197. Številka. Ljnbljana, ? četrtek 28. avgnsta 1902._XXXV. leto.
IžtRja vsak dRK ivacar, bubb* aedeJia m iK-aactofc, ter veijb po poet. praj«^* AiffSK« aeaelfc      va& loto S& K, aa t>oi ota 13 K, aa Četrt to« 6 K 60 h, sa Jeasa MM 3 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja aa don- za vse leto & K, n poi leta 11 K, aa Četrt leta »IH b, sa jadan mesec l K 90 ta. Za pošiljanje na dom računa se za vse ieto 2 K. — Za tuja dežela toliko *oč, kolikor anafia pogina. — Posamezne.številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vdajat** o*ro«Jnme se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od stiristopne petit-vrste po 13 h, Co se oznanilo jedonkrat tiska, po 10 b it »e dvakrat, in po R h~ ce se trikrat aii veCkrat tiska. — Dopisi naj aa tova* trwi*ovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trgu St. 13. Upravnlatvu naj se bla govoSjo oofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. v»e sdmJrtU<trao*otf stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa b Kongresnega trga St. 13
„Slovenski Narod" tei*fon št. 34.     „Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Klerikalno stališče.
Klerikalci imajo menda vsak dan drugačen nazor glede nadaljnje svoje taktike, ali so pa že med seboj tako ne-jedini, da tega še prikrivati več ne morejo. V stiski so, to je očividno, in tudi strah jih že obhija, kaj da bo, tega ne morejo utajiti, kaj pa store, je negotovo.
Vlada je klerikalce prisilila, da se odločijo in da pridejo z barvo na dan. Zgodilo se je to z ministrskim razpisom, v katerem je rečeno, da vlada ne izplača državnega prispevka za uravnavo Mirne, ako ne dovoli deželni zbor deželnega prispevka, pač pa daje pripravljena, sklicati deželni zbor, ako prevzame deželni odbor jamstvo, da bo deželni zbor mogel mirno zborovati.
Kakor smo že poročali, se je deželni odbor vsled tega razpisa obrnil do vseh treh deželnozborskih klubov. Odvisno je od klerikalnega kluba, če se 6kliče deželni zbor ali če se ne skliče.
Prav v ti zadevi se vidi, da klerikalci menjajo svoje mnenje ali pa niso jedini.
»Slovenec« je še to soboto pisal: »Katoliško - narodna stranka stoji na sta-Jiiču, da se mora ljudskim potrebam takoj ustreči. Zvedeli smo tudi, da k a -toliško-narodni poslanci žele, da se skliče zasedanje deželnega zbora nalašč zaradi uravnave Mirne in nekaterih drugih neobhodnih ljudskih potreb ad hoc«
V soboto so bili torej glasom »Slovenca« klerikalniposlanciza to, da se v smislu ministrskega razpisa skliče deželni zbor.
Včeraj pa že n i s o v e č za to; kar so še v soboto želeli, tega že včeraj več nečejo. Tekom štirih dni so torej dvakrat premenili svoje stališče. V včerajšnji svoji številki piše namreč »Slovenec« z ozirom na »Neue Freue Presse«, ki je poročala, da se na vladno iniciativo Bnide deželni zbor v mesecu decembru: »Stališče naše stranke je na kratko to: Predvsem pravica,
potem pride drug o.« Kaj ta »pravica« pomeni, tega »Slovenec« sicer ni razodel, ali o tem ni dvoma, da se je s to izjavo povrnil na stališče, ki ga je z a v a e m a 1 do sobote, da sedaj več ne želi, da se skliče  deželni zbor.
Nc, nas zanima vse to samo v toliko, ker je očitno, d a v klerikalni stranki glede obstrukcije ni jedinosti in da jedni »žele«, naj se obstrukcija opusti, drugi pa jo hočejo nadaljevati. V ostalem pa napredna stranka laglje čaka na deželni zbor, kakor klerikalna stranka, proti kateri se puntajo zdaj že najzvestejši njeni pristaši. Če hočejo klerikalci nadaljevati obstrukcijo — svobodno jim; obračunali bodo ž njimi njihovi volilci. Značilno pa je vsekako, da Be v stranki krha celo glede obstrukcije, torej glede taktike, ki je bila soglasno sklenjena, krha tako, da že glasilo te stranke omahuje zdaj na to, zdaj na drugo stran.
Tekom prihodnjih dni se pač izve, kaj so klerikalci odgovorili deželnemu od boru, je-li se je škof odločil za Šusteršiča ali za Detelo in Povšeta.
Kostanjevica proti ob-strukciji.
(Izpisek iz zapisnika občinske seje dne 24. avgusta 1902.)
Na pc-^čilo župana glede na škodljive posledice, katere so nastale za tukajšnjo občino vsled zaključenja deželnega zbora, se predlaga in enoglasno sprejme sledeča resolucija:
»Občinski zastop mestne občine ko-stanjeviške izreka svoje globoko ogorčenje in grajo nad postopanjem takozvanih katoliško narodnih poslancem v deželnem zboru dne 21. in 23. junija t. 1. ter jim izreka svoje popolno nezaupanje, ker so preprečili plodonosno delovanje deželnega zbora in onemogočili vsako podporo iz deželnega zaklada v prid kmetijstva.
Ivan Globočnik, grajščak in župan.
Valentin Uršič, trgovec v Kostanjevici, županov namestnik.
LIST EBL
Po Gorenji Italiji.
Spomini s pota.
2. Milan.
(Dalje.)
Predolgo bi se mudil pri opisovanju znamenitosti Milana, ako bi hotel še na dalje le kratko omenjati krasote posameznih, četudi le najzanimivejših stavb in v njih hranjenih umetnin.
Castello Sforzerco, milanski grad, je kvadratična renesančna ogromna stavba iz neometane rudeče opeke. Na vsakem oglu je okrogel ali oglat stolp. Poslopje obdaja širok in globok jarek, preko katerega vodijo mostovi. V gradu je več dvorišč, iz katerih se pride v arheološki tervumetniški in obrtni muzej antičnih in modernih del. Včasih je bil grad prozaična vojašnica.
Biblioteca Ambrosiana na Pi-azza de' Mercanti ima okoli 175.000 tis kanih del in 8400 rokopisov ter velikansko število slik in kipov.   Tudi tu so za-
stopani Raffael, Tizian, Leonardo da Vinci, Moretto, Ferrari i. dr.
Cerkev je v Milanu kakor v Benet kah neštevilno. Posebno znamenite so: bizantinska H as i lica di S. Ambrogio z mramornato tlakovanim dvoriščem, ki ga obdajajo arkade, pod njimi sarkofagi in vzidani nagrobni spomeniki, s tremi ladijami in osmerokotno kupolo nad glavnim oltarjem. Sezidana je bila baje že v 5. stoletju. V njej je krstil sv. Ambrož sv. Avguština ter zabranil cesarju Teodoziju radi klanja v Tesalonikih vstop v cerkev
V bizantinskem slogu je sezidana tudi velika Chiesa della Grazie, samostanska cerkev iz XV. veka z velikan ako kupolo. Poleg cerkve je nekdanji re-fektorij z nadpisom »Cenacolo Vinciano«, v njej pa velikanska olnata, že pokvarjena slika Leonarda da Vinci »Zadnja večerja« ter še več drugih freskoslik in reliefov.
Najstarejša cerkev sv. Lorenca je bila baje nekdaj palača Maksimijana v IV. stoletju. Pred cerkvijo stoji antičen Porti kus 16 korintskih stebrov. Cerkev je osmerokotna ter ima kupolo.
Občinski svetovalci: Jernej Škerjanc, klobučar in posestnik v Kostanjevici; LavoslavBučar, usnjar in posestnik v Kostanjevici; Anton Jordan, mlinar in posestnik v Kopriv-niku; Martin Colarič, veleposestnik v Slinovcah; Miha Zalokar, posestnik iz Zaboršta; Anton Hodnik, posestnik iz Orehovca. Občinski odborniki: Jože Blatnik, posestnik iz Kočarije; Ignac Če-rov, c. kr. cestni mojster in posestnik v Kostanjevici; Andrej Colarič, posestnik v Slinovcah; Jakob Colarič, posestnik v Kostanjevici; Miroslav Dina c h e r , gostilničar v Glabočicah; Aleksander Hudovernik, c. kr. notar v Kostanjevici; Jože Kregulj, posestnik iz Gradinja; Janez Kuntarič, posestnik iz Kostanjevice; Franc Krhin, posestnik iz Dobe; Teodor Lappain, c. kr. davčni pristav v Kostanjevici; Franc Penca, posestnik v Malih Vodenicah; Franc Penca, posestnik v Val. Vodenicah; Anton Sto kar, posestnik v Orehovcu; Janez Šteh, posestnik v Malencah; Jakob Šintić, posestnik v Jablanci; O t m a r Sever, c. in kr. nad-poročnik v p. in posestnik v Kostanjevici; Janez Zgonc, gostilničar in lesni trgovec v Orehovcu.
