Ameriška Domovina iivrarm AM€RICAN (N SPIRIT FOR€!QN IN LANGUAGC ONLY MORNING N€WSPAP€R NO. 62 CLEVELAND 3, O., MONDAY MORNING, MARCH 30, 1953 LETO Lm —VOL. Lin j Oh robu pripisane ★ TITO JE NEHAL teči za bu-som, ki vozi v Utopijo. Vsaj tako je sklepati iz vse njegove politike zadnjih časov, ki jo je šel Podpisat in zapečatit v London. Zadnje poročilo iz Beograda, objavljeno v listu The New York Times, naznanja, da bo poslej v Jugoslaviji spet dovoljeno svobodno podjetništvo, to se pravi, da bodo trgovci spet lahko samo- uvedel Obiski kardinala Slepima so sedaj strogo prepovedani Titov režim se bo poizkušal poravnati in sprijazniti s Sovjetsko zvezo. NEW YORK. — Ta teden se je izvedelo, da je diktator Tito ostro cenzuro nad kar-stojno trgovali in delali dobičke, dinalcim Stepincem. Vsem obis-°d katerih bedo plačevali vladi kovalcem, vštevši časnikarjem, davke. Vse bo polagoma zopet je strogo prepovedan obisk kar-takei kakor v kapitalistični druž- dinala. bi buržujskih reakcionarjev, ka- Vzrok, ki ga navaja Titov re-terih glavni predstavniki so An- žim, je, da daje kardinal inter-?!eži, kamor je šel nedavno Ti- vjuve časnikarjem, ki jih smat-po nauke, navodila in — uka- ra vlada za nezaželjene. Ze- • • Vsega tega sicer ne dela Kardinal Stepinac je namreč rad, toda sila kola lomi! Radi brez ovinkov pdvedal obiskoval-bi le brali tisto, kar mu je Chur- cem, da Jugoslavija ni svobod-ehiill predložil v podpis in kar je na dežela in da “svoboda vere” Tito poslušno podpisal. Gosti- v Jugoslaviji ne obstoja. je> zračni cirkusi in kraljevski Odlok, da se kardinalu v bodo-sPrejemi so bili namreč natanč- če prepove sprejemanje obiskov n° vnaprej preračunani, kakor in dajanje intervjuvov, je bil dosežen v času, ko je Tito odhajal Senal je odobril C. E. Bohlena za poslanika v Moskvi iz Anglije. Zunanji minister Koca Popovič se je izogibal direktnim od- Ameriški kalolišani protestirajo proti Titovem obisku i CINCINNATI, O. — Koncil katoliških mož cincinnatske nadr bidi obresti, ki jih bodo nosili. * NIKAKEGA VZROKA nima-111 o, da ne bi z zadoščenjem popravili vsake politike, M naj Pripomore, da bo jugoslovansko govorom glede kardinala, dal pa ljudstvo bolj svobodno zadihalo. ie razumeti, da se bo Jugoslavi-Naglasiti hočemo le to, da Tito- ia skušala pobotati in sprijazni-v'e “nove orientacije” ne .smemo U z moskovsko vlado zdaj, ko je Pratrati za čednost, temveč za Stalin umrl. Potrebo, česar se pred vsem za-' vedaj'c< Angleži. Spričo usode, je bila delež številnih visoko boječih kremeljskih lutk v dru-Sib komunističnih državah, kak-šua alternativa je Titu še prestala? če bi bil kapituliral Sta- jiou, bi bil danes verjetno tam, škofije je poslal državnemu tajil or so Rajk, Slansky in številni niku Dullesu protest proti name-^ug1.. Zveze z Zapadom pome- iravanemu obisku maršala Tita. 1i° ne samo možno rešitev nje- Conoil je priporočil Dullesu, go Vega režima, temveč tudi nje- naj ne ponija dostojanstva svo-°vega življenja. Nihče namreč jega visokega urada za tako ne-ve. Ve, kaj utegne prinesti jutr.- eastno stvar. Protest je bil v o-vPji dan. Hitler ni imel zatočiš- pisma, ki ga je podpisal ^a> kamor bi se megel ob času koncilov predsednik Robert L. P'rtne nevarnosti zateči. Tito otto. je šel osebno in ob času is- “Obisk tako nasilnega prega-ab • . Jasno je, da je Titu pred njaica vere in vseh državljans-sem pred očmi Varnost lastne- kih svoboščin bi pomenil žalitev §a življenja; ohranitev jugoslo- slehernega ameriškega držav-jaUske neodvisnosti mu je sekundarnega pomena. V slučaju Potrebe se da namreč tudi dru-§°d prijetnoi živeti, če ima člo-Vek denar. ^ ZDAJ, KO JADRA TITO z izpetimi jadri v zapadne vode, Ijana”, je rečeno v tem pismu. ------------o---- I GEN. CLARK NA FORMOZI ■ TAIPEH, Formoiza. — Gen. Mark Clark, vrhovni poveljnik STRAHOTNA PROMETNA NEZGODA Strahotna nesreča se je primerila v Pennsylva-niji, tri milje od Conne-auta.—Ubitih je bilo 22 ljudi. CONNEAUT, O. V petek ponoči sta se dva osebna vlaka zaletela v iztirjeni tretji vlak New York Central železnice, pri čemer je bilo mnogo oseb ubitih in, ranjenih. Grozna nesreča se je zgodila v bližini Conneaiuta, O., toda že onkraj meje v državi Pennsylvanijii. V soboto je bilo ugottivljeno, da je bilo ubitih 22 ljudi. Do o-poldne je bilo identificiranih 17 mrtvecev; 13 izmed teh je iz Clevelanda. Reševalci, ki si utirajo pot v ruševine železa in jekla, se boje, da bodo našli še na-daljna trupla. Ranjence so prepeljali v bližnje bolnišnice v Ocinneaut in Ashtabulo. Kolizija je bila tako silna, da se je Dieselova lokomotiva enega vlaka zarila tako globoko v zemljo, da so bila od nje vidna samo okna. Na in ob progi je biloi vse križem razmetanih devetnajst vagonov. Pod nekim vagonom sta ležala mati in dete, oba mrtva. Ko so prispeli na mesto nesreče prvi reševalci, je bilo tam kakor v peklu. Iz lokomotiv in vagonov je sikala para, ki je o- ... virala reševalcem dostop k ruše- nia v Clevelandu. Resolucijo jo odobril župan Thomas A. Burke. Bohlen je bil odobren s 74 glasovi proti 13. — Potrditev pomeni zmago predsednika Eisenhowerja. WASHINGTON. — Senat je potisnil ob stran majhno toda odločno opozicijo ter potrdil 74 glasovi proti 13 imenovanje Charles E. Rchlena za ambasadorja v Moskvi. Odobritev 48 let starega ka-riernega diplomata za važno diplomatsko mesto v Moskvi, pomeni zmag1:) za predsednika Eisenhowerja in njegovega državnega tajnika Dullesa, ki sta trdno vztrajala za njegovo odobritev. — Hkrati pa pomeni ta o-dobritev poraz za senatorja Mc-Carthya, Carrana in nekatere druge, ki so se na vso moč upirali njegovi odobritvi, češ, da bi bila odobritev te osebe za ambasadorja v Moskvi velik varnostni riziko. ------o----- Mestna zbornica je čestitala nadškofu Edward« Hobairu CLEVELAND. — Clevelandska mestna zbornica je soglasno sprejela resolucijo, s katero čestita clevelandski ’ tu nadškofu Edwardu F. Hobanu na njegovem zlatem jubileju mašništva in desetletnem jubileju škofova- vinam. Mesto nesreče so osvetljevali ogromni žarometi, da so reševalci mogli opravljati svoje delo. Le-ti so puščali mrliče v nemar ter si hiteli utirati pot v razbitine, odkoder je prihajalo vpitje in stokanje ranjencev. Nesreča je nudila strahovit prizor. Letalska nesreča; trije mrtvi GLEN BURNIE, Md. — V velikem nalivu je tukaj strmogla-Jvl na zemljo vojaški bombnik, pri čemer so bili ubiti vsi trije letalci, ki so se nahajali v njem. Resolucija našteva velike zasluge nadškofa Hobana, ki si jih je pridobil kct svečenik in glavar clevelandske katol. škofije in kot odličen državljan in meščan. Posebej omenja resolucija izgradnjo krasne katedrale in njej pridušenega kolegija, kakor tudi številnih drugih učnih, do-brodelndh dn zdravstvenih zavodov. KOMUNISTI ZA IZMENO VOJNIH UJETNIKOV Korejski in kitajski komunisti so nenadoma in nepričakovano izjavili, da so pripravljeni izmenjati bolne in ranjene vojne ujetnike. — Izmenjava naj bi pospešila premirje v Koreji. TOKIO. — Komunisti so v so- munist, general Peng Teh-hua. bcito nenadoma dn nepričakova- Predlog ki je bil naslovljen na no izjavili, da so prf volji zame-' generala Clarka, je bil izročen njati bolne in ranjene vojne u- nekemu častniku čet Zdr. naro-jetnike z ujetniki Zdr. narodov, dov v Panmunjomu, kjer je bil ter hkrati predlagali takojšnjo, sedež mirovnih pogajanj, obnovo pogajanj za premirje. | Na podlagi poročil od lanske Komunisti so dalje izjavili, da1 jeseni, je v komunistični oblasti bi morala izmena bolnih in ran-j kakih 12,000 zavezniških vojnih jenih vojnih ujetnikov privesti, ujetnikov, dočim imajo Združe-dn poravnave celotnega vpraša-, ni narodi približno 116,000 konja vojnih ujetnikov, “s čemer J munistov. bi se doseglo premirje v Koreji”- Gen. Mark W. Clark, vrhovni poveljnik zavez, čet na Daljnem vzhodu, je izjavil, da bodo Zdr. narodi že v nekaj dneh pripravljeni zamenjati vojne ujetnike, če se izkaže, da je sovražnikova ponudba iskrena. Ta predlog je prva konkretna komunistična poteza v novi mirovni ofenzivi, ki jo je pričel G. Malenkov po prevzemu oblasti za umrlim Stalinom. “Naša stran je v polnem soglasju z vašim predlogom po izmeni vojnih ujetnikov v periodi sovražnosti”, se'je glasila sovražnikova ponudba, ki je popolno nasprotje, stališča1, katerega je sovražnik doslej zavzemal. “Izmena bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov naj bi privedla