vsak petek (po potrebi tudi večkrat) z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankirajo in pošiljajo uredništvu lista „Miru Prevalje, Koroško.
Osebni pogovor od 11. do 12. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Nefrankirani dopisi se ne sprejmejo.
Glasilo koroških Slovencev
"VEUJTicL.
za Jugoslavijo.............K 10-—
za ostalo inozemstvo ... Trza celo leto.
Naročnina naj se plačuje v naprej. Posamezna številka velja 20 h.
Za oglasila se plačuje po 20 h, med besedilom po 40 h za 1 cm* vsakokrat ; minimum 24 cm*. — Za poslano se plačuje po 30 h, za parte, zahvale in izjave ter za oglase med besedilom po 40 h za 1 cm*. — Za male oglase se plačuje po 10 h za besedo vsakokrat; minimum 1 K.
Za izvestilo pri upravn. 1 K posebei. Vprašanjem je za odgovor priložiti znamko.
Denar naj se pošilja na naslov : Upravništvo lista „Mir“, Prevalje, Koroško.
Leto XXXmi.
Prevalje, 12. septembra 1919.
St. 29.
Delavci in naša država.
Delavske razmere v republiki Avstriji so žalostne. Za brezposelne mora država plačevati 390 miljonov, to je svota, da človeku lasje ježijo. Ta znesek odgovarja 8/s vseh avstrijskih državnih davkov. Industrija ne more delovati, ker ji manjka premoga in tudi surovin. Življenske razmere v Avstriji so za delavce še slabše kakor pa za druge sloje. Delavstvo je navezano na krušne karte, v Celovcu dobi oseba na teden 30 dek dragega mesa, zasluži pa delavec ravno toliko, da ne umre gladu. Zato ni čudno, da se mora boriti Avstrija z velikimi prehranjevalnimi težavami. Na meji ali v coni B bodo nemara poskušali koroški Nemci, da stanje delavstva izboljšajo, a vse to bo le pesek v oči in agitacijsko sredstvo za plebiscit. Avstrija si misli: Če ne zadovoljimo delavcev, bodo ti glasovali za Jugoslavijo. Avstrija je večji del industrijska država. Sama se ne more preživeti, ker to, kar pridela, seže ravno za 3 mesce, 9 mescev pa mora živeti od tega, kar ji dajo in prodajo sosedje ali pa širni svet. Dolgo bo še trajalo, preden dobijo v Avstriji toliko živeža, da bo ljudstvo zadovoljno.
Kaj pa pri nas? Da tudi pri nas delavske razmere še niso takšne, kakoršne bi morale biti, vidi vsak. A lagal bi, kdor bi trdil, da so slabše kakor pa v Astriji ali pa take kakor v Avstriji. Gladovati delavcu pri nas ni treba. Delavske organizacije se vpoštevajo, saj vemo, da	po naših želežnicah plačevati lepe denarje
za vozne liste in tovor. Če drago plačujemo karte, pride to železniškemu osobju v prid, katero je splošno zadovoljno, ker vsaj toliko zasluži, da more izhajati.
Tudi po naših tovarnah ali fabrikah se ne godi delavcem preslabo. V ministrstvu imajo in so imeli delavci svoje zastopnike. Prej je bil tam Gostinčar, sedaj pa je Kristan. Imamo državne posredovalnice za delo, in mariborska podružnica je raztegnila svoje delovanje tudi na Koroško. Imamo poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani, ki jako dobro deluje in se posebno prizadeva za delavske otroke ter podpira otroška zavetišča. Že naštete socialne naprave kažejo, da se naša država briga za delavstvo. Razne delavske zavarovalnice tudi v Jugoslaviji delujejo. In pred vsem pa pride pri nas v poštev to, da se v agrarni državi industrijskemu delavcu godi veliko boljše kakor pa v industrijski, ker so živ-Ijenski pogoji za to dani. Treba samo organizacije. Mežiška dolina si je že ustvarila svoja konsumna in strokovna društva. Zakaj ji ne bi sledili i delavci v coni A?
Pa porečete: Kaj boste vi Jugoslovani, ki imate kraljevino, Avstrija pa je republika? Lepo bi e zahvalil za tako republiko, ki ne more preživeti svojih ljudij in jih goni v barake na Francosko, kjer so bili prej nastanjeni nemški ujetniki. Ideje demokratizma se ne dajo zajeziti in tudi v naši državi se bodo ustvarili zakoni, ki podpirajo delavstvo, tudi pri nas bo prišlo do socializacije, to se pravi, da bo tudi delavec imel pravico do čistega dobička, ki ga pridela z žuljavimi rokami svojemu gospodarju. A treba časa, treba po akati mirnega razvitka države, ki je mlada in se še le ustvarja. Zdravo jedro našega troimenega naroda bo tudi delavcu trpinu izvojevaio človeške pravice.
Važno! Berite!
Davčne olajšav» koroškemu prebivalstvo.
Poverjeništvo ministrstva financ v Ljubljani je s štev. 5085/pr. ex 1919 z dne 31./8. 1919 odredilo, da se po vsej slovenski Koroški ustavi vsaka eksekucija dav-
kov in pristojbin. Razventega obeča poverjeništvo koroškemu prebivalstvu, ki mu je svetovna vojna vsekala težke rane, osvežene in poglobljene znova po nemških napadih in bolševiškem početju frivolnih roparjev, da izda v najbližjem času znatne olajšave glede predpisovanja in odpisovanja davčin.
Kakor se iz zgornjih vrst razvidi, je deželni vladi v Ljubljani skrb za Koroško prebivalstvo danes prva dolžnost. Nikaki sebični, državno-fiskalični nagibi je ne ženejo na Koroško, ampak le srčna želja, da pomaga ubogim trpinom Slovencem in jim vstvori zopet srečno bodočnost.
Uverjeni smo, da bode naša vlada tudi v bodoče storila vse v prospeh našega naroda in vseh onih, ki bodo zvesti državljani v okrilju Jugoslavije, kar bo tem lažje storila, ker bomo gospodarsko močna država, ki bode lahko priskočila na pomoč v slučajih potrebe.
Ženski shod v Šent Rupertu pri Velikovcu.
Ženski shod, ki se je na Marijin praznik dne 8. t. m. na vrtu tukajšnje „Narodne šole11 vršil, se je prav dobro obnesel. Bilo je do dvesto udeleženk, seveda bi bilo želeti še obilnejše udeležbe, morda je pa ta okol-nost mnoge odvrnila, ker se je v tukajšnji okolici pred kratkem vršilo že mnogo podobnih shodov, G. župnik Treiber je pozdravil zborovalke v imenu narodnega sveta in pojasnil namen shoda, vse, dvajset let stare ženske se bodo smele udeleževati ljudskega glasovanja. Treba je tedaj vsestranskega sodnika, da častno zmaga naša stvar !
Nato prečita brzpjavni pozdrav g. generala Majstra, ki se glasi: »Obžalujem, da službeno zadržan se ne morem udeležiti vašega pomembnega ženskega shoda. Z duhom bom ta dan pri vas in želim vam na zborovanju mnogo narodnega v spe h a ter kličem iz dna srca: Bog živi vse z bor o v alke boriteljice za sveto prosto J ugoslavijo.	General Majster.
