseh poteh in ni dovolil nji niti razgovora s komerkoli. Zdaj je Cehinja odpotovala v Prago, kjer je njen oče trgovec, Hamida-kana pa so pridržali v zaporu, da preiščejo njegova dejanja in dobe pojasnila od raznih policij v Evropi. Za svoj poklic navaja ta Indijec "psiholog, fakir, jasnovidec". K?r ao našli v njegovih kovčegih polno slik mladih deklet, je verjetno, da je svojo hipnotizersko moč najbrže stalno zlorabljal.
3 milijone 600 tisoč za Mahrovo hišo
Kdor le malo pozna Ljubljano, pozna tudi "Mahrovo hišo",\ka-kor se imenuje veliko poslopje, ki stoji nasprotf Jugoslovanski (prej Katoliški) tiskarni ob zele-njadnem trgu pri lemenatp. Ta hiša» W je bila postavljena skoraj pred sto leti, je bila last družine Mahr. V nji je bila po potresu ustanovljena privatna Mah rova trgovska šola, po kateri je hiša saslovela. Po vojni je prešla hiša v druge roke, doeedanji lastnik hiše pa se je zadolžil preveč in hiša je prešla 12. t, m. na dražbo, za katero se je zanimalo več kupcev. Mostna hranilnica ljubljanska, državni zaklad, narodni poslanec in podjetnik Raj-ko Turk, tovarnar Medič in industrijski bratje Vokači. — vsi ti so prihiteli na dražbo, da pridobe hišo, ki predstavlja že zaradi parcele veliko vrednost. Prišel pa je tudi odvetnik dr. Krivic kot zastopnik interesenta, ki mu ga pred končanjem dražbe ni treba izdafti. In dr. Krivic je hišo tudi izdražil za 3 milijone 600 tisoč dinarjev. Ko je bilo to razglašeno, je odvetnik povedal, da zastopa mestno občino. Veliko Mahrovo hišo je torej dobila na dražbi mestna občina ljubljanska.
Naš pamik zaplenjen v Španiji. — Naš potniško-tovorni pamlk "Plavnik" je na svoji poti v španskih vodah izginil. dele naslednji dan se je zvedelo, da je parnik zaplenjen od nacionalističnih bojnih ladij, ki so parnik odvedle v luko, kjer so gs natanko preiskali in šele nato spet izpustili. Take incidente izzivajo nacionalisti v španskih vodah stalno, vse z Izgovorom, da te ladje tihotapijo orožje republikancem.	*
Da bi sina zaščitil, tajil do smrti V celjsko bolnišnico so pred tednom pripeljali iz Zadobrove pri ftkofji vaai «2 letnega zidar ja Ivana Bračka s hudo rano na glavi. Imel je prebito lobanjo. Na vaa vprašanja, kje se je oo-škodoval, nI povedal resnice. Šele ko je videl, da mu pojemajo moči, Je povedal, da ga je ranil sin. Bračko Je v bolnišnici umrl.
Poizvedbe so dognsle, ds Sta ae Bračko In sin pri košnji sprla, pri čemer Je sin zamahnil po očetu a koso Ur ga zadel tako hudo. da mu je prebil lobanjo. Oče Je kljub hudi poškodbi lel Ae delat na stavbo, toda njegovo poškodb« so opazili ter gs prepeljali v bolnišnico.
Al na ao sdaj aretirali in «ved U aa t zašlo preiskavo.
«šareča v Ljubljani. —Kneaposeinega delavca Marjana Zaaarja, starega 2» let, po rodu s £age pri Jesenicah na Gorenjskem, je 10. avgusta zjutraj sprejela v siužbo Ljubljanska gradbena družba ter ga poalala drugimi delavci podirat neki zid na Katnikovi ulici, kjer ae bo gradila hiša. Takoj tega dne po kosilu! pa je postal Žagar žrtev nesreče. Nevajen podiranja takega sidu, se je nenadoma vau-la nanj cela stana in ga pokopala pod sabo. Medtem ko je aid njegovemu tovarišu prisadejal le nekaj malo zunanjih poškodb, je Žagarju aid zdrobil medenico in mu aadal tako hude notranje poškodbe, da jim je pol ure po prevozu v bolnišnico podlegel.
Dobički tujega kapitala v Jo-gos lavi ji. — Da imajo tujci naj-boljša podjetja v Jugoslaviji v svojih rokah, je znana atvajr. Tujec z mnogo denarja zna dobiti pri nas naj boljše prilike sa bogatenje, hkrati pa sna lepo urediti tudi s državo glede davščin. Mnogo velikih podjetij je namreč skoraj do polovice in čez o-proščeno davkov. Tsko jim pro-fit še ibitreje leti na kup. Eno največjih podjetij v Srbiji jo,} rudnik v Trepči, o katerem prav sdaj javljajo lepe številke: v dru-geto detrtletu poslovnega leta 1901*7 je podjetje naredilo dobička za 46 milijonov dinarjev 1 V prvih treh četrtletjih je družba napravila (bYes odbitka davkov) dobička 182 milijonov dinarjev. Tako pričakujejo, da bo družba V celem poslovnem letu 1936-37 napravila dobička okrog 200 milijonov dinarjev! In sicer pri glavnici, ki znaša le 268-milijonov! — Taki so dobički tujega kapitala pri nss. Plače pa so pri rudniku TrepČa naravnost mizerne, razen Hfijpada plače in-ženirjev in ravnateljev ... V rudniku Trepča kopljejo svinče-no-clrikovo rudo. Podjetje je v rokah Angležev. Ista finančna ima v eksploataciji tudi I rudnik Kopaonik. Pred-druŽbe TrepČa Mineš je ester Beatty, ki je hkrati tudi predsednik družbe Kopaonik Mineš. Produkcija v Kopaoniku se je prav tako povečala in znaša t*idi Um dobiček težke milijone. Tudi največje rudniško podjetje v Blbvenlji, Trboveljska premogokopna družba, je v rokah tujcev, francoske finančne skupine. Tudi to podjetje odnaša lepe milijone v tujino.