V i 1 i 1 i s t: Alojzij Gatsch, trgovec v Kostanjevici. Vsi lastnoročno. Ravno v isti seji izvolil je občinski odbor gospoda dr. Iv. Tavčarja svojim častnim občanom z vsemi glasovi, izvzemši gospoda Otmar Severja.
Kostanjevica, 26. avgusta 1902
V I/jlll*Ij*nK, 28. avgusta.
Italijanski kralj na potovanju.
Kralj Viktor Emanuel je zopet na potovanju. Prvega je posetil carja Nikolaja v Peterburgu, drugi je nemški cesar Viljem v Potsdamu in Berolinu. Listi do kazujejo, da je trozveza trdna in močna, a da je Italija v prijateljskem razmerju tudi z dvozvezo, z Rusijo in s Francijo, ter z Anglijo in sedaj tudi zopet s Švico. Diplomatski talent italijanskega zunanjega ministra Prinettija je povzročil,  da ima
Tik novega parka leži amfiteatra-lična arena, sezidana v strogo romanskem slogu leta 1805. Rabila se je včasih za tekmovanja v ježi in vožnji, dandanes pa se vrše tudi razne športne dirke in veselice.
Med največje zanimivosti Milana pa spadaCimitero monumentale,glavno pokopališče, ki pokriva ploskev 200.000 m1. Vhod tvorijo galerije in arkade nad visokimi stopnjicami. Stavba ima obliko na eni (vhodni) strani odprtega čveterokota. Na sredi in obeh konceh so visoke luksu-riozne kupole. V tej stavbi so bogataške krvpte in podzemeljske galerije z nad 30.000 grobnicami. Krasnih reliefov in poprsi je nebroj. Ogromno pokopališče pa je pravcat muzej milanske kiparske umetnosti. Tu je neštevilo prekrasnih, arhitektonsko umetalnih mavzolejev, bronastih in mramornatih kipov in poprsi; celih skupin na posameznih grobovih pa na tisoče in tisoče. Pri nas običajnih križev, nagrobnih plošč in odlomljenih stebrov je na tem pokopališču minimalno. Preko groba soproga leži bronasta podoba na obrazu ležeče soproge — ob gomili matere stoje
Italija sedaj zaveznike, ki so si med seboj celo sovražniki. Italija stremi za gospodarskimi koristmi, katere donašajo trgovinske pogodbe z raznimi državami. Zato se baje tudi na sestanku Viktorja Ema-nuela in Viljema Italija in Velika Nemčija gospodarski zbližata. Italijanska zunanja politika je v zadnjem času srečna in koristonosna, kar se pa o avstrijski zunanji politiki ne da reči. Velikonemški listi simpatično pozdravljajo kralja. »Reichs-anzeiger« piše: Prijateljstvo (italijanske in nemške) dinastije je dragoceno poroštvo, da je zveza med njima in Avstro Ogrsko trdna in močna v političnih razmerah. Trozveza se je sklenila iz skupne potrebe, da se ohrani srednjeevropsko posestno stanje. Nobenemu članu ne nalaga bremena, ki ga vsaka posamezna država v lastnem interesu prostovoljno ne sprejema nase. »Norddeutsche Allgem. Ztg« hvali kralja Viktorja Emanuela kot »resnega in zelo nadarjenega vladarja, pod čegar žezlom se je Italija že v prvem letu gospodarsko utrdila in si na zunaj pridobila ugleda in vpliva med velevlastmi. Med Nemčijo in Italijo ni nikakega predmeta zavisti.« V Berolinu bo sprejem posebno sijajen.
Tekmovanje Rusije in Anglije v Perziji.
Perzijskemu šahu, MuzaiTer• Eddinu, ki se sedaj v Londonu, posvečajo angleški listi dolge članke, v katerih mu dokazujejo, da ne more storiti nič boljšega kot z vsem srcem okleniti se Anglije. Slave ga na vse možne načine in skušajo na ta način zatemniti njega prijateljstvo do Rusije ter se mu prikupiti. Dokazujejo mu, da je prijateljstvo do Anglije veliko večje vrednosti, kakor prijateljstvo do Rusije. »Daily News« trdi, da iztega Rusija svojo pest po Perziji prav tako, kakor jo iztega po Kitajski in po Turčiji. Zagotovila si je na severu tudi svoje železnice, s katerimi prepreže velik del Perzije; zato mora tudi Anglija na jugu Perzije napraviti več svojih prog, da se tako ustvari potrebna protiutež. Glavna stvar pa je, da se v indijskem oceanu vzdrži rav;:otožje. Sedanji; suprematija Anglije v Perziji se nikakor ne sme izpodriniti z ruskimi spletkami.   Resnica je, da je
v objemu plakajoči mramorni otročiči — na grobu spi na bronasti zoti mrtva deva sama; do prsi je gola in z razpuščenimi lasmi, telo pa ji pokriva dragocena odeja; — na gomili cele rodbine je bronasta skupina proti nebu se dvigajočih teles, v vzletu držečih se med seboj za roke; le zadnji in najnižji še stega roko po zemlji . . .
Realistično poetični prizori in skupine žalujočih ostalih povsod! Zato pa je vtisk tega pokopališča mogočno pretresljiv. Zdi se ti, kakor da si zašel v iirok gaj cipres in palm, kjer vse plaka in se za večno poslavlja s pravkar umirajočimi. Življenje in smrt, obup in nada, sreča umrlih in žalost potomcev je upodobljena tu v mojstrskih umotvorih plastično. Mi-lioni počivajo tu in milioni frankov krase njih gomile!
Delo nepopisne krasote pa je končno tudi Arco della Pace, mirovni slavolok iz samega belega mramorja z velikanskim obokanim prehodom in z dvema visokima stranskima vratoma. Osem korintskih stebrov drži ogromno stavbo rimskega sloga, a z novorenesančnimi okraski, reliefi in kipi. Na vrhu se pelje v rimskem
ruski vpliv v severni Perziji jako velik ter da je dobila Anglija na jugu v Nemčiji močnega tekmeca. Zategadelj hočejo Angleži pridobiti šaha za razne koncesije.
Južnoafričanske razmere.
Reitz, državni tajnik prejšnjih južno-afričanskih republik, ki je sedaj v Parizu, hoče iti v Ameriko predavat na korist Burom. Okoli 50.000 farm je porušenih v Transvaalu in Oranju. Vojna škoda znaša pol miljarde, zato pa tisti 3 milijoni funtov, ki so se dovolili pri sklepanju miru vVereenigingu, ne bodo izdali mnogo, zlasti še, ker se denar razdeli med Bure, ki so Angležem prijazni. Angleži plačajo le 15% vojne škode. Mir s« je moral skleniti v prvi vrsti radi žensk, ki so v koncentracijskih taboriščih umirale od gladu. Ako bi se Burom ne bile smilile lastne žene, bi se bila vojna še dalje časa nadaljevala. — Spočetka julija je 80.000 mož kolonijalnih čet ostavilo Južno Afriko. Do 7. septembra se vrne domov še 30.000 mož. V Londonu se je zbralo že več tisoč invalidov, ki zahtevajo odškodnine ali služeb. Kitchener prosi razne tvrdke, da bi jih vzeli za hlapce, toda podivjanih vojakov se brani vse.
Najnovejše politične vesti. Iz Rima poročajo, da se snide ruski car na poti v Rim z avstrijskim cesarjem. — F r. Kossuth je izjavil, da se nagodba v ogrskem parlamentu ne dožene tako lahko, kakor se misli v Avstriji. Neodvisna stranka misli odločno oponirati. — »Budivoj« poroča, da namerava vlada poklicati tri Čehe v gospodsko zbornico in morda se nastani v Pragi stalno kak član carke rodbine. Tudi se ustanovi druga češka univerza. Za to ceno bodo Cehi ob-strukcijo opustili. »Budivoj« ima baje zveze z ministrom dr. Rez k o m. — Umrl je v Berolinu član gosposke zbornice grof Ludovik Herberstein; svoja posestva je imel na Moravskom ter je zastopal srednjo stranko moravskega veleposestva. — Več policistov. Mesto reform je pomnožila ruska vlada v poltavski guberniji število policistov. — Glavni namen potovanja Burov v London so pogajanja za avtonomijo prejšnjih burskih republik. — Kriiger je najel v Lošvicah dve vili. Prebival bo ondi in v Draždanah. Njegovi spomini izidejo v novembru t. 1. v Monakovem v založbi Lehmanna v raznih jezikih. Potezalo se je zanje 27 založnikov. Zlasti Američani so ponujali visok honorar.
