Ljubljana, sobota, 12. aprila 1947
PoStnina plaćana v gotovini
Leto VIII., štev. 86 — Posamezna številka 2 dni
★
UKtUMSlVO LN UPKATAl UUBUANA
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. t TELEFON 55-22 DO 55-26
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
1NSKSATN1ODDELEK LJUBLJANA
TELEFON 58-32. 58-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST 60 «045 «S
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DEN
S
I L O OS
O O I L N E
F
B O N T E
SLOVENI
i
E
•k
Poljska ne dvomi, da bo mirovna konferenca potrdila poljsfco-nemško mejo, ki je bila določena s potsdamskimi sklepi
Izjave šefa tiskovnega oddelka pri poljskem zunanjem ministrstvu generala Grosza zastopnikom tiska v Moskvi
Moskva, li. apr. šef oddelka za tisk pri poljskem ministrstvu za zu. nanje zadeve general Viktor Grosz, je imel včeraj tiskovno konferenco, na kateri je očrtal stališče poljske vlade glede poljsko-nemške meje.
General Grosz je k poizkusu angleškega in ameriškega predstavnika, da bi na seji Sveta ministrov revidirali sklepe potsdamske konference tako, da bi nemške pokrajine vzhodno od Nise ne pripadle Poljski, pripomnil tole:
»Poljska vlada je prevzela te pokrajine na osnovi potsdamskega sporazuma. V tem sporazumu se tudi govori to bivših nemških ozemljih. Vse to dokazuje, da so države — podpisnice potsdamskega sporazuma smatrale to za dokončno ureditev. Potsdamski sporazum in sklepi zavezniškega kontrolnega sveta So tudi določili, da ho Poljska izselila v Nemčijo vse Nemce, naseljene na tem ozemlju. To je bilo tudj storjeno. Z malo jzjrmo je sedaj vse prebivalstvo s tega ozemlja izseljeno. To preseljevanje se je izvajalo in se jzvaja pod nadzorstvom zavezniškega kontrolnega sveta, k j mu je dobro znano, da se Nemci izseljujejo z novega poljskega ozemlja. To tudi jasno dokazuje, da so države-podpisnice potsdamskega sporazuma smatrale, to za dokončno rešitev.
Izmed starjh prebivalcev na teh ozemljih je ostalo več kakor milijon Poljakov, ki jih Nemci niso mogli skozi stoletja germanizirati. Ta milijon Poljakov je sporedno z ohranjenim; poljskimi j meni mest in vasi živ dokaz, da so to poljske pokrajine.	,
Poljska na osnovi navedenih namer podpisnikov sporazuma v Jalti in Potsdamu ter na osnovi zgodovinske upravičenosti in nujnosti, da se zadosti potrebam razvoja poljskega naroda, ne dvomi, da bo mirovna konferenca potrdila poljsko-nemško mejo, ki je bila določena s postdam-skimj sklepi.
Gigantski napori poljskega naroda za razvoj tega ozemlja bodo kmalu popolnoma končani. Ponovna naseli, tev teh pokrajjn je bila. uresničena samo po zaslugi požrtvovalnega del;! noljskega naroda. Vse to je neizpodbiten dokaz, da so postala nova ozemlja v mejah poljske države činitelj v gospodarskem in kulturnem razvoju Poljske, ki daje obenem svoj prispevek k utrditvi miru in gospodarstva po vsej Evropi.«
General Grosz je po tej izj avj odgovoril na vrsto vprašanj, k.i so mu jih zastavili novinarji.
Na vprašanje, kakšen vtis so zapustile v Poljski izjave ministrov za zunanje zadeve, ki se nanašajo na poljsko-nemško mejo, je odgovoril naslednje:
»Po mojem mnenju Je zapustila na Poljskem največji vtis izjava Molotova. Čeprav nismo nikdar dvomili nad pomočjo sovjetske vlade, ne bo poljski narod nikdar pozabil jasne, prijateljske in odločne podpore, ki nam jo je na seji Sveta zunanjih ministrov v sredo dala Sovjetska zveza. Tudi smo bili prepričani, da
Poljska stoji ob Odri in Nisi
Varšava. 10. aprila. List »Glos Luđu« je objavil ob izjavi ministra Marshalla, ki jo je podal na predvčerajšnjem zasedanju Sveta ministrov za zunanje zadeve v Moskvi glede zapadnih poljskih mej, članek, v katerem podčrtava, da je Marshall nastopil kot zaščitnik novega nemškega imperializma. List opozarja, da je »New York Times« že pred dnevi objavil izjavo dr. Fritza Eberharta, šefa nemškega urada za zadeve mirovne pogodbe, da ima Nemčija na mirovni konferenci dobre predstavnike in da jo g. Marshall zelo dobro zastopa. Marshall je zares popolnoma zaslužil to pohvalo. Ni težko razumeti, da je njegov nastop o vprašanju poljsko-nemške meje izzval največje navdušenje pri Nemcih. Varovanci gosp. Marshalla nočejo priznati, da je Marshallov napad na poljske zapadne meje taktika, ki hoče v prvi vrsti okrepiti postojanke ameriškega velekapitala na svetu, najmanj pa v naj-veejem delu sveta.
V tem trenutku pa je še mnogo bolj važno, da je Marshall nastopil v Moskvi kot odvetnik nemškega šovinizma, kot odvetnik novega nemškega imperializma. Nastopil je kot odvetnik hitlerjevske Nemčije proti Poljski. Kot odvetnik Nemcev je nastopil tudi Bevin, predstavnik Velike Britanije, prav tiste Velike Britanije, za
nas bo podprla Francija, čeprav ni sodelovala pri sklepanju v Potsdam mu.«
General Grosz je o izjavah predstavnikov Velike Britanije in Amerike, katerih vlade podpirajo Miko-lajczyka, izjavil, da bodo tudi te odjeknile na Poljskem. »Te izjave pomenijo politično smrt Mikolajczyka in 'egove stranke. Le-te so zadnji smrtonosni udarec političnemu značaju Mjkoiajczyka«, — je dodal general Grosz.
Na vprašanje, kaj misij o predlogu ameriškega ministra za zunanje zadeve Marshalla, da bi nekaj poljskih ozemelj vrnili Nemčiji, je general Grosz odgovoril: »O tem nočemo nobenega kompromisa. Za nas je nemško-poljska meja določena brez nadaljnjega razpravljanja.«
General Grosz je nadalje rekel, da b. vsaka izprememba današnje meje v korist Nemčije ne pomenila nič drugega kakor norčevanje iz poljskega naroda. Odstopiti del teh ozemelj Nemčiji bi pomenilo, da bi morala Poljska v resnici plačati reparacije Nemčiji, čeprav je vložila velikanske investicije ter izvršila ogromno delo na tem ozemlju.
General Grosz je nato navedel, da je Poljska izdala za dela na novih zapadnjh ozemljih investicije milijardo dolarjev. Nedavno je bila v Poijsk; izvedena zbirka pomoči za zgraditev teh pokrajin in so zbrali 12 milijard zlotov.
General Grosz je dal novinarjem na razpolago podatke o velikanskih naporih Poljske pri graditvi novega ozemlja. Rekel je, da živi na teh novih ozemljih poleg milijona Polja-ko , ki so tudi prej tu živeli, še 4 milijoni in pol Poljakov in okrog pol milijona Nemcev, katerih število pa se stalno manjša. Velikim naporom se moramo zahvaliti, da je bila obnovljena industrija. Od prvega septembra 1945. leta do 1. septembra 1946. leta se je povečalo število tovarn, ki obratujejo, od 373 na 1224. Na tem ozemlju so se naselili poljski kmetje jz osrednjih pokrajin, nato priseljenci iz pokrajine onstran reke Bnga, Poljaki iz Jugoslavije, poljski delavci iz različnih evropskih držav in drugi. Površina obdelane zemlje narašča iz dneva v dan. letošnjo spomlad bo obdelanih 2 milijona 190.000 ha zemlje. Na teh- ozemljih je odprtih 4005 osnovnih šol s
420.000	učenci in 177 srednjih šol s
27.000	dijaki. Otvorjena so vseučilišča v Wroclawu in Gdansku, višje šole v Glivicah in šeečinu. Od leta
1945.	izhaja na teh ozemljih 32 listov in časopisov, otvorjenjh je 33 muzejev in 802 knjižnici.
Iz podatkov, k; jih je dal general Grosz novinarjem, je razvidno, da je z napori poljskega naroda zgrajeno na teh ozemljih popolnoma novo življenje. Iz vsega, kar sta poljska vlada in poljski narod doslej napravila na teh ozemljih, kakor tudi jz onega, kar je napravil zavezniški kontrolni svet za izseljevanje Nemcev, je razvidno, da so smatrali vs; organi oblasti, — i poljski i drugi, -— da je to dokončna določitev poljsko-nemške meje.
er ne bo odstopila niti za ped
katero so junaško umirali leta 1940. poljski letalci, ko jo je napadla hitlerjevska armada. Ni Poljaka, pri katerem ne bi izzvala izjava ministra Marshalla najglobljega gnusa in naj-ostrejših protestov.
Poljsko stališče pa je temu nasprotno naletelo na odločno podporo predstavnika Sovjetske zveze. Predstavnik Francije, ki se še vedno dobro spominja nemške okupacije, je izjavil, da je poljsko-nemška meja vprašanje miru in varnosti v Evropi.
»Močneje kakor vse izjave, nadaljuje list, pa govori stvarnost. 0 tej stvarnosti je govoril g. Molotov, o njej govorijo milijoni Poljakov, ki so že preseljeni v zapadna področja. 0 njej govori poljski delavec, ki je dvignil iz ruševin in pepela zapadna področja. Svoje misli posvečamo sedaj milijonom teh ljudi, ki obnavljajo zapadna področja. Njihov trud so jamstvo, da so ta področja poljska. Pri tem delu jim mora pomagati ves poljski narod krepkeje kakor doslej.
Še nadalje bomo obnavljali poljska področja, še nadalje je potrebno krepiti značaj teh področij, še nadalje bomo kulturno in gospodarsko razvijali zapadna področja. To bo najboljši odgovor poljskega naroda na nastop gg. Marshalla in Bevina.
Poljska stoji na Odri in Nisi ter ne bo niti za ped od njih odstopila.
Za demilitarizacijo in demokratizacijo Nemčije
Moskva, 11. apr. (TASS) Na seji 10. aprila je posebni komite nadalje-val razpravljanje o poročilu redakcijskega komiteja, k; se nanaša na tisti del poročila kontrolnega sveta, ki se tiče demilitarizacije Nemčije. Komite je pričel razpravljati o demokratizaciji Nemčije fn predvsem o sistemu nadzorstva nad volitvami v splošni
nemškj parlament. Komite je tudi razpravljal o predlogih za agrarno reformo v vseh okupacijskih področjih Nemčije, svobodo obveščanja tn propagiranja demokratičnih idej in so priporočilih, ki jih bo dal kontrolnemu svetu ;n se tičejo načel za izdelavo načrta začasne ustave.
Predstavniki štirih delegacij so se.
sporazumeli, naj kontrolni svet poskrbi, da se podelijo nemškim državljanom osnovne svoboščine, vključujoč svobodo govora, tiska in vere.
Sovjetska delegacija pa je predlagala, naj se kontrolnemu svetu prikaže potreba nadzorstva, da bj vseh teh pravic in svoboščin ne izkoriščali nacisti jn militaristi za ponovno oživ-ljenje nacizm2 in militaristične de-levnosti. Francoska delegacija se je strinjala s tem predlogam, vendar so se pred 1 avnjk; Velike Britanije jn ZDA upirali sovjetskemu predlogu.
Moksva, 11. apr. (TASS) Namestniki ministrov za zunanje zadeve so včeraj nadaljevali razpravljanje o postopku za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo. Seji je predsedoval pred. stavnik Francije, Saint Ardouin. Dele gacije so vztrajale pr; svojih prejšnjih izjavah glede sestave stalnih odborov in pododborov, ki naj jih ustanovi Svet ministrov za zunanje zadeve zarad; proučitve vprašanj v zvez j g pogodbo z Nemčijo.
Napačni računi
Koroško slovensko ljudstvo se ne da več varati z izmišljotinami in se bo borilo, dokler ne bo s priključitvijo k Jugoslaviji doseglo svoje nacionalne in socialne svobode
Celovec, 10. apr. »Slovenski vestnik« prinaša članek pod naslovom »Koroška — odskočna deska za napad na Jugoslavijo«, v katerem opisuje veselje koroških Avstrijcev, ko so aprila 1941 prvi prestopili jugoslovansko mejo in širili »velikonemški raj hr.
V članku je rečeno, da so bili vsi vojaki, policijski in upravni funkcionarji ter učitelji, ki so prišli v Mežiško dolino in na Gorenjsko, izključno Avstrijci. Vsi krajevni voditelji nacistične stranke so bili Avstrijci iz Koroške, iz česar se najbolje vidi, kako so bili koroški Avstrijci prežeti z nacizmom. To je razvidno tudi iz koledarja avstrijskih kmetov iz Koroške, ki je takrat pisal: »Koroški, tej nacionalno in kulturno popolnoma nemški deželi, ki je stoletja izpolnjevala svojo veliko nemško nalogo ter bila vztrajno borbo na meji v obrambo germanstva, je Hitler zaupal nalogo, da po zlomu Jugoslavije napravi Gorenjsko, to staro nemško kulturno in v veliki meri nemško nacionalno ozemlje, spet nemško. Koroška je obmejna straža rajha na jugu in je pri izpolnjevanju svoje naloge odgovorna pred 85 milijoni Nemcev.«
Avstrijski strokovnjaki iz Koroške; — piše dalje »Slovenski vestnik«, ki so v Saint Germainu poudarjali »nedeljivost Koroške« in Karavanke kot »naravno mejo«, so leta 1941. naenkrat pričeli dokazovati, da Karavanke niso ovira, ampak most med Koroško in Kranjsko, danes pa nasprotno »isti strokovnjaki za koroška vprašanja« in »znanstveniki« Wutte, Gruber Passinger in njihovi pomagači spet prihajajo s starimi argumenti o »nedeljivosti« Koroške.
»Slovenski vestnik« opozarja, da se vsa laž in podlost teh »znanstveni-
kov« lahko tolmači samo na ta način, kakor je to tolmačil rabelj koroških Slovencev Mayer-Kaibitsch, ko je v svojem znanem govoru 10. julija 1942 izjavil, da so bili v času plebiscita 1919 in 1920 »pogoji povsem drugačni in da je bilo zaradi tega treba postavljati druga gesla«. List piše dalje:
Velikonemški avstrijski imperialisti na Koroškem se motijo, ako mislijo, da so današnji pogoji enaki onim iz leta 1920. Naše ljudstvo je v letih po vsiljenem in krivičnem plebiscitu, zlasti pa med narodnoosvobodilno borbo, spoznalo vso laž in trhlost avstrijskih argumentov. Naše ljudstvo si je pridobilo trdno prepričanje, da se za vsemi temi gesli skrivajo gamo imperialistična stremljenja. Zaradi tega se je odločilo, da z dosledno borbo proti novemu imperializmu in novemu fašizmu razkrinkuje to nepošteno igro avstrijskih imperialistov. V skupni borbi z brati onstran Karavank je slovensko koroško ljudstvo spoznalo svojo lastno moč in politično dozorelost. Naše ljudstvo se zaveda, da njegova borba ni bila samo borba majhnega naroda za obstoj, ampak del velike borbe naprednih sil za pravico in enakopravnost.
Zavest, da naše ljudstvo v tej borbi ni osamljeno, mu daje vero in moč. da ga ne bo moglo zlomiti in preplašiti nobeno nasilje, kot ga niso mogla uničiti nacistična grozodejstva pred 6 leti. Takrat se je uprlo z orožjem v roki, zabrisalo mejo na Karavankah in izšlo kot zmagovalec iz borbe na strani zaveznikov. Naše ljudstvo bo tudi v bodoče na isti način odgovarjalo na vsako nasilje. Branilo se bo in borilo, dokler ne bo doseglo s priključitvijo k Jugoslaviji svoje nacionalne in socialne svobode.
Tako delijo angleške okupacijske oblasti pravico koroškim
Slovencem
Celovec, 11. apr. Dne 3. aprila je bil postavljen pred britansko vojaško sodišče v Celovou organizacijski sekretar okrajnega odbora OF Borovlje tov. Janko Mak, ker ni preprečil nošenja zastave in napisov na prireditvi OF v Borovljah. Ker mu je bila obtožnica izročena šeie na sami razpravi, je lov. Janko Mak zahteval, naj se razprava odloži in se mu da rok za proučitev obtožbe. Razprava je bila preložena samo za nekaj ur. Ko je nato zahteval, naj pritegnejo k razpravi še nekatere priče, ga je sodišče pridržalo v zaporu. Tov. Mak je od tega dne še ves čas v zaporu in ni nikomur dovoljeno obiskati ga ali raztovarjati se z njim.
Te dni je bila v Celovcu pred britanskim sodiščem razprava proti skupini nacističnih napadalcev, ki so 19. marca napadli udeležence antifašistične prireditve v Pliberku. Skupaj z njimi je bil postavljen na zatožno klop Slovenec Kroprivnik Franc, ki je v obrambi ranil glavnega napadalca z nožem. Pred sodiščem se je pokazalo, da je nacistična skupina čakala ob poti v zasedi slovenske antifašiste, ki so se vračali s prireditve,
in da jih je pod vodstvom SSovca Ehrenfelderja napadla ter začela pretepati celo žene in otroke. To so pred sodiščem potrdili tudi avstrijski orožniki Britansko sodišče je obsodilo Ehrenfelderja kot voditelja napada na koroške Slovence na 4 mesece zapora, ostale naciste na najnižjo kazen. Najvišjo kazen pa je dobil napadeni Slovenec Kroprivnik Franc, ki je bil obsojen na 5 mesecev zapora, čeprav je ravnal v silobranu.
Naslednja razprava pred britanskim sodiščem v Velikovcu je bila proti Krastniku Krištofu iz Podaba, ki je bil obtožen, da je nosil 16. marca na prireditvi v Železni Kapli jugoslovansko zastavo. 'Obtoženi je dejanje priznal in izjavil: »Menim, da nisem napravil ničesar slabega. Mi smo Slovenci in smo se borili pod to zastavo. 0 priliki britanskega in partizanskega pogreba v Velikovcu, ko so bili navzoči tudi angleški oficirji, smo imeli razobešeno tudi jugoslovansko zastavo, pa nam ni rekel nihče ničesar. Krastnik Krištof je bil obsojen na 2 meseca pogojno za 6 mesecev in na 100 šilingov denarne kazni ali na 14 dni zapora.
Kdo je odgovoren za razmere na Koroškem
Pariz, 7. aprila. List »Regard« razpravlja v zvezi z moskovsko konferenco o položaju v Avstriji ter ugotavlja, da sta že dve leti po osvoboditvi, Avstrija pa je še vedno tam, kjer je bila. O kaki denacifikaciji ni niti govora. Izmed 600.000 članov nacistične stranke jih je bilo zaprtih komaj 10.000, a še ti so že skoraj vsi zopet na svobodi. Poleg tega je danes v Avstriji, zlasti na Koroškem, še nad pol milijona fašističnih beguncev, po večini iz Jugoslavije, Poljske, češkoslovaške in Rumunije. Ti begunca žive povsem svobodno, se ba-vijo s črno borzo in tvorijo glavni kader kriminalcev. Povrh je danes v Avstriji še vedno nad 10.000 priseljenih rajhovskih nacistov, ki zavzemajo celo vodilne položaje v javni upravi. Spričo tega ni nič čudnega, če se danes znova bohotno širi v Avstriji germanska imperialistična miselnost. Vlada je v rokah istih ljudi, ki so bili s Schuschniggom na čelu grobarji avstrijske republike. Avstrijsko ljudstvo se še danes ne zaveda svoje odgovornosti za sodelovanje v vojni na strani Hitlerja.
Za vse to nosijo odgovornost anglosaški zavezniki, ki so od vsega začetka ovirali denacifikacijo in še danes podpirajo pangermanska in protijugoslovanska stremljenja nacizma in težnje nemškega imperializma po ekspanziji k Jadranskemu morju.
Albansko - angleški spor pride pred mednarodno razsodišče
New York, 11. apr. Varnostni svet je sklenil poslat; pritožbe Velike Britanije proti Albaniji mednarodnemu razsodišča.
Generalni direktor Unre v Albaniji
Tirana, 10. apr. V Tirano je prispel včeraj z letalom generalni direktoi Unre general Roox v spremstvu predsednika evropskega urada Unre, Hamfryja Gala in drugih visokih funkcionarjev te organizacije.
Delo odborov
ljudske skupščine LR Slovenije
%
Zakonodajni odbor Ljudske skupščine LRS je na svoji drugi sej} razpravljal v načelu in v podrobnostih o predlogu zakona o Prezidi ju Ljudske skupščine LRS in o predlogu zakona o pooblastilu Predsedstva Prezidija Ljudske skupščine LRS za reševanje prošenj in pritožb. — Zakonodajni odbor Ljudske skupščine LRS je na končnem glasovanju soglasno sprejel navedene zakonske predloge, kakor jih je predložila vlada LRS.
V nadaljevanju svojega dela je Zakonodajni odbor v načelu sprejel predlog zakona o volitvah odbornikov ljudskih odborov ter nadaljuje razpravljanje o tem zakonskem predlogu v podrobnostih.
Odbor za gospodarski plan in finance Ljudske skupščine LRS, ki se je na svoji prvi seji 10. t. m. konstituiral, je na drugi seji 11. t. m. razpravljal o predlogu državnega proračuna Ljudske republike Slovenije za proračunsko leto 1947-, o predlogu finančnega zakona za leto 1947. in o predlogu računskega zaključka za leto 1945.
Po razprav} v načelu in v posameznostih je odbor v končnem glasovanju soglasno sprejel predložene zakonske osnutke v obliki, kakor jih je predložila vlada LRS, ter določil za svojega poročevalca ljudskega poslanca tov. dr. Kambiča Miho.
Ofenziva monarhofašlst čne vojske v Grčiji proti demokratični armadi
Atene, 10. apr. (Tass). Včeraj se ie pričel glavni napad vladnih čet proti demokratični armadi Grčije. Vladne čete uporabljajo vsestransko tudi mornarico in letalstvo. Na ozemlje, ki je pod nadzorstvom partizanov, so vrgli iz letal na tisoče letakov s proglasom komandanta monarhofaš’stič-nih kopnih sil, ki sodelujejo pri operacijah. V proglasu je med drugim rečeno, da prebivalci ne smejo iz hiš in da bodo vsakega, ki se bo pojavil na cest; ali polju, ub‘li ne glede na spol in starost.
Ta proglas komandanta je bil odobren na včerajšnji seji grške vlade, katere se je udeležil tudi načelnik generalštaba.
Angleška pomoč grškim monarhofašistom se nadaljuje
London. 11. aprila. (Reuter) Londonski list »Daily Worker«, ki kritizira v svojem uvodniku ofenzivo mo-narhofašistične grške vlade proti demokratični armadi, pravi:
To ofenzivo je bilo mogoče pričeti z denarjem, ki ga je izsilila laburistična vlada od britanskega naroda. Britanci so izurili in opremili reakcionarne monarhistične sile. Britanska vojaška misija je sodelovala pri izdelavi glavnih načrtov za operacije.
Reakcionarna monarhistična vojska se bori, da bi napravila iz Grčije pekel za delavce, kmete in vse pristaše demokracije, obenem pa raj za pokvarjeni vladajoči razred, ki se je udinjal nacističnim osvajalcem in ki
pomeni sedaj glavno oporo monarho-fašističnega režima.
V kolikor se bo temu razredu posrečilo utrditi s pomočjo britanskega in ameriškega denarja svojo oblast, hodo iztrebljeni tudi zadnji ostanki demokratičnega javnega mnenja.
Anglija ne podpira le grške reakcije. ampak je že prodala nekaj sto lovskih letal oni Turčiji, kjer obravnava vladajoči razred, ki je računal z nacistično zmago, vsa vprašanja demokracije s popolnim prezirom. Reakcionarna ofenziva v Grčiji bi morala vzpodbuditi vse demokrate k poizkusom za spremembo zunanje politike, ki prinaša Angliji samo sramoto in nesrečo.
Diplomatski dopisnik lista »Daily Worker« je izjavil, da bodo čez nekaj dni objavljeni sporazumi, ki »o bili doslej tajni in po katerih bo Britanija še nadalje financirala in oskrbovala grško monarhofašistično vlado z orožjem, dokler Grčija ne bo dobila ameriške »pomoči«.
Uradno je britanska pomoč Grčiji prenehala 31. marca, podaljšana pa bo za ves čas, dokler ameriški kon-gres.ne bo sprejel Trumanovega predloga za pomoč Grčiji.
Dopisnik pristavlja, da popravljajo britanske tovarne po izjavah uradnih predstavnikov v Londonu lovska letala za Turčijo in da je Turčija že prejela nad 200 takih letal.
Včeraj so izdali v Londonu poročilo, da bodo morale britanske tovarne morda popravljati tudi letaia za Grčijo.
Monarhašašlsfična nasilja nad grškimi sindikalnimi organizacijami
Moskva, 11. apr. (Tass) Centralni svet sindikatov ZSSR je prejel pismo grških sindikalnih organizacij, v ka_ terem opisuje nasilstva monarhofaši. stične vlade nad člani sindikalnega demokratičnega gibanja.
Grška vlada je najprej razpustila enotno sindikalno vodstvo, glavni odbor generalne konfederacije dela, nato pa izmenjala vodstva vseh sindi. kalnii. organizacij in imenovala vanje ljudi, ki ne uživajo zaupanja delavcev in celo niso član; konfederacije. Mnog; med njimi so sodelovali s hit. lerjevci. Tako je bil n. pr. Mihael M.arkulati ohsojen na 5 let zapora zaradi zvez z nemškimi fašisti, pozne, je pa ga je kralj amnestiral in je bil imenovan za predsednika enotnih sin. dikatov na Kreti. Zaradi podobnega zločina je bil obsojen Vuplostis. Ta je bil prav tako amnestiran s kraljevim odlokom, nato pa imenovan za generalnega sekretarja Enotnih sindikatov na Lesbu. V mestu Laris; so izmenjal; vodstvo v 9 sindikalnih organizacijah.