Sodmk odklonit Jriav-Ijamrtvo stari ionski
Philadelphla, Pa. — Sodnik 'Loule W. Strum je odklonil državljanstvo 72 let stari Ženski, ker je rekla, da ne bi prijela za orožje v interesu obrambe Združenih držav, pripravljena pa Je opravljati drugo delo v slučaju, da se Amerika zaplete v vojno. Dejala je, da je članica neke organizacije, Wl propagira načelo, da je ubijanje ljudi zločin v mirnem In vojnem času. Ženska je bila rojena v Detroltu, toda izgubila Je državljanske pravice, ko se Je poročile z nedržsvljs-nom 1. 1M8.
Wallace posvaril ameriške iarmarie
Spor med njimi ovira reševanje problemov
Washington, D. C. — (FP) — (Henry A. Wallace, poljedelski tajnik, je izjavit, da so farmarji sami krivi, da kongres ril sprejel zakonov njim v prilog, tker se ne morejo zediniti. Vsaka farmar ska grupa ima Svdj program, ki je v kon-! fliktu s progsami drugih grup.! £a to konfuzijo med farmar-: i so odgovoriti reakciotiarji ri pobijajo "neftrrJealske" reforme, katerih dlj je izboljšanje položaja farmarjev na splošno. "TI ae že več 1st trudijo, da preprečijo enotnost med farmarji," je dejal Wallace. "Farmarje, ki ¡pridelujejo žito, podžigajo proti mlekarskim in bombažnim far-rriarjem tn vse skupaj proti de-,lavcem, ki ao uposlenl v industrijah. Farmarji, ki delajo a svojimi rokami, bi morali bolje posneti probleme industrijskih ds-in jim pomagati, kadar se sapletejo v boj s delodajslci. Namesto, ds ae farmarske gru-,pe pričkajo med aeboj, naj bi so
Bruftlle v skupni fronti in pred-
Hle enotni program kongreau v rešitev."
Wallace je nedvomno imel ^mislih farmarako organizacijo National Grange, ki je vodila o-pozicijo proti zakonskemu načrtu glede minimalne mezde ln maksimalnega delovnika v ameriških industrijah. To je dokaz, {da so voditelji te orgsnlsacije nasedli propagandi reakcije, ki i-ziKravatfurmarje proti delavcem jin obratno, ker ima od tega koristi.
Da je sarota, katere gealo je: Razdeli in vladaj", že povzročila veliko smedo med fsrmarji, dokazuje najmanj pet farmar-skih organizacij, ki se kavaajo med aeboj. Vsaka hoče uveljaviti svoj program in pri tem se nobena ne ozira na posledice, katere bi čutile farmarske in druge grupe, ako bi kongres u-vel js vil zakone v soglasju s temi programi.
Znaki kažejo, da bo cena bombažu padla na pet centov funt. Farmarski zakon AAA, ki ga je vrhovno sodišče razveljavilo, je dvignil ceno na dvanajst centov in zdaj Izgleda, da ae bliža polom, ki bo upropastil bombažne farmarje v južnih državah.
Zmaga garn&nih dm-lavcev v zapadni Psnni
New Kensington, Ps. — Po dveh tednih stsvke gsrsžnlh mehanikov, ki ao organizirani v krajevni pnijl 321 UnRed Automobile Workers of America, je kapituliralo 23 podjetnikov, ki
Fašistični uporniki, katere so španaki miličniki ujsli po bitki ns madridski fronti.
pa*
—a---i.—*-
Nikola Tesla o pomena svojih izumov za
Goodyear Co. tirana pred delavski odbor
Gadsden, Ala. — Zvezni delavski odbor je obtožil Goodyear Tire A Rubber Co., ki je v Akro-nu polna milobe napram kavču-karski uniji, v svoji tuksjšnji tovarni pa zatira unionisem s največjo brutalnostjo. Obtožene Je kršitve Wsgnerjevs delavskega zakona. Odbor je družbo obtožil štirih deliktov: serije terorističnih aktivnosti proti vss-
so organizirani v Allegheny Valley Automotive Trades Aasocla-tlon. Pogodba Je bila podplssns med zvezo In unijo. Mehsnlki so dobili več vsžnih koncesij — priznanje unije za svoje člsne, plačane počitnice, dvojno plačo ob nedeljah In praznikih in plačo In pol za nadurno delo, skrsj-šanje tednika na 46 ur do 1, decembra in ns 44 ur po tem ds-tumu. Pred organiziranjem aO delali M do 70 ur ns teden. V slučaju, da pridejo na delo, toda istega ne bo, bodo dobili plsčo zs Štiri ure.
ki uniji; odgovornosti ss napade na organisator je kavčukarakf uni Je; etrahovanja delavcev pred pristopom v unijo In končno vzdrževanja kompantjeke unije pod I meneau Etowah Club.
Za 80-letnlco je bil alavnl učenjak Nikola Tesla odlikovan od naše drŽave in od prezidenta Češkoslovaška republike, dr. <!*• naša. Imenovan je bil tudi ss častnega doktorja praške uni-' verse. Ob tej' priliki je Teals napisal as jugoslovanakl tiak nekaj besed o svojem delu.
Ts članek, ki gs obljavUsjo jugoslovanski dnevniki, se glssi: "Prasne špekulacije g. Einsteina in drugih."
Konec leta 1*80. ki sem ga do kraj* prebil v tovarni Georgsa Westinghousaa v Pittsburghu, sem občutil neodoljivo šel jo, ds bi nadaljeval raziskovanja, ki aem jih bil prekinjl. Zaradi tega sem navzlic mamljivim tovar-
narjevim predlogom odšel v New York in so spet oprijel dela
v laboratoriju. Ker so me venomer nadlegovala razna inosem-ska znanstvena društvs, sem potem odpotoval v Evropo, kjer sem imel nekaj predavanj ns Institutu elektrolnšenlrjsv pri Krs-ljevem znanstvenem zavodu v Ixindonu kakor tudi v Fizikalnem društvu v Parlsu. Po teh predavsnjlh In po kratkem obisku ns avojem domu v Jugoslaviji asm se vrnil 19M spst \ Ameriko, hoteč se posvetiti naj-prlljubljenejšemu objektu svo jih misli: proučevanju vsemirjs.