Članica Marijine družbe v Št. Rupertu, Anica Skri-nar pozdravlja shod v imenu domače družbe. Sledili so zdaj trije govori tako izvrstni in skrbno sestavljeni, tako prepričevalni in navduševalni, da je bil velik dušni vžitek take dovršene govore poslušati. Prva govornica gospodična Marija Einspieler, učiteljica v Pokrčah, prinaša pozdrav pokrške /Marijine družbe in po-jasnuje velik vpliv matere na otroke. Otrok ima svojo ubogo mater raji nego najbogatejšo gospo. Zdaj pa stopa pred nas druga mati, mati Jugoslavija, žal mnogi je še ne poznajo. Dobra in skrbna je ta naša mati, vsem ne samo nudi obilo kruha, ampak obeta in more tudi o-skrbeti z vsemi dušnimi in telesnimi potrebščinami. Govornica v navdušenih besedah roti žene in dekleta, da naj zastavijo vse moči, da pri glasovanju zmaga naša jugoslovanska stvar, prosi zborovalke, da naj v ta namen molijo, ona pozna žensko, ki vsak dan tri rožne vence moli za Jugoslavijo, da naj darujejo sv. obhajila, naj ne mirujejo, dokler ne pridobijo svoje sine in brate za našo sveto stvar. Me Slovenke hočemo gospodinje biti na lastnih tleh Gospodična Antonija Štupca, ravnateljica dekliške meščanske šole v Mariboru, je govorila tako izvrstno, kakor more le kdo govoriti, kterega srce plamti od same ljubezni do domovine. „Tam čez gmajno, tam čez izaro“, take in podobne ljubke pesmi imate koroški Slovenci, in mi ostali Slovenci bi vas ne ljubili. Daii ste nam, koroški Slovenci, vrle narodne buditelje, Antona Janežiča, Andreja Einspielerja in škof Anton Slomšek, večnega spomina, on je tukaj na Koroškem
večjidel svojega življenja preživel. Hvaležnost nas tedaj veže, za vas se potegniti. Kaj so Nemci vse počenjali z vami koroškimi Slovenci, štipendije so dajaii slovenskim dijakom, da bi postali nemškega mišljenja, Slovenec ni dobil javne službe, bil je zaničevan in zapljuvan. Slovenec je bil k večjemu dober za „Kanonenfutteru, da služi, da more Nemec graditi nemški most od Berolina do Bagdada. Dve nemški gospodični sta rekli svojemu o-četu, da naj Slovenci poginejo. Oče je pa hčerki posvaril rekoč, Slovani pojdejo navzgor, mi Nemci pa navzdol. Nemški pesnik Herder je že leta 1785 zapisal: »Kolo časa se obrača in prišla bo doba, ko bodo tudi zdaj tako teptani in ponižani narodi vstali in prosti na svoji prosti zemlji obhajali svoje narodne slavnosti in prepevali svoje narodne pesmi. Nad temi miroljubnimi narodi Slovani so se druga ljudstva, posebno pa mi Nemci jako pregrešili14. V izgled naj služijo slov. ženam Mekebejska mati, ki je sedem svojih sinov navduševala, da so šli v junaško smrt, žene v trdnjavi Weinsberg, ki so svoje može rešile iz trdnjave na svojih hrbtih, češ, ti so naši največji zakladi, v izgled naj služita slov. dekletom oni pve francoski deklici, ki sta za časa revolucije vesele šle na morišče rekoč : rade umrjeve za Boga in domovino. Zdaj, ko pride glasovanje, so odločilni trenutki, ali boste le prepustile, da ta mila naša slov. govorica za vselej utihne v tukajšnjih krajih? Na delo tedaj z vsemi močmi, agitirajte od hiše do hiše, od duri do duri, da zmaga naša slovenska stvar! G_Mag<yL strokovni učitelj na meščanski šoli v Velikovcu, je°go-voril jako izvrstno. Da se more na Koroškem vršiti plebiscit, to je velika laška lumparija. Lah ve, da ima z nami velik obračun, tedaj dela na to, da se zmanjša število Slovencev. Govornik zavrača na to razne pomisleke zoper Jugoslavijo, ker se boji preganjanja. Tem bodi povedano, da je njihova bojazen neutemeljena, vse bo pozabljeno, ako bodo le dobri Jugoslovani. Mnogi se boje zamere, češ, Nemci bodo nazaj prišli in se maščevali. Tudi ta strah je neopravičen, zato, ako bo treba, •" da se naše čete umaknejo iz ozemlja A, bodo se tudi nemške čete morale umakniti iz cone B. Za vse slučaje bodo pa naše čete pripravljene stale na naši meji.
Gospod župnik Treiber h sklepu še enkrat pov-darja: na izbiro je nam dano: v Jugoslaviji so nam zajamčene vse narodne pravice, kruha in vse v obilnosti, prosti izhod po morju v širnji svet, v Nemški Avstriji pa nas čaka narodna smrt in gospodarski pogin. Kaj boste izvolile, koroške Slovenke, življenje ali smrt? Izvolite tedaj življenje za sebe in za svoj slovenski narod v zjedinjeni prosti naši Jugoslaviji! Prisrčno zahvalo izrekamo gospodičnam govornicam in g. Magerlu za njihove izvrstne govore, hvala iskrena tudi mešanemu pevskemu zboru slovenske čitalnice v Velikovcu, ki je ves čas zborovanja nas kratkočasil z res imenitnim petjem.
Politični pregled.
Dr. Korošec pri geasrain Francliet d’Esperey.
Belgrad, 6. septembra. Poveljnik vzhodne vojske general Franchet d’Esperey je včeraj povabil k sebi dr. Korošca ter se ž njim dolgo časa obširno razgovarjal o naših notranjih razmerah in zunanji politiki.
Nemci begajo naše ljudstvo.
LDU Ljubljana, 5. septembra. Ljubljanski urad poroča uradno: Ker uvidevajo Nemci svojo brezupnost, da bi pri bodočem ljudskem glasovanju v južnem A pasu na Koroškem mogli doseči kakšen zase povoljen uspeh, so pričeli begati naše ljudstvo z raznimi vznemirljivimi vestmi. Njihovim namenom služi sedaj tudi dejstvo, da
Koroški Slovenci! Delujmo resno in smol reno na to, da pri ljudskem glasovanju ne izgubimo niti enega glasu ! Budimo vsak na svojem mestu, delajmo vsak po svojih močeh !
je bilo Prekmurje na mirovni konferenci prisojeno Jugoslaviji. Vsied tega širijo sedaj vest, da je bilo Jugoslovanom sicer priznano to ozemlje, da pa se bodo morali zato umakniti na Koroškem na vsej črti južno pod Dravo. Nepotrebno bi bilo nezmiselnost takih in sličnih trditev izpodbijati, ako ne bi način, kako nemško časopisje izrablja to priliko in razblinja te govorice, meril na to, da zanese zmedo med naše ljudstvo in nam ošibi naše vrste. Nemci tudi računajo z dejstvom, da je naše ljudstvo še pred nedolgim časom v preobilni meri moralo izkusiti divjaštvo nemškega vojaštva ter da se bo vsied tega ob sličnih trdovratno vzdrževanih namigavanjih pričelo baviti z mislijo, kaj bi nastalo, ako bi pri glasovanju res podleglo in prišlo iznova nemškim neprija-teljem v roke. Da Nemci pri svojem počenjanju računajo z nerazsodnostjo širših slojev, je razumljivo, zato pa tudi upajo, da jim bodo njihovi poizkusi prinesli za-željen uspeh. Da se torej prebivalstvo v A pasu pomiri in da se razpršijo vsi dvomi, bodi pribito nastopno:
1.	da je bila meja med obema glasovalnima pasoma na Koroškem določena v sedanji obliki od mirovne konference;
2.	da je ostala neizpremenjena tudi v sedaj izročeni nemško-avstrijski pogodbi, kar izrecno povdarjajo tudi vsi nemški viri, ki jasno navajajo, da so vsa obmejna vprašanja tudi v končnoveljavni obliki mirovne pogodbe ostala neizpremenjena in da obstaja edina izprememba le v tem, da je Radgona bila prisojena Nemški Avstriji. Vsi drugi predlogi nemško-avstrijske delegacije pa se niso upošteval5.