Novo vodstvo Generalne konfederacije dela izključi iz konfederacije vsak sindikat, ki se ne pokorava nje. gavim sklepom. Ministrstvo za delo podpira novo sindikalno vodstvo in je odredilo, da morajo delodajalci vsak mesec odvzeti od delavskih in nameščenskih plač po tisoč drahem za sindikalni fond. če delavec tega zneska ne bi plačal, je odpuščen. V dežel; so prepovedani sindikalni sestanki
Povečalo se je nasilje nad demokratičnim; sindikalnimi voditelji. Samo v nekaj tednih so ob koncu lanskega leta ubil; v Larisi 15. v Volusu pa 14 sindikalnih funkcionarjev, ki so bili dem obrati. V Atenah sta bila v svojem stanovanju ubita predsednik zveze kinematografskih nameščencev Navrapules in njegova žena. Zaprli so skoro vse demokratične voditelje sindikalnih organizacij po raznih me. stih ter jih obsodil; ali izgnali. Samo v Solunu so pozaprli nad 30 demo-kratičnih sindikalnih funkcionarjev.
De Gaulle v boju proti demokraciji
Pariz, 11. aprila. (Tass) Francoski lisk posveča obširne komentarje govoru, ki ga je imel general De Gaulle
7.	aprila v Strasbourgu. Kakor v svojem prejšnjem govoru v Brunevillu. je general De Gaulle napadel novo francosko ustavo in pozval k ustanovitvi nove organizacije, ki jo je imenoval »nacionalno koncentraci jo Francozov«. Kakor je iz De Gaulleovesa govora razvidno, naj bi bil cilj te organizacije borba proti današnjim francoskim republikanskim ustanovam in za »globoko državno reformo«. De Gaulle se je dotaknil zunanje politike in izjavil, da so minili časi. ko ie »stari kontinent« dejansko gospodoval na svetu in ko je mogla Francija po svoji volji izvajati politiko, »zasnovano na stalnih načelih«. De Gaulle je izjavil, da »sta danes na našem planetu dve ogromni gmoti — Amerika in Rusija«; stvar je opisal kakor da sta ti dve med seboj »avtomatsko konkurentki«, in je dejal, da zahteva tako stanje od Francije, da si prizadeva »popraviti Evropo in io narediti sporedno z obema gmotama za element ravnotežja.« Obenem je De Gaulle pozval Francoze, naj orta-nejo v taboru »zapadnjakov«.
Desničarski tisk ognjevito odobrava De Gaulleov govor, nasprotno pa listi levičarskih strank enodušno obsojajo De Gaulieove načrte, ki so bili podani v njegovem govoru. Glasilo Komunistične partije »Humanite« piše, da se ie po ogorčenih napadih na levičarske stranke De Gaulle postavil na prvo mesto v vrsti reakcionarjev in nakazal kot svoj program ideje, katerim sledijo nasprotniki republike.
Kakor poudarja glasilo socialistične stranke »Popuiaire«, je general De Gaulle prevzel nalogo, da se r-ori proti demokratičnim ustanovam. Li$t »France Libre« naglasa, da je De Gaulleovemu političnemu govoru v Strasbourgu prisostvovalo tudi veliko število francoskih oficirjev in vojakov v uniformi. Brez dvoma, — pripominja »France Libre« —, se bo ta zadeva obravnavala na prvi seji francoske vlade.___________
Stalin je sprejel Harolda Stassena
Moskva, 10. aprila (Tass). Predsednik ministrskega sveta ZSSR J. V. Stalin je sprejel 9. aprila pomembnega funkcionarja republikanske stranke ZDA g. HaroMa Stassena.
V številnih resolucijah Svetn zunanjih ministrov zahteva ljudstvo Slovenske Koroške priključitev k Jugoslaviji
Celovec, 10. aprila. Ljudstvo Slovenske Koroške še vedno pošilja številne resolucije Svetu ministrov za zunanje zadeve, v katerih zahteva priključitev k svoji domovini Jugoslaviji
Odbori OF, prosvetna društva, odbori Kmečke zveze ter zadružne m druge množične organizacije vsak dan pošiljajo resolucije Svetu ministrov za zunanje zadeve.
»Hočemo uživati svobodo, za katero smo krvaveli«
Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško je poslal zunanjim ministrom v Moskvi naslednjo resolucijo:
V imenu vse slovenske mladine na Koroškem se obračamo na Svet zunanjih ministrov in ponovno postavljamo najodločnejšo zahtevo po združitvi z brati v Jugoslaviji. Kot zavezniki smo se borili v oboroženi borbi proti fašizmu in hočemo uživati svobodo, za katero smo krvaveli.
Priključitev k Jugoslaviji je edino pravilna in možna rešitev
Občinski odbor OF v Škofiča h je je poslal Svetu ministrov resolucijo, v kateri je rečeno:
»Že iz časov Avstro-Ogrske pa vse do danes se borimo za svoj nacionalni obstoj proti nasilni germanizaciji. Ta borba Se je zlasti zaostrila od plebiscita do danes. Nekdaj stoodstotna slovenska občina Škofiče, kakršne so tudi vse ostale na Slovenskem Koroškem. se je borila in se bori tudi danes. Izza prve avstrijske republike se je izvajalo nasilje in so napadali rodoljubne Slovence. Nobene naše pritožbe avstrijska oblastva niso upoštevala in na ta način smo ostali popolnoma nezavarovani. Po »anšlusu< so nam Nemci odvzeli naše zadruge in prepovedali vsako kulturno dejavnost. Pet družin je bilo izseljenih, številni so bili internirani in zaprti. Od teh se jih več ni vrnilo iz koncentracijskih taborišč. Vsa ta nasilja nas niso prestrašila. Od leta 1942. 60 naši ljudje stopali v partizane.
Kljub 95% slovenskega prebival-stvar nimamo v občinskem odboru slovenskih predstavnikov. Uradni jezik je samo nemščina, napise v slovenskem jeziku je občinski odbor prepovedal. Vsi slovenski napisi na javnih mestih in kažipoti, ki jih je postavila OF. so bili nasilno odstranjeni.
Nacistični elementi nas napadajo. Napadajo naše društvene prostore, pošiljajo nam grozilna pisma in nas kličejo s sramotilnimi imeni. Izmed 94 članov nacistične stranke sta samo dva v taborišču. Tudi trije učitelji so nacisti. Vsi trije so seveda sovražniki Slovencev. Predsednik občino je bil predstavnik nacistične stranke. Voditelj socialistične stranke je bil prej član nacistične stranke, voditelj avstrijske ljudske stranke je bivši voditelj »Heimatsrbutza«. še vedno vlada gospodarski vpliv nacistov, trgovcev in industrijcev, ki izkoristijo vsako priliko, da škodujejo Slovencem.
Zaradi takega ravnanja smatramo kot edino pravilno in možno rešitev, da Svet ministrov za zunanje zadeve v Moskvi prizna koroškim Slovencem pravico do priključitve k Jugoslaviji.«
»Z lastno borbo smo se osvobodili izpod nacističnega nasilja in zahtevamo priznanj’e za svoje trpljenje«
Pokrajinski odbor Kmečke zveze za Slovensko Korrško je poslal konferenci zunanjih ministrov v Moskvi naslednje pismo:
Kljub temu, da se Je prebivalstvo Slovenske Koroške osvobodilo izpod nacističnega nasilja z lastno borbo, gledajo merodajne oblast} koroške Slovence vedno kot manjvredne avstrijske državljane in jih zatirajo in uničujejo na gospodarskem področju. Za slovensko kmečko prebivalstvo ni med dobo pod nacizmom in po njegovem vojaškem zlomu nobene razlike. Kot vsa leta prej imajo tudi sedaj nositelji nacionalne mržnje in organizatorji nasilja samo eno stremljenje — gospodarsko uničenje slovenskega življa in njegovo dokončno iztrebljenje.
Napadi na tečaje, ki jih je priredila Kmečka zveza, dokazujejo, da ne gre za posamezne primere, temveč za akcije organizirane nove fašistične organizacije, ki jo vodijo bivši oficirji, vodje SA in SS, in v kateri so izvrševalci napadov in zločinov nad koroškimi Slovenci domači in inozemski fašisti. Odgovorne oblasti do danes niso podvzele nobenega odločnega koraka, da bi preprečile in zatrle to fašistično podtalno in napadalno delovanje.
Kmečka zveza za Slovensko Koroško obtožuje deželno in varnostno oblast na Koroškem, ker dopušča delovanje fašističnih in fašistom naklonjenih elementov. Pristranost oblasti gre tako daleč, da namerno dopuščajo preganjanje slovenskega jezika ter gospodarsko in kulturno udejstvovanje. Celo naprimitivnejšo kmečko strokovno vzgojo skušajo onemogočiti fašistični elementi ob podpori oblasti. S to ugotovitvijo in izjavo se obrača Kmečka zveza za Slovensko Koroško na konferenco Sveta zunanjih ministrov v Moskvi in apelira v imenu kmečkega prebivalstva, da zavezniški predstavniki upoštevajo te zahteve in priznajo trpljenje desetletij ter našo odločno borbo na ta način, da pravično rešijo koroško vprašanje s priključitvijo Slovenske Koroške k Jugoslavs
Na svoji zemlji hočemo biti svoj gospodar!
Prebivalstvo iz Reberce in Suhe pn železni Kapli je poslalo konferenci zunanjih ministrov v Moskvi naslednjo resolucijo:
Fašisti in šovinisti nas psujejo, češ, da smo izdajalci ker se odločno zavedamo, da smo Slovenci. Mi pa poudarjamo, da so ravno on j tujci na naš} slovenski zemlji in ker hočemo biti na svoji zemlji sami svoji gospodarji, želimo tem bolj priključitve k Jugoslaviji.
Prebivalci iz Encelne vasi so pisali konferenci zunanjih ministrov v Moskvi:
Naše žrtve ne smejo biti zaman
Skupno smo trpeli, žrtvovali in želi uspehe v naši borbi. Skupno smo dvignili zastavo na osvobojenem ozemlju Slovenske Koroške. Skupno hočemo na tem ozemlju uživati svobodo. Naše žrtve ne smejo biti zaman. Naše žrtve so padale za naš obstoj, za našo svobodo, ki je le v združitvi z ostalimi bratskimi narodi v Ljudski republiki Sloveniji.«
Zavedamo se svojih pravic in borili se bomo zanje
Antifašistično prebivalstvo Bele pri železni Kapi; Je poslalo konferenci zunanjih ministrov v Moskvi resolucijo, v kateri poudarja med drugim:
Borili smo se z orožjem v roki na stranj ostalih slovanskih narodov protj nacizmu. Samo naša vas Bela je dala 41 partizanov. V koncentracijskem taborišču je bilo iz Bele 12 oseb. Pled najtežjimi pogoji smo podpirali narodno osvobodilno borbo, medltem ko so nas izdajal; domači izdajalci, ki se sedaj proglašajo za »domovini zveste Avstrijce. Naše žrtve so nam bojni klic. Zavedamo s« svojih pravic in borilj se bomo zanje, dokler ne bodo dosežene kljub vsem naklepom jn zločinom antlde. mokratičnih elementov.
Obstoj koroških Slovencev se lahko zajamči samo s priključitvijo Jugoslaviji
Resolucija krajevnega odbora OF za občine Št. Ilj, Deščice. Loče in Pul-pače konferenci zunanjih ministrov v Moskvi poudarja:
Prebivalstvo na področju našega krajevnega odbora Osvobodilne fronte je slovensko. Na našem ozemlju je le 10% Nemcev, ki so se pa vsi šele v zadnjem času priselili. Naša občina je prva vpeljala slovensko urado-
vanje na Koroškem, ki ga je pa po prvi svetovni vojni koroška deželna vlada prepovedala. Kljub vsemu proganjaju slovenskega prebivalstva naša občina ni klonila. Množično je sodelovala v narodno osvobodilni borbi Naša občina je ponosna na to, da je dala za svobodo 16 žrtev. Aretacije, hišne preiskave, zapiranje in preganjanje Slovencev s strani zasedbene in avstrijske oblasti je dalo fašističnim elementom povod, da so pričeli z znanimi metodami nasilja in terorja. Zato zahtevamo, da se zajamči obstoj koroških Slovencev v priključitvi k materinskemu narodu v Ljudski republiki Sloveniji.
Plebiscitna goljufija se ne sme ponoviti
V pismih, ki so jih poslali Svetu ministrov številni posamezni koroški Slovenci, je mnogo podrobnih opisov trpljenja in borbe koroških Slovencev v Avstriji. Med drugimi je dolgoletni župan Loge vesi na Vrbskem jezeru poslal Svetu ministrov naslednjo izjavo:
Podpisani Matevž Rajner, dolgoletni župan občine Loga ves na Vrbskem jezeru, smatram za svojo dolžnost, da vam podam naslednjo izjavo:
Italijanski princ Livio Borghese, šef italijanske delegacije v plebiscitni komisiji leta 1920., ki je bil glavni zagovornik priključitve Slovenske Koroške k Avstriji, je junija 1946 izjavil: »Storil sem vse, da je Koroška s plebiscitom pripadla k Avstriji.« Nadalje je dejal, da je bila to samo njegova zasluga In da je na to ponosen.
Z imenovanim princem sem stanoval v soseščini in v zasebnih razgovorih mi je kot dolgoletnemu županu marsikaj povedal, kako je bila storjena velika krivica koroškim Slovencem. Rekel je tudi, da bi tukajšnje ljudstvo rado prišlo v Jugoslavijo že leta 1920.
Omenjeni princ je dobil od >Hei-matschutza« za svoje zasluge lepo vilo ob jezeru in umetniško izdelano cigaretno dozo.
Ta izjava vodilnega plebiscitnega funkcionarja za Avstrijo jasno dokazuje, kako je bil plebiscit velika prevara na škodo koroških Slovencev.
Ako bodo na sedanji konferenci vnovič poizkušali nagiašati pravičnost plebiscita, sem mnenja, da mora konferenca upoštevati tudi to mojo izjavo. Koroškim Slovencem ge ne sme napraviti ista krivica, ampak se mora ravnati pravično tako, da ge bomo enkrat za vselej znebili Avstrije in se priključili k materi domovini.
Prebivalstvo ob severni meji zahteva
pravično mejo z Avstrijo
Krivice, ki so jih napravili pri razmejitvi leta 1918,
* se morajo brezpogojno popraviti
Prebivalstvo ob naši severni meji zasleduje z veliko pozornostjo potek moskovske konference in razprave d mirovni pogodBi z Avstrijo. Enoduš-na želja vsega obmejnega prebivalstva je, da se popravijo krivice, ki so se zgodile pri razmejitvi leta 1918. Talcrat so bili mnogi obmejni kraji, čeprav so povsem slovenski, raztrgani in razkosani, tako da je mnogim posestnikom ostala hiša na eni, zemlja pa na drugi strani meje. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu so šli celo tako daleč, da so potegnili mejo po sredini cerkve, tako da je ena polovica avstrijska, druga pa jugoslovanska.
Prav posebno pereče je to v tako imenovanem radgonskem kotu ln pri Lučanah, kjer so popolnoma slovenski kraji, ki so jih leta 1918. nasilno odcepili od slovenskega ozemlja in jih prepustili proti volj} ljudstva Avstriji. Jugoslovanska vlada je v svoji spomenici Svetu zunanjih ministrov upoštevala željo tega prebivalstva in zahtevala, naj se tudi na tem področju poprav} meja med Jugoslavijo in Avstrijo.
Prebivalstvo teh obmejnih krajev se zato živo zanima, kako bo urejena ta zadeva na konferenci v Moskvi. Zadnje dni so bila števila zborova-
nja, na katerih je enodušno potrdilo stališče jugoslovanske vlade in jugoslovanske delegacije v Moskvi. Z vseh zborovanj pošiljajo resolucije vladi FLR Jugoslavije, jugoslovanski delegaciji v Moskvi in Svetu zunanjih ministrov. — Obenem zahtevajo, naj Svet zunanjih ministrov pravično reši koroško vprašanje in se izreče za priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Z velikega zborovanja pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki se ga je udeležilo prebivalstvo vsega radgonskega okraja, so poslali tov. Edvardu Kardelju, šefu jugoslovanske delegacije v Moskvi naslednjo resolucijo:
Ljudstvo radgonskega okraja, zbrano na velikem manifestacijskem zborovanju pri Sv. Juriju ob Ščavnici, iskreno pozdravlja jugoslovansko delegacijo in vse naše prijatelje in zaveznike, ki bodo te dni razpravljali o mirovni pogodbi z Avstrijo. Zahtevamo pravično razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, to je priključitev Slovenske Koroške, slovenskih obmejnih krajev in radgonskega kota, kjer žive naši bratje in sestre po krvi in jeziku, k naši materni zemlji, da bo za vselej konec preganjanju in zatiranju naših bratov.
Koroški nacisti dobivajo podporo, žrtvam fašizma pa jo odklanjajo
Celovec, 11. aprila. Pristranost koroških oblasti se ne kaže samo v preganjanju zavednih demokratov ln antifašistov, marveč tudi prj podeljevanju podpor. Po zakonu o vojnih žrtvah bi morali dobiti podporo vsi, ki so bili preganjani pod nacističnim režimom ali so trpeli škodo zaradi zapora, internacije ali izselitve. Na Koroškem bi prišel ta zakon v poštev v glavnem za koroške Slovence, to pa sedanjim koroškim oblastnikom ne gre v račun. Zato izvajanje tega zakona na vse mogoče načine sabotirajo in izigravajo. Slovencem z najrazličnejšimi izgovori odklanjajo potrdila, ki so potrebna, da bj se mogli okoristiti s tem zakonom.
Značilen je primer antifašista in partizanskega borca Franca Gräflin-gerja iz Podljubelja. Gräflinger se je aktivno boril proti nacifašistom in je padel nekaj dni po kapitulaciji Nemčije v borbi proti umikajočim se SS-oddelkom in fašističnim beguncem. Zapustil je ženo in tri otroke. Vdova je v smislu zakona o vojnih žrtvah prosila za potrdilo, da je njen mož padel kot aktiven borec proti nacizmu, koroška deželna vlada pa je prošnjo odbila z utemeljitvijo, da prosilka ne more dokazati, da je njen mož »utrpel škodo iz političnih razlogov.«
Zakonca Jurij in Barbara Zupanc iz Obirskega sta bila mnogo mesecev v koncentracijskem taborišču in sta se ob zlomu Hitlerjeve Nemčije vrnila. Zaradi visoke starosti sta oba po
polnoma nesposobna za delo. Sina Miho in hčerko Marijo so nacisti umorili leta 1943., drugi sin Ivan pa je istega leta padel pri partizanih. Tema trpinoma je koroška deželna vlada milostno naklonila mesečno podporo trideset šilingov, tako da ne morete ne umreti, ne živeti.
Med tem pa, ko za resnične žrtve nacifašizma ni podpor, dobivajo svojci padlih nacistov podpore po 45 do 100 šilingov! Razen tega jim nudijo še razne druge ugodnosti.
Divjanje angloameriških vojakov v Kanalu
Gorica. 10. apr. Angioameriškj vojaki v Kanalu pri Gorici so praznovali velikonočne praznike podobno kakor božične praznike v Trstu. Pretepali in napadali so namreč tamkajšnje prebivalstvo. Na veliko nedeljo ob mraku so napadli Borisa Gorjupa, Rafaela Štruklja, Joška Gabrijelčiča in Andreja Pavšiča. Spravili so se celo nad ženske in starčka Vrgli so s koles dve dekleti iz Deskel in ju pretepli. Napadli in pretepli so celo starega Andreja Paravana, ki so mu angloameriški vojaki že lani v neki kanalski gostilni ubili sina Cvetka. * p.
VREMENSKA NAPOVED ZA SOBOTO 12 APRILA 1947
Spremenljivo, po večini J.i^no. veter ti
p. ..ustil, čez dan topleje. V nedeljo lep in toplejše vreme.
Ostra kritika v ameriškem kongresu o Trumanovem načrtu za pomoč Grčiji in lurčiji
Washington, 10. aprila. (Tass) Včeraj je bila zadnja javna seja odbora predstavniškega doma za zunanje zadeve. ki je proučeval osnutek zakona o pomoči Grčiji in Turčiji.
Član uprave »Nacionalnega sveta ameriško - sovjetskega prijateljstva« Korlys Lamont je izjavil, da načrta o posojilu Grčiji in Turčiji »ni mogoče moralno opravičiti v luči današnjih obveznosti ZDA, ker sega mimo organizacije Združenih narodov in izraža enostransko stališče glede avtoritete OZN.«
Program pomoči Grčiji in Turčiji, — je dejal Lamont, v resnici predlaga, naj se Združenim državam prizna pravica odločati, kakšno obliko vlade naj bi imeli drugi narodi. Omenil j^neutemeljene trditve, da je baje treba zakonski osnutek sprejeti zaradi »zunanjega pritiska na Grčijo in Turčijo«, ter je poudaril, da si Varnostni svet postavlja za cilj »ureditev takega položaja, če obstoja. Lamont je grajal Vandenbergov predlog k zakonskemu osnutku o pomoči Grčiji Turčiji ter je opozoril, da poizkuša Vandenberg s svojim predlogom
Priprave za ustanovitev mednarodne zdravstvene organizacije
Ženeva, 11. aprila. V začetku meseca 6e je pričelo v Ženevi tretje zasedanje začasne komisije OZN za zdravstvo pod predsedstvom jugoslovanskega delegata dr. Andrije Štamparja. Komisi ja ima nalogo, da izvede potrebne priprave za svetovno konferenco za zdravstvo, ki naj bi se sestala, ko bi zadostno število držav — najmanj pa 26 — pristalo na ustanovitev svetovne zdravstvene organizacije.
Zasedanje začasne komisije se je pričelo v navzočnosti predstavnikov Jugoslavije, Avstralije, Brazilije, Kanade, Kitajske, Egipta, Francije, Indije, Mehike, Holandije, Peruja, Velike Britanije, ZDA in Venezuele, med zasedanjem samim pa je prispel tudi delegat Sovjetske zveze dr. Kolesnikov.
Na prvi plenarni seji, ki ji je prisostvoval, je imel sovjetski delegat dr. Kolesnikov govor, v katerem je poudaril potrebo, da se ustanovi mednarodno zdravstvena organizacija in obljubil polno podporo Sovjetske zveze.
Začasna komisija je nato poslušala več poročil svojih podkomisij.
Stavka telefonskih delavcev v Ameriki se nadaljuje
Washington, 10. apr. Splošna stavka telefonskih delavcev v Združenih državah se nadaljuje. V dr-žavj New Jersey je bil včeraj sprejet zakonski osnutek, s katerim se določajo globe ln aretacije telefonskih delavcev, ki bi nadaljevali stavko. V tem zakonskem osnutku 6e določata za stavkujoče kazen odvze. ma prostosti do 30 dni in globa do 500 dolarjev za vsak dan v stavki. Posredovanje v delovnih sporih se proglaša za obvezno.
Associated Press poroča o vplivu, kj ga ima stavka na telefonski promet, ln ugotavlja, da so najtežje prizadete mednarodne telefonske zveze in da so telefonski razgovori kljub avtomatičnim telefonskim centralam skrčen} na petino.
Mehiški delavci za stavkujoče v Severni Ameriki
New York, 11. apr. Iz Mehike poročajo, da je obljubil nacionalni sindikat telefonskih delavcev Mehike moralno in gmotno pomoč telefonskim delavcem ZDA, ki stavkajo. V tem sindikatu se včlanjeni vsi delavci mehiške telefonske družbe, zaposleni pri telefonskih zvezah Mehike z Združenim} državami.
Pomanjkanje jekla v britanskih ladjedelnicah London, 10. aprila. Zaradi zmanjšane količine jekla v prvem tromesečju tega leta razpolagajo britanske ladjedelnice samo s 50% potrebnega jekla. Ladjedelnice tudi pričakujejo, da se jim bo zmanjšalo dodeljevanje lesa za 20%.
New yOrk, ~i0. aprila. Poslovni krog; v New Yorku menijo, da bo morala industrija jekla v ZDA ustavit; delo ob koncu meseca. Zaradi prekinitve pogajanj z delavci za ureditev mezd so delnice na borz} v torek zelo padle.
Umetno vzdrževanje visokih cen za kmetijske pridelke
Washington, 11. apr. Ameriška vlada namerava porabit; v 12 mesecih od 1. julija dalje 160 milijonov dolarjev, da bi umetno vzdrževala odrejene visoke cene za kmetijske pridelke In živila. Da se cene kmetijskih pridelkov umetno določajo, je najboljši dokaz to, da je kmetijsko ministrstvo kupilo velikanske količine krompirja za 8 milijonov dolarjev, nato pa ga pustilo zgniti, samo da bi se obdržala cena krompirja. V proračunskem predlogu predsednika Trumana je tudi postavka 37 milijonov dolarjev za nakup krompirja, da bi se še nadalje obdržala umetno določena visoka cena za krompir.
Združitev KP Bavarsko z enotno socialistično stranko Nemčije
Berlin, 11. apr. List »Vorwärts«
poroča, da je bila na kongresu KP
Bavarske v Monakvu sklenjena združitev z enotno socialističn" stranko Nemčije,
ustvariti vtis, da sprejetje zakonskega osnutka o pomoči Grčiji in Turčiji ne spreminja stališča ZDA do organizacije ZN. Vsaka pomoč s strani ZDA, — je rekel Lamont — se mora dajati samo preko organizacije ZN.
Predstavniki »Nacionalne zveze farmarjev« in drugih organizacij so se izrazili v istem smislu. Vztrajali so na tem, naj se zadeva izroči v obravnavanje organizacije ZN.
Predstavnik »Nacionalne zveze farmarjeve Smith je izjavil: »Trumanova poslanica je višek politike enostranskih akcij, ki se vodijo že šest mesecev glede Bližnjega in Srednjega Vzhoda.«
•
Včeraj je ameriški senat, potem ko je sprejel dva predloga drugovrstnega pomena k zakonskemu osnutku o pomoči Grčiji in Turčiji, nadaljnje razpravljanje odložil na danes.