Dopisi.
!z Blagovice. Pri nas v Blagovici, kjer kraljuje župnik Tone Mali, so povsem mirni ljudje, kateri so bili toliko poslušni in ubogljivi svojemu župniku, da, ako bi on kateremu zapovedal, da bode drva na njem sekal, takoj se mu pokori. Vedno so še v veliki večini tisti, katere ima tako na konopcu, vendar pa se je začelo nekaterim toliko v glavi jasniti, da so mu začeli obračati hrbet. Proti meni, dasiravno sem tukal šele osem ms-
vozu s 6 konji genij miru. Na vsakem 4 oglov pa dviga gol jezdec lovorov venec. Slavolok se je začel staviti leta 1807. v proslavo zmag Napoleona L, a razkril ga je šele leta 1838. avstrijski cesar Ferdinand I. Ta spomenik iz belega kreolskega mramorja je veljal skoraj 4 milione italijanskih lir. Dasi stoji sredi široke ceste, je vendarle obdan z verigami ter se je možno voziti le na obeh straneh.
Milan je moderno, bogato mesto — majhen Pariz. Živahno in bujno je v njem trgovsko in obrtno življenje ter veselo in prijazno njegovo prebivalstvo. Baje prebiva v njem več tisoč Nemcev, vendar pa se nemške govorice ne čuje nikjer. Italijanščina vlada skoraj izključno, dasi se govori po prodajalnicah tudi precej francoski.
Spočetka avgusta ni sezona za potovanje po Italiji, vendarle pa je v Milanu tudi v najhujši vročini mnogo tujcev, večinoma Francozov, Angležev in Nemcev. Zato pa so zvečer restavranti in kavarne nabito polne. Skoraj povsod svirajo privatne izvrstne kapele.
Tretjega dne popoldne sem se odpeljal v Turin na prvo mednarodno razstavo v Italiji. (Dalje prih.)
secev, dela na vse kriplje, samo da bi odvrnil ljudi od moje hiše, ker sem na ročnik Vašega cenj. lista ter nekoliko svojim sosedom oči odpiram, ter jim pojasnjujem, kdo je pravi prijatelj kmečkega ljudstva. Kako pa ruje in hujska ta celi-batar med zakonskimi, o tem Vam hočem poročati o drugi priliki, n. pr. kako ruje on proti moji soprogi. Danes navedel Vam bodem le nekoliko, za kar vse pa imam v obče spoštovane može, kateri radi po trdijo, da je to istina.
Dne 29. junija t. 1. govoril je na prižnioi približno tako le: (On je namreč oznanil »ofer« za nove orgije, a v resnici so te orgije njegovo nikdar dovolj mokro grlo . . .) Kdor misli dati krajcar v »ofer«, naj nikar ne hodi okrog altarja, ampak naj pobere vse krajcarje po celi cerkvi jedna oseba v klobuk, ter naj jih nese okrog altarja. Kdor bode pa dal goldinar, on pa že sme okoli altarja. Ko so ljudje to slišali, niso nikakor mogli verovati, kako je to mogoče, da bi revež z malim premoženjem, kateri ne more dati mnogo v dar, ne smel okrog altarja, katerega so postavili njegovi predniki.
Nekoč je bil krst (datuma si nisem zapomnil). Pri nas je navada, da gredo botri potem, ko krst mine, v gostilno, kjer pijejo botrino. Tako sta tudi tu boter in botra, prišedša z otrokom v farovž, naročila vpričo župnika mežnarju, naj gre v gostilno naročit jedi in pijače, da prideta ona dva po krstu tja. Mežnar je odšel svoje naročilo izvršit, župnik pa je rekel botru, v to gostilno nikar ne hodita, Vama bodem dal že jaz pijačo, osta-nita rajši pri meni v farovžu. (To pa zaradi tega, ker je imenovani gostilničar moj prijatelj ter ne odobruje vseh župni-kovih neumnostij.) Boter se je branil, češ, jaz sem naročil, tedaj bode gostilničar oškodovan, ker mu bode vse O3talo, kar je za naju pripravil, a nič ni pomagalo. Šiloma jih je pridržal v farovžu ter napajal z vinom, končno pa sta, čudeč se, morala vino župniku plačati. Da ne bi slučajno prišli neki ptuji gostje v omenjeno gostilno, tedaj bi imel gostilničar škodo, ker bi se mu jedi pokvarile.
Dne 20 julija t. 1. rekel je na priž-nici med drugim tudi: »Ljudje, nikar ne mislite, da Vam bodo naši zvonovi ter naša dva mežnarja odgnali hudo uro in točo, povedal pa ni, kdo jo bode odgnal. Seveda so pametnejši ljudje iz tega skle pali, da treba župniku zopet plačati, ter vsa nevihta in ploha pojde v župnjkovo vedno suho grio. Naši ljudje pa so vajeni od nekdaj lega, da v* slučaju hude nevihte čakajo, da začne zvoniti, in ljudje tedaj molijo, da bi jih obvaroval Bog hude ure. S tem župnik sam ljudi od molitve odvrača.
Tako tudi on cele noči hodi poleg farovža po državni cesti s kolom ter preganja fante, ako nekoliko zapojo. Tako imam jaz že tri mesece doma lesen zapah od vt/nih vrat, s katerim je prišel nad fante, pa mu ga je moj tesar odvzel ter ga meni prinesel. Takih in enakih nerodnostij uganja toliko, da se ljudje povprašujejo, je li »Tonček« še pri pravi pameti ali pa se mu morda jedno kolo malo prehitro v glavi vrti. X. Y.
Zveza slovenskih pevskih društev.
Kako velik uspeh ima vsaka dobro premišljena organizacija, smo se ravnokar prepričali pri veliki pevski slavnosti v Zagrebu. Da je petje na Hrvatskem v toliki meri razvito, ima nedvomljivo v prvi vrsti zasluge »Zveza hrvatskih pevskih društev«. Da se društveni živelj še bolj podkrepi, in da postanejo posamezni člani zvesti in vstrajni pri svojih društvih, je izdala »Zveza« krasna darila za one člane, kateri so po deset, oziroma dvajset let neprenehoma pri jednem in istem društvu delovali. Da bodo taka odlikovanja na člane ugodno vplivala, je gotova stvar, s tem pa si tudi društva mnogo pridobe, kajti le ona pevska društva lepo napredujejo, v katerih zborih so dolgoletni člani, jeden druzega vajeni. To vidimo zlasti pri čeških pevskih društvih, kjer je glasba na najvišji stopinji, a vidimo v zborih tudi pevce častitljive starosti, a vendar svežih in čistih grl.
Upoštevajoč veliko važnost za slovensko pesem, je pevsko društvo »Slavec« že pred osmimi leti, t.j. ob svoji desetletnici, leta 189 4. na predlog tedanjega društvenega   predsednika   g. Ivana
Dražila, sprožilo misel, naj se ustanovi »Zveza slovenskih pevskih društev«. Ta predlog, katerega referat je prevzela »Glasbena Matica«, je bil na slavnostnem zborovanju desetletnice soglasno in navdušeno sprejet, ter se je poverilo izvršitev tega predloga tedanjim načelnikom ljubljanskih pevskih društev sporazumno z »Glasb. Matico«.
Vendar se je ta velevažna zadeva pozneje nekoliko zavlekla, tako da so se Šele čez 2 ali 3 leta sešli poklicani faktorji, da sestavijo, oziromo odobre pravila, katera so bila potem vladi v potrjenje predložena. Odkar je vlada pravila potrdila, je preteklo zopet nekoliko let. Dasi »Zveza« obstoji, vendar pa svojega delovanja še ni pričela, to pa vsled tega ne, ker je bil prvi občni zbor ob jako neprikladnom času sklican (ob počitnicah) tako, da niti sklepčen ni bil, a do druzega, takozvanega ustanovnega občnega zbora potem ni prišlo. Da se je s tem v pevskem oziru mnogo zamudilo in zagrešilo, se ne da ovreči.
Zatoraj naj bode sedaj poklicanih faktorjev nujna skrb, da se ta zadeva ob prvi priložnosti spravi v pravi tir, ter se skliče ustanovni občni zbor, na katerem naj se voli stalni odbor, da potem prične z »Zvezinim« delovanjem. Pred občnim zborom pa naj se razpošljejo vsem onim, slovensko pesem goje čim društvom, katera pravila še niso pre jela, ista v pregled, da se vedo po istih ravnati oziroma predloge staviti.
Po pravilih je  sedež  »Zveze« v Ljubljani,   in   tudi   stalni odbor mora biti   v  Ljubljani  ali  njeni bližnji okolici, ker je  na ta način delovanje od borovih sej jako olajšano.
