Leto LXVIII
Poštnino plačana T gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 19. aprila 1940
štev. 89 a
Cena 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — ne-deljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi aL 6/111
telefoni oredniitva in oprave: 40-01. 40-02. 40-03. 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan ajotraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račaii
Ljubljana itevilks 10.6)0 in 10.349 aa inserate.
Uprava: HLopitar jeva ulica številka fc.
Malo a bogato pozorišče
Čeprav kaže, da bi vojaški položaj na severu, kjer bi utegnila biti nemška armada prisiljena, da išče odločitve na najobčutljivejši točki, med Narvikom in švedsko Luleo na Botnišketn zalivu, avtomatično mogel ustvariti nevarnost, da bi skušala ena stranka zasesti švedsko zemljo — pa so na Nizozemskem slej ko prej hudo vznemirjeni, da ne bi prišla njinova država še prej na vrsto. Od nizozemske obale letulu nimajo preleteti do ustja Temze oziroma do Londona, dosti več ko 250 kilometrov, kar nam zgovorno pove, zakaj je danes nizozemska zemlja vojskujočima se taboroma potrebna, nuj bo za napad ali za obrambo pred njiin. I>a mednaroclno-pravna določila v pogledu nevtralnosti danes niso za vojskujoče se stranke nobena zapreka, to vsi dobro vemo in jih zuto žal ne moremo vzeti v račun.
Nizozemci, ki jih je danes nekaj manj ko 8 milijonov duš nu zemlji, ki je po obsegu več ko sedemkrat manjša od Jugoslavije, so do minule svetovne vojne bili eden najbogatejših narodov sveta: njihov goldinar je bila ena najdragocenejših valut. Tudi množili s> se zelo; danes so tudi ti časi minuli, blagostanje Nizozemske pa je še vedno veliko zaradi izredne energije in pridnosti prebivalstva, ki je najplodovitejše dele svoje zemlje v nepretrganem delu svojih rok iztrgalo morju s celo zemljo preprezajočim sistemom prekopov in jezov ter z zasipanjem celih jezer, kjer danes cvete najbogatejše in donosno vrtnarstvo sveta skupaj s sadjerejo. .široke reke Ren, Mozella in Schelde, predvsem pa morje in mnogi otoki in otočioi so pu prebivalstvu kazali pot v široki svet, kje se da več zaslužiti ko doma in vsa zgodovina Nizozemske je iskanje prekomor-skili dežel in bogastev. Koncem 15. stoletja so nizozemske province prišle pod llabsburžane in Karol V., prvi, ki je na pragu nove dobe ustanovil kolonijalni veleimperij, je iz njih — z denarjem in krvjo — napravil pravo državo. Velike hoinatije reformacijske dobe so Nizozemcem, ki so postali po velikem delu protestanti, prinesle v borbi s Španijo Filipu II. svobodo in velik del španskih in portugiških kolonij. Večji del je nila to zasluga Viljema I. Oranjskega. čigar potomci so izpočetka kot »staathalterjic republike združenih nizozemskih provinc, od leta 1815 pa po sklepu dunajskega kongresa kot kralji do danes na čelu nizozemske države. Kolonije, ki so jih Nizozemci takrat iztrgali svojim habsburškim gospodarjem in Portugizom, so še danes po veliki večini v njihovi posesti, to so: vzhodnoindsko otočje Sumatra, večji del Bornea. Java. Cele-bes in še nekaj manjših otokov. Ko se je sklepal vestfulski mir, to je v sredini 17. stoletja, je bila Nizozemska nu višini svoje politične moči in splošnega blagostanja.
To stanje je trajalo nekako do francoske revolucije. Poleg vzliodnoindijske posesti so si bili osvojili tudi kolonije na vzhodni obali Amerike; danes jim je od tega ostal samo še del Guayane in otočje Curacao. Nekaj časa so bili gospodurji tudi na delu bruziljske obale :n v »Novem Amsterdamu«, kjer se danes dviga Ne\vyork. Vzhodnoindska in zapadnoindska kompanija je množila bogastva Nizozemcev, ki so se bili že zelo pomehkužili v svojem izobilju in vzbudili zavist svojih sosedov Angležev. Imeli pa so v tej dobi, ki so ji nadeli ime zlate, mogočno brodovje, ki je pod admiralom Ruyterjem za vlade največjega nizozemskega državnika de Witta (takrat so bili Oranijci za nekaj časa odstavi jeni) parkrat užugal angleško brodovje. Doma jc cvetela, podpirana od veletrgovstvn in velebank, znanost (filolog Lipsius ,oče modernega mednarodnega prava Grotius, fizik lluygens). Dasi so Nizozemci v vojnah z Anglijo pa tudi s Francijo zgubili počasi svoje prvenstvo na morju, so v 18. stoletju še bili bogata velesila; zlom je prišel I. 1794-95, ko je general francoske republike Pichegru Nizozemsko izpremenil v »Batavsko republiko«, ki jo je Napoleon zopet pod vzdigni I v kraljestvo pod svojim bratom Ludovikom Bo-napartom. Dunajski kongres je vpostavil nizozemsko kraljestvo pod pradavno domačo dinastijo, toda velemoč in slava Nizozemske je za vedno zatonila. Anglija je bila spretno izrabila francosko vladavino na Nizozemskem, da je zasedla skoraj vse njene kolonije v vzhodni Indiji, leta 1824 pa ji je vrnila velike otoke in si obdržala Ceylon in Kapsko deželo, ki jo je bila osvojila in kolonizirala nizozemska vzhodnoindska družba že leta 1600: od ameriških posestev je ostala Nizozemski le tretjina Gua-yane in nekaj otokov.
Kljub propadu nizozemske velesile obsegajo njene kolonije še vedno cela 2 milijona kv. km s 60 milijoni prebivalcev, to je toliko, kolikor znaša prebivalstvo francoskega kolonialnega cesarstva! Seveda kolonije ne neso več Nizozemski toliko, ko v minulih stoletjih, ko so Nizozemci, ki so bili zelo kruti gospodarji, pustili domačine delati zastonj. Vendar pa je tako velika kolonijalna posest dragocena
—	ozirajo se pa po njej. če bi jo Nizozemska izgubila, že precej časa kar tri velesile...
Ali je ta čas že danes prišel? Ne govorimo o tem. kako prav bi prišla Nizozemska sama tuji velesili s svojo bogato živinorejo, mlekarstvom, drugimi živili in industrijo — še važnejša je morebiti usoda njenih kolonij. Ze je zaklical sedanji šef japonske vlade Arita, da naj se nizozemskih kolonij, kamor danes Japonska toliko uvaža in iz njih izvuža. nihče ne dotakne — Amerika in Anglija pa sta |e zaradi tega hudo razburili. To se pravi, ^da obstoji nevarnost, da bi se vojno pozorišče raztegnilo tja do Pacifika, kjer pa je še četrta velesila, Sovjetska Rusija. Kdo bi si bil mislil, da bi se moglo to tako hitro zgoditi? Seveda
—	sprožil se kamen še ni..
Zagrebška vremenska napoved zvišanje temperature in oblačno.
Zemun, 18. aprila. AA. Vremenska napoved za 19. april: Precejšnja pooblačitev, ponekod nekoliko dežja. V severni polovici bo toplota nekoliko popustila.
V Parizu in Londonu menijo, da se bo Italija kmalu odločila
Angleški minister Cross. o odnošajih Anglije in Italije - Chamberlain o odnošajih do jugovzhodnih držav - »Stališče Italije je odvisno od odnošajev Nemčije do Madžarske«
„Z Italijo nismo sprti, toda zvedeti želimo, kako je z Italijo..."
London, 18. aprila. AA. Reuter: Minister za gospodarsko vojno Cross je imel snoči v Shea-fieldu govor, v katerem je v glavnem dejal:
Nimamo nobenega razloga smatrati, da bi imela Italija željo, da bi postopali nasproti njej drugače, kakor nasproti drugim nevtralnim državam. Če je to tako, potem mora tudi naša država pričakovati od Italije, da se tako drži. Toda v zadnjem času zavzemajo italijanski listi proti naši državi tako stališče, ki se lahko imenuje sovražno. To nas navaja k temu, da razmišljamo o tem, zadržanju Italije nasproti nam. Mi z Italijo nismo sprti, ter gojimo željo, da ostanemo prijatelji. Ali odkrito govorimo ter želimo izvedeti mnenje, kako je z Italijo. To želi tudi Nemčija.
Cross je izrazil nato mnenje, da bi Nemčija lahko prihodnji mesec napadla Švedsko. Cross je dejal, da se nahaja na zahodu pred Nemčijo trden zid, ki ga ne bo prebila, lako da je verjetnejše, da se bo Nemčija obrnila proti nev-tralcem, da bi si zagotovila preskrbo in da bi lahko napadala angleške prevoze. Nemčija se mora bati najbolj skritih sil, to je obsežnih naravnih bogastev angleškega imperija. Nemčija ne more nabavljati železne rude iz drugih držav kot iz Švedske, toda Nemčija mora predvideti, da bodo angleške čete ostale v Narviku. Zaradi tega je verjetno, da bi Nemčija lahko napadla švedsko ter si zagotovila vsaj južno področje železne rude.
Priporočam Švedski, da napravi vse, da ne bi bila presenečena. Mi gojimo do nje simpatije in smo pripravljeni nuditi ji vsako pomoč, če bi bila napadena. Toda mi moramo zahtevati tudi od nje, da napravi vse, da tudi sama sebi pomaga. Ona naj stoji na straži pred nevarnostjo ter se mora zavedati, da je storila vse, da odbije ta napad.
Vloga Madžarske pri odločitvi Italije
(Reuter.) Na merodajnih mestih izjavljajo, da je minister Cross govoril v ir^enu angleške vlade in po naročilu in da je imel njegov govor izrecno namen, da opozori Italijo na gotova dejstva angleške politike. V istih merodajnln krogih pravijo nadalje, da bo opozorilom, ki jih je izrekel Cross, sledilo še nekaj nadaljnjih svaril. Morda bo Chamberlain sam povzel besedo v spodnjem domu in bo spregovoril besedo o odnošajih z Italijo.
Ponekod namreč v krogih angleške vlade se je spričo najnovejših izrazov italijanske zunanje politike začelo postavljati vprašanje, če morda Italija že opušča svojo dosedanjo »neudeležbo v vojni«. Italijanski tisk piše namreč s takšno ostrino proti Angliji in Franciji, da vstaja dvom, če to ni začetek nove politike, ki naj bi Italijo postavila v borbo proti zahodnima velesilama.
V Londonu sicer ne verjamejo, da bi Italija sama neposredno in naravnost napadla zahodne velesile, vendar pa razumejo, da Italija ne bo mogla več dolgo nadaljevati svoje politike »neudeležbe«, ko vidi, da je Nemčija pripravljena razvoj vojskovanja pospešiti in morda celo Madžarsko pregovoriti, da vstopi v krog vojskujočih se držav. Madžarska je bila do sedaj dolga leta pod vplivom itali-
janske zunanje politike. Ako bi se zgodilo — govorijo v Londonu — da bi Nemčija pridobila Madžarsko, da se priključi njenemu taboru, potem bi to storila samo z dvojnim namenom:
1.	da dobi odskočnico za nadaljni razmah proti jugovzhodu;
2.	da prisili Italijo, da se odloči za en ali drugi tabor, da ne zamudi priložnosti.
V londonskih političnih krogih posvečajo potemtakem veliko pozornost dogodkom na Madžarskem, ker so prepričani, da bo razvoj tamkaj pospešil tudi odločitev Italije v enem ali drugem smislu.
V Londonu poudarjajo, da je imelo opozorilo, ki ga je dal minister Cross, ta namen, da jasno in nedvoumno izpove, da bi italijanski nastop, naj se zgodi kjer koli hoče, vedno povzročil takojšnji odgovor od strani Anglije in Francije.
Zavezniška pogodba med Anglijo, Francijo in Turčijo je predvidela vse te možnosti italijanskega nastopa na Balkanu. Turčija bi takoj nastopila. Stanje zavezniškega brodovja na Sredozemskem morju pa je takšno, da lahko z mirom eleda v bodočnost.
Kljub vsemu temu stvarnemu gledanju na morebitni razvoj dogodkov, ostajajo v Londonu še nadalje prepričani, da je odločitev Italije v vsakem pogledu odvisna od tega, kaj namerava storiti nemška podjetnost na jugovzhodnem evropskem prostoru.
Pariška sodba o zadržanju Italije
Pariz, 18. aprila, t. Agencija Havas je razširila naslednjo poročilo:
Nemška diplomacija se v zadnjih časih izredno trudi, da bi Italijo pripravila do tega, da opusti svoje mirno zadržanje in da bolj delovno poseže v razvoj vojnih dogodkov. Francoski opazovalci v Rimu imajo vtis, da fašistični tisk, ki napada Anglijo in Francijo in ki z navdušenjem odobrava nemško podjetje na Danskem in Norveškem, ne daje pravilne slike o razpoloženju, ki vlada v zunanjepolitičnih krogih Italije in v italijanski vojski, ki imata slej ko prej svojo trdno določeno črto, ki ustreza koristim Italije in ni v službi nobene
druge države. V Rimu so zelo opazili prisotnost velikega števila mladih hitlerjevcev iz nekdanje Avstrije, ki pa mnogo kritizirajo narodnosociali-sti režim v Avstriji in skušajo na ta način najti zaupanje pri italijanskem poslušalstvu
Zelo značilno je tudi — poroča Havas — da je v Rimu vse polno najbolj never|etnih vesti glede položaja na Balkanu. Tako se je zadnje dni širila vest, da je Sovjetija zbrala na romunski meji 40 divizij in da je vsak hip pripravljena vkorakati na Balkan.
Vprašanje je tudi, od kod so izšla poročila o nekih velikih demonstracijah pred angleškimi konzulati v Italiji, ko takšnih demonstracij nikjer ni bilo in so se Italijani sami spraševali, kdo ima interes, da si takšna poročila izmišljuje in jih potem trosi med italijansko ljudstvo.
Nemški film o delovanju nemškega letalstva v vojni s Poljsko nikjer v Rimu ni naletel na kakšen navdušeni sprejem.
Bari — vojna luka
Pariz, 18. aprila, b. Včerajšnja izjava italijanskih pomorskih oblasti, da se luka in okolica mesta Bari na vhodu na Jadransko morje proglasita zu zaprto ozemlje za redni pomorski promet, je vzbudila veliko pozornost v francoskih pomorskih krogih Trdi se. da je italijanska vojna mornarica izpilila na velike vojne manevre v Sredozemsko morje.
Italijansko mnenje »o nemških vojakih, preoblečenih v turiste«, o pripravah za »nemški udar na Madžarsko«
in drugih vznemirljivih vesteh
Rim, IR. aprilu. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše, du je začel tisk zahodnih velesil sedaj novo ofenzivo ter širi alarmantne vesti, v katerih obtožuje Nemčijo, da želi napasti nekatere države v jugovzhodni Evropi. S tem v zvezi objavljajo popolnoma netočna dejstva, kako da je Nemčija vrgla v
(Nadaljevanje na 2. strani)
Pomirjenje na Dnjestru
Sovjetija in Romunija umakneta za 10 km na obeh straneh skupne meje
Bukarešta, 18. apr. t. Rador poroča: Po krajših posvetovanjih sta se sovjetska in romunska vlada sporazumeli, da bosta podvzeli vse potrebne ukrepe, da se njune oborožene sile, ki se nahajajo na bregovih Dnjestra (ki tvori mejo med Romunijo in Sovjetijo), umaknejo 10 km nazaj od meje. S tem sta obe vladi hoteli pred vso Evropo dokazati, da so vsa poročila, ki so govorila o napetosti med obema državama, neresnična.
V političnih krogih pripisujejo temu ukrepu velik demonstrativen pomen. Z vojaškega stališča ta ukrep ni dalečsežen, pač pa s političnega, ker je Sovjetija, ki je nedavno poslala neke predloge Romuniji, hotela izpovedati voljo, da se zaenkrat ne odpove besarabskega vprašanja. V mednarodnih krogih pa dajejo temu sporazumu še neko drugo razlago. Nemčija je baje v zadnjem času predložila Sovjetiji, naj se na vsak način potrudi, da pride do sporazuma z Italijo. Kot protiuslugo je Nemčija pripravljena pustiti Sovjetiji svobodne roke glede
zavzemanja Besarabije. Sovjetska vlada je s sporazumom z Romunijo izpovedala sklep, da za njo Besarabija ni pereče vprašanje in da torej cena, ki ji ponujajo za to, da bi prišla do tolikanj zaželenega zavezniškega sporazuma z Italijo, je premajhna. V Romuniji sami pa je vest o sporazumu s Sovjeti glede obmejnih posadk povzročila veselje in je odpravila vzdušno ozračje, ki je zadnje čase ležalo nad javnim mnenjem.
Položaj Turčife
Chamberlain o Balkanu
»0d Anglije in Francije se ni treba bati nobenih dejanj, ki bi ogrožala mir in nedotakljivost jugovzhodnih držav«
London, 18. aprila, t. Reuter. V spodnjem domu je poslanec Arthur Henderson vprašal C h a m b e r I a i n a , če lahko kaj pove o sklepih, ki so bili sprejeti pri konferenci balkanskih poslanikov Anglije. Chamberlain je dal naslednji odgovor:
»Posveti, ki jih jc vlada imela z diplu-matičuimi zastopniki Anglije v južnovrhodni Evropi, so pokazali, kako veliko je zanima-, nje, ki ga Anglija pokazuje za te dežele. Namen teli posvetov jc v polnem skladu s politiko, ki jo vodi angleška vlada na tem prostoru: namreč obvarovati in okrepiti mir v Pniloiiavju in na Balkanu. Nobena od teh držav, med katerimi angleška vlada želi. du hi ostalo prisrčno sožitje, nima vzroka, da hi sc ji bilo treba hali kakšnih dejanj od strani zaveiniških držav, ki bi mogla ogrožati njihove neodvisnosti. Posveti diplomatskih zastopnikov so imeli pred očmi cilj. da hi imenovana načela angleške politike še bolj prišla do izraza, da bi se na tej osnovi razvijali medsebojni nilnošaji in narasli medsebojni gospodarski stiki.<
Henderson je Chainberlainu stavil še drugo vprašanje, namreč :»Če Chamberlainov odgovor pomeni tudi to, da bi vsak kakoršen koli napad na svobodo in na neodvisnost teh držav v južno-vzhodni Evropi, zadel tudi zaskrbljenost, ki jo ima vlada njegovega veličanstva do položaja lia Balkanu in do ohranitve miru in varnosti v teh |>okrajinah<. Na to vprašanje je Chamhprlain odgovoril, da je njegova misel izražena že v prvem odgovoru.
V zvezi s Chamberlainovo izjavo v spodnjem domu mislijo v londonskih političnih krogih, da ne obstoja nobena in nevarna neposredna nevurnost za mir na Balkunu. vendar jia naglašajo, du bi zavezniške velesile lic omahovale priti takoj nu pomoč balkanskim državam, ako bi bila njihova neodvisnost ogrožena. Anglija bo z vsem svojim diplomatičnim vplivom pomagala, du bi prišlo med vsemi balkanskimi narodi do složnega medsebojnega sporazuma, kajti samo to bo Balkan ohranilo mirnega in neodvisnega.
Carigrad, 18. aprila, b. Tukaj prevladuje mnenje, da so izgledi, da bo Turčija ostala nevtralna, od dne do dne manjši. V dobro poučenih krogih se misli, da bo po vrnitvi un-gleških poslanikov pri balkanskih državah prišlo do odločitve na jugovzhodu Evrope. Turčija posveča veliko pozornost manevrom italijanske vojne mornarice. Misli |>a. da trenutno vojno navdušenje Italije ne |iomeni mnogo, kljub temu pa ne veruje, du bi zmaga zaveznikov na Norveškem mogla p r i vesli do spremembe italijanske pol i t i ko v korist zaveznikov.
Turško vojno brodovje se zbira v Marmari
Rim, 18. aprila, b. Po poročilih iz Carigrada se del turške vojne mornarice zbira v Marmorskem morju. Ameriška ladja »Jaun/« je odplula iz Črnega morja v Dardunele. Turške policijske oblasti strogo nadzorujejo tujce, od katerih bo mnogo izgnanih iz Turčije. Turški parlament je odobril zakonski načrt, po katerem je turškim trgovskim ladjam zebra-njeno, da brez posebnega dovoljenja vlade jmv tujejo v inozemstvo. Tu korak je bil storien zaradi tega, da ce zagotovi zadostno število ladij za domače potrebe. posebno pa za prevažanje premoga iz rudnikov ob Črnem morju.
Poročila o zbfranfu nemških čet na vzhodu
Poriz, 18 aprila. AA. Havas. V poučenih francoskih vojaških krogih vlada kar največja zdržnost in molčečnost glede glasov o zbiranju nemških čet na vzhodmh mejah Nemčije. Ti krogi poudarjajo protislovje teh informacij Tako se po teh vesteh gibljejo efektivi teh čet med 20 in 24 divizijami. Prav tako javljajo nekateri o navzočnosti velikega itevila čet na Češkem, Moravskem in Slovaškem, po verodostojnih poročilih drugih, pa ni v teh predelih nobenega novega zbiranja čet.
Občinskih volitev ne bo!
Belgrajgka »Politika« poroča, da je bilo zadnje dni mnogo govorjenja o občinskih volitvah, .da pa jo zadeva postala težavnejša, ko se je zve-iit-.lo, da bodo na Hrvatskem občinske volitve javne. To je razburilo vse politične krogu. Nato pa pravi »PoliteKa«: »Poleg tej;a pa je vsem politik n i in krogom jasno, da ni mogoče docela izogniti se političnemu značaju občinskih volitev. Naravno je, da bi se vss politične stranke poskusile pri občinskih volitvah, ker drugih volitev ni, da bi pokazale vsaka svojo moč. Kakor hitro pa se to zgodi, so politični spopadi in hudi boji neizbežni. l)a bi takšen razvoj notranjega položaja bil napačen in zrto nevaren, o tem ni treba niti govorili. Z ozirom na vse to kaže, da je v merodajnih krogih zavladalo mišljenje, da se je občinskih volitev tneba izogniti. Po teh poročilih vprašanje občinskih volitev ni več pereče ter nI v bližnji prihodlnjosti mis'lti, da bi se izvedle, kakor se je še pred t nemi ali štirimi dnevi pričakovalo in verjelo.«
Nevarnost od strani nadležnih tujcev
Vsem je še v spominu, kaj je slovenski voditelj za veliko noč izjavil. Med drugim je na-glasil: Bodite previdni |>re*l lujcil Zdaj smo doživeli, da je vlaufla morala odločno stopiti zojier te nadležne goste. Belgrajski »Trgovinski glasnik« je te dni zapisal tele besede: »Mislimo, da je že vsakomur med naunl postalo jasno, da je poslej nevtralnost na Balkanu, kakor tudi drugod, dvomljive vrednosti. Mednarodne jiogodbe nimajo dosti več veljave kakor pa tisti pajiir, ki so n,a njem napisane. To se nazadnje jasaio vidi iz izjav skoraj vseh evropskih državnikov, ki smo jih slišali zadnje dni. Zato je toliko bolj treba paziti na nekatere pojave, ki jih opazujemo pri nas. Tako vse kaže, da se za skrajnimi in separatističnimi pojavi v nekaterih krajih naše države skrivajo tuji prsti in tuji agenti. Kakor nam je znano, so se ti ljudje pod raznimi izgovori razlezli [no vsej državi, zlasti jia ponekod, kjier iščejo vezi z vsemi notranjimi sovražniki naše države. Vsakogar, ki jih hoče poslušati, hujskajo in hrabre zoper državo... Dobro jim je vse, kar bi moglo oslabiti vezi med narodi Jugoslavije ter teh narodov do države. Ne razumemo, zakaj mnogo bolj odločno ne nastopamo zoper rovarjenje tujih agentov in zoper njihovo propagando pri nas. Prav tako sprašujemo, zakaj se bolj ne pazi na moralno vzgojo mladine? Prav v teh dneh je bolj ko kdaj pojirej treba, da nezaželeni tujci čutijo, da je njihovo delovanje vezano z rizikom, naša mladina pa naj ve, da ni mogoče do|)ustiti, da bi se defetizem razširjal pod kakršno koli, četudi pod še tako mamljivo krilatico.«
Združene ameriške države na Balkanu
Belgrajski vseučiliški profesor dr. Tasič je
.iredaval v Borovem o preureditvi naiše države. Najprej je govoril o sjx>razumu, pri kuterem je sam sodeloval, nakar je izvajal praktične jjosledice iz sporazuma. Naglnšal je, da so Hrvati sprejeli to državo, da pa nikdur niso sprejeli njene centralistične ureditve. S sporazumom od 26. avgusta leta 1939 država nikakor ni bila oslabljena, temveč je bila celo močno okrepljena. Končno je predavatelj pozval javnost, naj se drug drugemu bližamo, da imejmo drug do drugega več prijateljskega čustvu in več bratstva. S tukim delovanjem ter z ublažitvijo dosedanjih strastnij nasprotij bomo nu Balkanu ustvarili veliko in močno Jugoslavijo, ki bo vzgled drugim balkanskim državam, ker bomo ustvarili nove združene ameriške države na Balkanu.
Politični položaj na Hrvatskem
Zagrebški »Obzor« prinaša članek, kjer govori, kaj je HSS dosegla in česa ni. Nato pa pravi: »Resnica je, da je gospodarsko stanje težko, resnica je, da v prvih šestih mesecih banska oblast ni izpolnila ne le vseh zahtev, marveč ni izpolnila niti vseh opravičenih zahtev, resnica je, da se na vseh straneh kažejo težave ter krajevne zmede, vendar je nad vsem tem tudi to resnica, da se je po 20 letnem boju Hrvatom posrečilo izvojevati svojo samoupravo, kakršno so nekdaj imeli, pa so jo v boju s centralizmom izgubili. Če zdaj ne bomo hoteli, znali ali mogli svojo lastno banovino izdelati po tistih načelih, ki smo se zanje 20 let bojevali, marveč bomo še dalje ostali romantiki z velikimi utopijami, a majhnim smislom za stvarnost, ali če se bomo izgubljali v krajevnih in strankarskih bojih, ki so navadno osebni, tedaj lahko rečemo, da je bil naš boj zaman, ker se nismo nič naučili. Geslo: vse ali nič je morda imenitna demagogija, je pa zelo slaba politika.« ?Obzor< iz tega izvaja, da je treba čimprej iti ua volitve.
Stari borci zapuščajo SDS
V splitskem glasilu HSS »Hrvatski glasnik« ,ip bivši poslanec ŠDS ter član izvršilnega odbora SDS in župan v Benkovcu g. llija Zečevič dal tole izjavo: »Po več ko 20-letnem političnem sodelovanju z rajnim Svetozarjem Pribičevičem, kakor tudi po svojem delovanju v SDS po Pribiče-vičevi smrti, sem končno izstopil iz SDS. O tem sem brzojavno obvestil predsednika stranke g. Srdjana Budisavljeviča. Zadnjih šest mesecev sem doživel mnogo neprijetnosti v vrhovih stranke, katere hoče dmes predstavljati glavni tajnik g. Sava Kosanovič. Ves ta čas sem porabil mnogo potrpljenja, dokler nazadnje nasprostvo ni pri-kipelo do viška, ker je g. Kosanovič hotel tudi mimo mojih razlogov in zoper mene kot nosilca strankarske politike v severni Dalmaciji postaviti komisarje v občinskih upravah v Kistanju in Skradinu. To je storil tudi zoper voljo krajevnega odbora stranke. Poleg mnogo drugiii vzrokov je bil to zadnji in neposredni povod, ki me je končno prepričal, da v taki druščini nikakor ne morem politično delovati, nakar sem se odločil za ta korak. Omenjam, da so poleg mene še drugi pošteni in celo sivolasi možje v stranki, ki so nezadovoljni s stranko in njenimi vrhovi. Kar pa se tiče politike spornzuma in razmerja do HSS, ostanejo ti odnosi tnako iskreni in močni, kakor so bili doslej. Vse to sem pismeno in ustno sporočil vsem fistim, ki sem jim po svoji dolžnosti moral in mogel poročati.«
Belgrad, 18. aprila, ni. Z odlokom finančnega ministra je prestavljen po službeni potrebi Lon-čar Rudolf, ravčni uradnik IX., iz Grubišnega poli« v
Jugoslavija - Sovjetija
Zagreb, 18. aprila, b. Današnji jutranji »Hrvatski dnevnik« prinaša uvodni članek o velikem pomenu razgovorov med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Vest o razgovoru med obema državama je tako v Belgradu, kakor v Zagrebu vzbudila veliko pozorno«! Kar «e tiče p o I i t ič n e strani teh razgovorov, se ne more pričakovati, da bi trgovinski odnošaji z Rusijo mogli prinesti kakšno vznemirjenost m da bi mogli povečati delavnost gotovih elementov, katerih delavnost ni v skladu t zakonskimi predpisi Jugoslavije. Jugoslavija želi vzdržati dobre odnošaje z vsemi državami Trgovinska pogodba Jugoslavije s Sovjetsko Rusijo predpostavlja napore Jugoslavije, da bi v sedanjih razmerah popravila svoj gospodarski položaj. Začetek razgovorov vsekakor pomeni revizijo trgovinske politike Jugoslavije napram Rusiji.