Na dopoldanski seji senata je republikanec Boosfield iz Južne Dakote nastopil proti Trumanovemu Ea-črtu. Boosfield je izrazil bojazen, jia
Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani je bila 9. aprila razprava proti razpečevalcem ponarejenih tisočdinar-skih bankovcev. Vseh pet obdolžencev je bilo obtoženih, da so sprejeli od pobeglih narodnih izdajalcev m vojnih zločincev, ki so našli zatočišče v jezuitski kasarni v Celovcu in drugje na Koroškem, ponarejene bankovce, jih nato vtihotapljali preko meje v našo državo, kjer so jih skušali spraviti v promet kot pristne.
Prvoobtoženka Bolgarka Ivanova je vso okupacijo bila v Nemčiji v raznih službah in se sedaj stalno družila z različnimi vojnimi zločinci, ki so pobegnili v Avstrijo, in bila z njimi v najtesnejših prijateljskih odnošajih. Med temi je bil tudi znani vojni zločinec Merhemič Fadil, o katerem je obtoženka vedala, da se poklicno peča s ponarejanjem denarja. To je priznala tudi med razpravo samo. Obtoženka je pet prikritih bankovcev skušala izmenjati pri Denarnem zavodu v Zagrebu, kar je preprečila pazljivost poslujočega blagajnika.
Ostali obtoženci so prav tako sprejeli denar od različnih jugoslovanskih vojnih zločincev in ga na skrivaj vtihotapili v našo državo. Čeprav so na razpravi sami priznali da so se jim zdeli bankovci sumljivi, vendar niso obvestili organov ljudske oblasti, temveč so ponarejeni denar skušali spraviti v promet.
Na razpravi so obtoženci priznali, da so dalj časa vzdrževali sike z vojnimi zločinci, kar je jasno ugotovila že obtožnica, Priznali so, da se čut jo krive v smislu obtožbe. Na razpravi so tudi izjavili, da so jim vojni zločinci dajali denar v prisotnosti angleških oficirjev. Javni tožilec je v obtožnici ugotovil, da so dajali v promet ponarejeni denar kot pristen in s tem izvršili dejanje, ki je imelo za cilj, oškodovanje narodno - gospodarskih korist} in ogražanje državne gospodarske politike. Ovrgel je izgovor obtožencev, da niso vedeli, da je denar ponarejen. Celo obramba je smatrala postopanje obtožencev za malomarnost in pledirala za milo kazen.
Javni tožilec je zahteval strogo kazen za tiste, ki so morali vedeti, da prenašajo ponarejen denar. Predlagal pa je milo kazen za tiste, ki so bili le slepo orodje zločinske ponarejevalske tolpe in pri katerih obstoja možnost, da niso vedeli da je denar ponarejen.
Kljub vsemu temu senat pod predsedstvom sodnika Štefana šlosarja in sodnikov Radoslava Piškurja ter Viktorja Čampe ni našel razloga, da jih obsodi. Tako razsodbo omenjenih sed-
Trst, 11. apr. Pred zavezniškim vojaškim sodiščem, ki mu je predsedoval major Bayl;s, se je včeraj dopoldne pričela razprava proti uradnim predstavnikom Jugoslavije: Rebolju Marku, članu železniškega koordinacijskega odbora vojaške uprave JA, Strgarju Milošu, uradni, ku železniškega koordinacijskega odbora vojaške uprave JA, Baielinu Borisu,, šefu delegacije Rdečega križa FLRJ v Trstu, Pečarju Miranu. šoferju iste delegacije, in Vatovcu Gvidu, ki je zaradi bolezni odsoten in mu bodo po sklepu sodišča sodili posebej. Obtožnica jim očita, da so odvzeli v Dutovljah 17. marca v gostilni živec Marije osebno svobodo Škapinu Filipu in Slavcu Milanu iz Tomaja na Krasu in da so jima prizadejal} telesne P°" škodbe.
Branilec obtoženih dr. Kukanja ,1e oporekal pristojnosti sodišča, ker so obtožene; po večini člani JA. vsled česar zanje ne more biti pristojno zavezniško vojaško sodišče. Predsednik sodišča je izjavil. da Je sodišče pristojno za sojenje vseh razen pripadnikov zavezniške vojske, ker pa obtožene; ne morejo dokazati, da so pripadnik; zavezniške vojske, jim bo srdito to sodišče. Prav tako tudi ni hotel ugoditi branilčevemu predlogu za odložitev razprave zanadi nabave dokazov.
Priča Slavec Milan iz Tomaja, eden jzmed obeh izztvačev, ki sta izzvala Incident, je dosledno govoril italijansko in se je v svojih izpovedih često zapletel v protislovja. Trdil je, da so mu obtoženci nasta vil; po pretepu 200 m daleč od gostilne dva revolverja in sicer enega na čelo, drugega na trebuh. Kdo mu je nastavil revolver, ne ve, češ, da m videl, kasneje ga je videl napis
bi »poizkusi ZDA, vmešavati se v notranje zadeve Grčije in Turčije, ne-izogibo privedli do nove vojne«. Izrazil je obžalovanje, ker Truman svojega programa ni prej predložil organizaciji ZN, in je dejal, da bi bila »resna napaka, če bi ZDA začele izvajati tak program v Vzhodni Evropi.«
Trumana mika strateški pomen grških otokov
London, 11. apr. Predsednik lige za demokracijo v Grčiji lord Straboly je izjavil, da je sedanji položaj v Grčiji zelo nevaren. »Vsa zgodovina dokazuje, da se zunanji poizkusisi, da bi se kakj deželi vsilila posebna vrsta vlade, neizogibno končajo z neuspehom*. Glede na ameriške načrte v Grčiji je dejal, da bodo ZDA izvajale tako politiko brez dvoma zaradi tega, ker so grški otok; velikega strateškega pomena za sredozemske pomorske poti.
Na sestanku lige je bila sprejeta resolucija, v katerj se obsoja sedanji režjm v Grčiji, zahteva umik britanskih čeč, sestava demokratjčne reprezentativne vlade in izvedba novih volitev.
nikov moramo smatrati vseskozi kot nepravilno, navedeni sodniki pa se tudi niso izkazali kot čuvarji naše ljudske oblastj in so s to razsodbo zaslužili vse drugo prej, kot pa naziv ljudskega sodnika.
Takih razsodb nikakor ne moremo dopuščati v času, ko različni vojni zločinci poskušajo z vednostjo in podporo reakcionarnih inozemskih elementov na vse načine škoditi naši državi. Ti vojni zločinci so že večkrat skušali izpodkopavati našo ljudsko oblast in naše gospodarstvo na podoben način. Vsej javnosti je poznano razdiralno delo teh zločinskih band v inozemstvu. Ker ne morejo drugače škoditi naši ljudski demokraciji, segajo v svojem sovraštvu do nove Jugoslavije po najbolj podlih kriminalnih sredstvih. Pobegli fašistični zločinci so poizkušal} načrtno in organizirano izvesti tihotapljenje ponarejenih bankovcev v Jugoslavijo. Na tak podel način so nameravali rušiti gospodarsko ih finančno moč naše države. Hoteli so vnašati paniko med ljudstvo in vzbujati nezaupanje množic v našo valuto.
Prav danes, v času največjih naporov naših narodov za načrtno uvi-ganje našega gospodarstva in ekonomske osamosvojitve, ti zločinci še vedno vrše svoje delo. Pri tem delu
j.m zavestno pomagajo nekateri ljudje, drugi pa nehote ali pa jih zapelje pohlep po denarju. Tudi današnji obtoženci so pomagači istega kova. Nekateri so pobegnil} po osvoboditvi v tujino, drugi pa so odšli še prej in se sedaj vračajo v domovino. Večina teh, ki se vračajo, se je pošteno vključila v veliko delo gospodarske in državne obnove naše ljudske demokraciji in skušajo s požrtvovalnim delom dokazati svojo predanost novi Jugoslaviji. Nekateri pa, med njimi tudi današnji obtoženci, že ob prvem stiku z domovino, skušajo izrabiti širokogrudnost naših ljudskih oblasti in tihotapijo ponarejen denar. Ti zadnji zato zaslužijo strogo kazen.
Naši ljudski sodniki so že ob prvih poizkusih pomagačev teh vojnih zločincev pravilno razumeli njihovo škodljivo delavnost, usmerjeno proti naši ljudski demokraciji. Prve razpečevalce ponarejenih tisočakov so obsodili n?, težke zaporne kazni in ce.o na smrt z ustrelitvijo. Zato moramo tem bolj obsojati postopek omenjenih sodnikov, ki so s svojo, do skrajnosti popustljivo sodbo, dokazali, da ne znajo ščititi koristi s tako težkimi žrtvami priborjene ljudske oblasti. Tak; sodniki ne morejo biti čuvarji ljudske demokracije v novi Jugoslaviji.
policijskega avtomobila, čeprav od daleč. Povedal je fantastično zgodbo, k} skoraj v ničemer ni resnična. Glede telesne poškodbe je na prvo predsednikovo vpraäanje odgovoril, da so mu razbili le očala in da se mu maje en zob, dočim je na predsednikovo nadaljnje vprašanje, če je bil kaj krvav, odgovoril, da se razume, da je bil ves krvav. P0 skoro treh urah je Slavec naenkrat pričel na branilčeva vprašanja odgovarjati slovensko, čeprav je prej ves čas govorjl tržaško italijanščino. Pri odgovorih na branilčeva vprašanja je često prihajal v nasprotja. Tako je prvotno trdil, da je Strgarja udaril v gostilniški sobi, nato, da ga je udaril v shrambi, kamor so ga obtoženci zaprli, preden jih je policija aretirala.
Razprava se je danes nadaljevala-
Ameriški vojaki zaplenili Jugoslovansko zastavo
Gorica. 11. aprila. Vaščani v Dolah pri Tolminu so za volitve v krajevne odbore OF okrasili vas in razobesili jugoslovanske zastave. Popoldne so trije ameriški vojaki sneli na bloku zastavo z droga in z neke zasebne hiše ob glavni cesti. Užaljeno in ogorčeno ljudstvo je poslalo delegacijo k poveljstvu bloka in zahtevalo vrnitev zastav. Poveljnik jim ni ho‘el vrniti zastav. Čeprav je ljudstvo poslalo drugega dne protest okrajnemu guvernerju za Kobariško, zastav kljub temu še niso vrnili.
Šiška XV. teren volj v Domu Ljuba Šercerja I. nadstr. v nedeljo od
7.	do 12. Informacije v istem prostoru v soboto od 9. do 12. in od 15. do 18. člani Osvobodilne fronte, Izvršite svojo dolžnosti
Primer nepravilne sodbe
NapadencI kot obtoženci pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Trstu
Vrnili so se...
V letih, ko se je okupator s pomočjo domačih izdajalcev odločil, da uniči vsakega, ki se ni hotel vdšnjati fašizmu in nacizmu, se je Ljubljana odločno uprla. Zapori v šentpetrski in belgijski vojašnici so se polnili, talci padali, gore po naši Dolenjski, Gorenjski, štajerski, Koroški, Primorski in Notranjski pa so sprejele tiste, katerim je bila svoboda domovine že od nekdaj najbolj pri srcu. In med temi je bilo tudi mnogo Ljubljančanov. Tiho in neopaženo so se poslavljali od svojcev in -prijateljev. Mnogi od njih tudi tega niso storili: molče, stisnjenih zob m s prisego, da ne odnehajo prej, dokler ne bo vrag izgnan iz domovine in izdajalec kaznovan, so prijeli za orožje in napovedali krvoločnemu prihajaču neizprosen in nepopustljiv boj.
Leta borbe so tekla, v njih so borci za svobodo izpisali najsvetlejši del slovenske zgodovine in zmagali. Ljubljana je osvoboditelje sprejela z največjim navdušenjem in ljubeznijo, jih zasula s cvetjem in hvaležnostjo. Matere. žene in otroci so s ponosom objemali svoje drage, za katere so toliko žrtvovale in pretrpele. V' marsikateri družini pa je bil ta največji praznik zagrenjen. Težko pričakovani mož, brat, sin ni bil med zmagovalci, ni se vrnil, pač pa je prišla vest, da je padel in da leži pokopan nekje na Dolenjskem, Koroškem ali štajerskem ...
Mislila sem, da bi ga pokopali v družinsko grobnico, pa sem se premislila, saj vem, da bi bil on proti temu. Za isto stvar se je boril, kakor vsi, ki so bili pripeljani v Ljubljano, zato naj bo z njimi skupaj!«
Sedemnajst in pol let je imela Zde-šarjeva Nada. ko je po končani operni sezoni odšla s svojo tovarišico Tavčarjevo na počitnice na Dolenjsko na Trško goro. Dvoje veselih in zdravih deklet je spoznalo na Dolenjskem veličino borbe proti okupatorju. Ob razsulu fašistične Italije je Nada prišla nazaj v Ljubljano za nekaj dni, nakar je z izgovorom, da gre po stvari, ki jih je pustila na Trški gori, odšla in se ni vrnila. Gubčeva brigada io j? sprejela in se jo še danes vsi borci, od prvega do zadnjega, z največjim spoštovanjem spominjajo. Nada je bila borka, kos vsakemu tovarišu in njena največja želja je bila. da si pribori pravico do strojnice. Na Ba-rončevem hribu pri Gotni vasi v :,a;-hujši borbi ni zapustila položaja. Hrabra Nada je na tem mestu padla, a tovariš: iz brigade in tovarišice iz opere v Ljubljani bodo ohranili časten spomin na to mlado junakinjo — članico baleta, ki je na tako nesebičen in junaški način branila svobodo svoje zemlje.
V dneh, ko je hotel nacist uničiti glavni štab naše armade v Drvarju, je padel v obrambi naših največjih ljudi, tudi tovariš Miklavc Vladimir - Hen-
Castna straža ob krstah padlih borcev
Želja nekaterih Ljubljančanov, da
bi imeii padle junake blizu sebe, je bila tako velika, da so zaprosili za prekop. Vsem. ki so zaprosili in Katerih svojci so bili pokopani posamezno. le bila želja izpolnjena. Prav v teh dneh je slovensko ljudstvo še enkrat dokazalo, kako velika ljubezen in hvaležnost ga veže na borce, ki so padii za osvoboditev domovine. Iz grobov, ki jih je vse do teh dni krasila s poljskim in gozdnim cvetjem roka kmečkega dekleta, so bili vzeti posmrtni ostanki junakov in prepeljani v Ljubljano na pokopališče pri Sv. Križu. Prizori slovesa kmečkega ljudstva od padlih, so nepozabni. Skoraj vsak kraj širom naše domovine je imel svojega junaka — Ljubljančana v svoji sredi. Ob pomembnih praznikih. kakor tudi ob delavnikih so na te grobove romale množice ljudstva in posamezniki: vsi so se zaustavljali ob niih in vzbujali spomine na junaška lpta domovinske vojne.
Prišel je dan. ko je ljubezen svojcev padlih zahtevala svoje in vzela domačinom junake, ki so jih tako neradi dali od sebe. Številni venci, šopki in posamezni cvetovi, ki so bili položeni na krste, razodevajo čustva, k- jih goji naše kmetsko ljudstvo do najboljših sinov našega naroda. Rdečkasta resa iz gozda pri Trebnjem na Dolenjskem, nežna narcisa z Gorenjske. teloh iz kozjanskih in pohorskih gozdov, vejica brinja ali smokve s Primorske, vijolica s Koroške — so prinesli v Ljubljano na pokopališče ljubezen in zahvalo vse domovine do junaških borcev, ki so sp danes vrnili v svoj kraj. iz katerega so skromno in t:ho odšli v borbo.
Na pokopališču pri Sv. Križu je bilo te dni vse na delu. Skupni grob naših junakov bo tik ob grobovih talcev. Kakor so bili združeni v borbi, tako bodo združeni tudi sedaj, ko so s svojim pcžrtvovanjem dosegli to. kar danes vsi živi uživamo: svobodo! Sorodniki padlih prihajajo na pokopališče s cvetjem in vsakemu se zasolzi oko. ko riđi krsto svojega dragega že vso zasuto s cvetjem in zelenjem. Na domovih padlih je vse živo. Nič tiste žalosti, ki človeka spravlja v obup. pač pa ponos in zavest. da je padli žrtvoval svoje življenje za največjo stvar, pomirja srca sorodnikov.
Na pokopališče je pravkar pripeljal kamion iz Lavrice krsto s posmrtnimi ostanki Majcnove Zore in Lada. Brat in sestra — skupaj s*a odšla v borbo in skupaj padla od izdajalske roke. Peruzzijeva ulica ima dva junaka, z nio vsa Ljubljana in vsa domovina. Ž&r.fj z Lavrice so jima za slovo tako okrasile krsto, da je oče Lada in Zore ves iz sebe: »Nič na svetu nisem imel rajši, ko tale dva. sedaj pa vidim, da ljubezen ljudstva do njiju ni nič manjša!«
Na Tržaški cesti štev. 11 stanujejo Stermeckovi. Tovariš Stermecki, oče padlega Maksa Stermeekega - Roka, je v mestu, mati pa doma. V stanovanju je ‘ako kakor pred velikimi prazniki, kakor pred veliko nočjo: čiščenje, vznemirjenost. Gospa — mati Maksa — briše prah z okvira, ki obkroža fotografijo njenega padlega sina: »Vedno se je boril proti izkoriščevalcem delavstva in jaz — saj sem mu vendar mati — zvesto z njim.
rik. Tudi on je med padlimi tovariši.
ki so se vrnili v Ljubljano.
Vedno vesel, s harmoniko na čelu Cankarjeve brigade, je bil šlosarjev Silvo znan daleč naokrog. Lela 1943. je odšel skupaj s sestro in očetom v partizane. Ko je 1. januarja 1945 XV. divizija napadala sovražno po-sfojanko Občine pri Trebn jem, je mladi Silvo žrtvoval svoje življenje domovini.
Med junaki, ki smo jih te dni sprejeli v Ljubljani in bomo počastili njihov spomin danes in jutri, je Šubic Janek. glasbenik. Njegovo smrt opisuje podpredsednik zvezne vlade tov. Kardelj takole: »Z Ladijem sva šla skupaj na osvobojeno ozemlje Hrvaške, kjer je Ladi ostal 14 dni. potem pa se je vračal z močno patrolo, z enim članom CK KPH tov. Gašperjem ter z angleškim majorjem Jonesom, ki je šel v Slovenijo. Vodil jih je partizan Jusbašič. doma iz Tržiča v Kordunu. ki je bil odličen fant. toda razposajen veseljak. Šli so s konji proti reki Tounjčici (domačini ji pravijo tudi Rudnica), ki se izliva v Mrežnico. Reko so gazili že v mraku, na nekem plitvejšem mestu, toda plitvina je bila polna raznih jam in skal ter se končno končala nenadoma v precejšnjo globino. Jusbašič je pognal konja preko plitvine precej neprevidno in razposajeno, tako da je konj nenadoma zdrknil v globino, a Jusbašič je padel z njega, a se ujel za neko skalo in se povzpel nanjo. Ker ni znal plavati, mu je Gregor še enkrat poslal konja, ki je priplaval mimo njega, toda Jusbašič je ponovno zdrknil z njega v vodo in se začel potapljati. Ladi je tedaj v obleki z gojzaricami na nogah skočil ponj. Jusbašič se ga je tako nesrečno oklenil okoli vratu in rok, da Ladi ni mogel plavati in sla se oba začela potapljati. Potem je za. njima v vodo skočil Gašper v spodnjih hlačah, za katere se ga je oprijel Ladi. Komaj ne polna dva metra pred bregom so se hlače raztrgale in Ladi ter Jusbašič sta ponovno zdrknila v globočino, kjer se je Jusbašič takoj utopil, po Ladija pa je šel Gašper še enkrat. Ladi se ga je oprijel za nogo, toda preden je Gašper priplaval do brega, je Ladi izgubil zavest in izpustil Gašperjevo nogo. Tedaj je skočil v vodo tudi Anglež Jones in še en tovariš, toda bilo je prepozno ,.. Ladi se je pokazal kot
odličen tovariš. V zadoščenje nam je dejstvo, da je umrl kot heroj, v plemeniti težnji, da bi rešil življenje svojega tovariša.« (Odlomek iz pisma, ki ga je pisal tov. Kardelj Janekovi ženi Valeriji Šubicovi.)
Drobtinice iz življenja naših padlih borcev razodevajo vso veličino njihovega značaja in nezlomljive ljubezni do rodne grude ter odločnost, da dosežejo lepše, pravičnejše življenje. S Silvom, Nado. Janekom in Vladimirjem se je vrnilo v Ljubljano še mnogo drugih, ki po svojem junaštvu prav nič ne zaostajajo za svojimi tovariši:
Škalja Alojz, Babnik Melhior. Novak Ivan, Kos Boris, Tivader Franc, Selan Ivan, Stangelj Štefan, Klavder Milenko. Stermecki Maksim. Grandovec Karel, Zidan Stanko, Klančar Jožica. Justin Branko, Šlosar Silvo, Banda Dušan, Bolta Jože, Recek Štefan, Jančič Vida, Levičnik Marijan, Anžur Alojz. Amon - Veno Žarko, Malenšek Marijan, Udvanec Matija, Kompare Radoslav . Dane, Kramberger Robert, Majcen Zora. Majcen Lado. Bračič Bernard. Ferjan Rado, Reja Radoslav, Šubic Janek, Schafer Jerica. Žgajner Marija, Avsec Ivan, Šonc Metka. dr. Jermol Vlado, Martinc Ivan, Martinc Drago, Kermavner Ivan. Vojko Marij, Pevc Stojan. Hvalič Marija, Polovic Ivan, Kogovšek, Zornader Pepe -Frenk, Kek, Kenda Jože, Pistotnik Franc. Miklavc Vlado, Miklavc Nande. Miklavc Franc, Žargi Jože, Petroci Andrej, Žgajnar Gizela, Božič Zlatko.
Vsi ti padli tovariši, ki so žrtvovali. kar se največ žrtvovati da: svoja mlada življenja, danes leže mirni in spokojni na pokopališču pri Sv. Križu. Cilj. s katerim so odhajali v boj. je izpolnjen: domovina je svobodna, sproščeno ljudstvo si gradi lepo in svetlo bodočnost, za katero so bile potrebne te njihove velike žrtve. Obiskali jih bomo v teh dneh na njihovem domu na pokopališču in počastili z zaobljubo, da bomo vsi živi ostali zvesti njihovi poti ter z vsemi svojimi močmi in z vsem zdravjem dosegli ono, za kar so se tako nesebično in junaško borili.
*
Na Dolenjskem pri šmarjeških Toplicah leži ob robu hrastovega gozda grob padlega partizana Ivana Dolenjca iz Ljubljane. Tudi njegova mama se je podala na pot, da prekoplje svojega Ijubljenca-edinca. Prišla je k sinu — ne prvič — in se vsedla na lovski stolček, ki ga je prinesla s seboj. Kaj je čutila ob grobu svojega sina — bi vedela ona največ povedati, vemo £a to, da se je ob pogledu na Gorenjčevega Lojza. ki je krasil sinov urob, odločila, da sin ostane tam. kjer je padel.
»Če bi ljudem vzela mojega sina. ie isto. kakor bi ga vzela sama sebi. Naj ostane tu. Zavest, da mu krase grob ljudje, ki jih niti dobro ne pozna, me dela ponosno državljanko naše domovine!«
Mati Dolenjčevega Ivana je gost Sušnikove družine, kamor bo hodila vsako leto na oddih. Tam ali tukaj v Ljubljani ji bo Ivan blizu. Pomladanska sapica ali pa zimska burja j bo prinaša pozdrave ljudi - sodržavljanov, ki prav tako ljubijo sina-ju-naka. kakor ga ona ljubi.
Grob Ivana Dolenjca ob hrastovem gozdu pri Šmarjeških toplicah je z grobovi v Ljubljano prepeljanih junakov — grob fašizma in nacizma v Sloveniji — v Jugoslaviji.
•
Imena padlih borcev, ki bodo prepeljani danes, bomo objavili jutri.
Tehniška srednja šola — vir tehniškega srednjega kadra
V »Mesecu tehnike« otvarja Drž. iehniška srednja šola v Ljubljani s
13.	aprilom dve vzporedni razstavi:
1.	V izložbenih oknih Batove palače v Ljubljani:
a> shematično sliko razvoja in razmaha šole v novi Titovi Jugoslaviji v primerjavi s predvojnim časom;
b)	širino organizacije LMS na zavodu in njeno aktivnost;
c) z izdelki in učili prikazan sestav in ustroj šole.
2.	V prostorih Drž. tehniške srednje šole v Ljubljani, Aškerčeva ulica 9, levo:
a)	način in sredstva pri izvajanju učnega programa po strokah;
b)	sodelovanje mladine za dosego čim boljših uspehov pri vzgoji našega srednje tehničnega kadra.
Na razstavo opozarjamo vso našo javnost, predvsem pa učečo se mladino, ki se namerava posvetiti tehniškemu poklicu, in njihove vzgojitelje.
Razstava na šoli bo odprta dne 13. aprila 1947 od 8 do 18. Vodstvo bodo imeli profesorji in dijaki.
",',Hjir".-y ■	T."TV‘V.'C"

Skupno a talci bodo domovali ljubljanski junaki
Rudarji trboveljskega okraja pomagalo kmetu, da bo mogel posejati vso zemlje
Deževno vreme še vedno ovira večji razmah setvenih del v Sloveniji. Po zbranih podatkih je mogoče sklepati, da je bilo doslej v naši republiki zorane za spomladansko setev približno 10 o/, vse orne površine, ki jo mora naš kmet posejati to pomlad. Ta počasni začetek pa ne bo trajal več dolgo. Vreme se bo nedvomno v kratkem izboljšalo in ustalilo. Takrat se bo razgibala vsa Slovenija. Kmetje, traktoristi in drugi prj setvenih delih zaposleni delavci bodo jmeli dela dovolj, ne samo od jutra do večera, temveč tudi pozno v noč. Le tako bodo zmogli veliko nalogo, da bo vsa zemlja pravočasno obdelana in posejana.
Se vedno je zato dovolj časa, da se izpopolnijo pomanjkljive priprave in da se popravi, kar je bilo pcgreš-nega. Potrebno je, da se posamezni okraji in kraji, k; sj v določenih vprašanjih ne znajo sam; pomagati, zanimajo, kako so podobne ovire pre. magaij drugje. Veliko iniciativnosti je doslej pokazal trboveljski okraj.