Ljudstvo, prebivajoče v pasu A, naj se torej nikakor ne da begati po pobožnih želah, ki prihajajo z one strani demarkacijske črte, ker bo le samo odločevalo o svoji bodoči državljanski pripadnosti. In to si bo mogoče izbrati v ljudskem glasovanju v teku treh mesecev po podpisu nemško-avstrijske mirovne pogodbe.
Iz cone B.
Deželni urad z* izobrazbo je ustanovila „VoIks-wehr“ in poziva vse duševne delavce, naj bi sodelovali pri predavanjih in kurzih za ljudsko izobrazbo. Organizirati hočejo visoke šole za kmete. Ali bo „Volks-wehru v jeseni še obstojala, ko se bodo pričeli ti kurzi? Najprej- naj Voìkswehr izobrazi Volkswehrovce, da bodo znali razločevati med lastnim in tujim blagom. Tako surovega, kakor je proslula koroška nemška „Volkswehru, še nismo videli in občutili.
Bencina primanjkuje v republiki Avstriji za mlatilnice. Za žide (jude), ki se vozijo v avtomobilih po lepih belih cestah, pa ga imajo dovolj.
Jezi;o se Celovčani, ker se ne smejo v Lankartu kopati, kajti „hudobni“ Jugoslovani jim tega ne puste. Če ni hujše nesreče, pa je vse dobro.
V Šmartnem na Dholici je toča, ki je 22. avgusta padala, napravila veliko škode.
„Jugoslaviscbe Uebergriffe“ imenuje „Karntner Tagb!att“ to, kar je mirovna konferenca v Parizu odločila, da moramo ozemlje pod črto A upravljati mi Jugoslovani. Paulitsch in drugi se še niso spametovali in hočejo s trdimi glavami skozi jugoslovanski zid.
„Volkswebrovci“ kradejo. »Karntner Tagblatt“ z dne 26. avgusta poroča, da so 3 Volksvvehrovci bataljona, ki je nastanjen v Kellerbergu, šli v Osoje po seno. Med potoma so šli v hišo, kjer je bil le deček doma. Tega so poslali po očeta. Med tem časom pa so ukradli tri moške suknje in ženske črevlje. Ti trije tatje se imenujejo Keiler, J. Lessiak in Ernst Krištof. Keiler in Lessiak sta šla z blagom v Beljak in sta ga hotela prodati sta-rinarki Lini Pohl. Policija jih je aretirala in izročila vojaški oblasti. Ni čuda, da znajo tako jemati, saj smo med nemškim vlomom v naše kraje dovolj čutili, da nemški vojaki niso znali razločevati med tem, kar je moje in tvoje.
Duhovne vaje za duhovnike so se vršile od dne 18.—21. avgusta v jezuitskem kolegiju v Celovcu. Vodil jih je p. Jožef Lindner S. J., vseučiliški profesor v Jno-mostu. Izmed slov. duhovnikov so se jih udeležili stolni župnik Kovač, župnik Sirnik in dvorni kaplan Truppe.
S pesmijo se tqfctlj». Sedaj, ko naši nemški sosedje ne smejo več s puškami, strojnicami in kanoni strašiti po slovenski Koroški in demonstrirati na ta način pod poveljstvom ^koroškega Andreja Hoferja“, podpolkovnika Hulgerlha za neločljivo Koroško, se tolažijo in navdušujejo s koroškimi nemškimi pesmimi. V gledališču v Celovcu so priredili „Karntnerliederabend“ in na ta način demonstrirali za nedeljivost. Mi pa pravimo: Hvala bodi Bogu, da smo se izvili iz vašega smrtno-hladnega objema in da dihamo sveži jugoslovanski zrak. Nikoli ne bomo več vaši hlapci!
Nemci agitirajo v coni B in drugih delih od nas neokupirane Koroške s tem, da z lepaki oznanjujejo prebivalcem, da so tudi pri nas v Jugoslaviji, torej od Jugoslovanov zasedeni Koroški, rek vizici j e
živine in živil na dnevnem redu, kar pa, kakor sami veste in čutite, nikakor ne odgovarja resni ci in je grda laž. Zaupniki nam tudi poročajo, da Nemci poizvedujejo po razpoloženju med Slovenci, ki prebivajo v coni B. Slovensko misleče prebivalstvo nikakor ne odobrava regimenta republike Avstrije, tarna in jadikuje radi slabih prehranjevalnih razmer in si želi priti pod Jugoslavijo. V avstrijski Koroški so rekvizicije na dnevnem redu. Zato so tamkajšnji Slovenci in pošteni Nemci proti Avstriji. Iz živine so napravili monopol. Promet za živino ni prost, ampak morajo kmetje prodajati živino od države postavljenim organom, masti se celovška vnovčevalnica, delavec pa mora kupovati teh par dek mesa, ki ga dobiva na teden, po 18 K in še dražje.
Dnevne vesti.
Drnžba sv. Mohorja. Kakor izvemo, bo Družba sv. Mohorja v 14 dneh pričela razpošiljati družbene knjige za prihodnje leto. Ker vsied preselitve iz Celovca koledar za leto 1020. še ne bo dotiskan, bo razposlala za enkrat druge knjige, koledar pa pozneje. Če je kdo zamudil rok za vpisovanje, se lahko ta mesec izjemoma še vpiše. Udninn znaša 4 K.
Tabor v Vetria n. Napovedan tabor v Vetrinju 7. t. m. je vsied nepričakovanih ovir preložen na poznejši čas. Dan vršitve se pravočasno objavi.
Org.?.nizacija pravoslavne duhovščine. V Belgrado se je vršilo zborovanje pravoslavne duhovščine; dosedanje duhovniško društvo v Srbiji je likvidiralo in namesto njega se je ustanovilo društvo pravoslavnih duhovnikov za celokupno kraljestvo. Za predsednika je bil izvoljen Peter Milojevič. Navzočih je bilo, kakor poroča »Hrvat«, tudi nekoliko katoliških duhovnikov posebno iz Dalmacije. ,
Iz laškega ujetništva piše poročnik Uršič: Caserta Casagiove, 14. junija 1QI9. Dragi »Mir«! Nas je tu v Casagiove kakih 70 častnikov SHS in smo bili vsi ujeti novembra 1918, večina od nas po sklenjenem premirju. Težko čakamo, da bi nas poslali v domovino, kjer bi tako radi pomagali in bi nas gotovo znali uporabiti ! Vesti iz Koroške skoro ni nobenih; vse kar vem, vem iz tendencijoznega časopisja. Pozdravljene vse bralke in vsi bralci ! Uršič.
Uvedenje selske službe. Z 1. septembrom 1919 se uvede pri kr. poštnem uradu Loče pri Baškem jezeru dostavljanje poštnih pošiljatev po selskem pismonošu v sledeče vasi: Bače, Dobrovlje, Hrašče, Drava, Ognje-polje, Brdo, Starigrad, Spodnje Rovte in Spodnje Dobje. Dostavljanje se bo vršilo vsak dan razun nedelje.
Poštna nabiralnica v Mcdgarjah. S 1. avgustom je pričela poslovati poštna nabiralnica Medgorje, ki je bila doslej prideljena pošt. uradu Žrelec. Nabiralnica se z vsem dosedanjim okolišem, ki obsega vasi : Zgornje Medgorje, Spodnje Medgorje, Rute, Gorice, Zablate, Mastni rov, Podgrad, Zagorje, Haber, Voglje in Kosasnoje, od sedaj prideli dostavnemu okraju poštnega urada Grabštanj.