Naša misel je, naj se skliče prvi ustanovni občni zbor »Zveze« v Ljubljano, a šele tedaj, ko bodo vsa v to prizadeta društva o tem obveščena, kajti nobena polovičarska stvar ni dobra, dana mora biti vsakemu odposlancu prilika, osobito na prvem zborovanju izraziti svoje misli in predloge v korist »Z v e z i slovenskih pevskih društev«. —I.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28 avgusta.
— „Oaničarski1( program. Te
dni se je vršil, neopazen od Ljubljancev, shodek, ki so ga priredili lemenatarji v zvezi s par katoliškimi ali krščanskimi akademiki. Nas ne zanima, kako so reševali svoja famozna predavanja, kako so proglasili semeniščnike za prave akademike itd., povedati hočemo I«, na kak način so zavrnili nas list, ki jim je bil učital, niso narodni. Neki govornik, ki je imel sploh glavno besedo, je maloštevilnim zbranim zatrjeval, da so »Dani-čarji« pred vsem narodnjaki, potem šele katoliki. S tem je postavil na laž dani-čarski program, ki pravi: katoliki smo, potem Slovenci in demokrati: Mi sicer ne uvidevamo, zakaj je sploh treba posebej povdarjati, da je kdo katolik, pa vendar se nam zdi izjava, da so »Daničarji« bolj narodni kot katoliški, zanje še dosti hvalevreden napredek. Samo besedam pa ne verjamemo nič. Koliko da jim je za naša narodna vprašanja, so dokazovala predavanja, kjer so poiskali iz znanosti le tisto, kar ima od daleč kako zvezO s katolicizmom, kar se potem razglaša kot pristna »katoliška znanost«. Kakor že sploh na klerikalno narodno zavednost ne damo mnogo, tako smo i v tem slučaju uver-jeni, da so »Daničarji« s tem, da so javno zatajili svoj program, hoteli doseči le, da se spet kak obmejni dijak, ki ne pozna razmer, vsede na njihove iimanice! Če »Daničarji« javno tako ravnajo s svojim programom in pa preobračajo, kakor dela prešič z mehom, potem nam seveda ne bodo zamerili, če jim sploh nič ne verjamemo, če govore o načelih.
— Nedeljski počitek. Razglas deželne vlade za Kranjsko z dne 5. avgusta t. 1. št. 11.882, s katerim se je nanovo določil nedeljski počitek, je stopil po § 2. zadnji odstavek v veljavnost tisti dan, ko se je razglasil v deželnem zakoniku. Potemtakem so nove določbe glede nedeljskega počitka v veljavi že od 16. avgusta t. I. ter se morajo po njih ravnati obrtniki in trgovci od 16. avgusta nadalje. Prestopek tega zakona se kaznuje najstrožje ter so določene globe od 20 do 800 kron, oziroma z zaporom od 48 ur do 80 dni. Opozarjamo vse tukajšnje trgovce in obrtnike, da ne bodo imeli potem sitnosti! V nedeljo, 17. t. m. bi bile morale biti po zakonu vse trgovine in obrtoval-nice že zaprte.
— de nedeljski počitek. Piše se nam: Vsak vesten in prevdaren trgovec, ki je včerajšnji prvi odstavek dopisa o nedeljskem počitku s premislekom prečital, je takoj spoznal, da dopisnik ni prav nič poučen ali da noče uvaževati razmer glede nedeljskega počitka in noče pripoznati že tako važnega in nestrpno pričakovanega nedeljskega počitka.   Znano je vsakemu, da uživa priprost delavec veliko več prostosti, kakor ubog trgovec, koji bi si moral vsled celotedenskega prenapornega dela in  utrujenega  uma vsaj v nedeljo glavo razvedriti, da bi si tem lažje pripravil novih moči za   bodoči teden.   Stvarnik sam je rekel: »Šest dni delaj, sedmi dan počivaj!« To zasluži v prvi vrsti gotovo trgo vec. Nespametno je, da je sploh prišlo do te borbe v trgovini, saj so se poganjanja za   nedeljski  počitek   že   par  let vlekla. Malemu trgovcu, ki se je razkoračil nad vlado, bodi povedano, da vlada ne izdaja uredb, ki segajo v gospodarsko življenje, kar brez premisleka, nego prevdari resno vse okolnosti, predno kaj uveljavi. Ako se je prej toliko trgovcev izreklo za nedeljski počitek, potem je pač ob sebi umevno, da se veliki trgovci radi par majhnih ne bodo upognili. Ako so trgovine ob nedeljah vse popolnoma zaprte, ne bode  nihče vsled tega trpel izgube, kajti isto pičlost, ki bi jo  utegnil v nedeljo  prodati,  prodal bo vsak ali v soboto ali pa v ponedeljek. Dopisnik Be izgovarja na delavce, klobuke, dežnike in drugo. Delavci so večinoma že vsi ob 6. uri prosti in si do 8. ure luhko vse nakupijo, ker so tako dolgo prodajalne zvečer odprte.   Kar  se  tiče samostojnih rokodelcev, so skoro vsi oženjeni, naj jim torej žene ali otroci potrebščino nakupijo; kar je rokodelskih pomočnikov, naj nakupijo po učencih, kar potrebujejo. Kako pa špecerijski nastavljenci nakupijo obleke in druge stvari,  ker so  vendar bolj v delo vpreženi,  kakor  navadni  delavci? Pa si znajo vendar pomagati. Vse se da doseči, da se le ne izgubi upanja, kakor nekateri, na katere se pa veletržci gotovo ozirali ne bodo. Znano je, da je vlada napovedala 5 km na okrog Ljubljane prodajalne zapirati, toraj ima Šiška isto postavo kakor mi, česar pa dopisnik ni hotel vedeti. I imajo trafikantje odprto, nimajo drugi trgovci vsled tega nikakršne škode, ker je to čisto druga stvar.   Dopisnik občuduje Angleško, pri nas pa se še s to malo dovoljeno nam olajšavo noče strinjati, špe-ceristi  na   primer imajo samo dve urici prosto, njim bi se moralo v prvi vrsti dovoliti celi nedeljski počitek, ker ga tudi zaslužijo.  Čez par let se bo dalo tudi to upeljati, za sedaj pa bodimo s tem zadovoljni, kar smo dosegli. Pač bi vlada lahko še  uveljavila vsaj  za  ■°",«ki praznik celi počitek, i'«-.!.vi   je n. pr. v Kranju ali f i Štajerskem. Žal je tudi dopisniku, da imajo vlada, magistrat in  redarji nas in to postavo v brambi.  Ako bi bil nedeljski počitek  odvisen od trgovcev samih ali od gremija, bi danes in sploh nikdar nič ne dosegli, tako bode pa že dobro skrbljeno od strani redarjev in počitka željnih usluž bencev,  da  se  tudi  od za daj   ne bode blaga prodajalo. — Več trgovskih bo-trud ni ko v.
Opomba uredništva: Mislimo, da smo s priobčevanjem dopisov z obeh taborov v polni meri storili, kar nam veleva lojalnost. S tem bodi konec tej polemiki v našem listu. Nadaljnih dopisov ne bomo več priobčevah in prepuščamo stvar interesentom in poklicanim faktorjem, častivredni »Slovenec« je tudi to priliko porabil, da bi ribaril v motni vodi. Mi smo nepristransko priobčevah dopise iz i n t e r e s i r a n i h krogov, poštenjak »Slovenec« pa je stvar zasukaval, kakor daje uredništvo nastopil) proti nedeljskemu počitku. To je očitna zvijačnost, ki pa »Slovencu« ne bo prinesla koristi. Sicor pa da glasilo šf*n klavških gadov ne bo v dvomu glede našega stališča v tej zadevi in da bo videl, da se mi nikakor ne bojimo odkrito povedati svoje mnenje, izjavljamo, da sm<> tudi mi odločno za nedeljski počitek.
— Dr. Elbert — pomožni škof?
Poroča se nam, da si je izbral novi tržaški škof dr. Nagi za svojega adlatusa in sub-stituta novomeatnega prosta dr. Elberta, če bi pa ta odklonil, pa dr. Karlina, ki je bil njegov sošolec v Rimu. Jamčiti za to seveda ne moremo.
— Gledališka eenzura na Kranjskem. O postopanju naše gledališke cenzure se je govorilo že v dež. zboru. Sedaj je cenzura prepovedala Halbejevo dramo »Mladost«. Cenzuri baje ne ugaja tendenca te drame, ki se igra na Dunaju, v Zagrebu, v Oseku, Pragi, Gradcu, na raznih manjših nemških in čeških odrih. Vsaka »šmira« na češkem in Moravskem ima v svojem reper toarju »Mladost«, a v deželnem gledališču v Ljubljani naj bi se ne igrala. Oi-
bor dramatičnega društva vloži proti tej ozkosrčni odločbi dež. vlade rekurz. Ljubljana še ni zadnja vas v državi.