V naslsdnjih dveh letih sem prišel na svojs veliko sadovolj stvo do dveh velevalnlb odkritij. Prvo ss hsnsšs na dlnsmič no tsorljo zemeljske privlačnosti. ki sem Jo Že v vseh podrobnostih obdelsJ (n upam, ds jo bom lahko prav kmalu razodel svetu. Ta teorija pojasnjuje, odkod Isvlrs ta alla In kako se pod njenim vplivom gibljejo nebesna teleas in vse to na tolikanj zadovoljiv način, da bo pokopala vse prssne špekulacije In zgrešene koncepcije, kakor je n. pr. tista o ukrivljenosti prostora. Privrženci rslatlvnostns teorije namreč trdijo, da Ima vsem irski prostor težnjo ukriviti ss, bodi si sarsdi lastnih svojstev, bodisi zaradi prisotnosti nebesnih teles, čeprav predpostavljamo, da ima ta fantsstična predatava nekaj «tvarnostl, je vendar v proti-ilovju sama s ssboj. Vsska akcija namreč vzbudi v naravi enakovredno reakcijo, ki Js po avo-jem učinku rsvno nasprotna prvi. Zamislimo si zdaj, ds telesa učinkujsjo na zakrivljeni pro-t tor, oziroma, da se okollšnl pro-«tor prav sarsdi njih «krivi. Meni ae zdi povsem Jasno, da bo ukrivljeni prostor tako rsaglrsl na telesa, ds bo sprožil nek« efekte, ki bodo krivin« spet po-
ravnali. Ker pa akcija in reakcija naatopata istočasno, je povsem jaano, da se krivine sploh ns morejo pojsviti. Ako bi krivine navzlic temu eksistlrale, *{ na njih podlagi vendar le ne bi mogli raalagati gibanja nebesnih teles, kakor se ta reč poskuša. Ts gibanja nam lahko razjasni aamo eksistence energičnih polj. ki ps spet izključuje ukrivljenost prostora. Vss literatura o tsm predmetu je zmotna in bo nekoč pozabljene. Prav tako pa ao sgrešenl tudi vsi poskusi, ds bi se rssložil mehsnl-sem vsemirjs, sko zanikamo sksistenco etrs ln njegove vlo-' v igri nebesnih prikssnl.
Teslove
pri-
misli o v lučnowti
Drugo moje odkritje Je neko fizikalno dejstvo izredne važnosti. Čeprav sem dolgo študiral znanstvene zapiske v več ko 6 jezikih, vendar nisem nikjer na letel na kako predhodno beležko o tej stvari, tako da lahko sma tram, da sem res jaz prvi odkril to dejstvo, ki povs v bistvu to: da v matsrijl nI druge snsr-glje kakor tista, ki jo materija dobiva is svojs okolice. O priliki svojs 7fHetnlce sem o tej stvari že nekaj kratko omeni), ull od tedaj mi je jKiatalo vse šs bolj jss-no. To dejstvo se namreč strogo nsnsša na molekule ln gtomc prsv tako kakor na največja nebesna teless in ns vso materijo .v v somi r Ju, ne glede ns fszo njenega rasvojs, počenši s njenim formirsnjem ps do končnegs rsspsds. »
V sem I rak s elektrarna—aolnce
Ko sem se dokončno utrdil v prepričanju, ds izvirs vss energije v materiji iz njene okolice, so učenjaki 1806 odkrili pojav radioaktivnosti. Povsem naravno Js, da sem tudi tskrst tskoj začel Iskati zunanji vzrok tega |K>java. Obstoj radioaktivnosti je bil pozitivni dokaz, da morajo obstojati neki Žarki zunaj materije. Že poprej sem bil proučil nekstere zemeljske motnje, ki sg vplivale na brezžične tokovne kroge in sem prišel do zaključka, da niti kaki drugi zemeljski vplivi ne morejo povzročit! neks ns-prelrtnjene skcljs, ds so torej ts-ki aktivirajoči žarki Ishko ssmo kczmičnegs ¡»rekla. To dsjstvo aem objavil v "Electrical Review" v New Yorku 1607 v svojih rszprsvsh o roentgenskih
žarkih in žarenjih. Ker s« radioaktivnost enako opaža ns različnih, zelo oddaljenih krajih sveta, je še bolj jasno, da morajo tsrkl, ki jo povzročsjo, padati na temljo is vaeh smeri. Med vsemi nebesnimi telesi ss ml js videlo solnce najprimernejši ključ do skrivnosti porskla tsh žarkov, kskor tudi do skrivnosti njih svojstev. Se preden js blls ustanovljena teorija elektronov, še Jas dogngl, ds sestojs radioaktivni žarki ls delcev prvobitne mstsrljs ln ds se ti delci ne dado rszkrajatt v Še manjše, Naalednjs vprašanje, ki le je zaatavllo, je bilo: ali ima solnce dovolj visok električni napon, da Ishko izmetsvs ts delce ln povsročs opasovsne ličinke. Dognanja, s kstsrlmi js bilo mogoče odgovoriti ns to vprsAs-nje, so poksaala, da snaša s)sk-t ričns nspetost ns solneu 816 bilijonov voltov ln ds vss tslsss, ki so tsko vellks In tako vrofts kskor solnce, emitirajo kosmič-ne žarka. To dejstvo se je s nadaljnjimi raslskavanjl in poasb-no s opazovanjem ivesds "No ve" še bolj utrdilo, In oporekstl tem ugotovitvam bi se reklo jlti solnčno svetlobo ln toploto. Zsl, da so šs zmerom mnogi, ki ne marajo vsrjetl tsh stvsrl In rajša ovijajo kosmlčns šsrks v globok mlstsrtj. Nekdo Ismsd njih je nedavno Izrekal domnevo, da prihajajo ti žarki k silno oddsljenlh otokov vssmirjs, kjsr je vss materija prstvorjens v energijo. Zsme Je povsem jssno, da ta stvar ns vsljs, šakal, silil v našem vasmlrju, niti movds v kakem drugem, ki ga As as po-snsmo, nI mesta, kjer bi ss ■ gel vršiti tsk proces.