London, 18. aprila, b. Sporazum med Jugoslavijo in Sov|ctsko Rusijo, da se pričnejo pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državam se smatra v tukajšnjih dobro poučenih krogih, da je to prvi korak za vzpostavitev diplomatskih odnošajev med tema dvema državama.
Kaj bomo lahko uvažali, kaj izvažali
Belgrad, 18. aprila, m. S predsloječimi trgovinskimi pogajanji s Sovjetsko Rusijo v Moskvi se bavi tudi nocojšnji »Jugoslovanski kurir« ter med drugim ugotavlja, da na merodajnem mestu še ni izdelan osnovni princip, na katerem bo počivala naša prva trgovinska pogodba s Sovjetsko Rusijo ter bo za ta pogajanja dobila naša trgovinska delegacija zelo široka pooblastila. Sodijo, da bodo naši trgovinski odnosi s Sovjetsko Rusijo urejeni tako, kakor so uredili trgovinske slike med Bolgarijo in Sovjelsko Rusijo.
Gospodarski pomen trgovinskih odnosov s Sovjetsko Rusijo je po mnenju »Jugoslovanskega kurirja« za nas lahko zelo velik. Sovjetska Rusija razpOJpga ravno 8 surovinami, ki jih Jugoslaviji primanjkuje, katerih dovoz je danes z drugih delov sveta precej otežkočen.
V prvi vrsti lahko Jugoslavija iz Sovjetske Rusije uvaža koks, premog, antracit, surovo nafto, bombaž in laneno seme. Rusija je na bombažu zelo bogata. Lansko leto ga je pridelala en milijon ton, napram »40 000 tonam, kolikor je znašala proizvodnja bombaža leta 1038. Višek bombaža za izvoz, ki ga je imela Sovjetska Rusija na razpolago, je v začetku tega leta znašal 700.000 ton.
Tudi premoga Je Rusfja zelo bogata. Že do sedaj smo iz Rusije uvažali znatne količine antracita. Poleg tega nam Rusija daje »udi kameno sol, ki jo je Jugoslavija do sedaj tudi dobivala iz Rusije po posredovanju Romunije.
Jugoslavija pa bo v Rusijo predvsem lahko izvažala lobak, opij, oksid, volfram in antin, anti-nion, cement in boljše vrste kamna za fasade in gradbeno industrijo. Prav tako prihaja v poštev za izvoz lucerna, nekatere oljarice in dalmatinski buliač, ki ga Sovjetska Rusija seje že nekoliko let v kirgijski republiki. Za izvoz v Sovjetsko Rusijo pridejo v poštev tudi nekatere vrste sadja in povrtnine. Gotovo se bo Sovjetska Rusija pri bližnjih trgovinskih pogajanjih z Jugoslavijo zanimala za uvoz debelih svinj, ki jih je uvažala iz Bolgarije.
Po informacijah, dobljenih iz dobro poučenih krogov, bo jugoslovanska trgovinska delegacija pod vodstvom bivšega finančnega ministra dr. M. Djordjeviča, predsednika glavnega odbora Bel-grajske zadruge, člana izvršilnega adbora Narodne banke potovaia v Moskvo že prihodnje dni. Depuiacija bo štela 12 članov.
Buckhardt pripoveduje o svojem razgovoru s Hitlerjem
Bilo je tik pred izbruhom nemško-poljske vojne
Bern, 18. aprila, t. »United Press«. Profesor Burckhardt, zadnji komisar Zveze narodov v Odansku, je sedaj poslal glavnemu tajniku Zveze narodov zaključno |x>ročilo o svojem delovanju. V poročilu je navedena tudi vsebina njegovega razgovora s Hitlerjem dne 11. avgusta 1939, lik pred izbruhom nemško-poljske vojne. Poročilo je sedaj objavljeno in s tem je prišla v javnost tudi vsebina razgovora med Hitlerjem in Burckhardtom. Po švicarskih listih, ki to poročilo objavljajo, je Burckhardt med drugim v svojem poročilu zapisal tudi tole:
»Hitler je poudaril, da bo kot blisk udaril na Poljsko z vsemi razpoložljivimi silami, ako Poljska stori še najmanjšo stvar. Poljaki še pojma nimajo o nemški sili. Burckhardt je nato omenil, da bi lo pomenilo izbruh splošne vojne. Nato je .Hitler odgovoril, da se rajši bojuje danes kakor pa jutri, če se ie mora vojskovati. Vojne ne bo vodil tako, kot jo je vodil Viljem II., ki je vedno imel pomisleke in je vedno okleval glede uporabe vsega orožja. Boril se bo brez obzira do skrajne možnosti. Angležu Lloyd Georgeu je že enkrat dejal, da oi bil položaj med obema državama danes drugačen, če bi bil on, LIoyd George, med svetovno vojno korporal, Hitler pa minister.«
»Hitler je dejal, da je prepričan v zavezništvo z Italijo in japonsko. Poudaril je, da s 60 divizijami in z utrdbami Sieglriedove črte lahko vzdrži na zahodni fronti, medtem ko se bi vrgel z ostalo armado na Poljsko, ki bi jo uničil v treh tednih.«
»Hitler je imel namen, napraviti name vtis z navedbami številk o oborožitvi v zraku. »Strokovnjak za oboroževanje sem jaz,« je dejal Hitler, »ne drugi. Poglejte, kakšna je njihova letalska armada! Angleži imajo 135.000 mož v letalstvu, Francozi 75.000. Jfaz pa jih imam v mirnem času 600.000, v vojnem pa 1 milijon. Moja protiletalska obramba je najboljša na svetu. Uspehi v Španiji so to potrdili.«
»Govoril je tudi o Rusih in pripomnil, da jih Nemci bolj dobro poznajo, kakor drugi, ker je na stotine in stotine nemških častnikov služilo v sovjetski armadi, ki sedaj vedo, da sovjetska armada nima nobene ofenzivne, napadalne zmožnosti.«
»Nato je nemški kancler dejal, da so večni prepiri o vojni neumnost, ker bodo narode spravili ob razum. Zakaj prav za prav gre, je vprašal Hitler. Nemčija potrebuje žita in lesa. Za dobavo žila potrebuje nove prostore na vzhodu, za dobavo lesa potrebuje kolonije.«
»Burckhardt je nato dejal, da bi bile zahodne velesile prav gotovo pripravljene Nemčiji ustreči na podlagi mirnih medsebojnih pogajanj, nakar je Hitler vprašal: Zakaj potem pa hujskajo Poljake proti Nemčiji?«
»Burckhardt je nato omenil, da je na takšnem položaju, da lahko mirno potrdi, da angleška in francoska diplomacija pomirjevalno vplivata na poljsko vlado v Varšavi.«
»Hitler mu je nato ponovil zatrdilo, da je v marcu 1939 Poljakom napravil pametno ponudbo. Ko-je odstranil nevarnost vpada v Nemčijo s češkoslovaškega boka, sta ostali odprti dve drugi rani, Gdansk in Memel. Toda pojožaj je postal takšen, da se sprašuje, kaj naj stori, ko pa pri vsakem koraku, ki ga napravi v interesu Nemčije, sreča Anglijo in Francijo na poti.«
Rojstni dan Hitlerja
Berlin, 18. aprila. A A. DNB. Za ro jstni dan kanclerja Hitlerja bo minister Gdbbels govoril v petek od 19. do 19.30. Govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje.
Pri generalu Weygandu
Jeruzalem, 18. aprila. AA. Vrhovni poveljnik na Bližnjem vzhodu general Wawel je po dvodnevnem bivanju v Palestini odpotoval včeraj iz Jeruzalema v Egipt. (DNB.)
Na Nizozemskem bolj mirno
Amsterdam, 18. apr. AA. Štefani. Od danes so zopet dovoljeni izredni dopusti v nizozemski vojski. S tem je napravljen konec vznemirljivim vestem, ki so se širili glede položaja Nizozemska,
!
»Svoj razgovor je zaključil z ugotovitvijo, da pri Poljakih ne postopa, kakor ]e postopal pri Češkoslovaški. Tukaj je bilo treba odstraniti pereče vprašanje in najti rešitev, ki se je na koncu izkazala kot posrečena, bolj posrečena, kot to mislijo v tujini. Tudi pri Poljski je treba najti neko rešitev. Ce bodo Poljaki pustili Poljsko pri miru, bo tudi on nehal z vsakim vmešavanjem v življenje Gdanska. On lahko počaka, pod pogojem seveda, da Poljaki ne bodo preganjali nemške manjšine na Poljskem.«
Italija se bo odločila
(Nadaljevanje s 1. strani)
jugovzhodne evropske države .vojaštvo, preoblečeno v*turiste, in kako pripravlju državni udar na Madžarskem, kjer naj bi se ustanovila čista |)rogermanska vlada. Tisk zahodnih velesil najnida tudi Italijo, češ da namerava izvršiti nova osvajanja v smeri proti vzhodu, kjer da namerava v prvi vrsti zasesti grške otoke na Jonskem m r r j u. Isti tisk prinaša tudi netočne vesti, da bo romunska vlada prepovedala izvoz petroleja in žita. Vse te laži zaslužijo, da se jih imenuje dokument laži, kuterih se poslužujeta zajiadni velesili.
Italija zanika, da ne bo napravila nobenega koraka ne v Londonu ne v Parizu
Rim, 18. apr. t. Reuter. »Giornale (l'Ita-1 i a« danes odločno zanika poročilo, ki ga je objavil »E v e n i n g S t a n d a r d«, češ da bo Italija v najkrajšem času napravila diplomatično predstavko v Londonu in v Parizu, kjer bo povedala, da ne bo dovolila, da bi se ukrepi angleške pomorske blokade proti Nemčiji razširili tudi na Sredozemsko morje in na Balkan ter da Italija najstrožje protestira proti ciljem, ki si jih je postavila nova angleška trgovinska družba za trgovino na Balkanu.
»Giornah d'Italia« pravi nadalje, da italijanska vlada ne pripravlja nobene diplomatične pred-slavke v Londonu ali v Parizu, ker nima potrebe, da bi točno izpovedala svoje misli in svoje koristi, ki jih ima na sredozemskem in balkanskem področju, zato ne, ker so dovolj poznane vsemu svetu.
Italijanski list v nadaljevanju svojega članka omenja tudi pisanje »Evening Standarda«, češ da so velikanske angleško-francosko-turško sile pripravljene za takojšen nastop proti vsakomur, ki bi na Sredozemskem morju ali na Balkanu imel kakšne napadalne namene. Isti se sprašuje, komu je ta grožnja namenjena, ko je znano, da Nemčija nima nobenih napadalnih namenov na tem prostoru, seve mnogo manjše Italija, ki sploh ni v vojni in kateri gre po mnenju vseh. največja zasluga, da je bil mir na Sredozemlju in na Balkanu ohranjen.
Neresnične vesti o Italiji
Rim, 18. aprila, c. Italijanski vladni krogi zopet izjavljalo odločno, da niso resnične vesti o tem, da bi bila Italija vpoklicala štiri nove letnike pod orožje. Tisti, ki so bili med temi štirimi letniki naknadno spoznani za sposobne za vojaško službo, so bili vpoklicani v vojašnice, da odslužijo svoj rok.
Prav tako niso resnične vesti, da bi bil Bari proglašen za vojaiko ozemlje in niso bile tam izdane nobene nove odredbe. Italija zanika
Oporoka škofa dr. Njaradija
Zagreb, 18. apr. b. Oporoka blagopokojnega škofa dr. Dionizija Njaradija, ki jo je napisal še leta 1930., vsebuje 11 točk.
Ves inventar v stolnici pripada njegovemu nasledniku pod pogojem, da ga tudi on zapusti svojemu nasledniku in da ničesar ne proda. Vse cerkvene stvari, ki jih ie pokojni nabavil, pripadajo katedrali. Edino rektor zagrebškega semenišča more izbrati 200 knjig za semeniško knjižnico, toda pod pogojem, da bodo te knjige spravljene v posebni sobi. Razni časopisi naj se razdelijo čč. sestram vasiljankam. Obleka in perilo naj se razdeli med najbližje sorodnike. Nadalje je točno določil vse podrobnosti glede pogrebnih stroškov itd.
Vsem kanonikom, dvorni duhovščini in ostali škofijski duhovščini zagotavlja svojo večno ljube-
Dve kmetiji pogoreli
Maribor, 18. aprila.
Danes ponoči okoli pol 1 60 bili mariborski gasilci obvešečni, da je izbruhnil velik požar v Veliki vasi pri Slivnici. Na gospodarskem poslopju posestnika Lešnika je izbruhnil dosedaj še ne pojasnjen način jjožar, ki se je z bliskovito naglico razširil tudi na stanovanjsko hišo. Ker je pihal močen veter, so se ognjeni zublji razširili na sosednje poslopje posestnika Becnika. Vnelo se je gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša ter sta obe posestvi do tal pogoreli Pri teh posestvih se je posrečilo rešiti živino in pohištvo. Vsa zaloga krme, kakor tudi večje število perutnine je zgorelo, Pri obeh posestvih je škode nad 150.000 din. Zahvaliti se je hitri pomoči gasilcev, da se požar ni razširil še na poslopja drugih sosedov, ker hi bil 6icer požar uničil vso va6.
Posveti ministrov
Belgrad, 18. aprila, m. V kabinetu predsednika vlade je bila danes opoldne daljša konferenca, katere so se udeležili predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček, minister za socialno politiko dr. Budisavljevič, trgovinski minister dr. Andres. Predsednik vlade je imel v večernih urah v svojem kabinetu tudi daljšo konferenco z gradbenim ministrom dr. Krekom.
Dr. Lazar Markovič v Budimpešti
Budimpešta. 18. aprila. AA. MTI: Jugoslovanski pravosodni minister dr. Lazar Markovič je položil danes dopoldne venec pred spomenik padlim junakom. Pri tej svečanosti je bil navzoč madžarski pravosodni minister Radoczay, zraven pa tudi jugoslovanski poslanik Rašič. Nato sta minister Radoczay in državni podtajnik Anthal odšla v hotel Duna Palola in obiskala ministra dr. Markoviča. Popoldne je dr. Markoviča sj>rejel v avdijenco regent llorlhy. Madžarska sekcija medparlamentarne zveze je priredila danes kosilo v čast dr. Markoviča.
Regent Horthy je odlikoval dr. Lazarja Markoviča z redom velikega križa za zasluge.
Zastopniki bojevnikov v Belgradu
Belgrad, 18. aprila, m. V Belgrad je davi do-potovala deputacija Zveze bojevnikov. V deputaciji so predsednik prof. Ratej, bivši poslanec Teuer-schuh ter gg. Rudolf Vagner, Jože Pire in Franc Košir. Deputacija je obiskala ministra za gradbe dr. Kreka ter se mu zahvalila za vso dosedanjo naklonjenost. Istočasno mu je pa tudi predložila načrt za preureditev Brezij v zvezi s postavitvijo spomenika žrtvam svetovne vojne.
zen in zahvalo; vse pa prosi, da mu odpuste vsako in tudi najmanjšo krivico, če jo je komu nehote storil v izvrševanju svoje duhovniške službe. Vsemu duhovništvu prii>oroča, da vestno izpolnjuje dolžnosti svojega poklica in da se ga spominja v svojih molitvah do svoje smrti. V oporoki je pokojni škof izrazil željo, da se pokoplje v kripti v Keresturu. Oporoka se konča z besedami: Predobri Bog naj bo vsem nam milostljiv sodnik.
Zagreb, 18. aprila, b. V soboto, 20. t. m. se bo opravila v grško-katoliški cerkvi ob 9 dopoldne slovesna zadušnica za blagopokojnega križevskega škofa dr. Dionizija Njaradija, kateri bodo prisostvovali vsi njegovi znanci in prijatelji. Pri za-dušnici bo pel Ciril-Metodov zbor.
Hrvatski proračun
Zagreb, 18. aprila, b. Natisnjen je prvi proračun banovine Hrvatske, ki določa te-le dohodke banovine: Neposredni davki in doklade 625 milijonov; banovinske doklade 69.5 miljonov; del skupnega davka na poslovni promet 37.5 milij.; izredni doprinos 15 milijonov; takse 291.5 milij.; posebni doprinos 4.5 milij.; trošarina na vino 190 milij.; razni dohodki 43.8 milij.; neplačane terjatve iz prejšnjih let 73.05 milij.
Dohodki banovinskega gospodarstva: oddelek za prosveto 0.5 milij.; oddelek za kmetijsko gospodarstvo 24.5 milij.: oddelek za gozdarstvo 40.4 milij.; oddelek za socialno politiko 0.97 milij.; oddelek za tehnična dela 1.34 milij.; oddelek za ljudsko zdravje 32.77 milijonov; skupaj 1 milijardo 4al milijonov.
Carina na avtomobilske gume
Belgrad, 18. aprila, m. Z ozirom na to, ker nekatere države zaradi pomanjkanja surovin za gume ne dovoljujejo izvažati avtomobilske gume, tako da se avtomobili uvažajo brez njih, se na predlog trgovinskega ministra carina za avtomobilske gume, če se uvaža posebej in za prvo montiranje, izenači, tako da se plača zanjo ista carina, kakor če bi se uvažala z avtomobilom.
Uslužbenski davek od izrednih pokojnin
Beograd, 18. aprila. AA. Na davčni oddelek finančnega ministrstva 6e obračajo osebe, ki se jim izplačuje podpora po zakonu o izredni državni podpori in o ureditvi pokojnin, s pritožbo, da jim davkarije nepravilno odtrgavajo neposredni davek od teh podpor.
V zvezi s tem je davčni oddelek izdal pojasnilo, da veljajo te podpore kot stalne mesečne podpore in imajo značaj pokojnine; zato se od njih pobira uslužbenski davek. Zato je treba od njih pobirati — če niso proste po točki 6 čl. 90 zakona o neposrednih davkih — uslužbenski davek po čl. 95 v zvezi s čl 93 zakona o neposrednih davkih. V6a prejšnja pojasnila so razveljavljena, če nasprotujejo temu pojasnilu. Če se je od teh podpor pobiral davek na rente ali uslužbenski davek v večji višin/, kakor se je smelo, se ima ta davek prizadetim osebam vrniti.
Pogajanja s Holandcl
Belurad. 18. aprila, m. V Belgradu se že nekoliko dni vodijo pogajanja med skupino holand-skih gospodarstvenikov in zastopnikov naše države zaradi ureditve nekaterih posojil, ki so jih holandske banke odobrile predvojni Srbiji in bivšim avstroogrsklm deželam, ki so po prevratu postale sestavni deli Jugoslavije.
Vojna na Norveškem:
Srditi letalski
napadi na Stavanger
Oba tabora poročata o uspehih v dosedanjih bojih v zraku, na morju in na suhem
Angleška poročila
London, 18. aprila, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča, da je doslej izvedlo devet bombnih napadov na Stavanger, kjer so bombardirali letališče, ki je v nemških rokah. Tudi pomorske sile so bombardirale Stavanger. Bombardiranje je trajalo eno uro in 20 minut ter je imelo velike učinke.
London, 18. aprila. AA. Reuter: Reuterjev vojaški urednik podaja splošni pregled dogodkov na posameznih bojiščih in pravi med drugim: Nemški vpad na Dansko in Norveško je oživil bojno delovanje na zahodn fronti. Operacije, ki se tamkaj odigravajo, so izraz novega pojmovanja višjih poveljnikov in njihovih sodelavcev iz generalnih štabov. Pri teh operacijah opažamo pogosto zeio umne improvizacije, ki so večkrat v nasprotju z znanstvenimi doktrinami trdnjavske vojne.
Govoreč o britanskem letalskem napadu na stavangersko letališče, pravi vojaški strokovnjak med drugim, da je bila ta akcija ena izmed najnujnejših potreb, ker je po njegovih besedah to letališče glavno sovražnikovo »oko« na Skandinavskem. Pri tem je bilo treba apelirati v prvi vrsti na sodelovanje letalstva, ker velike pomorske enote s svojim topništvom niso mogle razdejati to letališče. Pač pa so nastop britanskega letalstva proti stavangerskem letališču zelo koristno podprli zavezniški monitorji. Ko bomo dokončno uničili to letališče, da bo neuporabno za nasprotnika, bomo lahko rekli, da je končana prva uvodna faza naše akcije za izrinjenje nasprotnika s Skandinavije. Naslednja faza bo obstojala iz tega, da bomo prišli v čim širši neposredni bojni stik s sovražnikom tudi na kopnem. Ta faza se bo začela vsekakor tedaj, ko se bo izkrcano britansko vojaštvo dobro ustalilo na norveških tleh in utrdilo svoje izhodiščne postojanke. V zvezi s tem velja pripomniti, da zahteva norveški generalni štab čim hitrejšo akcijo kot jx>goj za bližnji končni uspeh. To je tudi popolnoma razumljivo, zakaj čim več časa pustimo Nemcem, da se konsolidi-rajo na Norveškem, tem daljši bo boj, da jih potisnemo iz dežele.
London, 18. apr. AA. Reuter. Preteklo noč so naši bombniki ponovno izvršili napad in prizadejali veliko škodo. Ogledne polete smo izvedli nad vsemi fjordi in otoki v bližini norveške obale. Neki bombnik je iz nizke višine napadel neko podmornico in se je videlo, da jo je direktno zadel. Napadli smo tudi ladje za dovažanje oskrbe. Trije od naših bombnikov, ki so se udeležili teh bojev, se niso vrnili na svoja oporišča.
Nemška poročila
Kjdbenhavn, 18. aprila. A A. DNB: Poročilo britanske radijske postaje Daventry o letalskih napadih 16. t. m. na letališče Stavanger, ki je v nemških rokah, je trdilo med drugim, da so britanska letala izvedla šest letalskih napadov po vrsti na to letališče in napravila z bombami škodo na letališču. V nasprotju s to britansko izjavo navajamo izjavo nekega nevtralca, litovskega brb-dolomca, ki se je zatekel med napadom v Stavanger. Ta priča trdi, da je nekaj bomb eksplodiralo na polju letališča, ne da bi bile storile kakšno škodo in da je samo ena bomba zadela bencinski rezervoar, tako da je eksplodiral. Priča odločno zanika, da bi bile bombe zadele le eno samo nemško letalo, in dodaja, da si je to težko predstavljati, ker so nemška lovska letala o pravem času vzletela proti britanskim letalom. Pač pa so bombe napravile škodo — pravi omenjena litovska priča — v ribiški naselbini v okolici Stavangerja, kjer je nastalo "več požarov.
Napad nemških letal na angleško podmornico
Berlin, 18. aprila. AA. DNB: Nemška letala so opazila 15. aprila neko angleško podmornico nedaleč od jugozahodne norveške obale. Nemško letalo je uspešno izvršilo zadano mu nalogo in so njegove bombe zadele podmornico, da se jo takoj nato potopila. Na kraju, kjer se je podmornica potopila, so se pokazale goste plasti olja. Nemško letalo je nekaj časa krožilo nad krajem tega dogodka, nato se je pa spustilo na morje in rešilo nekaj britanskih mornarjev.
Nemško poročilo o bojih na Norveškem
Berlin, 18. aprila. DNB. Službeno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva se glasi:
Pri Narviku so manjši angleški oddelki poskušali prvikrat 17. aprilu izkrcati se v ller-jangfjordu pri Elvegatsmoenu. Nemške čete so preprečile tu poskus, |irav tako pu je bil dne 17. aprila odbit napad angleških letalskih sil na 'L r o n d h j e m.
Pri Bergen u je dan potekel v miru. Angleške križarke so z velike daljave 17. aprila zjutraj bombardirale Stavanger. Nemška letala so izvedla napad na angleške ladje, ki so bile severno od Stavangerja. Ena angleška križarka je bila zadeta od bombe velikega kalibra in se je potopila. Poškodovanih je več drugih angleških enot, tako en rušilec r streli [iroti-letalskih baterij.
Pri Oslu nemške čete napredujejo in so zasedle spet nove postojanke. Nemška letala so napadla dve manjši norveški vojni ladji pri Arendalu. Ena od teh ladij je težko poškodovana. Nemška ogledniška letala so zbrala važne j>odatke o gibanju sovražnih enot. Preskr-bovanje norveških luk se izvaja še naprej |>o določenem načrtu. Nu bojišču je bil jugozahodno od Saarbriickna odbit napad sovražne čete z velikimi izgubami za sovražnika.
Angleške križarke, ki jih omenja današnje !x>ročilo nemškega vrhovnega poveljstva, j>ri-pudajo ti|)ii vojnih ladij »London«. Te ladje imajo po 9750 ton. Križarke t i pa »Norfolk« imajo po 10.000 ton, vojne ladje kategorije »Suffolk« so poleg redne oborožitve opremljene še vsaka s tremi letali. Kakor smo omenili v komunikeju, so nekatere od teh križark nevarno poškodovane.
Francosko poročilo
Pariz, 18. apr. AA. Havas. Vojaški položaj na Norveškem se še zmerom da izraziti s približevanjem, ki je uvod v spopade med obema nasprotnikoma. Obe stranki organizirata zdaj solidna oporišča za izkrcavanje in za čim boljšo oskrbo. V severnem delu države delujejo norveške in britanske čete zdaj v tesnem sodelovanju in potiskajo nemške čete proti švedski meji. Mislijo, da je popolno očiščenje pokrajine Narvik le še vprašanje nekaj dni ali pa celo samo nekaj ur.
V drugem predelu, zasedenem po Nemcih, to je v pokrajini Tronthjem. so Nemci zavzeli Majer-ker, na koncu doline Storgarja, pri Oslu pa se jim je, kakor kaže, posrečilo kljub norveškemu odporu prodreti za kakih 50 km V srednjem delu Norveške, t. j. severnovzhodno od Osla, so Nemci zavzeli Kongsvinger po hudih bojih, tako da kontrolirajo zdaj švedsko mejo od Kongsvingerja pa vse do morja. Ta položaj bi jim morda omogočil napad z boka proti Švedski v primeru kršitve njene nevtralnosti, Severno od Osla so Norvežani ustvarili
Dr. Maček o sporazumu med balkanskimi narodi
Iz razgovora podpredsednika vlade z bolgarskimi časnikarji
Sofija, 18. aprila. AA. »Zora? prinaša izjavo podpredsednika jugoslovanska vlade dr. Mačka in izvleček iz izjave predsednika vlade Cvetkoviča bolgarskim časnikarjem v Belgradu. Obenem s poročilom prinaša list tudi fotografijo dr. Mačka.
Poročilo o sprejemu pri dr Mačku pravi, da je ravnatelj »Zore«, Kožuharov, rekel dr. Mačku, da je za mir najvažnejše sporazum med balkanskimi narodi.
Dr. Maček je odgovoril, da je to v interesu nas vseh; če naj se ohrani mir na Balkanu, je nadaljeval, je najprej potrebno, da se mi med seboj sporazumelim. To je danes lahka reč. Prej je na Balkanu divjal vojni požar, divjal navadno zaradi nesjiorazuma med balkanskimi narodi. In seveda je razumljivo, da so veliki narodi našli povod, da so se vtikali v zadeve balkanskih narodov, s pretvezo da hočejo uvesti mir in red na Balkanu, s tem so pa ogrožali neodvisnost balkanskih držav. Prva naloga je torej, da mi sami odpravimo razlike, ki utegnejo obstajati med nami, da uredimo svoje medsebojno razmerje, nobena druga država pa nima vzroka, da se vtika v naše stvari. Nedvomno je, da bomo mi na Balkanu, če bomo složni, pomenili takšno silo, da jo bo vsakdo spoštoval. Evo, to je ideja, a kako naj se uresniči, to je drugo vprašanje. To danes ni v mojih rokah. Jaz sem začel del te naloge, to je izgladil sem spore med Hrvati in Srbi. Zdaj smo na dobri poti in lahko se reče, da se nam je posrečilo prehoditi tri četrtine te poti, a ostalo četrtino bomo lahko prehodili. Potrebno je, da v bližnjem času nadaljujemo svojo nalogo, da odstranimo razlike med Jugoslavijo in Bolgarijo.
To je popolnoma realno in resnično, je pripomnil Kožuharov.
Na vprašanje glede morebitnih zapletljajev na Donavi, je dr. Maček dejal:
Mi bomo vsekako gledali, da te zapletjjaje preprečimo, a preprečili jih bomo samo tedaj, če bo na Donavi red. Donava je velika mednarodna reka. in mislim, da mora vsakdo neovirano pluti po njej. Mi smo se vsak za sebe obvezali, da bomo varovali to vodno pot Donave v skladu z mednarodnim donavskim statutom in kolektivnimi odločitvami držav, po katerih Donava č?te.