do rešitve celotnega vprašanja vojnih ujetnikov in do premirja v Koreji. . . ” Tozadevni predlog sta dala severnokorejski premier in poveljnik Kim II Sung in kitajski ko- Mati rešila tri otroke, z dvema nadaljnima pa zgorela STRANBRIDGE, Ma. — Mrs. Rita Gauthier, 31 let stara ma- s v - - v čet Zdr. narodov na Daljnem čudoma čudimo, kaj delata se vzhod;U) je prišel v torek na For- e no v zaporu stara znanca a- mozo> kjer se k0i posvetoval z criskih Slovencev vseuci is- genera,ii]Si,mom čankgajšekom. N1! profesor dr. Boris Furlan m ______n______ ^vši podpredsednik Slov. ljudske stranke Franc Snoj. Oba s^a bila ameriškim Slovencem ^ljubljena, oba naklonjena Ti-°vemu gibanju, zlasti dr. Fur-ail> ki je odpotoval od tukaj v Condon, odkoder je po radiu ti, je rešila iz goreče hiše svoje Propagiral Titovo stvar. Mimo- tri otroke, toda ko je planila na-Sfede bodi 'omenjeno, da je bil zaj v hišo po dva nadaljna, je z r- Furlan,kot primorski rodoljub njima vred zgorela. laškega fašizma obsojen na ; ------o------- ■ Ko se je vrnil v “osvobo-1 Ohijski letalec ubit jen°” domovino, ni dolgo traja-' CHELMSFORD, Mass. — Tu-°> da ga je “ljudsko sodišče” ob- kaj se je v sredo ubil neki 32 let ^■dilo — na smrt. . . Zakaj? — stari letalec iz Ohio, ko je nje-j rugih njegovih grehov ljub- g0(V0 bojno letala tekom vaj str-^Stisko časopisje ni navedlo, ka- moglavilo na zemljo. ,°r da se je družil z zapadnimi ’plomati v domovini ter koval Tjimi “zarote”. To je bilo vaitlreč takrat, režim sestre-iz zraka ameriška letala v _ idiKičuu, ko je komunisti-jugoslovanski {■le val l* ko je njegova propaganda ka-°1, obsedena tulila proti gnile-. u Zapadu. . . Zaradi zgražanja ^cga mnenja je bil dr. Furlan .-------------— , kg/CCščen v dosmrtno ječo, v I Danes in ponoči deloma oberi se verjetno še zdaj naha- ]a£n0 če ni v njej že umrl. Torej, ------ V remenski prerok pravi: Ptiči nevarni letalcem Letalci v Avstraliji so zaskrbljeni zaradi ptičjih jat, ki pole-tavajo po zraku ter so se že. če-sto zaleteli v letala. Dvanajstim letalom so ptiči že razbili okna. Ali je po zraku vozil? TUCKERTON, N. J. — Geo Bamickle, star 71 let, je bil obtožen neprevidne vožnje, ker se je s svojim avtom zaletel v neko letalo. — Ne, za letalom ni šel z avtomobilom v zrak, temveč je zadel vanje na cesti, ko so vlekli letalo v mehanično delavnico v svrho popravila. Tozadevni komunistični predlog je smatrati za odgovor na pismo, ki ga je poslal general Clark pretekli mesec komunistom. V tistem pismu je general Clark sporočil: “želel bi vedeti če ste pripravljeni na repatriacijo (izmeno) bolnih in ranjenih vojnih' ujetnikov, ki pripadajo četam Zdr. narodov in ki se nahajajo vv asi oblasti.” Tedaj je Clark tudi svetoval, naj se obnovijo pogajanja za premirje. -----o----- Pravoslavni svečeniki se poslali tajniku Dullesu protest proti obisku Tita CLEVELAND. — “Držite Tita izven Amerike!” Taka se glasi svarilo škofovskega koncila srbske pravoslavne duhovščine v Združenih državah in Kanadi, ki je imela pretekli teden svojo konvencijo v dvorani cerkve sv. Save na East 36. cesti. “Širijo se govorice, da utegne •biti Tito povabljen v Amerko”, je rečena v njihovi izjavi, “ali pa da se bo sam povabil na obisk te dežele. Mi želimo iti na rekord, da srbska pravoslavna Cerkev trpko nasprotuje taki možnosti,” je izjavi Rt. Rev. Dušan Šoukletovič, dekan srbske pravoslavne katedrale v New Y orku. Eksplozija municije; 20 ljudi pogrešanih WILHELMSHAVEN, Nemčija. — Tukaj je eksplodirala municija še iz druge svetovne ki? Ozrimo se samo na slučaj vojne. Poročila naznanjajo, da zakoncev Rosenberg! pogrešajo 20 ljudi. V Madžarski so bolj urni kakor v Ameriki! DUNAJ. — Na Madžarskem je bil te dni absoj en na smrt neki kmet, to je po komunistično ‘kulak’, ki je bil obtožen, da je požgal hlev neke državne zadruge. Madžarsko komunistično časopisje poroča, da je bil obsojenec Janos Fuvesi — tako se je namreč pisal ta kmet — obešen že poldrugo uro po razglašenju obsodbe Kako je s to; stvarjo v Ameri- Governer Frank J. Lausche v očeh ameriške javnosti da, če in bolj toplo. n 'le še živ, zakaj ga režim zdaj, ci žele, da bi jim predstavniki 0 Se Tito brati z zapadno kapi- režima v Washingtonu odgovo- j^čtično huržuazijo, ne izpusti Sv°bodo? Ameriški Sloven- rili na to zanimivo vprašanje. in važho (Konec) V našem zadnjem nadaljevanju smo povedali, kako se je demokratska organizacij a zarotila proti Lauschetu, ker se ni hotel pokoriti diktatu njenega bossa. “Nekega dne mi je neki demokratski voditelj v Clevelandu realistično in surovo povedal, da) če me ne bo nič drugega ob prihodnjih volitvah porazilo, me bo to, ker sem katoličan,” je rekel Lausche. “Ko sem prišel tekom kampanje v Lawrence County, je bilo ondotno časopisje polno napadov name. Jaz sem naglo strgal svoj napisani govor, si izposodil od nekega časnikarja pisal, stroj ter napisal drug govor, v katerem sem udaril po bigotstvu z vsem, kar mi je bilo na razpolago. kjer je temeljito sklestil svoje' partmentov. V svoj urad priba- doval, zlasti zaradi njegovega Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Vstopnice za koncert “Korotana”— Vstopnice za “Korotanov” kon” cert, ki se vr£i na belo nedeljo 12. aprila so že na razpolago. Kupite jih lahko pri Oražmovih v Slov. nar. domu na St. Clair A ve. Vsi sedeži so rezervirani! Škof dr. Rožman na misijonu— Škof dr. Gregorij Rožman je v soboto odpotoval v Bridgeport, Conn., kjer ima ta teden misijon. Vrne se po Velki noči. Redna seja— Klub Ljubjana ha Rechef Ave. ima v torek ob 7:30 svojci redno sejo v navadnih prostorih. Novi grobovi Vincent Hočevar, st. Po enem letu bolezni je preminul na svojem domu na 449 E. 146. St. Vincent Hočevar st. star 70 let. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Papež, doma iz vasi Velike Lipje pri Žužemberku, 5 At rok, Joseph, Frances Urankar, Vincent ml., Mary, Frank in 7 vnukov, bratranca Josepha Pozelnik in Johna Hočevar in več sorodnikov. Rojen je bil v Bomčunu, Velike Lašče kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 49 let. Poprej je bil zaposlen pri Lamson ■ Sessions So. 25 let, potem 5 let pri Ohio Gear Co. Bil je član dr. Kras št. 8 SDZ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. V cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvarija pokopališče. Odhod kitajske delegacije iz Moskve LONDON. — Premier komunistične Kitajske in njegovo veliko spremstvo, ki so se udeležili Stalinovega pogreba, so 24. marca odpotovali domov. Kitajska delegacija se je udeležila tudi pogreba umrlega češkega komunističnega predsednika Gott-walda. primarne nasprotnike ter dobil več glasov kot onih vseh pet skupaj. Tistega novembra je predsednik Roosevelt izgubil O-hioi za 11,500 glasov, Lausche pa1 je zmagal nad svojim republikanskim nasprotnikom Jamesom Garfieldom Stewartom s 112,000 glasovi. Lausche je bil prvi katoliški governer države Ohio in med vsemi najbolj uspešen. Zdaj je on edini governer, ki uraduje že četrti termin. Branje angleških klasikov, filozofov, dramatist!clv in sv. pisma mu je mnogo pripomoglo k mojstrskemu obvladanju jezika, katero je tako zelo potrebno pri ioratorstvu. Lausche vstaja ob zori, popije ja ob desetih, opoldne ima cesto mal prigrizek kar na pladnju na svoji pisalni mizi, ali pa skoči na prigrizek v restavracijo čez ulico, kjer se razgovori s prijatelji in znanci. Lausche je konservativen in resničen demokrat, ki si prizadeva ohraniti to, kar je za Ameriko najboljše, in preprečiti to, kar se dogaja danes v Centralni Evropi, odkoder so prišli njegovi starši Po naravi in po svoji vzgoji je nezaupen napram vsem ekstremnim naredbam, pai naj prihajajo od kapitalizma ali delavstva. Ko se končno odloči, se odloči tako, kakor misli, da1 je najboljše. Leta 1952 je bila Lauschetu ponudena močna podpora, če bi kandidiral za demokratsko predsedniško nominacijo. On pa je mesto tega dal svojo javno pod' skodelico vroče kave, nakar se “Tudi molje ime je bilo proti posveti svoji privatni korespon-meni, ker niso vedeli, kako naj denci in govorom, s čemer se u-ga pravilno izgovarjajo.” jkvarja približno do osmih. Na tol poro Adlaiju Stevensonu, svoje- ’ Zdaj se je vrgel Lausche v zajtrkuje s člani svojega kabtomu governerskemu tovarišu, ki’ kampanjo v podeželskih okrajih !neta ali z načelniki raznih de-j ga je že več let poznal in obču- pogona proti organiziranim ha-zadnim