Delavski shod na Uršlji gori. Okrožje jugoslovanske strokovne zveze za Mežiško dolino je priredilo dne 31. avgusta izlet na Uršljo goro ter je tega združilo s strokovnim zborovanjem. Ob 8. uri je bila za delavce pridiga o temeljih socialnega reda. Nato je bral g. Anton Komlanec iz Ljubljane sv. mašo. Po cerkvenem o-pravilu se je vršilo javno zborovanje v mežnariji. V dve uri trajajočem govoru je g. Komlanec opisal rojstvo in križev pot JSZ ter njeno sedanjo moč in njen vpliv v delavskih vprašanjih. Na shod je prišlo šest duhovnikov, med njimi gg. iz Mežice, Kotelj in Prevalj.
XXX. redna velika skupščina »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani« se vrši v nedeljo, dne 14. sept. ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani »Narodnega doma«.
Pokrče. Na praznik Marijinega imena, dne 14. t. m. po popoldanskem blagoslovu ob 15. uri priredi naša Marijina družba svojo prvo igro: »Lurška pastirica«. Pred igro bo govor o pomenu takih predstav za um in srce in o potrebi splošne izobrazbe kot podlage za gospodarski, kulturni in politični napredek. Vsi ukažejni in poštene zabave želeči, počastite nas s svojim obiskom. Ves čisti dobiček je namenjen ubogim, da si ceneje priskrbijo živila.
Našemu umrlemu Kreku bodo postavili živ spomenik v obliki socialno-polJtičrte šole. Izšel je v ta namen oklic, katerega so podpisali vsi jugoslovanski škofje vplivni možje in voditelji jugoslovanske ljudske stranke.
Za nadzornika pos štev grofa Thurna je bil imenovan okrajni gozdni komisar v Velikovcu inž. Emil Pupis.
Realna gimnazija v Ptuju. Sprejem v 1. razred se vrši dne 22. septembra od 8. do 10. ure v ravnateljski pisarni. Starost najmanj 10 let dovršenih do konca leta 1919. Sprejemni izpit je istega dne pismeno od 10. do 12. ure, ustmeno popoldne po potrebi. Nemščina sc ne za-
hteva. Učenci, ki so že bili na zavodu, se sprejemajo dne 23. septembra od 9. do 11. ure vsak v istem raz-redu’..V ^atere&a Pride- Učenci, ki pridejo iz drugih srednjih šol, se javijo dne 23. septembra od 9. do 11. ure v ravnateljski pisarni. Prijave za stanovanje na vodstvo dijaškega doma. Gimnazija je od L—3. razreda realna, od 4.—8. humanistična.
Na shodu v Podsinjivasi pri Bistrici v Rožu je bila sprejeta sledeča resolucija: »Na stotine zbranega prebivalstva iz vseh krajev Roža najojstreje protestira, da se popolnoma slovenski del Koroške prisodi šele potom glasovanja Jugoslaviji. Slovesno izjavljamo, da smo se vedno zavedali kot de! Slovencev, s katerimi hočemo združeno deliti vsako usodo. Svečano proglašamo, da ne maramo priti pod nobeno drugo državo, kakor pod našo, od vseh naših bratov izvoljeno Jugoslavijo.«
Zaplemba živine. Ker je cena živine v Nemški Avstriji radi velikega pomanjkanja živeža precej poskočila in plačujejo v Nemški Avstriji visoke cene, da ne umrje-jo od gladu, skušajo različni tihotapci spravljati isto črezr našo mejo. Seveda plačujejo Nemci z denarjem, ki nič ni vreden. Tako se je prišlo na sled večji množini tihotapcev, katere je pristojna oblast najstrožje kaznovala in se je živina zaplenila v prid državi. Med drugimi so bili kaznovani Glančnik Jožef iz Leda na 3000 K, Jelen Fr. iz Podhoma na 500 kron, Polcer Rudolf iz Sinčevasi na 2000 K. Zužov Peter iz Kazaz na 1000 K, J. Solhart iz Gruč na 2100 K. Zanaprej pa čaka tihotapvev živine še občutnejša kazen.
Vpnšanje denarja. LDU. Belgrad, 5. septembra. »Politika« poroča: Finančno ministrstvo je sklenilo, da zmanjša cirkulacijo in prepreči uvoz kronskih bankovcev iz inozemstva. Ker se zamena vseh kronskih bankovcev, ki se nahajajo v prometu, ne more izvršiti na enkrat, prevladuje mnenje, da bo najbolje, ako se potegnejo iz prometa najprej veliki bankovci od 1000 in 100 kton. Za zameno teh bankovcev ima finančni minister v Belgradi! že okoli 600 milijonov državnih dinarjev* Vsega skupaj so natiskali do sedaj v Parizu> v Zagrebu in v Pragi že eno milijardo dinarjev. Predvsem se mora določiti razmerje, v katerem se bodo zamenjavale krone za dinarje. Razmerje bo najbrže 1:3. S tem zamenjavanjem bi se pričelo takoj, kar bi preprečilo nadaljnje vtihotapljanje kron, zakaj ravno ti veliki bankovci se najlažje uvažajo v sosednje države. Razen tega bi se vsaj nekoliko zmanjšala cirkulacija kron, kar bi ugodno vplivalo na njihov kurz.
Koroški konji na Dunaju. »Krt. Tagblatt« z dne 29. avg. poroča, da so našli na Dunaju na sejmišču 47 konj brez gospodarjev. Konje so spravile tvrdke Saborsky, Glaser in komp. iz Koroške na Dunaj. Za enega konja so plačali 7000—7500 in so hoteli na Dunaju prodati konje po 11.000—12.000 K. Vlada je konje zaplenila, 16 jih je dala zaklati, konjski mesarji so prodajali meso teh konj po 28 K za kilogram. Druge so razprodali kmetom in posestnikom. Na Dunaju stane konjsko meso 28 kron, pri nas pa kupiš lahko telečje po 10 K. Kje je boljše?
Nemški gozdni inženerji bodo šli na Francosko.
V Nemški Avstriji iščejo inženerje in gozdne delavce, ki bi hoteli iti na Francosko, da bi tam nasajali sadike v gozdovih, ki so jih Nemci Francozom v vojski uničili. Veliko bo jih šlo na Francosko, ker doma ne bodo našli kruha in zaslužka.
V Vetrinju pri kanonarju je bil dne 7. septembra popoldne shod. Govoril je g. Arnuš iz Kotmare vasi in več drugih govornikov. Svirala je vojaška godba.
Gospodarske novice.
Prvo ljubljansko konsumno društvo je otvorilo v Prevaljah v Rozmanovi hiši (prej Henrik Filipovskv) s 1. septembrom svojo prodajalno. Kmetje, delavci, gospo-tlinje, poskusite robo in se prepričajte, če je dobra !
Žito bo kupoval »žitni zavod za Slovenijo v Ljubljani« v skladišču gospodarske zadruge v Velikovcu.
Sejmovi za žrebeta se vrše naslednje dni : ponde-Ijek, dne 22. sept. v Gornji Radgoni, torek, dne 23. sept. v Ormožu, sreda, dne 24. sept. v Št. Juriju ob juž. žel., četrtek, dne 25. sept. v Žalcu, pondeljek, dne 22. sept v Kranju, pondeljek dne, 29. sept. v Lescah in torek^ dne 30. sept. v Ljubljani. Osrednji konjerejski odsek.
Velik konjski in živinski sejem bo na kvaterno sredo dne 17. septembra v Velikovcu. V Šent Vidu je bil jeseni vedno velik sejem. Namesto v Šent Vidu pa bo sedaj v Velikovcu. Vabimo kmete in kupce.
Vsako sredo bo v Velikovcu tudi konjski in živinski sejem.