Dovolite, gospod predsednik, še eno vprašanje, je zaprosil Kožuharov Prav dobro ste rekli, dn je mir na Balkanu odvisen od tega, aH so balkanski narodi složni med seboj. To drži. loda .vidimo, da so tudi drugi narodi, ki so bili složni
med seboj, kakor na pr. skandinavski, in vendar preživljajo krizo, in sicer samo zato, ker so majhni in slabotni in ker niso bili organizirani, da bi branili svojo neodvisnost.
Tako je, je pritrdil dr. Maček.
Ali mislite, je nadaljeval Kožuharov, da naj se naši balkanski narodi, posebno jugoslovanski narodi: bolgarski, srbski in hrvatski, podvizajo iu se organizirajo, da ne bo prepozno?
Nedvomno! Tudi jaz mislim, da je treba to stvar podvizati, je odgovoril dr. Maček.
Naše prijateljstvo, so rekli dr. Mačku bolgarski časnikarji, mora veljati ne samo v vojnem času, ampak tudi v težkih časih, ki jih pravkar preživlja Evropa.
Nedvomno je. da je to v skladu z našimi željami, je kratko odgovoril dr. Maček.
Dogodki se hitro razvijajo, so pripomnili bolgarski časnikarji, in narodom v tem delu Evrope bi se utegnilo zgoditi, da bodo stali pred dovršenimi dejstvi Pri nas je volja, in sicer zelo velika volja, g. predsednik, za sporazumno ureditev vseh vprašanj, da se ustvari resnično prijateljstvo in iskreno sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, Mi, gospod predsednik, delamo za to stvar, želimo pa. da pride pobuda z vaši strani.
Trudite se, je odvrnil dr. Maček, da pride tudi od vas. Mi že dajemo to pobudo. Kot začetek smo spremili našega trg. ministra v Sofijo.
Zelo dobro! so pripomnili časnikarji.
Dajte samo spodbudo in tudi vi nadaljujte po tej poti, je nadaljeval dr. Maček z nasmehom. Tudi kdo od vas bi moral priti v Belgrad, |>otein bomo pa mogli o tem govoriti.
Poročilo pravi dalje, da se je dr. Maček zanimal za razvoj gospodarskih zvez med Bolgarijo in Sovjetsko Rusijo. Bolgarski časnikarji so se pa zanimali za vtise, ki jih je dr. Andres odnesel iz Bolgari je. Dr. Maček je izjavil, da je bil dr. Andres in vsi Hrvati, ki so se pri tej priložnosti mudili v Bolgariji, navdušeni spričo sprejema, ki so jim ga priredili bratje Bolgari.
»Ulro« in »Zarja« prinašata prav tako izjavo dr. Mačka bolgarskim časnikarjem. Lisla pravita, da je dr. Maček na vprašanje glede ohranitve miru na Balkanu odgovoril, da je to stvar, ki se tiče samo balkanskih narodov. Vsako vtikanje v te zadeve, bi kršilo interese naših dveh narodov. Za naša dva naroda je neobhodno potrebna iskrenost, a o njej dr. Maček ne dvomi.
do
novo fronto, raztezajočo se od Elveruma pa Fosa, ob obeh bregovih jezera Mjese
Po informacijah iz zanesljivega vira ne presegajo nemške čete, ki so jih doslej izkrcali, na Norveškem, 60.000 mož. V Tronthjemu se je Nemcem posrečilo dobiti oiačenje z letali. Oskrba sama se pa zdi, da je zelo otežkočena zaradi srditega obstreljevanja letališč po britanskem letalstvu in britanski mornarici.
Borbe pri Narviku
Pariz. 18. aprila. AA. Reuter: Sem je prispelo poročilo iz Stockholma, da so angleške čete končno zagospodarile v Narviku. Angleške čete so številčno zelo močne ter so prizadele Nemcem, ki se umikajo v notranjost, hude izgube.
Po mnenju stcokholmskih krogov se bodo pustile nemške čete internirati na Švedskem ter se ne bodo dosti upirale angleškim četam.
Pred Narvikom se nahaja več angleških vojnih in prevoznih ladij, ki so pripeljale vojni material in proviant. Istolako so se izkrcale močno angleške sile v H a r s t a d t u severnozahodno od Narvika. Naglašajo, da so angleške sile dobile neposredno zvezo z norveško severno armado. Dalje pričakujejo po teh poročilih, da se bo okoli 100 km severno od Osla začela največja bitka od začetka vojn na Norveškem.
Vojni dopisniki z bojišča pri K o n g s v i n -gerju poročajo, da so se na tem odseku včeraj vršile neprestane borbe med norveškimi in nemškima sprednjimi oddelki. Nemški oklopni avtomobili in tanki so skušali napredovati v smeri proti Henebergu.
Železniška proga od T r o n d h j e m a do švedske obmejne postaje se nahaja v nemških rokah z izjemo nekaterih odsekov, ki jih še vedno držijo Norvežani. Nemškemu letalstvu se je včeraj posrečilo uničiti topove na utrdbah, ki ščitijo del omenjene proge. Norvežani so se umaknili proti severu ter držijo sedaj položaje ob jezeru Mjosen.
Računati je treba tudi s tem, da so Norvežani zapustili svoje dosedanje položaje v pokrajini Ostfeld na skrajnem jugovzhodu Norveške. Dosedanji dogodki pa so utrdili prepričanje Norvežanov, da zavezniki norveškega bojišča ne smatrajo za postransko.
Poulični boji v Narviku
Pariz, 18. aprila. AA. Havas: Listi posvečajo veliko pozornost bojem na Norveškem. Posebni dopisnik »Petit Parisiena« poroča, da so v Narviku boli boji po ulicah in da so se Nemci morali umakniti na švedsko mejo. Dalje pravi list, da se je začela vojaška akcija na kopnem med zavezniškimi in nemškimi elementi na Norveškem. Posebno poudarjajo listi, da je Stavanger postal po bombardiranju za Nemce neporaben. Bombardiranje je trajalo 20 minut. To je velik uspeh britanskega brodovja. Diplomatski uredniki listov pišejo tudi o uredbi nekaterih držav o nadzorstvu nad tujci in izletniki in poudarjajo pomen teh ukrepov. Listi spet opozarjajo na zadržanje Italije in na odmev dogodkov na Norveškem, ki se je opazil v italijanskih krogih.
Nemci o Narviku
Berlin, 18. aprila. A A. DNB:* Oddelek nemških čet, ki je operiral pri Narviku in ki je, kakor smo že poročali, po uspešnem boju zavzel železniško progo, držečo na Švedsko, in prodrl do švedske meje, je pri tej priložnosti zajel tudi več norveških vojakov. Po poročilu radijske postaje v Narviku so Nemci v teh bojih ujeli tudi poveljnika
.Za.*e tmkikM.
norveškega letalskega oddelka v Barduhosu, norveškem letališču severovzhodno od Narvika.
Berlin, 18. aprilu. A A. DNB. Nu nemških uradnih mestih izjavljajo: Angleško brodovje je streljalo na Narvik, in sicer brez uspeha. Pri Narviku ni bilo 16. aprilu nobenih |x>*ku-sov izkrcavunja. Narvik ni bil samo 16. t. ni. v nemških rokah, ampak je še danes IK. aprila, in sicer prav lako luko, kakor tudi mesto. Norveške čete, ki so baje stisnile v klešče nemške čete, so se razbegle pri zavzetju lohotske železnice pri Narviku do švedske meje. ko so se Norvežani umuknili čez švedsko mejo, pu-stivši na bojišču mrtve in ujetnike.
Berlin, 18. aprila, b. Nemška časnikarska agencija je pooblaščena, da z ozirom na poročila o izkrcanju angleške vojske v Narviku objavi tole:
1.	Dne 10. aprila se ni izvršil noben poskus izkrcavanja zavezniške vojske v Narviku.
2.	Angleškim pomorskim silam ni uspel skus bombardiranja Narvika.
3.	Do 18, aprila opoldne se nahaja meslo in luka Narvik trdno v rokah nemške vojske.
4.	Nemška vojska je. nadaljujoč z zasedbo okoliških mest, prišla v spopad z norveškimi četami ob priliki zavzetja železniške proge, ki vodi proti švedski meji.
»Scharnhorsf« poškodovana
London, dne 19. aprila, b. Tukaj se trdi. da je bila nemška vojna ladja »Scharnhorst« (20.000 ton) težko poškodovana v fjordu pri Trondhjemu.
po-
Haakon v Anglijo
Stockholm, dne 19. aprila, b. Po še nepotrjenih poročilih je norveški krali llaakon odpotoval v Andalses, kjer bi se ukrcal na neko angleško vojno ladjo. Kar se tiče angleške akcije pri Narviku in Andalsesu se trdi, da je ta akcija pod-vzeta radi tega, da Velika Britanija poudari svoj prestiž, da pa tudi ni izključeno, da bi Angleška mogla s to akcijo pritisniti na Švedsko. V kolikor bi se Švedska temu pritisku uprla, bi mogla Anglija podvzeti nadaljne korake v namenu, da se bodisi z okupacijo ali na kak drug način onemogoči proizvajanje švedske želepne rude v Kiruni. Po mišljenju časopisja ta angleški poskus ne bi mogel uspeti, ker je Kiruni oddaljen od Narvika nekaj slo kilometrov. Evenluelne vojaške operacije na tem ozemlju tudi ne bi mogle uspeti, ker je teren vse prej kakor lahek in neprehoden, ker so gore, ki dele Norveško in Švedsko, visoke 1000 do 1200 metrov.
Amsterdam, 18. aprila. AA. Štefani. Posebni poročevalec agencije Štefani izve, da so Nemci začeli pri Trondhjemu graditi obrambno črto, ki jo ironično imenujejo »Churchiilova črla«.
Na Tihem morlu - razburkano
Trde besede med Ameriko in Japonsko zaradi nizozemskih kolonij
v vzhodnji Indiji
Izjava nizozemskega poslanika
Takio, 18. aprila, t. Reuter, Nizozemski poslanik na Japonskem je obiskal zunanjega ministra Arito v zvezi z govorom, ki ga je slednji imel glede bodočnosti nizozemskih kolonij v vzhodni Indiji, ako bi bila Nizozemska zapletena v evropsko vojno. Nizozemski minister je japonskemu državniku povedal, da Nizozemska nima namena naprositi katerokoli drago vlado, da bi vzela pod varstvo njene kolonije, čeprav bi bila Nizozemska v Evropi potegnjena v vojne dogodke. Nizozemska bi takšnega varstva tudi ne sprejela, čeprav bi ga ji katera velesila sama od sebe ponujala. Nizozemske kolonije imajo svojo lastno upravo, ki je zmožna nadaljevati 6voje posle tudi, če bi bila materna zemlja v vojni. Japonski minister je te izjave vzel z zadovoljstvom na znanje.
Stališče Anglije
London. 18. aprila, t. Reuter. Na vprašanje, kakšno stališče namerava angleška vlada zavzeti do izjave japonskega zunanjega ministra Arite o usodi nizozemskih kolonij v Vzhodni Indiji, je lord Halifax, odn. v spodnjem domu podtajnik Buttler odgovoril, »da vlada njegovega veličanstva nima namena prepustiti izključno Japoncem pravico do zavarovanja miru na Tihem morju, odnosno v vodah, kjer ležijo nizozemske kolonije, v primeru, da bi se Nizozemska sama v Evropi zapletla v >ojno. Angleška vlada pa ho postopala v složnem sodelovanju z vlado USA.
Amerika hoče m r na Tihem morju
Washington, 18 aprila. AA. Havas. Zunanji minister Cordell Hull je zahteval v 6voji včerajšnji prijavi, da vsi narodi in posebno še Japonska spoštujejo sedanje stanje v Vzhodni Aziji ne glede na
naglasil načelo potrebe mirnih odnošajev med narodi ter zahteval izločitev politike napada. Izrazil je upanje, da bo zadržanje in politika vseh vlad zasnovana na teh načelih in da bodo ta načela veljala tako na Tihem occanu kakor na vsem svetu.
»Ameriško brodovje na Tihem morju bo vplivalo na Japonsko«
Newyork, 18. aprila AA. Havas: Wash:ngton-ski dopisnik lista »Newyork Herald Tribune« komentira noto, ki jo je zunanji minister Hull poslal japonski vladi in pravi, da bo ameriško brodovje sredi Tihega oceana bolj vplivalo na Japonsko, da razmisli o svoji akciji, kakor pogodba, na katero epozarja Cordell Hull na Japonsko v svoji noti. Dopisnik pravi, da je japonsko poslaništvo odklonilo sleherni komentar o Hullovi noti in da zavzema enako stališče tudi holandsko poslaništvo.
Amerika dobi najmočnejšo mornarico na svetu
Newyark, 18. aprila. AA. Havas Šef ameri-šek mornarice admiral Stark je priporočal v senatnem odboru za pomorska vprašanja sprejetje načrta o gradnji ladij, ki bi zagotovil ameriški mornarici prvo mesto na vsem svetu Ta program bi 6e uresničil s krediti v višini 3.366 milijonov dolarjev, razdeljeni na pet let. Mislijo, da bi po tem načrtu imela najmanjša oklopnica 40 000 ton Po admiralovem načrtu naj bi 6e zgradilo 121 bojnih ladij, tri nove matične ladje za letala v skupni tonaži 86.600 len, 14 križark (258.000 ton). 68 torpedovk (142.000 (142.000 ton) in 36 podmornic s skupaj 55.000 ton.
Izjava japonske vlade
Tokio, 18. aprila. AA. Zastopnik japonskega mornariškega ministrstva |c izjavil, da sc bo japonska mornarica uprla razširjenju vojne na Tihi ocean.
__________ __________ , „	Dodal je, da so bile preuranjene neke kritike v zve-
to, kaj bi se dogodilo na Nizozemskem. Cordell Hull t zi z izjavo japonskega zunanjega ministra Arite; ker je opozoril zunanjepolitični odbor, da bi sprememba položaja Nizozemske Indije ogrožala stalnost miru in varnosti na vsem Tihem oceanu. Cordell Hull je pozval v svoji izjavi na noti, izmenjane 30. novembra 1938 med Zedinjenimi državami in Japonsko. V teh notah sta obe državi izjavili, da bo6ta vodili politiko ohranitve obstoječega stanja na Tihem oceanu Dalje se je pozval Cordell Hull na note, izmenjane med Anglijo, Francijo in Japonsko ter državami, ki so podpisale vvashingtonsko pogodbo z dne 13. decembra 1921 Ta noia je bila poslana nizozemski vladi 4. februarja 1932. Cordell Hull je
pa nihče ni mogel pričakovati tako naglega razvoja dogodkov na severu Evrope in ker je nemogoče napovedati, kako se bo vojna razvijala, je Japonska želela določiti svoje stališče glede Nizozemske. Zastopnik ministrstva je dodal, da so Združene države izjavile, da se mora položaj Grenlandije ohraniti takšen kakršen je zdaj in kakršen je bil pred zasedbo Danske, če je USA mogla zavzeti takšno stališče glede Grenlandije, je rekel zastopnik mornariškega ministrstva, da je Japonska zavzela svoje stališče glede stvari, ki je za Japonce pomembnejša kakor Grenlandija za Ameriko.
Trgovinska in plačilna pogodba s Sovjetsko Rusijo
Naš« država doslej ni imela rednih trgovinski!) stikov t Zvezo sovjetskih republik, čeprav ho jo med našo driavo in Zvezo sovjetskih republik razvilo ie nekaj trgovinskega prometa. Stutistiku uvozu nam kaže, da jo znašal sovjetski uvoz k nam od letu 1930. dulje v milij. din:
1930	7.(11	1935 12.6
1931	2.:i5	1986 5.4
11132 2.0	1937 6.2:i .
1933	3.6	1938 3.13
1934	6.2	1939 2.7
V glavnem smo uvažali zadnja letu iz Rusije antracit, azhost-umiaut, nekatera letu v večjih množinah tudi kovino in sol.
>u»protno pn jc hil naš izvoz v Rusijo večino let enak ničli. Le v lotih 1932 in 1934 jc naša država izvozila tju večjo količino elektrod iz nekdanjo tvornice elektrod, ki jo je imela Kranjska industrijska družba nu Dobravi (1932 nekaj nad 5 milij. din iu 1934 2.1 milij. din). Sicor pu naša trgovinsko statistika ni beležila nobenega izvoza v Zvezo sovjetskih republik.
Soveilu jo gotovo, da jc bila medsebojna trgovina najbrž znatno večja, ker je šlo mnogo blagu s posredovanjem drugih držav v Rusijo in k nuni, suj nismo imeli trgovinske pogodbo.
Naša država se trudi v sedanjih časih, ko jo promet z vojujočimi se državami vedno težji in ker tudi nubavu prekmurskih surovin zudovu nu vedno večjo tožkoče, du hi nadomestila dosedanje nabavno vire z novimi. Zato vidimo predvsem prizadevanju naše zunanje trgovinsko politike, du poveča promet s sosednimi nevtralnimi državami, kakor so Bolgarija, Romunija iu Mudžarska. V tu namen služijo tudi ustanovitve trgovinskih zbornic: romunske in bolgarske v Belgradu ter ustre-zujočih ustanov v Sofiji in Bukarešti. Značilen jc v tej smeri tudi nov trgovinski sporazum z Madžarsko, ki bo ziiuino povečal promet med našo državo in Madžarsko.
Zlasti pa jc treba promet med jugovzhodnimi državami povečati zuradi tega, kor so ostale izven območju vojnih operacij in so prometne zveze med njimi proste blokado in sličuih ukrepov, ki so občutili v prekiuorskcm prometu. Promet sc lahko razvija po železnicah, po Donavi in po Črnem morju, kjer ima Bolgarija važno posredovalno vlogo.
Gotovo ima naša država mnogo vrst blaga, katero lahko izvažu v Zvezo sovjetskih republik, kakor je (udi nu drugi strani dana možnost dobiti v Sovjetski Rusiji marsikatere surovine, katere v vedno večji meri potrebuje naša razvijajoča sc industriju. V tem oziru je značilen bolgarski primer. Bolgarija je letos januarju sklenila s Sovjetsko Rusijo trgovinsko in plačilno pogodbo, v kateri jc najbolj zanimiva dobava bombaža. Sovjetska Rusija dobavi Bolgariji večje količine bom-baža, ki gu potrebuje njena tekstilna industrija, in sircr nu tu način, du pride bombaž v bolgarsko predilnice, ki gu predelajo in potom v predelani obliki izvažajo nuzaj v Sovjetsko Rusijo, kot plačilo zu delo pu dobe gotove količine bombažu. Sovjetska Rusija je še do neduvnu uvažala znatne količine bombažu, leta 1937. pn jc postala žc znaten izvoznik bombažu in konkurent Ameriki in angleškim posestvom. Tudi Nemčiji dobavlja sedaj Sovjetska Rusija znatne količine bombažu na isti način kot Bolgariji, namreč za predelavo v predilnicah na nekdanjem poljskem ozemlju, za plačilo pa daje gotovo količine surovega bombaža v popolno porabo Nemčiji.
Mod našimi izvoznimi predmeti je važen za Sovjetsko Rusijo tobak. S tem bomo dobili nadomestilo zu doslej znatni izvoz tobaku nu Poljsko, kamor smo gu prodajali kompenzacijskim potoni. Tudi dobave premogu so zu nas važne, ker so drugi dobavitelji v znatni meri zmanjšali svoje dovoze k nam. Mnogo jo nadalje izdelkov našo industrije. zu kulero morila obstoju potreba na Sovjetskem trgu.
Blagovni promet med našo državo in Sovjetsko Rusijo se bo lahko razvijal — če se ho spet razvijal — predvsem po suhozemski poti s posredovanjem Nemčije, Romunijo in Bolgarije, nadalje po Donavi in končno tudi za vzhodno predele države skozi Bolgarijo, kamor bi dovažale sovjetske ladjo predmete, ki bi sc izvažali k nam.
GoApo-dahAtvo
Naše gospodarstvo v februarju in marcu
Narodna banka je pravkar izdala svoje mesečno poročilo za februar, iz katerega posnemamo naslednje podatke:
Promet za denarnem trgu je veliko večji kot je bil v prvih mesecih lanskega leta. Tudi naložbe na čekovnih računih Poštne hranilnice so znatno večje kot so bile lani. Znašale so na koncu meseca (v milij. din, v oklepajih podatki za odgovarjajoče mesece lani): januar 2.173 (1.776), februar 2.206 (1.697) in marec 2.294 (1.551) milij. din. Nasprotno pa se postopno zmanjšujejo vloge, ki so znašale v vsej državi na koncu februarja 10.144 (na koncu januarja 10.227) milji. din.
Promet na naših borzah je višji kot lani. Znašal je v devizah in valutah januarja 1940 383 (332), februarja 351 (309) in marca 376 (270) milij. din. Povprečna rentabilnost državnih papirjev se je nekoliko zmanjšala: od 6.81% februarja na ti.70% marca V"" (lani marca je znašala 0.82%).
Podražitev železa. Iz. Belgrada poročajo, da se je podražilo železo v šibkah za 70 par na dosedanje relacijske temeljne cene, betonsko železo in tračnice za 80 par na dosedanje temeljne cene, t. j. sedaj je relacijska temeljna cena izenačena. Zaradi tega je pričakovati, da se bo podražilo tudi ves ostali grobi materijal in drobno blago za približno 20 odstotkov.
Izpremcmba imenn. Pri Trgovski banki, d. d. v Zagrebu je bila vpisana izpremcmba imena člana ravnateljstva g. Slavka Bctlkeima v Belin Slavko.
Prijava potrebnega uvoza surovin
Da bi komite za uvoz pri Narodni banki mogel izvršiti razdelitev kontingentov za nabavo osnovnih surovin iz inozemstva za posamezna četrtletja, je potrebno, da zainteresirani uvozniki prijavijo količine robe, katero nameravajo nabaviti v deviznih državah za svoje redne potrebe do konca tekočega leta. Na osnovi teh podatkov in v mejah razpoložljivih sredstev bo komite dovoljeval potrebna odobre-nja za uvoz 6urovin.
Prijave jc predložiti samo za naslednje vrste blaga:
Surov bombaž, bombažna prediva, volna, volnena prediva, lan, lanena prediva, juta, jutina prediva, kavčuk, avtomobilske gume, krpe, ekstrakti za strojenje kož, fosfati, solitri, sodni nitrat, loj, kopra, kokosovo olje, ribje olje, cin, bela pločevina, surov nikel, proizvodi iz nikla, kakao v zmu, ka-kaovo maslo, riž, 6urova kava, 6Urova pluta, sisal-manila, težke kože, antracit, koks, težka katranska olja, mazilna olja, parafin, umetne barve, oljnata semena, laneno in ricinusovo olje, surova nafta, bencin, petrolej, platina, 6taro železo.
Da bi mogel komite za uvoz predvideti etvarno potrebo domačih uvoznikov za posamezne predmete in vsako četrtletje, je potrebno, da zainteresirane domače firme v prijavah navedejo posebej svoje potrebe za drugo, tretje in četrto četrtletje letos. Zato morajo uvozniki za vsak navedeni predmet predložiti prijavo deviznemu ravnateljstvu pri Narodni banki na posebnem obrazcu z razdelitvijo nameravanega uvoza v času od 1. aprila do 30. junija, od 1. julija do 30. septembra in od 1. oktobra do 31. decembra. Potrebni obrazci za prijave se dobe pri vseh podružnicah Narodne banke in pooblaščenih denarnih zavodih. Prijave se morajo dostaviti deviznemu ravnateljstvu Narodne banke v Belgradu najkasneje do 25. aprila letos, Tvrdke, ki do odrejenega roka ne bi predložile redne prijave z vsemi zahtevanimi podatki, se izpostavljajo riziku, da se njihove prošnje ne bodo vzele v poštev ob razdelitvi kontingentov za uvoz blaga v posameznih četrtletjih.
Uvoz po morju bo olajšan
»Politika« prinaša naslednje informacije: Vice-guverner Narodne banke g. dr. Ivo Belin je predvčerajšnjim zaključil pogajanja, ki jih je imel z angleškimi oblastmi o raznih vprašanjih, ki interesirajo naše gospodarstvo. Med ostalim se je zvedelo, da je bila pri teh pogajanjih v celoti odobrena lista predmetov, katero smo predložili Angliji, ta lista vsebuje tudi podatke o količinah in izvoru raznih surovin, ki so potrebne našemu gospodarstvu in naši državi za redno preskrbo. Na oenovi tega se lahko pričakuje poenostavitev kontrolnih formalnosti za tovore, namenjene za našo državo, katere kontrolirajo angleške kontrolne oblasti v Sredozemskem morju.
Posestne izpremembe v Mariboru
Zadnje čase je bilo v Mariboru veliko posestnih izprememb Največja kupčija je bila med Pokojninskim zavodom za nameščence in kidustrijcem Antonom Tavčarjem. Ta je prodaj Pokojninskemu zavodu svojo vilo z zemljiščem med Kopališko in Frančiškansko ulico za 1,540.000 din. Zemljišče meri 3659 kvadratnih metrov. Pokojninski zavod bo na tem velikem kompleksu zgradil več stanovanjskih hiš. — Druge kupčije so bile manjšega obsega in 6icer: industrijalec Robert Bieber iz Gradca je prodal svoj zemljiški kompleks z hišo ob Koroški cesti 21 mestni občini Mariborski za 480.000 din. Omenjeno zemljišče s stavbami leži med Koroško
Pri 50 največjih bankah se je od januarja na
februar zmanjšala gotovina od 749 na 737, dočim so narasli dolžniki od 3.059 na 3.101, istočasno pa so se tudi zmanjšala menična posojila od 1178 na 1.1160 milij. din.
Indeks cen na debelo je od februarja na marec narastel od 94.9 na 98.5 (1926 — 100) indeks cen na drobno pa od 94.9 na 99.1 (lani marca je znaašl indeks cen na debelo 76.9, na drobno pa 83.0).
Šlevilo natovorjenih vagonov je od januarja na februar naraslo od 120.000 na 133.000 (lani februarja je bilo natovorjenih 116.000 vagonov). Tonaža ladij, prispelih v naša pristanišča, se je od decembru na Januar zmanjšala od 1.042.000 na 931.000 ton (lani januarja je znašala 1.307.000 ton). Rečni promet je bil malenkosten zaradi zaledenitve Donave in Savo.
Produkcija premoga je dosegla v februarju rekordno višino 604.000 ton (januarja 594.000 ton, februarja 1939 pa 450.000 ton).
ccsto, Minoritsko ulico, Vojašniškim in Vodnikovim trgom ter ga bo mestna občina zaradi gradnje nove tržnice porušila. Hišni posestnik Pavel Vadnou je prodal svojo vilo v Kosarjevi ulici 43 posestniku Jožefu Gselmanu. bivšemu upravitelju Racerdvora za 312.000 din Milan Brinšek je prodal zasebnici Alojziji Dobrovnik hišo v Stritarjevi ulici 10 za 165.000 din; bančni uradnik Milan Klemene je prodal trgovski nameščenki Pavli Hedžet iz Ljubljane svojo vilo v Kamniški ulici 10 za 290.000 din; posestnik Ivna Majer je prodal posestniku Milanu Ko-6erju hišo z gospodarskim poslopjem v Metelkovi ulici 19 za 133.000 din; Vinarska in sadjarska šola v Mar toru je prodala svoie parcele na Pristavi: ; 2 parceli v izmeri 1859 kv. metrov ravnatelju Loosu za 148.720 din, zasebnemu uradniku Slavku Basiaku parcelo 740 k v. metrov za 48.100 din, zasebnemu uradniku Srečku Kolarju parcelo 959 kv. metrov za 71.850 din; posestnik Franc Ranftl iz Nove vasi je razparceliral svoje zemljišče ter je prodal trgovskemu pomočniku Lavriču 596 kv. metrov veliko parcelo za 18.475 din, obratovodji Fmacu Korenu dve parceli 1528 kv. metrov za 47.368 din, trg. pomočniku Antonu Močivniku parcelo ob podaljšani gozdni ulici 560 kv. metrov za 17.500 din; Mestna občina mariborska je prodala parcele na Rosenbergovem posestvu: ženi čevljarskega mojstra Mariji Frangeš 740 kv. metrov za 16.280 din, Bevc Mirni iz Studencev 724 kv. metrov za 15.928 din, ing. Slavku Prebevšku 863 kv. metrov za 18.986 din; Franc Koštamanj, posestnik, Mlinska ulica 8, je prodaj posestniku Josipu Mur-šecu, Pesnica-Kaniža, prazno stanovanjsko hišo za 115.000 din; Zadruga drž. uslužbencev za nabavo s tanovanj v Mariboru je prodala Francu Kranjcu, pošt. tehniku, posestvo Grajski Marof 949 kv. metrov za 80.000 din; Josip Stander je prodal šolski upraviteljici Rozaliji Berce travnik 821 kv. metrov in gozd 187 kv. metrov v Koroških vratih za 45.000 din; Celeč Alojz je prodal jetniškemu pazniku Šer-beli Benediktu hišo v Prisojni ulici 2 za 159.000 dinarjev.