igralnicam v Illinoisu. Ko je prišel Eisenhower naj svojem kampanjskem potovanju v Columbus ter se ustavil na stopnišču državne 'palače, kjer je imel svoj kampanjski govor, je nenadoma pristopil k njemu nepovabljen governer Lausche ter mu prijateljska stisnil roko,, nato pa odšel naglo nazaj v državni kapital, kjer je poslušal Eisenhowerjev govor. “Eisenhower je velik Ameri-kanec in imel je velik govor”, je rekel pozneje governer. Kmalu potem sem govoril z nekim velikim clevelandskim in-dustrijcem, republikancem, ki; je vrnil Lauschetu ta poklon: “Država Ohio je bila dobra Franku Lauschetu, toda tudi on je storil mnogo dobrega zanjo”, je rekel ta industrijec. “Če že moramo meti spet demokrata v Beli hiši, vem, za koga bom glasoval!” NAJNOVEJŠE VESTI TOKIO. — General Mark W. Clark bo tekom 48 ur poslal svoje pooblaščence v Panmu-njom, kjer bodo pričeli s komunisti pogajanja za izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. LARGO, Florida. — V tukajšnjem domu za ostarele, ljudi je nastal požar, v katerem je zgorelo 32 ljudi. LEWIS, Ind. — Na iztirjenjem tovornem vlaku je eksplodirala topovska municija, česar posledica je bila, da je v soboto pet ur padal ogenj na to mesto, kjer je uničenih najmanj dvanajst poslopij in menda ni (nobena hiša ostala nepoškodovana. SPLIT, Jugoslavija. — Podpredsednik Kardelj je izjavil, da bodo jugoslovanski kmetje poslej sami izjavili, ali hočejo ostati neodvisni gospodarji ali hočejo pristopiti v po državi kontrolirane zadruge. To je zdaj prva uradna beseda, da ne bo več prisilnega zadru-garstva. HONOLULU, Havaji. — Včeraj po prispeli semkaj bivši pred-seejnik Trumjan, njegova žena in njuna hčerka Margaret. Ameriška Domovina SR-trPTTg- *■ preti sebi, kot se je po buržujski tradiciji delila oblast med svetno in duhovsko gospsposko. — Komunizem je vsa oblast in ne more biti. oblasti poleg komunizma. Komunizem je veliko duhovščine že likvidiral v času revolucije. Veliko duhovnikov je zbežalo, ker so vedeli, da bodo likvidacije in “ljudska sodišča” delala po “osvoboditvi” z vso paro in neovirano. Celo, vrsto jih je spravil na drugi svet takoj po1 prevratu, nekaj sto jih je pa spravil v zapore, da bi ne delali ovire širjenju komunističnega evangelija in komunist, vzgoje. Tako drži stalno veliko število duhovščine za jetniškimi zidovi ali na “družbeno koristnem delu”. Sedaj za novo leto je bil izdan ukaz o pomilostitvah in je bilo 63 katoliških duhovnikov pomiloščenih, za kar so se tov. Titu javno zahvalili v posebnem pismu. Trdijo, da je še vedno kakih 300 katcl. duhovnikov zaprtih. Cirilmetodijsko društvo Da bi komunizem duhovnike spravil pod kontnolo, so v ta namen ustanovili posebno organizacijo: društvo sv. Cirila in Metoda, recim kratko — Cirilmetodijsko društvo. S svojimi priganjači med duhovniki je komunizem skušal zadnja tri leta spraviti pod ta klobuk vse duhovnike. Sredstva, katerih se je posluževal, so predstavljala surov materialni pritisk na duhovnike. Ta pritisk je imel cilj, da neposlušne duhovnike spravi tako daleč, da ne bodo imeli ne (Nadaljevanje s 3. strani) en dolar letno k stroškom osrednjega tajništva. To je članarina, ne pa naročnina za katerikoli list. Na koncu so delegati govorili o tehnični organizaciji stranke v zamejstvu. Osrednji tajnik je dal pojasnila, nakar so delegati odobrili sedanji način organizacije. Po soglasni zaupnici vodstvu SLS je bil ta pomembni zbor za-- upnikov zaključen. kaj jesti, ne kaj obleči, da bodo goli stradali. Neposlušni duhovniki ne mejo imeti nobene zbirke ne za cerkev, ne za duhovnika. Duhovniki, ki ne vstopijo v društvo', ne smejo poučevati krščanskega nauka niti v cerkvi. Neposlušne duhovnike so visoko obdavčili za edini dohodek, ki so ga še imeli od maš. Kjer so pri cerkvi neposlušni duhovniki, ne smejo zvoniti. Krajevne oblasti so po svoji iznajdljivosti našle še druge različne načine pritiska, da bi spravile vse duhovnike v Cirilmetodijsko društ-vo. Kaj je Corilmetodijsko društvo? To naj bi bila poklicna, strokovna organizacija duhovnikov, katere namen naj bi bil predvsem gmiortno zavarovanje duhovnikov (zavarovanje za starost in bolezen), potem pa tudi delo za prosveto naroda, za složnost in sporazumevanje med jugoslovanskimi narodi in za podpiranje stremljenja vlade med ljudstvom. Tako naj bi bil duhovnik vnet pomagač v ljudski gmoti, ki jo je treba bolj in bolj komunistično oblikovati. — Velik del duhovščine s tem ni mogel soglašati in so raje vzeli nase posledice odpora. Drugi so se podredili, misleč, da bodo mogli lažje vršiti svoj duhovniški poklic. Ustanovljeno je bilo društvo v Istri leta 1948 z odobritvijo škofa Nežiča. Leta 1949 je bilo ustanovljeno' že tudi v Sloveniji in 1. 1950 je sledila Bosna - Hercegovina, kjer se je včlanila ce-a frančiškanska provinca (tako trdi dr. M. Skalar v “Review of Ijntematiinal Affairs” 16. okt. 1952). Tako komunisti trdijo, da je sedaj v Istri organizirana v društvu že vsa duhovščina, v Bosni - Hercegovini 80 odstotkov in v Sloveniji 60 odstotkov. Inicijativni odbori so pa že tudi v drugih pokrajinah. Škofovska konferenca Dolgo časa se ni vedelo za stališče škofov napram društvu. Govorilo se je različno, da so e-nii za društvo1, drugi da so proti. Šele 25. sept. lani so se zbrali škofje v Zagrebu, kot trdijo komunisti, na pobudo papeškega nuncija dr. Oddija v Belgradu, ki da je tudi poslal konferenci posebno pismo, izračajoč upanje., “da bo konferenca spo,sobna zatreti veliko nevarnost duhovniškega društva”. In zaključek konference je bil: “Ni dovoljeno (Non licet)!” škofje so torej vidu nevarnosti razcepa duhovščine izrekli prepoved društva. Sedaj je duhovščina na jasnem, da mora Cirilmetodijsko društvo pustiti. Jasno je, da je bil s tem zadan udarec temu društvu, na katerega so komunisti stavili tolike nade, kako bo pritegnilo duhovnike k sodelovanju z vlado. Ravno tako pa je jasno, da se je na škofe takoj razlila burja komunistične jeze. Vsi škofje, ki so se ude-ežili konference, so bili javno1 žigosani kot kolaboraterji ali u-staše: Baeuerlein, pomožni škof djakovski, Tokič, pomožni škof barski, splitski dr. Bonefačič, ši-beniški dr. Banič, banjaluški dr. Celiš, dubrovniški dr. Butorac. Pri obeh slovenskih škofih so takoj naredili policijsko preiskavo ne le v uradu in stanovanju, ampak tudi v obeh stolnicah. Vse so pretaknili, da so našli, kaj sta si škofa dr. Deržečnik in Vovk nctirala pri konferenci. — Ali je bila tako stroga preiskava samo v Sloveniji ali tudi drugod, nam ni znano. Gotovo je, da je bila ta kon-•ferenca eden izmed vzrokov, da je komunistična vlada smatrala za potrebno skrajno konsekvenco: prekinitev diplomatskih cd-nošajev z Vatikanom. Reakcija na imenovanje kardinala Druga najbolj vroča točka na fronti borbe proti Cerkvi pa je imenovanje nadškofa dr. Stepin-ca za kardinala, že poprej je ta gigantska osebnost delala Titu preglavice. Po procesu, za čigar osnovo so' služili falzifikati, in v katerem je bil nadškof dr. Stepinac obsojen, je Tito mislil, da se je sedaj nadškofa odkri-žal enkrat za vselej. Toda pod pritiskom Zapada je bil prisiljen popustiti in je poslal nadškofa iz ječe v Lepoglavi v internacijo v rojstno vas Krašič. Toda tudi s tem še ni bila stvar končana. Prihajali so inozemski časnikarji in ni jim bilo mogoče odreči, da ne bi obiskali nadškofa v Krašiču. Ravno tako si pa nadškof ni dal vzeti pravice, da odgovarja na njihova vprašanja in odkrito pove svoje mnenje o preganjanju vere v Jugoslaviji in !o veliki laži ustave, da je državljanom zajamčena svoboda vesti in veroizpovedi, da so verske skupnosti svobodne v svojih verskih stvareh in v izvrševan' ju verskih obredov. Nato pa je v decembru prišla vest, da je bil nadškof imenovan za kardinala. To je vrglo komunistične vrhove iz ravnotežja,. da so se prenaglili. Tito je v svojem govoru pred delavci v Smederevski Palanki grdo napadal Vatikan, da se s takim postopanjem vmešava v notranje zadeve države, torej točno isto, kar so trdili že tudi ob priliki škofovske konference v Zagrebu. Kar jim ni po godu, je vmešavanje v notranje državne za-■deve, četudi je čisto verska zadeva. Kardelj je govoril po radiu in napadal Vatikan. Toda dva dni pred prekinitvijo diplomatskih odnošajev je zastopnik Sv. stolice izročil spomenico jugoslovanski vladi,, kjer zahteva Vatikan spoštovanje osnovnih verskih pravic Cerkve v Jugoslaviji. Ta 'Spomenica pobija