Stev. 325.
I	■«
trst, v četrtek 21. novembra i9i2
Tečaj XXXVII

IZHAJA VSAK DAM
sb ditdoljai !n prazntklir? oš 5-, cfc poisdstJVh »h 9. zjutraj.
■?>f.ftjs)t£ne Btei. se prodajajo po 3 n?<5. (G stoti.) v mnogih
3;iLA£l SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v i:roko3ti 1
'ifolane. CENE: Trgoviaski iu obitni oglasi po 8 at. *?2sartiice, zahvale, posl&sice, oghuti denarnih zavodov pc t>l. mm. Za 02!«* v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ttialjaa vrata K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, n»j-Tiuvsj pa49ntet. Oglase sprejema Iaseratni oddelek cprave jSiLaesti". — PUJtije p« izkljridao le upravi ..Edinosti". Ptettjivo Jn tejij.v* v Trsiu.
Ci-asiio pc'ifei&nega dru&tva ...Edinost'*' za Primorsko.
—omamtmosam —s—
V ad trne iti j* lm ——i ■ "■ —
NAROČNINA ZNAŠA
m celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesec« 6 K; na aa
rnčbe brez doposlane naročnin«, s« aprava ne ozira. Saretataa aa c*A*ljak« tsdanj« „SDUVOBTZ" alaa«: aa •oU lat« Kita 5-2«, aa l«tt Krta HO.
Vri dopisi aaj s« pošiljajo na nredni^tvo lista. Nefraafco-vama pisma •• m sprejema]« I« rekopltl m m vračajo. Naro&aiao. oglase ia reklamacije j« pošiljati na npravo lista.
TTREDMIŠTVO: «Noa Giorfl« Oaiattl 2« (Kareial iim). Izdaj fcUlj is odgovorni urednik ŠTE?Alf OODIKi. Lartoik koasereij lista .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadrega z omejenim poroštTom v Trsta, ulica Giorgio Galatti Stev. M.
FeSiRO-hranllnilnl ralun Stev. »41-652. TELEFON IL 11-57.
Premirje je sklenjeno!
Nejasnost med Avstrijo in Srbijo.
Premirje med Bolgarijo in Turčijo.
SOFIJA 20. (Izp.) Oficijelna „Bolgarija" zatrjuje, aa so se zavezniki sporazumeli o pogojih premirja, Ki ga je Turčija zaprosila. Zvezne države so ustanovile pogoje za premirje, ki so jih javile tudi Turči]. istočasno z imenovanjem skupnega zavezniškega posredovatelja. Turčijo so zavezniki povabili, da imenuje svojega pooblaščenca.
SOFIJA 20. (Bolg. tel, ag.) Vsled mirovnih pogajanj, za katera je bila zaprosila turška vlada, jev Bolgarija zapovtdala svojim četam pri Čataldži, da ustavijo svoje delovanje in obdrže le postojanke, ki so jih že zasedle. — S tem Je doseženo premirje.
Zavezniški pogoji za premirje.
SOFIJA 20. (Izv.) Pogoji za premirje so: Turki opustilo čataldžansko črto, nadalje, ne zbirajo za časa premirja ni-kakih čet in slednjič se udaio posadke v Skadru, Drinopolju, Janini in Dibri.
Bolgarija zahteva turške delegate.
CARIGRAD 20. (Kor.) Ruski poslanik pl. Gžers je včeraj javil velikemu vezirju, da se je Bolgarija sporazumela z zavezniki, ki so se izrazili, da so pripravljeni razpravljati o miru, za kar naj imenuje Turčija svoje delegati.
Turške vesti o Cataldži.
SOFIJA 20. (Kor.) Bolgarska telegrafska agentura imenuje vsa poročila o turških zmagah pri Čataldži tendendjoina in laž-
ojiva.
(Turki res niso nikjer zmagali, da-si so poročali o zmsgah. — Ured.).
O „trdovratni Srbiji".
DUNAJ 20. (Iz7.) Ko se je sedaj obla-žilo razmerje med Avstrijo in Srbijo, se trudijo cficijozni listi, da napravijo utis, kot bi vladalo v Belemgradu prepričanje, da je samo eden pot do pomirjenja, namreč ta, da Avstrija popusti. — Srbija baje računa na pomoč Rusije ia balkanskih zaveznikov.
Srbi ob obali.
BELGRAD 20. (izv.) „Štampa" javlja, da je pričakovati sklicanje skupščine že prihodnje dni. — O napredovanju srbskih čet ob Adriji ni nikak h poročil.
Ugron in PaŠić.
BELGR \D 20. (Kor.) Včeraj Je avstro-cgerski poslanik pl. Ugron zelo resno iz pregovoril o zadržanju srbskih čet napram avstrijskima konzuloma v Prizrenu in Mitro vic?. Pašić je Ugronu včeraj sinoči izporočil, da srbske oblasti ne bodo ovirale avstrijskega odposlanca, ki bi imel razjasniti sfero konzula Procbazke v Prizrenu.
Trozveza proti Srbom.
RIM 20. (Izv.) V političnih krogih se govori, da bodo velesile izjavile v Belem-gradu, da srbske okupacije na jadranskem obrežju ne bodo aikak fait accompli.
PODLISTEK.
OSVlta
SpUsl Kavor šandor Ojalskt. — Prevel A. E.
Ivan se je s Hano orecej pozno vrnil domov. Doma sta našla že celo hišo v veliki zaposlenosti. Oče je bil s kmeti na vrtu, kjer so čistili rionik, a mati v krogu svojih dvorn'h služkinj, je dala skublti gos^e za radi perja za pernice. Vsa hiša je šumela dela in delavnosti. V Lučevcu je bilo tudi tako. I Kotromanić i gospa sta bila vedno zabavljena z delom. Zato so tudi bili kmetje in hlapci v Lučevcu vedno pri delu. Po navadi vse gospode je bilo tudi pri Kotroma-nićevih vse polno služlnčadi. V dvorcu samem je bila vsa sila kmetskih deklet, od katerih so nekatere služile po sobah, druge v kunimi, tretje v gospodarstvu, v pralnici Celo stalno predico je imela gospa. Hlapcev je bilo še več. Poleg špana, logarja, inoša in pandurja, vrtnarja in drugih hlap cev v hlevih je ime1 Kotromanić v službi tudi kovača, kolarja in tesarja. Vsi so bili iz podaniških hiš, pa so morali služiti. No. Kotromanići so bili dobra gospoda. Gospod Matija je bil v resnici strog, aH pravičen in skrben gospodar. Svoje pod'ožnike je ljubil in bil menenja, a ima napram njim ne samo pravice, temveč tudi dolžnosti. Nikdar ni dopuščal, da bi se cd kmeta zahtevalo preveč, pazil je strogo, da se ž njim postopa človeško. Enako mu je bila na mislih skrb zboljšanja položaja in napredek njegovih kmetov. Zato so biie vasi njejovih
Srbija in posredovanje.
BELGRAD 20. (Kor.) Novi srbski poslanik r.a Dunaju, Jovanović, {e včeraj javil na besedo ministerskega predsednika Pašića avstro-ogrskemu poslancu Ugronu v Belem gradu, da je Srbija sprejela s zahvalo ponudo posredovanja, da pa se ne bo ozirala nanjo, ker se ba'kanska zveza pogaja neposredno s Turčijo.
Si bi v Bltolju.
BELGRAD 20. (Izv.) Princ Arsen je prihajal na čelu srbske konjenice v Bitolf, kjer ga je prebivalstvo živahno pozdravljalo.
Od početka se ni bila udala vsa bl-toljska posadka, nego je je nekaj pobegnilo pod vodstvom nekega paše proti Dibri, vendar so pa Srbi Turke ujeli in po-razbili.
Nekoliko turških oficirjev se je obleklo v civilno, da bi ušli jetnlštvu. — Ker so jih pa Srbi prepoznali, so jth tudi zarebili.
Miriditi 8 Črnogorci ?
LONDON 20. (Izv.) Iz Plavnfce se javlja, da je miriditski knez Germavli prispel v Bar h kralju Nikoli, kjer mu je obljubil, da pošljejo Albanci Crnogorcem 17.000 mož, če se jim obljubijo razne ugodnosti.
Albanci za samostojnost.
DRAČ 20. (Izv.) Mohamedansko prebivalstvo v Draču se je zaklelo, da se bo protivilo do zadnjega srbskemu in črnogorskemu napredovanju. Tudi glavarji katoliških rodov v gorovju so se pismeno zavezali, da ne priznajo črnogorske ali srbske vlade, nasproti pa se širi vedno bolj misel o avtonomiji.
Pretendenti za albanski prestol.
^ARIGRAD 20. (Izv.) Sedaj se mnogo govori o Albancih in o novem albanskem prestolu. Pravilo, da bi imel prit' na prestol princ Albert Ghik?, ki 21 vi v Rimu. On je potomec stare rodovine. Drugi zopet vele, da pride na prestol potomec slovitega Skan-derbega. ki je sedaj pravcat trgovec z vinom. Koncem koncev hočejo imeti drugi za svojega kneza princa Biba Dodo; ker pa je mišljenje Albancev, kakor se že po tem vidi, zelo iazcepljeno, |e več nego gotovo, da pride na prestol — če ga dobijo — človek iz tujine.
Amerikanski oficirji na bojišču.
WASHlNGTON 20. (Kor.) Severo-ame-riška vlada je vprašalo turško vlado in vlade zaveznih držav, če sme odposlati svoje oficirje, ki bi študirali na bojiščih zad njih dni.
Lačni turški vojaki.
CARIGRAD 20. (Kor) Že od 15. t. m. !e Sofijlna mošeja napolnjena z begunci In ranjenci, ki jih je baje nad 3000. Ker se oblasti niso mogle domeniti, katera jih mora oskrbovati, so vojaki že 16. t. m. udri i v bližnje trgovine in so vzeli s silo jestvin.
podložnikov v celi okolici najlepše in naj-urejenejše, kmetje so bili zdravo in čvrsto pleme, pa tudi najlmo • itejši daleč naokrog. In pri delu Da tlaki st ni glasila ktetev, temveč so bili ljudje zadovoljni s svojo go spodo in ponosni nanjo. Ivan, kateremu se je v tuj m svetu nud la priložnost, da se nau*i razumevati nepravičnost, sramoto in grozoto tlačanstva, je bil ze»o pomirjen, d* je v svoji hiši našel mnogo blažjo oblike tega modernega robstva.
Seveda pa se ni nikakor mogel spri jaznltl z uredbo samo in se zaradi tega ni nikdar mešal v gospodarstvo. Celo službo za svojo lastno osebo Je vedno skušal urediti tako, da nI imela oblike tlake. Zaradi tega Je skoro nad svoje moči posegal v žep in nagrajeval ljudi okoli sebe. Vendar pa je bil tako zavzet po svoji ideji, da je treba prebuditi narodnost, da nI niti prišel do tega, da bi si napravil svoje menenje in razmislil, kako in kaj naj bi se uvedlo namesto tlačaa3tva. Tudi ni globlje raz mišljal o tem, će bi ga pa katerikrat sočutje priganjalo k temu, se je pomirjeval z mislijo: »treba je pred vsemi, da postanemo narod, da ustvarimo narodnost, potem bo že vse drugo sledilo iz tega. Tako se mu je njegova glavna Ideja in glavni cHi zdel zdravilo, ki naj ozdravi vse rane in bolečine naroda in osnuje boljšo bodočnost
Naravno je tortj, da te od prvega dne kar Je prišel domov vso svojo živo in močm voljo posvetil razširjevanju s ojih misli, da bi prebudil ljudi okoli sebe In tih privede» k novi luči — luči narodnosti in Slovan-stva. — la imel je za to priJožnostl več ko
Konzul Prochdzka.