*
Razširjenje kontrole uvoza. Devizni odbor pri Narodni banki je sklenil razširiti seznam kontroliranih uvoznih predmetov tudi na št. 113 carinske uvozne tarife: sadno žganje. Pooblaščeni zavodi bodo doslej dostavljali prošnje za dovoljenje izdaje deviznih potrdil za omenjeni predmet deviznemu ravnateljstvu Narodne banke, odseku za kontrolo uvoza.
Jelica, d. d., čačak. Glavnica 10.0, bilančna vsota 39.0 (38.66), bruttodonos 4.97 (3.86), milij. din čisti dobiček 0 (0).
Borze
Dne 18. aprila 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 16.531.705 din, na belgrajski pa 5.9 milij. din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 560.000 dinarjev.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt...... _ 154.10— 157.30
Pariz 100 frankov	87.05— 89.35
New York 100 dol....... 4425.-4485,—
Ženeva 100 frankov . . , , , , 995. 1005,— Amsterdam 100 gold. . . , . . 2348.50—23886.50 Bruselj 100 belg. . , , 8 . , . 740.50—752.50
Dr. Milorad Gjorgjevič, bivši finančni minister, vodja naše delegacije za pogajanja z Sovjetsko Rusijo.
Ljnbljana — svobodno tržišče:
London 1 funt , > Pariz 100 frankov , New York 100 dol. . Ženeva 100 frankov Amsterdam 100 gold, Bruselj 100 belg. , ,
i t » > i i
190.40— 193.60 107.61— 109.91
5480.-5520,—
1228.18—1238.18 2900.55—2938.55 914.56— 926.56
Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka	14.70— ' 14.9»*
Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem 30.90—31.60.
Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 31.70-32.10. Sofija 100 din 95.20—96.80.
Curih. Belgrad 10, Pariz 8.85, London 15.62, New York 446, Bruselj 7475, Milan 22.50, Madrid 45, Amsterdam 236,75, Berlin 178.—, Stockholm 105.75, Sofija 5.50 blago, Budimpešta 79.50 blago, Atene 3.20 blago, Carigrad 3.55 blago, Bukarešta 2.25 blago, Helsingfors 8.50 blago, Buenos-Aires 102.25.
*<-« Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 428 —435 v Zagrebu 431 blago v Belgradu 429.50—430.50
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—100, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 428—435, begluške obveznice 75—76, dalm. agrarji 68—69, 8% Blerovo posojilo 99—100, 7% Blerovo posojilo 90.50—91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 92—93. — Delnice: Narodna banka 7.990—8.000, Trboveljska 245—250.	,>'
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda promptna 431 blago, begluške obveynice 76 blago, dalm. agrarji 65—68, 4% severni agrarji 49.50—50 (50), 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 97 denar, 7% Blerovo posojilo 90—92 (91), 7% posojilo Drž. hip. banke 99 denar, 7% stab. posojilo 95 blago. — Delnice: Narodna banka 8.000 blago, Priv. agrarna banka 193 blago, Trboveljska 240—241 (240), Gutmann 52—60, Sladk. tov. Osijek 200—205 (200), Isis 30 blago.
Belgrad. Državni pupirji: vojna škoda promptna 429.50—430.50 (432, 430), begluške obveznice 75.25—76 (75.50), dalm. agrarji 68.50—69 (65.75), 4% severni agrarji 50.75—51.25 (51.25), 6% šumske obveznice 68—69.50, 8% Blerovo posojilo 100.50— 101.50, 7% Blerovo posojilo 91—92, 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar (102). — D e 1 n i c e : Narodna banka (7.900).
2itni trg
Novi Sad. Pšenica: bač. okol. N. Sad 263—265, G. bač. 263—265, srem. 262—264, slav. in g. ban. 263—265, bač. ladja Tisa 264—266. — Rž: bač 208—210. — Koruza: bač in bač. par. Indjija in Vršac 204—206. — Moka: bač. in ban Og, Ogg 375—385, 2) 355-365; 5) 335—345; 6) 315—325; 7) 285—295; 8) 180—185; sremska in slavonska Og, Ogg 370—380, 2) 350—360; 51 330—340; 6) 310—320; 7) 280—290; 8) 180—185, — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Poročnik Heim 8
Vohunska povest iz časa svetovne vojne.
»Ne, gospod poveljnik. Pretiravali so. Moj edini pouk v umetnosti je bil v tem, da sem včasih obiskovala tečaje za harfo na konserva-toriju. To si pač poželi mlado dekle, ko pa sem se omožila na deželo, je bilo teh tečajev konec.«
»Harfa! Kakšna milina!« je vzkliknil Niederstoff. »Bodite tako prijazni, Strohberg, in poizvedite takoj po imenu tega oficirja ter mu dajte trideset dni zajx>ra zaradi prevelike ljubezni do harfe.«
Poveljnik je odšel za njim pa tudi Ileini. Ko ju je grof čez četrt ure poklical nazaj, sta ga dobila samega, zatopljenega v svojo sliko v velikem kaminovem ogledalu, bil je nemiren zamišljen in tesno mu je bilo pri srcu.
»Ah, Strohberg! Preselil se bom od tukaj. Da. Nastanil se bom pri gospej I.ecoenr Nena-vadno naključje! Ona je lastnica ti«te draže-stne hiše v rokoko slogu, vile »Bagatelle«, ki jo že več mesecev opazujem. Sicer sem va.n pa že govoril o tem. Glejte no. vse |>ozabite. Prav preveč jc nisem spraševal po njenem mnenju, toda ztli se mi, tla na dnu srca ne nasprotuje temu, da pridem k njej. Varoval jo boni vsakega novega neprijetnega prijatelja. Kaj pravite na to'«
»Nič, gospod grof.«
»No torej! tako. Ah, severla cvetličarja ;ii več v tej luknji. Rad bi ji v opravičilo, ker jo motim ...«
»Ne,« se je osorno oglasil Strohberg. »Cvetličarja ni.«
Meščan se je hlinil, kakor dn se hoče odleti vsaki lahkomiselnosti, da ne bi izdal svojo
domovinsko bol. Polkovnik se je čutil zelo zapuščenega. da se jc adjunktu kar smilil.
»Toda, čisto naravno se bom izmotal.«
»Tako je. Prav dobro. Dva šopka vrtnic — svežih in lepo razcvetenih ...«
»Rdečih, kajne, gospod grof?«
»Zakaj rdečih? Kaj hotečete reči, moj dragi? Je vseeno kakšne barve so. Saj ne dvorim tej mladi gospej. Toda končno, zakaj ne prav rdečih. Du, rdeče. No, kaj pu vi tam, Heim? Ah! seveda. Nisva še končala, kajne?«
»Samo še tole, gospod grof. Tolmača Stiefe-la že od včeraj ni nikjer.«
»Stiefcl? Ali ni to tisti pošteni trgovec, ki sem ga pred kratkim izbral...«
»Da, gospod grof, prav tisti je. Trgovec... kar je še hujše, to so pa okoliščine...«
»Bežite no, Ileini. sedaj boste pa še burk.3 uganjali. (lotovo mislite, da je že mrtev in da so ga ubili civilisti. Nič drugega ne pomaga, kakor da ga poiščete. Človek se ne izgubi kar tako. Nate, tu imate belo karto. Nasvidenje, moj dragi. In pomnite, dn v francoskem taboru vsi na mig ubogajo. Niso tako divji, kakor zgledajo, verujte mi, da niso!«
Četrto poglavje.
Zabrisano sled.
Noč od srede 12. do četrtka 13. maja.
Ob šestih zvečer je francoska, ob dvanajstih nemška ura; čeprav je ob šetih še dan, je to tiru umika. Vsi civilisti morajo ob tej uri na svoj dom. Ko množice odidejo k počitku so ulice prazne. Ok.iice so povsod zaprte. vMir ima nekaj mrtvaškega nu sebi in je še bolj neznosen kakor na glavnem trgu, kjer gre straža invalidov v stari stolp, ki ima ibliko prijaznih in veselili golobnjakov v več nadstropjih, da
kar mrgoli odprtin, štirje prižgani svetilniki že migotajo in njihova rumenkasta svetloba teži in plaši; brez dvoma ti vzbuja podzavestno misel o nedavni navzočnosti in navadnem begu ali popolnem uničenju, ki ga je povzročila kaka neznana tajna silu. Tam skoči gibko iz kuke luknje črn maček, oostane, upogne hrbet, se strese in gre ponosno ter prezirljivo nazaj k svojim skrivnostnim podzemskim opravilom.
Psi so divje lajali; poročnik Schmidt je stopil iz komande; z obema nogama se je drsal in skoro ležal na tlaku vznak, da bi zadržal svoja psa, ki sta s tako silo vlekla vrv, da bi jo kmalu pretrgala. Vrhovni poročnik Heim je šel za njimi ves zaskrbljen; žile na obrazu so mu nemirno utripale. Pustolovščina ga je oči-vidno veselila; vendar so molčali, ker so bili pokorni navodilom. Schmidt je slednjič pomolil pod nos obeh živali Sticfelov jopič in ju kratko opogumil: »Išči!«... Psa sta dignila svoje dolge nosove v zrak in vohala: na dnu njunih črnih oči so žarele rdečkaste luči; kakor sveti živa žerjavica; oba naenkrat sta se pognala naprej tako, da sta zopet spravila svojega gospodarja z ravnotežja
Oba psa sta se ustavila na sredi trga; nista vedela, kam bi. Vohala sta na vse strani in se obračala v krogu, dokler se ni Dalila nenadno odločil in zdirjal v smeri proti baziliki. Z nosom je neprestano drsal po asfaltu. Samson pa je zadržal lajež in skočil prav v nasprotno smer. Schmidt se je razkoračil, klel 11 se upiral nckuj časa, nato pa izpustil psa. Sam je Sel zu nsico, ki se je nenadoma ustavila.
»Oba lovska psu bi se morala zediniti. Zdi se, da ne vesta, kaj hočeta,« je mrmral lieiin, ki je motril ta zanimivi prizor.
Schmidt ie ves divii obstal:
»Pojdimo za Samsonom.«
Res je prišel do kota ozke ulice, ne tla bi se prej kaj ustavil. Postal je nemiren. Z lajanjem in z mrzličnim lovenjein repa je klical svojega gospodarja. Ko je videl, da mu sledi, je šel naprej. Petdeset metrov dalje so ga dohiteli. Postavil se je z vso svojo dolžino ob vrata neke meščanske hišice in s kremplji na prvih nogah besno praskal po njih. Schmidt je pozvonil.
Oknica v pritličju se je odprla. Glava bradatega starčka, pokritega s čepico iz bele bom-baževine, se je prikazala na oknu. Ko je zagledal oddelek oboroženih vojakov, ki so se v polkrogu razpostavili pred vrati, se je zelo prestrašil.
»Kdo stanuje v tej hiši?« je vprašal osorno Schmidt.
»Moja žena in jaz v pritličju. V prvem nadstropju pa nemški policist Stiefcl in neka 1'rancozinja, ki živi z njim.«
»Kje je Stiefel?«
»Popolnoma nič ne vem,« je odgovoril Francoz, ko je prišel k sebi. »Mislim, da je
doma, tamle zgoraj s tisto žensko, zaradi katere so morali oditi moji najemniki, ki so bili pošteni ljudje.«
»Odprite vrata in molčite,« je ukazal Heim.
»Pri nas so vrata vedno odprta: v miru zato, ker v deželi ni ropar jev; v vojski pa zato, ker ni nobene reči več pri hiši, ki bi jo mogel kdo vzeti.«
Heim in Schmidt sta se požnrila, da bi kaznovala predrznost in sta šla za psoma, ki sta ju zopet prijela za vrvico Naredila sta korak do hodnika, ki vodi v prvo nadstropje. Tain jc stala Liana v preprosti spnlni obleki.' Ko |e zagledala psa. se je prestrašila, začela jc kričati in jima pred nosom zapria vrata.
Pri glavobolu l^&ss&gB
Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938
Važna zdravstvena ustanova v Mariboru
Mariborski zdravstveni dom je v desetih letih opravil ogromno delo
Maribor, v aprilu.
V času, ko je imela Ljubljana že popolnoma urejeno higiensko službo v okvirju tamkajšnjega Higienskega zavoda, v obliki ožjih ustanov za higieno kakor tudi za socialno zdravstveno skrbstvo za šolsko mladino in popolnoma urejen zavod za zaščito dojenčkov in materinstva, in je še celo Celje imelo urejen zdravstveni dom, je bil Maribor, drugo središče Slovenije, še vedno brez vsega tega. To se je čutilo v mestu Mariboru kakor tudi v njegovi ožji in širši okolici tja do madžarske in tedanje avstrijske meje. Ta dokaj obsežni teritorij, ki je v dobi porazdelitve države na oblasti še posebno gravitiral v Maribor, ni čutil nobenih koristi od ljubljanskih higienskih ustanov ter se je pokazala nujna potreba po organiziranju podobnih ustanov v Mariboru samem. Toda šele leta 1929 je dobil Maribor svoj Zdravstveni dom, ki je ledaj lani slavil tiho in skromno, kakor opravlja svoje .veliko delo, tudi svojo 10 letnico.
Začetek
Dasi smatramo leto 1929 kot prvo leto gospodarske krize, ki je začela takrat nastopati ter so bili v tem znamenju sestavljeni tudi tedanji državni proračuni, je vendar ministrstvo za zdravje odredilo ustanovitev Zdravstvenega doma v Mariboru. Baza za osnovanje ustanove je ministrski
Laboratorij,
odlok z dne 5. februarja 1929. V tem odloku je odrejen tudi delokrog Zdravstvenega doma in sicer področje mesta Maribora ter političnih okrajev Maribor desni in levi breg, mesto Ptuj in okraj ptujski ter okraji Ljutomer, Murska Sobota, Dol. Lendava, Čakovec in Prelog. Določeni so bili tudi sledeči oddelki nove ustanove: 1. biološko-serolo-ško diagnostični oddelek, 2. higiensko-epidemiolo-ški oddelek, 3. antirabični oddelek, 4. šolska poliklinika, 5. dispanzer za dojenčke. Tudi je odlok določil, da se Zdravstveni zavod namesti v .stanor vanjski hiši, ki jo je tedaj gradil Oblastni odbor v Strossmajerjevi idici. Za vodjo Zdravstvenega, doma pa je bil imenovan dr. Vrtovec, ki se je specializiral v higienski službi najprej pri Higienskem zavodu v Ljubljani, potem pa je proučeval kot štipendist Rockfellerjeve ustanove organizacijo higienske službe in pobijanje infekcijskih bolezni v Združenih državah Severne Amerike.
S samim ministrskim odlokom pa vprašanje Zdravstvenega doma v Mariboru še ni bilo rešeno. Zavod je bil osnovan pač na papirju, v praksi pa so se pokazale velike težave. Ni bilo primernih prostorov, niti osebja, še manj pa seveda denarnih sredstev. Zaradi tega se je morala vršiti tudi vsa orgauizacija Zdravstvenega doma v etapah, polagoma od leta do leta in v stalni borbi s pomanjkanjem denarnih sredstev, pa tudi' z nerazumevanjem od strani oblasti in javnosti. S težavo je dobil zavod v novi stanovanjski hiši Oblastnega odbora dvosobno stanovanje v pritličju. Preskrbeti je bilo treba še opremo iu nabaviti potrebno aparaturo.
Ogromno delo
Javnost je kmalu uvidela, da je dobil Maribor z Zdravstvenim domom važno ustanovo in vse bolj so se začeli kopičiti posli. Zaradi pomanjkanja prostorov je moral začasno vodja v svojem stanovanju opravljati tekoče posle. Dodeljen mu je bil še laborant, ki je opravljal laboratorijsko delo. Jeseni leta 1929 se je osnovala na zavodu tudi šolska poliklinika. Težave so bile pri tem oddelku s prostori, najprej so se nameravali dobiti potrebni lokali v kakem šolskem zavodu, potem se je mislilo na postavitev lastne barake. Konec, oktobra 1929 je začel poslovati tudi sero-bakteriološki oddelek, j ki je bil opremljen z vsem potrebnim, da je lah-
Kardinal H. Pellegrinetti:
Sv. Ciril in Metod
Z Arabci je govoril arabsko, z Judi hebrejsko, e Hazari turansko; ustanovil je slovanski črkopis in književnost, ne po nagonu jezikoslovca, ne da bi razkazoval svojo čudovito jezikovno sposobnost in čut za duha drugih jezikov, temveč iz globokega in dejavnega prepričanja, da mora Kristus, ki razsvetljuje sleherno dušo na tem svetu, priti v 6tik z vsako dušo po tistem, kar je sleherni duši najgloblje, naj-prirodnejše in najprisrčnejše (najintimnejše) občeval-no: materni jezik, narodni jezik. Gotovo je, da tudi vsak Kristusov blagovestnik tako misli; gotovo je, da 60 vsi veliki apostoli razumeli to resnico krščanskih Binkošti in Pavlovega izreka, da v Kristusu ni niti Grka niti barbara; oznanjevanje evangelija gotovo ni mogoče brez rabe domačih narodnih jezikov. Toda sveta brata sta temeljno dostojanstvo vsakega jezika, utemeljeno v dostojanstvu udeležbe pri cerkvenem življenju v Kristusu, globlje umcvala, široko-srčneje občutila in uporabila kakor drugi misijonarji. Drugi misijonarji 60 pred Cirilom delovali med zahodnimi Slovani uspešno, zaslužno in požrtvovalno — velik greh bi bil to tajiti — niso pa imeli iste širine srca, iste junaške in plemenite podjetnosti kakor Ciril. V tem je Cirilova slava več|a, čeprav so ga drugi mogli prekositi po obširnosti misijonstva, po težavah apostolskih podjetij, po številu spreobrnjenj, po premaganih težavh, po mučenišlvu. V božjem kraljestvu 60 pač mnoga bivališča.
Znamenito je, da 6ta Ciril in Metod v Moravski in tudi v Rimu uporabljala slovanski bogslužni jezik, ko se nihče ne bi spotikal, če bi kot Grka rabila grški jezik, katerega bogoslužni rabi ni nihče oporekal in ki je bil obilno rabljen tudi v Rimu, kjer
so že stoletja bili grški samostani in drugi grški naseljenci Toda ta dva velikana sta hotela na 6ebi predstavljati in upodabljati veliko idejo: Grka, ki 6ta v latinskem Rimu maševala slovensko, sta presunljivo dokazovala katoliško edinost na grobu sv, Petra pred papeževimi očmi.
In v grškem, latinskem in slovanskem jeziku so Metodovi učenci peli pogrebne molitve ob Metodovem grobu, toda zadnjikrat! Nedolgo poslej so njihovi nasprotniki razdejali njih delo in jih pregnali. Pod drugim podnebjem pa niso mogli več najti tako čudovito popolnega umevanja te katoliške, narodne in mednarodne, naravne in nadnaravne vzajemnosti.
Kristus, domovina in narod so bili globoko spojeni in skoraj pomešani pojmi v krščanskem pojmovanju obeh apostolov. Globoko sta ljubila svojo domovino in carigrajsko cesarstvo, ki se je sploh imenovalo in smatralo za rimsko. V njunem življenju je mnogo podrobnosti, ki dokazujejo njuno domoljubje. Toda cesarstvo je bilo v Cirilovem pojmovanju Kristusovo cesarstvo, cesar pa tako rekoč pooblaščenec za dobro vladanje narodov. Tako je Ciril spretno zavrnil ugovor Judov glede na kip, ki ga je v sanjah videl Nabukodonozor in ki ga je razložil prerok Da-niel. Ugovarjali so: »Ti praviš, da je Mesija, ki ga pomeni skala, ki se je odtrgala z gore in razbila kip, že prišel, ker so štiri države, označene po različnih sestavinah kipa, propadle. Toda rimsko cesarstvo še danes traja, to je namreč vaše carigrajsko. Nikakor ne, je globoko odgovoril filozof; pogansko rimsko cesarstvo je izginilo; danšnje cesarstvo pa je Kristusovo in cesar vlada v Kristusovem imenu!«
V Cirilu torej ni bilo nič tistega, kar bi danes imenovali nacizem; v njem ni bilo izključevanja drugih narodov, kar bi danes z ne posebno lepo, na novo skovano besedo imenovali rasizem. Saj je navzlic vdanosti svoji domovini in svojemu ccsarju
brez omahovanja postal vse tujemu, še napol barbarskemu narodu. Sv. Metod je samo enkrat zopet videl Carigrad, proti koncu svojega življenja, po dvajsetletni odsotnosti. In kosti obeh Bizantincev počivajo v Rimu in v Moravski, daleč od Soluna, daleč od Carigrada, a na polju njunega apostolstva za Kristusa, za povzdig Slovanov v Kristusu.
Poglejmo še njuno katehezo o Kristusu v njegovi Cerkvi.
Večkrat in pri mnogih pisateljih vzhodnih, tako imenovanih pravoslavnih cerkva, srečujemo trditev, da 6ta bila 6v. Ciril :n Metod pristaša tako imenovanih »narodnih« cerkva, da sla namreč hotela ne le narodno hierarhijo, ampak neodvisnost od Rima, cerkveno samostojnost (avtokefalnost). To pojmovanje nima nobene opore v zgodovinskih virih in ves način delovanja svetih bratov mu odločno nasprotuje. V Moravsko sta šla na prošnjo slovanskega kneza, po naročilu bizantinskega cesarja, brez nasprotovanja cerkvene oblasti. Bila sta navadna misijonarja, ko pa je bilo treba v pokrajini urediti cerkveno upravo, sta prišla v Rim. Vsi viri soglafno dokazujejo, s kakšnim spoštovanjem sta se klanjala rimski Cerkvi, s kakim zaupanjem in s kako širokim srcem ju je sprejel papež, rimska duhovščina in ljudstvo.
Občudovanje, s katerim govori papežev knjižničar Anastazij o Cirilu, bi hilo nerazumljivo, če bi bil v njegovem mišljenju količkaj sumil razkolnc misli ali prizadevanje za neodvsinost od Rima; saj jc Fotij takrat že nastopil proti Rimu in Anastazij je bil navzoč pri IV. carigrajskem cerkvcnem zboru (869), kjer je bil Fotij obsojen.
Sveta brata sta vedela, da njuno apostolsko polje v Moravski in Panoniji spada k zahodnemu pa-triarhatu; nikoli nista niti najmanj skušala lajiti ali omejevati rimske pravice. Bili so pač prepiri o cer-
1 kvenih pravicah, pa ne od paepževe strani, marveč s salzburškim, frisinškim in pasavskim škofom, ki so j v imenu že prej v Moravski in Panoniji izvrševanih pravic izpodbijali Metodovo nadškofovsko oblast, ki jo je Metod prejel naravnost in izključno od papeža. I In ugovarjal je papež sam, ne proti Metodu, marveč nemškim škofom, Metodovim nasprotnikom. Strašne 60 besede Janeza VIII. h frisinšfcemu škofu Anoenu v pismu leta 873: »Tvoja predrznost in oblastnost presega ne le oblake, ampak samo nebo. Prisvojil 6i si namreč pravice rimskega apostolskega prestola in si se drznil, kakor da bi bil patriarh, soditi nadškofa; in kar je še hujše, si bolj tiransko kakor ccrkveno-pravno ravnal s tvojim bratom Metodom, nadškofom in apostolskim legatom.«
Sv. Metod je vse kaj drugega, kakor pa so ga hoteli krivično predstavljati nasprotniki Rima.
Res sta slovansko hierarhijo želela ne le sveta brata, ampak to željo je pospeševal tudi papež. Če ne bi bili žalostni dogodki vsega tega razbili, bi bil Metod organiziral slovansko hierarhijo, kot kvas za obširnejšo cerkveno organizacijo, ki so jo zahodni Slovani dobili šele veliko pozneie Metod je v ta namen že imel prvega podrejenega škofa (sulragana) in bil od papeža Janeza VIII. že pozvan, da predloži še drugega, da bi potem mogel posvetiti še druge škofe, kadar bi bila priložnost za ustanovitev novih škofij.
Gotovo so slovanski knezi, bizantinsko cesarstvo in nemfki šholje imeli tudi politične namene, sv. Ciril in Metod pa sta si samo prizadevala, da bi Slovanom prinesla Kristusa in jih v ta namen re sila tistih vplivov, ki so tedaj žalili njihovo narodno čustvo, jim odtujevali evangelij, ki so ga kot orodje tujega gospostva oznanjali mogočni, oboroženi in oblastni tujci.
(Dalje.)
Protituberkulozni dispanzer.
ko vršil zahtevane preiskave. Dispanzer za dojenčke je obstojal v Mariboru še jired ustanovitvijo Zdravstvenega doma ter je posloval v svojih prostorih na Slomškovem trgu.
V tem času je prišel zakon o razdelitvi države na banovine. Oblastni odbor so likvidirali, med njimi tudi mariborski, ki je imel svoje urade v obeh zgradbah nekdanjega Scherbaumovega dvorca v Vrazovi in Koroščevi ulici. Ti dve zgradbi, ki ju loči le vrt, sta postali zaradi preselitve uradov Oblastnega odbora prazni, njihov lastnik je postala banska uprava v Ljubljani. Vodja Zdravstvenega doma je takoj spoznal, da se nudi sedaj edina priložnost priti do primernih prostorov, katere ne sme zamuditi, če se hoče ustanova urediti tako, da bo odgovarjala svojemu imenu in namenu. Za obe zgradbi so se potegovale razne mariborske institucije, tako Muzej, Pokrajinski arhiv, Gozdarska šola. Po daljših prizadevanjih je končno padla odločitev tako, da je glavno poslopje v Vrazovi ulici dobila Gozdarska šola, dvoriščno poslopje, Koro-ščeva 3, pa je dobil Zdravstveni dom, ki se je potem nemudoma preselil v nove prostore.
Najprej je bilo treba izvršiti razne adaptacije, napeljati plin itd., dne 15. aprila 1930 [>a se je preselil kot prvi v nove prostore dispanzer za dojenčke, kateremu je sledil sero-bakteriološki laboratorij ter administrativna pisarna. Težko je bilo potem dobiti sredstva za otvoritev ostalih predvidenih oddelkov. Potrebno je bilo ludi razširiti udejstvovanje Zdravstvenega doma na druga polja socialne medicine. V Mariboru je obstojala že tedaj Protituberkulozna liga, ki je imela svoj dispanzer. Ta je pa doživljal težko krizo, ker so ligi primanjkovala sredstva. Dispanzer ni imel na razpolago zdravnika-specialista in tudi ne potrebnih specialnih pripomočkov. Zato je na pobudo vodje Zdravstvenega doma započela liga z akcijo, da bi prevzela država njen dispanzer. Stvar je uspela ter je dispanzer prešel v sestav Zdravstvenega doma, nastavljen je bil specialist za tuberkulozo, nastavljene so bile zaščitne sestre, ki vršijo tudi obiske na domovih in dispanzer je začel dnevno poslovati.
Šolska poliklinika
Z novim šolskim letom je končno pričela delovati tudi šolska poliklinika, kateri se je pozneje priključila še mlečna kuhinja kraljeviča Andreja. Podlago za ustanovitev te kuhinje je dala velikodušna naklonitev Nj. Vel. kraljice Marije z mesečnim |)rispevkom 2500 din. Enak prispevek je dala mesečno na lazpolago tudi mestna občina in tako je bilo omogočeno, da so začeli prejemati revni šolski otroci dnevno vsak do|>oldan svoj obrok — četrt litra pasteriziranega mleka. V te svrhe so se nabavile posebne eetrtlitrske steklenice, ki jih prevaža v posebnih zabojih na posamezne šole zavodov avtomobil. Leta 1933 se je uvedel v šolski polikliniki zobozdravniški ambulatorij.
Postaja za dojenčke
Občutila se je potreba, da se dispanzer za dojenčke izpopolni z dojensko postajo. Potreba po taki važni napravi je bila v Mariboru občutna. Edini zavod v Sloveniji za socialno-zdravstveno oskrbo dojenčkov je v Ljubljani, ki za potrebe Štajerske ne pride v poštev Ovire so bile velike, saj zahteva tak oddelek poleg številnega drugega inventarja, primerno urejenih prostorov tudi večje število sester. Leta 1934 je začel zavod s tesno odmerjenimi krediti, pa se je le posrečilo, da je lahko pripravil prostore s primernimi preureditvami. Med tem časom je bila omogočena tudi namestitev jiotrebnega osebja, banska uprava je potrdila pravilnik o poslovanju postaje in tako je
Obisk bolgarskih časnikarjev v Belgradu.
Oddelek za dojenčke.
odkar je postal Maribor izrazito tovarniško mesto z močno razvito tekstilno industrijo, postala najnevarnejša morilka zlasti med delavskimi sloji.
Čisto ločen od protituberkuloznega oddelka, pa tudi v pritličju, je dispanzer za dojenčke, ki ga voda gospa dr. Valjavec. Ta ima več moderno urejenih prostorov z raznimi aparati za obsevanje itd. Številni otroški vozički, ki vsak dan čakajo pred vhodom, pričajo zelo nazorno, koliko malih obiskovalcev šteje ta oddelek Se naprej v pritličju je potem mlečna kuhinja, iz katere se vsak dan raz-važa več tisoč porcij mleka na mariborske šolske zavode. Revni otroci dobe mleko zastonj, imoviti si to dobro in krepko južino plačajo.