trditev, da bi se hotela Cerkev vmešavati v notranje zadeve Jugoslavije, in zahteva za vernike svobodo, da bi smeli po besedilu ustave ustanavljati verska društva, izdajati verske časopise, da bi dalje smeli duhovniki obiskovati vernike in jim razlagati katoliške nauke in da naj vlada preneha s sovražnimi ukrepi proti Cerkvi. Dva dni nato 17. dec. je bila izročena dr. Oddiju nota jugoslovanske vlade o prelomu diplomatskih odnošajev. Zahod obsoja prelom z Vatikanom Jasno je, da ta korak ni našel dobrega odmeva na Zapadu, na katerega je Tito sedaj navezan v svoji izolaciji in še posebno zaradi suše in slabega gospodarstva. Celo londonski “Times”, ki je drugače kar prijazen Titu in pripravlja Anglijo na Titov obisk v marcu, mu je to zameril in povedal, da je Tito s tem napravil napako. Jugoslovanski verniki in duhovščina bodo imeli težave, ali naj bodo zvesti Cerkvi ali državi. Ljudstvo Velike Britanije je z zaskrbljenostjo in odporom sprejemalo vsako poročilo o tem, kako kruto ravna Tito z versko' ali politično opozicijo. Zunanjemu ministru Velike Britanije Edenu je težko, da se Tito še naprej dela osovraženega med angeškim narodom in tako spravlja tudi Ede-na v težave z ozirom na povabilo za obisk Anglije. Tito je hotel stvar malo omiliti in je zato povabil 8. januarja letos sedem jug oslov, škofov na razgovor, med temi belgraj-skega nadškofa dr. Ujčiča in ljubljanskega škofa dr. Vovka. Ali je upal, da bo škofe prepla- Tako govori papež In Cerkev? Od vseh novooz-načenih kardinalov dva nista mogla k slovesnemu konzistori-ju, kjer papež imenuje kardinale: kardinal Štefan Višinski iz Varšave in kardinal Alojzij Ste pinac iz Zagreba. Sv. dče se je obeh odsotnih spomnil s toplimi besedami in glede Stepinca dejal: “čeprav je odsoten, ga ob jemamo z bratsko ljubeznijo Zelo želimo, da bi vsi vedeli, da nismo ničesar drugega nameravali, ko smo' se odločili, da mu podelimo dostojanstvo rimskega škrlata, kakor to, da na primeren način poplačamo vse njegove velike zasluge, pa tudi da iz. pričamo v njegovi osebi našo dobrohotnost do vsega njegovega naroda in da na poseben način počastimo in damo globoko uteho našim ljubljenim bratom in sestram, ki v teh težkih časih z velikim pogumom javno izpovedujejo svojo katoliško vero. Prav posebno pa je daleč od resnice reči, da smo zato odločili njegov vstop v sv. kolegij, da bi s tem izzivali in žalili politične oblasti. Ničesar 'drugega ne želimo, kakor da bi naznanilo te izvolitve za kardinala bilo sprejeto kot odgovor na izredno ostre besede, katere uporabljajo te oblasti proti naši osebi in proti tej apostolski stolici. Temu govorjenju zelo primanjkuje vljudnosti, toda, mi ga v našem srcu odpuščamo in radi pozabljamo.” Tako lepe in spravljive so te besede, da velja vzeti v roke Kardelj,eiv ali Titov govor, ki mrgoli zavijanj in podtikanj in ki je poln hostarske pokvarjeno-mo'sti, surovosti in lažmjivosti. — Prav v ta namen smo prinesli ta del papeževega govora, da primerjate plemenit jezik s ho-starskim zavijanjem in podtikanjem. Vidimo pa tudi, kako sv. oče čuti s preganjanimi verniki v Jugoslaviji. Mračne perspektive Borba gre naprej ne samo na opisanih, momenta no najbolj važnih točkah: Cerilrnetodijsko društvo in prelom z Vatikanom, ampak na celi fronti z jasnim komunističnim ciljem razkrist-janjenja vsega življenja: javnega in privatnega. Najodličnejša je gotovo borba na mladinskem, odseku, kjer računa komunizem, da ima vse izglede za polno zmago in daje odpor le še verna družina s krščansko vzgojo. Smatra pa komunizem, da so ta skrita ognjišča odpora le maloštevilna in slaba, ker jih je strl teror stranke in njena špi-onažna mreža. Res se kaže vsaj pri starejših ljudeh veliko malodušnosti, O' čemer nam dajejo najboljšo sliko pisma. Naj le eno navedemo: “Staro tone in nov svet vstaja. Bilo je to posebno 'opaziti ob božičnih praznikih. Na Božič so delavci morali delati, uradi uradovati, trgovina biti odprte in v vseh šolah se je vršil pouk. Zato pa je bilo prosto na Silvestrovo in na Novo leto. Mesto božičnega drevesca je bila jelka, mesto Je-zuščka in Miklavža pa je dedek Mraz delil darova in mesto polnočnice pa vso noč veselice in ples. Vse gostilne so bile natlačeno polne, za Novo leto pa cerkev prazna, kakor ne na nobeno nedeljo ali praznik v letu. Tako Tak se vse vse spreminja. — Pa tudi cerkvenim stavbam grozi propast. Križ na zvoniku je že močo nagnjen in streha zvonika potrebna popravila. Pa kje dobiti denar? Kmetje, ki so prej skrbeli za cerkev, so obubožali. . . ” Tako žalostna je ta slika, da mora človek nehote pomisliti, kako strašno odgovornost za celo generacijo številnih narodov so si nakopali kratkovidni “krščanski državniki”, ki so v Jalti in Teheranu narode predajali Titovi kapitalisti Vsakemu režimu se prismoli j kapitalistične iznajdbe! neka skupina ljudi, ki si je 3.) Država naj ukine takozva-ustvarila v njem dobre položaje, ne “gotovinske plane.” Ti goto-Tako je bilo že od nekdaj, tako'vinski plani so obstojali v tem šil in da bodo pristali na spora-]pod težki jarem komunističnega zum? ‘Dejstvo je, da'so mu po-j brezboštva in tiranstva. V njih vedali, da ureditev zadev med | srcih ni bilo Boga, v njih poli-Cerkvijo .in državo ne spada v tiki ne blagoslova, njihovo' kompetenco, ampak v Tod,a kljub mračni sedanjosti kompetenco Vatikpna, ki skle- ^ moramo delati, ker jasno spoz-pa z državami dogovore ali kon-; navamo, kako nujno je delo. In kordate, a pristali so na to, da' zaupati moramo v božjo previd-se sestavi komisija. |nnst. Gotovo je, da bo nasilno je (tudi sedaj, in tako je tudi v Jugoslaviji. Tekom io,srnah let se je nabralo že kar lepo številoi rdečih konjunkturistov, ki se jim v Jugoslaviji ne godi slabo. Samo v Slovenija jih lahko cenimo na kakih 20,000 do 40,000. Takoj po vojski so se spravili ne na vodeče, pa vendar na donosne položaje v državni administraciji in opravljali službe raznih strokovnjakov, svetovalcev, zastopnikov uradov in podjetij. Največ jih je seveda bilo v čisti javni upravi. Ko so pa komunisti začeli “pokopavati” državo, so ti ptički hitro, začutili, kam vleče veter, in se začeli seliti v podjetja in v razne od države neodvisne ustanove. Na zunaj so seveda vsi oblečeni v rdečo obliko Titovega kroja, z njihovo “socialističnioi zavestjo” pa kaže bolj slabo, njihova zgrajenost je še bolj pičla. Da zakrijejo vse te pomanjkljivosti, zatrjujejo na ves glas svojo zvestobo do vladajočega režima, ga podpirajo, mu delajo usluge, se mu klanjajo in gledajo, da so zmeraj na liniji. V Sloveniji so se nagnetli posebno po industrijah in po trgovskih podjetjih, kjer so jim strankarske izkaznice pripomogle do mest z lepimi dohodki. Da svoja mesta kolikor mogoče zavarujejo, so prišli na buržuj-sko idejo, da bi ta gospodarska podjetja imela tudi svoja “stanovska” zastopstva, kamor bi se seveda tudi vrinili in imeli odločilno beseda. To idejo so pravi-kar lepo v sklad s sedanjim tokom jugoslovanske gospodarske politike, ki pridiguje o uve-'javljanju “objektivnih gospo-darskih zakonov” in o “družbenem obvladanju” teh zakonov. Nihče pravzaprav ne ve, kaj vse komunisti mislijo pod temi bese-dami, toda rdeči konjunkturisti so z njimi kar zadovoljni, ker jih znajo, porabiti v svojo korist. In tako se je v Ljubljani rodilo “stanovsko” gospodarsko zastopstvo v obliki Trgovinske zbornice, ki so jo ustanovili lansko leto. Je to zbornica lokalnega pomena; glavna zbornica je ona v Beogradu in se imenuje Federalna trgovinska zbornica, vendar pa njej lokalne zbornice niso podrejene. Ljubljanska trgovinska zbornica je imela pred nedavnim svoje zasedanje. Zasedanje je bilo baje precej živahno; vendar to ni tako važno. Važni so zaključki tega zasedanja, kajti kar dobro posvetijo v miselnost teh novih “gospodarskih krogov” in v gospodarsko življenje v Sloveniji. Najbolj interesantni med zaključki so sledeči: 1. ) Država naj opusti sistem društvene evidence.” To je namreč neke posebne vrste državna kontrola nad gospodarstvom, ki jo po navodilih vlade vrši Narodna banka preko svojih podružnic. Ta kontrola je bila spočeta glavah komunističnih teoretikov, ki nimajo nobene gospodarske izkušnje, in je tako zelo zamotana in nepraktična, da dela podjetjem samo škodo. 