— Poroči se g. Leon Souvan, ■in ljubljanskega veletržca g. Ferdinanda Souvana, z gdč. Heleno Spone rj evo, hčerjo veleindustrijalca g. Karla Sponerja v Svitavi. Poroka bo dne 1. septembra v Svitavi na Moravskom. Iskreno Čestitamo!
— Požar v Martinjaku pri Cerknici. Včeraj zvečer smo dobili naslednjo brzojavko: »Velika nesreča je zadela vas Martinjak. Pogo relo je 25 hiš, 73 gospodarskih po8lopij,57prešičev in 6 goved. Škoda je, ne vštevši kmetijskega orodja, hišne oprave in obleke cenjena na 125.262 kron. Beda je velika. Vsestranska pomoč nujno potrebna. — Županstvo Cerknica.«
— Z druge strani se nam danes poroča: »Požar je nastal v torek popoldne in je provzročil silno škodo. Občina Cerknica je bila po zastopnikih na lici mesta in sklicala cenilce, ki so precenili škodo. Ogenj je bil tako strahovit, da ni bilo možno iti po glavni cesti skozi Martinjak. V tri četrt ure je bila katastrofa gotova. Ob štirih je začelo goreti, ob petih so se že poslopja podirala. Zgoreli so tudi brzojavni drogi. Izmed 1 j u d i j ni nihče pone srečil, samo opekla se je nekoliko neka ženska. Živine se je malo rešilo. Po vrtih je bilo videti opečene in osmojene pre-šiče, katerih niso mogli pravočasno izpu stiti. Gasilna društva iz Dolenje vasi, iz Cerknice, iz Grahovega in iz Loža so požrtvovalno delovala celo noč in se šele v sredo zjutraj vrnila domov. Posestniku Andreju Otoničarju je zgorelo 1100 K gotovega denarja, ki ga je dobil za doto od brata. Priženil se je šele pred kratkim in zdaj je požar uničil hišo in vse njegovo imetje. Tudi Alojziju Premru se je podobno zgodilo. Ker ni mogel več do hiše, mu je zgorelo 800 K gotovega denarja. Ta požar je za prebivalce Mar-tinjaka toliko hujša nesreča, ker so bili vsi pogorelci pri raznih zavarovalnicah zavarovani samo za 58.000 K. Pogorelci so izgubili vse, še obleko. Bosi in goloroki prosijo po hišah kruha. Izpostavljeni so največji h e d i. Milosrčni ljudje, — pomagajte ubogim pogorelcem vsaj za prvo sil o.«
— Nesramna farška zvijača, o kateri se nam poroča iz Velikeloke na Dolenjskem, je gotovo sledeče dejstvo. Neko nedeljo oznanil je župnik M—č v Št. Lovrencu, da bode kakor prihodnjo nedeljo »ofer« za popravo cerkve. Ker je farna cerkev istinito poprave potrebna, in ker so vsi farani, brez razločka glede političnih nazorov, za božjo čast jednako vneti, obnesel se je napovedani »ofer« vzlic veliki kmetiški bedi, še precej dobro. Nabralo se je 80 kron. Par nedelj pozneje propovedoval je župnik M—č o strašanski revščini, v kateri se baje sveti oče v Rimu nahaja in povedal je, da mu je od škofijstva zaukazano, za tega vatikanskega siromaka »Petrov vinar« pobirati. Povedal je pa še dalje, da »Petrovega vinarja« ne bode pobiral, ker je že z namenom vatikanskemu siromaku prej ko mogoče pomagati, za popravo farne cerkve nabrani znesek 80 kron v Rim odposlal. Ali ne presega ta farška zvijača že meje najpodlejšega čina? Ali ni to že kar očitno sleparstvo? Ko je ranjki blagi major pl. Marko Trebuhović umrl, se ni smelo pri njegovem pogrebu z zvonovi farne cerkve zvoniti, ker je bil
— pravoslavne, in ne rimsko katoliške vere. Za popravo farne cerkve nabrani denar se pa sme porabiti za utešenje »bede« tistega vatikanskega siromaka, ki ima na leto kakih 25 milijonov kron dohodka! Fej takemu poštenju!
— lOietnica pevskega društva „Ljubljana". Odbor pevskega društva »Ljubljana« je sklenil v svoji zadnji seji, da bode obhajalo društvo svoj lOletni obstanek prihodnje leto meseca avgusta. Ob tej priliki bodi tudi shod zaveze slovenskih pevskih društev in tekmovanje v petju. To se naznanja radi tega, da se bolo zamogla druga društva, bodisi pevska ali ne pevska, ozirati na to slavnost, katera bode prirejena v večjem slogu in katera bo trajala tri dni. Posvetovanje zastopnikov slovenskih  pevskih   društev  v Ljubljani
radi tega shoda se bo vršilo v kratkom. Vabila na to alavnost razposlala se bodo v kratkem in vabila se bodo vaa jugoslovanska pevska društva, kakor tudi vsa češka in poljaka.
— Premogovo žilo so baje zasledili blizu Vrhnike ter se bode pričelo v kratkem strokovno raziskavanje.
— Uboj. Sinoči je v Dolenjem Logatcu neki 18 letni fant ubil svojega rivala. Napadel ga je s polenom in ga udaril po glavi tako, da je napadenec davi umrl.
— Imenitna znanstv. najdba.
»Zoologischer Anzeiger« prijavlja v XXV. zvezku, štev. 679 dne 18. avgusta t. 1. od mladega slovenskega zoologa g. Frana Megušarja na Dunaju opombe o rodilih povodnega hrošča »hvdrophilus piceus«. G. Megušar (iz Kamne gorice pri Radovljici) je prvi našel epitel klice (Keim-epithel) in iznova konstatiral že prezrte razcepljene slezi, ki sta jih sicer že prej videla Dufour in Stein, pa sta se docela motila o njih pravem pomenu in o njih veliki važnosti. Naš rojak je spoznal, da so dosedanje trditve napačne in namerava v kratkem natančneje opisati vspehe svo jih znanstvenih preiskavanj o tem predmetu, ki so se z njim bavili svetovno-znani učenjaki Leon Dufour, Suckow, Stein, Joh. Milller, Claus, Korschelt in drugi. Mlademu slovenskemu naravoslovcu čestitamo prav iz srca! R. M.
— V Dražgošah nad Železni-kami se ljudstvo zelo pritožuje, da ne stanuje za Dražgoše imenovana babica na tem mestu. Naselila se je v Železnikih, to je dve uri daleč, tako da jo moramo od ondot na pomoč klicati, kar je v takih slučajih vendar prehudo. Vprašamo, ali je s tem c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju zadovoljno? — mi nismo.
— „Navihanci" — pod kozolcem. Pri veselici bralnega društva, pod kozolcem g. Frančiška Štravsa na Dolu pri Hrastniku, bodo igrali v nedeljo, 31. avgusta burko »A t a Žužamaža«, ki jo je po Rado M u r n i k o v i humoreski priredil s pisateljevim dovoljenjem g. učitelj Mihael R o š. Čisti prebitek je namenjen pokritju stroškov novega  igralnega odra.
— Kaj je vse mogoče? Iz Spod-nještajerskega takoimenovanega„Sauzipfa" se nam piše: Pred nekaj leti vložil je neki trgovec domačin prošnjo za knjigotrško koncesijo. Prošnja je bila v vseh instancah odbita z razlogom, da se dGtični ne more izkazati s spričevalom srednjih šol. Pozneje je prosil takoimenovane skrajšane koncesije za tiskanje kuvertov, posetnic, povabil i. dr. ter se skliceval na to, da je dobila tako dovoljenje žena nekega učitelja v Gradcu. Torej v Gradcu, kjer je veliko in velikih tiskarn, je bilo to mogoče, v političnem okraja pa, kjer je mnogo šol in uradov ter na 75 km oddaljeno nobene tiskarne, se to ni dovolilo. Zdaj pa pride iz Translitvanije mož, kateremu je nan^est-niško predsedništvo (prezidij, ne namest-nija, kot obrtna oblast) podelilo v nekem smislu knjigotrško konces jo. Isti mož pro sil je tudi za tiskarsko koncesijo, katera je bila pri namestniji odbita, vendar mož še ni upanja izgubil ter še celo govori, da gotovo dobi koncesijo in bo baje izdajal zakotni listič z vsenemško tendenco; vse to bi naj še bilo, Če ima mož res spričevalo srednjih šol, ali če mu pa manjkajo, kar je najbolj gotovo, potem smo pač radovedni, če bo visoko ministrstvo baje vloženi rekurz temu v prilog rešilo in izdajo tendencijozno političnega lista pospešilo, ali odlok ces. kr. namestnije v Gradcu potrdilo ?