V	prvem nadstropju je najzanimivejši oddelek — postaja za dojenčke. Je to miniaturna bolnišnica. V številnih sobah so razmeščene majhne posteljice, v njih pa malčki, ki jih oskrbujejo sestre. Vse se blišči v teh prostorih od beline in snage. Ta oddelek j • vedno polno zaseden ter bi rabil očividno še večje prostore in več sredstev. Tu najdejo svoje prvo zavetišče predvsem otročički takih revnih mater, ki po prihodu iz porodnišnice nimajo nobenega zavetja in ne vedo kam z otrokom. Marsikatero mater je ta oddelek obvaroval obupa in mnogoterim otrokom je rešil mlado življenje. Na oddelku je vedno nekaj mladih mater, ki dajejo ostalim dojenčkom materinsko mleko.
V	drugem nadstropju ima vodja dr. Vrtove svojo pisarno, tu so prostori za šolsko polikliniko, ki jo vodi on sam, tu je nad vse zanimiva kartoteka vseh mariborskih šolarjev; vsak ima namreč svoj listek, na katerem se vsako leto beleži njegovo zdravstveno stanje iu vse posebnosti, ki imajo vpliv na šolarjevo zdravje, njegove socialne in družinske razmere itd. V drugem nadstropju so tudi prostori sero-bakteriološkega laboratorija, ki so zelo moderno urejeni. Ta oddelek je izvršil do sedaj že nešteto najrazličnejših kemičnih preiskav. Največja zanimivost v laboratoriju je posebna omarica, v kateri se goje nevarni bacili nalezljivih bo-
| le/.ni: tifusa, davice, škrlalinke itd. v takih množinah. da bi lahko z njimi okužil vse Mariborčane.
Na dvorišču je prostorna garaža, v kateri se nahajata dva avtomobila — eden služi za prevoz mleka po šolskih zavodih v mestu, drugi, ki ga je zavod šele nedavno dobil, pa je lep bolniški avto, opremljen za prevoz bolnikov z nalezljivimi boleznimi s podeželja v bolnišnice. Do sedaj so se taki bolniki vozili v bolnišnico z vlaki ali avtobusi ter so predstavljali veliko nevarnost za oslale sopotnike, sedaj pa se vrši prevoz z bolniškim avtomobilom naglo in brez nevarnosti za okolico. V tej garaži je tudi še svojevrsten hlevček, v katerem se nahaja nekaj desetin morskih prašičkov, ki jili rabijo za poskuse v sero-bakteriološkein laboratoriju.
V	kratkim poležali smo orisali postanek in obseg dela Zdravstvenega doma v Mariboru. Prva desetletnica njegovega obstoja je pokazala, kolikega pomena je zavod za vse področje naše severne Slovenije. Želeti je le, da bi se mu omogočil še večji razmah.
bila poleni dne <8. avgusta 1935 otvoritev dojen-skega doma obenem z blagoslovitvijo celotnega Zdravstvenega doma.
Nekaj številk
To je v kratkem zgodba o postanku Zdravstvenega doma v Mariboru. V kratkih obrisih prikažemo v naslednjem tudi njegovo delovanje v obliki nekaterih izvlečkov iz letnih poročil. Tako je izvršil sero-bakteriološki laboratorij leta 1929 195 raznih preiskav, leta 1935 pa že 14.1582. Šolska poliklinika je imela leta 1929 samo 189 ordinacij, leta 1935 jili je bilo že 7329, vzdrževala jo v |>o-čilniški koloniji 30 otrok, v zdraviliščih za tuberkulozo 4 otroke, ter je razdelila med šolsko deco v teku šolskega leta 101.310 porcij mleka. Dispanzer za dojenčke je imel v šestih letih od 1929 do 1935 24.588 ordinacij, dojenska postaja je začela s poslovanjem leta 1935 ter je bila takoj od za-četko polno zaposlena. Protituberkulozni dispanzer je izvršil leta 1930 1940 ordinacij ter je dal 7 pneumolhoraxov, leta 1935 pa se je število ordinacij dvignilo na 3559, pnumothoraxov pa na 311. Mnogo dela je imel tudi antirabični oddelek, v katerem se vrši cepljenje proti steklini. Ogromno in važno pa je bilo delo zavoda na podeželju v obliki asanacij ler borbe proti nalezljivim boleznini. Izvršile so se asanacije vodnjakov v številnih krajih, gradnje vodovodov in higienskih vodnjakov ter izvršile mnoge intervencije ob priliki pojavov raznih epidemij, oa katerih je bila največja epidemi ja tifusa pri Sv. Lovrencu na Pohorju ler epidemič-nega meningitisa med vojaki mariborske garni-zije. Pri vseh teh prilikah je zavod izvršil preventivno cepljenje, obenem pa je v mnogih primerih z asanacijo odstranil vzroke epidemije. Pomembna je bila tudi organizacija potujoče higienske razstave, ki je obiskala skoraj vse važnejše kraje na Štajerskem ter je rodila lepe uspehe.
ln končno moramo opozoriti na sodelovanje zavoda z važno našo socialno mladinsko ustanovo — s Počitniškim domom kraljice Marije pri Svetem Martinu na Pohorju. To sodelovanje je rodilo najlepše sadove ter vrši zavod zdravstveno izbero dece |>red sezijo in zdravniški nadzor tekom letovanja.
Obisk v domu
Nad vse zanimiv je obisk danes v Zdravstvenem domu. Vhod v poslopje je iz Koroščeve ulice. Dvonadstropna stavba je po zunanjem izgledu skromna in tesna ter se obiskovalec upravičeno čudi, kako je bilo mogoče spraviti vanjo toliko različnih oddelkov. Izraba vseh prostorov je res smotrna iu do skrajnosti proučena. V pritličju ima čisto za sebe svoje prostore najprej protituberkulozni dispanzer, ki se je s 1. februarjem 1940 spet preselil sem iz poslopja OUZDa, kjer je začasno nekaj let gostoval, ker ni imel svojega lastnega rentgena. Sedaj pa je dobil dispanzer najmodernejši rentgenski aparat in ima na novo adaptirane prostore spet v Zdravstvenem domu. Tu vrši specialist za tuberkulozo dr. Vari dnevno svoj posel ter ima vedno polne roke dela, saj je tuberkuloza,
novice
Kolidar
Petek. 10, aprila: Leon IX,, pa peli Konrad Aakulski.
Sobota, 20. aprila: Neža Moiitepulčonska, drv.
Novi grobovi
■f Najstarejši slovenski časnikar Ivan Nagllč.
V noči od 17. nn 18. aprila je v Ljubljani umrl gospod Ivan Naglič, urednik »Jutra«, Rodil se je 26. maja 1856. leta v Slakovi pri Slovenskih Konjicah in bi bil torej prihodnji mesec star 84 let. Ko je končal gmnazijo, je študiral na filozofski fakulteti v Zagrebu. 2e tedaj se je začel udejstvovnti v časnikarstvu. Poklicni časnikar je postal I. 1879. Od leta 1881 do 1893 je bil urednik uradnega lista »Laibacher Zeitung«, nato pa dopisnik raznih domačih in inozemskih listov. Leta 1920 je vstopil v uredništvo »Jutra«. Rajni je bil vesten in zelo delaven časnikar, Zaradi njegovega blagega značaja so ga vsi tovariši cenili in spoštovali. V svetovni vojni je izgubil dva sinova; te izgube ni mogel povsem preboleti. Zapušča ženo in sina, ki je mornariški častnik. Rajnemu tovarišu bomo ohranili časten spomin, Naj v miru počival
Osebne novice
= Iz vojaške službe, Napredovali so za pehotnega podporočniku gojenec nižje šole vojne akademije narednik \ ladimir šelj, za topniškega podporočniku narednik vodnik lil. razr. Ivan Zgonc in /u konjeniškega podporočnika narednik Ivan Smolčič. Preveden je v aktivno službo — v inžen jeri jo rezervni pehotni podporočnik Bernard Kruljc. Odlikovani so bili z redom Belega orlu V. stopnje letalski ]M>d|xilkovnik liku (ietaldič - švarc in Ictulski major Branko Kanelll, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje letalski kapetan 1. razr, Dušan Sofilj, z redom Jugoslovanske krone V stopnje kapetan I. ru/r. za generalštubne posle Dušan Babic, letalska kapetuna I. razr. Mihael Aki-it in Vladimir Ferenčina ter letul-ski kapetan II. razr. Janko Dobnikar, z zlato svetinjo zn vestno službovanje inženirska pod-naredniku Jožef Sen j i in I'rane Vedernjak, inženirski kuplar M'ilan Sačnnin, inženirski pro-stak MIlan Pravda in mehanik Josip Rllpčič, s svetinjo /a vojaške vrline letalski narednik Pavle Strinan. /.a slušutelje višje šole vojne akademije so bili v tem letu sprejeti: topniška poročnika Drugotiii Walter in Branko Begar ter pehotni poročniki Vladimir Plninenac, Milan Tinina. Marko lličič. Danilo Salatič in l.u-ka Lončarič, Za uradniškega pripravnika \. pol. skup. je postavljen niojster-dnevničur mehanik Mutiju Pišek.
PLETENINE . TRIKOTAŽA
ALOJZIJ P O T lt A T O 1'HEJ
| O S. K U N C & C o.
LJUULJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA
—	Skupna mesečna rekolekeija za duhovnike, člane Unio Aposlolica, bo v sredo, 24. aprila, ob pol tO v Domu duhovnih vaj v Ljubljani Lepo |k>-vabljeni tudi drugi gg. izven Ljubljane. — Škofijski voditelj UA.
—	Za sredo, 21. t. m. določeni sestanek cerkvenih asistentov ZMKI) se zaradi pastoralne konference oziroma rekolekcije preloži na sredo-15. maja t. 1.
—	Bnnovinska skupščina mladine JRZ. V nedeljo, dne Ki. junija bo v Ljubljani mladinsko politično zborovanje, združeno / občnim zborom MJRZ. In dan se bo zbrala slovenska mladina v miši prestolnici, da izpove svojo neomajno vdanost kralju, svojo /vestnim narodnemu voditelju ter svojo odločno voljo stali nn slra/i domovine. V teh težkih časih je še bolj kot kdaj koli potrebno, da je vsa narodno zavedna slovenska mladina strnjena in enotna ler da z optimizmom zre v našo narodno iu državno bodočnost. Ze danes opozarjamo vse krajevne MJIIZ, da začno / živahnimi pripravami /a udeležilo nn ta \eliki zbor slovenske mladine. — Banovinski odbor MJRZ,
—	Šmarnice — Kraljici miru. Cena 1 din. Za vs.ik dan v maju kratko branje, kako ohraniti mir z Bogcm, z bližnjim in v samem sebi. — Zelo priporočljiva knjižica za letošnji maj! Naroča se: Uprava »Knjižic«, Rakovnik, Ljubljana.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite r.jutraj še na prazen želodec en kozarec naravne iFranz-Josef« greučice.
—	Otroci k Jezusu. Priredil Vinko Lovšin. To so štirje obiski otrdk Jezusu v preev, Rešnjem Telesu. Lepo se obnesejo in jih otroci z veseljem molijo. — Cena 1.50 din. Naročajo se: Uprava »Knjižica«, Rakovnik, Ljubljan,
—	Za Sklad prof. dr. P. Grošlja« so razen že imenovanih darovali: Dr. Igor Tavčar 100 dinarjev; neimenovani 30; Zdruvilišče Slatina lludenci UM); Anton Mencinger, trgovec, 20; f runjo Novak, trgovec, 23; dr. Vudtial Ludvik, advokat \ Murski Soboti, >0. dr. Kalliu Mirko, Golnik, 50; dr. J. 1'eček, zdravnik v Brežicah. 20; ing. IVliutil Igo, univ. prof., 30; dr. Stojali Ivan. javni notar v Celju, 50; Goni jrrntlgnti-ska občinska podjetju 50; A. A K. Nknberne 100; dr. Sluiiovnlk Aleš, odvetnik na Jesenicah, 30; Dolenc Milan, ban. veterinar, Boli. Bistrica, 30; dr. Ivan Bukovec, univ. prof., 100; Pretnar Slavko, odvetnik. Metllku, 30; dr. J. Pintnr, docent, 100; ing. Ant. Klinar, gradbeni dir. v p., 100; dr Bežič Luku, zdravnik, 20: dr. Sulice Fran, Vrhnika, 100: dr. Ivan Vosič, odvetnik, Novo mesto, 100: dr P. Sokolov, lian. zdravnik pri Sv. Juriju ob ščuvnlei. 30; LlniverSale tovarna klobukov in slamnikov d. z o. z., Domžale, 20; ing. V. Fettirh, Žerjav, 50; Ig. Kloin-mnvr & Fed. Bumberg družba z o. /.. 1000; Janko Baloh 23; dr. Ilekar Krnest. Jesenice, 100: Demšar Gregor, javni notar v Mokronogu, 30; Medič-MIklavec. tekstilna industr. družbo z o. z., Medvode. 21«): dr. G Krek. univ. prof,, 100: dr. Joža Vilfan, odvetnik. Kranj. K); dr. Fr. Ivnnetič, advokat. Novo mesto, 50; dr. Rado K n šoj, univ, prof.. 3(1: dr. Reja Dušan, ban. zdravnik, št. Jernej na Dolenjskem, 100; Ašič Ivan. javni notar, Maribor. 230; mr. Nudu Orožen, lekurnttrica, Ptuj. 200; dr. Janko Be-nedik. Bled, 150: Kobler Frane, odvetnik, Radovljica, 50; Bogomir /nrgi, 20: Dr<igcrlja Gre-gorič 50; dr. ing. H. Klemen, univ. doc., 73; dr. Lrnest Maver 50; dr. Ilrovat Anton, zdravnik, Ormož, 50; dr. Fedrali Gregor. Stična, 30; dr. Fran Roš, advokat, Laško, 30: dr. Krajec Ot-mar l()0: Lekarna Mr. M, Rutich, K run j, 100; dr. A. Salbergcr, odvetnik. Ljutomer, f<M»; Anton Melik 50: Ivan Rus, lesna industrija, Loški potok. 100: ing. Djordje Maširevič, Vevče, 300: Gostilničarska pivovarna d. <1.. Luško, 30; dr. Franc Stumol, zobozdravnik, Mul-ibor. 50: dr. med. Bergelj France, Jesenice, 20; Bratje
po dh£cwi
ntBioiTTPiiiaaiffn i iii, jiis duuiiiBiomiiiiaiBtujin'' mun^"! 1 !U)iitf'!,r'iiua ^mn nsnn^jn r:; rmnu jutmitmitininn;^ni» ^uusv
*	Španski pooblaščeni minister Garcia na našem Primorju. Te dni se je s parnikom »Dedinje« pripeljal v Split delegat španske vlade pooblaščeni minister Loui6 Garcia Guiharo v spremstvu dr. Pr-vislava Weisenbergerja, šela odseka za zunanjo trgovino. Španski nvnister se je takoj podal v javna skladišča, ki jih je pregledal. Ogledal si je tudi španski parnik »Monte Galero«. ki ukrcava žito za Špansko. Izjavil je. da je zelo zadovoljen z deli in ila ga je iznenadi! napredek splitskega pristanišča. Minister jc konferiral s splitskimi gospodarstveniki ia se zanimal za gospodarske razmere in za razširjenje že obstoječih trgovskih zvez Jugoslavije s Špansko. Španija se sedaj posebno zanima za naš les in cement. Iz Splita je minister odpotoval v Ši-benik, kjer si je ogledal Šipadova skladišča, nato pa bo potoval skozi Bosno v Zagreb.
*	Bosanski gozdovi v nevarnosti, da izginejo. Kmetijska zbornica v Sarajevu je imela sejo, na kateri je bila sprejeta naslednja resolucija: Naši gozdovi izginjajo kakor nikjer na svetu, nanovo se pa nič ne pogozduje, Od leta 1919 do 1940 je bilo iz Jugoslavije izvoženega lesa in lesnih izdelkov v vrednosti od 25 do 30 milijard dinarjev, Od tega denarja sta imela ljudstvo in država prav malo koristi. Zalo kmetijska zbornica zahteva, da se takoj razveljavijo vse pogodbe o izkoriščanju državnih gozdov in da se uvede način novega pametnega izkoriščanja. Resolucija omenja tudi Prizad in pravi, da je pri samem izvozu suhih sliv Prizad zaslužil nad 200 milijonov dinarjev na račun proizvajalcev. Kmetijska zbornica zahteva, da bodo predstavniki kmetijskih zbornic zastopani v vseh važnih zbornicah, ki so v ozki zvezi s kmetijstvom, da bi tam zastopali, varovali in pospeševali koiisti kmetov.
*	Zagrebčani pojedo vedno manj mesa. V Zagrebu je bila te dni skupščina Zveze hrvatskih mesarjev in klobasičarjev, ki »o se je udeležili tudi zastopniki slovenskih mesarjev višji inšpektor Jože Pire in mesarja Keber in Volkar. Iz poročil, ki so bila podana, je zanimiva ugotovitev, da konzum mesa v Zagrebu pada. Leta 1937 je bilo v zagrebški klavnici zaklanih 58.227 svinj, leta 1939 pa 49.345 ali za 90.000 kilogramov manj kakor leta 1937. Ro-gate živ:nc jc bilo leta 1937 zaklane 18.014 komadov, leta 1939 pa 16.150, drobnic je bilo zaklanih leta 1937 30.680 komadov, leta 1939 pa 26.720.
*	Zaradi pomanjkanja krme poginja živina. V okolici Gline na Hrvatskem je tako pomanjkanje živinske krme, da je že več sto krav in volov poginilo od lakote. Kmetje so prosili bansko oblast, naj jim takoj pošlje živinsko krmo, ker je sicer v nevarnosti tudi ostala živina, da bo pog:nila od lakote.
*	Velik gozdni požar pri Petrinji. Pretekli torek zjutraj se je nenadoma pojavil velik plamen v mestnem gozdu pri Petrinji. Kmalu je bilo v ognju dva orala gozda in ker je pihal močan veter, je bila nevarnost, da bo požar zajel nad sto oralov mladega gozda. K 6reči so bili takoj na mestu ljudje, ki se jim je po večurnem trudapolnem delu posrečilo omejiti ogenj, ki bi sicer uničil ves mestni gozd.
*	Vztrajen medved. Kmet .Milan Rajčevič iz Kurikuča v beransketn okraju je šel čez planino Bjelašico. S seboj je vzel puško s pelimi kroglami. Ko je prišel na vrh planine, je zapazil, da mu gre nasproti medved. Z dvema streloma je zadel medveda v noge, trije streli so pa zgrešili svoj cilj. Rajčevič je hitro splezal na visoko bukev. Medved je srdito gleda! svojega sovražnika na drevesu. Grizel je deblo, pa ga ni mogel pre-grizti. Medved je pod bukvijo ležal cele tri dni in tri noči, čakajoč na svojo žrtev, ki je vsa v strahu čepela na drevesu, sele po tretjem dnevu jc medved opustil stražo. Rajčevič je o tem obvestil lovce, i<i se sedaj pripravljajo na medveda.
*	Ciiburski cigani imajo novo upravo. V Belgradu so imeli svojo skupščino cigani s Cubure. Potek skupščine je bil zelo buren in poln incidentov, najbolj pa ob priliki volitve nove uprave. Končno so sc cigani le zedinili in izvolili upravo L Mihujlom Steianovičem na čelu. Ko je bila upra-
Piutnik. tnvurna zu dokumentni in kartni papir, Kadeče pri Zidanem mostu, 500; dr. Cc1k>-liin I u jo 30; neimenovani 30) Julij Nardin 2<M); J«1 v 11 ti skladišča družbu z o. z., iOO; dr. Mer-Ijak Hnžeaa, 10; Avg. Agnola tOO; dr, Janez Gantar, Radovljica, 70; Nustran in drug, družba / o. z., Homec, 50; Marija Zamuda, Bled, 100: Tovarna kemičnih Izdelkov v Hrastniku d. d. 7S dinarjev. — Uprava sklada prof. dr. P. Grošlja se vseni darovalcem najtopleje Zu-li s alj u jo ill prosi novih prispe> kov zu »Croš-j|ev sklad«.
Zborovanje JRZ v Selnioi ob Dravi
V	Selnici ob Dravi, živahnem kraju blizu tajske elektrarne, se je zbralo preteklo nedeljo po rani maši Izredno veliko število mož, fantov ter žen iu deklet iz Selnice, Ruš, Sv. Duha na Ostrem vrlin, Sv. Križa In Ožlinlta nn javno zborovanje naše stranke, Dvorana Slomškovega doma je lilla popolnoma zasedena, kakor že dolgo ne, Zborovanje je vodil domači župan in predsednik krajevne JRZ g. Ivan Urbas. Prvi je govoril predsednik okrajne organizacije JRZ g. Zelmi, ki je zbo-lovafcem v poljudni besedi opisal sedanji zunanji in notranji položaj. Med drugim je poudaril posebno delu naše vlade in naše stranke za ohranitev mirti. Bivši poslanec g. (Jnjšek je govoril o gospodarskem delu naše stranke ter je žel za svoja Izvajanja posebno Iz delavskih vrst živahno odobravanje.
Nato je bil Izvoljen novi krajevni odbor JRZ z županom g. Urbasom nn čelu. Zborovanje je poteklo mirno ln par navzočih nasprotnikov je celo ploskalo našim govornikom. Sprejeti so bili sklepi. v katerih Izražalo zborovale! zaupanje naši viadi in našemu voditelju dr. Korošcu ter se posebej zahvaljujejo za veliko delo, ko so nam ohranili naše domove s tem, dn so s svojo pametno politiko preprečili, da Jugoslavija ni prišla v novo krvavo vojno. Zahtevajo, da se fini prej organizira banovina Slovenija r, vsemi Istimi pravicami, kakor jih ima banovina Hrvatska.
Ptuj
V	nedeljo. 21. t. m. ob 10 bo v sobi ptu jske ga Fantovskega odseka redna seja ptujskega fantovskega okrožja. Vsi odborniki polnoštc-vilno in točno! — Isti dan bo v telovadnici deške ljudske šole pri okrajnem glavarstvu te-čuj za vodje naraščaja ptujskega fantovskega okrožja. Začetek ob 8. Vsi odseki ptujskega okrožja, pošljite gotovo vse vodje naraščaju nu ta važen tečaj!
lz. pisarne okrajnega tajništva JRZ v Ptuju. V ponedel jek, 22. t. m. bo pisarna okrajnega tajništvu jllZ v Ptuju do 11 zaprta.
va izvoljena, se je dvignila vročekrvna ciganka in zaklicala novemu ciganskemu predsedniku: »E, pa naj bo, priznamo novo upravo, ampak glavo ti razbijem, Mihajlo.če ne boš deloval po pravilih!
*	Ponesrečeno ugrabljenje deklice. Te dni se je dogodil nenavaden primer ugrablenja deklice v Čnpljini v Bofni. Kmet Luka Mati je prišel pred tobačno tovarno in tam čakal na svojo nečakinjo Matijo JaraK. Ko je prišla, jo je povabil v svoj avtomobil, da jo popelje domov v vas Hotanj. Nič hudega sluteča je Matija sedla v avtomobil. Ko pa je avtomobil privozil na križišče ceste, je šofer hitro obrnil avtomobil in vozil nazaj proti Capljiaii. Blizu Čapljine je skočil v avtomobil neki mladenič, za katerega je hotel Luka Mati ugrabili svojo nečakinjo. Sedaj je Matija spoznala, za kaj gre in je začela zbijati po šipah, pa tudi šoferja je tolkla po glavi. Kljub temu je šoler nadaljeval vožnjo. K sreči se je pokvarilo kolo avtomobila. To priliko je Matija izkoristila in je pobegnila, V bližini so bili neki kmetje, ki so vzeli deklico v svoje varstvo. Alarmirani sorodniki in bratje Matijini so prišli v vas Studence in so s sekirami vdrli v hišo, v katero se jc Matija zatekla, Šele, ko so jim zadevo pojasnili, so se pomirili.
*	Vlak povozil kmeta. Na železniški progi v Djurdjevcu pri Koprivnici so našli razmesarjeno truplo 40 letnega Ivana Horvata, kmeta iz Djur-djevca. Kako ie Horvat prišel pod vlak, se ne ve.
*	Sam zakrivil svojo smrt. Zaradi objestnosti in pijanosti je izgubil svoje življenje kmet Lazo Ko-vačevič iz vasi Mikleuške pri Bjelovarju. Lazo je kupil na sejmu par volov za 9000 dinarjev. Za likof so popili 11 litrov vina, proti večeru pa je Lazo gnal kupljene vole v družbi svojega svaka Mile Milosavljeviča proti domu, Med potjo pa je Lazo dejal svaku, naj mu da pištolo, da bo streljal od veselja, ker je tako poceni kupil vole. Ker mu 6vak ni takoj dal pištole, je Lazo 6am segel svaku v žep. Ko je izvlekel pištolo, se je ta sprožila in 6lrel je zadel Laza v trebuh in ga takoj usmrtil.
*	Tudi ženske se poslužujejo sekire. Nedaleč od Virovitice 6e je odigrala krvava žaloigra. Bogat posestnik Josip Špondrehla ;e pred kratkim vzel v službo siromašno 16 letno dekle Margito Kremer. Ker jc bila deklica zelo lepa, se je posestnik zagledal vanjo in ji obetal vse mogoče. Neizkušena deklica mu jc verjela in je kmalu postala njegova žrtev. Te dni je prišel posestnik pijan domov in je začel Margito pretepati. Deklica pa je v obrambi za svoje življenje pograbila sekiro in zadala posestniku tako hude poškodbe, da je v bolnišnici, kamor so ga prepeljali, umrl.
*	Zasačen pri tatvini postal morilec. Pred okrož.*vm sodiščem v Petrinji se je zagovarjal kmečki fant Mijo Kolarič iz Preloščice, ki je na velikonočno nedeljo umoril kmetico Magdo Kren, ki je bivala pri svojem zetu Ivanu Hajdinjaku. Hajdinjak, ki je blagajnik zemljiške zadruge je pred velikonočnimi prazniki dvignil 700,C00 dinarjev, da bi jih razdelil med člane zadruge. Ko je mladi Kolarič za to zvedel, ie sklenil, da se bo polastil tega denarja. Na velikonočno nedeljo, ko je šel Hajdinjak s svojimi domačimi v ceikev, ]e vdrl Kolarič v njegovo hišo in vlomil v zadružno blagajno, Našel pa je v blagajni samo 7000 dinarjev, ker jc Hajdinjak denar že razdelil med člane. Ko je tat z denarjem šel iz hiše, je naletel na Hajdinjakovo taščo Magdo Kren, ki ga jc opazovala pri tatvini Žena mu je grozila, da ga bo naznanila Ne da bi pomislil, je 6egel Kolarič po nož in zabodel staro ženo dvakrat v vrat. Mogda se je brez glasu zgrudila na tla in v par trenutkih izdihnila. Kolariča, na katerega je takoj padel sum, so prijeli naslednji dan. Ko so našli ukradeni denar na podstrešju hiše njegovega očeta, je vse priznal. Sodišče ga jc obsodilo na 20 let robije.
*	S 66 leti postal ropar. V Sisku je zvečer ob devetih napadel 66 letni Stjepan Fiket prodajalko časopisov Marijo Scrtič in njeno nečakinjo Gjurgjo Golob in jima hotel iztrgati torbico, v kateri sta imeli denar za prodane časopise. Golobova je krepko držala torbico, njena teta pa je glasno klicala na pomoč. Stari ropar bi kljub odporu deklice dosegel svoj cilj, če ne bi prihitel neki drugi razna-šalec ča«op:sov in obvladal Fiketa, ki so ga izročili čili policiji. Izjavil je, da je že pred časom sklenil, da bo Scrtičevo oropal. To pot se mu je nudila ugodna prilika, ker na ulici ni bilo nobenega drugega človeka. Fiket je bil zadnji čas zaposlen pri nekem gostilničarju v Sisku.
Gledališče
Drama: Petek, 19. apriia: zapito (generalka). Sobota, 20. aprila: »Hamlet«. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje Zvonimirja Rogoza. — Nede: lja, 21 aprila: »Hamlet«. Izven, Gostovanje Zvonimirja Rogcma.	1
Opera i Pttek, 19. aprila: zaprto. — Sobota, 20. aprila: »Madame Butter(Iy«. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistke Vanje Leventove in Josipa Gostlča — Nedelja, 21. aprila ob 15; »Pri belem konjičke Ijven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol; ob 20 »Lucija L:<rmv.ermcorska«. Izven. Gostovanje Sonje Ivančiceve in Jteipa. Gostiča,
Rokodelski oder
Ob priliki petdesetletnice dr. Lovrenčiča bo Rokodelski oder izvajal v nedeljo, 21. t. m. ob 8 zvečer izbor iz njegovih del, zlasti iz »Sholarja iz Trente« in iz pesniške zbirke »Deveta dežela«. Na sporedu so solospevi in zbori, deklamacije, govorni zbori in simbolična igra. Opozarjamo na izredno zanimivo prireditev in vabimo k obilni udeležbi. Predprodaja vstopnic bo v nedeljo od 10—12 dopoldne in zvečer pred predstavo od 7 do 8 v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12.