2. ) Država naj ukine davek na proizvodnjo, ali kakor to tam imenujejo “prispevek k akumulaciji.” Ta davek pobirajo na osnovi delavskih plač. Je pa zelo visok, saj znaša pri posameznih podjetjih tudi 28-30 dinarjev na vsak dinar, ki ga podjetje izplača na mezdah. Ta davek je bil tako nepravično razrezan, da je nekatera podjetja spravil na rob propada, drugim pa zagoto-\vil dejanski monopol na trgu. Za nadomestek temu davku 'predlagajo davek na dobiček, na [dohodek, na promet, torej same razkristjanjevanje mnogim doslej slepim , odpiralo oči. Spregledali bodo in Boga hvalili za luč vere in cčiščevalnost trpljenja. da je moralo narediti vsako pod jetje načrt, koliko gotovine bo rabilo za svoje obratovanje. Država je pritiskala na to, da naj podjetja plačujejio kolikor mio gače le z nakazili preko Narodne banke, da se na ta način zmanjša obtok denarja. Zato so morali ti plani biti narejeni tako, da bi podjetje imelo čim manj gotovine v svoji blagajni kar seveda podjetjem ni bilo zmeraj v korist, ker so ljudje hoteli imeti vedno le gotovino, ne pa čekov na Narodno banko. Jasno je, da se bo denarni obtok takoj dvignil, kakor hitro bi bili odpravljeni gotovinski plani, kar bi seveda takoj vplivalo na kupno moč dinarja, ki je že sama po sebi precej na kurjih nogah. 4. ) Zbornica ni zadovoljna z državnim zavarovalnim monopolom i,n želi, da bi se ta monopol ukinil, ustanovilo pa več zavarovalnic, ki naj bi konkurirale med seboj, želi torej, naj se zavarovanje “vrne na staro.” 5. ) Trgovinska zbornica ne bi bila trgovinska zbornica, ako me bi zahtevala povišanja uvoznih carin. To zahtevo so ponavljale predvojne zbornice 'od seje do seje celih 20 let. Zanimivo pri tem je pa dejstvo, .da zbornica utemeljuje to zahtevo z istimi argumenti, kot so to delale predvojne zbornice, le da so argumenti oblečeni v komunistične besede. 6. ) Zbornica 'protestira tudi proti navadi, da se uveljavljajo zakotni in uredbe z “veljavnostjo nazaj,” to je, da ,so zakoni veljavni, še preden so- objavljeni. Tudi to zakonodajno zanikrnost smo poznali pred vojsko. Tudi takrat je povzročila zmeraj cele kope protestov. 7. ) že ,pred vojsko je bila Narodna banka zmeraj tarča za razne napade stanovskih zbornic. Sedaj je zopet; le kritika poslovanja Narodne banke je sedaj mnogo ostrejša, kot je bila pred vojsko, ni pa zato bolj upravičena. Pred vojsko je bila Narodna banka od države neodvisna, danes pa mora izvrševati slepo vise še tako neumne vladine odloke. Trgovinska zbornica zahteva, naj se pustijo Narodni banki proste roke pri odrejanju kreditov in pri obrestni meri. Narodna banka naj ima torej pri kreditiranju isto svobodo-, kot jo je imela pred vojsko. litike. 10.) Pred vojsko so bile pritožbe proti centralizmu v Beogradu na dnevnem redu celih 20 let. Sedaj se zopet pojavljajo. Ljubljanska zbornica se pritožuje, da Federalna zbornica v Beogradu me deli pravično uvoznih kontingentov in protestira proti zapostavljanjiu. Zanimivo je pa, kako se opravičuje Beograjska zbornica. Pravi namreč,' da se je v njeno upravo nateplo polno ljudi iz bivših centralnih, a sedaj ukinjenih uradov, in da se ti ljudje pač ne morejo tako hitro odvaditi “binokratične miselnosti.” Tudi to muziko smo slišali nič kolikokrat že pred vojsko. *• glgHi Ako človek premisli vse te pritožbe, vidi, da je “družbeno obvladanje objektivnih gospodarskih zakonov” samo plašč, pod katerim se skrivajo stara predvojna gospodarska nasprotstva in da jih komunisti znajo ravno tako malo “obvladati,” kot so jih znale predvojne vlade. Dejstvo pa, da se take pritožbe sedaj zopet lahko slišijo v javnosti in berejo po časopisih, priča, da so postali novi kapitalisti precej objestni in da se ne bojijo zastopati svojih “stanovskih” interesov magari s predvojnimi oesedami in metodami. Res je, da zaenkrat še ne morerj/o imeti svojih podjetij, /toda to jih ne mori; glavno je, da imajo dobre dohodke in da sijajno živijo; o tem pa dosti povedo razne afere in procesi, ki vsaj deloma pridejo- v javnost. Da njihovi dohodki ne obstojajo samo iz plač, ampak tudi iz posebnih honorarjev, dodatkov, provizij, potnih in celo reprezentacijskih stroškov, to nikogar več ne moti. Zato so pa postali tako- pogumni in svoje apetite utemeljujejo kar s predvojnimi argumenti. Da ti novopečeni kapitalisti niso kak posebno zanesljiv -element za komunistični režim, tega se komunisti gotovo zavedajo. Vedo, da bodo ti konjunkturisti držali z (njimi v vseh slučajih, saj bi sprememba režima pomenila konec njihovemu “gospodarskemu udejstvovanju.” Stoodstotno se pa nanje ne morejo zanesti, kajti vedo iz lastne skušnje, da ti njihovi kapitalisti spadajo v tisto skupino ljudi, ki držijo z lofostoječim režimom, dokler se le da, da pa se istočasno dobrikajo tudi režimu, ki bo sledil. V tem pogledu “poglabljanje sooijalistične zavesti” pri novih kapitalistih ne žanje prav nobenih uspehov. J. A. 8. ) Od lanskega leta dalje ima Narodna banka monopol na kreditnem trgu, ker so vse druge banke do mala likvidirane. Da more izvajati ta monopol, je morala Narodna banka ustanoviti nekaj nad 400 podružnic, samo v Sloveniji jih ima 28. Da je prožnost prifposlovanju radi tega padla pod ničlo, je lahko razumljivo, ako pomislimo, da je Narodna banka navaden organ komunistične vlade in da mora radi tega izvrševati vsa pametna in nespametna vladna navodila. Zbornica je zato postavila zahtevo, da naj se banka popolnoma decentralizira, da naj njene podružnice postanejo samostojna podjetja, ki maj jih upravljajo interesantje, to je tisti, ki bi radi imeli pri njej posojila. Kakšna je usoda bank, ki jih upravljajo njeni dolžniki, vemo iz izkušnje. Po navadi falirajo ena za drugo. To pa zbornice nič ne moti; zanjo je glavno, da izgine monopol ene banke. 9. ) Zbornica ni zadovoljna tudi s sedanjo devizno politiko beograjske vlade. Toži, da ta politika protežira posamezna podjetja, da dobivajo tuje valute sedemkrat do dvanajstkrat cenejše kot druge podjetja. Zato zahteva prostost za razvoj deviznih kurzov in odpravo vseh privilegijev pri nakupu deviz. Tudi o takih tožbah smo slišali pred vojsko v nekaterih obdobjih pred vojne jugoslovanske devizne po- IVERI Umrli so: V Sloveniji sta u-mrla Ivan Rakovec, bivši ravnatelj Slovenčeve uprave, in dr. Franc Kruljc, župnik in dekan v Laškem. V Argentini je umrl Vinko Lovšin, bivši župnik v Litiji. * * * Na 5 let zapora je bil 20. februarja obsojen Ludvik Rusjan, župnik v Cerovem v Goriških, brdih. * $ * Pri poluradni agenciji Jugo-press v Belgradu sta na službi tudi 2 kaznjenca, bivši kraljevski namestnik dr. Perovič in šef zagrebške policije dr. Vragovič. * * * Bivši gimnazijski ravnatelj in poslanec za škofjeloški okraj I-van Dolenec živi — kot je živel med prvo svetovno vojno — na posestvu svojega brata pri Škofji Loki. Čeprav je zmagal. v pravdi proti državi, ki jo je tožil za pokojnino v vseh stopnjah, mu država ne izplača pokojnine. * * * Mitra Djilas, proleter, nosi prsten soliter, tako pravijo po Beogradu o nekdanji ženi Milovana Djilasa, ki ljubi dija-mante in dragocene prstane in zapestnice, čeprav je od mladih dni goreča pobornica delovnega ljudstva. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda I0VI ¥Eš(: L Luteransivo in cerkvena reforma med Slovenci Ves, PORTIS Is the smartest eat your money can buy... because It’s hand-fashioned soft fur felt... originally styled for jaunty good looks Select a new PORTIS Hat to-^°y ... you'll enjoy wearing •t for Eastertime and anytime. Manhattan White and Sport Shirts Sizes 13% to 18% , KAYNEE °ys Shirts, White and Colors Sizes 6 to 20; 13 to 14% NICI TIS - Manhattan ¥ew Colors and Styles StKM "DACRON" Plain and Fancy Colors , HICOCK .