(griseo prihodnji«.)
il kmetje
mlatila! etre j v vaa*, JU NU v
t
Noč In dan
Ob koncu filma, ko zašije v dvorani luč. se obrne neks gos k svojemu sosedu In gs na v dez začudeno vprsšs:
"Kako sts me vendar mogli ves čas gladiti po vratu f
Sosed ji vljudno odgovori: "Prsv Imste, zdsj, ko Je svetlo, tudi jaz tega ns rszumem."
KAKMA NA I'BOU A J
Proda m 160 akrov farme, na i» rja I Je 7 pualuplj, dobra »»mljs rs»U vse, Atsls J« r«m»ntlrana, dv« valilnici aa ptManr«. tri «iale pola« «asa, Sv* v», lik I illo, «lovolj sa 10 krav mSIU. IS-»obn« h Ha, »taSeefcis voSa pri hiSI I» pri Stali v bližini »»«ta is šel*. Miško •« vosi * trnkom po širni in pp Tets. Prod« m vm ksr Je ns fsrml in 14 |Uv «Ivin», H konj« In I0M kokoll. Th-<lsm v»M «mrti »oj>rog» PUft« SS ps »Mbao pridi I • pesMatl. Osa «morn«. I««tnlca gatarina 1'otofer, IIni twii k, N. V.	—(Adv.)
NAJHtTKKJftA DIREKTNA POHLU2BA
r,J4lt» f raia 4»»aOaa prek. SOl.tfCNK /l!»K PftWKj IMaJe» It*«*«»)» -fcoil vm Ma- Nj'aa p«U<aa fcllau h trfetolso vašo Sa aolboljti »Moli as Haillon*« Mat}« paralblbt penHbl fcr«apri»ef1* ss >|j Tir la MSoval|tv« a>«S»ra« probo mmmU pot«voa|o. ta " •»Ihm» «4r«k«M». m Op Isvrolaa la vilta« BSoSmmI il'/NK P
VULCANIA	SATURNIA
inrokla« t JoffaolovIJ»— IS. ««pt. . S. obl • ». ebt. • IS »a*.
REX C. diSAVOlA ROMA
Prdka U—m -4 —p* • II. eep«. • SS. «op«. I. «b» • S. rirf Xa IsJaraMdfr é• r«»«rva«l|« aSrall« o« a« kairrrg«koli agrai« ali aa asi ar «S. Ml Jf. Hkbifaa Af«. U|
F. M.
IEV8KIJ:
Bratje Karamazovi
V Franciji oo sodnijski pisarji in tudi menihi po samostanih prirejali cele predstave, v katerih so vodili na pozornico Mater božjo, angele, svetnike, Krista in samega Boga. Takrat je bilo vse to zelo naivno. V Viktorja Huga 'Notre Dame de Paris' se ns čast rojstvu francoskega prestolonaslednika vrži v Parizu za dni Ludvika XI. v dvorani mestne hiše poučna in brezplačna ljudska predstava z naslovom: 'Le bon jugement de la très sainte et gracieuse Vierge Marie', kjer osebno nastopi Ona sama in proglasi svoj 'bon jugement*.
Tudi pri nas v Moskvi so se vršile v starih časih, še pred Petrom Velikim, kedaj podobne dramateke predstave, zlasti iz Stare zaveze; a mimo dramatskih predstav je bilo takrat po vsem svetu razširjenih mnogo povesti in 'stihov*, v katerih so po potrebi nastopali svetniki, angeli in vie nebeške moči. Pri nas po samostanih so se tudi ukvarjali s prevajanjem, prepisovanjem in celo spisovanjem takih pesnitev in to že v tatarskih časih. Imamo na primer samostansko pesmico (prevedeno iz grščine, kakopak) : 'Mukepolna pot Matere božje', ki s smelostjo svojih slik ne ostaja za Dantejevimi. Mati božja poseti pekel in arhangel Mihael jo vodi po mukah. Ona vidi grešnike in njih trpljenje.
Tam Je med drugim prezanimiv razred grešnikov v gorečem jezeru: nekateri iz njih se pogrezajo v to jezero tako, da vobče ne morejo več splavati iz njegs — 'Bog jih je že pozabil', pravi pesem z neobičajno globino in silo izraza. In glej, Mati božja, vsa potrta in plakajoča, pade pred božjim prestolom na kolena in prosi pomiloščenja za vse, ki so v peklu, za vse, ki Jih je videla Um, brez razlike. Njen razgovor z Bogom Je kolosalno zanimiv. Ona moleduje, ona so ne gane, In ko ji Bog kaže na predrte roke ln noge njenega Sina in jo vpraša: 'Kako naj odpustim Njegovim mučiteljemT — veli ona vsem svetnikom, vsem mučenikom, vsem angelom In arhangelom, naj padejo z njo vred na kolena in prosijo za pomiloščenje vseh brez razlike. Konec je ta, da izprosi od Boga vsakoletno prenehenje muk od velikega petka do binkoitne nedelje in grešniki ü pekla se nato zahvaljujejo Gospodu in vpijo k Njemu: 'Pravičen si, o Gospod, da si tako sodil/ Nu, vidiš, tudi mojà pesem bi bila nekaj podobnega, da se Je porodila v tistih dneh. Pri meni se pokaže na pozomici On ; res jo, da v pesnitvi ničesar ne govori, ampak se samo pokaže in gre mimo. Petnajst stoletij je že minulo, odkar je obljubil, da pride v svojem carstvu, petnajst stoletij, odkar Jo Njegov prerok zapisal: "Evo, prišel bom kmalu 1 Dneva in ure pa no ve niti Sin, ampak kvečjemu Moj nebeški Oče,' kakor je rekel On aem še na zemlji. Toda človeštvo Ga pričakuje s prejšnjo vero in prejšnjo po-božnostjo. O, celo z veliko vero, zakaj petnajst vekov Je že minulo od tistih dob, odkar so prestala človeku poroštva lz nebes:
Veruj srcu, kar ti pravi,
znamenj iz nebes ni več.