Radio Ljubljana
Petek, 19. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročilu — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — II šolska urai Višnja gorti. Razgovor vodi Miroslav Zor — 12 Naše plošče
—	naši zvoki — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra — 14 Poročila — 14.05 Tedensko poročilo Tu jsknpronietiid zveze — 18 ženska ura: Kako si pripravimo poletno garderobo (L ni i Oražcm) — IH.20 Godbe na pihala (plošče) — I H.40 Francoščina (dr, St. Loben) — 19 Nupo-vedi. poročila — 19.20 Nnc. tira: Omer paša -Fru Ivan Fran jo Jukif (Stjepan Banovič. Zgb)
—	19.40 Objave — 19.50 O Kureščku (Farkaš Štefan) — 20 Ljubljanski godiilni kvartet — 20—45 Radijski orkester — 22 Napovedi, jjoro-čllu — 22.13 Plošče.
Drugi programi
Petek, 19. aprila: Belgrad-Zagreb: 20.40 Simf. konc. — Bratislava: 19.40 Slovaške koračnice. — Praga: 21,30 Sukova fantazija. — Sollja: 19.50 Roa-slnijeva opera »Seviljski brivec«, — Beromilnstar: 20.40 Ork, kotle. — Budimpešta: 22.10 Cig. ork, »
Prireditve in zabave
Frančiškanska prosveta M. O. priredi v nedeljo 21. aprila ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani komedijo v treh dejanjih »Učiteljica«, Predprodaja vstopnic od četrtka 18. aprila dalje v trgovini Sfiligoj ter v nedeljo 21. aprila od 10—12 pri blagajni.
Predavanja
Francoski institut v Ljubljani opo/urja, da bo predaval v soboto, dne 20. 1. m. ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem domu g. profesor P a u 1 M a s s e t. Naslov predavanju: »Le peuple de Pnris«. Vabljeni
O naši zdravstveni kulturi v prejšnjih stoletjih bo predaval g. dr. Ivan Pintnr pod okriljem Prlrodoslovnegn društva: Predavanje lio v torek, dne 25. aprila ob 18,15 v predavalnici mineraloškega instituta nn univerzi.
Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto prireja v soboto, dne 20. t. m. vodstvo po vrtovih na Mirju. Pri tem bo imel g. nadzornik Josip Štrekelj predavanje o »oskrbovanju sadnega drevja spomladi«. Sestanek ob 10 na Mirju št. 27. Udeležba prosta. Člani in gostje vabljeni.
Nase dijaštvo
SKAD »Danica« ima redni članski sestanek drevi ob 8. Govori g. ravn. Gabrovšek Franc o temi: ^Portugalske korporucijc«.
Poizvedovanja
Zgubil se ie čm slamnik z baržunastim nakitom od Zvonarske ulice 2 do Florijanske ulice 11, Pošten najditelj naj ga odda Zvonarska ulica 2, dvorišče Brišček.
Lekarne
No f1 n n hIiižImi Imajo lekarne: mr. Bakurčlč, Sv, Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
■■BMMgM^MIMBIIiHimMMUl.
Anekdota
Kralj Friderik Veliki je prišel nekoč v vaško šolo. Imeli so ravno naravoslovje in kralj se je zelo zanimal za pouk. Začel je sam govoriti o človeku kot kroni stvarstva. V zvezi s tem je omenil modro in velikodušno postopanje narave, ki se vedno briga za izravnanje, če je kdo v čem prikrajšan. Tako imajo n. pr. ljudje slabe telesne konstrukcije nenavadno močan duh. Po teh besedah je vprašal otroke, ki so bili vsi kmečkih staršev, da mu povedo podobne primere. Otroci so se zamislili. Friderik Veliki je med tem molčal in čakal. Kmalu se oglasi deklica iz zadnje klopi.
»Torej, ti nam boš vedela kaj povedati?«
Deklica boječe odgovori: »Slepci imajo (inejši sluh.«
Um, to je točno. Kdo zna še kakšen primer? *
Neki deček hitro vstane in reče: »Naš hlapec Peter ima eno nogo krajšo, zato pa je druga noga daljša.«
Pravijo, da se je kralj to pot res pošteno nasmejal.
»Gospodje, bolnik, ki ga bomo sedaj opertrall, je znani filmski igralec — no, saj veste, tisti, ki vedno nastopa v filmu kot nesposoben in brezvesten zdravnik!«
amm Kino Kodehevo tei.41-64 M
B Danes rb 20. jutn ob 17 in 20.30 prekrasna drama velike ljubezni iz divne Švice
Anna Tanettl
Brigite Horniey — Mathias Wicmnnn
Upornica
Kathernia Hepburn v berlii za osnovna načela ženske enakopravno,-ti ln mater nI h pravic.
J POZOR! Pri vseli predstavah obn dela slovenskega filma »Mladinski dnevi".
—	Zalivala. Družina inž. FUtitek iz Črnomlja je darovala krajevnemu odboru Unije /a zaščito otrok v Črnomlju din KM) names'0 cvetja umrli Burbki Dolenc, zn kur se krajevni odbor zahvaljuje.
—	Na bregu Kokre pri Kranju so našli zalogo krzna. Pred nedavnim je bil izvršen v Kranju drzen vlom v trgovino s krznom, ki je last Berčič-Oueriuija. Tatovi so tedaj odnesli za okrog 80.000 din krzna. Dne 11. apriia pa so našli na levem obrežju reke Kokre dve debeli vrofi, ki sla bili pošteno nabasani s samim krznom. Ugotovili so, da je bilo vse to krzno ukradeno v trgovini Berčič in dn je vredno nad 211.000 din. Kje je ostalo ukradeno krzno, pa doslej ni bilo mogoče ugoloviti.
Opozorilo
Glede na neresnične vesti, ki se razširjajo o meni v zvezi s preiskavo, ki se vodi v Višnji gori zaradi nakupa blaga neznane provenience, opozarjam, da boni vsakega raznašalca takih neresničnih vesti sodno zasledoval.
Mihael Omahen, ViSnja gora.
Premiera!	Premiera!
Nedosegljivi mojster ljubezenskih vlog
CHARLES B0YER in lepa IRENE DUNNE
v najnovejšem filmu. Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v najlepših krajih svetal
LJUBAVNI KRIK
(LOVE AFFAIR)
Predstave ob 16., 19. in 21. uri
KINO UNION
Telefon 22 - 21
Pesem svobode
Herojske borbe na ameriškem zapadu za pravico in svobodo
Danes premiera I
Nelson Eddy fif^K
lepem filmu zanosne balade in divne Iju-bavne pesmi. — Da pomaga svojim rojakom v borbi proti špekulantom, žrtvuje svojo ljubezen in svoje dobro ime!
KINO SLOGA tel. 27-30
Nabavite vstopnice v predprodaji I Danes ob 16., 19. in 21. urj
Avtobusni kolodvor v Ljubljani
Lani 23. junija, 6., 13. in 20. julija je mestno županstvo v Ljubljani priredilo anketo o prometu v Ljubljani. Na njej so razpravljali tudi o dokončni ureditvi avtobusnega kolodvora v Ljubljani. Posamezna prizadeta društva, ki so sodelovala na tedanji anketi, so sedaj že vposlala občini svoje pismene predloge za novo anketo, ki je sklicana za 25. april in ki bo obravnavala prav te predloge.
Tako se zavzema avtomobilski klub v Ljubljani za enoten osrednji avtobusni kolodvor, ki naj bi bil na južnem delu Kralja Petra trga. Tudi Jugoslovanski Touring klub v Ljubljani zastopa podobno stališče. Priporoča osrednji kolodvor nekje v prostoru, ki ga omejujejo Resljeva cesta, glavni kolodvor, Bleivveisova cesta in Zvezda. V tem primeru bi poleg Kralja Petra trga prišli v poštev še Valvazorjev trg, vrt Narodnega doma in parcela nasproti Bavarskega dvora. Združenje avtobusnih podjetnikov dravske banovine v Ljubljani pa predlaga, naj se za primer, če bi se avtobusni kolodvor centraliziral, postavi na Kralja Petra trgu ali pa na Schneider-Verovškovein dvorišču ali pa na Figovčevem dvorišču. Če bi ostalo vse pri starem, pa naj bi se posamezni avtobusni kolodvori ločili tako, da bi imele proge za Dolenjsko svoj kolodvor, prav tako pa svoje kolodvore gorenjska in štajerska stran. Gorenjska in štajerska smer bi lahko dobili tudi skupen kolodvor na Kralja Petra trgu, kolodvor za proge v južni smeri pa naj bi ostal na Mestnem trgu. Zveza za tujski promet poudarja, da bi bilo iz urbanističnih in prometnih razlogov najbolj primerno postaviti en sam osrednji avtobusni kolodvor v neposredni bližini križišča največjega prometa. Glede na razmere v Ljubljani pa bi bilo tudi primerno, če bi bila končna postaja za progo na Dolenjsko in Notranjsko na Sv. Jakoba trgu, za proge na Gorenjsko in na Šta-
jersko pa na Kralja Petra trgu, oziroma v neposredni bližini. Za osrednji kolodvor smatra zveza primeren tudi Krekov trg. Avtobusi bi odtod vozili na Gorenjsko pač po Iiesljevi cesti in mimo kolodvora, po Bleiweisovi na Gosposvetsko cesto. Zveza tudi prosi, da bi pri graditvi osrednjega modernega avtobusnega kolodvora ne pozabijo poleg čakalnic postaviti tudi irderob, bufeja, postajne prodajalne in potovala,, pisarne. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani pa jc brezpogojno proti osrednjemu kolodvoru, češ da se mora središče Ljubljane prometno razbremeniti in da je treba dati vsem okrajem nekaj prometa, ne glede na to, da za ureditev osrednjega avtobusnega kolodvora gotovo primanjkuje denarnih sredstev. Po predlogu društva, naj bo na Sv. Jakoba trgu avto-l>usni kolodvor za proge na Dolenjsko in za smeri na Sušak oziroma Prezid. Na Krekovem trgu naj se ustavljajo avtobusi iz Device Marije v Polju, Dobrunj, Sv. Jakoba in Dolskega. Na Borštnikovem trgu naj se ustavljajo avtobusi iz Polhovega Gradca in morda z Vrhnike in Logatca. Za gorenjsko smer naj se ustavljajo avtobusi, kakor doslej, ob protestantovski cerkvi. Postajališče za avtobuse štajerske smeri pa se naj iz sedanje Tavčarjeve ulice prestavi v bližino Gosjiodarske zveze ali v Dvorakeva ulico; ali pa na Bleivveisovo cesto v bližini prelaza Tyrševe ceste. Kakor vidimo, so zastopana vsa najrazličnejša mnenja od najbolj »prevratnih« pa najbolj skromnih, iii se zadovoljijo skoraj popolnoma z dosedanjim prometnim redom. Prav gotovo bo še precej dolgih debat, preden bo o tem vprašanju padla zadnja beseda, zlasti še zaradi tega, ker ima ljubljanska občina sedaj gotovo še vse polno bolj nujnih nalog, kakor pa reševanje kolodvora za avtobusni promet.
I
SAMO SE DANES — Margaret Sullavan
najboljša tragedkinja, znana iz filma »Trije tovariši« v filmu
Kavarna propadlih angelov
KINO MATICA tel. 21-24 - Ob 16, 19. in 21. uri
I
1 Slovesni rekvijem za t škofa dr. Njara-dija bo v frančiškanski cerkvi v sol>oto ob 7 zjutraj. Vsi častilci pokojnega škofa vljudno vabljeni!
1 Seja občinskega sveta ljubljanskega bo v petek 19. t. m. ob 5 jMipoldne v veliki sejni dvorani na magistratu. Na dnevnem redu je ]>oleg drugega tudi poročilo o odobritvi proračunov mestne občine ljubljanske za leto 1940-41 po ministrstvu financ, dalje odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice ljubljanske za leto 1939. V razpravi bo tudi najetje 5 milijonskega posojila za graditev Doma onemoglih na Bokulcih in najetje posojila milijon dinarjev za graditev delavskih hišic. Zaključena bodo tudi jMigajanja z Uršulinskim konventom glede regulacije in podaljšanja šubičeve ulice. Ostala poročila finančnega odbora bodo obravnavala v glavnem nakupe in zamenjava sveta in raznih parcelacijah.^ Odbor za upravo mestne imovine bo poročal o načrtih za zgraditev orožniške vojašnice. Kulturni odbor bo predložil pravilnik o podeljevanju likovnih nagrad in pravilnik o podeljevanju Plečnikove ustanove. Sledila bodo poročila trošarinskega in personalnega pravnega odbora, nakar bo še tajna seja.
1 Za koncert v prid ljubljanskim revežem, ki ga bo Glasbena Matica priredila v petek 26. aprila v veliki dvorani hotela Union, je med vsemi sloji tako veliko zanimanje, da so gospodične, ki ponujajo vstopnice po javnih lokalih, uradih in zasebnih domovih, že v veliki zadrugi, kako bi občinstvu ustregle. Nekaterih vrst sedežev namreč že primanjkuje, zato pa naj prijatelji revežev hite in ne odlašajo, da si vstopnice kupijo šele pri večerni blagajni na koncertu. Akcijski odbor za zimsko pomoč torej že danes prosi, na[ prijatelji glasbenih užitkov in dobrotniki revežev nikar ne zamerijo, če bi ne mogli dobiti prostorov po želji, saj Ljubljana še vedno nima dosti velike dvorane za take prireditve, Mestna hranilnica pa še vedno sprejema darila za zimsko pomoč. Ljubljansko prebivalstvo se je za zimsko pomoč res tako izkazalo, kakor doslej še nikdar, zato bo pa tudi sedaj še našlo pola in prilike, da odkrije svoje dobro srce za reveže._
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shujšanje.
Beg. po min. soc. pol, tn n. adr. S br. 16.485, ž.i. V. 3i.
1 Za gostovanje Zvonimirja Rogoza v vlogi Hamleta vlada veliko zanimanje, o tem priča dejstvo, da prihajajo iz vseh krajev Slovenije naročila za vstopnice. »Hamleta^ bodo upnzord. dne: 20., 21., 23., 25., 27. aprila, 1. 3., 5. m 7. maja. To bo Rogozova poslovilna predstava, nakar se bo vrnil zopet v Prago. »Hamlet« je veličastna rage-d£ plemenitega značaja. Mogočno zgrajena, I.lozof-sko globoka, odersko učinkovita in Idra bo zopet postavila zmožnosti našega ansamb a v najsvetlejšo luč. Poseben dogodek bo gostovanje Zvonimirja Rogoza v naslovni vlogi.
[ Literarni klub priredi danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice bralni večer. Nastopijo" šali. Dular, Novšak, Kastelic, Čampa Masama Vipotnik, Kranc. Uvodno besedo spregovori dr Tine Debeljak. Vstopnice sc dobi.p. v predprodaji od 11-14 pri blagajni v Delavski zbornici.	.
1 Znamenita bolgarska sopranistka evropskega slovesa Vanja Leventova, ki stalno nastopa na vseh večjih odrih, zlasti v Italiji, Švici in Španiji, bo gostovala v soboto zvečer v Puccinijevi »Madame
Butterfly«. v tej partiji ji priznavajo celo stroge italijanske kritike poleg izrednih glasovnih odlik m nad V6e prikupne pojave še mojstrsko dognanost igralskega doživetja, tako da obeta nuditi njeno gostovanje našemu občinstvu nedvomno redko visok umetniški užitek. V glavnih partijah bodo sodelovali: Josip Gostič kot gost, Janko in Kogojeva. Dirigent: Niko Štritof. Na gostovanje opozarjamo!
I Dirigent dr. D. švara pripravlja XV. redni koncert ljubljanske filharmonije, ki bo v okviru Bolgarskega tedna v ponedeljek v Unio-nu. Po vrsti tujih dirigentov, ki so z našim fil-
harraoničnira orkestrom dosegli velike umetniške us|>ehe, smo prepričani, du |hh1 švarovim vodstvom ta višina ne l>o zaostujala. Študij dirigiranja pri slavnem Scherchenu in na kon-servatoriju v Nemčiji ter večletno praktično delo v naši operi, gu je uvrstilo v najvidnejšo vrsto naših dirigentov. Za koncert si je izbral kot središnjo točko »čnjkovskega IV. simfonijo«, dalje Vlndigerovo »Vardar - rapsodijo« in Bernardov »Scherzo«. — Na koncertu nastopi kot pianist bolgarski skludatelj Paučn Vladi-gerov. Pohitite z nakupom vstopnic, ki so v predjirodaji v Kinu Union.
1 Nelson Eddy v lilmu »Pesem svobode«. Našemu občinstvu priljubljeni filmski umetnik Nelson Eddy nastopi v tem filmu v svoji prvi veliki karak-terni vlogi kot hraber in pretkan borec za svobodo in pravico na ameriškem zapadu. Hoteč pomagati svojim rojakom v borbi proti zlobnim izsiljevalcem in špekulantom, žrtvuje svojo ljubezen in svoje dobro ime. Razočarana je njegova izvoljenka pa tudi starši se odrečejo svojega sina. Končno vendar zmaga in doseže mir in srečo za ves kraj. — Nelson Edd poje v tem filmu zanosne balade in najlepše ljubavne pesmi. Njegovi partnerji so Vir-ginia Bruce, Viktor Mc Laglen in Lionel Barrymo-re. Film je na sporedu v kinu Sloga 6amo nekaj dni.
1 Žrtev prevejanih cigank je postala predvčerajšnjim dopoldne neka stranka, stanujoča v severnem delu Ljubljane. Ko je gospa prišla na zvonenje odpirat, sta se je lotili dve zgovorni ciganki ter jo pregovorili, da ju je spustila v stanovanje. Ena se je takoj lotila služkinje, druga pa je hotela gospej iz roke napovedati srečo. Ciganka je poleg vseh drugih spretnosti, ki so j»ri cigankah same po sebi razumljive, znala tudi učinkovito hipnotizirati in je gospo spravila popolnoma pod svoj v|>liv. Ciganka je kar zaukazo-vala, gospa pa je nosila skupaj, kar ji je bilo naročeno. Tako je prinesla ciganki lepo in drago temno moško obleko, dala ji je tri pare zlatih uhanov, zlato otroško zapestnico, moške rjave čevlje, ženski jioročni prstan in ženski sviler. Kar je bilo ciganki všeč, to je dobila. Ciganka je odšla z vsem blagom in obljubila, da se bo popol-dne vrnila. Seveda je ni bilo. Gospa pa se je končno tudi zavedla in spoznala, da je postala žrtev prevare. Celotna škoda znaša okrog 3000 dinarjev. Prav verjetno je, da bosta podjetni ciganki še kje drugje poskušali svojo srečo. Prva je okrog 40 let stara, velike postave in nosi črno ruto. Je škrbasta in nosi črne nizke čevlje iz gumija, včasih pa tudi mesarski cekar. Druga je majhne postave, stara 35 let. Ima široke bele redke zobe, lep obraz in zna dobro hipnotizirati. Obe govorita hrvaški in kdor bi ju kje srečal, naj ojiozori na nju varnostne organe.
1 Zlat prstan z zelenim kamnom je zaplenila ljubljanska policija ciganom. Prstan ima napis: Franci, 16. 9. 1934. Kdor ga pogreša, naj sporoči upravi policije.
Tujci v Mariboru
Tudi pri nas bi bilo treba čiščenje kakor v Belgradu
Maribor, 18. aprila.
Izredno živahen je zadnje čase Maribor. Še nedavno smo pisali, da tujski promet pri nas zelo nazaduje ter smo delali slabe prognoze za bodočnost. Sedaj pa vidimo, da smo se nekoliko zmotili. Vsak dan več tujih obrazov vidimo na ulicah, v kavarnah cele gruče mladih ljudi, katerim se že na prvi pogled pozna, da niso domačini, ker jih izdaja tudi njihova govorica. V Maribor prihajajo po železnici, v avtomobilih, morda tudi po drugih poteh, ki se težko kontrolirajo. Zanimivo pa je to, da naši hoteli in prenočišča od tega oživljenega tujskega prometa nimajo velikih koristi. Izgleda, da prenočujejo ti gostje rajši pri zasebnikih, kakor v hotelih. Gostoljubnost naših someščanov je res občudovanja vredna. Pa ne samo v Mariboru, tudi v drugih krajih v okolici se hvalijo, da imajo sedaj živahen tujski promet. Prav tako je v Ptuju in Celju. Na železnicah, v avtobusih, povsod srečujemo turiste, še več jih potuje z osebnimi avtomobili. Na cestah vidimo tudi avtomobile z znaki tujih držav ter se kar čudimo, kako morejo delati tako dolga potovanja, ko je pomanjkanje bencina, le preveč znana stvar.
Glede tujskega prometa smo pri nas zelo širokogrudni. Imamo sicer predpise o kontroli tujcev, hoteli in prenočišča morajo vsak dan predložiti oblasti seznam svojih gostov. Tudi zasebniki bi morali prijavljati policiji ljudi, ki se pri njih nastanijo, četudi samo za 24 ur. Kako pa jo s temi prijavami zasebnikov, pa itak vemo. Mariborčani so pač pozabljivi, ni vedno časa, da bi hitro tekli na policijo prijavljat gosta, ki ti je padel nepričakovano v hišo. In tako se menda zgodi, da ostane veliko tujcev, ki prihajajo k nam na obisk, neregistriranih. Povprašati pa bi bilo treba samo naše pismonoše, ki najbolj natančno poznajo celo mesto. Ti bi vedeli povedati, da imajo zadnje čast veliko dela z dostavo pisem; povedali bi, da prihaja pošta na naslov strank, ki prej mesece in mesece niso dobile nobenega pisma. Pismonošem se to seveda čudno zdi, še bolj čudno pa seveda to, da se nihče ne zanima za to povečano dostavo pošte. Saj imamo pri nas ustanove, ki bi morale imeti na takih pojavih interes. Izgleda pa, da so te ustanove tako preobložene z delom ter imajo tako malo osebja in sredstev na razpolago, da nikakor ne morejo slediti zanimivim dnevnim dogodkom, ki so kopičijo iz dneva v dan. Izgleda, da imamo pri nas premalo smisla za talie zanimive pojave in se kaj lahko zgodi, da bi bili dogodki hitrejši, kakor okorni aparat naših ustanov, ki prav nič ne sledi silnemu napredku modernega časa ter živi še vedno v istih idiličnih razmerah in istem obsegu, kakor pred, recimo, desetimi leti, ko so vladali na svetu še lepi, mirni časi.
Mariborčani so zaradi tega 7, velikim zanimanjem brali v današnjih časopisih poročila iz Bel-grnrtn, rta izvajajo tam nove odredbe glede tujskega promela iu glede bivanja inozeuicev.
Radovedno se vprašujejo, zakaj tega ni tudi pri nas. V Belgradu gotovo ne vidiš na ulicah toliko škornjev, toliko črnih jahalnih hlač, ne slišiš ponoči na ulici takih zanimivih pesmi, kakor v Mariboru. Belgrad nima v tovarnah in vseh mogočih podjetjih zaposlenih toliko inozemskih strokovnjakov, kakor jih ima Maribor. Vse to kaže, da se moramo pri nas prilagoditi novim razmeram,
da moramo upeljati sodobnejše ukrepe. *
m Kaj se bo v Maribotru gradilo. Pred začetkom letošnje gradbene sezone so se v Ma-rilx>ru napovedovale velike in številne grud-n,je, sedaj pa, ko se je sezona pričela, pa so izgledi naenkrat postali zelo slabi. Prijavljene so sledeče nove zgradbe: posestnik Ivan Petek -iz Pesja pri Velenju l>o gradil enonadstropno stanovanjsko hišo v Ljubljanski ulici 18, za 230.000 din; stavbenik Franc Spes gradi visoko-pritlično stanovanjsko in obratno poslopje na tržaški cesti 64, za 140.000 din: dentist Oskar Wolf gradi enonadstropno stanovanjsko hišo f Žitni ulici 13, za 225.700 din; Marin Marija, soproga železničarja gradi visokopritlično stanovanjsko hišo v Poštelski ulici 20, za 125.900 din.
m Popularni gostilničar umrl. V mariborski bolnišnici je umrl v starosli 70 let posestnik in vpokojeni železničar Franc Mautner. Pokojnik je bil lastnik znane gostilne na Zgor. Radvanjski cesti v Radvanju. Naj počiva v miru!
m Podzveza katoliških nameščenk vabi vse katoliške nameščenke na sestanek, ki l>o v torek 23. aprila ob sedmih zvečer v Domu na Slomškovem trgu.
m Občni zbor Tujsko prometne zveze v Mariboru bo v torek, 30. aprila ob 16 popoldne v veliki dvorani hotela Orel z običajnim dnevnim redom.
m Vstopnice za simfonični koncert orkestralnega odseka Glasbene Matice se dobijo pri Putniku.
m Smrt blage gospe. V Vrtni ulici št. 4, na Pobrežju je umrla posestnica gospa Ana Ornik. Pokojnica, ki so jo krasile plemenite lastnosti slovenske žene, je mati uglednega tekstilnega industrijalca g. Ludvika Omika, ki ima svoje
Podjetje v Dravogradu. Stara je bila 67 let. okopali jo bodo danes j»oj)oldne ob četrt na 4 ter l>o pogreb i/, hiše žalosti na pobreško pokopališče. Naj počiva v miru, preostalim naše globoko sožalje.
m Tri predstave po znižanih cenah bodo v mnril>orskem gledališču v solnito zvečer ter v nedeljo po|>oldne in zvečer. V soboto se vpri-zori zabavna veseloigra »Trideset sekund ljubezni«, v nedeljo jx>|)oldne priljubljena ope reta »Cigan baron«, zvečer pa kot predstava xa Združenje gledaliških igralcev veseloigra »Vdova Rošiinka«. Za vse tri predstave veljajo zuižunc ceuc.
m Ni vse zlato, kar se sveti. Pri kopanju
temeljev za neko novo stavbo ob Dravi so delavci naleteli na kamenino z mnogimi drobnimi svetlo se lesketajočimi luski. Takoj so seveda bili skoraj prepričani, da gre za svetlo zlato. Kmalu j>u je prišlo razočaranje: ugotovili so namreč, da v kamenini ni zlata in du so pri kopanju naleteli na železni kršeč.
m Zaključek preiskave v falsifikntorski aferi. Mariborska policija je .sedaj zaključila preiskavo v znani falsifikatorski aferi /uradi ponarejanja 500 dinarskih bankovcev. Ves čas preiskave policija ni /dajala javnosti nobenih pojasnil, da je bilo na ta način mogoče delati brez hrupa ter spraviti pod ključ vse tiste, ki so bili v afero zapleteni. V Mariboru in okolici je bilo skupno aretiranih 29 oseb. Preiskava je pokazala, da je 21 osumljencev pripadalo tisti skupini, ki je imela svoj sedež v Radečah pri Zidanem mostu. 9 pu jih je sodelovalo z znanim Bezjakom v Zagrebu. Obe skupini v Marilvoru nista imeli nobene zveze med seboj ter druga /a drugo nista vedeli. Osumljenci, ki so bili aretirani v /vezi z afero v Radečah, se nuhujnjo v preiskovalnem zaporu mariborske jetnišnice. 9 osumljencev pu je bilo poslanih v Zagreb.
Gledališče
Petek, 19. oprilu: Zaprto. Soliota, 20. aprila ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Znižane cene.
Nedelja, 21. aprila ob 10: »Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20: Vdova Rošiinka«. Znižane cene. V korist Združenja igralcev.
Celjske novice
c Drevi ob osmih priredi Narodno gledališče iz Maribora Aldo de Benedettijevo veseloigro »Trideset sekund ljubezni« v celjskem mestnem gledališču. Predstava je izven abonmaja, nabavite si vstopnice v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
c »Krii in sovjetska zvezda* ponove na splošno željo občinstva v Mladinskem domu v Gaberju v nedeljo ob pol petih popoldne.
c Dvoriakovo opero »Rusalka* priredi Ljubljanska opera v torek, 23. aprila ob sedmih zvečer. Predprodaja vstopnic v Slomškovi knjigarni.
c Nn Koro&ici so snežne razmere za smučanje še vedno zelo ugodne. Sneg je zrnat, leži še nad en meter debelo. Kocbekov dom je sedaj stalno oskrbovan in jo lahko dostopen iz Luč v Savinjski dolini, pa tudi iz Kamnika preko Presedljaja.
Opereto
»MOČ UNIFORME«
bo uprizola celjska gledališka družina v nedeljo, dne 21. aprila ob 4 popoldne " v Mestnem gledališču.	f
Predstava bo tudi v soboto, 20. aprila ob 20.