Aktivist; tega okraja imajo še posebno težavno stališče, ker je njihovo področje pretežno hribovito, v izseljeniškem p-asu pa se še vedno čutijo posledice okupacije. Kmetje v trboveljskem okraju si ne morejo pomagati s traktorji, okoli Radeč pa jim primanjkuje tud; živine.
Okrajna setvena komisija je bila že takoj v začetku opozorjena od nekaterih krajevnih komisij, da ponekod primanjkuje orodja in da bi se dalo to pomanjkanje omiliti tako, fb; se pokvarjeno orodje popravilo.
Komisija, v kateri sodelujejo vse množične organizacije, zadruge in kraji po svojih zastopnikih, se je takoj obrnila na sindikate jn jih prost, la, naj priskočijo na pomoč. Rudarji, železničarji in drugi sindikalisti trboveljskega okraja .«o pokazali popolno razumevanje in so se takoj odzvali,
Sklenili so, da bodo organizirali delovne akcije * najbolj prizadete in pomoči potrebne vasi.
Prva taka akcija je bjla na veliko, nočni ponedeljek, ko je 21 delavcev in rudarjev iz Trbovelj obiskalo St.
Jurij pod Kumom. Pod vodstvom uprave sindikata sta jo organizirala obrata Osrednjih delavnic in dnevnega kopa »Neže«. Delavci so se na to akcijo dobro pripravili. V svojem prostem času so izdelali mnogo raznega večjega in manjšega poljskega orodja in raznih kmečkih gospodinjskih potrebščin. Vse te izdelke so vzeli s seboj, kakor tud; orodje in pločevino, ki so jo potrebovali za popravljanje v vasi sami. Ljudje, ki so bili že več dni prej obveščeni o njihovem prihodu, so jim nanesli velik kup raznega pokvarjenega orodja in drugih potrebščin. Nekateri so prišli tudi lz krajev, kj so dve uri oddaljeni, in jih prosili, naj tudi njim popravijo orodje, da bodo mogli delati, in posodo, da jo bodo lahko še u: orabljali.
Sindikalisti so se udarniško lotili dela m so delali od 8. zjutraj do 15.30 popoldne brez odmora. Uspeh njihovega dela je bil zelo lep. Izdelali so 30 popolnoma novih posod in še nekaj drugih potrebščin, 30 posod so popravili, 60 verig zvarili. 30 krampov ošpičili, okovali so kolesa pokvarjenega kmečkega voza, počinili 80 posod za kuhanje, razen tega pa popravljali kose, sekire, brane in drugo poljsko orodje. Najbolj so se izkazali — kolikor je sploh mogoče katerega posebej pohvaliti, ker so vsi marljivo delal; — kovač Franc Cesar iz dnevnega kopa »Neže«, varilec Ivan
Bril: ;z Osrednjih delavnic in kleparja Franc Potokar ter Janez Gošte. Delovne akcije se je udeležil tudi pevski zbor »Zarje«, ki je med delom dvigal razpoloženje s petjem borbenih pesmi.
Ta delavna akcija pa n; imela samo važnega materialnega uspeha, temveč je uspela tudi v moralnem in političnem pogledu. Na sestanku, kjer so sindikalisti izročili krajevnemu odboru s seboj pripeljano novo orodje, je bjla tako z njihove strani kakor s strani kmetov poudarjena potreba najtesnejšega sodelovanja med delavci m kmeti. Kakor delavci sedaj pomagajo kmetom, tako bodo kmetje v jeseni, ko bodo pospravljali pridelke, mislili na delavce in jjm dobavili presežke svojih pridelkov. Podobne delovne akcije bodo še prihodnje dni, ko bodo obiskale delovne ekipe trboveljskih, hrastniških, zagorjanskjh rudarjev in železniških delavcev iz Zidanega mosta vasi Dole, Razbor, Turje, Št. Lampert, Mlinše in Dobovec.
Znatno pomoč nudi kmetom v svoji okolje; tud j državno posestvo Dvor na Hotemežu pri Radečah. Uprava in sindikat tega posestva sta idealno razumela svojo nalogo v letošnji pomladanski setvi. Ker je vsa zemlja tega posestva v ravnini, jo bo preoral traktor. Posestvo pa razpolaga s treni; ali štirimi živinskimi vpregami. Z njimi vsak dan orje zemljo brezplačno tistim kmetom v svoji okolici, ki nimajo živine. Kmetje so s takim razumevanjem za njihove težave zelo zadovoljnj in zato kažejo tudi s svoje strani razumevanje za naloge načrtnega dela in setvenega plana.
V Trbovljah so sestavili okrajno setveno komisijo takoj po posvetovanju v Ljubljani. Izvršil; so razrez okrajnega setvenega načrta na kraje, ki so nato razdelili svoje razreze na posamezne kmete. Vsak kmet je dobil na posebnem obrazcu predpis, kaj mora posejati. V začetku tu pa tam nj bilo pravega razumevanja za to delo. kar je verjetno povzročil šablonski in oblastven; način dela aktivistov po vaseh. Kasneje se je to izdatno omililo jn je danes sodelovanje
kmetov jn oblasti zelo dobro. Vsekakor je povsod ena izmed pivih nalog va-škega aktiva, da pri sestavljanju setvenega razreza sodeluje s kmeti, da vzbude v njih tako zanimanje m iniciativo, da bodo aktivno sodelovali. Ni dovolj, če se razrez izvrši v pisarni ljudskega odbora in se ga nato razpošlje posameznikom. Potrebno je, da se o njem razpravlja na vaškem sestanku. Ni važno namreč samo to. kako bo izvršil svoj setveni načrt posameznik, temveč tudi, kako bo najbolje in najuspešneje izvršila krajevn; setveni načrt vsa skupnost, ki jo predstavlja ljudski odbor.
V trboveljskem okraju so težave s poročanjem, ker so zaradi hribovi-tosti okraja prometne razmere svoje. vKtne. So vasi. kakor na primer Št. Jurij — Dole. ki so zelo raztresene, obenem pa oddaljene tudi po štiri ure od kraja in se ne morejo poslužiti nobenega prometnega sredstva. Iz takih vasi prihajajo podatki o razvoju setvenih del le od časa do časa, in zato vodstvo nima vedno popolnega pregleda. Organizacijo poročanja ;z takjh vasi bo treba vsekakor izboljšati. morda tako, da dostavljajo taki oddaljeni in težje dostopni krajevni odbor; svoja poročila tistim najbliž-jim krajevnim odborom, k-; imajo s sedežem okraja boljše stike in ki lahko oddajo nj!hovo poročilo 'istočasno s svojim. Doslej se je poročevalska služba najbolj izkazala v Vrhovem, odkoder točno poročajo in kjer dobro opazujejo razvoj setvenih del. Zaslugo za ta uspeh ima vrbovska mladina.
Ponekod se v hriboriteiših pridelüi občuti pomanjkanje delovnih sil. Mladina organizira delovne ekipe, ki bodo šle pomagat kmetom v okolici Izlak, ■'.'erjstno je, da bo potrebna podobna pomoč še drugje. Kmetje pa. pri tem počasi spoznavajo, da bodo morali v prihodnjih letih spremenit; svoje set. vene načrte in se posvetiti pridelovanju tistih pridelkov, k; prj njih bolje uspevajo. Že danes uvidevaio. da je njihova rešitev In njihova bodočnost predvsem v živinoreji ;n pridelovanju kakovostnih krmnih rastlin.
Preskrba naše tekstilne industrije z domačo volno
krajevni ljudski odbori, drugega pa
Odkup volne ima velik pomen za naše gospodarstvo. Pred vojno 30 tekstilna podjetja dobivala volno pretežno ;z inozemstva, med tem ko se je domača volna v glavnem upo. rahljala za hišno obrt, deloma pa smo jo moral; izvažati na inozemska tržišča. Ta način upora.be domače volne je povzročal veliko škodo narodnemu gospodarstvu. Volno smo po nizki ceni izvažali v inozemstvo. Da smo si lahko nabavili drago inozemsko volno, smo morali vrhu tega po sramotnih cenah izvažat,- naše kmetijske pridelke in proizvode gozdarstva. Tako smo leta 1937. izvozili 933.00C kg domače volne, za kar smo prejelj samo 22 milijonov din; na drugi strani pa smo moral; za uvoženih 3.240.000 kg volne plačati kar 127 milijonov din. Cena za uvoženo volno je bila torej za 65 n/o višja v primer; s ceno, po kateri smo volno izvažali.
Da bi se domača volna uporabljala v naš; tekstilni industriji za povečanje proizvodnje tkanin, ki so potrebne najširšim slojem prebivalstva, je bjl že lan; izveden odkup volne. Lanske izkušnje pa so pokazale, da posamezni ljudski Qdbori niso posvetili dovolj pažnje odkupu volne, kar je dalo špekulantom možnost, da oškodujejo tako naše gospodarstvo kakor tudi pridelovalce volne. V interesu samih kmetov je, da se s pravilnim odkupom volne poveča in poboljša proizvodnjo v naši tekstil, ni industriji, ker bodo potem lažje krili svoje potrebe. Za striženje in odkup volne v letu 1947-1948. j zvezna vlada na predlog ministra za industrijo in ministra za kmetijstvo jn gozdarstvo izdala novo ured. bo, ki bo omogočila načrtno izkoriščanje domače volne. Republiški mi. nistr; za kmetijstvo bodo v soglasju z ministri z industrijo odredili čas in način striženja ovc in ovnov ter striženje jagnjet. Republiški ministri za industrijo pa bodo določili podjetja, ki bodo volno odkupila.
Po novi uredbi morajo krajevni ljudski odbori do 15. t. m. sestaviti sezname gospodarstev, ki gojijo ovce, z navedbo točnega števila glav ter vrste živali (n. pr. ovce pranienke ali cigaje). En izvod seznama obdrže
Volna se mora izročiti v celih ne-raztrganih runih. Gospodarstvo, ki izročj predpisano količino volne, sme z ostankom volne prosto razoolagoti. če gospodarstvo izročj pooblaščene-
... . I mu podjetju v odkup tisto količino,
pošljejo republiškemu ministrstvu za;	___ ...
r .. j	.	..	Is katero sme prosto razpolagati,
SSSSST- &StJE*£SS2Zi M. »««* *•»—* p» »
podjetju. Kmetijska gospodarstva morajo podjetju za odkup volne ali odkupovalcu tega podjetja izročiti volno v odkup po določenih cenah. Kmetijskim gospodarstvom, ki imajo do 5 glav drobnice, n; treba izročati volne. Gospodarstva, ki imajo do 10 glav izročijo od vsake pramenke 650, od vsake cigaje 1300, in od vsakega jagnjeta 100 g volne: gospodarstva, ki imajo do 30 glav, izročijo od vsake pramenke 650, od vsake cigaje 1300, in od vsakega jagnjeta 150 g volne: gospodarstva, kj imajo nad 30 glav drobnice pa izročijo od vsake pramenke 700 g cd vsake cigaje 1400 g in od vsakega jagnjeta 200 g volne. Volna od jagnjet se odda le v tistih ljudskih republikah, v katerih določi republiški minister za kmetijstvo v soglasju z ministrom za industrijo, da se strižejo jagnjeta.
tem. Zvezna in republiška podjetja, ki dobivajo volno Pri predelovanju kož. te volne ne oddajo odkupnemu podjetju, temveč jo prijavijo svojemu operativnemu upravnemu voditelju. Ostala podjetja in vsi predelovale; kož pa morajo vsakega 1. in 15. dne v mesecu dobljeno volno z-ročitj odkupnemu podjetju.
V zvezi z gornjo uredbo je zvezna vlada na predlog Gosoodarskeg-, mre. ta izdala tudi odločbo o ««likunnih cenah, ki se gibljejo za posamezne kakovosti od 50 do 62 din za kg neprane strižene volne, med tem ko se cena za volno, prano na ovci poviše za 25°/». Cena za volno jagnjet. prano n-, jagnjetu, znaša 68 dm. za strojarsko volno pa 35 oziroma 32 din. G~mje cen® veliaio za belo zdravo, subo in č’sto volno, nezlepljeno, franko krai odkupa.
V Srbiji začeli gradit! draga veliko hidrocentralo
Pred dnevi smo poročali o gradnji velike hidrocentrale v soteski Zapadne Morave pri Ovčarski Banji, nedaleč od Čačka. ki bo lahko oskrbovala ves zapadni del Srbije. To pa ni edina velika hidrocentrala, ki jo gradimo v Srbiji.
Za oskrbo južnega in vzhodnega dela Srbije z električno energijo so že zgodaj spomladi pričeli graditi sistem električnih hidrocentral na Vlasini in Vrli jugovzhodno od Leskovca, nedaleč od bolgarske meje. S tem sistemom hidrocentral bo omogočeno izkoriščanie vodne sile dveh rek, Vlasenice in Vrije, preko katerih odteka voda iz Vlaseniškega Blata, ki leži na visoki planoti 1200 m nad morjem. Iz tega Vlaseniškega Blata odteka voda proti severu po reki Vlasini, ki se potem v velikem loku zliva v Južno Moravo nedaleč od Leskovca, proti zapadu pa odteka voda po reki Vrli, ki se steka v Moravo za-oadno od Surdulice. Z zajezitvijo kotline Vlaseniškega Blata bo ustvarjeno veliko jezero, v katerem bo mogoče zbrati več milijonov kubičnih metrov vode. Višinske razlike so tu za gradnjo hidrocentrale zelo ugodne. Padec vode se bo na reki Vlasini
izkoriščal v treh stopnjah z ustrezajočimi hidrocentralami, odtok vede proti Vrli pa bo izkoriščen z enkratnim padcem 400 m.
Poleg zajezitve Vlaseniškega Blata, ki bo izvršena pretežno v obl-ki nasipa iz zemlje in gline, bo treba zgraditi še dve betonski zajezitvi za izkoriščanje posameznih stopenj padca reke Vlasine. Izkopi za betonske jezove se že gradijo. V drugi etapi de! bo treba zgraditi poleg betonskih jezov nekaj kilometrov galeriie in vodnih oredorov. Doslei so minerska dela opravljali minerji iz Like, medtem pa so v posebnem minerskem tečaiu usposobi’i 20 domačinov za to delo zlasti za gmdnjo predorov za dotok vode k turbinam.
Na gradiliščih so bile sprva težave s prehrano delavcev, ki ni bila dobro organizirana. Medtem pa je vodstvo gradnje uredilo več delavskih kuhinj in potrebne bar.ake, kjer stanujejo delavci. Pri de'ih v prvi etapi sta pomagali tudi dve mladinski delovni brigadi iz vranjskega okrožja. V zadnjem času pa se je število delavcev zelo pomnožilo, tako da polekajo vsa dela po mirtu.
Javna	t
Podpisani želim, da mi odgovorite na spodnja vprašanja:
Pomočnik ministra za gradnje tov. inž. Marijan Tepina je v »Slovenskem poročevalcu« objavil članek v zvezi s petletko in izvedbo investicijskega plana. V svojem članku govori o kadrih, o nenačrtnem porazdeljevanju tehničnega osebja, kako majhen je procent inženirjev in tehnikov, ki so zaposleni v svojem poklicu in proizvodnji in da je večina v ustanovah administrativnega značaja. Odkod ta pojav? Zakaj se tehniki nočejo vrniti v svoj poklic?
Oglejmo si nekoliko sledeče primere:
Tehnično delo zahteva gotovo pred-izobrazbo in je višje kvalificirano kot administrativno delo, je pa nižje plačano kot administrativno delo.
V	državni ustanovi ima začetnik, ki vrši uradniške posle ne glede na šolsko predizobrazbo, začetno plačo 3600 dinarjev. Tehnik, absolvent Srednje tehnične šole s šolsko predizobrazbo pa ima v državnih gospodarskih podjetjih začetno plačo 3200 din.
V	državni ustanovi ima uradnik s fakultetno izobrazbo začetno plačo 5100 din. inženir ali arhitekt v državnem gospodarskem podjetju pa 4600 dinarjev.
S 1. jan. 1947, ko se je pričelo izvajati socialno zavarovanje, se je vsem državnim nameščencem samo po sebi povišala plača za toliko, kolikor znaša zvišani prispevek za soc. zavarovanje. V državnih gospodarskih podjetjih pa morajo delavci in nameščenci sami plačevati ta prispevek. Torej neproduktivnim ustanovam, ki so itak samo v breme državnega proračuna. se zviša plača na račun državnega proračuna. V ustanovah, ki delajo za obnovo in proizvodnjo pa ravno narobe. Zakaj ta razlika? Vsi delamo za državo, vsi smo državni nameščenci, pa vendar taka razlika.
Oglejmo si drugi primer!
Pri določitvi plače se upošteva samo praksa in leta. ki jih je prebil tehnik pri .svojem delu.
Trije tovariši so diplomirali leta
1941.	na tehnični fakulteti v Ljubljani. Prvi je bil kot aktivist 'OF spomladi 1942 zaprt, obsojen, do 1943 v zaporu v Italiji, nato odpeljan v Nem-čijo in se vrnil v avgustu 1945 domov. Torej mu je okupacija preprečila pridobitev prakse. Drugi je odšel leta
1943.	k partizanom in se vrnil po demobilizaciji domov ter stopil takoj v svoj poklic. Zaradi tega ni mogel pridobiti prakse. Tretji je leta 1942. stopil v podjetje, ki je ves čas okupacije delalo za okupatorja ter ima sedaj pet let prakle. Zato, ker ima pet let prakse, ima večjo plačo kot pa ostala dva tovariša, ki zaradi sodelovanja v narodno osvobodilnem gibanju nista mogla pridobiti prakse.
Ta dva tovariša se sedaj vprašujeta, kdo ga je bolj polomil. Ali oni tovariš, ki je bil ves čas okupacije doma in v praksi, ki ni ničesar izgubil, ničesar žrtvoval, ali midva, ki sva veliko žrtvovala, tvegala, izgubila vse in mora eden še vedno hoditi v vojaški uniformi, ker ima razen te samo eno obleko.
Tretji primer: Tehnik je diplomiral leta 1929. v dobi krize, ko ni bilo mo-
goče dobiti zaposlitve v tehnični stroki. Kot sin revnih staršev je iskal povsod zaposlitve in jo končno dobil pri mestni občini, seveda ne kot tehnik, temveč kot nameščenec. Vso dobo je prebil kot samoupravni uradnik do leta 1943.. ko je bdi interniran in se je leta 1945. vrnil ter vstopil na svoje staro slulžbeno mesto. Sedaj je premeščen kot tehnik v samostojno gospodarsko podjetje in ker nima prakse, dobiva ravno tako začetno plačo 3200 din kot tehnik, ki je maturiral leta 1946., ker se mu doba, ki jo je prebil v samoupravni službi, ne šteje pri določitvi plače. V samoupravni službi je imel plačo 4000 din, sedaj pa, ko je premeščen, dobiva samo 3200 din.
Ali bo imel tak tehnik veselje do svojega poklica? Zakaj si tehniki in inženirji ne želijo svoj poklic? Odgovor dobimo iz gornjih primerov.
Želim, da bi odgovorili na gornja vprašanja javno v »Slovenskem poročevalcu«.	Vrbič Ivan.
Odgovor: Vprašanje kadrov, njihove pravilne razdelitve je eno najtežjih in bo tako tudi še ostalo, ker kadrov manjka. Prav zaradi pomanjkanja strokovnega kadra je za državljana nove Jugoslavije nečastno, če se odmika zaposlitvi v svoji stroki. To opažamo prav v zadnjem času, ko so šli nekateri naš: tehniki in inženirji v druge republike, kjer je pomanjkanje strokovnega kadra še večje. Prav tak partikularizem in lokalpatriotizem je danes velika ’ovira na poti izvedbe našega plana. Taki ljudje se ne zavedajo. da je uresničenje naših gospodarskih ciljev možno le tedaj, če stremimo za njihovo uresničenje na vseh področjih in v vseh ostalih ljudskih republikall. Posebno naši tehnični kadri bi morali vedeti, da je Jugoslavija danes enoten gospodarski prostor in da ozko gledanje na izvajanje naših splošnih gospodarskih nalog pomeni. da plana ne izvajamo v celoti in da bi bile s tem vse naše planske predpostavke omajane. Tako ozko gledanje škoduje strokovnim kadrom samim, ker jim jemlje zaradi vsestranske prakse, katero lahko dobijo pri sedanjih velikih delih, možnost razvoja in napredka.
Kar se tiče razmerja plače v državni ustanovi in v državnih gospodarskih podjetjih, ne ustreza resnici. Posamezni primeri ne morejo biti merilo za celoto. Še manj drži. na bi v državni ustanovi imel uradnik s fakultetno izobrazbo začetno plačo 5100 dinarjev, inženir ali arhitekt v državnem gospodarskem podjetju pa 4600 dinarjev. Tako visoko plačo v državnih ustanovah imajo samo posamezni načelniki, nekateri uradniki z dolgoletno službo ali uradniki na posebno odgovornih mestih. Nasprotno bi lahko rekli, da so pri nas ljudje v državnih gospodarskih podjetjih na^splošno bolje plačani kakor v državnvn ustanovah.
Vsa ta vprašanja seveda še daleč niso urejena. Danes še celo ne, ko gre za tem, da da vsak od sebe, kar more. Gre pa tud.i za tem, da dobi vsak po svojem delu. Nista dva delavca enaka, ne dva tehnika, ne dva državna nameščenca.
K primeru treh tovarišev-!ehnikov odgovarjamo tole: V ministrstvu za
gradnje ima začetnik-administrator največ 2800 din mesečne plače. Absolvent srednje tehnične šole ima pri Projektivnem zavodu in pri gradbenih podjetjih v Ljubljani začetno plačo 3500 din. V preteklem letu je bila začetna plača gradbenim tehnikom od 2800—3200 din.
Gradbeni inženir ali arhitekt-pri-pravnik ima pri Projektivnem zavodu začetne plače od 3800 din dalje, pri Gradisu pa od 4000 din dalje po sposobnosti, vestnosti in delu posameznika.
Plače v državnih podjetjih so določene za inženirje in arhitekte z najmanj pet let prakse na minimalno 4500 din. Določajo se individualno po strokovni sposobnosti, storilnosti, vestnosti in delavnosti uslužbenca. Dobri samostojni strokovnjaki in izredni strokovnjaki prejemajo strokovni dodatek od 500—1500 din mesečno.
Plače so se uredile v podjetjih tekom leta 1946., v ustanovah Ministrstva za gradnje, ki so dobile šele letos značaj podjetij, so urejeni prejemki v zadnjih mesecih n. pr. Gradbeno podjetje za ceste, ki je kot Direkcija cest zaradi premajhne proračunske možnosti znatno nižje plačevala strokovnjake kot gradbena podjetja. Prav tako so se plače gradbenim strokovnjakom novih republiških podjetij v letošnjem letu uredile.
Pred izvedbo enotnega socialnega zavarovanja za vse uslužbence so bile plače v podjetjih, kjer se bili uslužbenci socialno zavarovani, nekoliko višje od onih v drž. usaanovah. Ker bi se zaradi višjega prispevka plača uslužbencem, v državnih ustanovah dejansko znižala, je bilo z uredbo določeno, da se jim plače za to razliko zvišajo.
Piače so ekvivalent za delo. Kdor ima več prakse, lahko izvrši kvalitetnejše delo in doseže večjo storilnost. Ako pa kdo ni mogel pridobiti prakse zaradi sodelovanja v narodno osvobodilni borbi, je to doprinos k osvoboditvi in spada med častne žrtve narodno osvobodilne borbe, ki se z denarjem ne morejo nadoknaditi. Vsak od teh tovarišev je imel in ima možnost z voljo in pridnostjo nadoknaditi zamujeno. Veliko je mladih strokovnjakov, ki med vojno niso bili zaposleni v svoji stroki, pa so v narodnoosvobodilnem gibanju kot aktivisti ali v narodnoosvobodilni vojski pokazali in razvili svoje sposobnosti kot organizatorji v borbi in pri delu, po osvoboditvi so se vključili v strokovno delo pri obnovi v porušenih naseljih, v projektimieah, v gradbenih podjetjih. Z voljo, nenmoraostjo in požrtvovalnostjo so že mnogi nadoknadili in celo v številnih primerih presegli usposobljenost in zmogljivost sotovarišev, ki so se strokovno usposabljali v letih vojne.
Tehniki in inženirji, ki danes zaradi sodelovanja v borbi še niso strokovno močni, so pa pridobili na drugi strani dovolj življenjskih izkušenj, ki jim pomagajo zmagovati vse težave.
Glede zadnjega primera je vsekakor treba upoštevati plačo in službena leta dotičnega v administrativni službi.
Brez dvoma so tu in tam še napake, ki pa jih skušajo odpraviti in nagraditi vsakogar po sposobnosti.
Nerodnosti pri razdeljevanju tobaka
Kontingent tobaka je bil v mesecu aprilu enak onemu v decembru. Kljub temu pa so se v vseh mest-h in industrijskih središčih pojavile pred trafikami dolge vrste čakajočih potrošnikov, kadilcev in nekadilcev. Največje pomanjkanje tobaka je bilo opaziti v Ljubljani in Maribora. Vzrok nekaterih nevednosti pri preskrbi s tobakom in kač pred trafikami je v splošno nekoliko nižjem kontingentu tobaka, o čemer je bila javnost obveščena. Nekateri kadilci so se pričeli v bojazni, da bo pomanjkanje tobačnih izdelkov, nastavljati pred trafikami in si skušajo ustvariti zaloge za delj časa. So pa še drugi vzroki. Največ ja ovira je nedisciplinarancst kadilcev in organov po sindikatih, ki so odgo. vorni za pravilno razdelitev določenih kontigentov med sindikaliste. Ti pa morajo biti res kadilci. Zato ne b; smelo biti, da dobivajo tobak tud; nekadilci.
Posebna komisija, ki jo je postavilo ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS in je pregledala položaj v času od 5.—8. aprila, je ugotovila, da je v Ljubljani 30.000 sindikalistov, od katerih pa se je prijavilo kar 29.000 kadilcev, dasi je normalno največ do 40 odstotkov resničnih kadilcev. Sindikati prijavljajo najčešće kompletno članstvo kot kadilce (n. pr. sindikat MIR.a) ali lažno število članov (Kovinska industrija. pri št. Jakobu, ki je prijavila 270 kadilcev, dasi ima samo 43 članov). V okraju Škofja Loka, je referent v odseku za preskrbo izjavil, da so vsi sindikalisti, razen v predilnici, dali nepravilne prijave in označil; kot kadilce vse svoje člane. Poleg tega nabavljajo sindikalisti poleg količin, k; jih dobivajo po sindikalni liniji, tobak tudi še po trafikah in s tem večajo gnečo ter odjedajo tobak drugim.