— Selitev v avgustu je bila v Ljubljani precej živahna. Stanovanja je menjalo 60 družin in nad 70 posameznih strank. Pomanjkanje malih stanovanj in splošna draginja sta v mestu za srednji in delavski stan kričeča, in res se mora človek vprašati, kdaj bodo novi hišni gospodarji prišli k prepričanju, da je glede praktičnih stanovanj v Ljubljani polovica novih hiš sam — luksua! Nasledki tega so ti, da se ljudje selijo na periferijo ali pa kar v bližnjo okolico.
— V Pulj se pelje danes ponoči vlak z dvorno kuhinjo in z osobjem.
— Psa povozil je včeraj popo-ludne vrhniški vlak v bližini tobačne to varne. Povoženi pes je bil lovski pes in imel lastnik Ivan Gole pred kratkim za njega 220 K, pa ga ni hotel dati.
— Jetni&nico v novi justični palači si je danes dopoludne po naročilu ministrstva ogledal c. kr. policijski svetnik in predstojnik policijske jetnišnioe in an-tropometričnega urada g. Kamilo Windt z Dunaja. Obiskal je tudi tukajšnji magi-stratni antropometrični urad.
— Plačati ni hotel Jakob Škoda v Miheličevi gostilni v Cerkvenih ulicah in je še vrh tega razbijal. Ko ga je policaj odstranil, se mu je upiral in ni hotel iti ž njim. Moral je priti še jeden policaj, da sta ga spravila v »špehkamro«.
— Zaprli so postopača Adolfa Dražila, ker je na Morguttijevem vrtu na Strmi poti št. 2 kradel sadje in polomil jednO drevo. _
* Najnovejše vesti. Most se je podrl. V Monakovem gradijo nov most. Zgrajeni del se je podrl, pri čemer je ponesrečilo 17 delavcev, 12 jih je lahko, 5 pa težko ranjenih. — Burja je prevrnila vlak, ki je vozil iz Aten v Ke Ožijo. V vlaku je bilo 120 oseb, izmed katerih je bilo 40 težko ranjenih. — Po-dražene smodke. Dunajski tobakarji bodo zahtevali pri razprodaji tobaka in smodk več °/o» ker jim je s prosto kol-portažo zmanjšan akupiček. — Odpovedani manevri. Velike konjeniške vaje v okrajih Przemvsl in Lvov so odpovedane, ker radi deževja in mraza žito še ni dozorelo in ni še požeto. — S tramvajskim uslužbencem je ušla 351etna soprogra nadinženerja Iv. Wagnerja v Budimpešti ter vzela seboj dva otroka in 36.000 K ter več dragocenosti j. Prijeli sojo v Genfu. Uslužbenec je šele 17 let star. — Svinja! Visokospoštovaui član dvorne družbe v Greizu, višji ravnatelj seminarja C o 11 m a n je bil v juliju aretovan radi nesramnosti, ki jih je uganjal z učenci. Zlorabil je 300 (!!) učencev ter bil ob sojen na 15 let ječe. — Obravnava v zadevi Leoncovalla, ki je tožil milanski list »La Sera«, se ni vršila, ker nista prišla glavni priči Gabriele D' Anun-zio in prof. Panzacchi, italijanska pesnika. Obravnava se je preložila, priči pa obsojeni na globo. Leoncovalla je »La Sera« obdolžila, da mu delajo libreta in deloma tudi glaBbo drugi.
' Obletnica. Na današnji dan leta 1278. je v bitki na Moravskom polju padel češki kralj Pfemvsl Otakar II., ki je bil vladar tudi slovenskih pokrajin.
* Največje stavbe sveta. Cerkev sv. Petra v Rimu je dolga 186 m, cerkev Marije (Duomo Mariae nascenti) v Milanu 158 m, cerkev sv. Pavla v Londonu 157 m, S. Maria del Fiore v Flo-renci 155 m, S. Dum v Rouenu 131 m, stolna cerkev v Chartresu 130 m, »Notre Dame« v Rouenu 130 m, Sv. Pavel v Rimu 127 m, Notre Dame v Parizu 126 m, stolna cerkev v Antverpah 122 m, cerkev sv. Štefana na Dunaju 102 m, stolna cerkev v Gentu 102 m. — Velika piramida Gliissska v Egiptu je visoka 162 m, stolp cerkve v Koloniji 150 m, v Strassburgu 144 m, v Antverpah 141, pi ramida Keopova v Egiptu 135, stolp sv. Štefa na na Dunaju 132 m, kupola sv. Petra v Rimu 129 m, kupola cerkve in stolp vrhu nje v Milanu 109 m.
* Mož šesterih žen. V Budimpešti so zaprli te dni natakarja Maksa Graibnerja, kateri se je izdajal za inže-nerja, zdravnika, odvetnika itd. ter ae je poročal z dekleti iz boljših, premožnih hiš. Kadar je dobil ženino doto, je pa iz jrinil ž njo brez sledu. Zadnja njegova žena je bila neka udova, in ljubeznivi mož je bil že na vlaku ž njenim premoženjem, ko ga je zgrabila policija. Pravijo, da nima Graibner nič manj kot šest živih žen.
Šivana srca. Američanski zdrav nik, dr. Shermann je poročal nedavno v nekem predavanju, da se je že večkrat posrečilo zdravnikom operirati človeško srce, ki je imelo po eno ali tudi več ran; in sicer so te rane zašili. Neki francoski zdravnik Lannav je tudi zašil pred kratkim rano v srcu, katero je naredila krog Ija, ki pa ni segla dovolj globoko. Bolnik je sedaj baja popolnoma zdrav.
* Ženska — roparica. Iz Bukarešta javljajo, da so zasledili v obližju Jassvja jako nevarno in predrzno roparsko tolpo, katera je imela kot načelnico in voditeljico 22letno, lepo žensko. Skozi več tednov je bila ta tolpa strah severnih rumunskih vasi. Vsako noč je oropala katero hišo ter mučila ali celo umorila prebivalce. Bestijalna voditeljica je poka zala veliki svoj duh s tem, da je izumela vedno nove, rafinirane muke, s katerimi so morali roparji trpinčiti Bvoje žrtve. Oblastva so obdolžila roparsko tolpo 86 umorov, 198 drugih nasilatev in 648 roparskih činov. Na glavo načelnice so stavili 500 funtov šterlingov.
* Samoumori v Rlonte Carlu. V Monte Carlu imajo baje nadzornika, katerega dolžnost je vsako jutro zgodaj preiskati vse parke in okolice, ali ni kje kak mrtev samomorilec. Ako ga najde, mu preišče žepe, vzame mu vse papirje, in ako je brez denarja, mu vtakne v žep par frankov, da ne bi mogel nihče reči,
samomorilec se je usmrtil zato, ker je zaigral vse avoje premoženje. Potem šele gre nadzornik po policijo. Pred par dnevi ae je obesil na neko palmo v parku mlad Brazilijanec De Gomittaa, kateri je zaigral ves svoj denar in polag tega še denar svoje neveste. Istega dne je nadzornik zanemaril avojo službo in ni pregledal parka, zato so našli drugi ljudje samomorilca brez vsakega krajcarja. Nadzornik bo zato bržčas izgubil službo.
Društva.
— Prostov. požarna bramba v Dobu priredi v nedeljo, dne 7. septembra t. 1. o priliki desetletnice svojega obstanka velikansko vrtno veselico v Dobu (20 minut od domžalskega kolodvora) na prostorih gospe Adele Detela. Ker je ves čisti dobiček namenjen tako potrebni šolski družbi sv. Cirila in Metoda in prostovoljnemu gasilnemu društvu, se bodo prepla-čila hvaležno prejemala. Vstopnice prodaja že deset dni unprej v Domžalah gostilna g. M. Januša, v Dobu trgovina g. A Detela, v Kamniku Slatnar, Grašek, Kozel, v Ljubljani urar g. Fran Čuien, Mestni trg, v Lukovici g. A. Be;fus (pošta), v Moravčah gostilna g. I. Tomana. Ker je ves prostor dobro pokrit, se vrši veselica ob vsakem vremenu.
— Telovadno društvo ,Sokol( v Idriji priredi v nedeljo, dne 31. avg. t. J., javno telovadbo na Šolskem trgu. Po telovadbi izlet k »Zagodu«, kjer bo vrtna veselica z godbo in plesom.