Sodeluje vojaška godba. Vstopnice dobite že sedaj v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. — Ker so železniške zveze ugodne, vabimo tudi občinstvo iz sosednjih krajev.
c V Celju se namerava ustanoviti moto-sekcija avtokluba Ljubljana, ki naj bi kot pododbor v Celju delal povsem samostojno. Ustanovni občni zbor bo v sredo, 24. aprila ob osmih zvečer v klubski sobi hotela »Evrope«.
c -f- Joie Deleja. V Mozirju so včeraj dopoldne položili k večnemu počitku 39 letnega šoferja pri Zalogi pivovarne Union v Celju Jožeta Deleja. Lep pogreb, katerega so se udeležili številni pokojnikovi prijatelji in tudi njegovi bivši delodajalci, je pokazal, kako priljubljen je bil Jože. Pred rojstnim domom na Brdcih je zapel moški zbor pod vodstvom g. Skornška žalostinko »Spomladi vse se veseli«. Pokojnikovo truplo so nato nesli v župnijsko cerkev, kjer je domači g. župnik Krošelj Franc bral za Jožeta slovesno črno sveto mašo. Moški zbor je na pokopališču zapel žalostinko »Z Bogom ti, prijatelj milit, v cerkvi pa žalostinko »Blagor mu«. Naj bo Jožetu lahka zemlja slovenska |>od Mozirskimi planinami.
c Nesreče. S kozolca je padel in si zlomil desno nogo pod kolenom 65 letni Rtickl Avgust iz Ložnice. — V koleno desne noge se je vsekal 34 letni dninar Zamernik Ferdinand iz Strmč pri Lučah. — Levo nogo si je pri padcu zlomila 52 letna žena krojača Smagovec Rozalija z Vranskega. — 35 letna posestnikova žena Mastnak Terezija iz Babne gore pri Sv. Štefanu pri Šmarju pri Jelšah je padla s škafom, v katerem je nesla krmo prašičem, vročo tekočino je polila po sebi in se opekla po vsem telesu. — Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. — V bolnišnici za duševne bolezni v Novem Celju je padla bolnica 75 letna Cepin Ana in si zlomila levo nogo.
c Vili. redni občni zbor Društva absolventov drž. trgovskih šol v Celju bo v nedeljo, 28. aprila ob osmih dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma.
Zadnja pot žrtve v Hrastniku
Celje, 18. aprila.
V	Dolu pri Hrastniku se je včeraj ob 5 popoldne zbralo nad 2000 Hrastničanov. ki so se udeležili pogreba pokojnega Gačnika Vilka iz Hrastnika, ki je podlegel poškodbam v celjski bolnišnici. Njegova smrt je tako tragično odjeknila po delavskih revirjih v Hrastniku in Trbovljah, da je oblast iz previdnosti pred upravičeno ogorčenostjo, da je padla nedolžna žrtev' pod samokresom, prepovedala sprevod skozi Hrastnik.
Pokojnega Gačnika so točno ob 5 pripeljali z avtofurgonom iz Celja. Pred župnijsko cerkvijo v Dolu pri Hrastniku je bil prostor poln občinstva, da počasti pokojnikov spomin Delavsko pevsko društvo je zapelo po cerkvenih obredih žalostinko, nakar je krenil sprevod z godbo na pokopališče. Po cerkvenih obredih je domači g. župnik v ganljivih in krasnih besedah spregovoril o pokojnem Vilku, njegovem značaju, ljubezni do slovenske zemlje in borbi za kruh in svoj obstanek, zaradi česar je padel tudi pod kroglo. Vilko je ohranil v srcu vero v Boga, zato mu je Bog dal tudi milost, da se je z njim združil pred svojo smrtjo.
V	imenu tovarišev se je poslovil od Vilka g. Arnejc. Prijatelji so mu v počastitev zaklicali »Slava«, nakar je pevsko druStvo zapelo žalostinko, godba pa je Vilku v slovo zaigrala zadnjo pesem.
Sevnica
Solistični koncert bo pri nas dne 28. aprila ob 20 zvečer v dvorani v Slomškovem demu. Nastopi priznani pevec tenorist Slavko Lukman. Na sporedu so pesmi in arije Flotovv, Verdi, Kinzl, Stritof, Pavčič, Padila, Bach. Lehar, Pregelj, Flaj?man, Kurtis in Schubert. Predprodaia vstopnic pri večerni blagajni. Običajne cene.
KULTURNI OBZORNIK
hmimir Rogoz o delu pri češkem filmu in gledališču
Cb priliki njegovega jutrišnjega nastopa v Drami
V soboto bomo po desetih letih zopet videli R o g o z a v vlogi Hamleta na odru Narodnega gledališča. Ta umetnik je zapustil Ljubljano, ko je bil na višku svoje ustvarjalne moči in ko je dosegel velik uspeh s svojim gostovanjem kot Hamlet na Narodnem Divadlu v Pragi. Tja je bil angažiran in tam deluje že deset let. Dolga vrsta režij in lepih vlog pričata o velikih uspehih, ki jih je dosegel.
Kakor je znano, je deloval Rogoz tudi pri češkem filmu; nekaj teh smo videli tudi v Ljubljani — žal, ne vseh. Zanimalo me je, kako je premagal težkoče s češkim jezikom in na moje vprašanje mi je Rogoz odgovoril:
»Spočetka mi je delal jezik res težave, saj je eden i/med najtežjih, in Čehi so glede izgovarjave zelo kritični. V zgodovini češkega Narodnega di-vadla so primeri, da bi bil angažiran tujec, zelo redki. Pred pet in dvajsetimi leti na primer Ivo Raič ni mogel ostati pri češkem gledališču zaradi težav, ki mu jih je delal ravno jezik«
»Kako je prišlo do vašega delovanja pri iilmu?«
»Filmsko podjetje Barandor je postalo pozorno name zavoljo nekaterih mojih lastnostih, ki so pri filmu poleg igranja zelo važne, namreč fotoge-.ličnost in izrazita mimika. Ker so prvi poizkusi zelo dobro uspeli, mi je bila kmalu poverjena moja prva lilmska vloga.
»Ali mi morete povedati, pri katerih iilmih ste sodelovali?«
»Najprej sem sodeloval še pri nemem filmu. Prvi je bil »Črni plamen«, drugi »V džungli velemesta«. Z zmago zvočnega filma pa je nastal v filmski industriji velik preobrat. Izkazalo se je, da je veČina igralcev nemega filma pri govorjenju dialoga pred mikrofonom popolnoma odpovedala. Zato so poiskala filmska podjetja med gledališkimi igralci nov kader umetnikov. Moj prvi zvočni film jc bil predelava Langerjeve veseloigre »Ferdiša Pištora«, nato sem igral v filmih: »Ekstaza«, »Uboj
Igralec Zvonimir Rogoz iz Prage, stari znanec in ljubljenec gledališkega občinstva, bo gostoval v Ljubljani jutri s Shakespearovim Hamletom, v kateri jc pri nas gotovo nedosegljiv.
---- '—Ml
Pred prestavo 50 letnice Joža Lovrenčiča
»Deveta dežela« na Rokodelskem odru
Igralska družina Rokodelskega doma v Ljubljani bo s svojevrstno prireditvijo proslavila 50 letnico pesnika dr. Joža Lovrenčiča, V nedeljo 21. aprila bo priredila akademijo z recitacijami njegovih del. Pevski zbor pod vodstvom g. Mava bo pel samo njegove pesmi, tako Jelvica in ptica, Goriške trte v Mavovi kompoziciji ter večno mlado Jaz bi rad riidečih rož v kompoziciji pokojnega Prelovca. Slavnostni govor bo imel prof Jakob Šolar, na kar bo sledila scenična interpretacija Sholarja iz Trente. Za deklama-cijami iz Očcnaša: Pridi k nam Tvoje kraljestvo in Materi Milosti bo Cankarjeva pela Sinje je morje. Po deklamaciji Legende o Mar. in pastirici Uršiki ter govornega zbora Naše zgodovine bo bral Čekuta Legendo o zlatem studencu. Zadnjo točko pa bo predstavljala prva vprizoritev Lovrenčičevih fantaGtično-simboličnih dramatskih prizorov Deveta dežela (;z zbirke 1917).
Deveta dežela jc svojevrsten alegoričen dramatiki prizor, ki ie veljal vse doslej za neuprizorljivo knjižno pesniško delo. Igralska družina Rokodelskega odra se je z novimi načini odrske tehnike približala tudi temu delu ter ga bo postavila na oder v vsej njegovi fantastiki in simboliki, k: jc zanimiva in jo zato ob_ tej priliki podajamo v vsebini.
Dejanje Lovrenčičcve »Devete dežele« se namreč godi v času narodne pesmi, to je v pradavnih dneh srednjega veka. Na nekem gradu so zbrani gospoda, domači in sosedje, ko je sin postal vitez in se odpravlja v svet. Oče, mati in soseda govorijo iz izkustva ter hočejo prepričati mladega viteza, naj preveč ne upa v svet, od koder se bo pač vrnil, kakor 60 se vrnili oni, in se bo potem zadovoljil z življenjem, kakršnega živijo oni zadovoljno na 6vojih gradovih. Mati pozna sicer sina boljše in ve, da je zanj premalo cest, če bi hotel doseči, kar je že doslej sanjal. Vse besede, ki jih sin sliši, so kakor luč, ki umira, in ne da nič nanje. Na svojo voljo da, ki mu bo svetila na pot. Mater sicer veseli sinova samozavest, a obenem pove, da 6e ji budijo težke slutnje, ki ji »ko mojškre marne pripravljajo črn prt z okraski rdečimi — bolest«. V to razpoloženje 6e zasliši pesem potujočega pevca, ki je bil vedno ljub go6t na gradovih. Pevec poje pesem o svetu in nje-
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
v Ostrovni ulici«, »Ločitev gospe Eve«, »Kamin brez ognja«, »Življenje teče naprej«, »Štefanik«, »Mož iz tujine«, »Sedma velesila«, »Žena, ki ve, kaj hoče«, »Iz blata v lužo«, «Madla poje Evropi«, »Ceh kutnogorskih devic«, »Yachta«, »Obmejni junaki« i. dr.«
»Kako ste se vživeli v svojedelo pri filmu?«
»K sreči dobro in zelo hitro. Marsikateremu gledališkemu igralcu je bilo težko »presedlati«, ker ima film docela drugo tehniko kot igranje na odru. Tako na primer nimata gledališka in filmska govorna tehnika niti najmanjše skupnosti, temveč sta si — skoro bi lahko dejal — nasprotni. Kar si v gledališču ne smeš dovoliti — zahteva film in zopet obratno. Oderski govor mora imeti čim več dinamike in barve v glasu, v filmu pa prevladuje samo dinamika izraza pri kar najmanjših glasovnih naporih in ima glavno vlogo intenziteta občutja, ki se ne sme izražati s premočnimi akcenti, kajti mikrofon je zanje preobčutljiv in poleg tega zelo kritičen. Kakor poveča filmska kamera vsako napako obraza, tako poveča mikrofon vsako glasovno pretiravanje okrog 16 krat. Filmsko delo je izredno naporno. V primeru z njim moram imenovati delo v gledališču udobno. Ob pol osmih zjutraj se delo v ateljeju prične, okrog 20 pa konča. Igralci so domala ves dan na nogah ter morajo čakati v prahu in vročini svetiljk na posamezne nastope, kak prizor, ki traja v filmu 10 do 15 sekund, filmajo včasi po pol dneva. Zvok, luč, igra, \se se mora skladati in to je zelo težko doseči. Včasih je kriva luč, včasih kaka napaka v dialogu, zdaj pri tem, zdaj pri onem igralcu, da je treba že skoraj gotovi prizor prekiniti in po večkrat znova snemati.«
»Kakini so honorarji pri češkem filmu?«
»Primerni, toda niti od daleč podobni holly-vvoodskim. Češki film nima tako velikih eksploata-cijskih možnosti kot ameriški, angleški in francoski; posebno v zadnjem času je izgubil z ločitvijo Slovaške kakih 300 do 500 kinematografskih podjetij, v katerih so preje predvajali češke filme.«
»Kakšni so vaši vtisi o čeiki igralski umetnosti?«
»Nastala je, kakor velika večina gledaliških umetnosti raznih narodov, iz diletantizma, brez tuje pomoči, iz svoje zemlje in ljudi in lahko rečemo, da ima zaradi tega močne znake svojevrstno-sti. Iz narodne duše je pognala in nosi vse njegove značilnosti.«
»Kakšen je razvoj, ki ga je napravila v zadnjem času in kakšnih izraznih sredstev se poslužuje?«
»Tudi njo so zajele različne izrazne smeri, ki so preplavljale svetovna gledališča: impresionizem, ekspresionizem, pred tema seveda naturali-t zem in realizem. Ko sem prišel v Prago, je bilo | gledališče v znamenju neorealizma, toda vse ti »izmi« so polagoma odmrli, Današnje ustvarjanje hodi druga pota. Kako bi ga imenoval? Zdi se mi, da ga je z besedami najbolje opredelil mladi režiser Narodnega divadla Jiri Frejka, ki je imenoval današnjo obliko igranja »neresnična resničnost«.
»Kakšen vtis napravlja v primeri s slovensko igralsko umetnostjo na vas češka?«
»Dejal bi, da je igra pri Čehih bolj umerjena, bodisi v kretnjah, bodisi v glasu. Velika intenziteta izraza se lahko doseže prav tako z manjšim hrupom in večjo discipliniranostjo igre. Čehi imenujejo to »civiliziranost«. Morda je vplival tudi film v tem pogledu na odrsko oblikovanje. Preprostost zunanjih sredstev, zato pa čim večja vsebinska moč, odlikujeta češko odrsko in filmsko umetnost.«
»Leteča trdnjava« nazivajo Angleži vodno letalo, ki ga vidimo na sliki. Je to štirimotorni hidro-plan znamke »Sunderland«, ki so jih Angleži prvič uporabili v zadnjih bojih ob norveški obali in nad Severnim morjem. Angleži so si od teh letal mnogo obetali in so trdili, da so v zraku nepremagljiva. Toda Nemci trdijo, da so jim sestrelili že dve takšni »leteči trdnjavi«, eno nad Shetland-skimi otoki, drugo pa nad Oslom. Letalo »Sunderland« lahko vzame na krov več ton bomb in doseže pri polni obremenitvi srednjo brzino 320 km na uro. Njegov akcijski radij znaša 3000 km.
Nemške pomorske izgube v luči angleškega poročila
Angleško ministrstvo za informacije sporoča:
»V začetku sedanje vojne je imela Nemčija, ne računajoč ladje, ki so bile v tem času še v gradnji, dve težki križarki, in to »Gneise-nau«, ki so ga zdaj potopili Norvežani, in »Scharnhorst«, ki ga je pred nekaj dnevi težko poškodovala britanska vojna ladja »Re-nown«.
Nemčija je imela nadalje tri žepne oklop-nice: »Admiral graf von Spee«. ki ga je nemška posadka potopila po bitki pri La Plati, »Admiral Scheer«, ki ga je torpedirula angleška podmornica, dočim je tretja žepna križarka »Deutschland«, ki je kasneje spremenila naziv v »Liitzow«, zelo verjetno nesposobna za borbo, ker je bila v zudiijiU bojih hudo poškodovana.
Nemčija je imela 6 lahkih križark. Eno je potopila britanska podmornica »Uršula« decembra 1039, drugo je torpedirala |>odmornica »Sulnion« v decembru 1939, tretjo je potopila britanska podmornica 9. t. m., četrto so zadela z bombami britanska letala pri Bergenu 9. t. m., križarka »Karlsmhe« se je potopila 10. » t. m., šesta kri/arka pa je bila zadeta od I bomb britanskih letal tudi isti dan. To pomeni,
da so tri lahke križarke izgubljene, ostale tri pa tako poškodovane, da so nesposobne za akcijo.
Pravih rušilcev je imela Nemčija v začetku vojne 22, poleg njih še II rušilcev manjšega tipa in nekaj torpednih motornih čolnov. Z rušilci vred skupno 56 enot.
Od 22 pravih rušilcev je Nemčija izgubila dva v začetku marca, kar je priznalo nemško vrhovno poveljstvo samo. I rušilec je bil tor-pediran 9 t. m. v pristanišču Narvik, trij? pa istotam zažgani. 1 rušilec so uničila britanska bombna letala II. t. m., 7 nemških rušilcev pa je bilo potopljenih v Narviku 15. t. m. Zanesljivo pa ve še za nekaj drugih rušilcev, du so bili vrženi iz borbe po bojih z raznimi enotami britanske vojne mornarice. To pomeni: da je končnoveljavno uničenih 14 nemških rušilcev od 22, kolikor jih imela Nemčija v začetku vojne, ne računajoč še one rušilce, ki so toliko poškodovani, da ne bodo voč sposobni za borbo.
S koliko bojnimi ladjami še razpolaga danes Nemčija? Ostala ji je še ena težka križnika. ena žepna okiopna križarka, morda ena mala križarka in B rušilcev poleg nekaterih manjših enot in podmornic. V teh računih pa ni računna nobena vojna ladja, ki je bila morda spuščena v morje, odkar se je vojna pričela.
Tako britansko ministrstvo za informacije. Nemško vrhovno poveljstvo pa je doslej priznalo izgubo I , žepne oklopnice, I težke križarke, dveh lahkih križark in štirih rušilcev.
SPOIT
Tekma med Ljubljano in Slavijo (tfaraždin) se bo nadaljevala
Mnogim je še v spominu jesenska prvenstvena tekma med našim ligašem in varaždmsko Slavijo v Ljubljani. Kakor je znano je tedaj prišlo na igrišču do neredov in je tedaj sodnik predčasno zaključil tekmo z rezultatom 3:3.
Poslovni odbor Hrvaške nogometne zveze pa je na svoji zadnji seji v torek zvečer sklenil, da bosta oba kluba tekmo odigrala do konca. Tako bo varaždinska Slavija gostovala še enkrat v
Ljubljani. Podaljšek tekme bo trajal še 15 minut. Termin za podaljšek pa bo določen pozneje.
Poslovni odbor je prav tako razveljavil svojo odločitev, da varaždinski Slavij i ni bilo treba igrati proti Splitu v Splitu in da so Varaždinci |o tekmo par forfait pisali sebi v prid s 3:0. Split je bil tedaj diskvalificiran, ker je nastopil s suspendiranim igralcem Kuljišeni. Pritožbi Splita je torej upravni odbor ugodil. Tudi ta termin za tekmo ni bil še določen.
govih čudesih, ki jih še vedno doživlja, čeprav mu že »mlada leta umirajo«. Sin je vesel pesmi, ker je taka, kakor bi mu jo pevec vzel iz srca, in želi še nekaj več slišati in izvedeti o daljnjem svetu, kamor namerava iti. Grajski norec, ki ni prišel prav do besede ob razgovoru vitezov, mora po pevca. Tako se konča prva 6lika stvarnega srednjeveškega viteškega obeležja, kakršnega vidimo, tudi v drugi eliki, le da pride v njej ob pevčevi besedi in čarovnikovi moči do izraza simbolika — svet devetih dežel: vsakdanjosti, nezadovoljnosti, notranejosti upora, ki ga predstavljajo giganti, pokrajina skrbi in strasti, ki se zaganjajo v kralja-človeka, dalje pokrajina »kralja Matj aža« — junaštva, kateri sledi pokrajina učenosti in modrosti. Osmo in deveto deželo pevec le 6anja in hrepeni po njej, a čarovnik ju pričara, da ju vidijo kakor druge. Osma pokrajina je dežela kreposti. Lepo je v tej deželi, a vanjo priti težko, 6aj je v njej popolnost doma, popolnost vseh kreposti in čednost«, ki kraljujejo neomejeno in uravnavajo vse v onstran-stvo. Deveta dežela —- kraljestvo lepote in resnice, Kamor pridejo le poklican- m izvoljeni... Ob pogledu v čudežne dežele vsi mladega viteza pregovarjajo, kaj bi se zadovoljil z domom in prvo deželo — vsakdanjostjo, a sin ne odneha in sklene, da »devet dežel poiskat pojdem v širni svet« ... Tako je druga slika jedro svojevrstne igre, ki jo sproti vsak dan zase — kaj bi prikrivali —■ ako je res človek, tragično preživlja kot njen junak, ako se v življenju ni zadovoljil s prvo deželo . .. Mlad« vitez se ni ustrašil, šel je v 6vet. šel je skozi devet dežel. Doma na gradu ga v tretji sliki pričakujejo. Starši in drugi so prepričani, da se bo vmil, da bo dal prav naukom 6larih glav in da se vživi v njihov svet ter da bo zbijal še dovtipe na račun čarovnih dežel in strun, a so 6e uračunali: vitezov 6okol prinese list -s sporočilom: Kdor je videl in doznal je vse, mu ni več do življenja in umre . . . Mlad« vitez je prišel v deveto deželo ..,
Navajamo vsebino teh dramskih prizorov, ker jc ta simbolika tako značilna za Lovrenčiča-pesn:ka, pa je slovenskemu občinstvu tako malo znana. Kakor bo vsa proslava pesnika lepa poklonitev delu tega izrazito katoliškega slovenskega pesnika, bo vprizoritev »Devete dežele« gotovo zanimiv dogodek za vse prijatelje pesnika, ki se bodo ob tej priliki gotovo radi udeležili te izključno literarne akademije.
— uta.
*
Uničevanje knjig na Češkem. Iz Prage poročajo, da so marca meseca t. 1. izdale nemške oblasti seznam neprimernih knjig, izvirnikov in prevodov okrog 2000 avtorjev, katerih ne smejo prodajati in jih morajo odstraniti iz javnih knjižnic. Seznam obsega 55 strani teksta. Knjige zapleniuje policija. Zanimivo je, da so zaplenjene vse knjige ruskih avtorjev, kar meče interesantno luč na nemško sovjetsko razmerje. Računajo, da bo na ta način uničenih kakih 3 milijone knjig na Češkem.
Otvoritev teniške sezone na Iliriji
Teniška sekcija otvarja te dni na svojih igriščih pod Cekinovim gradom letošnjo teniško sezono. Igrišča so vsa prenovljena za igro.
Teniška sekcija Ilirije bo tudi letos polagala posebno važnost na družabnost in zato bodo vsem igralcem tako začetnikom kot tudi že izurjenim igralcem na razpolago partnerji za igro. Sekcija bo v začetku maja priredila tudi dva tečaja in sicer enega za začetnike, drugega pa že za bolj izvežbane igralce.
Vsa podrobnejša pojasnila glede igranja in višine prispevka, dobijo zainteresirani vsako dopoldne in popoldne pri oskrbniku na teniških igriščih pod Cekinovim gradom.
Prvenstvo Slovenije v rokoborbi
SSK Maraton priredi dne 28. aprila t. 1. v svojem društvenem domu v Rušah prvenstvo rokoborcev poedincev vseh kategorij za naslov prvaka Slovenije v grško-rimskem slogu za 1. 1940.
Pravico nastopa imajo vsi verificirani člani klubov, včlanjenih v STAZ in to po največ trije člani kluba za vsako kategorijo.
Tehtanje atletov se začenja točno ob pol 12 ter ima vsak atlet pravico do trikratnega tehtanja.
Vsak atlet mora imeti na sebi pravilen ter čist dres in suspenzor (kopalke), copate ali nogavice.
Tekmuje se po pravilih JTAS ter se vsak nediscipliniran nastop najstrožje kaznuje.
Eventuelni protesti -se morajo vložiti takoj na licu mesta s kavcijo 50 din, ki se v nikakem primeru ne vrne ter gre v prid STAZ v Mariboru.
Predtekmovanja se pričenjajo točno ob 13 ter se imajo atleti najkasneje do 12.45 javiti vodstvu tekmovanja.
Priprave za ustanovitev Slovenske zimsko-športne zveze
Akcijski odbor Jugoslovanske zimskošportne zveze sklicuje za soboto 27. aprila ob 20 v dam-ski sobi kavarne Emone sestanek delegatov vseh klubov v Sloveniji, da se bo pregledalo in dokončno pripravilo pravila. Akcijski odbor je sestavil pravila na podlagi mnenj, zbranih na sestanku s klubi v Ljubljani, Mariboru in na Jesenicah ter je skušal v pravilih zajeti vse izražene želje in mišljenja. Pravila bodo predložena takoj po sestanku oblastem in se bo sklicala ustanovna skupščina slovenske zveze še v maju, tedaj pred glavno skupščino Jugoslovanske zimskošportne zveze, ki bo 9. junija t. 1.
Prvenstvo v II. razredu
V Ljubljanski skupini drugega razreda se bije ogorčena borba za prvo in drugo mesto med nič manj kakor 5 klubi. Grafika, Moste, Korotan
Mladika in Slavija imajo enake izglede, da si osvo-je prvo mesto, ali da drug drugega izpodrinejo na zadnje mesto. Trenutno v tej skupini vodi Grafika, Moste pa so ji nevarno za petami. Nedeljska tekma Moste : Grafika, ki bo na igrišču Mladike popoldne ob 16.30, bo nedvomno dala kandidata za prvo mesto. Ta tekma obeta biti prav zanimiva, ker se bosta oba kluba potrudila, da izvojujeta čim boljši rezultat in da si na ta način zagotovita vodstvo v svoji skupini. V predtekmi ob 15.30 nastopita v prvenstveni tekmi mladinski moštvi Most in Jadrana.
Hrvaška reprezentanca je odpotovala v Švico
Včeraj ob 22.25 je odpotovala iz Zagreba v Švico hrvaška nogometna reprezentanca, ki bo igrala v nedeljo v Bernu proti švicarski nogometni reprezentanci. To je prvi nastop hrvaške nogometne reprezentance izven naših meja in zato vlada razumljivo v Zagrebu za to srečanje veliko zanimanje.
Hrvaški nogomet bo v Bernu predstavljala naslednja enajstorica: Glaser-Šuprina, Beloševič-Jaz-bec, Jazbinsek, Kokotovič-Cimermančič, Wolfl, Lešnik, Antolkovič in Matekalo.
Poleg igralcev potujejo v Švico predsednik dr. Ivo Kraljevič in kapetan Jožo Jakopič in trije porocevalci zagrebških dnevnikov.
Prireditve ljubljanske kolesarske podzveze
Vse klube člane LKP s tem obveščamo, da je upravni odbor na predlog g. teh. referenta določil naslednje tercnine svojih prireditev in sicer:
L junija 1940. Cestna dirka za prvenstvo podzveze na cesti Ljubljana—Novo mesto in obratno 140 km
2.	14. julija 1940 Dirkališčna dirka na dirkališču ŽSK »Hermesa«.
3.	8. sept. 1940. Gorska dirka na progi Ljubljana—Turjak.
Vsi klubi naj gornje termine pri določanju datumov svojih prireditev uvažujejo, da ne bo potem kakršnih koli zmot.
Istočasno vse klube obveščamo, (fo priredi DKSK »Edinstvo« medklubsko kolesarsko gozdno dirko v Zg. Šiški. Dirka bo v nedeljo 28. aprila ob vsakem vremenu.
Slov. kolesarska zveza sklicuje za nedeljo, dne 21. t. m. tretji sestanek kolesarskih športnikov in simpatizerjev. Sestanek bo ob 3 pop. »Pri slepem Janezu« v Dravljah (Celovška cesta) in bo na njem predaval predsednik zveze g. podpolk. J. Jaklič.
S T K Mostu. Drevi sestanek nn knteroffn se vabijo vsi Hktivni igralci.
sos
me,
SK Mladika. Pnn™ oli pol 8 zvečer bo obvezan članek zn vso tffrnlce. Važno zaradi nedeljske lak-e. l>o sestanku odtvorovu soia — Tnjuiki
zacije, jim čestital, g. kaplan Koman pa jih s krasnim nagovorom proglasil za člane niladčevske organizacije ZFO. Globoko zasnovan nagovor akademika lx>jzeta Pezdirja vsej mladini, zlasti staršem, je vžgal in navdušil tako, da se je dvorana ' kar tresla. Telovadci na bradlji so pokazali nekaj zelo dobrih vaj in mnogo smisla za lepoto. Prednjačil je mladi Vinko Mravlje, ki je pokazal zlasti pri svoji poljubni prosti vaji take prvine, da bi delale čast vsakemu mednarodnemu tekmovalcu. Le tako naprej! Poudariti je zlasti dejstvo, da je pokazala vse to Brezovica sama s svojimi lastnimi močmi, kar je treba še posebej pohvaliti.
Gospodarski boj za Balkan
»Enco« — angleška družba za sklenitev blokadnega obroča na jugovzhodu Evrope
15. aprila je bila vpisana v londonski trgovinski register delniška družba, katere edini delničar je britanska država. Nova delniška družba je bila ustanovljena z namenom, da bo v balkanskih državah nakupovala vse vrste blaga, za katerega se za-, nima tudi Nemčija. Gospodarski boj za Balkan je s tem stopil v odločilno fazo.