Kljub ukrepom ministrstva je še vedno otežkočena kontrola posameznih trafik kjer ni razvidna dnevna količma jn število tobačnih izdelkov, ki morajo iti v promet. Nekatere trafika v mestih odpirajo toba-karne v kasnejših urah, nato pa že kmalu razobesijo napis »Današnja količina, tobačnih izdelkov razprodana« (primer: trafika na Cesti v Rožno dolino ob Cesti LET.) Trafikant: dajejo svojim znancem tobak v neomejenih količinah (židovska ulica, kjer je nekdo dobil 400 cigaret: trgovka Bogataj v Sori, ki dela po prinsvedovanju razliko med svojimi strankami in člani zadrug).
Razdeljevanje ne funkcionira v kočevskem okraju. V Sodražici in v Jjošk^m potoku se je ugotovilo, da
prebivalci prejemajo tobak v razdobju 2 do 3 tednov namesto, da bi ga prejemali redno tedensko. Krivdo nosi okraj alj nižji organ. Prav gotovo odhaja mnogo tobaka po kanalih tudi čez mejo.
Vse te napake in samovoljnosti so glavni vzrok navideznega; hudega pomanjkanja tobaka, če bi bilo prebivalstvo disciplinirano in bi se sindikalist; povsod zavedali, da je v tem času potrebna gotova omejitev ter bi ravnali z dodeljenimi količinami tako, da bi shajali, in če ne bi nekadilci (bodisi sindikalisti ali drugi) dajali potuhe svojim znancem ter zanje naročali ali se zanje nastavljali pred tobakarnami. bi sedanji kontingent popolnoma kril zmerne potrebe kadilcev. Pri vsem tem pa je skromnejši kontingent tobaka le prehodnega značaja. Položaj se bo hitro popravil, čim pride v predelavo lanski pridelek tobaka, ki trenutno še ni prešel vseh potrebnih stopenj fermentacije. Sedanje količine tobačnih izdelkov krijejo normalne potrebe in bodo tud; nadalje stalno na razpolago v zadostnih količinah — seveda pod pogojem discipline.
Jasno je, da zahteva trenutni položaj zaradi že omenjene nediscipliniranosti temeljito revizijo dosedanjega razdeljevalnega načina na podlagi predlogov komisije, ki je pregledala način razdeljevanja. Zdi se, da bo treba ukiniti preskrbova-nje po sindikaln; liniji, ker je ta način povzročil nered in ni dosegel tistega namena, ki se je zdel dosegljiv, namreč ustvariti večji red v preskrbi s tobačnim; izdelki.
Slišali smo mnogo predlogov, naj se uvedejo karte za tobak. V tem primeru pa bi se potrošnja nenadoma zvišala, ker bi naravno vsakdo hotel imeti karto. Kontrola, kdo je kadilec in kdo ne, pa je praktično nemogoča, dočim je v okviru sindikalne podružnice, kjer se člani medsebojno poznajo, lahko izvedljiva.
Na dežel; so ponekod uvedli liste kadilcev, ki so jih trafikant; izstavili na podlagi izkušenj za svoje odjemalce kadilce. Ta način se je pokazal kot uspešen. Omogoča tudi natančno dodelitev trafikam in red, ker se število kadilcev sorazmerno porazdeli na razne trafike.
Urediti bo treba dokončno tudi oreskrbo vojske s tobakom, kjer to še n; urejeno. Oskrbovanje vojske naj bi se vršilo preko armije posebno tam. kjer se zaradi lokalnih razmer oskrbuje vojska še preko trafik.
Potrebna bo stroga in hitra kontrola nad razdeljevanjem od strani
uprave »Navod-Koloniale«. Najvažnejša pa je seveda slej ko prej kontrola od strani potrošnikov kadilcev, k; naj javljajo vse opažene nepravilnost j razdeljevalcev. Na drugi stran; Pa prav kadilce ponovno pozivamo k upoštevanju trenutnega položaja in zmernosti. V lastnem interesu naj na vsakem koraku izločajo in razkrinkavajo nekadilce, k; zahtevajo tobak preko sindikatov ali v vrstah čakajo na tobak in se morda dnevno nastavljajo pred več trafikami.
Oblastveni organi bodo s svoje strani storjlj prav vse, da se položaj popravi, toda brez sodelovanja potrošnikov še nekaj časa ne oomo prisl-; v normalne razmere.
Da se razumemo: tobaka je za zmerno potrošnjo dovolj, toda preveč je laži-kadilcev, nestrpnežev ali če hočete nezmernežev, k; b; hoteli pokadit; po 20 in več cigaret dnevno. Kakor se moramo omejiti v dru-jitev tudi pri tobaku. Vzemimo to glh stvareh, tako je potrebna ome-z vsem razumevanjem na znanje. Mislimo pri tem na sosedne države, kjer je cigareta resnična redkost, ne pa eden izmed predmetov preskrbe. za katero se briga država tako kakor naša, ki zagotavlja dovolj .velik kontingent za zadovoljitev vsa. kega zmernega kadilca. E. A.
•
POZIV ZA RKVIZT.TO KADILCEV SINDIKALISTOV
Ker je ugotovljeno, da so posamezne sindikalne podružnice vnesle v sezname kadilcev tudi mnojro nekadilcev, zaradi česar so nastale motnje v preskrln s tobakom, odreja ministrstvo za trprovino in preskrbo LRS sporazumno z Glavnim odborom Enotne strokovne zveze delavcev in nameščencev (ESZDN) strojro revizijo, pri kateri je brezpogojno izločiti iz seznamov vse nekadilce in nekadilke.
Revizijo je treba zaključiti do vključno 15. t. m. in o ugotovitvah poročati ministrstvu za trgrovino in preskrbo LRS.
Razume se, da morajo revizijo izvršiti vse sindikalne podružnice na področju LRS.	........ •
Če bodo po izvršeni reviziji ufrotovljeni primeri, ki so v opreki z določili, bo dotični sindikalni podružnici _ odvzeta možnost nabave tobaka po sindikalni liniji.
ZLORABA UGODNOSTI NABAVE
TOBAKA PO SINDIKALNI LINIJI
Zaradi motenj v preskrbi s tobakom so bile izvedene nekatere _ revizije list s kadilci na posameznik ministrstvih in nekaterih ustanovah. Že prvi preerledi so pokazali, da je bilo na seznamih mnogo nekadilcev. — Objavljamo prvi seznam. (Številke v oklepajih pomenijo nekadilce, ki so se prijavili kot kadilci, a prva številka kaže skupno število prijavi jencev za tobak):
Predsedstvo vlade LRS 104 (5). ministrstvo industrije in rudarstva 120 (li). ministrstvo za trgovino in preskrbo 99 (15). ministrstvo za gradnje 135 (25), ministrstvo za delo 42 (4), ministrstvo prosvete 89 (14); »Sadje«—Ljubljana 62 (4), uprava »Vino« in »Sadje« 32 (5), »Vino«— Ljubljana 61 (26), podružnica kovinarjev Sv. Jakob—mesto 130 (87).
Nadaljnji seznami slede.
Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo LRS.
KULTURNI PKBGLED
George Bernard Shaw: Hudičev učenec
(Vprizoritev v ljubljanski Drami)
O Shawu, svetovno znanem dramatiku in pisatelju najdeš v najrazličnejših virih že toliko tehtnih osvetlitev, da v okviru časopisnega gledališkega poročila lahko na kratko označim naš odnos do Shawa z besedami D. Zaslavskega, ki v svojem sestavku o velikem dramatiku pravi: »Shaw nam je blizu z mladostjo svojega duha, z zdravim posmehovanjem istim sovražnikom človeštva, ki so tudi naši sovražniki. Blizu nam je s svojim humanizmom, s svojo fantazijo o drugem, višjem družbenem redu, ki je za Anglijo še vedno fantazija, pri nas pa je že stvarnost.«
Shaw v svojih delih s sijajno ostroum-nostjo razgalja laži, hinavščino in pregrehe angleške buržoazne družbe, z blestečo satiro zasmehuje licemerno buržoazno moralo in lažnivost buržoaznega prava in v borbi zoper zlagano, izkrivljeno in idealizirano meščansko pojmovanje zgodovine in zgodovinskih junakov zna biti neusmiljeno jedek, duhovito porogljiv in včasih že kar ciničen.
V »Hudičevem učencu« nam Shaw okrog drobne junaške epizode iz ameriške osvobodilne vojne 1775. leta, ko se je Amerika rešila angleškega izmozgavanja in postala samostojna država, naniza različne usode navadne družine iz tistega časa in ne da bi hotel zasmehovati ameriško ljudstvo in takratne borce analizira junake, to se pravi preproste, navadne ljudi, ki v življenju velikokrat čisto slučajno zagrešijo junaška dejanja. Vsa ta analiza je prepletena z duhovito in žgočo satiro na račun oblastne Anglije in njenih brezvestnih državnikov, na račun nezaslišane birokracije in »slavne« angleške armade tistega časa. in končno nas Shaw s »Hudičevim učencem« obogati Za spoznanje, da more človek samo v času težkih življenjskih preizkušenj zanesljivo preceniti svoje kvalitete, ki so mu potem lahko kažipot za pravilno smer njegovega udejstvovanja. Pastor na primer se odreče svoji ženi in poklicu ter postane borec za svobodo svojega ljudstva.
Če bi o režiji Vladimira Skrbinška, ki razodeva poznavanje shawovskega duba in ki je na splošno dovolj solidna, hotel izreči na kratko kritično besedo, bi dejal: Ta režija je neenakomerna, valuje, nekam preluknjana je. Posamezni prizori so režijsko polni, v njih čutiš povsod Shawo-vega iskrečega se duha. Na primer dialog med generalom in Hudičevim učencem. Drugi prizori spet pa so prazni in nekam režijsko plitvi. O Shawu v njih ni ne duha ne sluha. Na primer dialog med pastorjem in njegovo ženo.
Igralsko najmočnejšo figuro je izobli-
koval Vladimir Skrbinšek. Njegov Hudičev učenec zna biti lahkoten kot gibka Shawova satira, pa spet, v človeški žlahtnosti zrelo miren in poglobljen. Ker mu soigralci velikokrat niso nudili enakovrednega odmeva, je premagoval situacije s forsiranim naporom, ki ga je razen v prizorih z materjo, sorodniki in v dialogih z generalom moral uporabljati. Vse to je na eni strani igralca utrujalo in ga v dobrem namenu, ne po njegovi krivdi, mestoma zanašalo v lahno pretiravanje, a na drugi strani je rušilo harmonično ravnovesje kvalitetne soigre.
General Burgoyne Janeza Levarja je bil po igralski plati edini enakovredni partner Hudičevega učenca. V tekstu tega generala, v dialogu general—Hudičev učenec in sploh v sceni zasliševanja je največ Shawa. Tu se vse iskri od njegovih duhovitih zamislic, žgoče kritike in ostre, zdaj težke, zdaj elegantno gibčne satire. Z Levarju lastno suverenostjo markantno izoblikovana figura generala se mi je zdela z ozirom na to elegantno gibčnost na nekaj mestih malce pretežka. Gospa Dud-geonova Marije Vere je z intenziteto zrelega umetnika doživeta figura. Pastor Jermana ni vlit iz enega kosa. Kot na primer izžareva dovolj prepričevalne sile, ko se odloči, da zapusti ženo in gre v borbo, tako je v dialogih z ženo medel. V ge-stikulacijah rok, v modulaciji in barvanju besed in stavkov se monotono ponavlja. V zadnjem dejanju, ko tik pred obešenjem učenca prihiti in prinese odrešitev, bi moral s kreativno silo svojega nastopa prinesti s seboj na oder vso zmagujočo moč za svobodo se borečih ameriških množic. Judit A. Levarjeve je bila najboljša v prizoru, ko jo pusti mož samo s Hudičevim učencem in mu mora postreči s čajem, pri čemer usmerja njeno nehanje zdaj naivna ogorčenost, zdaj podzavestna simpatija. Rejenka V. Simčičeve je v večini prizorov prepričevalna in prinaša za kontrapunkt potrebno vzdušje. (A. Svetelove nisem videl.) Posebej moram še omeniti L. Polenca, ki je še nepokvarjen od različnih igralskih trikov z enakomerno vzdržano intenziteto od prvega do svojega zadnjega prizora izoblikoval Cristopha Dudgeona kot začetnik v figuro, ki je po svoji preprostosti _ in pristnosti učinkovala (Miklavca v tej vlogi nisem videl). Vsi ostali igralci: M. Brezigar, L. Potokar (Zupana nisem videl), M. Kačičeva, J. Roha-ček, P. Malec, M. Bajc, R. Bojčeva, D. Škedelj, L. Orel in M. Cigoj so s svojo igro pripomogli toliko, da morem v celoti oceniti »Hudičevega učenca« v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani kot srednje uspelo uprizoritev.	(e.
O nalogah znanosti
(Predavanje dr. A. Kolmana na ljubljanski univerzi)
Šele nekaj tisoč let obstoji znanost, ki se ves čas neutrudno bori za izboljšanje človeškega življenja, raziskuje in spoznava svet v vseh njegovih nasprotjih samo zaradi tega, da bi ga spremenila v boljšega in lepšega. Vsa dosedanja prava znanost se ie borila in se še bori proti izkoriščanju človeka po človeku. Znanost se je pričela s Prometeji, ki so bogovom ukradli luč in jo prinesli ljudem, toda še je znanost, ki služi tiraniji, izkoriščanju, strahotam vojn in ponižanju človeka I
Znanost na Zapadu se mora sprostiti teh spon, drastični primer naj bo nrav atomska bomba: ta pomeni na eni strani konec sveta v rokah kapitalistov, na drugi strani pa siloviti naoređek kot orožje socialstičnih ljudi. Spomnimo se samo na dejstvo, da je v enem kilogramu uranove rude nakopičeno energije za dva in pol milijona ton premoga! Kakšna pa je in bo znanost v socialistični družbi, v rokah socialističnih znanstvenikov, ki jih podpirajo delavci, kmetje in delovna inteligenca? Premog in nafta bosta služila zgolj v kemične namene, tisoče in tisoče predmetov bomo izdelovali sintetično, avtomatizirali bomo industrijo, spremenili, in to korenito, poljedelstvo, izpopolnili medicino in končno premagali zemeljsko težnost. Osvojili si bomo vsemirje. Spomnimo se samo na dobo zadnjih sto let in videli bomo, kako silovit skok je opravila znanost v tem stoletju in to celo v okovih kapitalizma. Toda avtomatsko ne bomo mogli zboljšati življenja niti v znanosti, tudi v znanost moramo vnesti revolucionarnega duha. Imamo torej dvoje znanosti: humanistično znanost, t. j. znanost, ki i> ustvarjajo socialistični ljudje, in »humanistično nemško znanost«, ki že od Friderika III. pa do Hitlerja uporablja izsledke iz matematike in kemije za gradnje krematorijev, za proizvajanje strupenih plinov (ciklon) za pobijanje »manjvrednih, ušivih podljudi«. Nemška biologija in fiziologija se je trudila le z raziskovanjem čistosti germanske rase, nemška zgodovina in filozofija pa sta duševno pripravljali »zgodovinsko poslanstvo nemškega naroda«, obenem pa si prizadevali uničiti spomenike človeškega genija.
Tudi v tako imenovanih »demokratičnih deželah« zapada še obstoja mnenje, da morata biti znanost in znanstvenik apolitična, da je za znanstvenike samo katedra in ga politika zgolj ponižuje: kajti znanstvenik, ki trdi, da je politično nevtralen, se globoko moti. Dalje opažamo tendenco za ločitvijo znanosti od življenja, opažamo tako imenovano »tehnokracijo«, to je znanosti je potreben privilegiran položaj v družbi, vedeti pa moramo, da v socialističnem svetu znanost ni »pravica z zavezanimi očmi«, ampak je znanost objektivna, trdno sloneča na naprednem svetovnem nazoru in produkt človeške družbe. Znanost mora biti objektivna in resnična, trdno pa mora biti vedno povezana z družbo. V Sovjetski zvozi je že tako.
Kajti nova družbena ureditev v SZ je sprostila stihijsko znanost, v težkih trenutkih (kot na primer v veliki Domovinski vojni) je dala sovjetska oblast za znanost vse, kajti znanost v SZ je organično povezana s politično ureditvijo. V novi socialistični družbi se znanost bori za človeka, se bori za to, da bi ga obvarovala krize, brezposelnosti, strahot vojn in za njegov boljši ekonomski položaj. Kajti v interesu humanizma in znanosti ne more biti nesoglasij in v tem leži tudi vsa skrivnost demokratičnosti znanosti v Sovjetski zvezi.
So znanstveniki, ki trdijo, da ni važen za znanost svetovni nazor. Toda vedeti moramo, da znanstveno odkritje ne izhaja samo iz golega empirizma, ampak predvsem iz idej in teorij, iz pravilnega, globokega in naprednega svetovnega nazora. Marsikdaj teorija zasluti že vnaprej gotova dejstva, odkritja v znanosti. Naj zato služi kot čudovit primer Mendeljeva teorija o periodičnem sistemu elementov. Imamo, primere matematičnih teorij iz starega veka, ki so bile rešene šele v 17., morda v 18. ali celo v našem stoletju.
Ko znanost tako služi ljudstvu, narodu. človeku, postane internacionalna. toda s tem ni rečeno, da bi narodi ne smeli biti ponosni na svoje znanstvenike, ki so mnogo prispevali k napredku človeštva, kajti znanost ne sme biti monopol, ne smemo poznati žrecev znanosti, ampak mora na široko odpreti vse vrelce ustvarjajočim in delovnim ljudem.
Dalje moramo vpeljati v znanost načrtnost, prežeto z osebno ustvarjalno svobodo. Usvojiti si moramo vsa bogastva preteklosti in z revolucionarno srčnostjo kot Galilej. Darvin in Lenin ustvarjati napredno znanost ki bo morala premagovati še mnogo notranjih in zunanjih nasprotij, ustvariti moramo borce znanstvenike, ki poznajo samo resnico, ki bodo tudi vsak hip šli v dejansko borbo in končno ne smejo biti novi znanstveniki v družbenem procesu samo goli opazovalci, ampak ustvarjalci in aktivni borci v ustvarjanju in premagovanju nasprotij.
•
Vsa predavanja, ki jih je dr. Kolman imel v Jugoslaviji, bodo izšla v srbskem prevodu v beograjski založbi »Kulture«, mi pa si želimo, da bi vsaj ti dve predavanji v slovenskem prevodu prinesla revija »Novi svet«.
—nv.
Oba Manna še pišeta in izdajata knjige — v Ameriki kot emigranta. Thomas je izdal v 500 izvodih v Los Angeles knjigo svorjih pisem iz let 1933—1934 pod naslovom »Bolečina zaradi Nemčije«. Heinrich pa je izdal v New Torku čitanko za nemške ujetnike »Jutranja- zora«. V New Torku imajo nemški pisatelji-emi-granti svojo založbo, pri kateri se udejstvujejo med drugimi na primer: Ferd. Bruckner, Oskar Maria Graf, Fr. Bloch, E. Brecht, F. C. Weisskopf, Feuchtwanger, Herzfelde itd.
Z razstave v Narodni galeriji
Ivan Meštrović: Spominf
Med novimi knjigami
Nekatere od novih knjig, ki so jih izdale naše založbe v zadnjih tednih, poznamo že po prejšnjih natisih, po objavljenih odlomkih ali po odrskih uprizoritvah. Zato o njih nismo obširneje pisali, ta pregled naj le kratko opozori nanje.
Najpomembnejša med temi je nova knjiga Prežihovega Voran ea. »Naši mejniki«, ki je izšla pri Mohorjevi v Celju. V nj-ej je zbral avtor sedemnajst črtic in novel — sam jih imenuje »kratke štorije iz minulih dni«, snov zanje pa je vzel iz let osvobodilne vojne. Gode se na Koroškem ali pa v zaporih in nemških taboriščih, med koroškimi ljudmi. Večji del teh črtic, ki so opisane preprosto in živo, smo brali že prej v feljtonu »Ljudske pravice«, v Koledarju Osvobodilne fronte in drugod, vendar je prav, da jih imamo zdaj zbrane v knjigi, ki bo šla prav gotovo široko med naše ljudi. Čeprav to Prežihovo delo ne dosega »Samorastnikov« ali »Požga-nice«. je vendarle dober prispevek k naši književnosti s snovjo iz osvobodilne vojne in ena najlepših knjig o Slovenski Koroški.
Knjižno je izšla zdaj tudi Potrčeva -Kreftova kmetija«, kmečka arama iz življenja nekdanjih vaških mogotcev. Ta je bila napisana že pred desetimi leti, vendar je uprizoritev v mariborskem gledališču tedanja oblast prepovedala, češ da »ruši stebre kmetstva«. Tako je zagledala svet, če izvzamemo prvo dejanje, objavljeno v »Ljubljanskem zvonu: šele po osvoboditvi. Uprizoritev v mariborskem gledališču, ki jo je pripravil M. Skrbinšek, je kritika dokaj ugodno sprejela, kmalu za tem pa je dobiia drama tudi Prešernovo nagrado. Naša izdaja, ki je izšla v »Knjižnici slovenskega gledališča pri SKZ, bo posredovala dramo tudi ljudskim odrom, žal le, da manjkalo knjigi režirske opombe, ki so bile doslej prva odlika te zbirke.
Na novo je izšla tudi Mati«, socialni roman Maksima Gorkega. To delo je že leta 1912. prvič izhajalo v slovenskem prevodu, najprej v podlistku »Zarje«, še isto leto pa tudi v knjigi. Novi prevod VI. Levstika, ki ga je dala Cankarjeva založba, je že tretji. — »Mati« sodi med najboljše socialne romane v svetovni književnosti. Podoisa matere v njem je narisana vse drugače kot so jo slikali drugi, pripovedniki: mati Pelageia Nilovna je prav tako nežna in skrbna in prav tako mehko ljubi svojega sina kot matere, ki jih srečamo drugod, hkrati pa ve, kam mora iti pot njenega sina-revolucionarja in ne ovira ga z ozko in sebično ljubeznijo — še sama gre z njim v borim. V roma-. nu spremljamo borbo ruskega delovnega ljudstva od prvih začetkov revolucionarnega gibanja vse do leta 1905.» tako da je »Mati« zares »epopeja borbe ruskega proletariata zoper kapitalizem in carizem«, kot sodi o njej literarna kritika.
Kmalu za novo izdajo »Matere« je izšla še dramatizacija romana, prevedena po sovjetski izdaji T. Braza (založba »Naša žena«), Ta igra bo tehten prispevek k sporedom naših ljudskih gledališč, ki pogosto še vedno ne najdejo pravih meril pri izbiri repertoarja. Čeprav je dramatizacija precej zahtevna zaradi pogoste menjave prizorišča (enajst slik) in zaradi velikega števila nastopajočih, jo bodo vendar večja ljudska gledališča lahko postavila na oder, če bedo upoštevala navodila za uprizoritev, ki jih je napisal Bratko Kreft,	dm
Drobni zapiski
Razstava nemškega slovstva v emigraciji se bo vršila v Leipzigu v po. slopju nekdanje Deutsche Bücherei.
Obraz Nemčije. Nemški emigrantski pisatelj Bodo Uhse je izdal v Parizu roman »Poročnik Bertram«, kjer slika dvojni obraz Nemčije v zadnjih desetih letih: Nemčijo hitlerjevskih fanatikov’ in ter Nemčijo borcev v internacionalnih španskih brigadah. Pisatelj spada med znamenite stare borce in emigrante.
Luis Arragon, pesnik francoskega odpora, je prevzel uredništvo kulturnega obzornika v listu »Humanite«, ki jo je prej urejal pisatelj Henrj Barbusse.
Shabespeareovega »Beneškega trgovca« so črtali iz repertoarja v gledališču v Frankfurtu ua Majni, da nastopajoči Shylock ne bi budil antisemitizma.
Cross le v službi ljudskega zdravja
V nedeljo 13. t. m. bodo po vsej Sloveniji množične tekme v teku čez dm in strn. Fizkulturniki vseh sekcij in aktivov bodo tekmovali po poljskih in gozdnih stezah na razdalje od 600 do 25000 metrov. Na startu bomo videli poleg atletov tudi telovadce, nogometaše, smučarje, plavalce, pia-nince, skratka vse tiste, ki so pristaši telesnega utrjevanja ali športnega razvedrila. Razen množičnega tekmovanja po vseh krajih bo istega dne v Mariboru tudi elitna prireditev, na kateri l>odo sodelovali samo naši najboljši tekači. Borili se bodo za prvenstvo Slovenje v teku čez drn in strn za 1.1947., hkrati pa bo tudi izbirna tekma za državno prvenstvo. Tisti, ki bodo v Mariboru najuspešnejši, bodo zastopali našo ljudsko republiko na jugoslovanskem vsedržavnem prvenstvu v crossn, ki bo 27. t. m. v Osijeku.
Tako bomo dobili to nedeljo stotere krajevne prvake in prvakinje, hkrati pa bomo zvedeli tudi za imena naših najzmogljivejših tekačev čez drn in strn. Po pripravah sodeč menimo, da bodo izšli prvaki iz vrst Celjanov, presenečenja pa niso izključena, kajti napovedana je tudi udeležba Tržačanov.
Nekaj praktičnih nasvetov
Poslednjo vadbo ali »generalno vajo« so opravili tekači že preteklo sredo ali najpozneje v četrtek. Letos je bilo postavljeno pravilo, da mora opraviti vsak fizkul-turnik pred tekmo vsaj sedem treningov. Tako se tokrat ne bodo ponavljale napake, ki smo jih opazili lansko leto. ko so ponekod nastopali povsem nepripravljeni tekači. Će bi kdo hotel v zadnjih dneh nadoknaditi, kar je doslej zamudil, ga je treba poučiti, da je prepozno. Pred tekmovanjem mora atlet počivati.