^Penders, Belts and Jewelry CI1PUS SWEATERS Mens and boys SOTS' SUITS Sizes 4 to 12; 13 to 18 Wlfig and Summer Styles Very Special Prices BOYS' Mans Sizes 4 to 18 BOYS' COATS Rifers—Sizes 4 to 8 80Y$' SPORT COATS Sizes 4 to 18 DUOFOLD j _ Underv/ear for Men Suits “Magic Brand” fief—Shorts and Longies many other items for V°uths and boys at the . known dependable store Frank Belaj ^EN’S AND BOY’S WEAR Si. Oiair Ive. Za višje duhovnike so nastavili solnograški nadškofi v Pribino-vi državi nekega Dominika, potem Svarnagla in Altfrida: Nova doba je napočila ogrskim Slovencem s prihodom slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Sveta brata sta prišla med panonske Slovence, ko sta potovala iz Morave v Rim. Vojvoda Kccel, Pribinov naslednik, ju je sprejel s veliko častjo in se razveselil, ko je videl v slovanskem jeziku pisane knjige. Dal je Cirilu 50 učencev, da bi jih poučil v potrebnih znanostih in pripravil za duhovniški poklic. Posebno uspešno je deloval sv. Metod v Kocelovi državi po svoji vrnitvi iz Rima, kjer je bil od papeža posvečen v nadškofa čez panonsko in moravsko zemljo. Solnograški višji duhovnik Richbald ih njegovi pomočniki so videli, da proti njemu ničesar ne opravijo in so zapustili deželo. Delovanje vnetega moža je sicer prekinila odsodba in ječa v Solnogradu, vendar ga leta 873. zopet nahajamo na panonskih tleh, kjer je imel gotovo svojo stolico v Blatnem gradu pri vojvodu Kocelu, ki se ga je oklepal z veliko ljubeznijo in češčenjem. Panonski Slovenci so bili torej pred vsemi drugimi deležni blagonosnega vpliva slovanskih apostolov. Kocelova slovensko-krščanska država, ki se je pričela tako nadebudno razvijati, ni imela dolgotrajnega obstanka. Po smrti slovenskega vojvoda( 874?) je nemški Arnulf gospodoval čez Panonijo, kateremu jo je moravski Svetopolk zaman izkušal iztrgati iz rok. Spodnje Pomurje je takrat pripadalo dudlebski grofiji, ki je imela svoje središče v Dudlebih pri Radgoni in segala precej daleč v Panonijo. Že leta 894, pa so se oglasili divji gostje, ki so uničili Kocelovo in Metodovo de- lo. Madjari so tisto leto napravili prvi roparski pohod preko Donave, strašno oplenili slovenske pokrajine, pobili odraslo mladino, otroke in žene pa odpeljali s seboj v sužnost. Cesar Arnulf je izročil Panonijo z Blatogradom vojvodu Braslavu, ki je takrat gospodoval nad o-zemljem med Dravo in Savo, da bi jo varoval. Toda Braslav je bil preslab nasproti madjarski premoči. Sam je menda padel v boju, mnogo slovenskega ljudstva pa je takrat bežalo na jug preko Drave, da najde zavetja v Slavoniji. Okoli leta 900. so Madjari stalno zasedli svet med Muro in Donavo. Arpad, vrhovni vojskovodja Madjarov, je baje takrat sam šel s svojimi četami v dolino Rabe in Rabnice, si osvojil Železno stolico (sedaj Vas var) in se utaboril ob Panonski gori (Panon-holma — Martins-berg), od koder je z zadovoljstvom opazoval lepo deželo, ki mu je pripadla v vojni plen. Kot posadko je tu nastanil pleme Eloed ali Lebed. Ker so bili Madjari pastirsko in ribiško ljudstvo, so se naselili izprva v veliki množici le v rodoviitnih nižavah ob Donavi in Tisi in se od tu počasi razširjali proti gorskim krajem. Slovenci so .postali od njih odvisni, morali so jim obdelovati zemljo in jim dajati velik del svojih pridelkov. Toda njih število se je zelo skrčilo, deloma vsled krvavih bojev z novimi gospodarji, deloma vsled kupčije s sužnji, ki’so jo Madjari pričeli v veliki meri gojiti ob jadranski obali. Že v svoji prejšnji domovini ob Črnem morju so imeli Madjari navado, napadati slovanske naselbine in jetnike zamenjavati grškim trgovcem za žamet, pisane preproge in drugo blago. Enako so delali sedaj tudi s slovenskimi jetniki, ki so jih ugrabili na Ogrskem, Štajerskem in po Slovenski krajini. Spravili so jih v istrska pristanišča, predvsem v Pulj, kjer so jih Grki, Benečani in Židje sprejeli na svoje ladje in prodajali za drag denar mohamedanskim vladarjem v Azijo, Afriko in na Špansko. Emir Alhakem, kalif v Kordovi na Španskem, je imel v svoji telesni straži 2000 Slovanov. Pod kalifom Abderah-manom III. (912-916) se je to število pomnožilo na 4000. I-meli so posebno zaupne posle, ker jim je kalif poveril službo v svoji palači in jih kot pešce uvrstil v svojo vojsko. Enako so si tudi sultani v Magrebu s slovanskimi sužnji pomnoževali svojo telesno stražo.j Največ teh žrtev je bilo iz Ogrskega in iz Slovenske krajine. Še le. kralj Koloman je prepovedal na Ogrskem rojene sužnje prodajati v inozemstvo. Ob koncu 10. stoletja se je izvršil, na Ogrskem oni veliki prevrat, ki je ropaželjni in bojeviti pastirski narod Madjarov počasi izpremenil v mirne poljedelce s stalnimi naselbinami. Ta prevrat je v zvezi s pokristjanjenjem Madjarov. Prvi o-grski knez, ki je bil naklonjen krščanski veri, je bil Gej za. I-mel je za ženo poljsko knežno Sarolto, ki je bila kristjana in je tudi na svojega'moža (blažilno vplivala. Njegov sin Štefan (1000-1037) je na krščanski podlagi preosnoval svojo državo po evropskem zgledu in se trudil, da ji pridobi vse dobrote zapad-ne kulture. Preje so bili Madjari razdeljeni v razna plemena, katerim so načelovali posamezni glavarji iz uglednih družin, kjer je bila ta čast dedna. Kralj Štefan pa je razdelil Ogrsko v velike županije (komitate, katerim je po slovanskem zgledu postavil na čelo župane (mad-jarsko: ispan, nemško: Gespan), ki so upravljali sodne, vojaške in civilne zadeve. V 12. stoletju je bilo okoli 70 takih županij. Slovenci so bili prideljeni zlasti salajskl (Szala, ob reki enakega imena) in železni županiji (Vas), kjer so prebivali v večjih množicah. Vendar jih zasledujemo v zgodnjem srednjem veku še po mnogih drugih krajih. (Dalje prihodnjič) Vloge sprejete do 10. aprila zaslužijo 2% od 1. aprila NU PLAČAMO 2% m HRANILNE VLOGE zavarovane do $10,000 član F. D. I. C. Dolar na pohodu Prva svetovna vojna je obrnila dotedanje gospodarstvo. Angleški funt se je zamajal. Njegova skoraj neomejena moč na svetovnih tržiščih je začela upadati. Druga vojna je še usodnejše pospešila svetovni gospodarski preobrat. Funt se umika. Na njegovo mesto stopa (dolar. Le v območju angleškega imperija skuša funt držati svoje pozicije. Pa še celo tam je dolar v ofenzivi (Kanada). Po dveh potih prodira dolar skoraj v vse dežele, ki niso v oblaisiti komunizma. Ena pot gre sporedno \Z ameriško politiko.. Po tej poti gre ameriška pomoč za oboroževanje, pomoč zaostalim deželam in druge ameriške politično - vojaške investicije. Druga pot pa je bolj skrita. O njej se malo piše in govori. Je to pot zasebnega ameriškega kapitala, ki išče zase v drugih deželah dobičkanosne zaposlitve. Po podatkih iz leta 1950 je znašal zasebni' dolarski kapital, ki je bil naložen izven Zruženih držav, 13,550 milijonov dolarjev. Od tega kapitala je bilo: v Latinski Ameriki 5,065 milijonov dolarjev, v Kanadi 3,850 milijonov, v Evropi 3,182 in po ostalem svetu 1,453 milijonov dolarjev. Ti zneski, posebno za Latinsko Ameriko in Kanado, so se do danes zvišali skoro za poldrugo milijardo dolarjev. Od 5 milijard dolarjev, ki so bili naloženi v Latinski Ameriki, je znašal delež: V izdelovalni industriji 17%, v transportnih podjetjih 6%, v poljedelstvu 11%, v rudarstvu 10%, v petrolejski, industriji 35 odstotkov, v drugih podjetjih 21 odstotkov. V Kanadi pa je večji odstotek naložen v izdelovalni industriji. Veliko se tam investira tudi v novo nastajajočo petrolejsko industrijo in rudarstvo. Iz teh podatkov se jasno kaže tendenca, da hoče severnoameriški kapital gospodarsko organizirati vso ameriško celino tako, da bo ogromna industrija Združenih držav in tudi Kanade imela zavarovan dovolj velik dotok surovin in kuriva. — Največje izgube je angleški funt utrpel prav na ameriški celini. Stalno se mora umikati in ni več daleč čas, ko bo' dolar obvladal vse gospodarstvo obeh Amerik. Lahko rečemo, da je dolar bitko za ameriško celino že dobil. Pohod dolarja po svetu ogroža komunizem, ki si je zgradil ogromno evrazijsko trdnjavo, V kateri se pripravlja raa odločilnoi borbo. Dolar pa okrog te komunistične trdnjave gradi in organizira obrambni pas od Skandinavije preko Afrike, Prednje in južne Azije, do Alaske. Zgleda kakor da so izven neposredno ogroženega območja le Amerika, Južna Afrika in Avstralija. Kjerkoli se na tem prostoru pripravlja kaj za obrambo proti komunizmu, je na delu dolar. Tako se nam kaže v grobih potezah pohod dolarja. Svet pričakuje od tega pohoda veliko. Predvsem uničenje tiranije, o-sebno svobodo za vsakega človeka, svobodo za vsak narod. Pa ne samo to. Svet pričakuje, da bo moč dolarja prinesla —- v nasprotstvu s funtom — mili-janskim množicam ljudi iz delavskih stanov višjo življenjsko raven, da jiih bo kulturno in gospodarsko dvignila. Ako ljudstvo in narodi ne bodo razočarani v tem pričakovanju, bo pohod dolarja izpolnil svojo zgodovinsko nalogo. ------o------ Moikl dobijo delo 921 HURON ROAD in 6 naših podružnic Aeronautical Work Tool and Diemakers Toolroom Grinders General Machinists Toolroom Production Grinders Inspectors (L,ine and Floor) Also Operators for: Turret Lathes Automatics (Multi-Single-Spindle) Punch Presses Borematics Družba preskrbi kosilo, kavo, zavarovalnino, bolniško in zdravniško oskrbo. Liberalni sistem počitnic. Visoka plača od ure in poravnanje živ-Ijenskih potrebščin. Mora biti pripravljen delati katerikoli šift. 10% bonus za drugi in tretji šift. Priložni lokal Dobra transportacija Radi boste delali pri JA03C & HEINTZ 17600 BROADWAY Oglasite se v employment uradu V pondeljek skozi petek 8 zj. do 5 pop. V torek do 9 zv. V soboto do 1 pop. V nedeljo od 10 zj. do 2 pop. Prosimo, prinesite izkaz U. S. državljanstva (mar.30,apr.1,3)' DIEMAKERS Za srednje in velike dies TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN Mi bi radi tudi govorili z MACHINISTS Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške. Ta deia pri OBEH NAŠIH TOVAR-NAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu. iURRAY mm IF0. 