Les kupujejo v Sloveniji sledeče velike industrijske družbe: »Velika gora« v Ribnici na Kranjskem, ki ima nad dva milijona prometnega kapitala, »Tabor« v Loškem potoku, »Sava« v Ljubljani, »Drava« v Mariboru in »Pannonia« v Ljubljani.
Obrtniki, pcsor! Vsi obrtniki, gospodarska podjetja itd. naj se v vseh gospodarskili vprašanjih kakor tudi pri nabavah malerijala obračajo na „Urad za pospeševanje obrti kraljestva SHS v Ljubljani11. Narodni svet za Koroško.
Kuhanje žganja za dom jo prosto davita. Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani je določila, da ostanejo v zasedenem ozemlju na Koroškem, kar se tiče davkaproste žganjekuhe za domačo vporabo, vsi prejšnji predpisi še nadalje v veljavi. Poživljajo se torej vsi kmetje in najemniki, ki žele v letu 1919 ali v letu 1920 davkaprosto žganje kuhati, da se zglasijo v svrho priglasitve čim prej pri dotičnem oddelku finančne straže, kamor spadajo.
Mlekarstvo. Pravijo, da bode za kmeta v Jugoslaviji slabo. Ogrska je bila pred vojsko tudi kmečka država in navezana na izvoz in vendar je bilo obče znano, da je šlo tam kmetom boljše kot v industrijski Avstriji.
V agrarni državi pač v prvi vrsti kmet vpliva na posta-vodajo, v industrijski pa delavci in visoki kapital. V o-beh interesu pa je, da so cene živilom nizke. Poglejmo razmere v slovenskem delu Koroške, ki jih lahko kmet pričakuje. Cela Koroška je štela leta 1900 90.795 krav, leta 1916 84.371 krav. Prebivalstvo v Koroški je močno poskočilo, kravoreja pa je nazadovala. Napravite čisto priprost račun: Vsaka krava na Koroškem da povprečno letno 1000 1. mleka. Mleko za teleta je že odračunano. Malokatera krava doseže to višino. Letno bi se torej pridelalo okrog 90.000.000 I. mleka. Računanih je mnogo več krav, kot jih je v resnici. Prebivalcev šteje Koroška okrog 390.000. Na osebo pride torej letno 230 1. mleka. Odračunati je na vsak način treba mleko, ki se porabi za izdelovanje surovega masla. Računajmo prav nizko. Recimo na človeka in leto 3 kg surovega masla. Rabi se za to 60 1 mleka. Navadno več. Torej bi prišlo na osebo na Koroškem 170 1 mleka. Torej manj kot pol litra na dan. V tem računu nismo upoštevali, da se veliko mleka rabi za prasce, veliko še za izdelavo Sira. Povprečno lahko rečemo, da niti četrt litra mleka na dan ne ostane za vsakega človeka na Koroškem. 1 orej je razvoju kravoreje in mlekarstva široko odprta pot za razvoj. Ako hočemo konzum mleka zvišati pri osebi in dnevu le za četrt litra, rabili bi mleko 35.100 krav; skupno torej približno 125.000 krav. Za prekrmljenje 35.100 krav pa rabimo letno približno 30.000 ha dobrih travnikov ali polja. Travnikov novih ni mnogo dobiti; Pride torej edinole polje v poštev. Ker Koroška šteje 141.000 forfiolja, pomeni to že več kot eno petino vsega
polja. Ostalo bi za žito le še 111.000 ha. Za krompir, deteljo, praho in razno zelenjad odpade gotovo še približno 20.000 ha, torej ostane za žito k večjemu 90.000 ha. Ovsa se seje okrog 26.000 ha: ostane za težko žito 64.000 ha. Na enega človeka odpade na Koroškem o-krog četrt ha polja. Kam bodemo z našim žitom, nam pač ni treba biti v skrbeh. Imamo ga dovolj za dom. Druga reč je le, ali se nam bode izplačalo pri tej draginji poslov in orodja žito za dom sejati. Mogoče bode boljše moko kujDOvati, naša polja pa uporabiti za druge svrhe. Če bi mi opustili razun ovsa in krompirja in zelenjave vse poljske pridelke, bi mogoče v celi Koroški mogli povišati stanje živine za 120.000 glav. Prišli bi potem celotno na 370—380.000 glav goveje živine. Gre za to, ali bi nam živinoreja nesla. Računati bi mogli v tem slučaju z razvitim mlekarstvom. Na razpolago bi imeli tedaj odštevši pol litra'na dan in osebo kakih 120 milijonov litra mleka. Izdelava izvrstnega sira in njega odprodaja čez mejo bi gotovo napravila naše gospodarstvo aktivno. Kot ima Danska v bližini dobre odjemalce v Angliji, bi mi lahko dobili dobre odjemalce v Italiji, Avstriji in južnih državah kot je Grčija in Egipet. Pri tem smo pa računali za celo deželo. Znano pa je obče, da ima razmeroma nemški del veliko več polja kot slovenski. Torej je za slovenski del preobrat od poljedelstva k živinoreji veliko lažji. Živinoreja potrebuje veliko manj ljudi in manj orodja. Zagotovljen je na tak način gospodarski obstoj kmetov. Znano je tudi, da so živinorejci naprednejši in izobraženejši kot poljedelci. Vzrokov za to je mnogo !	V. R.
Sadjarji! Te dni bo izšla 7—8. štev. »Slovenskega Sadjarja11. Kdor se količkaj zanima za sadjarstvo in pazljivo pregleda prejšnje letnike, ko so nepretrgoma izhajali tudi ob najhujših časih med vojsko, mora priznati, da je list zelo koristen in rteogibno potreben za vsakogar, ki hoče napredovati v sadjarstvu. Zlasti opozarjamo na sadno izbiro, kajti od pravilne izbire sadnih plemen in sadnih vrst je izvečine odvisen ves uspeh v sadjarstvu. Naši sadjarji so v obče zelo navdušeni za zasajanje. Toda vse preveč površni in lahkomiselni so glede izbire sadnih vrst in pa glede o-skrbovanja sadnega drevja. Kar kje slučajno naletijo, bodisi sadno drevo ali cepič, tisto pa poberejo, cepijo in sade, ne da bi kaj prida premišljevali, kakšna je do-tična vrsta, ali je primerna za njihovo podnebje, zemljo . gospodarske odnošaje. Veliko drevja se zasadi, pa malo ga zraste in malo ga je, ki bi povoljno rodilo. —
»Slovenski Sadjar11 si vseskozi neumorno prizadeva, da bi v tem oziru razbistril pojme in naše sadjarje po celi Sloveniji seznanil predvsem s tistimi domačimi in tujimi, starejšimi in novejšimi vrstami, ki so na vse strani pre-hkušene in v vsakem oziru odgovarjajo našim potrebam. Razun tega je pa v sadjarstvu še mnogo drugih važnih vprašanj, za katere se naš preprost kmetovalec-sadjar ne meni prav nič ali pa premalo. Kako malo zanimanje n. pr. kažejo sadjarji zlasti za varstvo sadnega drevja, dasi bi morali vedeti, da nam razni škodljivci in bolezni uničijo vsako leto za milijone vrednosti. Koliko se greši pri spravljanju sadja, pri hranjevanju, pri domači vpo-rabi in pri raznih drugih prilikah. Vse to se mora iz-premeniti. In izpremenilo se bo, ako bodo sadjarji z veseljem in zanimanjem čitali strokovni sadjarski list in si prizadevali ravnati se po njegovih navodilih. Tak strokovni list je »Slovenski Sadjar11, ki izhaja že 7. leto. Naroča se pri upravništvu »Slovenskega Sadjarja11 v Ljubljani, Linhartova ulica št. 12. Naročnina znaša letnih 12 K. Dobijo se še vse letošnje številke. Tudi nekaj starejših letnikov je še v zalogi. Vsak zaveden sadjar bo nemudoma naročil »Slovenskega sadjarja11.