O počitku. Pred vsako resno tekmo je treba vsaj tri dni počivati. S tem seveda ni rečeno, da bi morali posedati ali podobno. Ko fizkultumik počiva, mora skrbeti za normalno kretanje na svežem zraku v obliki sprehoda, krajšega izleta ali lažjega dela. Prekomerno sedenje ali ležanje vpliva na organizem neugodno. Velikega pomena je redno življenje pred tekmovanjem. Vsaj teden dni je treba hoditi redno spat, in sicer okoli 10. Najhujša napaka, ki bi jo mogel tekmovalec storiti, bi bila v tem, če bi poslednjo noč pre-
bil na zabavi ali v vlaku — skratka, če bi bil prikrajšan na normalnem počitku.
O prehrani. Znano je, da ima pravilen način prehrane v športu velik pomen. Zato dobimo v vsakem športnem učbeniku primerna navodila glede izbire jedil in tudi glede predvidenega časa za prebavo. Pri naših tekmovalcih opažamo v prehrani toliko napak, da je potrebno na nekatere posebej opozoriti. Zlasti je napačno, če kdo zajtrkuje ali obeduje tik pred tekmo. Kot pravilo velja, da smemo použiti zadnji obrok hrane tri ure pred napovedanim nastopom. V dobi treninga mora biti hrana nekoliko močnejša, na dan tekmovanja pa je treba paziti, da ni prevelike spremembe. Če tekmujemo dopoldne, bomo le neznatno okrepili zajtrk; če tekmujemo popoldne, bomo naročili obed pravočasno, in sicer le laže prebavljiva jedila. Na dan tekmovanja ne priporočajo konzerviranih živil, prekajenega mesa, fižola, sadja. Primeren obed bi obsegal; govejo juho s testeninami, sveže meso s krompirjem in špinačo, močnato jed — za pijačo pa pristen malinovec ali limonado s sladkorjem.
Dražila, poživila. Za razumnega človeka je smešno pisati o tem, da fi/kulturmk ne sme kaditi in tudi ne piti alkoholnih pijač. Ker pa opažamo od prireditve do prireditve grobe napake, opozarjamo po tej poti tudi funkcionarje, naj poučijo tekmovalce, da vsaj pred tekom čez drn in strn ne smejo kaditi. Športnik, ki je kadilec, se bo v dnevih pred tekmovanjem kolikor mogoče omejil, na dan tekmovanja pa se bo zdržal do nastopa in vsaj še eno uro po končani tekmi. Isto velja tudi za alkoholne pijače in za posivila v obliki pristne črne kave in čaja. V ostalem pa bomo morali pri nas vedno bolj uveljavljati načelo: Kdor se odloči Ta tekmovanje, mora imeti tako močno volio. da se lahko odpove zdravju škodljivim užitkom!
Oblačilo, ki si ga bomo pripravili z a tekme, bo vsekakor odvisno od vremena in od individualne utrjenosti. Pametno je. če ima tekač na sebi rajši več ko premalo. Če bo hladno, bomo tekli v trenirkah oziroma v lahkih delovnih oblačilih, če pa bo toplo in sončno, bomo tekli v kratkih hlačkah z majico. Obuvalo naj bo lahko, vendar po možnosti s trdnim podplatom. Važno je, da se tekači na startu ne preoblečejo prezgodaj. Zato je potrebna točnost tako pri tekmovalcih kakor tudi pri prirediteljih. Če pustimo množico preoblečenih tekačev čakati, tvegamo, da se
Dve prvenstveni tekmi v Ljubljani
Na ljubljanskih nogometnih igriščih je bilo mnogo priprav za nedeljsko srečanje trenutno najmočnejših moštev Slovenije. ko se ho verjetno že odločilo vprašanje letošnjega prvaka. Mrzličnost pa ni zajela ^iino igralcev in vodstev društev, temveč tudi številne simpatizerje. ki skrbno zasledujejo priprave in postavljajo prognoze ter ogibljejo o možnostih uspeha nastopajočih moštev.
V nedeljo eb 10.30 b-o-do Krimovei igrali svojo prvo prvenstveno spomladansko tekmo na svojem igrišču proti SFD Kladi varju iz Celja. I)ve prepričevalni zmagi Celjanov v poslednjih nedeljah sta zgovoren dokaz za njihovo znanje. Po fuziji Celja in Olimpa se je enajstorica okrepila in je danes najresnejši pretendent na eno prvih mest. Tudi Krimovei so po odhodu nekateri h igralcev na odsluženje vojaškega roka uredili svoje vrste in vrzeli izpopolnili z mladinci.
tako da bo spet solidno moštvo, ki bo lahko še marsikomu prekrižalo račune v borbi za točke.
Gledalci naj že pred tekmo izpolnijo svojo državljansko dolžnost in se polnoštevilno udeleže nedeljskih volitev.
Enotnost in Triglav imata enako število točk in sta na čelu prvenstvene tabele. Enotnost je v svojih zadnjih nastopih pokazala dobro in solidno formo svojih igralcev in požela vseskoz ugodne kritike. Triglav je svoje moštvo ojačil z nekaterimi novimi igralci in prav tako trdno upa v svoj uspeh. Dogodki na zelenem polju bodo šele pokazali, kdo je prav računal in komu bo pripadla težka naloga, zastopati Slovenijo v tekmovanju za državno prvenstvo.
Tekma bo na igrišča Enotnosti oh Dunajski cesti v nedeljo 13. t. m. ob 16. Predprodaja vstopnic v soboto ves dan v drogeriji »Spori« v Stritarjevi ulici.
Profesorji In dijaki med seboj
Neredki so v zadnjem času primeri, da profesorji in dijaki tudi v izvenšol-skem delu složno sodelujejo. V' tem oziru so zlasti marljivi športniki, ki bodo danes ponovno pomerili svoje moči. Na igriš^ii FD Knotnosti oh Dunajski cesti se ob 15 srečata nogometni enajstorici profesorjev in dijakov srednje tehnične šole. Tekma bo gotovo zanimiva.
Zagrebška »Mladost« bo gostovala v Mariboru
V nedeljo 13. t. m. bosta igrali prvo in mladinsko moštvo FT) Mladosti iz Zagreba proti FD Železničarju. Mladina Mladosti jp pred kratkim osvojila prvenstvo LB Hrvatske. Začetek predtekme ob 15.
ZA TRIGLAVSKI SMUK
potrebujejo tekmovalci in funkeionirji za dohod na Triglav izkaznico Fizkui-turne zveze v zvezi z osebno izkaznico, kar za dneve treninga in tekme zadostuje tudi nasproti organom obmejne straže.
Vsa društva nujno pozivamo, da pošljejo prijave tekmovalcev takoj na zvezo, da vemo razpolagati s prostorom in prehrano. Prehrana je nakazana in morejo dobiti obiskovalci v kočah toplo hrano in kruh nd 19. t. m. naprej.
Žrebanje tekmovalcev bo v Ljubljani v pisarni FZS 17 t. m. oh 18.
FZS — smučarski odbor.
*
FD Enotnost — lahkoatletski odsek.
Lahkoatleti. ki se udeleže slovenskega prvenstva v c ross u, naj se zhero v nedeljo 13. t. m. ob 4.30 na glavnem kolodvoru.
Fizkulturni aktiv tehnične srednje šole
priredi v nedeljo. 13. t. m. ob 14 pohod iz I. obvezne skupine za vse vrste znakov. Pohod bo izpred tehnične srednje šole na
Aškerčevi cesti. Opozarjamo tekmovalce drugih aktivov in društev, ki še niso izpolnili norme iz pohoda, da se lahko udeleže tega tekmovanja.
SAH
SINDIKALNO MOŠTVENO TEKMOVANJE
Sindikalno moštveno tekmovanje za prvenstvo Ljubljane, ki ga organizira Krajevni sindikalni svet, bo prvo te vrste v Jugoslaviji. Začelo se bo 14. t. m. Zanimanje zanj je zelo veliko, kar dokazuje. da se je šah v sindikalni organizaciji že zelo razširil. Ta prireditev naj bo začetek sistematičnega šahovskega življenja v njej. Ni dvoma, da bodo ljubljanskemu zgledu sledila tudi ostala mesta in kraji, tako da bo tekmovanje sčasoma zajelo vso Slovenijo in vso Jugoslavijo.
Doslej se je za tekmovanje prijavilo 25 moštev. Večino med njimi so jih sestavile sindikalne podružnice, nekaj pa mestni odbori zveze. Cas za prijave je do nedelje dopoldne, ko bo za uvod v tekmovanje brzoturnir sindikalnih moštev. Začel se bo ob 9 v Domu sindikatov na Miklošičevi cesti. Naknadne prijave se bodo sprejemale do 8.30. a moštva naj bodo na mestu do 8.45, da bo še čas za tehnična navodila. Ker bo istočasno žrebanje tudi za redno tekmovanje, naj pošljejo zastopnike tudi moštva, ki se za brzoturnir niso prijavila. Vsako moštvo naj prinese s seboj po dva šaha brez šahovnic, ostale bo dal Šahovski dom. Za brzoturnir je treba prijaviti 6 igralcev in 2 rezervi, za redno tekmovanje pa 8 igralcev in 2 rezervi.
Udeleženci brzoturnirja bodo še pred tekmovanjem med prvimi opravili voliv-no dolžnost.	A. P.
*
Občni zbor Gorenjskega okrožnega šahovskega odbora bo v nedeljo 13. t- m. ob 8 v drugem nadstropju hotela Evropa v Kranju. Udeležba na zboru je za sekcije strogo obvezna!
bo ta ali oni prehladil. Tekačem svetujemo, da ne čakajo stoje, pač pa da se ves čas gibljejo. Kdor bo začel teči premra-žen, bo slabo uspel! Pred tekom se je treba ogreti, površno oblačilo pa odložimo tik pred startom.
Po teku se v hoji umirimo in se napotimo naravnost v oblačilnico. Ker ni računati s tem, da bo za množico tekačev poskrbljeno za umivanje, je priporočljivo, da vzame vsak tekač s seboj vsaj brisačo, da si otere znoj in se posuši. Doma se ie treba umiti in menjati perilo.
Cross bodi v službi ljudskega zdravja. S crossom lahko širimo med ljudske množice načela higiene, ki imajo svojo veljavo šele tedaj, če jih dejansko praktično izvajamo. Zaradi tega je prav, da ob otvoritvi nove fizkulturne sezone, ob spomladanskem crossu, upoštevamo vsaj temeljna Športna pravila, ki so zgoraj podana. Čim več zdravja bo v naši fizkul-turi in čim manj prestopkov prot športni higieni, tem višja bo vrednost našega dela!
D. U.
KOLEDAR
Sobota. 12. aprila: Zenon. Milutina. Nedelja, 13. aprila: Hermenegild. Ida.
SPOMINSKI DNEVI
12. aprila 1831. — Rojen belgijski slikar i.n kip.ir Meunier. ki se je .proslavil s figuram: rudarjev in delaivcev.
12. aprila 1848. — »Novice« objavile poziv, naj zahtevajo Slovenci zedinjenje vseh slovenskih pokrajin v eno upravno celoto.
12 aprila 1869. — Rojen slovenski slikar Rihard Jakopič ( umrl 21. aprila 1943). 12. aprila 1912. — Umrl Janez Mencinger
v Krškem.
12. aprila 1931. — Občinske volitve v Španiji. Vsa velika mesta z Madridom na čelu. mnogoštevilne vasi in trgi so glasovali za republiko.
12. aprila 1945. — Umrl predsednik ZDA
FrankFn Roosevelt.
12. aprila. 1823. — Rojen ruski dramaturg A. N. Ostrovski.
DEŽURNU LEKARNU
Danes: V. državna lekarna. Kongresni trg št. 12; lekarna Murmayer. Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Ljubljani ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr Tajnšek Vinko. Mikl-oš:čeva cesta 13/11.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima od sc bo te opoldne do ponedeljka do 8. zjutral dr. Bitenc Maks. Trubarjeva 3 (nasproti protestantske cerkve).
RAZSTAVE IN MUZEJI Razstava slikarstva In kiparstva narodov Jugoslavije 19. In 20. stoletja v Narodni galeriji. Odprta vsak dan od 9. do 16. — Za obiskovalce polovična vožnja.
Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani priredi v »Mesecu tehnike« na svojem zavodu razstavo, ki bo otvorjena v nedeljo 13. t. m. Namen razstave je pokazati ustroj in obseg tehniške srednje šole.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Sobota. 12.. ob 20: Ostrovski:	Se tak
lisjak se nazadroje ujame. Red N. (V prodan 39 parternih in ložnth !n 64 balkonskih ln galerijskih sedežev). Nedelja, 13., oh 20: Kreft: Velika poin-tarlja. Izven. Globoko znižane cene.
Oper«
Sobota. 12., ob 19.30: Smetana: Prodana nevesta. Red B. (V prodaji 55 port. In ložnih ter 152 balkonskih in galerijskih sedežev).
Nedelja, 13.. ob 19.30: Puccini: La Boheme. Izven. Debut sopranistke Janje Hanžekcve in gostovanje Julija Betetta. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota. 12. ob 19.30: I. Vašte: »Visoka pesom«, zadnja večerna predstava. Nedelja. 13., ob 16.:	I. VaSte: »Visoka
pesem«, zadnja popoldanska predstava.
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JESENICE NA GORENJSKEM Sobota. 12., ob 19: Linhart: »Matiček se
ženi«.
Nedelja. 13., ob 15: Linhart: »Matiček se žen It — gostovanje na Bledu. Režija: Tič Srečko.	783-n
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU
Sobota. 12., ob 14: Jurčič - Govekar: Deseti brat. Devetič. Dijaška predstava. Nedelja, 13.. ob 16:	Jurčič - Govekar:
Deseti brat. Desetič. Zaključna predstava.
Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni dnevno cd II. do 13. ure in dve uri pred
predstavo.	780-n
SINDIKALNO GLEDALIŠČE KOČEVJE
Nedelja. 13.. ob 18. na Rudmiku — trdnjava — Oskar Hudales: »Zelen* vrvica« — repriza.	761-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Sobota. 12.. ob 20: Gounod: »Faust«. Red C. (243 sedežev v prodaji za ostalo občinstvo ).
Nedelja. 13., ob 15: Pucdnl:	»Madame
ButterHy«. Izven. — Ob 20. Bill-Belo-cerkovski: »Življenje kliče«. Izven.
SPOREDI DRŽ. KINEMATOGRAFOV
LJUBLJANA UNION:	francoski film
»Otroci paradiža«, n. del, tednik. — Predstave ob 16.15, 18.15 in 20.15.
MAT IC A: Zaprto.
SLOGA: francoski film »Gospod Hektor«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 ln
20.15.
KODELJEVO:	sovjetski film »Petnajst-
letni kapitan«, tednik. Predstava ob 20. MARIBOR ESPLANADE:	sovjetski film
»Na daljni plovbi«, tedruik. GRAJSKI: francoski film »Marseljeza«, tednik. — Predstave ob 16.30, 18.30 m 20.30
CELJE METROPOL: sovjetska filmska komedija »Ljubezen in koprena«, tednik. DOM: franccski film »Serenada«, tednik.
KRANJ: češki film »Dekle s planin«, tednik.
PTUJ: francoski film »Oče Goriot«. tednik.
KOMNA VABI!
Najlepša smuka v Julijskih Alpah, snega nad 3 m. Lahek dostop od slapa Savice, postaje Bistrica—Boli. jezero, vozna pot za vozove do Savice. Planinci smučarji, obiščite prelepo KOMNO, kjer vam nudi obnovljena koča pod Bogatinom s 50 ležišči vso potrebno oskrbo. 786-n *
Vojne invalide v Ljubljani in okolici obveščamo, da se prične letošnje letovanje invalidov v planinskih letoviščih (Kranjska gora, Brezje, Jezersko in Rogaška Slatina) 1. junija in traja do 31. avgusta, na morju pa od 15. junija do 30. sept. Prijave sprejema samo do konca aprila t. 1. okrajni odbor vojaških vojnih invalidov v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2/r. med uradnimi urami.
Družina Majdič-Kozlcvčar je darovala 350 din za slepe invalide namesto venca na grob pokojne botrice Ane Škerjanc. Iskrena hvala!
Strojepisja se Daučlte v najkrajšem času temeljito od začetnih vaj do lzvežba noßti. ki Je potrebna v vsaki službi. Ure dogovorno dopoldne, popoldne ali zvečer Pouk v središču mesta, zato dostopen vsakomur Prijave in pojasnila: olnstruk cije« Kongresni trg 2,11. telefon 23-91 Poenotene Knjigovodstvo za začetnike m praktike Naši predavatelji komerci allsti Vam v prost; debat; poj asm J o št tako težke slučaje Iz prakse ter Vam individualno pokažejo, kako najlaže premagate knjigovodske težave. Metoda po uka posebno priznana. Pričetek pouka dne 12. t. m. Prijave m pojasnila: »Instrukcije«. Kongresni trg 2/II.. telefon 23-91.	785-n
Pouk knjigovodstva (začetno in enotno), stenografije in korespondence. Prosta izbira predmeta. Praktično znanje za vsako službo. Ure dogovorno po želji. Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta 15.	787-n
Strojepisni pouk do popolne izvežba n osti po hitri ln uspešni desetprstni metodi. Praktično znanje potrebno za vsako službo. Primeri iz pisarniške prakse. Spi sovanje raznih spisov. Priznano Daj boljši zasebni pouk te vrste (vodi ravnatelj Christof Drago). Ure po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. — Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska 15.	788-n
Poenoteno knjigovodstvo specialno za praktike, nameščence, trgovce, obrtnike itd. po hitri in uspešni metodi z vsemi navodcTi po novih predpisih. OBOL — kalkulacija. — Ure po želji. Pričetek ta teden. — Prijave: Specialni zasebni pouk. Domobranska cesta 15.	789-n
Plesna vaja bo danes oh 19-30 in jutri kot običajno v Domu sindikatov. 791-n Podružnica pleskarjev in soboslikar jev št. 4 obvešča vse tovariše, da bodo volitve v nedeljo 13. IV. 47 oh 7. uri zju traj v Cigaletovi št. 1. — Ker je napo vedano tekmovanje, naj se izvršijo volitve do 9. ure.	790-n
Uprava mestnih zgradb ln zemljišč MLO za glavno mesto Ljubljana obvešča vse občinstvo, da bo sprejemala stranke samo ob sredah in sobotah od
8.	do 12. ure.
Umrli so v Ljubljani od 29. marca do
9.	aprila: čeme Katarina, uipok. tob. tov.; Reberšak Marija, tob. del. v p.; Flerin Zofija, gostilničarka; Podgcrnik Avgust, delavec; Barbič Jožefa, žena delavca; Kerč Janka, hči kovača; Turk Jože, posestnik; Krajnik Jurij, posestnik; Mohorič Jože, sin del.; Dobnikar Janez, sin ključavničarja; Klemenčič Jakob, klepar; Škerjanc Ana, upok. teto. tov.; Breceljnik Marija, žena strojevodje v p.; Prunk Ljudmila, žena novinarja; šeme Anton, šol. upr. v p.; Ložar Ivan. zasebnik; Mramor Franc, posestnik; Peručica Jevrem, voj. ur.; Marič Milorad, vojak; Turk Antonija, hči pos.; šraj Marjeta, hči žel.; Pleškc- Alojzija, vdova po strugarju; Murn Albert, oskrbnik restavracije; Bizjak Marija, hči tov. del.; Ramanovič Vincenti j, vojak; Sonec Matija, sin tov. del ; Avsec Danica, hči fotografa; Novak Fran. postrešček; Keren Fran. sin del.; Podbrežntk S., skladiščnik; Beguš Marija, služkinja; Jesenek Marija, usmiljenka; Izmajlov Mihael, žel. del. v p.; Sud:č Anton. ur. v p.; Kralj Fr., čevljarski modelir; Brodar Marija, hči del., Gale Rudolf, tros. paznik; Korbar Ant., uč. v p.; Zornada Petra, straž, vdova; Babnik Alojz, posestnik; Bernik Marijan, sin pos.; PodbcJ Petra, hči inž.; Lazar Danica, hči tov. del.; Sekalovič Biljana. hči kapetana; Kregar Ivan. miz.
pom.; Jam* Matija, akad. slikar: Novak Antonija, vdova kroj. mojstra: Ižanec Antonija, gospodinja; Blejec Jos., p'št. podur. v p.; Bester Cilka, mestna ur. v p.; Kirsanova Larisa, žena pos.; Petrič Štefan, sin del.; Topolšek Marija, hči vlakovodje; Šimnovec Albin. usl. M. L. O.; Stidič Marija, hči čevljarja; Kalan Metod, sin učitelja.
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
569 m/449 m
SPORED ZA SOBOTO
6.30 Koračnica. Iz naših časopisov. Dnemi spored. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. Izpopolnjevalni tečaj:	Članek »Najpoglavit-
nejše«, Ruski list, I. zvezek. 7.20 Ruske narodne pesmi. 7.30 Napoved časa, poročila, objave in radijski koledar. 7.45 Lahka glasba. 12..30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Popularne melodije. 13.30 Ing. Vončina: Vodno gospodarstvo Slovenije. 13.45 Pojo slavni pevci. 14.00 Lahko glasbo izvaja Mali orkester RL pod vodstvom Rudolfa Stariča. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Češke narodne pesmi za otroški zbci* in orkester. 18.00 Radijski dnevnik. 18.15 češki valčki. 18.30 Zakaj moramo brati dela klasikov. 19.00 Glasbene pripovedke. 19.15 Napoved časa in porodila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Pogovori s pcslu-šalci. 20.00 Znan* baletna glasba. 20.30 Melodije Johanna Straussa. 21.00 Veder glasbeni spored. Izvajajo sovjetski ansambli in solisti, 21.40 Umetne in narodne pesmi poje Vokalni kvintet mariborske tekstilne tovarne. (Prenos lz Maribora). 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Pisana glasba do polnoči.
Zatiranje davke
Iz statističnih podatkov zdravstvenega oddelka MLO v Ljubljani je razvidno, da nastopa davica v področju mesta v zelo visokem številu. Porast primerov davice zahteva posebno previdnost staršev, še bolj pa zdravstvenih oblasti.
Na davici obolevajo glavno otroci, bolezen pa ne prizanaša niti odraslim. Posebno v zadnjih letih nastopa davica prav pogosto pri odrashh, celo preko 40 let starih. Davica se pojavi v obliki vnetja v žrelu, grlu, sapniku ali nosu, kateremu se pridružijo gnojno umazane bele, neprijetno zaudarjajoče obloge. Povišana telesna toplina, glavobol, bolečine v udih, splošna oslabelost in boleč otok vratnih žlez, so spremljajoči znaki bolezni. Bolečine v trebuhu, ki jih navajajo tako pogosto mali otroci, zavajajo starše k misli na glistavost in spregledanju prvih znakov davice.
Pri vsakem vnetju v žrelu, grlu ah sapniku mora biti misel na davico prva. Tudi v vseh sumljivih primerih mora dobiti bolnik takoj zdravilni serum, ki hitro in temeljito ozdravi bolezen, če se vbrizga pravočasno. Ne čakajte na izvid preiskave »JpTa. Bolje je vbrizgati serum, če tudi se T^ttiadno izkaže, da ni bilo davice, kakor tvegati življensko nevarno poslabšanje bolezni, ko tudi velike količine seruma često ne morejo več uspešna pomagati.
Za zaščito lastnega zdravja in zdravja vse okolice je nujno potrebno, da vsakdo
izpolnjuje vse predpise, ki jih ob nastopu bolezni odreja zdravstvena oblast. Bolezen se prenaša od bolnika na zdravega direktno, redkeje indirektno po okuženih predmetih. Izvor je navadno težko zanesljivo ugotoviti, ker se okužimo lahko tudi od rekonvalescentov, izločevalcev bacilov, ki imajo še žive bacile davice v sluznicah dihal. Okužiti pa se moremo tudi od ba-cilor.oscev, popolnoma zdravih oseb, ki davice nikoli niso imele, vendar pa nosijo in izločajo bacile in pomenijo stalno nevarnost za svojo okolico.
Kali davice žive glavno na sluznici nosa, ust, žrela in grla. Delci okužene sline se prenašajo pri poljubljanju, kihanju, kašljanju, pri uporabi oslinjenih robcev, jedilnega pribora, igrač, brisač in drugega perila ter obleke bolnih, izločevalcev bacilov in bacilonoscev. 2e bivanje v istem prostoru, kjer je bolnik oziroma nosilec bacilov, more dovesti do okužbe. Pomanikljiva čistoča tako osebna kakor perila, obleke in stanovanja pospešuje okužbo.
Največja sprejemljivost za okužbo nastopa v času, ko zaradi spremenljivega vremena, posebno spomladi ali jeseni, mnogi bolehajo zaradi prehlada. Prehlad sluznic, dihal napravi te sluznice še posebno sprejemljive za okužbo. Če so sluznice zdrave, pri odpornih otrocih ne nastopa bolezen, čeprav se okužijo. Prehlad, vnetje zmanjšuje odpornost sluznic in često opažamo.
da se k angini, influenci ali vnetju dihal pridruži še davica. Taka mešana okužba je še posebno nevarna, ker se nastop davice spregleda, ista pa hitreje napreduje v grlo in sapnik, kar more povzročiti izredno nevarno stanje.
Laže in ceneje . je preprečiti davico, kakor pa zdraviti jo.
Najbolje preprečimo nastop davice s pravočasnim cepljenjem s cepivi, ker napravijo telo odporno proti bolezni, ki se ne more razviti v primeru okužbe.
2e od leta 1940 dalje je bilo v Ljubljani cepljenih več tisoč otrok. Žal je odpornost proti bolezni po doslej rabljenih cepivih bila relativno kratka in so bile injekcije pri starejših otrocih v prvih letih cepljenja dokaj boleče.