— Šmarsko-rugasko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, 4 dne septembra, v Zibiki, kjer bo hospitacija v III. razredu. Po zborovanju bo skupni obed, h kojemu se naj vsakdo javi nad-učitelju g. Fr. Brinarju. Pošta Pristava. Začetek pouka ob polu desetih. Pričakuje se obilna udeležba.
— Slov. kmet. društvo za gornjegrajski okraj ima v nedeljo, dne 31. avgusta t. 1., ob 3. uri popoldne v prostorih g. Čuježa na Rečici svoj občni zbor. Spored: 1. Zanimivo predavanje potovalnega učitelja g. Iv. Bele\ 2. O gospodarsko politični organizaciji Sp. Štajerja, govori znani ljudski govornik g. Iv. Kač. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni predlogi in nasveti. »Slov. kmet. društvo« namerava napraviti letos sadno razstavo za gornjegrajski okraj. O prireditvi te razstave se bo razgovarjalo o priliki naznanjenega občnega zbora. — Ker imajo sadne razstave za povzdigo sadjarstva velikanski pomen, zato pridite — dragi kmetje — polnoštevilno, da pripomorete z nasvetom ali glasom do povzdige te važne, lepe dohodke noseče stranske panoge kmetijstva.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 28. avgusta. Te dni je krožila po listih vest, da je vlada ponudila Mladočohom, če opuste obsti akcijo proti nagodbi, da pokliče tri Cehe v gospodsko zbornico, in da pride neki princ cesarske rodovine stanovat v Prago. Oficiozno se razglaša, da je ta vest od konca do kraja izmišljena.
Dunaj 28. avgusta. „Arbeiter-Zeitung" javlja, da je vojno ministrstvo pomilostilo bivšega nadporočnika Matačiča, ki je bil obsojen na šest let ječe, češ, da je kct ljubimec princezinje Lujize Koburške falsificiral njene podpise na raznih menicah. Obsodilo ga je vojno sodišče v Zagrebu Socialni demokratje so v svojih list.h, v parlamentu in v delegaciji opetovano dokazovali, da je bil Matačič po nedolžnem obsojen Zahtevali so revizijo procesa Ta se ni dovolila, pač pa je Matačič sedaj pomiloščen in je že zapustil vojno kaznilnico v Mollers-dorfu, v kateri je prebil tri leta osem mesecev.
Petrograd 28. avgusta. Jutri se poroči velika kneginja Helena z grškim princem   Nikolajem.    Slavnosti bodo
sijajne.
Carigrad 28. avgusta. Sultan je s'lno ogorčen, ker je perzijski šah v Londonu sprejel neko deputacijo Armencev in ji izrekel svoje sočutje, da Turčija Armence preganja.
Berolin 28. avgusta. Italijanski kralj je bil slovesno sprejet. Listi ne pišejo nič posebno prijazno. Olicialni list celo namigava, da ima Italija pomen samo za trozvezo, za Nemčijo pa ne.
Haag 28. avgute. Botha, Dewet in Delarev izjavljajo, da med njimi in Kriigerjem ni nikacega nasprotja in da vlada med njimi in Kriigerjem ter Levdsem najpopolnejše soglasje, da so torej vsa druge vesti in obdolžitve hudobne izmišljotine.
Borzna poročila.
Dunajska borza
dne 28. avgusta 1902.
Bknpni državni dolg v notah   .... 101*80
Skupni državni dolg v srebrn .... 10170
Avstrijska zlata renta....... 181-66
Avstrijska kronska renta 4°/»  .... 100'1B
Ogrska zlata renta 4°/,....... 121 io
Ogrska kronska renta 4°/0 _.....98—
Avstro-ogrske bančne delnice   .... 1684'—
Kiaditne delnico......... 684 25
London vista.......... 239 62'/,
NemSki državni bankovci za 100 mark 116 96
80 mark............2341
80 frankov.......... 19 07
Italijanski bankovci........ 94 50
C. kr. cekini.......... 1126
Žitne cene v Budimpešti
dne 28. avgusta 1902 Termin.
za 60 kg
• „  60 „
• .,  &0 „
• „ 50 „
• „60» .    ..  60 „
Pšenica za oktober .
„ „ april . . Rž „ oktober .
Koruza september
ii n maj • • Oves      „ oktober .
K
665 698 6 86
5 21 528
6 41
Efekti v.
Cena vzdržna.
SO.OOO kron znaSa glavni dobitek •fomuške razstavne loterije. Opozarjamo na to nase Čitatelje, da se vrsi sreCkanje nepreklicno dne 25. septembra 1902, ttr da se vsi dobitki dobiteljem izplačajo tudi v sjotovlni po odbitku to°/0.______
BJgjjJW,r?n'
želodčnem črevesu v-f^j bolne *w otroke.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
m zobna
katera utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo Iz ust. 1 steklenica z navodom f K..
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto ne manj kot 2 steklenici. = Edina zalega. "
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medec. mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, ki-rurgičnih obvez, svežih mineralnih
VOd i. t. d. (519-26
Deželna lskarna Milana Le ust e k-a v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožetovega jubil. mostu.
Umrli so v Ljubljani:
V dežeini bolnici:
Dne 23. avgusta: Uršula Kepec, šivilja, 49 let, omehčanje možganov.
Dne 24. avgusta: Fran Pretnar, kajžarjev sin, 1 dan, življenske slabosti. — Terezija Kodelja, branjevka, 75 let, vsled raka. — Gregor Stibil, dninar, 64 let, vsled raka. — Marija Trojar, po-sestnikova žena, 41 let, brezkrvnost. — Uršula Lasar, črevljarjeva vdova 65 let, kap.
Dne 25 avgusta: Josip Seliškar, delavčev sin, 16 let, srčna hiba.
V hiralnici:
Dne 21. avgusta: Matevž2Erežic, dninar, C5 let, ostarelost.
Dne 22. avgusta: Liza Hribernik, gostija, 64 let, vsled raka. — Fran Kozjek, zasebnik, 67 let, vsled raka.
Dne 26. avgusta: Mihgel Gregorič, mizar, 66 let, vsled raka.
Matecrologično poročilo.
Viitna n»d ciorjcn 30-.-2 m. Srednji jrračTii tlak 736-0 mno.
Stanje; Ž 9 Čas opa- baro- j f rovanja j metral g' g _Iv mm.j g g
Vetrovi Nebo
s«
> 3
27. 28.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
7365
737 1 •36 5
19*1 j si jzahod, jasno 16 2 !  si. jug oblačno
25 7 jsl. jvzhod del. jasno č>
Srednja včerajšnia temperatura 19-7', nor-male: 17 6°.
Ne skisanim filistrom ampak
prijateljem humorja
priporočamo
„Navihance"
spisal
Rado Murnik.
Vehka" 8. Str. 229.
Vsebina:
Indijanci. — Iz Dragovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — IVIatura. — Nirvana. — Ata Žužamaža. — Cačkočikar pa Križ-jeraž. — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. .1832-12)
Cena 2 K 50 h, po pošti 2 K 70 h.
Založništvo L. Schvventner
v Ljubljani, D orski trg 3.
Stanovanje
z dvema sobama in pritiklino ae odda za I. november.
Ved se izve pri L. Blumauerju,
Kolodvorske ulice št. 24. (2015-3)
Ces. kr. avstrijske
državne zaveznice.