00. 1115 E. 152 St. (63) Machine Operators AND Assemblers Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno oo Brookpark. FORD MOTOR 00. 17601 Brookpark Rd. (63) Miama išče delavce Jeklarna nudi izvrstne delovne možnosti v različnih oddelkih z možnostjo napredovanja. Dobra začetna plača in tjazne druge ugodnosti. Oglasite se v pisarni na Independence Rd., pod Clark Ave. mostom. REPUBLIC STEEL (mar.30,apr.l) Ženske dobijo delo -k * i" '<“> Splošno delo v tovarni Imamo delo za ženske pod 40 let stare za skupno skladanje ali delo na manjših strojih. Morajo govoriti in razumeti vsaj nekaj angleškega. Delo samo podnevi. Plača od ure. KR0MEX (0RP. ' Pozor! fPozor! Važno za vse! ia obisk ¥ staro domovino Veliko rojakov je v zadnjih letih obiskalo našo stavo domovino SLOVENIJO. Različno je bilo njihovo mnenje o tamkajšnjih političnih in gospodarskih razmerah, toda vsi so hvalili LEPOTO naše stare domovine in pripovedovali o neštetih zanimivostih, ki so jih tam videli. Na poti v domovino si je večina naših rojakov ogledala tudi PARIZ in druga velika mesta Zahodne in Južne Evrope. Užitek in veselje, ki so ga dosedanji obiskovalci naše stare domovine in Evrope užili, vlečeta tia tudi druge. V velikem številu se prijavljajo. OPOZARJAMO ONE, KI ŽELE ŠE LETOS OBISKATI STARO DOMOVINO, NAJ SE JAVIJO ČIM PREJ! 1 ladjo ali letalom Potovanje je možno z LADJO ali LETALOM. Potovanje z LETALOM je veliko hitrejše in manj naporno, torej primerno posebno za STAREJŠE LJUDI in za take, ki NIMAJO NA RAZPOLAGO VELIKO ČASA. Pomagajmo sorodnikom in prijateljem Jugoslavija še ni prebrodila gospodarskih težav, ki sta jih povzročili zadnja vojna in v zadnjih letih posebno suša. Zato je blago v razmerju z zaslužkom precej drago. Le redki so predmeti, ki jih v Jugoslaviji danes ne morete kupiti — če imate seveda DENAR. Vsem onim rojakom, ki imajo v Jugoslaviji prijatelje ali sorodnike, katerim bi radi uomagali, smo na razpolago za pošiljanje DENARJA — to je NAJBOLJ PRIPRAVNO in seveda tudi za pošiljanje MOKE in paketov s HRANO. Odpremljamo tudi vaše lastne pakete, ki jih prinesete v naš urad. Vse pošiljke zajamčene! M LIT K0UANDER 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-4148 Želiš v osamljenosti zvestega prijatelja? Ga privoščiš svojim dragim? Naroči čimpreje slovenski splošno misijonski mesečnik "KATOLIŠKI MISIJONI" V mesečnih obiskih te bodo razveseljevali ob tridesetletnem jubileju svojega obstoja skozi leto 1953 na 680 straneh. Urejevani od slovenskih lazaristov in tiskani v Buenos Airesu, ti bodo prinašali ob sodelovanju številnih slovenskih misijonskih pionirjev zanimiva poročila iz vseh delov sveta. Ob številnih lepih slikah boš lažje razumel aktualne članke, strahovito borbo človeštva za zmago dobrega nad zlim. Prijetno razvedrilo, široka razglednost, sočutje z duhovno bedo bližnjega, globoko cenjenje tvoje vere bodo bogati sadovi tega branja. V zahvalo se potrudi, da bodo KATOLIŠKI MISIJONI brani v sleherni pošteni slovenski hiši v izseljenstvu, od vseh, ki jim ni vseeno, kam svet drvi. Naročite Katoliške misijone takoj ali zahtevajte prve številke na ogled: Lenček Ladislav, Calle Cochabamba 1467, Buenos Aires, Argentina. Za U.S.A. in KANADO samo $2 letno, s pestro pri-ločo “MISIJONSKA NEDELJA” na 178 straneh pa $1 več. Pišite na naslov: REV. CHARLES WOLBANG, C.M. 500 East Chelten Ave., Philadelphia 44, Pa. U.S.A. 880 E. 72 St. (severno od St. Clair) (62) HALI Q6LASI Hiša naprodaj Preda se hiša s 5 sobami in kopalnico, plinska kurjava, garaža, na južni strani mesta Los Angeles, iče se mislite seliti v senčno Califomijo, se obrnite za pojasnila na Frank Lipoglavšek, 1423 W. 89 St. Los Angeles, Cal. -(66) MALI B6LASI Hiša naprodaj Izvrstna hiša za 2 družini, 4 in 4, dva furneza, kombinacijski jeklena in zimska okna zdo-lej. Zgotovljena podstrešna soba. Dvojna garaža. Blizu Waterloo Rd. in E. 161 St. Kličite, IV 1-2372. —(64) Poceni naprodaj radi smrti, farma 6i/(> akrov zemlje, prazna hiša, z garažo, med- Route 84 in Route 307 — samo $3200. Prej Don Bobey, Le Fevre Rd. Kličite VU 3-3371. (62) Hiša za dve družini v bližini E. 185 St., 5 sob spodaj, 5 sob zgoraj, zimska (storm) vrata in okna, dvojna garaža. Vse v dobrem stanju. V spodnje stan'civanje se lahko vselite TAKOJ. Zelo dober nakup. Imamo tudi več novih in starih hiš za katere lahko zamenjate vaše sedanje hiše. KOVAČ REALTY 960 East 185 Street KE 1-5030 (66) Ml ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in preklal Pridite takoj, ko čutite prehlad. iandei Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-6634 Stanovanje se odda 4-sobno stanovanje s kopalnico, kurjava na premog, na 955 E. 69 St., se odda zakonskemu paru brez otrok. —(64) Nujno Mlad zakonski par in mati iščejo 5 ali 6 neopremljenih sob. Kor ima kaj naj pokliče EN 1-5384. —(62) -,0‘ V- * IVAN ZOREC: m Domačija ob Temenici Tako je pa kar prav, da sva se dobila,” je zgovorno pravil. Trlepu je srce drhtelo. Kaj bo zvedel, kaj bo slišal? Dobro ali slabo? Tak govori žet priskut nerodna! Strmel je v Amerikanca in nepričakljivo čakal. Pa ta se je zagledal v dolino temeniško, oči so mu jo molče božale, pogleda kar umekniti ni mogel. Za trenutek se je tudi Trlep zameknil tja dol in z očmi obstal na Trlepovini. O, tale človek ima zanj Janezove besede, on, oče, pa nima ■več doma za sina . . Inako se mu je storilo, zaihtel bi bil, če bi bil sam. “Kako je — onemu tam?” je posili trdo vprašal, da se ne bi razjokal od žalosti nad’ Trlepo-vino in od veselja, da ima pred seboj sla . . “Vašemu Janezu? Dobro,” je Amerikanec zamrmral, oči pa ni umeknil z lepote, ki jo je dolgo moral gledati le v sanjah in ki mu jo je domači kraj razodeval zdaj po mučnem bivanju v tujini. “Glej ga, ali mi ne ve nič drugega povedati?” se je Trlep skoraj ujezil. Amerikanec se je zdrznil iz živih sanj in brž rekel: “Nobene sile mu ni in vsi so zdravi.” “Kdo: vsi?” “I, no: on, žena, otroci.” “Aha,” je Trlep pokimal in zardel. “Pa denarja ima tudi že lep kup, dobro zasluži in varčen je.” “Kaj poveš?” se je čudil, da bi poživil počasno pripovedovanje. “Kako bi ga ne imel, saj je priženil, da bi za tisto doto že lehko kupil prav čedno domačijo.” “Priženil, praviš?” “Ančka, njegova žena, je bila že dolgo v Ameriki in zmerom pametna in pridna. Vsi smo se čudili in ga kar zavidali, kako doto mu je prinesla.” Vsaka beseda hvale, ki jo je Janezov sel vedel za Ančko, je bila boleča igla, tako ga je bola. Pobesil je oči, srce mu je drhtelo v velikem kesanju. Ponižanega se je čutil in kaznovanega za napuh in trmoglavost, kakor še nikoli ne. “Ali misli še kdaj semkaj domov?” je plaho vprašal. “O domu ne govori rad. Prvi čas je venomer mislil nanj in govoril o svojih domačih. Zdaj ga ne jemlje več v misel.” “Hm,” je Trlep vzdihnil ves potrt. “Pa Ančka ga zmerom silj, da bi se vrnila v stari kraj. Prijatelja sta, prav kmalu ga bo speljala semkaj; še misliti ni, da ga ne bi.” Oba sta pomolčala in počasi kobalila po strmi poti. Amerikanec se je ves zame-knjen oziral po valovitem hrib-ju, tu, tam pretrganem z ozko dolino ali s topo tokavo. Trlep je tiho preudarjal, kar je pravkar slišal. Misli so iskale “osebenj ico” in se niso razburjale; gledale so Janeza in niso bile osate; božale so vnučke in so bile čisto mehke in nežne. “Ona, praviš, da mu prigovarja?” je oprezno vpraševal. “Ona, ona; zmerom je nad njim.” Amerikanec je še pravil in pravil. Trlep je poslušal in se tiho, a z neko nejevoljo čudil, kako more osebenjica imeti več ljubezni do domačega kraja nego jo kaže njegov sin. In spet je v velikem kesanju pobešal oči. Amerikancu se je jezik raz-motal. Janez