Uspešnost 'cepljenja je tolika, da je zaščitno cepljenje proti davici uvedeno po vsem svetu ter je uspeh tem boljši in pridobljena odpornost proti davici dolgotrajnejša, čim boljše in bolj preiskušeno cepivo se uporablja. Od lanskega leta dalje imamo na razpolago izvrstno in zelo preiskušeno cepivo, ki ne dela nikake ali zelo majhne reakcije. Lani je bilo cepljenih v Ljubljani od aprila do maja z dvema oziroma eno injekcijo zaščitnega cepiva 7745 otrok, po večini v starosti od 2. do 8. leta. Uspeh ni izostal. Kljub izredno visokemu številu .obolenj je število na davici obolelih otrocih navedene starostne dobe, verjetno pod vplivom prejšnja leta izvršenih cepljenj, tudi pri starejši mladini padlo,
izmed cepljenih ni umrl nihče. Le pri 10 otrocih se je pojavila kljub cepljenju v drugi polovici leta davica v lahki obliki. Bolezen se je lani pojavila glavno pri odraslih osebah, ki obolenje hitro opazijo in pravočasno iščejo zdravljenja. Davica se je po zaščitnem cepljenju odmaknila iz otroške dobe, ko je najtežja in zahteva tudi največ žrtev, kar pomeni velik uspeh cepljenja.
Žal odpornost proti bolezni samo po eni oziroma dveh injekcijah razmeroma hitro pada. Dolgotrajno in večjo odpornost dosežemo če odpornost osvežimo s ponovno injekcijo zaščitnega cepiva.
Ministrstvo za ljudsko zdravje odreja zaradi visokega števila obolenja na davici tudi v Ljubljani obvezno zaščitno cepljenje vseh otrok od drugega do vštetega osmega leta starosti. Za dosego odpornosti sta potrebni dve injekciji v štirih tednih. Vsi oni otroci omenjene starostne dobe, ki so lani dobili eno ali dve injekciji, dobe letos samo 1 injekcijo, da se jim osveži, okrepi in podaljša odpornost.
V najkrajšem času bo zdravstveni oddelek MLO izdal poziv z točno označbo časa in kraja, kjer se bo cepljenje izvedlo.
Prepričani smo, da bo to cepljenje doseglo stoodstotno vse otroke navedene starostne dobe in da ne bo nikogar, ki bi se tako uspešni zaščiti zdravja in življenja izognil ali pa ne bi sodeloval z zdravstveno oblastjo.
PRIJAVA POTREB KURIVA ZA ČETRT BEŽIGRAD
Upravniki javnih zavodov, socialnih ustanov, šol, uradov, menz, lastniki malih industrijskih iu ohrtuih podjetij CLO Bežigrad naj 12. t. m. od 9. do i>ol 13. uro v uradu četrti Bežigrad izroee pis meno prijavo, ki naj vsebuje:
Priimek in ime lastnika ali upravitelja, naziv zavoda, ustanove, podjetja. Kraj obratovanja in označbo količine premoga, ki ga podjetje potrebuje v raz dobju maj-december. Količine je navesti za vsak mesec posebej in skupno za vso dobo. prav tako tudi vrsto premoga (kosovec, kockovec, orehovec. grahovec) ter ime rudnika.
KONCERTI
Dirigent radijskega orkestra Jakov
Cipei >e je s svojim poldrugoletnim uspešnim delom močno uveljavil v našem koncertnem življenju- Skrbno izbrani sporedi, umetniško naštudiran je domačih in tujih simfoničnih del. tehnična izvežbanost v skupni igri orkestra, so glavni poudarki njegovega dela. Tudi ponedeljkov koncert je v tem smislu, zato umetniški uspeli ne ho izostal. Na sporedu so: Lipovšek. Franck in Čajkovski. Koncert !4. aprila oh 20 v Unionu, vstopnice v M’atični knjigarni. 782-n
izid žrebanja Državne razredne loterije
50.000	din sta zadeli štev. 18.381 in 24.410.
40.000	din je zadela štev. 61.729.
30.000	din je zadela štev. 35.565. Po 1000 din so zadele; 268, 5370,
7793, 8603, 10.066, 835, 15.259, 226, 049, 607, 17.443, 20.514, 26.387, 665, 28.989, 29.930, 30.064, 224, 703! 562, 34.500, 38.701, 40.629,	042,	47.494,
51.142,	714, 58.765, 59.654,	60.385,
61.071, 63.579,	64.284, 082,	68.200,
71.688.
Po 2000 din so zadele: 1396, 291, 4311,	8592, 10.759,	14.871,	16.514,
17.240,	196, 22.224, 26.497,	32.196,
33.838, 43.072,	564, 45.808,	48.779,
51.671, 52.475, 57.878, 60.960, 61.880, 67.200, 73.552, 74.150.
Po 4000 din so zadele: 4654, 8074, 9944, 13.738, 30.489, 971, 141, 38.181, 55.231, 55.534, 61.417, 62.819, 71.751, 886, 72.900.
Po 5000 din so zadele:	13.687,
28.020, 49.900, 63.783, 74.221.
Po 6000 din so zadele:	10.265,
36.327, 42.887. 54.656, 64.324, 72.868.
Po 8000 din so zadele:	23.278,
49.017, 55.690. 69.237.
Po 10.000 din in več (vsota v okle-
paju):	10.845	(12.000),	13.323
(12.000),	16.546	(12.000),	18.381
(50.000),	19.966	(20.000),	24.410
(50.000),	29.631	(20.000),	35.565
(30.000),	36.143	(16.000),	38.729
(10.000),	42.813	(10.000),	44.028
(10.000),	47.828	(20.000),	49.920
(25.000),	55.509	(12.000),	61.729
(40.000;,	66.868	(16.000),	70.645
(12.000),	70.410	(25.000),	72.670
(12.000),	73.304	(16.000),	73.317
(16.000).			
Po 600	din so	zadele: 983,	1823.
2842, 287. 821, 920, 910, 894, 514, 900, 874, 973, 207. 829, 233, 914, 215, 813 3762, 193, 679, 195, 684, 734. 520,	151	134,	690,	562, 125, 4227,
799	984’,	718,	958,	727, 211, 5739,
869! 315, 877, 748, 397, 852, 751, 770, 759,	675,	608,	655,	342, 329, 6692,
812,	743	592,	842,	872, 822,	883,
563	739!	539,	590,	662, 7474, 477,
017!	037,	125,	137,	126, 184,	136,
451	006	462,	461,	8113, 545, 565,
117, 192,’667, 687, 617, 144, 311, 397,
670,	163,	9063,	610,	1.94,	430,	069,
213,	214,	294, 402,		668,	057,	009,
831,	093,	609,	215,	10.	441,	445,
12.040, 088, 057			544,	570,	618,	908,
910,	13.231, 246,		291,	278,	221,	235,
419,	14.322, 340		337,	184,	915,	659,
945,	185,	136,	328,	15.	664,	640,
16.505, 546, 17.518,				532,	166,	021,
079,	145,	031, 18	1.254,	560,	513,	247,
19.448, 408. 412,			981,	927,	842,	808,
437,	532,	20.976,	941,	915,	958,	942,
914,	978,	359,	22.7	80, ;	806,	815,
23.237, 381, 980,			503,	981,	532,	912,
24.572, 434 401,			428	, 25.	807,	481,
082,	010,	429, 425,		465,	818.	985,
907,	871,	923, 26.211		, 572, 27		.200,
C36,	289, 224, 131		:, 291	, 014	, 007,	079,
218,	028,	28.384,	876.	377,	898,	817,
321,	339,	815, 37	2, 29.928,		940,	118,
121,	185,	30.010,	012	!, 009, 31		.962,
203,	994,	32.750,	722,	986,	468,	972,
795,	797,	457, 483, 33.260,			207,	248,
898,	871,	266, 34	.630,	641,	364,	604,
35.285, 395, 36.335, 357, 38.905, 970, 39.588, 649. 563, 698, 511, 697, 512, 599, 538, 623, 566, 113. 639, 502, 141, 41.922, 970,	197, 42.939,	848	930,
43.322, 203. 346. 397,	437,	44.109,
103, 110, 133, 176. 45.098 884, 904, 984 , 46.663 , 308, 47.132, 48.533 , 545, 49.191 195, 367,	867,	862,	897	327,
341, 866, 50.592,	593,	588,	567,	766,
51.562,	565,	52.989,	53.259,	101,
54.372, 634 , 227 , 237, 243 , 303 , 680, 292, 277, 234 , 249, 225 . 55.667 . 641, 435, 656, 420, 592,	56.976.	57.706,
133, 58.217, 760. 209, 59.548. 60.713, 710. 742, 725, 61.906, 930. 056, 62.001, 62.569, 051, 560, 031, 545, 029, 023, 530, 080,	63.418, 64.303,’ 721, 345,
398,	332,	720,	729,	65.914,	921,
63.950, 570, 547,	961,	956,	907,	919,
67.407, 742, 716,	193,	115,	127,	158,
68.364, 972, 725,	705,'	979,	358,	310,
356, 729, 69.060!	078,	592,	896,	513,
849, 051,	70.293, 233, 71.934,	067,
927, 72.440, 463, 73.354,	518,	379,
575, 369, 540, 74.389, 323, 371, 304, 387, 343.
žrebanje traja do 25. aprila. Še imate čas, da kupite srečko v Tavčarjev; 5, v Kranju, Titov trg- 8, in pri vseh naših zastopnjkih-trafikan. tih. Premiji 300.000 din in 600.000 din bosta izžrebani 25. aprila.
IŠČEMO
za takojšen nastop:
VEČ nameščencev za KNJIGOVODSTVO
PERFEKTNO STENOTIPISTKO
PERFEKTNE STROJEPISKE
JURISTA
STATISTIKA
energičnega VODJO vse motorizacije.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in eventualne prakse: Gorenjsko gozdno gospodarstvo, ravnateljstvo Bled.
Poziv upnikom
NabavljaLna in prodajna zadruga
z o. j. v Ljubljani sporoča, da je bilo
4.	aprila 1947 izbrisano v Zadružnem registru Okrožnega sodišča v Ljubljana I. Delavsko konzumno društvo z o. j. v Ljubljani zaradi spojitve z Nabavnimi in prodajnimi zadrugami za posamezne sektorje po Sloveniji po sklepu skupščine z dne 14. VII. 1946.
Nabavljalna in prodajna zadruga kot sprejemajoča zadruga poziva upnike I. Delavskega konzumnega društva v Ljubljani, da prijavijo svoje terjatve v 3 mesecih od dneva tega poziva Nabavljalni in prodajni zadrugi v Ljubljani, Miasarykova 15.
UPRAVNI ODBOR Nabavljalne in prodajne zadruge v Ljubljani
Vabilo
na
II. redno letno skupščino
Nabavne in prodajne zadruge Št. D j
v Slov. gor., ki bo v nedeljo, 20. t. m. ob 14. v prosvetni dvorani v Št. liju v Slov. gor.
Dnevni red:
1.	Izvolitev delovnega odbora.
2.	Pozdrav zastopnikov organizacij in ljudske oblasti.
3.	Čitanje zapisnika I. rednega občnega zbora.
4.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
5.	Sklepanje o uporabi poslovnega prebitka za leto 1945 in 1946.
6.	Sklepanje o razrešnici upravnega in nadzornega odbora.
7.	Volitev treh članov upravnega in enega člana nadzornega odbora.
8.	Volitev delegata za skupščino poslovne zveze.
9.	Volitev ljudskega tožilca.
10.	Sklepanje o določitvi najvišjega zneska, do katerega se sme zadruga zadolžiti.
11.	Razni predlogi in pritožbe članov.
12.	Slučajnosti.
člen 20. zadružnih pravil določa: Ako bi skupščina ob določeni uri ne bila sklepčna, bo eno uro pozneje druga skupščina z istim dnevnim redom na istem mestu pravnoveljavno sklepala ne glede na število navzočih članov.
UPRAVNI ODBOR
KUPIM
stroj za zapiranje zabojev ali kartonov.
VERA, Podmilščakova 42, Ljubljana
NAPROZA MARENBERG išče za takojšen nastop sposobnega starejšega
trgovskega pcmačnika
in
sposobna blagajničarko
+
Vsem sorodnikom, prijateljem in tovarišem Tomšičeve brigade sporočamo, da smo pripeljali v sredo na Žale našega dragega sina in brata
Jožeta Bolto
Poslovili se bomo od njega pri skupnem pokopu v ponedeljek 14. t. m.
Sneberje, Dev. Mar. v Polju,
11. aprila 1947.
Žalujoči starši, brat in sestra ter ostalo sorodstvo
+
Zapustila nas je in v Bogu zaspala
Ivana Belar
poštna uradnica v pokoju
Pogreb bo v ponedeljek, dne
14.	t- m. ob 14.30 z žal, kapele sv. Frančiška, k Sv. Križu.
Ljubljana, Novo mesto, dne 11. aprila 1947.
žalujoča rodbina
TRAVIZAX
+
Dne 28. oktobra 1943 je padel pri Grčaricah pri oktobrski nemški ofenzivi naš dragi bra-t, stric in svak
dr. LADISLAV JERMOL
zdravnik
sanit. referent IX. brigade
Njegove zemske ostanke smo prepeljali v Ljubljano, kjer ležijo na Žalah, skupaj z ostalimi prekopanimi borci. Žalna svečanost bo v nedeljo ob 15. uri.
Pogreb bo v ponedeljek, dne 14. t. m. dopoldne.
Ljubljana, Aleksinac,
12.	aprila 1947.
žalujoči ostali:
Albert, ing. Josip, brata; Zora Štrus, Sonja Vučnik, Milena Popovič, sestre — in ostalo sorodstvo.
I1*«*0»*“*
SLUŽBO IŠČEJO
MINER išče službo pri večjem podjetju. Sposoben je voditi dela v kamnolomu ali v predoru. Anton Brečko. Budina 53 — Ptuj.	7747-1
POŠTENO KMEČKO DEKLE, išče službo kot gospodinjska pomočnica. Kn.-ifl Alojzija. Gosposvetska 13.	7752-1
SAMOSTOJNA PRVA KUHARICA v menzi, želi namestitve v enakem svojstvu. Ivanka Cvenkelj, Černetova ulica štev.
32/1.	  7760-1
ZAPOSLITEV kot postrežnica za 3 tedne v dopoldanskih urah išče Kump Marija, Celovška 41.	7855-1
SLUŽBO DOBE
HLAPCA sprejme v službo Kristina MaJ-št. Rupert. Dolenjsko.	7731-2
KOVAČA, mlajšega, nadarjenega, ki b. imel veselje do priučitve finega kovanja, sprejmem. Stalno mesto, plača dobra. Stane Cirman, Ljubljana, Aljažev», štev. 8.	7725-2
POSTRE2NICO. veščo kuhe, od 7. do 3. pep., sprejme dvočlanska druži n a Rozman. Gosposka 4.	7703-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO nujno potrebujem k 4 članski družini z 9 mesečnim otrokom. Draga Kosec, Resljeva cesta Til.	7712-2
DEKLE, staro nad 14 let. iščem k dojenčku v dopoldanskem času. Dr. Švara. Jurčičev trg 3 Tl.	7715-2
FOSTRE2NICO srednj h let. pošteno in čisto, od 3. do 12.. iščem za takcj. Zajtrk in dobra plača. Oglasiti se Je od 2. do 4. pri Šubicu. Levstikova 16. 7597-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in ipošteno, vajeno otrok, sprejme takoj Galinec, Prevalje.	7750-2
»KMETIJSKI MAGAZIN« LJUBLJANA, sprejme takoj dobro trgovsko moč ze-lezninarske stroke. Poznavanje kmetijskih strojev in orodja zaželjeno. — Ponudbe na »Kmetijski magazin« Ljubljana. Tyrseva cesta 29.	7677-2
JUGODRVO. zvezno izvozno podjetje, išče strokovnjake lesne stroke, trgovce. — Ponudbe z osebnimi podatki in življenjepisom na: Jugodrvo — Izpostava, Ljubljana. Beethovnova 4/1.	7690-2
POMOČNIKA ALI DELAVCA, ki je vajen vlivanja v mavcu (gipsu), in pridno dekle za rečno slikanje sprejme takoj Franc Konjedič, keramik. Stražišče pr! Kranju.	7409-2
UPRAVA GOSPODARSKIH PODJETIJ OKRAJA M AR IB OR -OKOLIC A sprejme take j dva izurjena železolivarja. Ponudbe poslati ali se oglasiti: Uprava. Maribor. Ci^il Metodova 1/11.	7745-2
OTROŠKO VARUHINJO k 4 'n. 51etnemu fantu išče dr. Kocijančič Krista. Igriška ulica 3TH.	7757-2
BRIVSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj ali po dogovoru Dorčec Ivan, Ljubljana. Dalmatinova ulica.	7801-2
TOVARNA KOVIN V SLOV. BISTRICI potrebuje za t.!koj 2 elektromonteria In 2 strojna tehnika. Ponudbe Tovarni kc-vin. Slov. Bistrica.	7808-2
SOBOSLIKARSKEGA POMOČNIKA takoj sprejme Tone Malgaj, Gosposvetska cesta št. 16.	7824-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, tudi začetnico. sprejme takoj maločlanska družina Lunder. Gajeva št. 5T, vrata 117. Zglasiti se je med 8. in 14. uro. 7820-2 GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, ki ima veselje tud* do otroka. Iščem. Plača po dogovoru. Majcen Rozika. Ljubljana. Malgajeva 18.TE. 7777-2 BRIVSKI POMOČNIK, starejši, dober delavec. vojaščine prost, dob: stalno službo. Nastop 15. aprila. Zglasiti se: Rudolf Kreutz, brivec - frizer, Sevnica op Savi.	7794-2
TOVAR-NA USNJA v Šoštanju zaposli 13 dobrih godbenikov: 4 za B klarinet, 1 za Es klarinet, 1 za B trombo. 1 za Es trembo. 1 za B kridlovko. I. glas, 1 za B kridlovko. IT. glas, 2 za rog Es. T. in H. glas. 1 za B bas. 1 dobrega čineltsta. Prednost imajo samci. Pojasnila daje godba tovarne.	7809-2
VAJENCI
SEDLARSKEGA MOJSTRA, pri katerem
b: nadaljeval učenje, išče 17 letni vajenec s poldruge letn o učno dobo. Učence sem zapustil zaradi odhoda iz internacije domov. Zupanc Stanko, Voglje 60, p. Šenčur, Kranj.	778D-3
ZASLUŽEK
KOLARSXA DELA vseh vrst sprejmem. Ponudbe oglasnemu oddelku pod šifro ^Kolarstvo«.	7753-4
NEMŠKO KONVERZACIJO IN POUK nudim za zmeren honorar. Vprašati med 10. in 13. in med 4. in 7. uro popoldne pri Lavrenčiču, Novi trg IT.	7702-4
STROJEPISKA s svojim strojem sprejme .prepisovanje ra domu. prevaja tudi v italijanščino. Eventualno sprejme tudi pr.merno službo. Ponudbe ogl. oddelku pod Strojepisje«.	7865-4
PRODAM
PSE VOLČJAKE (mladiče) proda Vidmar.
Volčji potok 26. pri Kamniku. 7727-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, moške čevlje št. 43 .n sandale 26, prodam. — Bežigrad. Svet c savska št. 6.	7729-5
V SOBOTO ZADNJI DAN RAZPRODAJE: pisalna mizica din 500, 2 fotelja 600, steklena omarica za slaščičarje 350, mize. stole, stelaže. predse to ne stene, karnise, nočne omarice, pleten fotelj, kuhinjska omarica. Prodam po nizki ceni. Trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3.	7734-5
GLOBOK VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam za 2500 din. — Naslov v oglasnem oddelku.	7716-5
3 BELE PREDVOJNE DOLGE SVILENE OBLEKE s kombinežo Ipo 30lK) din, bel japonski šal za 1500 din prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7718-5
SOC rus ZA MOTOCIKEL, s pedali pro-dim. Naslov v cglas. oddelku. 7726-5 OPEL OLIMPIA, štirisedežna limuzina, v dobrem stanju, kompletna, takoj uporabna za vožnjo, pečeni naprodaj. Ogled na Vodovodni cesti št. 2.«	7704-5
FORD EIFEL KABRIO-LEMUZINO. v dobrem stanju, dobre gume. prodam ali zamenjam za motorno kolo. Doplačilo po dogovoru. Ponudbe oglas, oddelku pod ’Počen- prodam«.	7705-5
KLAVIRSKO HARMONIKO, nekoliko rabljeno. prodam. Ogle^j. med 14. Ln 16. uro pr' Francu Pirnatu, Ljubljana, Sv. Jakoba št. 8.	7709-5
ŠPORTNI VOZIČEK prodam. — Naslov v cglas. oddelku.	7710-5
ŠPORTNI VOZIČEK, košara s stojalom *n blazino, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku.	7714-5
SIVE ČEVLJE, nove, športne, semiš, s plutovino, št. 37y2—38, prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7660-5
MOTOCIKEL BSA. 500 ccm3, prodam. -Naslov v ogl. oddelku.	7653-5
CANKARJEVO ZBIRKO, novo, 2 oljnati sliki, veliko blagajno Wertheim, proda Ema Tanko. Kapiteljska, ul. 3.	7352-5
ŠIVALNI STROJ z dolgim čolničkom prodam ali zamenjam za protivrednost. — Ivana Žlebnik, Vrje 117, pošta Medvode.	7539-5
JABOLKA V ZABOJIH. 5 do 12 kg, razpošilja Ivan Rak. Gotovi j e. Žalec. 7533-5 SADIKE ŽLAHTNEGA RIBEZ LJA novih vrst z izredno debelCmi jagodami, prodaja le osebnim odjemalcem drevesnica Dclinšek. Kamnica pri Mariboru. Saditev še ves april uspešna.	7746-5
HLAPCA, proti dobri plač:. sprejme Anton Keber. Poljanska cesta 44.	7680-5
OKROGLO MIZICO in 4 stole, nerabljeno, predam. — Na ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska ul. 30. 7687-5 PERZIJSKO PREPROGO, večjo in manjšo. prodam. — Na ogled v trgovini "Umetnost«. Kolodvorska ul. 30	7688-5
NAKUP IN PRODAJA umetniških predmetov ln starin, primernih za godove itd. Trgovina »Umetnost«. Kolodvorska ulica 30.	6197-5
OMARICE, primerne za predsobo ali ku-hirtfo in otroške stajice proda Krže. pohištvo. Tyrseva cesta 47 b. 741S-5 NAMIZNI VENTILATOR predam. — Na ogled med 2. in 7. uro v seboto v Brejčevi ulici 24.	7739-5
ŠPORTNI VOZIČEK, lep. prodam. Naslov v oglas, oddelku.	7740-5
SERVIS, kompleten za kosilo, lep. .prodam. Naslov v oglas, oddelku. * 7741-5 JEDILNI PRIBOR, rje prost, prodam. — Naslov v ogl. oddelku.	7742-5
PIANINO z odličnim glasom in. pisalni stroj, proda Črešnar, Maribor. Meljska št. 3.	7744-5
PRODAM: kredence z marmornato ploščo, posteljo- z vložkom in t rodeln im i žimnicami ter nočno omarico. Ogled med 14. in 16. uro. — Naslov v oglasnem oddelku.	7754-5
GONILNA JERMENA prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7755-5
KOZA. dobra mlekarica z mladičem, naprodaj. Naslov v egi. oddelku. 7756-5 CIZO (voziček na 2 kolesi), dobro ohranjeno. stare zaboje in neotesane ročaje za lopate, proda Grebenc, Gallusovo nabrežje 39.	7799-5
NA TRATI 9. PTUJ, NAPRODAJ: motorni čoln. starinska salonska garnitura in velika Sikstinska ma-dona. — Gorup Mena.	7749-5
TRODELNO OMARO, salonsko garnituro in razne preproge proda ABC. Puharjeva ulica 3.	7800-5
OREHOVO SPALNICO. čisto, rezljano, prodam tudi po kosih. — M. Špindler. Gledališka ul. 10/11. desno.	7306-5
MODERNO JEDILNICO, kombinirano z naslonjači, mizico in knjižno omaro prodam. Naslov v oglas, cddelku. 7834-5 MOŠKO KOLO. športno, predam. Naslov v oglas, oddelku.	7763-5
RABLJENO OTOMANO prodam. Pojasnila v trgovini Žitoert, Prešernova ul. 7837-5 MOČNE DELOVNE ČEVLJE št. 43. poceni naprodaj v Ravniharjev! ulici 12. 7761-5 PISALNI STROJ nemške znamke, prodam. Naslov v cglas. oddelku. 7762-5 KAVČ. dobro ohranjen., ln pregrinjalo za divan prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7821-5
MLADO ŠVICARSKO KOZO ln udomačenega srnjaka prodam. Dobrava št. 1. Črnuče.	7822-5
BREJA KOZA naprodaj v Tugom ir j e vi ulici št. 7.	7823-5
ŠIVALNI STROJ, ženski, skoraj nov. poceni proda krojač Boc, Tavčarjeva ulica.	7825-5
PREIZKUŠEN ELEKTRIČNI SVETLO MER prodam. Ogled med 14. in 19. uro. Naslov v oglas, oddelku.	7830-5
SINGERJEV ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. okrogel čolniček, in blago za dve srajci proda M. Bernik, Stari trg 14.	7831-5
SOBNO KREDENCO za perilo in porcelan, otroško posteljico in športni, voziček prodam. Jenkova ul. 9. podstrešje. 7832-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, lep, predvojni material, preda Kogej, Krojaška, ulica in —• pri Magistratu.	7842-5
BIRMANSKO OBLEKO, belo in ženske sive čevlje št. 39, prodam. Naslov pove oglasni oddelek.	7771-5
GNOJ proda šimno-vc, Obrtniška ul. 7.