Izvod iz voznega reda
veljav. ■ od dne 1. junija 1902. leta Odh-jt.. f« Z^jabijtine j ž koi. Prog* bma ITi-Mfc. O uri'24 to po noči otobn; vlak v Trbiž
Beljak, Cblovac,   ^Vansenaiefite, Inomost, Monakovo,
Ljubno; Ces Beistbal ? Aa&aae, Solnograd, čem Klem Reiding t Stejr, v Line, na Onnas čez amstetteo — Ob 7. uti 5 ai sjntraj osobni vl.»k v Trbiž, Pou-tabel, Beljak, Celovec, "rausensfesie, Ljubno Duraj; 5*ss th.!   v   Soino^rad,   Inomost, ces
Klein - Reniing v Line, Budejevice, Pizon. Mari jiue vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago. Ltpeko: Cez Anmtetten ua Dunaj. - Ob l i. uri 51 m di>.y innf osobni vlak v TrbiS, Pontabe!, BcLi.lt. Celovec, Ljubno, Helzthal, Dunaj. - Oh 8. ari 56 m popotudne osebni vlfck v Trbiž, Beljnk, v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubuo; 8ez Sela-thal v Soinogrud, Leud-Gustein, ZeJl ob jezera, ino-iuc*st, Brc&enc, C:.riL, Oenevo, Psuiz ika. il«?:u-Se;niiiy v BUfjr, Lino, Budcjevice, Plzen, Marijine vare, Heb Fraucovevare. Karlove vare; Prago, Lipsko, na Danaj čez Aitstetten. Ob nedeljah m praznikih ob 5. ar? §1 m popoldne « Podnart Kropo. Ob 10. ori po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeate, Inomost, Monakovo, (Ljubljana-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda . Vvob» e fifovomuiito izt v Kooevjn O&ubui vlaki: Ob 7. ari 17 m sjutrnj v Novoaiesro* Straža, Toplice, Kočevje, ob i. uri 5 m ^o^oiaaui. istotako, ob 7. arj 08 m Kvefter v Novomeato, Kočevje. — 8*rihod v IJubljano juž. kol. Proga ia V--c-:i> Ob 3. uri 25 m zjutraj Oaobni »l&i z Dunaja čez Amstetiea m Monakovo, (Monakovo-Ljub-ljana direktni vozovi 1. in 11. razreda;, luomosta, Fv&u-KeaafestCL oolnograut, Lanca, Stejra, Auaseea, Ljoboa, Ceiovca, BeijaKa. Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak it Trbiža. — Ob i. ari lt> m dopoldne csooai v;ai? a bui^a^a Cez Amsieti«;j3, L" Lipaka, Kiulo?ib ?aro«. Hcoa, iutrijinih varov, Plxuja, Budejev.c, Botoogtadit, Lanca, Stevia, Par^a, Oeneve, Carina, Brt^ouca, mo motta, Zeha ob jezera, Lend-Gaste a, Ljaoaa, Celovca, Št. Mohorja, Poutabia. — Ob i. ari 44 ru po-nohidlM jsobni vlak s Dunaja, iz Ljabua, .ii "..>.'. l>cj.>ka, Celovca, Monakova, Liomosta, : stiizensfcbte, Pc'jtai.i... Ob nedeljah in praznikih ob. 8 uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope. — —■ Ob 6. ar 5J ll svecer osobn vlak z Dnunja, iz Lipske^a, Pra-^. ^canoovJh vaiov, Karlovih varov, Heba, jlarijiriih VAtcv, Plznja, Budćjevic, L:cea, Ljabua, Bstt&K*.. Celovca, Poccabla, črez Selzthal iz Inomosta. Proj^i. Is Novega iaeatrt in Cu-^^vj*. Osobni vlaki: Ob \ uri m 44 m Zjuiraj, iz Novega mesta in Ko čevja, ob ari 3& in iKipoiudne iz Straže Toplic Kv»vega mesta, Kočevja in ob 8. mi 3^ aa avecet, istotako.— Odhou ia EJtibl]aaa drž. koL f ^»tiC-nllt. jlešani vlaki: Ob i as ^:b m 2jatrij, jfa . uri •j aa popolndne, ob a cr; >; ax ;u ob lU uri &> ii. KveCer, poslednji viaš ie cb aedeijafa ia pcasnžBih.
v ^r. :ij*r o flrz, kol. 18 Bf»Tntiffcfe. Mešani vlaki: Ou 6. uri £y iu Mjutra;. ob 11. o? d O) ciot-oicdcej ob S. uri «.-.. ni in ob 9. uri 55 »r 2veCex. posledcu vlak le ob oedejjab t. ai«x?ukj — Srednjeevropski ćas je krajevnemu času v Ljub Ijani za 2 mi i ute spredi. 1517)
Hajboljša studenčua se s alka na svetu!
Gen ai-sesalfea
črpa vodo iz globokih studencev skozi pod zemljo napeljane cevi  v visoko  položeni nabiralnik,   a (1088-18)
Prvi moravski zavod za vodovode in izdelovanje sesalk Ani Kunz
c. kr. dvorni zalagatelj
Moravske Granice
(Slihrisch-fftisskircken).
Sprejme se takoj
krojaški pomočnik
pri (2030—2)
Milanu Foljanšeku v Dol. Logatcu. Želim kupiti ali vzeti v najem
x nekaj zemljiščem v dobrem kraju na dežt-li. (2028—2) Ponudbe  sprejema  Cašper Der-novšek, Loke, Zagorje ob Savi.
Še dobro ohranjen
klavir
tvrdke   Max Schott,  Duna},  proda po primerno nizki ceni (2013—3)
Stanislav Lafe g «. i,
ušitelj pri sv. Gregorju, p. Ortenek, Kranjsko.
Naznanilo,
F. n.
Čast mi je s tem naznaniti Vam, da so tudi letos pri nas vinogradi krasni, t. j. jako rodovitni, in grozdje je zdravo. Jaz posedujem io oralov vinogradov in se nadejam, da pridelam nekaj sto hektolitrov vina. — Zato Vam ponujam grozdje za prešanje ali pa že prešani mošt ter garantiram za čistost in pristnost.
V slučaju potrebe se izvolite obrniti na mene. (2001—3)
Belježim z odličnim spoštovanjem;
Franjo bleščic
posestnik vinogradov
Jsska iife Hrvatskem.
Edina zaloga na Kranjskem:
lekarna Pieeoli
,,Pri angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
■v Zeleznafo vino	LEKARJA Pieeoli-ja v Ljubljani. DobhasevMarnah,
3^ krepča malokrvne. nervozne in slabotne osebe	w
P<»ilit<>r«i>4n Ntrklrniva veRJn 9 14..
Zunanja naročila izvršuje lekarnar C-»I»rij«»l l"l«*<*oII v lijtiltljanl točno, ako se mu pošlje (1507)      znesek po poštnem povzetja.        2 (5)
Žrebanje nepreklicno =
25. septembra 1902
Carlavni dobitek
kron
Olomuške razstavne srečke
a 1 krono
J*.  O. M^lTE
v Ljubljani. (1981-B)
V«i dobitki Hi- Izplaeajo dobiteljem v gotovini |»o odltltku 10°/0.
H. Suttner
v KrarMU
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo
prodajalno ur, zlatnine in srebrnine
zelo povečal, ter v to svrbo izdal tudi nov krasen cenik, ki ima blizu C00 podob, in katerega pošljem na zahtevo vsakemu zastonj in franko.
V zvezi sem z največjimi evropskimi tovarnami Fine žepne ure dobivam naravnost iz prvih švicarskih tovarn v veliki množini, zato mi je mogoče prodajati jih po jako nizki ceni. Prav to je tudi vzrok, da razpošiljam blago dan na dan v vse domače kraje, pa tudi v inozemstvo, zlasti v Ameriko.
Mnogo denarja si vsak prihrani, kdor rabi dobro idočo uro, ali razno blago iz zlatnine in srebrnine, ako se obrne do moje tvrdke, ker po tej nizki ceni ne prodaja nihče drugi tako dobrega blaga. — Da je moje blago res fino in vsakemu povšeči — ker takoimenovanega dunajskega blaga sploh nimam v zalogi — dokazuje na stotine zahvalnih pisem, ki so vsakemu pri meni v pregled na razpolago.
Z odličnim spoštovanjem
(1932-5)
9la%nanilo.
Mer se a petek postim, veza jem se ti nedeljo, dne §L avgusta /. /. Prijatelji vsake vrste dobro došli7
Visoški baron.
ki pozna dela v mlinu in pri žagi,
dobi takoj stalno službo pri 2046-1
G. T6nnies-u v Ljubljani.
Psa prepeličarja
kateri je v lovu izurjen in čigar gospodar nima priložnosti z njim vsak dan loviti, ■prejme pod ugodnimi pogoji za letos
(2045—1)        Karol Jelovšek
posestnik v Verdu pri Vrhniki.
j\a prodaj so lepa
"bukova drva
s&ženj  po  12  kron  iz kolodvora ViSnja gora. — Več pove (2047—1)
oskrbništvo graščine VVeichsel-bach, p. Višnja gora.
Gostilna „pri zlati ribi*'.
Si>eži Idllll
S spoštovanjem (1629-15)    Fran Rozman, gostilničar.
Sprejmem takoj
pisarja
ki je že služboval v odvetniški pisarni.
Dr. J. Bisiak
(2044—1)       odvetnik v Postojini.
XJra,čLn.o d-O-voljo^a. (8943)
posredovalnica stanovanj in siužet)
Gospodske Trtice St. 6
išee siu|n<9 :
nekoliko navadnih  in boljših kuhariCr Izborne službe, tudi k 1—2 osebama, so na izbero.
in uhe
najnevarnejše prenašalke bolezenskih in kužnih tvarin. (415-160)
Najuoijše sredstvo ie amerikanski
Tanglefoot
ki ne dobi v vsaki boljSi prodajalnici po 6 kr. pola.
Papir za svalčice brez glicerina in cigaretne f
stročnice
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
izdelek r sedanjega
#    #   časa!!
Dobiva se v Ljubljani v prodajalnicah špecialitet:
Vaso Petričič, Anton Krisper, Mestni trg, Ivan Kordik, Prešernove ulice. 15504
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.