Nemški listi so vsi iz sebe In kriče, i da so srbske vojne oblasti zsgreš le nad avstrijskim konzulom v Prištini Prcchazko grda nasilstva. Srbski vojaki da so udrll po sili v avstrijski konzulat, pomorili v konzulat pribegle arnavtske žene in otroke, oplenill konzularni arhiv in neki vojak da le celo ranil konzula z bajonetom. Dat še več 1! Neki listi so celo pisali, da so Srbi ubili tonzula Prochazko.
Seveda so ti listi te svoje vesti porabljali v hujskanje proti Srbiji, zahtevajoč, da mora Avstrija takoj nastopiti z oboroženo silo proti Srbiji. Sedaj pa poročajo, da je konzul Prochazka zdrav in da je na potu proti Skoplju. Vse te vesti so nastale, ker srbske vojaške oblastnije niso pustile, da bi bil konzul občeval s svojimi predpostavljenimi. Imele pa so — kakor zatrjujejo Srbi — ;ato zelo tehtne razloge. Konzuli v dosedanjem turškem, a po Skrblh zasedenem ozemlju, so akreditirani pri turški, a nikakor pri srbski vladi. Za srbske oblastnije torej gospod Prochatka ni drugo kot ugleden tujec; kakor tak je sicer deležen vsega spoštovanja, a nima nlkakih predpravic. Zdi se pa, da so srbske oblastnije Imele še druge tehtne razloge za to, da so konzula Procb&zko omejevale v svobodi gibanja. Srbske oblastnije vsaj trdijo, da imajo v rokah dokaze, da je konzul Proch^uka Amavte h u j s k a I na upor proti Srbom. Srbska vlada je sedaj tudi dovolila, da se uvede preiskava in je v ta namen že odšel v Prištino konzul Edel, ki je dodeljen avstrijskemu poslaništvu v Belgradu.
Prochazkova zadeva.
DUNAJ 20. (Kor.) Po poročilih raznih listov je bila poverjena konsulu Edlu, ki je sedaj v službi mlnisterstva za zunajne zadeve. naloga, da preišče za levo avstrijskega konsula v Prizrenu. — Eli Je že odšel v Prizren.	___
SRZOJmJNE UE5T1.
Avstrijsko-srbski pregovori glede Albanije.
DUNAJ 20. (Izv.) „Abendzeitung* javlja Iz Belegagrsda, da se Je Ugron včeraj zopet posvetoval s Pašičem o zasedenju Jadranske obali in o usodi Albanije. Zahteval je baje, da se srbska vlada izjavi. PaŠić mu je po •<edal, da se o tem še ni sklepalo, da se bo pa vse zgodilo, kakor hitro bedo razmere dopustile. Danes predpoldne se je sestal srb3ki ministrski svet, po ksterem se je napotil Pašlč k ruskemu poslaniku Hartwjgu v svrho dolgega posvetovanja.
Hujskanje proti Jugoslovanom.
DUNAJ 20. (Izv) Včeraj ln danes so se vršila zborovan)a krščanskosocljalnih in nemšdonacijonalnih Dunajčanov, pri katerih io zborovale! zavzemali stališče proti dogodkom na Balkanu. Govorniki so ljudstvo pozivali na vojno proti Srbiji.
Na kako nečuven način so brezvestni hujskači delali proti Jugoslovanom, sledi iz tega, da se je včera) med nemškimi in ma-
djarskimi delegati vršilo pobratimstvo, pri katerem je Dobernig hvalil ln proslavlai Tiszo kot .očeta domovine".
Avstrija-Srbija, Bolgarija-Turčija.
DUNAJ 20. (Izv.) Dane3 Je situacija znatno manj napeta. Konflikt med Av^rrijo in Srbijo se je nekoliko oblažil, ktr si je Srbija premistiia in je dovolila občevanje med dunajskim ministrom za zunajne zadeve in med konzulom Prochazko v Prizrenu. Tako je sedaj Avstrocgrski dana priložnost, da presodi zadevo in |o poravna, kakor je že pač mogoče. S tem Je pa tudi onemogočeno, da se diference med Avstro-ogrsko še povečajo.
Sedaj so tla že pripravljena za mirovna pogajanja in poučeni krogi zagotavljajo, da se Turčija ne bode dolgo pomišljala, sprejeti trde, a pravične pogoje za mir.
Istočasno se pa mora tudi poravnati avstrijsko-srbski spor. Na strani zaveznih držav se opazuje volja, razpravljati brez umešavanja velesil in s tem že na zunaj pokazati, da balkanske države ne marajo več za jerobstvo. Današnji dan je zelo pomenljiv, ker danes pričenja likvidacija Turčije.
Fort v gosposki zbornici
PRAGA 20. (Izv.) Češki listi javljajo, da bo bivši trgovinski minister F o f t ia nekoliko oseb umetniškega sveta poklic ni h v gospodsko zbornico.
Čehi in balkanske razmere.
PRAGA 20. (Izv) Izvrševalni odbtr narodncsocijalne stranke sklicuje zbor strank, da se doseže enodušno postopanje g ede balkanskega vprašanla.
Češki Rdeči križ v Skoplju.
OLOMUC 20. (Izv.) Včeraj in pred-včeraj so odšle nove ekspedicije Rdečega križa v Skoplje, kojih Je že nekaj dospelo v Skoplje.
Rusinska obstrukclja.
LVOV 20. (Izv.) Narodni odbor rusinskih strank je sklenil, da pozove rus nske rosiance, da obstrulrajo tako dolgo, dokler ne izpolni vlada rusinskih zahtev po univerzi in gališki volilni reformi.
Ruski naprednjak! in slovansko vprašanje.
BELGRAD 20. (Izv) Naprednjak! bodo stavili ruski dumi sledeče predloge: 1) da vlada pomore rodo vinara pad<ih islovansk h vojakov, 2) da izrazi Slovanom simpatijo 3) da manifestira za mir.
Choc proti vojni s Srbijo.
BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) Danes se je zavzel delegat Choc za to. da se Prochazkova afera predloži razsodišču v Haagu. On se zavaruje proti temu, da bi se Avslrija zapletala v vojno z J :goslovanl, ker taka nesreča bi bila nepregledna.
Seifritz je umrl.
VELIKOVEC 20. (Kor.) Bivši kcroškl nemški drž. poslanec, drž. svetnik Friderik Seifritz [e danes umrl.
Novi ruski ministrski predsednik ?
PETROGRAD 20. (Izv.) Pravijo, da bi car rad Imel za ministrskega predsednika
preveč. Hiša Kotromaničevin, vedno odprta gostom, je zbirala skoraj vsak dan sosede okrog svoje mize. Poleg tega pa Je Ivan že orvih štirinajst dni obletel vse vlastelinske dvorce in domove, povsod razširjajoč svoje misli, puščajoč knjige in povsod uverjajoč, d i začne Gij v kratkem času izdajati časo-ois v hrvatskem jeziku. Pridno je obveščal I Gaja i Babukića i Kargačev ča o uspehih, za katere |e moral priznati sam sebi, da ne odgovarjajo prav njegovim nadam, a kaj šele željam. Caj ga je tolažil in roti!, naj ne klone z duhom. Dajal mu je tudi nauke, naj ne napada latinskega jezika ln njegove rabe, da se ne zameri starejšim gospodom, ki so v nasprotstvu z madjarsko politiko. Ravno t<iko mu je pisal zaradi tlačanstva, da naj
*e varuje v tem pogledu vsakega razprav Ijanja, s katerim bi mogel razžalttl čustva in nazore kakega zemljškega gospoda.
Ivan točno sledit Gajevim navodilom, "endar pa niti po mesecu dni ni bil popolnoma zadovoljen. Še še je šlo pri duhov-ništvu. Tu je vendar našel kolikor toliko razumevanja. Toda pri vlastelinstvu in plemstvu je mogel le komaj in komaj doseči to-u ko, da se je sploh o tem začel pogovor. A potem šele kake težave l
Sosed Stančić ga je popolnoma resno vpraša*, ali se ne spuntajo morda tlaćani, ^ko izvedo, kako se dela za njihov jezik, da o! posval gosposki jezik, la nikakor mu nI šlo v glavo, da bi se skladalo z njegovim! gosposkim stanom, da bi pisal hrvatski in da bi ga hlapci in kmetje poslušali in sli-! šali govoriti z gospodo v svojem jeziku — istem jeziku, ki tudi njim rabi in ki ga ra-;
zumejo tudi oni. Res težavno mu je l ilo ljudi poučiti o slovanstvu, o bratstvu z narodi, ki so tako daleč ; „preštimana gospoda* ni mogla niti pomisliti, kje so te dežele ia pokrajine, v katerih bivajo ti ljudje in o urih so doslej slišali „do vraga malo", daslravno so naročeni na „Ephemerides Posonienses" in na časopis „Europa" ia „Vaterlaadische Biene".
Nekateri so ga vpraševali, ali madjarski konzilij dopušča to bratovsko ljube lec, druge pa je zopet skrbelo, ali sta Njegovo apostolsko Veličanstvo ia Njegova cesarska visokost gospod palatln v prijatelisUu s temi narodi. Resnica, bilo Jih Je med njimi tudi takih, ki so z oduševljenjem posiuiali Ivana. Toda — bog vedi, ali bi bilo njegovo delo ovenčano s kakim uspehom, ko bi neprestano ne dohajali iz Ogrskega glasovi, kako se na Hrvatskem odpravi bonski jezik iz Javnih poslov in uvede namesto njega madjarski jezik. Našel jih (e dosti, ki niso odobravali, kar se ;e hotelo napraviti kar tako čez noč, ko vendar oni še ni30 imeli Časa, da bi se naučili madjarski. A ravno tedal, ko so najpc ^ostejl prihajali ti glasovi, Je sporočil Kargačcvić kanu, da je bil po .narodnih opravkih" v Karlovcu, kjer se je sešel z nekaterimi velikimi rodoljubi, med katerimi je omenil tudi odvetnika Antona Vakanoviča In trgovca Vranicanija. Kargačevič se nI mogel dosti nahvaliti teh ljudi in je prepriča^al Ivana, da so vsi veliki pristaši gnfa Janka Draškovlča. A kar
1e glavno — podal je Ivanu cel kup Dra-ikovlčeve „disertacije" In nemške brošure: »Sollen wir Madyaren werden" ?
Stran II.
„EDINOST" *t. 32i
V TrBfcn, dne 21. norambra 1$12.
Aleksandra Samariua mesto Kokovceva. Sa-mirla ima veliš upUv na dvor.
Kolera na angleški ladji.
ODESA 20. (Petr. tel. ag.) Na krovu angleškega p arnika Docuian, ki |e prispel iz Carigrada, so med potniki dognali sluča kolere.
Najnoveji — patrijotje!
Srečna Avstrija! Trikrat srečna I Kakor vzrasli iz tal se fej v teh časih hude vojne in hudih političnih kriz oglašajo — novi doslej nepoznani patrijotje, ki slovesno ma-nifestujejo svojo neizmerno ljubav do te monarhije, izjavljajoč, da so pripravljeni žrtvovati svojo srčno kri za državni interes.
|| In poznani vele-Avstrijci, nemško-kr-Ščansko-socijalne znamke, ki Jih odlikuje ta karakteristični znak, da hočejo zgraditi veliko Vele-Avstrijo ob preziranju in zasmehovanju avstrijskih nenemšsih narodov, ti nad-Avstrijci raznašajo s primernim tam tam v svet blagovestje o — novih patrijotfh, ki so kar hkratu, tako nenadeiano in nepričakovano, izrastli naši Avstriji takorekoč iz tal!