Roodlane je ena najbolj živahnih londonskih poslovnih ulic. V njej stoji velika poslovna palača »Plantation House«, v kateri se bo naselila te dni ustanovljena »English Commercial Corporation Ltd.« 15. aprila je bila družba vpisana v trgovinski register in v rubriki o njenih namenih stoji napisano: nakupovanje blaga in surovin v jugovzhodnih evropskih državah kakor tudi splošna poglobitev trgovskih odnošajev med Veliko Britanijo in temi državami. V rubriki delničarjev je zapisano: zaklad vlade Njegovega Veličanstva. Rubrika, v kateri naj bi bila napisana višina delniškega kapitala, pa je ostala prazna. Še isti dan, ko je bila družba vpisana v register, so bili že urejeni njeni poslovni prostori v »Plantation House« v Londonu.
Nekaj dni poprej je ustanovitev te družbe naznanil finančni minister Sir John Simon v spodnji zbornici. V kratkih in jedrnatih besedah, kakor je njegova navada, je omenil, da je vlada smatrala za potrebno ustanoviti zasebno delniško družbo in si z njo ustvariti novo orožje v blokad-ni vojni. Naloga te družbe bo nakupovati v Jugoslaviji, Madžarski, Romuniji in Bolgariji v prvi vrsti, v drugi vrsti pa tudi v Grčiji in Turčijii, surovine vseh vrst, živila, po potrebi pa celo nekatere industrijske produkte, in to vse proti plačilu v gotovini, to je v zlatu ali zlatih devizah. S tem naj bi družba učinkovito pripomogla preti blokadni obroč, ki ravno na Balkanu kaže občutljivo špranjo. Sir John Simon je dejal še, da bo »English Commercial Corporation«, ki je že imenoval s kratico »Enco«. sodelovala z že obstoječimi ustanovami, z oddelkom za zunanjo trgovino in oddelkom za izvozne kredite, da pa bo tudi po svojih močeh pospeševala izvoz angleškega blaga v te države, v kolikor bo izredno gospodarsko stanje v Angliji to dopuščalo.
Drugega ni sir John Simon ničesar povedal. Šele počasi se je.angleška, pa tudi druga javnost pričela zavedati nenavadnega in velikopoteznega značaja tega načrta- Prvič se je v angleški zgodovini zgodilo, da je vlada podpisala ves delniški kapital neke zasebne družbe; tudi »kolonialne družbe« iz preteklega stoletja so bile samo kon-cesionirane firme, ki pa so obratovale z zasebnim kapitalom. Drugič je važno, da je vlada sporočila javnosti, da stoji za »Enco« finančna moč vsega britanskega imperija. Neki angleški časopis je zapisal, da je treba to smatrati tako, kakor da je vsakdo od 500 milijonov britanskih podložnikov delničar »Enco«. Bilanc družba ne bo objavljala, vsaj ne, dokler traja vojna, fz tega sklepajo, da bo obseg poslov izredno velik in da bo krepko posegel v proračun finačnega ministrstva.
Sledjič je javnost izvedela, da je vlada imenovala za generalnega ravnatelja in predsednika nadzorstvenega odbora nove družbe lorda S w i n -tona. To ime v Angliji mnogo pomeni, Lord Svvinton je star 61 let in je vse svoje življenje posvetil službi za Anglijo, vsaj tako pišejo angleški listi. Služil je najprej v kolonijah, potem v Londonu, bil je 15 let član vlade, in sicer po vrsti kolonialni, trgovinski in letalski minister. Bil je predsednik največjih južnoafriških zlatih rudnikov in je zastopal Anglijo na številnih mednarodnih trgovinskih in industrijskih konferencah. Velja za vztrajnega, naravnost trdovratnega človeka, o katerem je znano, da nobene stvari v življenju, ki se je je lotil, ne popusti, dokler ne doseže, kar je hotel.
Ta mož, ki mu bodo pomagali drugi industrijski in bančni kralji londonskega Cityja, bo zdaj v imenu Velike Britanije vodil gospodarski boj na Balkanu. Ker 1m> plačeval v gotovini, njegov položaj ne bo tako neugoden, če pomislimo, da Nemci plačujejo balkanske surovine in blago z industrijskim izdelki vseh vrst, železniškimi tračnicami, naočniki, zaponkami, glasbenimi instrumenti in aspirin tabletami. Lord Svvinton je že poslal svoje agente na najbolj važne točke na Balkanu, in že so se odprle pisarne, v katere dežujejo kablogrami iz Londona.
V London,u pravijo, da bo boj hud, kajti do-
bro vedo, da Ima Nemčija že veliko prednost. Z izjemo Turčije, katere izvoz v Nemčijo je od pri-četka vojne zdrknil skoraj na ničlo, in Grčije, ki je svoj tobak izvažala le v Nemčijo |x> morju, zdaj pa ji je lo zaradi blokade onemogočeno, so vse druge države več ali manj povsem pod gospodarskim vplivom Nemčije — tako pravijo v Londonu. Leta 1939 je Nemčija kupila 70% bolgarskega izvoza, 43% romunskega, 5(5% madžarskega in 44% jugoslovanskega izvoza. Udeležba Anglije in Francije na izvozu teh držav je bila lani i>ovsod pod 10% razen v Romuniji.
V Londonu pravijo nadalje, da ne gre pri vsej tej stvari samo za romunski petrolej, nego tudi za jugoslovansko koruzo, za madžarsko pšenico, za bolgarski tobak in olivno olje ter za romunski bombaž kakor tudi za številne polpleme-nite kovine itd. Boj lorda Svviugtona za Balkan se je torej pričel. Kakšen bo njegov izid, ne moremo prerokovati.
Delo prehranjevalnega odbora v Ljubljani
Ko se je lani začela evropska vojna, je naša država izdala uredbo, po kateri morajo mesta urediti velike zaloge hrane. Mestna občina ljubljanska je glede na druge naloge ustanovila zaščitni oddelek, ki je dobil pododdelek: prehranje.valni odsek. Delo tega odseka, ki ima svoj odbor, v katerem sodelujejo občinski svetniki in strokovnjaki, je v glavnem v urejevanju zalog rezervne hrane. Občinski svetnik Bahovec Josip, ki načeluje odseku in ki je kot trgovec gotovo najbolj izkušen za vodstvo tako odgovornega dela, kakor ga mora opraviti ta odsek, je včeraj dal zastopnikom časopisja izjavo o dosedanjih ukrepih prehranjevalnega odseka.
Po uredbi o rezervni hrani bi si morala občina ljubljanska nabaviti 255 vagonov pšenice, 12 in pol vagona olja oziroma masti, 12 in pol vagona sladkorja, šest vagonov soli, en vagon ka-vinih primesi, štiri vagone žitne kave in 46 va-gonob koruze, ječmena oziroma fižola. Največje težave je imela mestna občina zaradi pomanjkanja denarja. Obljubljeno je bilo sicer posojilo od Hi-potekarne banke, od direkcije za prehrano in od ministrstva za kmetijstvo v ta namen. Končno pa je bila občina navezana le na Mestno hranilnico ljubljansko, ki je tudi dala prehranjevalnemu od-, seku potrebno gotovino. Za dobavo rezervne hrane so prišli v poštev le dobavitelji iz prve roke. Pri sprejemu ponudb sta bila vedno navzoča načelnik in en uradnik, o nakupu in presoji posameznih ponudb pa je vedno odločal celokupni prehranjevalni odbor.
Takoj v začetku svojega delovanja je odsek nakupil 100 vagonov pšenice, štiri in pol vagona masti, en in pol vagona olja, štiri vagone fižola in dva vagona ječmenove kave. Zagotovil pa si je tudi dobavo šestih vagonov soli in enega vagona kavinih primesi. Dočim je občina vse druge na-bavke plačala v gotovini, ji soli in kavinih primesi ni bilo treba, ker sta se monopolska uprava in Kolinska tovarna v Ljubljani obvezali, da bosta imeli to zalogo za občino vedno na razpolago. Dosti težav je imel prehranjevalni odsek tudi zaradi skladišč, saj je bilo treba vse nakupljeno blago varno vskladiščiti. Odbor je vzel v najem skladišča na Dolenjski cesti, v Štepanji vasi, v Trnovem in na Viču. S štirimi mlinarji v okolici Domžal, in sicer z I. Nastranom, Francetom Majdičem, Ivanom Kuraltom in Francem škerjancem pa so bile sklenjene pogodbe za mletev žita.
Pri prevzemanju nakupljenega blaga je bilo treba blago vedno kvalitativno in kvantitativno prevzemati. Pri tem težkem in odgovornem poslu je pomagala ljubljanska Borza proti najmanjši odškodnini. Tudi uprava dolenjskega kolodvora, na katerega je bil usmerjen ves dovoz nakupljenili živil, je požrtvovalno pomagala, da se je prevzem in odvoz opravil v najlepšem redu. Blago je sedaj strokovno vskladiščeno, tako da je vsaka pokvara izključena. To veliko zalogo rezervne hrane bo treba seveda izmenjavati. Izmenjana bo zaloga le enkrat na leto, to pa zaradi tega, ker mestna občina ne misli s tem oškodovati svobodne trgovine.
Ker pa je občina pravočasno nakupila živila, ki se sedaj močno dražijo, bo pri izmenjavanju nastala razlika v cenah. Občina pa dobička ne bo iskala. Izmenjava živil bo opravljena namreč na la način, da bo odsek za prehrano odstopil živila socialnim mestnim ustanovam po lastni ceni, pri čemer bo priračunal samo svoje stvarne režijske stroške.
Nočni požar v St. Vidu
V noči od srede na četrtek je Šentvidčane zbudil okrog polnoči plat zvona, ki je klical na pomoč. Z velikim plamenom je tedaj že gorelo ogromno gospodarsko poslopje veleposestnika Franca Ježka, po domače »Pikca« na Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Ker-je bilo gospodarsko poslopje polno sena in krme ter so bile dalje v njem razne shrambe, v katerih je ogenj našel obilo goriva, je plamen skoraj v nekaj minutah zajel vse poslopje. Prvi so prihiteli gasilci iz Vižmarij in iz Št. Vida, ki so pa mogli le malo pomagati. Na Poljanah imajo namreč vodo iz ljubljanskega vodovoda naravnost iz Kleč. Ker ta vod nima svojega rezervarja, voda nima zadostnega pritiska, zaradi česar se gasilci ljubljanske vode niso mogli po-služiti. šentviški gasilci so zato napeljrli 700 metrov dolg vod od svojega gasilskega doma v Šent Vidu do pogorišča in so pri tem morali cevi napeljati tudi čez železniški tir. Ker je med gašenjem šlo nekaj vlakov po progi, so morali cevi ponovno razklapljati in prekiniti gašenje. Na pomoč so tudi prihiteli ljubljanski prostovoljni gasilci, ki pa niso inogli pomagati, ker ni bilo vode. šentviški gasilci so s svojo motorko gasili, kolikor so mogli, vendar poslopja ni bilo mogoče rešiti. Vestno so varovali sosedne hiše in skrbeli, da se ogenj ni razširil. Gospodarsko poslopje je temeljito pogorelo. Je eno največjih v občini, saj je bilo dolgo 30 metrov in široko 13 metrov. Gospodar je imel poleg vsega drugega shranjene krme za 20 glav goveje živine in več konj. Zaradi tega je škoda seveda zelo velika, krita pa je le na pol z zavarovalnino. Ljudje sodijo, da je bil ogenj podtaknjen in da je začelo goreti že okrog dvanajstih. Gasilci so glavni požar podušili okrog pol 4. ure zjutraj, vztrajali pa so na pogorišču do ranega jutra in razkopavali tleče ostanke. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Zg. in Sp. Šiške, Podutika, Dravelj in Guncelj. Škodo cenijo na 200.000 din, ker je uničeno tudi vse zidano poslopje, v katerem je tlelo še danes ves dan.
Jesenice
»Materinski dan« v Krekovem domu proslavi Vincencijeva konferenca z ljubkim sjx>redom v nedeljo 21. aprila ob 3 jx>jx>ldne. Nastopijo otroci iz vrtca mladinskega zavetišča v Krekovem domu. Mamice, (»hitite in pripeljite svoje malčke!
Obvezne okrožne, tekmo triglavskega fantovskega okrožja bodo 28. aprila ob j>ol 10 dopoldne v telovadnici Krekovega doma. Člani, ki se pripeljejo z vlakom, naj se udeleže sv. maše ob 8 v župni cerkvi.
Kino Krekov dom predvaja v petek ob 8 zvečer in v soboto ob 4 popoldne najnovejši Alfa film »Nevihta v maju«, zvečer ob 8 se predvaja glasbeni velefilm »Življenje«. Za dodatek drug tednik.
Iz Julijske Krajine
Vinska razstava. Dne 20. in 21. aprila bo v Krminu razstava goriških vin; to bo tretja tovrstna razstava v tem furlanskem mestu, ki leži tik pred vrati slovenskih Brd. Določena je za goriško j>okrajino, jKivabljeni pa so tudi vinorejci iz okolice Čedada. Udeležilo se je bo 40 najboljših in najumnejših vinogradnikov, /lasti bodo zastopana Brda z Višnjevikoni na čelu.
Verdijev »Othello« v Gorici«. V sklopu slavno-sti in prireditev, ki jih obhajamo v tem mesecu v Oorici v proslavo dvestoletnice goriškega gledališča, smo dne 3. in 5 .aprila doživeli tudi dve izredni predstavi znane Verdijeve opere »Olhello«. Močna in pretresljiva žaloigra velikega Angleža, ki jo je še nedosegljivi Verdi sklesal v mojstrovino svetovne glasbe, je v občinstvu globoko odjeknila in nepozabno učinkovala. Zasedba in izvedba mogočne umetnine je bila za goriške razmere naravnost sijajna. Solisti, zlasti sopran, bariton in tenor, so bili res pevci-umetniki, ki so želi viharje priznanja, pa tudi zbor je bil docela kos svoji težki nalogi. Orkester se je poglobil v prelest Verdijeve glasbe in je nudil redek užitek. Goriško občinstvo, ki ima le malokrat priliko slišati in videti kaj lepega, umetniškega, je bilo presenečeno, očarano. Ker je pričakovalo nekaj posebnega, je oba večera kljub visoki vstopnini — prvi sedeži so stali 40 lir — napolnilo gledališče.
Vrsta novih trgovskih ladij. V soboto, 6 apr. je bila v ladjedelnici v Tržiču spuščena v morje nova 10 tisoč tonska trgovska ladja. Ladjo je naročila italijanska brodolastniška družba »Sidarma« na Reki. Nova ladja je šesta izmed šestorice novih ladij enakega tipa, katere je za omenjeno družbo v zadnji dobi zgradila ladjedelniška družba »Cantieri Riuniti del Adriatico* (Združene jadranske ladjedelnice), ki imajo svoje delavnice pri Svetem Marku v Trstu in v Tržiču. Kakor poročajo listi je ta reška družba naročila sedaj že šest novih blagovnih ladij. 3 motorne cisterne po 12 tisoč ton in 3 motorne trgovske ladje p>o 100 tisoč ton. Trojico teh novih ladij bodo gradili v ladjedelnicah pri Sv. Marku v Trstu, trojico pa v Tržiču.
Na delo v Nemčijo. Iz Kobariškega kota bo v kratkem odpotovalo okrog 30 naših fantov in mož na sezonsko kmečko delo v Nemčijo. Kakor lani, gre tudi letos nekaj desettisoč poljskih delavcev iz starih pokrajin v Nemčijo. Tem ljudem se bodo pridružili tudi naši delavci. Ker pa naši ljudje znajo nemški, bodo večinoma prideljeni raznim skupinam kot tolmači. Nekateri poročeni vzamejo s seboj tudi svoje žene. Kot zanimivost naj dodamo, da nad 40 let starih delavk ne sprejmejo na delo.
Po sveia
Briketi iz listja. Danski inženir Rossrn jo iznašel način, kako se da drevesno listje j>ri-praviti za prvovrstno kurivo, in je dal to svojo iznajdbo patentirati. Listje pa tudi smrekove in borove igle, se zmeša, kemično preparira in slednjič stisne v obliko briketa. Ti briketi imajo po zatrjevanju iznajditeija zelo veliko gorilno moč. Produkciju teh briketov je zelo poceni.
Najstarejši diplomatski dokument o odno-šajih med Evropo in »zemljo vzhajajočega sonca« bo razstavljen na letošnji italijanski kolonialni razstavi v Neaplju. To je dokument, ki spada v zgodovino razvoja katoliških misi-jonov na Japonskem. Dokument datira iz lota 1585. Takrat je bilo na Jaj>onskem že okrog 200.000 katoličanov. To je tedanjega mikada napotilo, da je vzjx>stavil zveze svoje države z Vatikanom. Napisal je dolgo zahvalno poslanico na naslov papeža in jo poslal v Evtojki. Poslanico so nesli v Evropo dva jaj»onska cesar-jeviča, dva člana visokega jajx>nskega plemstva in dva jezuita. Delegacijo je sprejel papež Gregor XIII. in po njegovi smrti še papež Sikst V. Poslanica se med drugim v prijaznih besedah izraža po pomenu krščanstva.
22 katoliških pilotskih šol v Ameriki. Med kolegiji in visokimi šolami, ki so jih ameriške letalske oblasti priznale kot središča za vež-banje civilnega letalskega kadra, je tudi 22 katoliških ustanov. V teh 22 pilotskih šolah se katoliški študentje vadijo, da bodo lahko stopili v civilni letalski kader in v rezervo vojnega letalstva.
Angleška dekleta so prevzele službo moških v živalskih vrtovih. Londonski listi »talno poročajo o tem, kako angleške žene in dekleta prevzemajo službe, ki so jih doslej opravljali moški. Med njimi so takšni posli, o katerih bi človek mislil, da jih ženska nikakor ne more opravljati. V živalskem vrtu v Chestru je moralo sedem čuvajev, ki jim je bila jioverjena skrb za divje živali, j)od orožje. Na njihova mesta je prišlo sedem mladih deklet, od katerih sta najmlajši komaj 15 let. Ena od teh je prevzela v svojo oskrbo leve, deset |K> številu. Zverine jo kar dobro ubogajo in jo imajo rade, tako da l>olia — tako je ime hrabri deklici — smeje pripoveduje, da bo zadovoljna, ako bo mogla kdaj svojega moža tako lahko krotiti kakor zverine. Druga petnajstletna ima v oskrbi male opice in pravi, da je mnogo bnlj prijetno igrati se z njimi, kakor pa s porcelanastimi lutkami.
Nenavaden medicinski primer so pred kratkim doživeli v bolnišnici v Stockholmu na Švedskem. V bolnišnico so pripeljali spečega moža, ki je zaspal v kavarni za mizo. Natakarji »o se trudili, da bi ga prebudili, toda zaman. Poklicali so reševalni avto, ki je moža odpeljal v bolnišnico, kjer pa so se zdravniki prav tako celih 24 ur zaman trudili, da bi ga prebudili. Po 24 urah pa se je mož nenadno sam zbudil in bil takoj jx> prebujenju c>ov-sem svež. Razločno je povedal svoje ime. s čemer so zvedeli, da je možakar zelo ugleden stockholmski meščan. Toda ko so hoteli zdravniki od njega izvedeti kaj o vz-oku njegovega čudnega spanca, je mož v nekaj hipih spet znova trdo zaspal in se ves dan ni prebudil. In spet je bil ves trud zdravnikov, da bi ga zbudili, zaman, šele, ko se je drugič prebudil, je povedal, da je prvič v življenju vzel sjialni prašek in sicer kakor se je izkazalo tako veliko količino, ki bi vsakemu drugemu zadostovalo za potovauje v večnost.
Nemški vojaški poveljniki, pod katerih vodstvom se razvija nemška akcija na severu Evrope: od leve proti desni: pehotni general von Falkenhorst, vrhovni poveljnik vseh nemških sil, ki operirajo na Danskem in Norveškem, generalni poročnik Geissler, admiral Carls, letalski
in generalni admiral Saalvvachter.
general Kaupisch
Lepo uspela akademija na Brezovici
V Katoliškem domu na Brezovici pri Ljubljani je bila v nedeljo, 14. aprila lepo uspela telovadna akademija, ki sta jo pripravila tamkajšnji FO in DK. Akademijo, ki se je pričela z državno, končala pa s fantovsko himno in »Povsod Boga«, so obiskali poleg drugih tudi velik prijatelj mladine, domači župnik g. Andrej Lavrič, župana občine Brezovica g. Novak in občine Log g. Jarc ter drugi. ZFO je zastopal g. Jože Hvale, obrožja pa gg. Črnivec, Pliberšek in Šerjak. Posamezne točke, druga boljša in lepša od druge, vse pa pohvale vredne, so se vrstile lepo v redu in brez napak ter bile predmet splošne pozornosti in odobravanja. Globok vtis na vse navzočne, zlasti starše pa tudi mladce same, je napravila njihova zaobljuba zvestobe organizaciji, Bogu, narodu in državi, ki so jo mladci slovesno izrekli in položili v roke svojemu neumornemu duhovnemu voditelju g. kaplanu Komanu. Zelo ganljiv je bil prizor po tej zaobljubi, ko je vaditelj mladcev pripel vsakemu posamezniku na mlada, na vsako borbo pripravljena prša, znak fantovske orgaui-
lromsč, važno pristanišče na severu Norveške.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(95) Mali Pelerček je zelo lepo spanokal. Svojega neločljivega medvedka je držal v rokeah. čarovnica je zavihtela svojo palico nad njegovo glavico. Tako, tudi ia se nekaj časa ne bo prebudil.

(96) Previdno ga je čarovnica dvignila iz postelje in ga nesla v naročju po dolgem hodniku na balkon, kjer je stala ujeua metla.
Marija Trsatska — Rab
aH »Marija Zdravja« — Split—Hvar! — Blnkošt-no romanje, najprljetnej-šl Izlet po morju na najlepšo otoke ! - Polovična voznlna! Od 25. aprila 20 din več! Brezplačna navodila pošlje : »Po bož jrm Hvetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17 a.
•in« MU
!(!
Mizarskega pomočnika
In vajenca sprejme štlgl MIlan, »Trata«, št. Vid nad Ljubljano.
Kuharica
želi službe v župnlšču. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Sposobna DOC«.
Trgovski pomočnik
železnlnar, prost vojaščine, z deželo, želi name stitev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5601.
Strojnik
ključavničar, z 20-letnlm službovanjem parnih žag. želi premcnltl službo. -Ponudbe na upr. »Slov.« pod »2aga« št. 5139.
2 krojaška pomočnika
za velike komade, eden tudi za damske, iščeta stalne službe. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 5365.
Lesni manipulant
mlad. neporočen, vojaščino prost - želi namešče-nja v večjem podjetju kot uradnik, prevzemalec ali prodajalec. Zmožen je sam voditi trgovske posle ter v to svrho nudi potrebno kavcijo, kakor tudi lastno obrt lesne, žagarske in mlinsko trgovine. Cenjeno ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Agilcn 510«.
Krojaškega pomočnika
za boljša dela sprejme takoj modni atelje za dame ln gospode Pipan Janez,. Slov. Javorntk 93.
Mežnarja in organista
samo pridnega ln vestnega, sprejme župni urad Bučka. Oglasiti so do 30. aprila.
Pekovski pomočnik
sposoben vseh del spadajoče stroke, kateri je tudi raznašalcc kruha — dobi službo. — Prednost imajo lastniki koles. Fr. Doki, Kušo.
m„r,]j
Večje partije lesa
vsake vrsto, posebno borovo žagane trame 2—6 m in »štafle« - kupujemo. -Hojntk Josip, Celje.
25.000 din posojila
za dovršitev novo hiše, iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Posojilo so vrne, event. se da samski osebi tudi življenjska oskrba pri maločlanskt pošteni družini v lepem kraju v Savinjski dolini blizu kolodvora. Ponudbo podružn. »Slov.« v Celju pod »Sigurno«.
JU
Mlekarno
prodam ob glavni cesti. Naslov v upravi »Slov.« pud št. 5863.
Breskve, višnje
češnje, nizke vrtnice, vinsko trsje — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. I1J-Velcnje.
KarlovaČki rizling
na zalogi pri M. Cesar, vinska trgovina, Ljubljana VII., Gasilska ulica 3, telefon 23-96.
Cepljeno trsje
prvorazredno, 1 din komad, divjaki korenjaki — nudi Franjo žlher, Za-mošani, Sv. Marjeta pri Moškanjcih.
^ Premog ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 Postrežba brezhibna
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din Debelo tiskane naslovna besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore gleda malih oglasov treba
priložiti znamko.
Dobro ohranjeno hišo
kupim proti takojšnji gotovini. Oferte v upravo »Slov.« pod »Gotovina« št. 5865.
Posestvo v Zagradu
zelo lepo, 25 min. oddaljeno od Celja, do katerega se lahko pride z avtom, s ca. 14.000 m' zemljišča in 300 sadnimi drevesi žlahtnih vrst, krme za dve kravi ln lepo, popolnoma opremljeno hišo za takojšnjo vselitev, naprodaj. - Vprašanja na: Franc Zangger, Celje.
Lepe stavbne parcele
18.000 m', vodovod in elektrika, blizu nove avto-iie-ste ln kolodvora Lcsce— Bled, zaradi selitve po zelo ugodni ceni naprodaj. Ponudbo v upravo »Slov.« pod šltro »Lep kraj« št. 5299.
ODDAJO:
Restavracija
znana ln dobro idoča, sredini mesta Maribora, z vrtom, so odda v najem za dobo več let proti odkupu Inventarja 20.000 din. Sigurna eksistenca. Ponudbe na Adam Crriš-nar, Maribor, Gosposka ulica 37.
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«
CEVI
za odvode stranišč, dimovode, „SALONIT" valovite strehe, šablone in ves ostali
gradbeni material
dob,te pri
A«
• *
MATERIAL
trgovina s stavbenim materialom lHStnik MIRO VOVK
LJUBLJANA, Tyrleva C. 36 b
Telefon 27-16	Brzoj. ..MATERIAL"
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kra-marič. — Izdajatelj: inž. Jože Sodja. — Urednik: Viktor Cenčič.
I
Aufomofor
i
Rabljeno motorno kolo
znamke »Diamant«, 100 ccm, želim zamenjati za čo tudi rabljeno močnejšo do 200 ccm z doplačilom. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Motorno kolo« 5872.
Sianoianja
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
oddam s 1. majem v Domžalah. Šolska ul. 1 z vrtom. Polzve se pri sosedu peku.
rcgiliH
IŠČEJO:
Kabinet
ali majhno sobico Išče gospodična. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Toč na plačnica«.
štab vojnega zrakoplovstva sprejme nekaj
inženirjev
gradbenikov in tehnikov
po ugodnih ]>ogojih. Služba v začetku provizorična, potem se regulira. — Informacije naj se zahtevajo pri, oziromn prošnje za sprejem z navedbo plače in dosedanje [irakse naj se pošljejo na: Štab vazduhoplovstva vojske, inženjer-sko odelenje, Zemun. — V. I. br. 5200/1940.
iimmi
Mreže za postelje
Izdeluje In sprejema rabljene v popravilo najceneje Alojz Andlovlc, Gregorčičeva ulica št. 5 (pri Gradišču).
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca
t
Ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega udruženja
sporoča svojim članom in prijateljem, da je njen dolgoletni in zvesti član, gosj>od
Ivo Naglic
urednik »Jutra«
danes ob pol 1 zjutraj po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagopokojnega člana bo v petek. 19. aprila ob 17 izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1940.
Odbor.
Vsak
naročnik zavarovan
+
Umrla nama je najina draga mamica, gospa
Pavlina Trček
roj. Klopčar
hišna posestnica
Pogreb bo v soboto, dne 20. aprila 1040 ob dveh popoldne izpred mrliške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. aprila 1040.
Matevž Trček, soprog; Mihec, sinko, ter ostalo sorodstvo.
Včeraj ob 18 nas je za vedno zapustila v 67. letu starosti, previdena s svetimi zakramenti, naša ljubljena žena, mati in stara mati, gospa
Ana Ornik
posestnica
Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, dne 19. aprila t. 1. ob četrt na štiri iz hise žalosti, Pobrezje - Vrtna ulica 4, na mestno pokopališče, kjer bo položena k večnemu počitku v rodbinsko grobnico.	1
„	'"?-a za,dušnica se b0 darovala v soboto, dne 20. aprila ob 6 zjutraj
v magdalenski cerkvi.	1	11
Pobrežje pri Mariboru, Dravograd, dne 18. aprila 1940.
Žalujoči. Janez Ornik, soprog. Marija, Ludvik, Janko, otroci
in ostalo sorodstvo.

V neizmerni žalosti sporočam, da mi je danes umrla moja nadvse ljubljena mamica
gospa	'
MARIJA pl. PLAUTZ
hišna posestnica
Bogu vdana in previdena s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabne rajnke bo v soboto, dne 20. aprila ob 16 iz hiše žalosti, Stari trg 30
na farno pokopališče na Vič.	'
Ljubljana, dne 18. aprila 1940.
OLGA pl. PLAUTZ . in ostalo sorodstvo