Načrt zakona o pospeševanju živinoreje v kraljestvu SHS. Prvo polovico letošnjega leta je bilo v Zagrebu zborovanje kmetijskih strokovnjakov, da se pogovorijo o načrtu za povzdigo živinoreje. V poštev pridejo konji, osli, goved, bivoli, ovce, koze, svinje, kunci. Za pleme se pustijo le popolnoma sposobni in zdravi plemenjaki. Ohranjena so plemenska okrožja in je križanje še bolj oteženo kot v stari koroški postavi, kar pa z ozirom na degenerirano belansko pasmo za naše kraje ne bode prav. Tukaj je nujno potrebno prenov!jenje krvi. Neizvedljiva se nam zdi tudi 2. točka načrta, ki pravi : »Plemenjaki žrebci, osli, biki, bivoli, o*ni, kozli in mrjasci sc morajo vsako leto po strokovnem odboru pregledati, kar se mi zdi za ovne, kozle, posebno pa za mrjasce neizvedlivo ali pa vsaj jako težko in drago, ker tega ne smerno zahtevati, da bi hodila komisija po domeh. Javno in skupno licenciranje je močen nagib k napredku in dobra reklama za boljšo kakovost plemenjaka. Odstranitev nelicenciranih Iz katerega koli vzroka je tudi trda in ne vedno gospodarsko uničijiva določba. Posebno še odstranitev lepih plemenjakov druge pasme. Vse stroške komisij bi morala tudi država prevzeti, le zastopniki občine domače naj brezplačno spravljajo ta posel.
Za mešane občine (industrijsko in agrarno prebivalstvo) pa je člen šesti krivičen : Vsaka upravna občina je dolžna primerno številu plemenskih živali ženskega spola nabaviti si potrebno število plemenjakov, o kolikor ne zadostujejo oni, ki jih je strokovni odbor odločil. Če občina sama tega ne izvede v določenem roku, se mora za to pobrigati upravna oblast na stroške občine. Občine morajo skrbeti tudi za primerne hleve in naprave za plemenjake.11 Država skrbi za potrebe gospodarske pogoje kmetijstvu posebno glede izobražbe in strokovnega znanja ter gmotnega položaja. Ob enem pa zahtevajo obligatorično kmečko združenje in tisto naj nosi breme nemarnosti. Če pa država ni oskrbela predpogojev, nosi pa breme tudi država, ne pa drugi stanovi.
Načrt je objavljen cel v 12. štev. letošnjega Kmetovalca. Kmetje si ga naj natanko ogledajo in po svojih podružnicah predlože kmetijski družbi izpreminjevalne predloge. Pred očmi pa morajo imeti napredek živinoreje in možnost, da se stvar izpelje.
Dopisi.
Velikovec. Ako greš mimo tukajšnjega »Narodnega doma11, še zmiraj vidiš sledove nemške kulture. 6 razbitih šip ti jih kaže. To je moral biti halo, ko so ob belem dnevu lazili „Volkswehrovciu po lestvi k izvoljenki — Hranilnici. Ta pa je trpela, hudo trpela. Prvi ste bili seveda blagajni na vrsti. Obe so zvalili na tla, eno so razbili — pa ah — namesto denarja so dobili dolžna pisma in menice, teh seveda niso potrebovali. Drugo pa so prav pošteno nabili, tako daje obležala na pol mrtva, sedaj je zopet okrevala. Ker do denarja niso prišli, so v jezi razmetali vse listine in knjižice in celo stvar, da bi ne bila preroda, so zabelili z Va • črnilom. Napravili so škode blizu 20.000 K. Ne vem, kam so šli s križem, ki je visel v sobi, menda sn mislili, da je to križarska vojska. Ravnali so tako grdo, da so se pošteni Nemci zgražali nad tem dejanjem. Predno so odšli, so razbili še omaro, v kateri je bila orlovska obleka, tam-buraški inštrumenti in zastava društva »Lipe11. Vzeli so vse in tako so mislili v novih uniformah, z muziko in zastavo korakati v zmagoslavni rajh. Toda zastavo jim je odvzela neka tukajšnja gospa.
Velikovec. (Občni zbor hranilnice in posojilnic). Dne 3. t. m. je imela tukajšnja hranilnica in posojilnica svoj 28. letni občni zbor, ker prej radi izrednih razmer ni bilo mogoče. Prometa je bilo vi. 1918 K 2,246.840'59, toraj nad 300.000 K več kakor lani. Bilo je seveda naj-
več vlog, ker je imelo ljudstvo dovolj denarja, zato pa se je posodilo samo 54.418 K. Vojnega posojila ima hranilnica 130.000 K. Med letom se ga je prodalo za 60.000 K. Čistega dobička je K 1360.45, ki se je cel dodal rezervnemu zakladu. Izvolil se je stari odbor, namesto odbornika Iv. Žela je bil izvoljen Jakob Srnah p. d. Klocar nad Dravo.
Pri Sv. Stefanu nad Velikovcem se je vršil dne 7. t. m. sestanek kmetov. Razgovarjali so se o ustanovitvi kmetijske podružnice. Priglasilo se je 20 članov. Sestanka so se udeležili vodja okrajnega glavarstva M. Kaki, vodja meščanske šole J. Pilgram in zastopnik »Žitnega zavoda* iz Ljubljane.
Galicija. Tukajšnje gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 14. t. m. v gostilni Valentina Wutteja veselico z lepim vzporedom. Začetek ob 3. uri popoldne. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup novega društvenega orodja, ki ga društvo neobhodno potrebuje, prosimo o-bilne udeležbe. Odbor.
Mali St. Vid. Kakor 1. 1916, tako tudi letos razsaja griža zelo hudo v Malem Št. Vidu. Meseca avgusta smo imeli 10 pogrebcev. Posestniku p. d. Neuhoferju je 31. avgusta zvečer umrla žena 44 let stara, en sin 15 let star in drugi 8 let star, tako da smo vse tri naenkrat in vse tri v isto jamo položili k večnemu počitku. V Mal.
Št. Vidu je sicer že malo bolje, a zato v Trpecah tem hujše razsaja.
Kotmara vas. Reči moram, da se iz naše občine slišijo vedno prijetnejše novice. Tako se je skoraj vse prebivalstvo brez izjeme izjavilo za Jugoslavijo. Kaj tudi ne bi ! Rekviriranja smo že davno vsi siti, gladovanja pa tudi. Nekateri se bojijo še tudi nemških boljševikov.
Jaz pa pravim, daj svoj glas Slovencu, kar si v resnici, pa se ti ne bo treba bati podivjanih Paritzov in drugih takih tičev. — K podružnici kmetijske družbe je pristopilo 60 kmetov, več jih pa skoraj ni. Tako se tudi tukaj vidi, kdo je naš in kdo nasproti. Ostali še zmiraj lahko pristopijo. Kmetje, pomagajte si sami, drugi vam ne morejo, če sami nočete. — Tudi novo cesto skozi Rupo dobimo. Že v nekaj dneh pridejo inženerji, ki jo bodo zmerili. Kolikokrat smo prej prosili za to cesto, glej, zdaj pa jo dobimo naenkrat. Stala bo okoli 200.000 K.