Pred par dnevi je prišlo tako blago-vestje iz prestolnice naših anektiranih dežel, B.sne in Hercegovine, iz slikovitega Sarajeva: blagovestje o velikih, prisrčnih avstrijsko-patrijotičnih manifestacijah iskrene, nevenlji/e zvestobe. Kakor iz tal, kar čez noč, nepričakovano in nenadejano! Avstrijski patrijotje najnovejega kova 1 Svet |e bil presenečen, je zastrmel. Pomislite le: mani-
festantje v Sarajevu so bili---mu-
selmani I Pa da ni bilo to največe presenečenje I Kdo je še kedaj doslej čul o avstrijskem patrijotizmu tega elementa ? In kdo bi si mogel misliti le v sanjah, da se more to čustvo v okostenelih, letarglčnlh, v stare tradicije zaverovanih, apatičnih in fatalistič-nih muselmanih — kismet, usoda! — razvneti do vzhičenja, da glasno odmeva p 3 sarajevskih ulicah in — v vladnem poslopju, odkoder so radosti tresočo roko poslali raz veselji^o vest v široki svet I
Šalo na stran! Blaženi državniki, ki morejo z mirno vestjo razglašati take — bajke! In še bolj blaženi oni, ki jim — verujejo.
To se pravi: to že verujemo, da je bila kaka demonstracija. Nikdo pa ne bo veroval, da je bila ta manifestacija iskrena, da jo je porodila ljubezen do Avstri|e. Vsakdo si lahko predstavlja, ]e umeva in na vse zadn|e priznava tudi opravičenim sedanje duševno stanje muselmanskega elementa tudi v Bosni in Hercegovini vsled sijajnih zmag križa nad polumesecera — poloma otomanske države. Će |e tudi in v kolikor je na onih manifestacijah sodeloval tudi muselmanski element, obstoji matematična gotovost, da one manifestacije niso bile po svojih vzrokih avstrijsko-patrijo-tlčne, marveč le — protisrbske! Da Je prišlo v tej balkanski vojni drugače, nego je prišlo, da Je bilo turško orožje zmagovito, pa da bi bila hitela Avstro-ogrska Srbiji na pomoč — potem ne bi se bili oni manifestanti oglašali na serajevskih ulicah! To je sinteza sedanjega navdušenja za Avstrijo med muselmanskim elementom v Bosni 1
In zopet blaženi avstrijski patrijotje, če je v njih res mogla sploh oživeti vera, da morejo svoje račune oslanjati na zanesljivost tega elementa, da ne potrebujejo več dobrih razmer do kraljevine Srbije in zaupanja dva milijonov srbskega elementa v monarhiji in v anektiranih deželah, ker jim bodo v zadosten ekvivalent — musel-mani!
Vzdramljenje iz taclh iluzij bo danes jutri grenko !
Pa še neko drugo veliko presenečenje so nam prinesli zadnji dnevi. Oglasil se |e nov avstrijski patrijot, ki ga gotovo ne bi bil nikdo pričakoval. P^ej bi bili pričakovali, da začno padati rumeni cekini doli z neba, nego da pade naši Avtri|i tak nov patrijot v — avstrijsko delegacijo. Nikdo drugi, nego tisti glasovit Wolf, ki ni proslul le po svojih — da-si zakonit mož zakonite žene — ljubavnih aferah, ampak tudi po svojem mlsfjonarstvu za Veiikonemčijo, tisti Woif ki Je v vse nemške kote Avstrije zanašal malikovanje Hohenzollerncev in ki je sa svojim nekdanjim prijateljem in sobojevnikom Jurijem Schdnererjem vsepovsod in tudi v avstrijskem parlamentu proslavljal mater Oermanijo in slovesno izjavljal, da avstrijski Nemci ne škilijo samo, ampak da gledajo frank und frel tja čez mejo v veiičastveno, v ledino Nemčijo, ter grozil se svojimi prijatelji in somišljeniki na adreso cesarske palače na Dunaju: da bodo šipe pokale!
Tudi ta mož se je vpisal sedaj — vspričo dogodkov na Balkanu — med vele-Avstrijce I V avstrijski delegaciji se Je postavil v pozo patrijota in — govoril.
S pogumom, ki po vsej minolostl tega Človeka zaslužuje res največe občudovanje, |e proglašal sebe in svoje nemške somlŠlje Bike za nositelje avstrijske državne misli. In ker je tu delegat Kramar posegel vmes s povsem primernim vsklikom, Je Wolf udaril na patrljotični boben z apostrofa: Med mojimi nemškimi soplemenjaki ne bi našli človeka, ki bi v časih grozečih vojnih zapletllajev
hodil v glavno mesto sovražne države, ki bi menjaval s sovražniki prijateljske zdravijce in se objemal žnjimi!
Wolf je aludiral tu na posl. Klofača, ki fe Šel na lice mesta bojev v informativne svrhe, kakor Jih je šlo toliko druzth raznih narodnosti. A da je pri tem iskal stikov s slovanskimi politiki In da Je v svojih enun-cijacijah kakor Slovan zaželel zmage slovanskemu orožju, to Je menda tako naravna stvar, da more le — patrijot Woffo vega kalibra izviti iz nje perfidno deaunti-jacijo I
Takov patrijotizem Je — patrijotizem — perfidnih deauncijantov. In pa }ako po ceni je tak patrijotizem ob takih povodih za — Vsenemca, za oboževatelja Oermaoije in Hohenzolleraev. Dela se lepo figuro in ne zahteva nikake — žrtve na resničnem svojem mišljenju I Lahko je kakemu takemu Wolfu, ne hoditi v Belgrad, kamor si ne želi In ga tudi ne žele! Če v tem obstoju aje gov avstrijski patrijotizem, potem pa moramo že priznati, da fe jako — po ceni! AU hoteli bi videti, bi-U v slučaju vojne med Avstrijo in Prusijo veliki patrijot WoIf tudi denunciral Nemce, ki bi v istem času hodili v Nemčijo!!
Ali delegat Wc4f ni bil samo perfiden, ampak tudi — hinavec! Bahal se Je, da Nemci ne fzlagajo nikdar svojega patrijotizma v izložbena okna. Neprevidna baharijal Ne v izložbena okna — pač pa vidi Woifa ves svet, kako stoji tam gori na strehi delegacije, da od tam gori z višav govori svetu o — svojem patrijotizmu. To Je že potencirana semnjarska reklama I
Ali je tudi neki pasus v Woifovem govoru, ki bi ga morali voditelji naše državne politike najodločneje zavrniti 1 Oni so sicer sedaj res v resnem konfliktu s Srbijo. Al< le v konfliktu, ki se more še poravnati mirnim potom. Ali ni potem naravnost brezvestno, da Wolf že v tem stadiju označa Srbijo za sovražno državo in Srbe za sovraž nike, tako, da Je vsakdo izdajalec, ki le občuje žnjimi. Če proti ta emu početju ni promptne in odločne zavrnitve od merodaj-nih strani, potem Je to frivolna in nevarna igra z ognjem, ki utegne smoditi ptuje, ali pa tudi domače prste.
V konfliktu smo pač s Srbijo, kakor so mnogokrat države med seboj. Ali dosedai še ni vojni konflikt. In dokler nI tega, meče goreče baklje na slamnato streho oni, ki nsultira drugo državo in jo označa za sovražno.
Take nevarne Igre z ognjem ne bi smeli naši državniki molče dopuščati niti najnovejim — patrijotom! In ti naši državniki naj ne pozabijo, da so v monarhiji milijoni državljanov, ki vidijo v politikih a a Wolf smrtne sovražnike svoji narodni ek-zistenci. V teh miiij. bi moralo vzbujati res čudna Čustva, če bi morali od kakega takega Wolfa prejemati lekcije o patrijotizmu: od človeka, o katerem vedo, da govori iz njega le sovraštvo proti tem milijonom. To dela hudo krt med Slovani monarhije Gospoda naj se ne varajo in naj ne menijo, da morejo žvižgati na razpoloženja na jugu. Ni to ni-kaka grožnja in tudi ne renomaža. Vodi nas pri tem uverjenje, da je oni, ki v tako težkih in nevarnih časih brez strahu govori odkrito besedo, vendar le najbolji — patrijot.
Bolgari o Slovencih.
Izredno izdanje »Dnevnih Novin", izha-ajočih v Sofiji, z dne 16. t. m. je prineslo dobeseden prevod resolucije tržaških Slovencev z javnega manifest, shoda z dne 13. t. m. glede novega razmerja napram balkanskim državam.
Glasilo bolgarske vlade „Mir" pa piše v številki od istega dne (16. t. m.):
„Od naših bratov Slovencev, ki žive v Kranjski, J ižnl Štajerski, Koroški in Primorski in ki so najmanjši, a zelo izobražen in napreden slovanski narod, so začeli prihajati kljubu njih skromnim sredstvom znatni prinosi.44
Isti list javlja tudi, da se Je v Trstu osnoval pod predsedstvom dr. Rybafa odbor za nabiranje prispevkov za Jugoslovanske rdeče križe.
Albansko vprašanje.
Omeniii smo, da je minoli torek Ismail Kemal bej potoval preko Trsta v Albanijo, potem, ko se Je na Dunaju in v Budimpešti razgovarjal z raznimi vodilnimi avstrijskimi diplomati. V Trstu je govoril z raznimi časnikarji, katerim je rekel, da je z vspehom svoje misije jako zadovoljen. Namenjen da je v Drač. Sicer se Lloyaovi parniki ne ustavljajo v Draču, a vsled posebne ljube znivosti uprave LIoyda, se parnik, s katerim se je odpeljat Isrnatl Kemal s svojimi spremljevalci, ustavi tudi v Draču. Kakor hitro pride Ismail Kemal v Drač, se sestavi provizorična vlada, ki proglasi neodvisnost Albanije. Na čelu provlzorične vlade bo bržkone on (Ismail Kemal).
Jasno torej kakor beli dan je, da je Ismail Kemal bej napravil svoj načrt v spo razumu z dunajskimi merodajnimi krogi in ravnotako gotovo je, d* se tudi Lloydov parnik ustavi v Draču, da tam izkrca Ke mala in tovariše, ker je uprava Llcyda dobila tak migljaj z Dunaja !
Vse delo avstrijske diplomacije na Balkanu se je izčrpalo v intrigah in kakor se kaže, te diplomacije tudi popolni neuspeh, ki ga Je doživela tam doli, še nI izučil.
Če misli naša diplomacija, da ji Izmail Kemal reši izgubljeni prestiž pred haikanskimi narodi na Balkanu, se torej moti.
Darovi za jugoslovanske rdeče križe.