Glince.	7770-5
ANGLEŠKO BLAGO za moško obleko, volneno preprogo Argaman 3.5 X 2.5 m, jazz tolkala, kompletna, proda P e v c , Kersnikova ulica 5/m.	7814-5
SPALNICA, prvovrstno delo, poceni naprodaj. Ogled v soboto in nedeljo na Krekovem trgu 11. dvorišče. 7815-5 ŽENSKO KOLO brez gum, prodam. Nasi c<v v oglas, oddelku._	7816-5
KINOSNEMALNO KAMERO Cine - Nizo 9 K-mm, kompletno s torbico, 1 kaseto, in 40 m filma za snemanje, prodam. Na ogled dnevno na Celovški cesti štev. 191 A/M.	7818-5
BAKRENI KOTEL za pranje in žganjekuho prodam. Naslov v po-dr. Slov. Por. Kranj.	7782-5
SPALNICO iz trdega lesa lin gletook otroški voziček prodam. Kranj, Na skali štev. 3.	7789-5
OSEBNI AVTO »Fiat 1100 Cabriolet«, šti-risedežni, dobro ohranjen in več rezervnih delov prodam. Naslov y podr. SP Kranj.	7786-5
ČEBELARJI! 5 panjev kranjičev novih, praznih, prodam. Romsak, Zlato polje št. 8, Kranj.	7790-5
SADNI MOŠT in nekaj črne detelje za krmo prcidam. Naslov v podružnici SP. Kranj.	7791-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK (avto model), skoraj nov, prodam. Naslov pove oglas, oddelek.	7793-5
2 NOVA GLOBOKA OTROŠKA VOZIČKA (igračka) naprodaj. Ogled v trgovini Jurečč, Gallusovo nabrežje 17.	5
OTROŠKI VOZIČEK, gletook, proda Pirc Rozalija. Klanc 69. Kranj.	7775-5
VPREŽNI VOZ (parizar), nosilnost 4000 kilogramov prodam ali zamenjam za hmelj evke. Ponudbe ogl. odd. pod »Malo rabljen-:.	7826-5
LEP SPOMLADANSKI PLAŠČ Za visoko postavo, črno žametno in pleteno volneno jopico, otroško obleko, krznen ovratnik, črne semiš čevlje št. 37, moški trd klobuk, belo vestjo in veliko ogledalo proda Bogejevič, Gledališka ulica 12, levo.	7835-5
KONIČNI MERKANTTLNI TESAN LES do 200 m3, v dim. 8/8 do 18/21 cm od 4 do 12 metrov dolžine, prodam franco naloženo v vagon. — Naslov v oglas, oddelku.	7811-5
100 KORENIN POTONK. v lepih barvah, prodam takoj. Vrtača 3.	7817-5
DVA BENCINSKA SODA in 4 tlačne ležaje za avto, prodam. Naslov v oglasnem oddelku.	7792-5
POZOR! Vrtnice ovijalke, ribez, vinsKe trte. lepotično grmičje, nagelj trajnico, prodaja vrtnar, šiška, Pod hribom št. 40.	7766-0
LEP ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Oglea od 8. do 10. ure. Naslov v oglasnem oddelku.	7812-5
RADIO Blaupunkt, 6+1, štiri valovne dolžine, magično oko, zelo lep glas in moško športno kolo, zelo lepo, z novimi kontOnentalkami in rdečimi zračnicami proda Breceljnik, Cerkvena 21, pritličje, levo, 8 vrata.	7862-5
OPUŠČEN NAGROBNIK, velike oblike la črnega švedskega granita, prodam. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod »Nagrobnik«.	7863-5
PRIMEŽ, kovaški. 35 kg. montiran n.a borovi m'zi. proda Žnidaršič, Korcška 4. za Stadionom.	7864-5
NAPRODAJ:	šivalni stroji, vseh vrst,
otroški vozički, gramofoni, harmonike, stenske ure. preproge itd. pri »Prometu« (nasproti križanske cerkve). 7847-5 LOPI (baraki) dve. primerni za hlevček, zajčnice, žična ograja, strešna lepenka, nova, zelo poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku.	7852-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. Prijateljeva 8. II. nadstropje, levo.	7853-5
ŽENSKO NOVO KOLO brez gum, prodam. Naslov v ogl. oddelku.	7859-5
MOŠKO KOLO. športno, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd.	7360-5
ikUPIM
ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčke kupim.
—	Ponudbe cglas. oddelku pod značko*
»Janko in Metka«.	7732-6
MOŠKO OBLEKO, dobro oihranjleno, temnejšo, za srednjo postavo, kupim.
—	Ponudbe oglas, oddelku pod značko
»Obleka«.	7738-6
TRODELNO AL3] NAVADNO OMARO kupim. Naslov z navedbo cene pustit« v oglas, oddelku pod značko »Debro ohranjena«.	7713-6
BLAGO, res prvovrstno, za moški kožuh, kupi Novak. Tržaška cesta 47.	7653-6
MOŠKO ŠPORTNO KOLO. novo ali malo rabljeno, kupi Ciril Andolšek, Gajeva ulica 1/V.	7699-5
PREDVOJNO BLAGO za spomladanski ali zimski plašč, kupi Ela Pezdir, Brezovica št. 27. pri Ljubljani.	7693-6
VSAKOVRSTEN GRADBENI MATERIAL, les. deske. apmo. pohištvo, kolosek 600 m 0.60 cm in 5 vagončkov kupi Drž. srez. trg potjetje v šidu. Srem. 7086-6 MOŠKE ŽEPNE ROBCE kupim. Naslov v oglasnem oddelku.	7758-6
JERMENICO. 460 mm X 450 mm. premer osi 90 ali 70 mm, kupimo takoj. Naslov v oglas, oddelku.	7807-6
ŠPORTNI ALI GLOBOK VOZIČEK, ku-p:m. Ponudbe oglas, oddelku pod šifro -športni I«.	7846-6
ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupi Kejžar Ivanka. Virmaše štev. 33, Škofja Loka.	7836-6
POSNEMALNIK ZA MLEKO KUPIM. — Ponudbe oglas, cddelku pod značko »Dober p c snemalnik«.	7827-6
DOBRO OHRANJEN PIANINO, kupim. — Ponudbe z opisom in navedbo cene na oglasni oddelek pod Pianiino«. 7833-6 BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, temne bar» ve. ženski letni plašč (balonska svila), kupim. Ponudbe podruž. Slovenskega Poročevalca Kranj.	7787-6
BLAGO ZA HUBERTUS PLAŠČ kupiim, ali dam protivrednost. Naslov v cglas. oddelku.	7795-6
ŠPORTNI VOZIČEK, lep. kupim. Poraid-be: Vižintin., Zlato polje, Kranj. 7781-8 MOŠKO ŠPORTNO KOLO, novo ali dobro ohranjeno, kupi Slavec, Kranj, Jezerska 1.	7777-6
NEPREMOČLJIVO OBLEKO za motorno kolo (bajaco) alj blago in zračnico 3,25 do 3.50 X 19 kupim ali dam zanj zračnico 5.50X16 in zapestno ali žepne- uro. Sešek, Kranj, Cesta na Rupo 13. 7778-6
Dne 25. marca 1944 je padel v borbi za svobodo domovine v Strigah
Marijan Pisrič
borec-kurir NOV in POJ 18. divizije
Njegove zemeljske ostanke smo pripeljali v Ljubljano, kjer bo pogreb 14. aprila 1947 ob 10. dopoldne pri Sv. Križu.
Ljubljana* Trst, Zagreb,
Žalujoči
starši, brat in ostali
Dotrpela je v 72. letu sta. rosti naša nadvse ljubljena, nenadomestljiva zlata mama, stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja
Nežka Sever
«oj. Žlemberger
Pogreb nepozabne mame bo v nedeljo 13. t m. ob 4. uri iz hiše žalosti Cesta na Brdo št. 79, na pokopališče Vič.
Ljubljana, Vič,
11. aprila, 1947.
žalujoči:
Maks in Nande, sinova; Minka por. čeme, hčerka; Urška roj. Kozamernik in Slavko čeme, sina ha in zet, vnuk in vnukinja — ter ostalo sorodstvo.
ŽENSKO KOLO, detoro ohranjeno kupi Jožica Ogrizek, Kranj.	7765-6
ŽENSKO KOLO, novo al| rabljeno, zračnice in plašče za kolo »Diamant« ku-pjm. Ponudbe podr. SP Kranj pod Mala kolesa«.	7785-6
ZAMENJAM
FOTO IN ŠE KAJ dam Za klavirsko harmoniko. Ponudbe oglasnemu oddelku pod rBreda«,	7504-7
GOJZARICE št. 43 zamenjam za št. 41 ali nizke športne. Vprašati pri Urch, Verstovškova 6, od 13. do 15. ure. 7553-7 ŠIVALNI STROJ zamenja za radijski aparat ali voz zapravljivček Eržen Franc, krojač, Sp. Bitnje št. 35, žab« nJca.	7783-7
ZGODNJI SEMENSKI KROMPIR zamenjam za fino volno ali blago za predpasnike. Ponudbe ogl. odd. pod »Krom-P-r«.	7351-7
NEPREMIČNINE
RAZNE STANOVANJSKE HIŠE in parcei« v Ljubljani in vile na Bledu ugodno proda Realitetna pisarna Al. Planinšek. Ljubljana Dvorakova ulica štev. 3 — telef. 34-88.	7723-8
HIŠO ALI MANJŠE POSESTVO, pripravno za obrtnika, kjerkoli na Gorenjskem, kupim. Ponudbe ogl. oddelku pod »Navedba cene«.	7628-8
HIŠO v mestu ali bližnji okolici Kamnika ali Ljubljane, kupim. Ponudbe egi. odd pod »Kamnik—Ljubljana«. 7627-t> DVOSTANOVANJSKO VOGALNO VILO s 300 m2 sadnega vrta. prodam. — Cena ugodna. Naslov v ogl. odd.	7773-8
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom na zelo lepem kraju v Kranju zamenjam zn slično v Ljubljani. Naslov v podr. SP Kranj.	7776-8
PRODAM: Vzorno urejeno posestvo: velika. nova hiša. 3ha zemljišča (vinograd. sadonosr.dk, njiva. vrt. gozd), elektrika, voda, avtomobilska cesta. 10 minut od cerkve, šole. glavne ceste. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod 'Pri Ptuju«.	7813-8
STAVBNA PARCELA, vrt. sadovnjak 1400 m3, ob tramvajski progi, ugodno naprodaj. Ponudbe ogl. cdd. pod Posredniki izključeni«.	7856-8
V NAJEM
NJIVO ca 500 m2, cdtiam v najem v Rožni dolini, zra.ven vrtnarije Herzmanskv. Vprašati: šolska ulica 3, v bližini remize.	7719-9
DELAVNICO za mirno obrt, oddam. Ponudbe oglasnemu oddelku pod značko -Blizu tobačne tovarne«.	7659-9
POSESTVO v središču Savinjske doline oddam v najem za V2 pridelka. Naslov pri podružnici SP v Celju.	7641-9
GOSTILNO na zelo prometnem kraju proti Koroški, o-koli T oralov zemlje ob glavni cesti, oddam v najem. Ponudbe podružnici SP v Mariboru pod značko »Ugodna prilika«.	7743-9
SOBE — STANOVANJA
URADNIK, miren, ves dan odsoten, išče opremljeno sobo v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko »Uradnik«.	7737-10
OPREMI J EN O SOBO z uporabo kopalnice išče dr. Branko Gavella, režiser SNG v Ljubljana, hotel >Slon«.	7717-10
ZAKONSKI PAR išče opremljeno sobo s štedilnikom. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Štev. 13'.	7720-10
DRŽ. URADNICA išče sobo ali kabinet, po možnosti v bližini centra. Je skoraj ves dan odsotna. Ima svoje perilo. Ponudbe oglas, oddelku pod »Drž.« 772Z-10 LEPO. PRAZNO SOBO iščem s 1. majem. Ponudbe na oglasni oddelek pod značko ■Upok. profeser«.	7724-10
KOMFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, v bližini glavnega kolodvora, zamenjam za enako trisobno s kabinetom, v centru odnosno blizu Tivolija. Ponudbe oglas, oddelku pod »1. maj«.	7707-10
PRAZNO SOBO oddam pri šoli v Zg. šiški. — Ponudbe oglas, oddelku pod »Soba-.	7708-10
UPOKOJENEC išče skromno opremljeno sobo z oskrbo na deželi. Naslov pri podružnici SP v Celju.	7643-10
SOBO s posebnim vhodom, blizu centra iščem. Imam posteljo in pesteljnino. — Ponudbe oglas, oddelku pod značko »Samski-.	7751-10
DVOSOBNO STANOVANJE. parketirano, brez kopalnice, I. nadstropje. Karlovška cesta, zamenjam za enosobno, najraje za Bežioradom. na Tatooru ali v centru. Ponudbe oglasnemu oddelku pod Suho in čisto«.	7700-10
INŽENIR, čez dan zaposlen, išče sobo. Ponudbe na telefon št. 37-01, lokal št. 56.	7629-10
OPREMLJENO SOBO s souporabo kopalnice, v centru, išče ves dan odsoten upravnik trgovskega podjetja. Plačilo po dogovoru. Ponudbe oglas, oddelku pod »Upravnik«.	7662-10
PRAZNO SOBO ALI GARSONJERO v sredini mesta išče mirna, tovarišica, zelo čista in ves dan odsotna. Naslov v c gl. oddelku.	7798-10
PRAZNO VEČJO SOBO s souporabo kopalnice iščem na Vrtači ali' v okclici. Imam veselje do vrta in negovanja. — Ponudbe oglasnemu oddelku pod šifro »Redna«.	7802-10
LEPO SONČNO ENOSOBNO STANOVANJE s kabinetom, v novi hiši v Ljubljani, zamenjam za dvosobno ali podobno na Jesenicah ali v najbližji okclici. — P -nudbe cglas. oddelku pod Cč«. 7850-19 OPREMLJENO SOBO s souporabo kopal-n.ce išče igralka SNG Nablocka. hotel »Slon«.	7764-10
SOSTANOVALKO iščem. Hrenova ulica št. 19.	7796-10
OPRAVO ZA SPALNICO IN KUHINJO proda ali delno zamenja Vidmar, Vodnikova cesta 31.	7797-10
OBRTNIKI POZOR! Veliko pritlično sobo, svetlo, center (Tyrseva), primerno za vsako obrt. zamenjam za primernejšo za stanovanje. Ponudbe cgl. odd. pod: -Mimejš: kraj«.	7840-10
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamerijam z enakimi v Kranju. Naslov v ogl. oddelku.	7858-10
LEPO SONČNO 3 SOBNO STANOVANJE s kopalnico zamenjam za enosobno s kabinetom, kopalnico. Ponudbe oglas, oddelku pod »šiška«.	7861-10
RAZNO
HRANO IN STANOVANJE iščem. K hram materialno pr: spe vam, perilo imam svoje. štrukelj, Sv. Petra cesta 11. 7730-14 PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO legirima-cijo št. 312.728, na ime Franc Kurinčič. Celje. Pchorska 39 .	7642-14
RAZVELJAVLJAM OSEBNO IZKAZNICO št. 341 na ime Rudolf Hlačar, Tomšičev trg 14, Celje.	7639-14
Sporočamo vsem znancem in prijateljem, da je 27. decembra 1943 padel v borbi z okupatorjem v Lokvah pri Del. nicah naš dragi brat
Dražil Branimir
namestnik komandirja
Prepeljali srno ga v Ljubljano, kjer bo v nedeljo položen v skupni grob padlih borcev.
Ljubljana. 11. aprila 1947.
Brata: Drago, Srečko; sestra Zdenka in sorodstvo.
Vsem, ki ste poznali in ljubili mojega zlatega sina-edmea
Dušana Banda
kom. S. čete. L j ubij. brig.
sporočam, da smo prepeljali njegove Minske ostanke iz začasnega groba v Brezovi rebri pri Novem mestu v kapelico sv. Krištofa na Žalah, odkoder ga položimo k očetu v ponedeljek, 14. aprila ob 15. uri.
Ljubljana 12. aprila 1947.
Neutolažljiva osamljena mama.
Dne 14. aprila 1. 1943 je na Planinci v borbi za svobodo slovenskega naroda padel naš dragi sin in brat
Vinko Smolič
desetar U. B. T. T.
Njegove posmrtne ostanke smo prepeljali v Ljubljano, k?jer ga bomo položili v skupni grob dne 14. aprila na pokopališču pri Sv. Križu.
Žalujoči: mama, oče, sestri in sorodstvo
Vsem, kj ste ga poznali javljam, da ije bil prepeljan moj ljubljeni mož
dr. Robert
Kramberger
sodnik — partizan
iz Žirov, kjer je padel 4. I. 1944 za svobodo domovine.
K večnemu počitku bo položen v ponedeljek 14. aprila dopoldne.
Ljubljana, Gor. Logatec.
Žalujoča žena MARIJA in sorodstvo
Dne 3. avgusta 1942 leta je padel zadet od okupatorja na Blegašu naš brat, stric, svak, tovariš
Gregor Zupan
pekovski pomočnik
Njegove zemeljske ostanke prepeljemo v Begunje na Gorenjskem od koder bo pogreb v Drago, v nedeljo, 13. aprila 1947, ob 3. uri popoldne.
Ljubljana, Lesce, Kropa 10. aprila 1947.
Niko Zupan v imenu ostalih.
KLINAR STANKO,
splošno kleparstvo,
VODOVODNE, KANALIZACIJSKE IN PLINSKE INŠTALACIJE.
MABIBCR, Partizanska 3
Tekoči račun pri denarnem zavodu 64-601223
Tel. Štev. 23-57.
PROSIM OSEBE, ki so kupile od Toneta Japlja nahrbtnik in 3 pare gornjih delov za čevlje, naj javijo takoj nv.lici v Kamniku.	7728-14
IZGUBIL SEM V PTUJU 4 POTROŠNIŠKE NAKAZNICE na ime Anton. Anten in Terezija Lačen ter Nemec Rozina. Najditelja prosim, da jih odda proti nagradi v trafiki Tomanič. Breg - Ptuj, sicer jih proglašam za. neveljavne. 7748-14 NA AVTOBUSNI PROGI LJUBLJANA—IG mi je bil v nedeljo 7. aprila zamenjan kovčeg. Gospo, ki ga Je zamenjala prosim, da se cglasi na naslov: Kraljič Peter. Jesenice. Jadranska 8, Gor. 7638-14 4 KLJUČE SEM IZGUBILA nd stolnice do Ljudskega doma. Najd teljn prosim, da jih odda v Ljudskem d:mu ali v stolni zakristiji.	7845-14
PROGLAŠAM ZA N E VELJAVNO izkaznico OF. Ana Klatnus, Ljubljana, Jeranova ulica 19.	7848-14
STENICE VAM UNIČIM s plinom (tudi izven Ljubljane). Stanovanje take j uporabno. Intresenti naj puste naslov v oglas, oddelku pod Diskretno«. 7838-14 IZGUBILA SEM LEGITIMACIJO OF na ime Cesar Majda. Tugomirjeva 11 in Jo proglašam za neveljavno.	7772-14
IZKAZNICO OF sem izgubila na ime Valenčič Štefanija in jo proglašam za ne vel j avno.	7759-14
LEGITIMACIJO OF. izdano od odbora terena I. Vrtača, rajon Center — Ljubljana. na ime Fišinger Marijan., proglašam za neveljavne.	7857-14
POIZVEDBE
DNE 8. T. M. JE ODŠEL Z DOMA MOJ SIN VLADIMIR DEBELJAK, star 13 let, ciblečer. v temnomodro obleko s pumparicami. Nosi visoke Čevlje in smučarsko čep co. Kdor ga je videl, naj sporoči o-četu Alojziju Debeljaku, Ljubljana, Aljaževa 45.	7733-15
Za domovino in svobodo je daroval 4. novembra 1944 svoje življenje naš ljubljeni edini sin in brat
Lojze Anžur
kom. tank. odreda
Njegove zemeljske ostanke prepeljemo Iz Dvcra pr; Žužemberku na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljano. Položili ga bomo k večnemu po-čitku v nedeljo 13. aprila 1947 ob 15. uri-
Vevče 12. aprila 1947.
Žalujoča mati Angela in sestra Joža.

ZAHVALA
Vsem, ki ste od blizu in daleč prišli spremit našega dragega
Arka Jožefa
bivšega sodnega predstojnika
na njegovi zadnjj poti, mu poklonili cvetje in nam lajšali bol v teh težkih dneh — naj Bog plača. Zahvalimo se še posebej prečastiti duhovščini, njegovim stanovskim tovarišem In tovarišem lovcem za številno in častno spremstvo.
Otavi oe — Ribnica*
10. aprila 1947.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
RIHARDA
NEUMANA
upokojenca državne železnice in fotografa
se iskreno zahvaljujem združenju fotografov z-a poklonjeni venec in pevskemu zboru »Enakost« ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Studenci 9. aprila 1947.
Žalujoča hčerka in ostalo sorodstvo.
I. S. Šatrova:
Zaradi načela
Vlak je polagoma zmanjševal brzino vožnje in se naposleS sunkovito ustavil. Ivan Aleksandrovič Motiljov, suh možakar z dolgimi rokami in kozavim obrazom, ki je na prvi pogled izdajal sitnega človeka, se je skobacal s police za prtljago, porinil stopala v galoše in stopil na peron.
Napotil se je proti vijugasti ulici, ki se je začela takoj za postajnim poslopjem.
—	Ej staruha, kako se imenuje ta kraj? — je nahrulil starko, ki jo je srečal na poti in se je tesno zavijala v sivo volneno ruto.
—	Zbruj, državljan. To je Zbrui..., — se je oglasil odgovor.
—	Kaj. v Zbruiu smo že? Zdaj mi je vse jasno. Velemesto seveda! Ali je odtod mogoče poslati brzojavko?
—	Mogoče. Brzojavni urad je na postaji.
Ivan Aleksandrovič je pospešil ko-
rake. Vlekel je noge za seboj kar po tleh, da ne bi izgubil galoš, ki si jih je le površno nataknil, ko je zapustil voz, da bi oddal brzojavko. Brzojavni urad je bil v majhni sobici tik postaje.
—	Tovarišica! Ali je odtod mogoče poslati brzojavko? — je vprašal dekle, ki je sedela pri okencu za lesenim opažem ter je bila očividno službena oseba v tem prostoru.
—	Prosim, izvolite!...
—	Hm, takšna velemestna postaja, pardon — mišja luknja! — pa ima lasten brzojavni urad. Nu. lepo ...
Motiljov je vzel blanketo. načečkal besedilo in ga ponudil uradnici, ki je pritisnila žig na papir, preštela besede in potrdilo z navedbo pristojbine.
—	Tri cele pet in sedemdeset, — je pripomnila.
—	E, kakopak! Po mojem računu je tri cele petdeset, — jo je poučil
Motiljov.
Uradnica je rahlo zardela in jela znova šteti besede.
—	Moj račun je pravilen, — }e rekla nato. Brzojavka ima trinajst
besed, pavšalna pristojbina pa je pol rublja.
—	M... da, zdi se mi, da nam iz vas ne bo zrasel nov Lobačevski! Tovarišica, vi ne znate niti pravilno šteti. Brzojavka ne vsebuje trinajst, ampak samo dvanajst besed.
Uradnica je postala zmedena. Se enkrat je preštela besede in se nasmehnila:
—	Državljan, vi ste v zmoti, ne jaz. »V kolikor« šteje za dve besedi, ne za eno.
—	Pardon! — se le vmešal Motiljov, — »v kolikor« se lahko piše skupaj kakor ob času Cirila in Metoda. Po mojem je to predlog.
—	Mogoče. Toda v besedilu, ki ga ima brzojavka, ni to noben predlog. Prosim, prečitaite: »V kolikor ne bi šlo vse blago v zaboje...«
—	Oprostite, tega pouka ne morem sprejeti od vas, ki se očividno ravnate po neki slovnici povsem posebne vrste. Jaz sem se v gimnaziji še pod starim režimom učil, da ie »v kolikor« ena sama beseda.
—	Jaz pa sem se že v ljudski šoli naučila, da sta »v kolikor« dve besedi. Torej: tri ćele pet in sedemdeset.
—	Tri cele petdeset! —je zadirčno povzel Motiljov. — Brzojavka ima dvanajst besed in samo zanie plačam pristojbino poleg pavšala. Nikar me ne dražite! Jaz vem, kaj je prav.
—	Državljan, jaz sem izračunala znesek natančno po tari», — je rekla uradnica. — Ako vam ni prav in želite plačati manj, lahko prečrtate kakšno besedo, pa bo.
—	Predvsem hvala lepa za vaš pouk. Ni mi potreben! In potem vam povem še to, da mi ni za tistih borih pet in dvajset kopejk. Zame je važno načelo. Slišite? Načelo je važno, ne pa denar!
—	Za kakšno načelo vendar gre tukaj? — se ie čudila uradnica.
—	Načelno ne plačam niti kopejke več, nego je treba! — je odvrnil Motiljov.
Mimo brzojavnega urada je prikorakal dežurni odpravnik vlakov in se napotil na peron.
—	Dobro, pustimo, recimo, da ni-
sem pismena, — je nadaljevala uradnica. — Plačajte torej tri rublje petdeset kopejk... Ampak storite to nemudoma, da vam vlak ne izgine izpred nosa. Doplačala bom pet in dvajset kopejk iz svojega žepa.
—	Hvala za takšno uslugo! — ie zlovoljno pripomnil Motiljov. — Povedati vam moram, da se požvižgam na filantropijo kakršnekoli sorte!
—	Kaj torej prav za prav želite?
—	Želim, da mi natočite čistega vina. Nobenega slepomišenja! Nočem človekoljuba! Samo za načelo mi gre!
Oglasil se je zvonec — signal za odhod vlaka.
—	Vidite! — je zavpil Motiljov in pograbil brzojavko. — Jaz sem napisal besedilo, vi ste preštela besede in odkrila, da je ena beseda več kakor po mojem. In zakaj to? Ker pojmujete slovnico popolnoma drugače kakor jaz. Po vašem se beseda »v kolikor« piše vsaksebi, po mojem skupaj. Ha-ha! Lepa slovnica to! Novodobna slovnica, vrag io vzemi!
—	Državljan, zamudili boste vlak! — je opozorila uradnica pri okencu.
Motiljov je zdirjal na peron. Toda čez nekaj trenutkov se ie vrnil potlačen in mnogo slabše volje kakor je bil odšel.
—	Blanketo! — je grknil s hripa-vam glasom.
Drhteč od jeze je začel sestavljati novo brzojavko, naslovljeno na načelnika naslednje železniške postaje, ki mu je sporočal:
»V Zbruju sem zapustil vlak št. 73, pa prosim, da iz železniškega voza št. 8 odnesete mojo prtljago.« Sledilo je naštevanje predmetov, ki so ostali na polici v vagonu in na sedežu. Brzojavka je bila precej dolga in tudi nekam zmedena.
—	Dva in trideset rubljev! — ie prekinila razjarjenega Motiliova uradnica, ko je natančno prečitala besedilo.
Motiljov je molče izvlekel denarnico in plačal zahtevano vsoto z grenkobo v srcu. Na misel mu ie prišlo, kako težko je življenje izobraženega človeka, ki mu ie načelo prvo na svetu...