Suha. Velik ljudski shod se je vršil v nedeljo dne 31. avgusta t. 1. na Suhi. Cela vas je imela praznično obleko. Raz cerkve, grada, šole in drugih poslopij so vihrale trobojnice. Še krasne slavoloke z lepimi jugoslovanskimi napisi si videl. To je bilo delo vrlih zavednih slovenskih vojakov, narodnih deklet, ki so z g. učiTŽijem"-Dobršekom na čelu vse tako krasno okinčali. Na tisoče ljudstva se je zbralo od blizu in daleč. Vozovi, v kterih so se pripeljala dekleta, bili so z venci in zastavicami okrašeni in nosili napise kakor »Jugoslovani in Jugoslovanke iz Dobja*. Po sv. maši, ktero je daroval župnik begunec g. Gabron in pri kteri je sodeloval oddelek Glasbene Matice iz Maribora pod vodstvom g. svetnika in pevovodja skladatelja Oskarja Deva, se je začelo zborovanje. Koroška rodoljuba gg. dr. Muller in dr. Ravnik sta govorila o tužnih koroških razmerah. Ljudstvo je z velikim zanimanjem poslušalo ter navdušeno pritrjevalo. Gg. pevci so pa izvrstno zapeli. Najrajši je narod poslušal koroške narodne pesmi. Igra, ktero so vprizorili slovenski vojaki, je bila dobra in izzvala mnogo veselja in zanimanja. Srečelov, dražba dobitkov in šaljiva pošta so prav dobro uspela tako, da je po odbitku precejšnih stroškov se še odposlalo v narodne namene čez 500 K. Narod želi še več takih prireditev in veselic. Hvala da-rovateljem dobitkov, pospešiteljem shoda, gg. vrlim pevcem, govornikom, dr. Miillerju in dr. Ravniku za njih trud in požrtvovalnost in domačemu g. župniku Kranšeku, ki je klical cenjenim gostom iz Maribora na veselo svidenje in krepko sodeloval. Hvala še posebej gg. župnikoma Božiču iz Št. Danijela in Mlinarju od Sv. Miklavža, ki sta se tudi mnogo trudila ter tako lepo število svojih župljanov privedla na shod.
Prevalje. V nedeljo, dne 21. t. m. po prvi maši ima naše kat. slov. izobraževalno društvo v Prevaljah zborovanje pri Štekl-nu. Pridite vsi člani (tudi člani odsekov) in vsi, ki ste radovedni in dobre voije, da bi slišali kaj lepega in koristnega. Nastopita dva govornika.
Črna. Kako to? Narn posestnikom, ki imamo svoj lov, so pobrali puške, grofovi gozdarji jih pa imajo in pridno lovijo. Ker je Mežiška dolina definitivno priklopljena Jugoslaviji'hv ker se ni bati kakih izgredov, zahtevamo, da se nam lovske puške vrnejo. Razumemo, da so v coni A take varnostne odredbe potrebne, pri nas pa, ki smo priznani Jugoslovani, pa tega ni treba.
Pri sv. Irižu nad Dravogradom, kjer bi imela od 12. septembra naprej tudi Višarska Mati Božja svoj sedež, se vrši v nedeljo, dne 28. septembra velik ljudski shod. Sv. Križ leži na krasnem hribčku na Štajersko-Koroški meji. Shod se vrši ob 10. uri po sv. opravilu in popoldne. Priprave so v teku. Pevci in govorniki so obljubili, da pridejo. Natančnejše bodo povedali lepaki.
Odbor.
Žihpolje. V ne ejjo, dne 14. septembra se bo vršila v Žihpoljah vese ica z deklamacijo, govori, petjem.

Igraie se bodo dr. Krekove „Tri sestre“. Veselica se vrši na vrtu Razajeve gostilne, če bo pa slabo vreme v velikem vrtnem salonu in drugih dvoranah. Priskrbljeno je za topla in mrzla jedila, vino, pivo in tobak. Začetek ob treh popoldne.
Djekše. Naša zborovanja. V mesecu avgustu smo imeli tukaj kar tri lepa gOspodarsko-politična zborovanja pod vodstvom domačega g. župnika. Dne 10. je pod vaško lipo nastopil kot govornik g. Franju Pavlica od kmetijske šole v Velikovcu. Z mogočnim glasom je mnogoštevilnim poslušalcem razlagal sedanji položaj v naši državi. Uspeh tega zborovanja je bila ustanovitev kmetijske podružnice. Dne 17. se je vršilo enako zborovanje pri Likebu v Kneži. Poljudno in prepričevalno je govoril naš vojaški poveljnik nadporočnik g. Joško Bergoč. Z zanimivimi podatki iz lastne skušnje in iz zgodovine je spretno dokazoval, kako so nepoboljšljive nemške vlade vedno Slovence tlačile. O zborovanju na angelsko nedeljo smo že poročali. Nameravamo še prirediti zborovanje povodom letošnje desetletnice našega izobraževalnega društva. Na ljudski tabor v Sinčovas so se udeleženci z Djekš peljali na petih ovenčanih vozeh.
Grabštajn. Tudi pri nas 'smo imeli 17. avgusta ljudski shod. Slovesno sveto mašo je pel g. prošt Einspieler. Po maši je pod lipami pred cerkvijo, na lepo okrašenem odru, domači g. župnik Bajer s krepkimi besedami otvoril shod in predlagal g. prošta za predsednika. Naš, za našo sveto stvar neutrudljivi poslanec g. Grafenauer nam je v svojem govoru prav jasno dokazal, zakaj moramo že iz gospodarskih ozirov glasovati za Jugoslavijo. Ovrgel je tudi ugovore nasprotnikov. Popoldne smo se zbrali na vrtu gostilne pri Lahu, kjer je govoril g. dr. Hočevar o agrarni reformi, kar nas je jako zanimalo. Za zabavo je skrbel del vojaške godbe iz Maribora. Vdeležba je bila lepa: prišlo je veliko ljudstva celo iz Radiš in Medgorij. Tri mesece nismo imeli šolskega pouka, ker je bila šola od vojakov Volks-vvehra močno poškodovana. 25. avgusta je naše učiteljstvo pričelo s poukom. Naša šola je bila dosedaj čisto nemško organizirana, čeprav med 220 šolarji še 20 Nemcev ni. Razven v veronauku se že leta ni slišala na naši šoli slovenska beseda. Umljivo je, da so otroci veseli, ko se jih podučuje tudi v drugih predmetih'v maternem jeziku.
llll.Dijaški doni v Velikovcu*
Karta zadostuje in pridem zastavit električno napravo. Popravljam tudi vse stroje in mo ’drje kakor tudi gospodarske kmetske stroje in transmisije. Jožel Alksch, monter na Gori, p. Hodiše, Koroško.
Kupi ne parna žaga. Ponudbe poslati na družbo „Im-pexu v Lljubljani.
Radi družinskih razmer prodam svoje posestvo, sicer ne veliko, a v jako dobrem stanu. Andrej Grašič, Priblavas pri Sinčavasi, Koroško.
mnannillMNBMNMMMHMMNHNHMHMI
XNSERATI.

Lesna industrija.
Razne novice.
Nemška Avstrija bo poslala delavce na Francosko.
V St. Germainu na Francoskem, kjer je prebivala nem-ško-avstrijska delegacija, se je mudila tudi posebna komisija, ki si je pod francoskim vodstvom ogledala razdrte kraje v Franciji in gledala, kakšna dela bo tam treba opraviti. Vožnje so se udeležili: ministrialni svetnik Adler od državnega urada za socialno upravo, Meistner, član narodne skupščine in načelnik zveze stavbenih delavcev, W e s s e 1 y, načelnik zveze tesarjev in inžener Schmidt. Bili so v Arrasu, kjer so si ugledali nemški ujetniški tabor in kjer se bi naj nastanilo večje število avstrijskih delavcev po letu. Za zimo bodo postavili tam barake, v katerih bodo lahko kurili. To bo prvo delo teh delavcev, ki bodo šli v tujino. Vozili so se v Vapaume in Albert. Ti dve mesti ste popolnoma porušeni. Komisija je videla, koliko dela je tukaj. V kratkem bodo sklenjene pogodbe in francoska vlada bo določila čas, kedaj se naj delo prične. V Nemški Avstriji bo sprejemala delavce posebna francoska komisija, brez dovoljenja te komisije se ne sme sprejemati delavcev. Pfri nas se, hvala Bogu, delavcem ne bo treba izseljevati in hoditi s trebuhom za kruhom Pod Avstrijo so hodili Hrvatje, Slovenci, Slovaki in drugi delavci v tujino, v Nemško Avstrijo, na Vestfalsko, v Ameriko. Sedaj pa bodo hodili Nemci na Francosko. Naši Ame-rikanci pa se že vračajo in je že par ladij prispelo v Reko. Za pridne roke bo pri nas dovolj kruha.