Nadalje se darovali Jugoslovanskim ru dečem križem sledeči gg. po K: Ivanka K 2, Dol. vas pri Senožečah v gostilni g. I. Može nabral A. Sluga K 1 70, k temu do dal gostilničar 40 st., A. Može 30 st., F Može K 1, g.e Marija in Pepci Suše K 2, Emil Glum iz Senožeč K 1, Beti Tosinger K 1, Čehovjn Katarina K 5, Cehovin Zmago-$ Lava K 5, Čehovin Vekoslava K 5, Cehovin Franjo K 5, zložilo in nabralo osobje tvrdke Pregrad in Cenetič - Gorica K 25, F. Gorjup In F. Zadnik - Štaajei nabrala K 58 25, Janko Šonc - Tomaj nabral v veseli družbi / Dobra vijah K 4, v gostilni F. Perika v Devinu Je nabrala vesela družba 10 t. m. K 4, dr. Otmar Brovež K 15, nabral r a vinski trgatvi Strekelj - Komen K 13 30 Marzevani Fran, Babič, Babič Kavalič, Koren Anton, Babič Anton, Babič Ivan, Sever F. J. - Babiči K 0, M. Žagar - Klanec K 66 v gostilni pri Štancerju se fe nabralo med gos« K 5, Županstvo Veliki Repen K 50, Anton Fakin nadučitelj K 5, gostilna g. Orblča - Veliki Repen K 4, pri plesni vaji telovadnega društva „Sokol" v Rolanu se |e nabralo K 40 20, $arič K 5, J. P. nabral v čistilnici petroleja K 57, Odbor za nahi-ranje prispevkov v Ajdovščini K 579 30
Skupaj K 966 45 včeraj izkazano „ 43.787 34 Skupaj f K 44 753 79 * Včeraj izkazano svoto .Češkega pomožnega odbora Rd. križa" v Trstu so zložili: Predstojništvo, ravnateljstvo in uradniŠtvo tržaške podružnice „Živnostenske banke" K 525 g. MUDr. Ant Zahorsky K 50, g. Ant. Šorli, lastnik kavarne „Commerdo" K 5, g. Jos. Hruša, ravnatelj K 10, g. Bo-humll Pcnka, veletrgovina z vinom K 10. g. dr. Egon Stare, odvetniški konc K 20, g. Ruiena Folkova K 1, g. T. Folk K 2, g. J. JanouŠek K 10, g. Neimenovani K 5 g. J. Maty K 10, Hotel Volpich K 10. g. Josej Hladik K 5, g. Jos. Franc K 20, g. J. Kohout, inženir K 10, g. Jos. Sika K 10, UradniŠtvo tvrdke Ferd. Vondraček K 53, g. A. Polzer K 20, g. Emanuel Schwarz K 12, g. dr. Jan. Čermik K 20, g. Ing. Kari Kurka, Tržič K 10, g. Franc Jmdrjch, Trst K 10, g. A. Šebefc, Trst oriTec K 5, g. G. Paba, Barkovlje K 10, g. Josej Javourek, Gorica K 5, g. Frant. Uher, Ljubljana K 5, g. V. J. Šmid, Daruvar K 5, g. R. Fromovl Trst K 10, g. Louis Masaryk, Portorose K 10, g. Jan KJhavy, Hercegovac K 10, g. Vil. Lapaček, ravn. „Ampelea", Rovinj K 10, g. Josej Vitek, inšpektor drž železnic, Trst K 20, g. dr. Vaclav Svoboda, zdravnik, Nabrežina K 20. g. dr. Vili nek, Blzeljsko K 5, g. Franc Kalmus, Ljubljana K 10, g. Franc Nepomucky, Vis K 10. g. dr. Vondršček, Uljanik K 6, g. Sojka, rudniški ravnatelj, Idrija K 10, g. Slavlk, rudniški ravnatelj, Idrija K 10, g. Sotola, rudniški ravnatelj, Idrija K 10, g. Kropač, nadkomisar, Idrija K 10, g. Vitouš, nad-fcomisar, Idrija K 10, g. Danihelka, nadkomisar, Idrija K 10, g. Stver&k, rudnišM višji zdravnik, Idrija K 15, g. Plzak, nad komisar, Idrija K 5, g. Erna Ledererova. kapitanova soproga, Trst K 30, g. Ant. Kubičky, ravnatelj, Trst K 30, g. MUDr. Kudllč, Trst K 5, Podružnica Osredn|e banke češ. hranilnic, Trst K 115. Skupaj K 1229 —.
Domače vesti.
Protestna manifestacija poljskih poslancev na Pruskem. Znano je, da so Prusi svoje germa nizirajoče deio pomnožili še s tem, da je vbda začela izvajati zakon o razlastitvi Poljakov. Sedaj jim šiloma je;n-!jejo staro posest la jih pregaiiajo z rodnih tal. Z ozirom na to sklicuje 35 poljskih poslancev pokrajinskega zbora pruskega in državnega zbora nemškega veliko protestno manifestacijo za danes četrtek, dne 21. II stopada ob 2 popoldne v Inowroclaw (Ho hensalza) na Poznanjskem. Na programu so rtferati dr. Romana Komierow >kega, prelata Laubitza. posestnika Ozlrama, poslanca Stanislava Novickega, dr. Vladislava Miockov-skega in drugih.
Čujemo, da namerujejo od raznih slovanski strani poslati ob tej pritiki bratom Poljakom k manifestaciji izraze simpatije v mak protesta proti brutalnemu postopanju pruske vlade.
Naslov za telegrame glasi: Poljska manifestacija, Basthctel Hohensalza, Posen.
Gospod Peter Teply, bivši kapelnik godbe c. kr. pešpolka št. 97 in sedanji kapelnik „Slovenske filharmonije v Ljubljani, se povrne zopet v Trst. In sicer feakor glasbeni učitelj za gosli in klavir na glasbeni šoli podružnice „G i a s bene Matice* v T r s t u. S posebnim veseljem naznanjamo to vest vsemu tržaškemu občinstvu, obenem pa tudi prav hkreno čestitamo odboru naše „Matice" na tej cdlični pridobitvi.
Gospodu Tep!yju, pa odkritosrčen: do-oro doŠel I
Naše Šolstvo. Uradni „Osservatore" je priobčil včeraj sledečo vest: Minister za uk in bogočastje |e podelil pravico javnosti dvo razredni zasebni ljudski šoli s slovenskim
učnim jezikom v Krminu, ki io vzdržuje Družba sv. Cirila in Metoda, s Šolskim lotom 1912/13 in otvoritve z letošnjim šolskim letom enorazredni zasebni ljudski šoli s hrvatskim učnim jezikom v Poreču, ki j* vzdržule CMD za htro.
Iz Sv. Križa pri Trsta. Videč, da se milo dela našim otročičem tukajšnje slovenske mestne ljudske šole, ko gleda|o svoj« tovariše, ki prihajajo o božiču iz „Legise« šole obdarjeni z raznimi darili, sklenila je tudi tukajšnja podružnica CMC prirediti w nedeljo 24. t. m. ob 4 pop. veselico a plesom, katere čisti dobiček je namenjen m prireditev božićnice našim otročičem.
Spored je zelo zanimiv: Sodelujeta 4*-mači pevski društvi „Skala" In podružnica „Ljudskega odra", potem šolski otrod, ter salonski orkester iz Trsta. — Kupleti!
Ker je namen blag in najčistejši, pričakujemo obilne udele be od strani slovenskega tržaškega občinstva kakor tudi k bližnjih vasi.
Prepiačila se hvaležno sprejemajo.
Vspored za komorni večer v korist „Jugoslovanskega rdečega križa". A) 1. Hatze: „Pastourelle*, 2. Zd. Fibich: „Začaran", 3. O. Dev : „Ptička" — poje gospa M. Costaperaria-Dev.
B)	Fr. Chopin op. 52: Balada v f mola. Na glasovlrju g. prof. A. Trost.
C)	1) D. Jenko: Ciganska. 2) Gr. Hav-lasa: Momče i devojče. 3) I. Baj'ć: Gde si dušo, gde si rano. 4) I. Bajić: Sto me ne ljubiš dušo. ., po|e g.a M. Costaperaria-Dev.
D)	1. Ant. D/ofak iz op. 85 : Nočna pot, 2. Fr. Smetana iz „Rčves La fSte des paysans bohćmiens na glasovirju g. pr A. Trost
E)	1. „Krštenje Hristovo", crnogorska, 2. „Mlad ovčerin", bolgarska, 3 „Grmnl bože", bolgarska, 4. „Kako to", srbsira, 5. „Opa, cupa, dragana", srbska, 6. „Sunce jarko", srbska, — poje gospa M. Costaper-aria Dev.
Sedeži K 2 50, stojišča K 1— Sluga Slovensk. Dtalnice ima vsopnice v pred-prodaji.
Kakor Je razvidno iz vsporeda, nudi ta večer, ki ga prirejajo prvi slovenski umetniki, izreden užitek. Zato ni dvoma, da bs obisk tak, kakor ga zaslužujejo i ti umetniki i smoter, v kateri se ta večer prireja.
Oril Metodov ples. Odbor združene tržaške slovanske mladine za prireditev velikega Ciiil-Metodovega plesa se je konstituiral sledeče:
Preds. dr. Josip Giaconi, podpredsednik Slavoj Dimnik. I. tajnik Vjekoslav G?rlavaris, II. tajnik dr. Erik Okretič, I. blagajnik Antoa Žiberna, II. blagajnik dr. Franjo Bosnlč-Bruck.
Društvo slovenskih profesorjev vnovič uljudno vabi vse izprašane slovenske prof. kandidate in pa tudi vse one, ki sloje neposredno pred izpitom, še študirajo, oziroma so se letos nanovo posvetili filozofii-nemu študiju, naj se javijo odboru z vsemi potrebnimi podatki, ako tega še dosedaj niso storili. Le z natančnim statističnim pregledom more z uspehom zastopati korhti mlajših moči. Ravnotako se more pri eves-tuelnem posredovanju ozirati le na one, Id so se javili. V interesu neprijavljenih mlajšik ^osp. tovarišev je torej, da naznanijo društvu svoje ime, stroko In stadij izpita, odnosno stadij študij, v katerem se naha{a|o; že izprašani pa nenastavijeni datum izpita.
Sv. Križ. Radi važnih in nujnih gospodarskih zadev ne morem se danes vd»-'ež'ti učit. zborovanja. Zato pa darujem za križko božićnico 20 kron.
Ž^lim da bi imel obilo posnemovalcev
Pa ki i.
CMD v Ljubljani opozarja svoje podružnice, da se leto bliža že proti koscu ; vsled tega naj pošljejo podružnice svoje prispevke, kakor članarino, podpore članov in druge darove vodstveni blagajni.
Nov poštni urad. Dne 1. decembra t. L se otvori v Marčani pri Vodnjanu (poi-tični okraj Pula) nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto in ob enem služboval kakor nabiralnlca poštno-hranilničnega urada. Novi urad bo v zvezi s poštnim omrežjem po dnevno enkrat«! pešpošti med Marčano in Vodojanom. Istočasno se opusti v Marčani obstoječa poštsa nabiralnlca.
Zimski šport v Bohinju. Ravnateljstvo kr. državne železnice v Trstu, ki nadvse hvalevredno pospešuje akcijo zimskega športa v Bohinju, je tudi za letošnjo sezono odredilo, da vse odredbe glede znižanih vožnik listkov iz Trsta v Bohinj in Bled ostanejo v popolni veljavi glede posebnih športnih vla-tov ob nedeljah in praznikih iz Trsta ■ G >rice in slednjič £i«"1e vremenskih poročil.
K*kor prejšnja leta, tako bode tudi ▼ letošiji sezoni oddajala Deželna Zveza za tujski promet v Trstu (via della Borsa 2) znižane Športne vozne listke na športna ts-ristična društva (podružnica Slov. plan. društva). Vsak Član teh društev pa se bo moral legitimirati s posebno izkaznico, ki mora imeti sliko dotičnega Člana in podpis društva. Znižani vežni listki ima|o petdnevso veljavnost in je nastopiti vožnjo le ob «©-deijah in praznikih, ednosno en dan pred aedello, oziroma prazni kom.
Posebni športni vlaki z znatno znižanimi voznimi cenami bodo vozili vsako nedeljo in praznik pri ujndaem zimskem športne«
▼ Tram, dne 21. novembri l£12.
„EDINOST" Št. 32*
Stran V
vrameiu Iz Trsta In G)rice v Bohinj-Bled-Jcsenice. Vlak bo odhajal iz
Trsta ob 5 55 zjutraj, Gorice ob 7 40 „
in bo dospeval v Bohinj ob 9 24 zjutraj na Bled ob 9 45 „ Jesenice ob 10 *
Da niso športniki, posebno smučarji pri izletu vezaai h a prezgodnji odhod, vor' ta posebni vlak iz Bjhln|a šele ob 6 30 zvečer nazaj in pripelje v G tIco ob 7 44 In v Trst ob 9 37 zvečer Cene tega poseb ■ega vlaka so znatno znižane in stane en& vožnja tja in nazaj iz
Trsta v Bohinj. Bistiico II. razred K 9 20 . III. „ K 5 80 Bled „ II. „ K 10 60 III. . K 6 80
Načelništvi postaje v Bohinjski Bistrici in na Bledu bosta dajali telegrafično na zna nje vsako sredo ali četrtek, vsako soboto zjutraj, pri vremenskem cbratu tudi v soboto popoldne, vremensko poročilo v Trst, ki ga ravnateljstvo državne železnice afišira v vestlbllu državnega kolodvora, v pisarni de ielne Zveze za finski promet (via della Bor-sa 2) in v trgovini IV. Strehler v Trstu; tudi se bo skrbelo, da bodo vremenska poročila objavljena v tržašk.h listih.