Tedaj samo Še vera v to, kar govori srce! Res jo, da je bilo takrat tudi mnogo čudežev. Bili so svetniki, ki so čudežno zdravili bolne; k nekaterim pravičnikom je po njihovih življenjepisih prihajala sama Kraljica nebes. Toda vrag ne počiva in človežtvo je že pričenjalo dvomiti o resničnosti teh čudežev. Kakor nalašč se je pojavilo takrat na severu, v Nemčiji, strašno novo krivoverstvo. 'Ogromna zvezda, svetiijk! podobna (to jo, Cerkvi), Jo pela na izvirke voda in vode so postale grenke'. Ti krlvoverci so jeli bogokletno zanikavati čudeže. Toda tem bolj goreče verujejo tisti, ki ao ostali zvesti. Solze človežtva se dvigajo k Njemu kakor nekdaj, pričakujejo Ga, ljubijo Ga in zaupajo Vanj ter koprne po tem, da bi Zanj trpeli in umirali kakor nekdaj ... In glej, toliko stoletij je človeštvo z gorečo vero
molilo: 'Pokaži se nam, o Gospod!' — toliko stoletij je klicalo k Njemu, da je v Svojem neizmernem usmiljenju zaželel stopiti doli k njim, ki so molili. U preje je prihajal na zemljo ter posečal nekaterd pravičnike, muče-nike in svete puščavnike že na zemlji, kakor je popisano v njihovih 'življenjih'. Tjutčev, ki je globoko veroval v resničnost svojih besed, je pri nas oznanil:
K tlom kloneč pod težkim križem, zemlja rodna, tvoje kraje Kralj nebes v podobi hlapca je obšel blagoslavljajo —
kar je bilo nedvomno res, tako ti povem. In vidiš, zahotelo se Mu je, da bi se vsaj za trenutek pokazal med narodom — med trpečim in m učečim se narodom, ki Ga vzlic svoji smrad-ni grešnosti po otroško ljubi. Dejanje se pri meni godi na Španskem, v Sevilji, v najstrašnejših časih inkvizicije, ko so v slavo božjo vsak dan gorele po deželi grmade in so
' v sijajnih avtodafejih zle krivoverce sežigali.
O, to seveda ni bil tisti prihod, ko se bo po Svoji obljubi prikazal na koncu dni v vsej nebeški slavi, prihod, 'nenaden kakor blisk, ki Šine od iztoka do zapada'. Ne, zaželel je, da bi vsaj za trenutek posetil Svoje otroke in to prav tam, kjer so bile kakor nalašč vzpraske-tale grmade krlvovercev. Po Svojem neizmernem usmiljenju pride ie enkrat med ljudi v prav tisti človeški podobi, v kateri je pred petnajstimi stoletji tri leta hodil med njimi. Spusti se na 'vroče ulice' južnega mesta, kjer je kardinal veliki inkvizltor kakor nalašč baš prejšnji dan vpričo kralja, dvora, vitezov, kardinalov in prelepih dvornih dam ter mnogoštevilnega prebivalstva vae Sevilje ad maiorem Del glorlam sežgal na en mah skoro celo stot-nljo krlvovercev. Pojavil se je tiho in neopazno, a glej čudo, vsi so ga takoj spoznali. To bi utegnilo biti eno izmed najboljših mest pesnitve — namreč, zakaj ao Ga vsi takoj spoznali. Z nepremagljivo močjo sili ljudstvo k Njemu, obdaja Ga, narašča okoli Njega in gre za Njim. On stopa sredi njih molče, s tihim nasmeškom neskončnega usmiljenja. Solnce ljubezni gori v Njegovem srcu, žarki Luči, Razsvetljenja in Moči Mu izvirajo iz oči, izlivajo so na ljudi ln pretresajo njih srca z ljubeznijo, ki so odziva Njegovi. On razprostira proti njim roko in jih blagoslavlja in od Njegovega dotika, da, celo od dotika Njegovih oblačil, izhaja zdravilna moč. Glej starca, slepca, Izza otroških let, ki vzklikne iz množico: 'Ozdravi me, o Gospod, da Te vidim tudi Jaz!' — in glej, z oči mu pade kakor luskine in slepec Ga vidi. Ljudstvo plaka in poljublja zemljo, po kateri stopa On.
Otroci slpljejo prodenj cvetje ter pojo in Mu kličdjo: 'Hozana!' 'To je On, to jo On Sam,' ponavljajo vsi, 'to mora biti On, nihče drugi kakor On.' On pa se ustavi v preddvorju se-viljske stolnice prav tisti mah, ko z jokom ne-so v cerkev belo, odprto otroško krstlco: sedemletna deklica loži v njej, edina hči uglednega meščana. Mrtvo dete jo vse pokrito s cvetjem. 'On bo obudil tvojega otroka,' kličejo plakajočl materi is množice. Pater iz stolnico, ki je prišel krsti naproti, začudeno gleda In grbanči obrvi. A tedajci se razleže divji Jok matere umrlega otroka, ki se Jo vrgla k Njegovim nogam. *Ce si Ti, tedaj obudi mojo dete!' vzklika In Iztoza roke proti NJemu. Procesija se ustavi, nosilci postavijo krsto na tla k Njegovim nogam. On Jo sočutno gleda in Njegova usta še onkrst tiho izreko besedi 'Talita kumi' — 'In deklica Jo vítala'. Dekletce se privzdigne v krsti, sede pokoncu in gleda in se smehlja z začudenimi, odprtimi očkami okoli sebe.
(Delje prihodnjič.)
F108TBT*
—	ao kričali v njih in za njimi Ko so stali drugo jutro na Gro-
—	dobro jutro, z jutranjim Ko- oupljem.in oo klobaee po start čevarjem smo prišli ravnokar v lepi navadi prijetno dišale, je Ho ljubljeno!	I od ust do ust samo eno sporoči-
Nič zanimanja! Pa naj bol lo:
Potnem pa človeka, ki se je o-1 — Jajčarice ao ga že dobile! porami! zaiti v to prelepo hišo. Med tem javi oprevodnik:
i^j tako zgodaj» da bi vo- — Vlak iz Novega meeta do žili ia Kočevja; ali ste na glavo sedaj eno uro zamude! padli? *	— Ježeš!