Naši lesni producenti in industrijci so že pred meseci spoznali, da se morajo združiti v tesne in krepke organizacije, koje jim naj za jamčijo, da bodo svoje blago v primernih prilikah spravili v promet. Pri tem so si bili v svesti, da mora tako združenje obvarovati našo deželo pred zloglasnim prekupčevanjem in veri-žarstvom vzcvetelim za časa vojne. Niti se ne sme pozabiti preteče nevarnosti židovske invazije iz sosednih pokrajin, ki jih preveč tepe hebrejska šiba.
Meseca maja Se je osnovalo v Ljubljani pod egido „Zveze industrijcev na slovenskem ozemlju kraljestva SHS“ strokovno društvo, kojega namen je vsestransko zastopati skupne interese lesne produkcije in industrije. Dne 23. avgusta t. 1. se je to društvo, ki je že od početka sem delovalo z vidnim uspehom, na novo in tesneje konstituiralo pod imenom „Pannonia“, društvo lesnih industrijcev v Ljubljani.
Obnovljeno društvo noče delati bojevite konkurence solidni (Jomači lesni trgovini, nasprotno je ves čas v prijaznih odnošajih s sličnimi organizacijami lesnih trgovcev in postopa z istimi povsod solidarno, kjer gre za skupne stanovske težnje in za koristi te važne panoge v našem gospodarstvu. Yrendar pa se je dejanski izkazala potreba upoš evati različnost produkcijskih in trgovskih prilik naše industrije in dejstvo, da združuje „Pannonia“ že izdatno število velikih podjetjih v svojem delokrogu, dokazuje prav jasno, da se je društvo osnovalo povsem na stvarni podlagi, na temelju zdrave gospodarske politike.
Društvo ima svojo pisarno v šelenbnrgovi ulici 7-11, nad Jadransko banko in naj interesenti tam zahtevajo informacij. Da»i obsega „Panuonia“ že precejšen del slovenske lesne produkcije, vendar vabi zlasti večja domača podjetja ter sorodne zadruge, vkolikor že niso vezane v drugih zvezah, da pristopajo „Pannoniji“ in si tako zagotovijo uspešno razpečavanje svojega blaga doma in neposredno na inozemske odjemalce. Ob enem pa more društvo svetovati in podpirati svoje člane v vseh vprašanjih in težnjah lesne industrije in trgovine.
S prihodnjim šolskim letom, ki se pričoe 1. oktobra, se bo v Velikovca odprl dijaški dom, kjer bodo imeli dijaki stanovanje in hrano.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje naj kaj sne-je do 22, sept. na vodstvo dijaškega doma, Velikovec. kanonikat. Vsled izredne draginje so se morali mesečni prispevki za letos še nastaviti na 150 K. Ako pa bi stariši te svote ne zmogli, naj priložijo še ubožno spričevalo in izjavo, koliko bi mogli mesečno prispevati. Tudi ubogi lahko prosijo.
Kmetski gojenci iz velikovškega okraja pa morajo prispevati kolikor mogoče živila in sicer za celo leto: 200 kg krompirja, 100 kg rži, 60 kg pšenice, 8 kg masti, 10 kg fižola, 5 kg Jegličev, 50 kg ajde, 70 kg koruze. Vsak naj pri-pelja živil, kar in kolikor pač more in se mu bo oddana množina primerno vračunala v mesečni prispevek. Zlasti naj bi prispevali vsaj krompir, rž in mast. Živil naj se odda za zdaj polovico, dočim se bo druga polovica tirjala meseca februarja.
Vsak gojenec naj prinese s seboj: 1 plev-nico brez (sleme), blazinico (polšter), 2 odeji, 4 posteljne rjuhe, 5 srajc, 5 spodnjih hlač, 5 parov nogavic, 6 žepnih rut, 4 obrisače, 2 obleki, 2 para čevljev, 2 krožnika, žlico, nož in vilice, 1 skledo za vmivanje. Perilo naj bo posebej zaznamovano. Dečki iz telikovškega okraja morajo pripeljati vsak tudi celo postelj, tedaj tudi po-steljnjak, ki naj bi bil kolikor mogoče majhne oblike, da ne zavzame preveč prostora. Vse naj se pripelja v Velikovec do 26. septembra.
Vodstvo dijaškega doma.
Kmetje ki hočejo
ovčjo volno
drago prodati, naj pošljejo ponudbe na
J. Oswaid, Velikovec
kavarna ..Spari"
oziroma, naj se osebno tam zglasijo.

faaiìjam, ila imam ol sedaj naprej
H®
Iia
APNO
Rezan in okrogel les
prodaj. Blago je prvo-||| : vrstno, cene po dogovoru :
Ponudbe naj se pošiljajo :
j | Jožef VARUM, p. d. Friedl tk » Zgornjih Borovljah, p. Ledenice, Koroško
tramove, drva, oglje knpnje vsako množino
Listnica uredniška.
Mladi in stari radi berejo list
Mlada Jugoslavija.
lesna trgovska in indnstrijska družba z o. z. v Maribora
A. K. V. Č.: Hvala za dopise! Kakor vidite, smo nekaj porabili. Priporočamo se za vaše stalno sotrud-ništvo. Sotrudvnikom: Poročajte hitro in kratko! Osebnosti v listu ne trpimo. Okc^i „,Vur“-a se naj zbere vsa prejšnja armada soueiovaicev. Tudl nove )n mladino rabimo. — F. T. v Š. R.: Upravništvo se bo potrudilo, da bo prihajal „Miru vsaj že v soboto popoldne na določen kraj, tako da ga bodo naročniki v nednljo lahko brali. V Rož: Sicer so za sedaj prometne zveze s Podjuno še neugodne, a vendar je potrebno, da tudi iz Roža dobivamo dopisa. Kje ste stari veterani, kje si mladina?
S 15. oktobrom se da v najem
GOSTILNA
MESARIJA
v Uarodnem domu v Velikovcu.
Izdaja ga okrajni šolski komisarijat v Velikovcu, in nadomešča v naših šolah čitanke. Po svoji zanimivi vsebini, kakor: domače dogodbice in pravljice, narodne koroške ia drnge lepe pesmi, zgodovinske in zemljepisne črt co i. dr., se je list povsodi takoj udomačil in prikupil Vsaka zdaj a' tega lista so je takoj razprodala. Odslej se tiska list v večji nakladi in bo posebno VIII. številka, ki izide v kratkem, nudila mnogo zabavnega čtiva, ki ga bodo z enakim užitkom tudi čitali odrasli. — Cena izvodu 40 vin. (č0 via. po psšti), celoletna naročnina 6 K
Naročila na okr. šolski komisarijat v Velikovcu.
Kdo
Lastnik in izdajatelj: Oregur Elxi«p:eler, prošt v Tinjah. Ogovorni urednik: Otmar SUhadek,
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
hPZ,^ont8ep„V11Scdo° fvr„vct k! ^ ^ «va	pa bi ga rad bral?
daje potrebna pojasnila.	1 OlSCltC Jlll, nJirOCllG lil plucajto!