V	Bohinju so za smučarje markirali zopet novo interesantno turo *B ^hinjska Bistrica - Senožeta - Srednja vas - U&kovnica-Konjščica 1438 m in je to že četrta markirana tura za smučarje. Deželna Zveza za tujski promet na Kranjskem v Ljubljani je izdala za to sezono posebno ski karto, ki Ima vse te 4 ture zaznamovane ia bo ta karta dobrodo£U za smučarje v svrho orijentacije. Tudi sankaltšče „Belvedere" bo dobro urejeno, tako, da bo letošnja zimsko športna sezona kakor krže vreme, gotovo živahna in ugodna za zimske športnike in izletnike.	_
Slovensko gledališče.
DANES zvečer ob 815 se ponovi Leo Fallova opereta
»LOČENA ŽENA", ki Je dosegla krasen uspeh na premijeri in svoji reprizi, toliko radi m čne godbe, kolikor radi zabavnega libreta in dobre igre.
V	NEDELJO popoldae se ponovi Kaimdnova opereta
„JESENSKI MANEVRI".
Zvečer bo premijera Schillerjeve svetovne drame
„RAZBOJNIKI*.
Tržaška mala kronika.
TRST, 20. novembra.
Razgrajači. Snoči okrog U so prišli v Simoničevo gostilno v ulici Broletto Št. 181 štirje možakarji, ki so naročili liter visa, potem pa so začeli razsajati po gostilni, kakor da bi bilo vse njihovo. StcIl so kar frčali po gostilni, in kar ni bilo posebno trdno, je bilo vse drobno. Končno so se le spravili iz gostilne, toda plačali pa niso vina, ki so ga izpili. Ko so bili zunaj, so začeli gostilno obsipavati s kamenjem. Pozneje se je šentjakobskemu policijskemu komisarijatu posrečilo dva od onih razgrajačev aretirati in bila st<* to 18etni Filip Nardin, stanujoč v ulici Boletto 30, in 19letni Emilio S dlan, stanuioč v Isti ulic Št. 19. Dva razgrajača pa sta ostala Se neznana.
Še Neumann. Proti „bankirju" Neu-mannu je še podala ovadbo zaradi goljufije Ana Cecchini, stanujoča v ulici S. Maurizio št. 1, in sicer zaradi 120 K, ki jih je plačala za srečke, ki jih pa ni dobila.
Večerja je bila — fuč, in še prav lepa, dobra večerja. So pač res nevoščljivi ti policaji, ki ne privoŠčnjo Človeku mastnega purančka za večerjo. Umberto Romito si g* je namreč privoščil in nesel po ulic-del Pozzo lepega purana, kar stopi k njemu mož postave in — hop I — pa ni bilo nt-Romita ne purana. To se pravi: Romito je bil v zaporu, puran pa čez nekaj časa zo e< tamkaj, kjer ga le zmaknil Romito, namreč v Dvornikovi gostilni, kamor ga je prinesel Meki I?an Skočigorič, da bi ga pripravil« za večerjo.
Lep cvet. Nikolaj Grassi, lastnik Ijud ske kuhinje v ulici Madonnina 30, je zapazil, ko je zvečer zapiral vrata svojega lokala, skritega v lokalu nekega človeka Poklical |e redarja in ta je konstatira!, da je bil to 15ietni Alojz Kaučič, stanujoč v Šked-nju št. 335, ki je bil vzlic svoji mladosti že sedemkrat obsojen zaradi tatvine. Kaučič je priznal, da se je skril z namenom, da bi kradel v omenjenem lokalu.
Nevarna igra. Josip Lah, star 15 let, stanujoč pri Sv. Magd. Spodnji št. 369 se Je včeraj popoldne igral z nekaterimi svojimi tovariši, od katerih eden Je imel pii sebi fiobertovko. Nesreča je hotela da sta dva strela zadela Laha v desno piščal. Prepeljati so ga morali v bolnišnico.
Pa mu je izpodletelo. Pred nekaj dne^i je bfi aretiran 26etni Cesare Zamboni iz Budrio v bolonjskl provinciji v Italij«, siikar, stanujoč v Trstu v ulici Revoltella št. 26. Zamboni je bil v Italiji neštetokrat kaznovan. V ulici Tigor pa jo je Zamboni imenitno pogodil. Takoj drugI dan po aretaciji se je izdal za Petra Buttolo in je trdil,
da Je bil pravkar izpuščen iz policijskih zaporov. Verjeli so mu in so ga izpustili Toda imel je smolo. Prišli so na sled nje govi prevari, ga ujeli in pospremili do italijanske meje, kjer so ga izročili njegovim bratom — karabinir|em.
Na pošti aretirana. Danes zjutraj je bila aa glavni pošti, ko Je hotela dvigniti pismo, ki je prišlo nanjo .poste restante", aretirana na zahtevo ljubljanskega deželnega srdlšča 19etna služkinja Katarina Schwarz i Jesenic, pristojna v Bistrico, ker je po begnila od tamkaj, ko je okradla svojo gospodinjo gospo Fflrstovo.
Loterijske številke, izžrebane dne 20
novembra t. L: Praga	27 75 63 31 5
Lvov	57 60 62 71 51
Društvene vesti.
Jesensko zborovanje »Učiteljskega društva za Trst in okolico" se vrši danes v četrtek, 21. t. m. na CM šoli pri Sv. Jakobu, in sicer ob 10 predpoldne. Dnevni red: 1) Vprašanje slovenskih srednjih šol v Trstu Ref. dr. I. Mrhar, 2) Potovanje po Skandinaviji. Rct gdč. Marica Gregorič. NB: Ob ti priliki naj tudi vsi poverjeniki za pobiranje članarine izroče svoje izkaze gdč. blagajni-čarki.
Tržaško podporno in bralno dru Štvo vabi gg. odbornike k redni seji Jutri v petek ob navadni uri zvečer.
Veselični odsek „Trgovsk. izobr. društva". Danes ni popoldanske plesne šole. Večerna plesna vaja pa, kakor navadno od 5 30 do 9 30.
V soboto priredijo pevke pevskega drrštva „ Trst" svoj plesni venček v dvo 'ani „Trgovskega izobraževalnega društva" v ulici sv. Frančiika Št. 2. I. Na sporedu so: kotiljon vijolični valček, šaljiva poŠta, srečolov itd. Med plesom nastopi društveni cbor. Ker bo to res krasen družinski večer, ki nam obeta mnogo zabave, priporočamo slav. občinstvu, da se istega udeleži v velikem številu. Vstop prost. Radodarnosti se ne stavijo mele.
Slov. akad fer. društvo „Balkan * priredi v nedeljo, dne 24. t. m., peŠ-izlet v Rožansko dolino. Odhod ob eni pop. izpred „Narodnega doma". Povratek z večernim vlakom iz Boršta. — Prijatelji društva dobrodošli 1
Hrvatski tečaj „Ruskega kružka". „Ruski kružok" Je otvoril letos tri tečaje za hrvatski jezik in sicer:
I tečaj za začetnike, ki znajo kak slovanski Jezik, v torkih in petkih od 7 15 do 8-30;
II.	tečaj za začetnike, ki sploh ne znajo «lov. jezikov, v sredah in sobotah od 7 15 do 8 12.
III.	tečaj za one, ki se hočejo spopol-nltl v hrvatskem jeziku, v ponedeljkih in če trtklh od 7 15 do 8 30.
Novi učenci se sprejemajo še vedno ob učnih urah v slovenski šoli ui. Acqaedotto 20. III.
Tržaško vojaško veteransko društvo „Cesar Franc Jožef I." priredi v soboto dne 7. decembra t. I. patriotično družinsko slavnost v prostorih restavracl|e Findling (ul. Cologna št. 11), povodom 64letnice zase danja prestola Nj. Veličanstva.
Svirala bo društvena godba. Priredila se bo šaljiva tombola in šaljiV2 pošta, po 12 uri ples. Začetek ob 8 zvečer. Vstopnina 30 v za osebo, otroci prosti.
Čisti dobiček te veselice je namenjen skladu „Orest vitez pl. Btschoff4, kateri |e določen za nabavo in razdelitev oblek dne 2. decembra otrokom ubozih veteranov.
deL organizacija.
Socialistični list, .Zarja" po imenu, je prinesel pred kratkim predrzno laž, d a so trije nemški tesarski pod-letniki častni člani NDO. Druzega gradiva, kakor se vidi, socijalni demokratje nimajo proti NDO. Posluževati se morajc raditega najgoioitasnejših laži Je pač treba dan za dnem kaj pisati o NDO v .Zarji" In tako se dopisnikom .Zarje" večkrat pripeti, da nimajo nikakega gradiva in morajc si radi tega kaj izmisliti. Kdor je dotično „Zarjo", ki je o gorinavedenem pisala, čital, ta se je moral prav pošteno nasmejati, nasmejati neumnim bučam, ki spravlja|o v javnost take kamelejonske laži. S tem s? ^JDO prav nič ne bo škodovalo, nasprotno, take stvari Jej le koristijo; škodujejo pa „Zarji« sami, ki bo izgubila vsled laži, k*
MAGGl kocke
(gotova goveja juha) po 0 vin.
so najboljše!
i A Zvazd«
,	krlžotm.
»trnka
Mnenje gospoda dr.n Innldis-n, KnvnMUn

Gosp. J. SBRRAVALLO
Trat.
Opozarjam Vas, da je dal poizkus, ki sem ga napravil z Valim izdelkom Železnatim Kina vinom Serravallom na sedemletnem dečku, nepričakovane uspehe. Deček je Izgubil kmalu znake malokrvnosti na obličju, moči so se mu povrnile, tek se je obudil, Izločenje blata je postalo enakomerno In vsakdanje. Razveseljen po tako dobrih uspehih Vašega Serravallovega Kina vina z železom, se čutim prlmoranega priporočati ga od srca kakor edini pripomoček proti malokrvnosti, brez-tečnostl in telesni šibkosti.
Kavakllja, 29. oktobra 1909.
Dr. IONIDIS.
Albert© Finzi & V.o
Trst, ulica Gaetano Donizetti 1.
Poslovna agentura ogrske obče kreditne banke
(Ungarische AUg. Creditbank) podružnica V Reki
prodaja po zelo dobrih cenah: žito vsake vrste, debele in fine otrobe, oves in SOČivje in ker je ob enem zastopstvo goriomenjene banke, nudi kupcem najboljše in najgotovejše jamstvo za točno postrežbo.
Zastopstvo in skladišče
dobroznane moke Združ. parnih mlinov „Hnngaria" ak. dr. v Budimpešti.
Ceniki in tinorci se pošiljajo na zahtevo.
g^Telefon št. 458, zvoniti dvakrat.	Brzojavi: ALBERTO FINZI, Trst^J|
Ugodna prilika za nakup!
Dne 21., 22., 25., 26., 28. in 29. novembra t. 1. in dne 2., 3., 5., 9., 11., 13. ter 16. decembra t. 1. vsakokrat ob 9 dop. se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani obširna PredoviČeva po se bodo prodajala pri c. kr. okrajnem so dišču v Ljubljani obširna Predovićeva posestva in sicer v Ljubljani ležeča, za trgovino z živino renomirana trgov ska hiša (tik poleg klavnice) z živinskimi hlevi in skladišči ter z gostilno in znan« Žida nova hiša ter 16 najemninskih in delavskih hiš v bližini električne železnice v Mostah (v Predovičevem selu) in obširno zemljišče.