—	Zakaj pa novomeški?	— Bog se nas usmilil
—	M hm! Novomeški? $icer pa — In direkcija I ob nedeljah prvi jutranji jakol Nekateri kolnejo, drugi godr-zgodaj doli pride! In pozno se njajo,| tretji vzdihujejo.
vrača!
Starejša med starimi jajčari-
Pa če more ta ob nedeljah cami pa mirno modruje: Uko zgodaj s gospodo iz mesta, — Le parite na besede! Ce se t>i mogel še noš z dežele v de- boste pregrešili, bo drugi teden
lavtiik.____I še slabše. Doki«- bo pri naa U
_E, to je pa nekaj drugega! za župana, ki je zdaj, ne bo bolj-
Le pomislite na mednarodne br- Še! zovlake, na okspresno.----— Kako pregrešili?
In je dotični človek pomislil — I, kako? Tako, da drugi tona vse, kar mu je bilo rečeno, den sploh ne pridemo v Ljublja-pa seveda še na marsikaj, če- no pred .nočjo! sar mu nieo bili naročili.	Tisti človek, ki jo bil nekaj
Ljudje pa ae le niso mogli, ne poskusil na direkciji, je iz stra-zado volj iti, ne pomieliti. Vso hu tako stisnil usta, da ga je stvar so vaele v svoje roke doli prijel krč v čeljustih hi je še z nekje blizu proge jajčarice. Pod obema rokama pokril govorilni ta naslov spadajo tiate ženske, I organ, ko pobirajo ves teden po faril Vae zastonj! jajca, v sredo in soboto pa jih Tudi zadnjo acboto je privoail nosijo na ljubljanski trg. Ku- kočevaki vlak na ljubljansko po-pujejo tudi piščeta, kokoši, ma- stajo v trenutku, ko jo zvonilo slo; nabirajo jagode, borovnice, poldne.
maline, gobe, trgujejo a sadjem Jajčarice so imele |»rav: do-
in zdravilnimi zelišči. Z veem |kler bo ta za župana---
kjer se zasluži kak groš. Pri tem
opravku pa je treba zgovornosti, besed. Zato so jajčarice hudega jezika.
Sle so nad župana avoje občine. Župan jo v njihovih očeh vir
f. Joaeen:
Očeta bi rad imel
Marija je ob dolgih zimskih
in začetek pa tudi konec vae o- vačerlh marljivo pletla topel vol
blast! in moči.
—	Kaj bo dobrega?
—	Kaj bo dobrega» ko železnica tako pozno vozi?!
nen jopič za svojega edlnca. Mar janček je čepel na tleh in zidal s kamenčki hišice. Medtem je zadajal materi vse polno vpra-
Po dveh letih zakona se je nje mož s avtomobilom smrtno ponesrečil.
Andrej se ji ni več približal. Toda zdelo se ji je, da jo še zmerom ljubi. In ta mieel jo je tolažila v njeni ooamljenooti. Tam gori, v samoti gorskih vrhov, živi nekdo, edini na vsem svetu, ki ji je blizu. Ali najde kdaj pot do nje? Ne, najbrže se ne dobita nikoli več.
Stari Vrhovec je živel s svojim sinom visoko v hribih, kjer je imel majhno gostilno in po: možno pošto. Stari je raznašal pošto. Že pet in trideset let. Dan za dnem je , moral prehoditi po deset kilometrov!
Sveti večer! Hvala Bogu, da-nee mora še raznesti pošto, in potem pridejo prazniki.
Oče in sin sta srečno raznesla pošto in zdaj sta se vračala x> strmi poti v vas. Počasi in s «žko sapo sta si utirala pot. Zdaj pa zdaj sta obstala in si oddahnila. Starčev obraz je bil jooinel od mraza. Goste snežinke so se prijemale goste brade. Vsa pokrajina je bila bela in poledenela.
Pred neko goedno kočo, proden sta se pripravila na aadnji vzpon, sta še enkrat počivala. Andrej si je drgnil ušesa. Oče je mahaJ z rokami, da bi si jih ogrel.
Zdajci je pa prisluhnil. Kaj je to bilo? Ali ni nekdo zakli-cal?
Tudi Andrej je nekaj elišal. Oba' sta postala pozorna. Res, skozi tišino sta slišala razločne, čeprav slabotne klice.
Moža sta se odpravila v smeri, odkoder je prihajalo klicanje. Zmerom razločneje sta slišala klice: "Jezušček! O, Jezušček!"
- Ja, no, ja! Seveda vsem L nj nR katepa mu ^ Imerom
Hudem nikdo ne more "»^ prijazno odgovarjala. Bolj ko se Se bog ne ve, pa bodo ljudje! L bližal ^^ dalj|I je ^
Eni žele zgodaj, drugi pozno, tre- jft, li8tek| ki je ntnj Marjanček
tji tako nekaj v sredi.	Lpiioval svoje želje.
„	J« bil,Prlfcej nejaxsen- "In na predor za svojo železni-
V politiki se n*oli ne ve, česa l gem tudi	je rekel
si kriv, česa hisl. Z zaslugami <Tistim otrokomt kI telijo
Je isto: časih ti jih pripišejo po	^ JewlMek 8ploh ni6
nedolžnem, časih pa j h ¡»V»-L, prinefte! NMprotno, na aveti
znajo, daai leže na dlani. Tak-|večer pride k takim otrokom.
Šen jo riziko te obrti.
—	Ko smo bili vai za vaa in so vas volili naši molje in fan tje, ste obetali, da boate samo dobro delali, zdaj pa
—	Za božjo Voljo, dekleta, potrpi te malo, di vaaj premislim !
"Dekleta" v starosti od 60 do 70 let so postale še bolj nestrpne. Dokaz, da imajo pravega kri vca v rokah, je bil jasno podan. Natančno, kakor na policiji!
77 I*}0* f™	Dav,k; I kaj ga pa Jaz nimam?"
večji kakor lam; zasiuzka pa nic. i ; - - .
n jim vzame še njih stare igraje, pa jih odnese siromašnim o-trokom, ki so mu hvaležni za to n ki se znajo od srca veseliti tuli najmanjšega daru."