da je mož, ki ga ima vse rado; Ančka je tako všečna in pridovna ženska, da ga je vredna kakor ga ne bi bila nobena druga; in kako lepo vzgajata otroke; oba fantička in punčka so pravi angelčki; lepa družinica je za zgled vsem, ki jo poznajo. Amerikančeve besede so Trlepu mogočno dobro dele, obenem pa so ga teple po srcu, da bi bil prav lahko ječal kar na glas. Poslušal je molče, le včasih je vrnil kakovo vprašanje ali pa se je oziral v dolino, .samo da ne bi kazal, kako rad posluša hvalo svojega sinu in njegove družine. Vpraševal je po otrocih in Ančki, Janeza se ni upal jemati v misel; saj je vedel, da bi ga nemara premagalo in da bi utegnil pred tujim človekom izdati bridkost svoje zle usode. Skrivnostnost gospoda na Primskovem, brezast pogled njegovih ostrih, bodečih oči izpod resastih sivih obrvi, nepričakovana radost Amerikančevih besedi o Janezu in njegovi družinici, bolečina prekesnega kesanja in težke vesti, da se je bil dajal premagovati po slepi strasti svoje trmoglavosti — vse to mu je boleče prebiralo živce in kljuvalo srce. Trlep je bil res čisto omoten, ko se je vračal domov. Tn bolj ko se je bližal dolini, bolj mu je bilo težko. Pogled se mu je ustavljal na Trlepovini in spotikal ob Kraševčevino. Da, Nace in Marička sta vsega kriva. Ali nista vsega delala le njemu nakljub? Gospodariti Sta hotela le kar po svoje. Samo, da bi mi nagajala in da bi umeknila pete, sta še domačijo zadegala v golt bajtarskemu prihajaču. Marička ni več mislila, da ima še brata, in Nace je poznal le svojo Kraševčevino in jo rad imel. Ali niso taki ljudje hujši ko voleje? Dosihmal je le zase čutil zgubo Trlepovine, zase trpel krvavo žalost za njo; posihmal mu je bila vsa bridkost postoterjena v mislih na Janeza in njegovo družino. O, trdo ti je stopal po poti, ki se je s strmovitostjo unašala v dolino, vsak korak mu je bil poudarek jeze na Maričko in Naceta, vsaka kretnja roke togoten zamahljaj. Dan se je nagnil do tal, zda-Ijšane sence so se utrinjale, v dolini se je gostil mrak, vanj se je zavijala tihota, ki nastaja ob meji zaspalega dne in vsta- le noči, iz Temenice je puhtela koprena tenke megle in pogrinjala beloto tihega večera. Ali on ni gledal po domačnosti, ki je v temeniški zibki legala spat. Misli so se igrale z novico o Janezu, oči so mu togotno iskale Kraševčevino, v srcu se mu je zmerom bolj vžigala in kuhala jeza na Maričko in Naceta, ki sta tako lehko zavrgla Trlepovino., Noge so g'a kar same zanesle h Kraševčevim. V gostilniški sobi je vrelo nekaj kmetov, ki so se malo prej vrnili s sejma v Martinji vasi. Tudi Obličan je bil med njimi. Nič kaj dobre volje niso bili. Sejem je bil slab: blaga dosti, kupcev malo, živina je šla skoraj pod nič, tako malo je bilo mesarjev. Kmet, ki je slabo prodal, se je ujeti za rep,” mu je pritegoval sosed. “Da bi jo tri sto drenovih' palic!” “Kratek rep ima, večkrat je treba poseči za njim.” “Ko bi človek le ne segel po praznem — malokdaj ti zlomek ostane v rokah.” “Kaj bi, življenje je zmerom hujše.” “Anti veš, da ne bo še slabše?” “Pokaj se pekliš? Umekni se, sinu daj!” “Dokler bo tale še kaj gibal,” je odkimal in pomigal z mezincem, “ne slišim na to uho.” “Trd si.” “In preudaren. Kaj ne veš, kako se godi starim, če jim mladi režejo kruh?” “Včasih je res križ; še večji pa je, če si star in sam za vse. kakor bo.” “Tako vsaj ne učakaš —,” bi bil rad nazorno povedal, pa £a je ustavil pogled na Maričko, & je prinesla vina in sedla k Ob-ličanu. ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas JOS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 jezil in pil od nejevolje, skrbi j Jaz bi ga preložil, če bi imel in lehkomiselnosti. ! sina; hčeri pa res ne dam, naj “Da, sreča se ne da zmerom 1 dobo po moji smrti, kar bo in vase tja, kjer kodo rasli!. ejgatfff« l&čr PRIHRANKI VEČ NOSIJO Začnite s prihranki pri nas in pazite, kako vaš denar raste, ki vam nosi lepe dobičke dvakrat na leto. Hranilne vloge so zavarovane do $10,000 pri agenciji zvezne vlade. Torej imejte rastoče prihranke od zavarovane investicije . . . začnite ali dodajte k vašim prihrankom sedaj. Vloge napravljene pred ali na 10. aprila bodo obrestovane od 1. aprila naprej ST.CLWt Savings-Loan Co. &8I3 E. 18519) ST. 6235 ST. CLAIR IV 1-7800 HE 1-5670 FrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Avi» in E. 6# V blag spomin ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SM^1 NAŠE BLAGOPOKOJNE MATERE Mali Ide Waiiand 0*l ki je za vedno zatisnila svoje blagN dne 30. marca 1939 Snivaj zdaj Ti sanje sladke, v zemlji, v Bogu tam. Da se vidimo v nebesih, sprosi milost božjo nam. Žalujoči ostali: OTROCI Cleveland, Ohio, 30. marca 1953 ill mmmm G •? k ■ K v-. : JZahvJala in *0 'Blag Spomin Ob prvi obletnici smrti našega dragega in nepozabnega brata in strica sgr. Bartholomew J. Ponikvar katerega je Bog nenadoma poklical k sebi 30. marca 1952 želimo izražati splošno zahvalo in obujati spomin nanj. 1952 Pogreb se je vršil 2. aprila 1952 pod vodstvom Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda. Procesija duhovnikov z nadškofom E. Hobanom je šla iz župnišča na cesto in v cerkev. Paradna četa policijske konjenice je pred cerkvijo postavila častno stražo. Ob 11 je nadškof Hoban pristopil k oltarju ter začel maševati. V cerkvi je bilo nad 100 duhovnikov, med njimi okoli 20 monsignorjev. Cerkev je bila polna vernikov. Celo na galeriji so mnogi prisostvovali obredom. Truplo blagopokojnega gospoda je bilo prepeljano k večnemu počitku na Kalvarija pokopališče, kjer je molitve opravil Father Baraga. Pokojni župnik fare sv. Vida, Monsignor Ponikvar, je bil rojen v Blokah v Sloveniji 21. avgusta 1877. V Ameriko je prispel leta 1901 ter je šel takoj študirat bogoslovje v semenišče v St. Paul, Minn. Novo mašo je pel pri. sv. Lovrencu v Clevelandu dne 24. junija 1906. Svojo prvo duhovno službo je nastopil v slovaški cerkvi v Binghamtonu, N. Y.( kje je bil le malo časa, nakar je bil prestavljen na župnijo sv. Cirila in Metoda v Lorain, Ohio', kjer je ostal devet mesecev. Dne 2. avgusta 1907 je bil uradno imenovan za župnika pri župniji sv. Vida v Clevelandu, ki je največja slovenska župnija v Ameriki. Z vso vnemo je pokojni gospod začel delovati za slovensko farno šolo, ki jo je tudi uresničil leta 1912 in kateri se ima marsikateri clevelandski Slovenec zahvaliti, da je bil vzgojen v katoliškem in slovenskem duhu. Z neumornim trudom in močno voljo se je posrečilo Monsignorju dovršiti tudi novo cerkev. Šola in cerkev sta veličasten spomenik njegovega dela in doprinos i. V d Ižnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo vsej duhovščini, posebno pa Rt. Rev. Msgr. Omanu za pridigo, in sledečim, ki so asistirali nadškofu Hobanu pri sv. maši: Father Bombach, Father Baznik, Father Cimperman in Father Pevec. .Hvala tudi domači duhovščini za pomoč ob času smrti: Father Baraga, Father Tomc, Father Godina in Msgr. Škrbec. Našo top’lo zahvalo naj sprejmejo pevci Lire in Ilirije za zapete žalostinke. Enaka zahvala članom društva sv. Imena in članom katoliških Veteranov, ki so stalno stali stražo ob krsti.. Našo globoko zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki so darovali za sv. maše, ki so se in se bodo brale za mir duši pokojnika. Zahvalimo se tudi za darovane vence. Prisrčna hvala cerkvenim odbornikom, ki so nosili krsto. Hvala tudi farnim organizacijam, ki so skrbeli za molitve ob krsti. Naša iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče, posebno še Želetovem pogrebnem zavodu. Srčno hvalo izrekamo vsem, ki so nam ustmeno ali, pismeno izrekli svoje sožalje, posebno mestnim odbornikom, in vsem, ki so nam v dneh žalosti bili v pomoč. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba in za vsestransko izvrstno postrežbo. Pokojnemu gospodu, ki je bil blaga duša in vzoren duhovnik Gospodov, naj bo rahla ameriška gruda in naj mu sveti večna luč! Naj v miru počiva! “Kaj čem vrniti Gospodu za vse, kar mi je Vsi bomo enkrat zaspali, dodelil? Kelih zveličanja bom vzel, in v miru počivali vsi; ime Gospodovo bom klical.,, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Žalujoči ostali: ANTON PONIKVAR, brat; ANNA por. KNAUS, MARY por. HRIBAR, nečakinji; LOJZE in ANTON, nečaka v Toronto; OLGA sestra, v .A.i*§^eiitini y MARJETA INTIHAR, sestra v Jugoslaviji; ’ NEČAKI in NEČAKINJE in OSTALO SORODSTVO. Cleveland, O., 30. marca 1953. '&M