Skupna vrednost vseh nepremičnin je K 1,321.15666, najmanjši ponudek znaša K 1,253.610-—. Prodajala se bode vsaka stavba, oziroma parcela zase in se daje s tem prilika interesentom za majhno svoto nakupiti lepo domovanje.
Dražbeni pogoji so na razpolago pri inseratnem oddelku tega lista in pri okrajnem sodišču v Ljubljani, soba št. 16.
VknjiŽeni kreditni zavodi so izjavili, da puste primeren del svojih tirjatev na kupljenih delih posestev še dalje vknjižen.
Velika zaloga dvokoles
I« kmttljskih itrojtv, |rmmafoa«v. •rU.tr„., prt B*tj6i -U.
Gorloa, Stolna alloa it S ln 4-■ ehinlčn« dcl«vn>oa. — Prodijt na obr«ka. Ceniki franko. Valita zalaga vsakovrstnih strajav rabljanih po oaaL
UMETNI ZOBJE
PtomMmnJ« zooov
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Or. J. Čerm&k V. Tuschsr
sobozdramik kance«, zobni tehaflt
— TRST —
ulloa dalla Cassrmt itev. 13, II. n.
Hans Scheidler
= zobotehuik =
Sa Dr. Ferdinanda Tanzer
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst, Plazza C. G»MnnI St. IL
POHIŠTVO
SOLIDNO: in : ELEGANTNO
M" PO ZMERNIH CHNAM
RAFAELE ITALIA
TUST - VIA MALCANTON - TMI
Odprl se je v ulici San Lazzaro št. 8

nov centralni BUFFET
Vsak dan ra/.iia gorka iu mrzla jedila za zajutrek.
Dunajske in kranjske klobase, praške gnjati itd. — Toči se pivo belo in črno najfinejše vrste. — Raznovrstna vina : istrsko, furlansko, kraški teran, *	belo vipavsko in briško.

Ob nedeljah ln praznikih bo odprt Buffet do polnoči.
s
Novo pogrebno podjetje, Trst
(vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14 02.)
Prevoz mrličev na vse kraje
Vozovi z bogato opremo od najenostavnejših do najlnksurijo'nejših. — Vsi pogrebni predmeti so stalno na izbiro Slalne ce e brez konkurence. Postrežba točna. Splošna p hvala.
Zaloga pristno voščenih sveč lastnega izdelka s prodajo na drobno in debelo. Posebno se priporoča o priliki praznikov Vseh svetih z bogato zalogo nagrobnih svetilk, raznih vencev iz umetnega in svežega cvetja, iz biserov, porcelane in kovine z znaki in napisi iid.
Nočna naročila se sprejemajo v skladišča v lastnih prostorih Via della Tesa 31. TEL. 14-02. Zastopstvo s prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općine št. 170; T. VITEZ v NabreŽinl na trgu pn cerkvi; A. JAMŽEK, pri Orehu (Noa»ere); F. BRNETIĆ v Skednju.	Deležnik in upravitelj H. 6 T I B I L J.
Stran VI.
„EDIKOST" št. 325.
jih prinaša, še tisto trohico odjemalcev, ki jih ima med socijalnim! demokrati danes. Dopisniki „Zarje" si misiijo, vzgojili smo člane socijalne demokracije, tako, da verjamejo vsaki oslariji in jo celo odobravajo. Nekaj je že resnice na tem, toda nekaj pa je vseeno takih pri socijalnih demokratih, ki vedo dobro, da se jih farba zmerom od strani „Z^rje*, ki hoče veljati za nalresnejši list na Slovenskem, a je v resnici naj manj resna, polna laži, hlnavščine ln zlobe, taka kakršen bi socijalističen Ust ne smel biti.
Pripravljalni odbor skupine pekovskih pomočnikov sklicuje za danes ob 9 ln pol preapoldne redni občni zbor v društ veni dvorani v ulici Sv. Frančiška Št. 2 Dnevni red: 1.) Poročilo pripravljalnega cdoora ; 2.) Volitev odbora i 3.) Slučajnosti. Pravico se udeležiti občnega zbora imajo samo Člani, ki se morajo izkazati s po vabili.
Delavci Sentjak. okraja NDO1 Vab
Ijeni ste na društven shod, ki ga sklicuje NDO za petek ob 7 in pol zvečer v društvenih prostorih NDO pri Sv. Jakobu (blizu „Jadrana").
Zidarji pozor 1 Shod zidarjev se nebo vršil danes, ampsk jutri ob 6 zvečer v druŠt. prostor h.
Zidarji NDO v Lonjerju 1 V soboto, točno ob 8 zvečer, se bo vršil v konsumn. društvu v Lonjerju javen shod zidarjev, ki ga sklicuje zidarska skupina NDO.
Skupina parketnih stavcev sklicuje za danes ob 6 in pot zvečer društveni sestanek v društ. prostorih.
Skupina NDO „Plavži" v Skednju sklicuje za soboto ob 7 zvečer društven shod v prostorih „Gospodarskega društva" v Škednju.
Skupina postiljonov NDO sklicuje za soboto ob 9 zvečer Javen skod v prostorih konsumnega društva v Rojanu.
Dnevni red: 1) Razmere postiljonov, 2. Službeni red in c. kr. obrtno nadzorstvo, 3. Slučajnosti. _
Vesti iz Goriške.
Iz Avbera. Dne 17. t. m. ob 9 dop. je Imelo tukajšnje podp. br. društvo »Kraški Vrh" svojo redno sejo, pri kateri se je poleg drugega tudi z veseljem sprejelo predlog naj se dela na to, da se tudi mi spomnimo v tem kritičnem času svojih milih bratov na Balkanu. Naši budni mladeniči druŠtteniki: Kos Jos., Turk J. ml in Pegan V. so se z veseljem podali koj na delo z nabiralno polo ter nabrali v Avberu K 29*67 in na Gra dinjah pa K 14 60; samo še iz Ponskev pričakujemo konečnega zneska, predno se oddalji Turk črez H lespont.
Kako skrbi goriški dež. odbor za napredek v kmetijstvu. Z odlokom od dne 10 9. t. I. je vabil kmetovalce na na ročbo umetnih gnojil z 20% popusta. Kmetovalci, ki jim |e vsak vinar dobro došel, so se rade volje odzvali temu vabilu ter naročali gnojila za izbol4šanje travništva. Stranke so — ka; or običajno — naročale gno jila potom županstev, ki so morala potrditi, da Je prosilec vreden podpore. Čas za ovra-čila je bil do 30. 9. t. i., t. J.: vsakdo si^ |e gnojila lahko naročil potom pristojnega žu panstva do 30. 9. Po tem odloku so st županstva tudi ravnala, kajti dež. odbor, ki ni drugače posebno točen, je opozoril: „kasneje, t. |. po 30. 9. došle prošnje, ki bi ne bile podprte od županst a, se brez dru zega zavrnejo44. Pa glejte 1 Ž panstva, ki st se držala gorenjega roka, so dob la c d ttga odgovor: „Zaloga je bila s prej došitmi prošnjami Izčrpana". Kdo je sedaj kriv? Vsekakor županstva, kaj ne? Kaj vas briga ako so vam prošnje došle 2 ali pczaele rok za vlaganja je bil dan do 30 1 Kam si pa gnojila romala ? Najbrže v Furlanijo, kjer Je travništvo bolj revno, kaj? Ubog-Kraševcl pa čakajte! Saj niste tako potrt boi in saj se vam nudi tako velikanska ugod nost 20% popusta 1
Pobožna želja italijanskih liberalcev. — Iz Gorice nam poroća|o, da med goriškimi italijansko liberalnimi krogi krož vest, da odstopi namestnik Hohenlohe v najkrajšem času in da pride na njegovo mesto podnamestnik gn f Attems. „Corrtere" je tudi „Izvedel" il n?-|,aae Ijivejših virov, da odstopi sedanji name stoik radi spora z naučnim ministrom Hussarekom v zadevi laške pravne fakultete v Trstu. Minister Hussarek da hoče na vsak način uvesti lu-ridične kurze na trgovski visoki šoli „Re voltelle" a Je pri tej nameri zadel na odpor namestnika, katerega vežejo slovesne obljube primorskim Slovencem, da ne * pride na noben način laško vseučilišče v Trst.
Glasilo goriškega magistrata tarna dalje, da so primorski Italijani pretrpeli nešteto krivic pod devetletnim gospodstvom sedanjega namestnika in želi si nazaj Rinaldi-nijeve dobe. Naš goriški informator dostavlja :
Kakor smo se informirali na pristojnem mestu, je vsa stvar izmišljena. Spora meo naučnim ministrom In namestnikom ni nobenega, niti najmanjšega, in |e tozadevno celi „^orrierov" članek le navaden „bluff. oziroma pobožna želja italijanskih mogotcev.
„Corrierove" blamaže. V sobotni šte vilki tega lista čitamo poročilo o predavanju ljudske univerze, k! se niti vršilo ni radi pičlega Števila navzočih. Predavanje so prenesli na drugi dan, ali tudi sedaj so je mo-
rali opustiti radi maloštevilnega obiska. A glej spaka 1 Dan pozneje je priobčil „C r riere" zopet dolgo poročilo o predavanju, ki se ni vršilo In je vedel povedati, da je predavatelj govoril krasno ln v poljudni ob liki strmečim kmetom . . . Predavanje je bilo namreč namenjeno goriškim kmetom kateri se pa za take stvari malo brigajo. In potem naj se še veruje temu listu, ki tako farba čitatelje?
Vesti iz Istre.
Pevsko društvo „Vodnik* v Dolini priredi svoj redni občni zbor v nedeljo dnt 24. t. m. ob 4 pop. z navadnim dnevnln* redom.
Iz Opatije. Slovensko izobr. in podp društvo v Opatiji priredi v nedeljo, dne 24 t. m. v dvorani „Nar. doma" v Volosk malomestno šaljivo igro s petjem v trt h dejanjih „Cigani". Začetek točno o 8 30 zv. Blagajna se odpre ob 8.
Okrajna učiteljska konferenea z* Koprski okraj se je sešla včera| in sicer slovenska v Dolini, pod predsedstvom okr. šol. nadzornika g. Hinka Domin kota. Italijanski konferenca se je vršila v Piranu. Kot zastopnik učiteljstva v okr. šolskem svetu Je bil izvoljen Italijan Massolin z 271 glasovi proti 46, katere je dobil slovenski kandida* deželni poslanec Valentič.
TelefoniCna zveza z Marezigami VČraj se je otvorila telefonična zveza z Ma rezigami preko Kopra. Število telefona je Koper 49.
Manifestacija v Dekanih za brate na Balkanu. V nedeljo, 17. t. m. se |e vr šil v Dekanih javen shod „Pol. društva z* Hrvate ln Slovence v Istri". Shod sklican po g. dež. posl. Jos. Valentiču, Je privabil, kljub skrajno neugodnemu vremenu lepi število zborovalcev v prostore „Konsumnega društva".
Sklicatelj shoda g. Valentič je pojasnil navzočim položaj Jugoslovanov na Balkanu. OČrtal je vse trpljenje in muke, ki so jih morali prenašati naši bratje nad 500 let pod turškim jarmom. Ali, kakor se vsaka stvar enkrat maščuje, tako se maščujejo sedaj nad zatiralcem Turkom z dogodki, ki se odigravajo ca Balkanu. Zatirani narodi so vstali 7 orožjem v roki in se otresli 500 letnega je-robstva. Kulturna Evropa z vso stojo di plomacijo ni mogla tekom 500 let naredit' tega, kar so storili naše bratje tekom enega meseca.
Pravica je zmagala nad krivico in toli oholi Turek, ki nam je ugrabil neštevilo naših bratov in sester, trepeče pred našim brati ln prosi za mir. Našim bratom pa na Že občudovanje in pozdrav, ker tudi mi čutimo žnjimi, smo ponosni na nje in želimo, da tudi nam zašije č m prej lepša zarja in ć-r nam tudi dajo merodajni faktorji to, kar nam oritlče — enakopravnost.