"Oh, mamica, saj si ne bom ličesar več želel in odslej bom na vso moč priden In skromen!"
Vzdihnil je in se za trenotek spet poglobil v igro.
Mamica," je čez čas spet za-5el, "vsi otroci imajo očeta. Za
Fronce Feržou:
Kočevska železnica
Kotcvuka železnica ni tjaven dan. O. ne! Tudi ni kar tako ali morda karsibodl. To naj si vsak zapomni!
Imels Je mladost, kakor nobena druga. Dobra in akrbna Avstrija jo Jo rodila, dojjla In jo potožila na člato nemško osem Ijo: Gmsslup, Zobelaberg, Ortte-negg, Gottechee. Sem dunajski minister Jo je srečno otvoril; bolj mehrt v kolenih nego v srcu. In ko so vrhniška, tržiška, saviniska. šentjenška in ljutomerska vozile tako rekoč semo zaradi dobrih dovtipov, kočeva-ke nihče ni smešil. Vem. da kamniška ni mogla nekoč v Šiški a mesta, kakor ao dejali, od oamih dov tipov ; Wevaka pe Je vedno v redu amrdela po ovojem doma» čem premogu.
Nikoli nI delale razburjenja v naši javnoatl e kakimi nesrečami. Kje bi bilo mogoče ne kočev aki to, ker se mi Je pri godilo pred davnimi leti ne kemniški?!
Vozim se tiatega januarje proti Kamniku. Mraz, da ao lajčki
mamice iakali! Pod klopmi led in sneg, ki so ga stepli s čevljev maloštevilni potniki. Cepetali sipo in skakali, da bi se vsaj malo wrel i. Pride kondukter v težkem, ovčjem kožuhu, s veliko kučmo čes ušesa.
—	Slišite, goepoc^prevodnik, ali ne bo na tej železnici nič bolj gorko? —
Zamomlja nekaj. Mlalill amo, da zaradi težke kučme ne ališi.
Po Ježki zopet vprašamo:
—	Ali rea ne bo bolj gorko?
—	Bo, bo! Po Domžalah zopet:
- Tri ato zlodjev. goapod sprevodnik, povejte no, če ae res ne bo nič ogrelo?
—	Saj sem dejal, da ae bo!
—	I kdaj pa?
—	Takole v maju pridite t
Caei ae spreminjajo. In med
tem ko dandanes kamniška, vrhniška In druge uspešno konkurirajo celo s evtobuanlmi podjetji, se kočevske ne oere ne na desno ne na levo, drži avoj tempo: etaj bo ljudem prav ali pa ne.
Rojim ae. de Jo še vedno smatrajo za nemško ielesntco. Kako naj al aker tolmačimo to izjemno postopanje?! Ce še ljudje zgodaj vatanejo, store to zato,
da bi pred poldne izkoristili. Posebno tisti, ki hodijo po oprav kih. Zlasti delovnim, poalovnim ljudem železnice povsod ustrezajo. Samo kočevska ne. kakor da roo ne razume jezika!
Novomeška pa Jo primaha "prvim" v Ljubljano že ob pol aedmih in ljudje vae opravijo dopoldne. Zlasti trg. sejem, trgovske in pisarniške opravke in zveze Imejo.
Kočevski "pni" pe prikadi na Groeuplje prav ošabno okrog po devete in ponosno čaka na sveso ki pride ia Karlovca. Normalno traja to pol ure. To čas jako lepo diši po znanih polprekajenih klobasah Kdor Ima denar, že še keko pretolče čaa. Drugim oata na aamo prijeten vonj In doat čaaa za zabavljanje.
Gorje pe. kadar nI normalno' Izjem je \tC kakor pravil, ako-ro kakor v angleški slovnici. Ce imete amolo ali ae s neprevidno besedico pri tabevljanju pregrešite, potem vas Ljubljana dopoldne ne bo videla.
Ob neki taki priliki so srečali potniki gospode is direkcije, ki so šli h koeilu. — Dobro jutro! Dobro jutro!
Ko se privlečemo zadnje na trg, vse zasedeno in konec. Ce gremo zvečer, pa potrošimo ves izkupiček.
Zupan je uvldel, da govore ajčarice resnico; rad bi izjavil, da je na stvari čisto nedolžen, toda ugled pol^iaja ne dovoljuje ;akih prostodušnih izjav. Pras kal se je za ušesi in stokal.
Ce tega, kar ste storili, ta-coj ne popravite, vas ne bomo več volili. Manjka se nam takih županov!
Kaj more biti hujšega od te grožnje pod božjem soncem? Zono se je napotil župan v kaplani jo. Tam je studenec vse modrosti. Prišel je še mežnar in or-ganist in so se posvetovali.
— Ce bi, gospod kaplan, kaj napissl v "Domoljuba", da to ne gre, da ima ljudstvo škodo in da jaz župan nimam s to reč j o nobenega opravka.
Četrtek.
Našla ata dečka m njenega in popolnoma ga. Toda ko ga je vz v naročje, ga je njegov* toplota kmalu poživila. D gledal oba moža z veliki* davimi očmi, ilasti stai hovca z belo brado in zavitki na rami.
'Torej ti si Jezuaček čen v božička. Ali mi ' sel očeta? Ali »i w m( kar prinesel s seboj ? Kaj si že vedel, da si ga telil Stari se je sam odpravil Andrej je pa zavil dečka plašč in ga nesel k mater bila Že vsa obupana, ker otroka od nikoder, f
Marjanček jo je burn< okoli vratu in vzkliknil:
Vidiš, pa sem le našell čka! In takoj mi je dal Tukaj je. Ali ga hočeš?"
Vaa zardela in s solza*, čeh je stala gospa Marij] rešiteljem svojega otroki Andrej je stopil tik pr položil svojo roko na mo in z očmi iskal poglc ali hočeš?" je resno "Marija, ali ni vse to kal ji migljaj? Tako sem vi še našel pot k tebi. Tvoj< troku bom dober oče. In rečeš, da smem, pridem spet v dolino."
Počasi je dvignila glav« pogledala s solznimi očmi; žično željo mojega dečka i Andrej," je rekla. "In ji isto. Pridi!"