Po navduševalnem govoru g. Kerše vanija, obč. tajnika, in predsednika shoda Kosmine, zapeli so navzoči „Lepo našo domovino" in nabrali za Rdtči križ za Jugoslovane znesek K 40 80. K temu znesku aabrala sta še gg. Toškan A. In Mahnlč A tnesek K 16 2, katera zneska sta se odpo-lala „Odboru za pobiranje darov za RJeč> križ" Jugoslovanov v Trst.
»A »0 Vir
— Milka Stojkovtć ie nabrala v veseli družbi pri Pertotu v Birkovljah K 23 90 za pevsko društvo „Trst". Za isto društvo na-orala gosp. Milka Stolik K 5 60.
[=3 MAH 061 ASI E!

JVM.1 OGLASI se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stot Plača se takoj Inser. oddelku.
delavci se takoj sprejmejo na dobro I USTcill kranjsko bruno po jako nizki ceri. Naslov: Ul. Belvedere 25. II. vrata 11.	2610
Plombo 15 ,et 8tare£a Kerže, tiazza San
UCLKd. Giov&nni S . 1.
26 3
OddajO 86 dVe V Te~iki zračni sooi_ 8
P. L_
išče
brano. Acqued.tto 23, na dvorišču. _ ________2614
se natakar s plačo ali toliko pri litru. To-mažič, Molin a v en to 3, gostilna. 2615
RoHi hnlo7ni oddani T najem dobro vpe ndUI UUIG4.III lj#no gostilno p i Sv Jakobu pod ugodnimi pogoju ftaalov. Ulica Bosco 18, II Leban.___2616
IŠČ6IH u^€nca n"saria* Ulica Belvedere 10.
Kmetjisko na *ma na pr°d»j
hišo, v kateri se nahaja gostilna
in ima vudno pravico.
2618
Soba
e lepim r«zgledom se odda pri majhni družini. Via Risorta 9, III.	26 9
n j j se takoj meblirana soba z dvema postelj u U d ljama pii slovenski družini. Bocol, Mulinr a vento št 4, priti	_2621
Obešala iz medl £""
Čase r m a 14. Umberto Cesca, trgovina z železarno
I nbol primeren za, kavarno, ae odda v najem. LUKal, Pojasnila v isti hiši, vi* Trieaie, raiproti domobranski vojaSnici v Golici, IL naciatr 247?
Moderne spalne sobe ^"S:
delo izdeluje M. Majcen, mizar, ulica Belvedere 28 ogel Torquato Tasao.	555
pAonnrli^iln	^eBta ,rakflr prodfjalka v
UOSpuUII/IBtff al Šč čami ali mlekarni, ali pri kakem z< bozdravniku za apreteman;e. Vtšča je slove Mini. italijanščini in nemščini. Poizvedbe pri inEeratDemu oddelku.	26* 2
Mladenič
5 ev. 2604.
išče aluŽbo vhk trgovini jestvin Naslov pove inseratoi »ddtlek p d
2604
Išče
ee č-vljarski delavec Josip Tence, Sv Krž pri Trstu št 45._ '-^5
Dunrlnm bombaževine, siik in dežnikov m rrOUdJd mesečne obroke Via Chiczza št f I nad tropje. Ivsn K 1 u n.	444
Stalni krajevni agenti "Uri
-prejmejo ali pa > astanijo a -talno plačo za pr dajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogr-ki. — PonudKf-pod .Merkur-, Brno, Heugaa-e 20.
Fotografa
ulica 7.
244
Antona Jerkiča naslov: Tr?t, o', delle Poste 10, Gorica, Gosposki.
444l
N'nnvo^niro A^701* BEPENSEK ji (DOVtJZIlIud edina slovenska knjigovez niča v Trstu, ulica Cecilia št 9. — Izdeluje vs» knjigovegka priprosta in fina dela točno in pc konkurenčnih cenah.	171«
Anton KrUŠiČ, tekaJišč6 Frana Josip
it 36. Izdeluie obleke po meri v vsakem kroji Sprejema tudi naročila izven Gorice. Pri naročil-sadost je prana mero. V zalog', ima raznovrstni »lago ter razpoSilja uzorce na ogled Cone zmerni
Zaloga oglja in drva
« 1
rst - ul. Valdirlvo št. U - Trst
Bukovo oglje I. vrste, zdrobljeno oglje, koks, premog, drva.
Alojzij Boik
Trst - ulica Belvedere St. 3 - Trst
TrMio dellkates,
kolonialnega blaga in Jestv'n vseh
vrst. Blago vedno sveže in prve vrste.
Raznošllja se t-«dl ^o pošti In do-—— stavlja na d' m ——~
Skladišče ko ž barvane, vt-eh vrst umene In črne za Čevljarje ln sedlarje z de a nico gornjih delov čevlje* (tomaje). Te'očj u ie črne in rumene (Bckskalb). ošći a ajbolje vrste 2a barvane čevlje. NaroCbe zs V»e kraje deželo izvršuje točno In hitro
Lorenzo GaggianatlS
/ Trstu, — ulica S . Lazara Ste v. 17
Slovenska šivilja
se priporoča cenj. občinstvu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istrtuto št 13, Trst --pritličje.--
V novem bazarja
v ulici Belvedere št 7
se d'tbi blago po konkurenčnih cenah.
Poaebno železu© kuhinjske posode porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen obiak se ptiporoča
E&-ILJA NOVELLI
?
O
V Trstu, dne 21. novembra 1912
Naznanjam slavnemu občin tvu, rta sem odprl in s svežim blagom zal is!
trgovino jestvin
rrst ■ ulica Media št. 8 - Trst
Podružnica v Koloiiji 295.
KLer im-.m na prodaj sveže blago frve -rbte in prodajam po najnižjih cenah se nadejam, da me bodo spoštovane gos^e
oodpirale Postrežba točna hi na dem.
Z vsem spoštovanjem ndani
PETER BR.4NDFU.
ogomil Fino
= = urar in zlatar =
Trst, ulica Vhiccnze j Belimi St. 13
lEortfl tirni it. msii «:»tt= Eopat izbor ur
vsake vifcte, kakor tn*lj nbtiftov , )-rttaao? i
in	dljarnet;*
Uv, It r ske teilllse, alate] Ik arebrce aa ttoli rte t r~ ttmZurenfnih en h
Iščem dobrega kmetsVega
sirovesa masla
^a celo leto. Le čisto b auo.
Ponudbe pod „MLEKARNA ŠT. 249S" Inseratnemu oddelku Edinosti.
^Trgovina izgotovljenih oblek
/.a ženske in punčke
AMELIA MARTtNICO
Nova ulica 41 TRST Via Nuova 41
— BOGAT IZBOR —
vsakovrstnih zimsk h oblek za ženske in
punčke volnene in od fuštanja. Ženske res ta lije. === Izbrano perilo Va,>rejemaJo so naro&ila po mori. Najzmernejše cene.
■ iHIHMi
Kislo zelje
I. vrste, škaf 40 kg kron 4 80; 100 k? kron 10'—. Čebula 100 kg kron 7 50. Kumare. Pošilja vsakemu po povzetju
Ani. Linek, Znojmo (Ztuiu)
^inton
j, Jrst
ulica G ulia štev. 88.
Priporoča slavnemu občil stvu avojo pekarno s p odajo jestvin In predajo koloaiijaJ-
blaga. Zalega moke prvih vrat. Svež kruh trikrat na dan. - Cene Miuerne, postrežb*
Svoji k svojim ! toč' a Svoji k svojim !
KILNA ti. D. 0.
v Trstu, ulica Carrador! 8t. 18
tli vlai vodi g. IllNKo ^OslC, se dot* vedno sv«;?.' pivo, prve Trate vino-teran. *orica in mrzla Jedu* od vsakem 6asa.
Na razpolago vefi »ob za prenočišče
o«	cecih. P it»«»iuča za obilen obisk«
Zdravilno pivo dvojnega Kvasa va« zdravniki aa priporočajo.
Odlikovano na : 7 razstavah.:
3. ŠTEFAN
Odlikovano na : 7 razstavah. :
!
Glavna zaloga v Trstu, vla ValdMvo St. 32. — Telefon St. 2201
8E3T Kaj bolj še
dunajske in kranjske
SLOBASEi
se prodaja
V prekajevalnici - bifeju KLRMClC
ulica Torre bianca št. 32 in podružnici ? Largo Santorio po najngodnejši ceni -* 12 parov majhnih ali 6 velikih po 1 X.
V Trstu, dne 21. novembra 1912.
,EDINOJ5T" St. 325.
Stran III.
Pisma z Balkana.
IV.
Sofija je danes največje jugoslovansko mesto. Šteje nekaj nad 100.000 prebivalcev — pred 40 leti, pod turško vlado, je imelo le 5000 duš. Leži v prostranem kotlu, ki ga omejujejo proti severu Sofijska in Murgaška Planina, proti vzhodu Ihtimanska, proti jugu Vitoška in proti zapadu Viskerska in Triušijska Planina. Središče je železniških prog, ki se stekajo tu od vseh štirih strani neba, sedež prvih državnih zavodov, sedež parlamenta, univerze in kralja.
Dejstvu, da leži v lepi planoti, je zahvaliti tendenco, v katero se mesto razvija. Ulice so izredno široke in dolge, nasajene z dvojno vrsto drevja in ne nosijo zaman imena „bulvar" — po vzoru, ki ga nam daj a Pariz v tako sijajni meri. Mesto se razširjuje v pravem pomenu besede in zaradi tega postajajo tudi razdalje v mestu vedno znatnejše. Naglo komunikacijo pa omogoča električna cestna železnica.
Le en velik nedostatek ima Sofija danes. Tlakovano je samo v nekaterih glavnih progah, drugod si neusmiljeno izročen globokemu blatu ob vsakem deževju. Ali tudi temu se kmalu odpo-more: občina je dovolila 21 milijonov frankov za popolno tlakovanje mesta in delo mora biti izvršeno najkasneje tekom petih let.
Sredi mesta stoji kraljeva palača. Okolu nje izredno širok pas parka in ceste, tako, da lega kraljevega dvorca napravlja jako prijeten utis.
Posamezni deli so še starega značaja, a izginjajo drug za drugim. Le eno vrsto turških hiš nameravajo ohraniti potomcem kot veren dokument nekdanjega gospodstva. Mošeje so padle drugo za drugo. Nekatere so razpadle docela, v neki drugi je nameščen muzej — ohranila se je ne-taknjena le še ena sama, tik ob bulevaru, ki vodi od kolodvora proti kraljevi palači. Ob širokem belem in nizkem poslopju stoji en sam vitek minaret in z njegovega vrha oznanjuje do danes turški duhovnik svojim vernikom uro po Mohamedovi zapovedi. Pa, ker se cesta razširja, moli džamija skoro že z enim delom na cesto. Taka je bolgarska občinska politika : glavno cesto napeljejo vedno tik džamij in ko zahteva promet širšo cesto, pada tudi mošeja „vsled prometno-poli-tičnih vzrokov*.
Za zadnjo mošejo se nahaja vroč studenec, že davno znan po svoji zdravilni moči (47° C). Stoletja se nahaja ondi nabiralnik in kopališče, a oboje v pravem pomenu besede po primitivnem turškem vzoru. Pred leti pa je začela občina graditi velikansko moderno kopališče, M je stalo nekaj milijonov kron. Zadnja dela je prekinila vojna, ali Čim bo sklenjen mir, se bo delo nadaljevalo in Sofija dobi sredi mesta kopališče za zdravilne namene.