Ni razumela "Krasne zobe imate, gc na, ali so vaši?"
"Seveda, prav včeraj se čala poslednji obrok."

NAROČITE SI DNEVNIK PROSI
Materi je bilo težko odgovori ti. "Tvoj oče je umrl, Marjan Ni hotel več ostati na zemlji in e zdaj v nebesih pri angelčkih."
A otrok s tem odgovorom n >il zadovoljen. Ko je nekaj čaja premišljeval, je rekel: "Jaz bi pa le rad imel očeta."
"To ni mogoče, dete. Vsak o-trok ima samo enega očeta."
Mamica, ali bi Jezušček ne mogel prinesti očeta?"
Marjanček!" ga jo očitaJe ta vrnila mati. "Kaj si že pozabil, ia si si preveč reči želel za bo-tič? Ali hočeš po vsej sili razjeziti Jezuščka?"
"Nu, In če si zaželim samo o-5eta ln nič drugega ne?"
Tesnoba je obšla gospo Marijo in sama ni vedela, kako naj mu odgovori. "Veš, Marjanček," je rekla v zadregi, "to jc zelo volka in čisto posebna želja, ki Je ne morem sporočiti Jezuščku. To
—	Tega ne moremo, saj nismo bi moral že sam, čisto sam opra opozicija. Mi moramo vse hvali- viti z njim."
ti in biti z vsem zedovoljnl.	"Kje pe lahko govorim z Je-
2upan je obupano gledel. zuščkom?"
—	Pa vsaj zapišite, da nima "V črnem gozdu za sneženimi župan nobenega posla z železni gorami, pri sedmerih smrekah.
Pe sklep« 10. reda« konvencije ee lahko naroči as list Preevi prišteje eden, dva, tri, štiri ali pet članov is cm druiine k «al ninl. Liat Proevete stane aa vae enako, aa člane sli nečlane M.1 eao letne naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aaeeMeeta $1J tednik, ae jim te prišteje k naročnini. Torej seda) ni vsroka, je list predrag aa člane S.N.PJ. Liat ProereU je vaša gotovo Je v vaald drušini nekdo, U M rad čital list vsak dan. listu Proeveta je: Za Zdrnž. države le Kanade. M.00 1 tednik in.»*..*****..«* d.80 S tednika in..*•••• .**... Mt Z tednike hi....*•••••••• Ml
4 tednike la.............LM
I tednikov te............ ali
Za Brropo jo...
Ispolnlte spodnji knpon, priložite potrebno vaoto denarja aH M« Order v plane te al naročite Preeveto, liat, ki je vala Isetnins.
Pojasnile j—VaeleJ kakor hitro kateri teh članov preneha biti i SNPJ, ali 6e se preaeli proč od družfae In bo sahheval aa» avoj tednik, bode moral tleti član is dotične druiine, lri Je tako akui naročena na dnevnik Prosveto, to tekoj nasnaniti upravniitvu 1« in obenem doplačati dotično vaoto listu Proeveta. Ako tega ne ate tedaj mora upravnlltvo mižati datum sa to vaoto naročniku.
Za Cicero te Ckiearo je.
1 tednik In..............
t tednika in..........
I tednike in..........
4 tednike in..........
I tednikov in.........
eeeeeeeeoe fSeSS
D
PR08VETA, SNPJ, MI7 Se. Lawndale Ave, Chicago, III Priloženo pošiljam naročnine aa liat Preevete vsote 9......
.ČL draltva k...
........................i

...... i
Naslov
Uatavite tednik te ga pripišite k moji naročnini od sledečih flu ■eje družine:
ž)••••»•♦••••••••••••••••••••*••••••......»O' drultfa a.*
Z)........................................»Cl- drultfS It.
4)........................................»0- drultva It».
I).........................................Cl draltva It.
Moste
.Država
Nov naročnik..................Star aarečaik......
rjtßir ri—--------------rrrrffffffffrrf---------........
TISKARNA S.N.P
i
■PREJEMA VSA
co!
— Tudi tega ne moremo, ker I Je to samo ob sebi umevno, pa bi naa naaprotniki aamo smeši«
II.
— Ljudje pa le mislijo!
A časih ga tudi tam ni moči najti. Zdaj pa pospravi igračke in pojdi spet!"
Položile je dečka v posteljo In spet sedla k pletenju. Medtem se je lahko mirno predala svo-
— Naj mislijo, kar hočejo! I Jim mislim. < Vsak stan ima svoje težave in Drugega očeta? Da, ros, saj Je zahteva svoje žrtve!	te sama mialila na to In v dnu
Pri tem Je oetelo	Urca je gojila lato šeljo. Deček
Vai, ki ao se vozili naslednji potrebuje očeta. Toda drug bi dan a jutrnjim "prvim", so bi ne smel biti kakor Vrhovč*v An-li obveščeni, kdo je krivec tegs drej.
nesrečnega vnenega reda. kdo je Kakor tollkrat, se je tudi adaj odgovoren za vso škodo ht vse z mislimi poglobite v prošlost grehe preklinjovenja in druge Andrej Vrhovec In Milen 8te-nemarne heaedo. Ge že imajo! blovnik sta bila prijatelja. Naj-Sam je priznal. Vse jasno in prej je poznela Andreja in ga gladko! Ta in tak župan. U In ljubila, a potem je vendar vzete take občine! Amen!	I drugega. Zakaj? Kako ae je mo-
Bili ao tudi neverni Tomaži glo tako zgoditi? Usoda! V živ-vmee Tode je peihoce množice j! jen ju slehernike so stvari, ki
v takih trenutkih strašna in zmagujoča.
«»«ttanejo sa zmerom nerazumlji
f tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila aa veselice In shods, vizitnlce,^W knjige, koledarje, letake Itd. v slovenskem. hrw slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku io dn
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA
DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
aANfl
I»«
■—L
daje vedetvo tlekaroe an i Jak o dele prve
l i
i ! i
S.N.P. J. PRINTER'
mut sa LAWNDAL« AVINI*
Tošofeo ■esfcweN 4fi4
CHICAGO. ILL.