Nasproti kopališču se dviga petnadstropna stavba enega najboljših hotelov v Sofiji, Hotel Splendid s kavarno enakega imena. Hotel s kavarno je last našega go rlškega rojaka, Bovčana Ivana Kende. Podjetje izborno prospeva. Medtem, ko so ob tem vojnem času skoro vse druge kavarne ter hoteli in podobni javni lokali zaprti, sta hotel in kavarna našega rojaka vedno zasedena do zadnjega. 0 obsegu podjetja si moremo napraviti podobo po visokosti carine, ki jo je moral odšteti naš rojak samo za pohištvo, šlo ni za nič manje nego 53.000 frankov.
Zanimati utegne koga, da so ob tem času na Bolgarskem vse igre na karte najstrožje zabranjene. Dovoljena je samo takozvana tabla (nekaka salta), bilard ter šah. Ob enajstih zvečer morajo biti vse kavarne zaprte.
Kolodvor v Sofiji je od ranjencev takorekoč zaseden. Okolu dva tisoč njih jih privažajo vsak dan od bojnega polja. V vsem ima Bolgarija do sedaj minimalno 30.000 ranjencev. Nekateri pesimisti trdijo celo, da je ranjenih obležalo do sedaj 60.000 mož bolgarske armade. To bi se reklo vsak sedmi mož. Vsa bolgarska armada je štela namreč ob pričetku vojne okolu 430.000 mož. Koliko je ubitih, tega živa duša ne izve. Na tozadevno vprašanje mi je odgovoril neki sofijski vseuči lišČni profesor le toliko, da je padlo mnogo najinteligentnejših mož, ki jih bo Bolgarija še bridko pogrešala. In moj znanec mora biti dobro informiran — saj je nastavljen za cenzorja vojnih vesti! Med ubitimi se nahaja tudi najboljši sofijski igralec, ljubljenec vseh dam, bolgarski Kainz. Njegove koleginje, gledališke igralke strežejo kot samaritanke po vojnih laza-retih,
Okolu kolodvora stoje sanitetni vozovi, usmiljenke, vozovi rekvizicije. Na •nem vlakov vidimo naložene mitraljeze in v vsakem vagonu stoji straža dveh mož z nasajenim bajonetom. Domnevamo, da imamo pred seboj srbsko orožje, ki gre pred Odrin, ali kakor pravije Srbi, pred Jadren (Adrianopel).
j Na cestah prodajajo mladi fantje časopise in oznanjajo obenem najvažnejše vesti. Nekateri so tudi satirični. Tako slišim gologlavega fanta, kako ponuja svoj časopis s sledečim priporočilom : . .Sultan je na tem, da razpoči... Turška armada se pripravlja, da okupira Malo Azijo... Turčija želi miru, pa dedek Ivan (mišljena je Rusija) tega ne dovoljuje..."
V hotelu, kjer sem nastanjen, je velika zmešnjava. Vse je v neredu; gospodarijo za silo ženske, ker se moško osobje nahaja skoro vse v bojni črti. Najboljše se godi v tem oziru še hotelu Splendid, ker ima njegov lastnik vse polno slovenskega osobja.
Banke in podobni zavodi ne poslujejo. Tudi drugače je ves trgovski promet ustavljen. Prednost ima vojaštvo Vojna stoji v ospredju vsega zanimanja in na vsakem oglu se prepričavamo tudi v Sofiji, da živimo nedaleč od bojnega polja.
Bolgari so veseli svojih zmag in srečni; zmagali so poprej in popolnejše, nego so sami pričakovali, ali neprestano prevažanje ranjencev v mesto vpliva naposled deprimujoče.
Članom $orlSke „Trgovsko obrtne zadruge" o preudarek.
Z velikim zanimanjem smo zadiyi čas zasledovali razna tozadevna zborovanja in posvetovanja in likvidacijskega odbora „Trg. obrtne zadruge v Gorici za rešitev iz denarne krize, v katero je ta zašla vsled nekaterih ponesrečenih zadružnih špekulacij in vsled neprimernega pustolovstva oziroma lahkomiš-ljenosti nekaterih odbornikov, zlasti pa vsled skrajne denarne mizerije, ki je zavladala v zadnjih dveh letih na vseh denarnih trgih.
Glasom poročila zadnjega zborovanja zadružnih članov dae 14. t. m. v „Trgovskem domu" v Gorici, se je po nasvetu in priporočilu razmh govornikov, med temi tudi državnih poslancev in odvetnikov gg. dr.a Grego-rina in dr. Ryb£ra iz Trsta, baje posrečilo večino članov pridobiti za mirno aaanacijo te zadeve s tem, da vsak član, katerih je čez 1000 (tisoč), vloži prostovoljno po 300 kron do 15. decembra t. 1., s čimer bi se nabral fond v znesku 300.000 K.
Kdor pa dobro pozoa našega revnega, nevednega kmeta, in takih je največ pri „Trg. obrtni zadrugi4, ve, s kakžno težavo se ta odloči, če se sploh odloči, da vloži 300 K, četudi v obrokih in proti gotovemu obresto-vanju. Lahko to ne pojde, posebno pa če mu položaj ni popolnoma jasen.
Kaj bi bilo torej storiti ?
Po naSem mnenju bi bilo v prvi vrsti neobhodno potrebno pridobiti nekaj inteligentnejših in uglednejših kmečkih posestnikov, ki bi priredili v vsaki vasi, kjer se lahko zbere več zadružnih članov, posebne shode ali sestanke, kjer bi navzočim po domače, a jedrnato razložili sedanji kritični položaj in jih opozoriti zlasti na žalostne posledice eventu-valnega konkurza.
Obenem bi se moralo naprositi nekaj bolje stoječih in zanesljivih oseb, do katerih imajo tudi kmetje popolno zaupanje, da bi posamezne člane pridobili za vplačilo od likvidacijskega odbora odmerjene jim svote.
Vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni naj bi likvidacijski odbor sklical sejo, katere bi se morali udeležiti tudi vii poverjeniki, da predlože račun in poročilo o doseženem uspehu v svojem okraju.
Najložje in najsigurneje bi likvidacijski odbor dosegel svoj cilj, ako bi določil proporcionalno za vsakega člana njegovim gmotnim razmeram primerni prispevek z zagotovi-
l/elikaoska zaloga pohištva in tapecarIJ
:: Paolo Gastwirtb ::
TiST, oL Stadion fl I - Telefon 22-85 (htia siedallfta Fenlce)
Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti, Koios»i«i izbtr.
3£
POZOR KUPCI!
Začenši dne 21. novembra t. 1. ob 9 uri zjutraj se začne dražbeno postopanje posestva Elija Predoviča, veleposestnika in veletrgovca z živino, gostilničarja itd v Ljubljani ki obstoji predvsem iz renomirane in dolgoletne trgovske hiše, nahajajoče se v neposredni bližini mestne klavnice ljubljanske; v poslopju se nahajajo veliki hlevi za živino in skladišča za meso ter renomirana dolgo let obstoječa gostilna.
Razun tega se proda na dražbi tudi takozvana Židanova hiša v Ljubljani, v kateri je nameščeno že dolgo vrsto let c. kr. poveljništvo dopolnilnega okraja v Ljubljani; poslopje je zelo obsežno in se nahaja v njem tudi zelo renomirana, že dolgo vrsto let obstoječa gostilna pri Židanu.
Končno se prodajo posamezne parcele, ki so deloma namenjene tudi za stavbišče in so raztresene po celi ljubljanski okolici.
Proda se tudi celo selišče, takozvano Predovičevo selo, ki obstoji iz 16 večjih in manjših hiš, katerih večina je posebno prikladna za delavske družine in so sploh namenjene delavskim stanovanjem.
Kdor naših čltateljev bi se zanimal za to prodajo, naj se oglasi v našem inseratnem oddelku, kjer mu je na razpolago dražbeni oklic, v katerem so posamezni objekti in pa njih cene natančno razvidne.
Ženltue zmožnim Mcam
oziroma njihovim staršem I
Vsled pomanjkanja časa se želi tem modernim potom spoznati mlad, inteligenten in zelo soliden posestnik in trgovec, prikupljive, sred-njevisoke vnanjosti, v prijazni vasi ob južni železnici z izobraženo gospico neomadeževane preteklosti, dobrega zdravja, ki ima veselje do trgovine in gospodinjstva. Da poveča svoja podjetja in tako letne dohodke do 10.000 K in naprej, želi dote okrog 40.000 K, predvsem pa dobro, nedolžno srce. Razločn* ponndbe prosi na Inseratni oddelek „Edinosti-4 pod „Zvestoba do groba št. 2546" v posebni kuverti do 23. t. m. če mogoče s sliko, ki se tajno vrne. Anonimno se ne upošteva.
Prva slovenska mirodilnica
v Trstu
Rlojz Saletelj
n iča Carradori 18, v bl žfni gostl'na NDO
Zaloga barv, copiČev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-■TTT^a nalnih posodah in drugo, msm
ooosoooooooooooo
Priv. brv, ženska učiteljska škola
u PAZINU (Istra)
Potpisano javlja ovime, da se j« otvorio u Pazinu L tečaj priv. ženske učiteljske škole, u koji će se primati kandidatkinje do 30. studenoga o. g.
Kandidatkinje neka donesu : krštenicu, kojom će dokazati, da su navršile 15. godinu života;
lječničku svjedodžbu o adravoj tjelesnoj konstituciji i
zadnju školsku svjedodžbu. Kandidatkinje će se morati podvrći prijamnom ispitu u onom opsegu, kako se to zahtijeva za I. tečaj c. kr. ženskih učiteljskih
škola'	Ravnateljstvo.
OOOGOOOOOOOOOOOO
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
Trst, ulica San franeesco J'^ssisi 2
Specijalist za popravljanje roulet 11 & okulh. Na željo se menjajo pasovi In zmetl. 6i n ptpoino de!§ Id se os t>*]l ksnknrenoe
T
BE
Mehanična kleparska delavnica za kov nske izdelke
GiustoPilottifuGius. h
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske aretiljke Po-soda in škatlje im bele in kamno-barvne pločevine.
Žlebovi, cevi in zidne obloge
iz vsake snovi v kosih po 2 ni (brez zvezave).
B£
3
BRIVEC
Andrej Rojic
T R8 r - ULICA ACQUEDOTTO it. 90.
H gienična in dobra postrežba. Ss prlpsreis za obisk.
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je odpri
MT v i lici Belvedere §t. 28
MESNICO
v kateri prodajam: goveje, telečje, jančje, IcoŠtrunje meso in izbrano perutnina
po brezkonkurenčnih cenah. Nadejam ae, da me slavno obćioatvo potoa« s svojimi aaiočUi. — Najuđanejši
ANDREJ ZVANELLI.
M. Kukanja
- vla della Caserma št. IO - Trat
(vogal ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož
Trat
za čevljarje.
Cene take, da se ni bati nobene konkurence.
Salumeria - Buffet
Trst, Ua Carlo Ghcga št. 8.
Vsakovrstne prekajeno meso, kuhana in surovo. Izvrstno vino, Črno in belo. rrrrrrzrrr Prvovrstno pivo. Priporoča se za obilen obisk
JAKOB VOLPIS.
V vsaki soli, bodi v mestu ali okolici, je že pričela telovadba. Zato priporočamo vsem onim učencem, ki potrebujejo telovadno obuvalo, naj 56 obrnejo v dobroznano trgovino
JOSIP STRNTlČ, Trst, Piazza Rosario
Čevljarska zadruga v Mirnu
edina Jugoslo- Zadruga ima lastne prodajalne:	izdeluje v sakovnst-
vanska tovarna v	Barriera vecchia 38 in	na čevlje, ki v lič-
___ via dei Rettori 1; v Gorici, trg	noeti in trpožnosti
w j.TV; ' . IT« Antona 1; v Splitu, ul.Sta-	prakose vae proia-
Tproflljlliu TM10 i?ellttUfl. roga suda. — CENE ZMERNE,	vode tujth tsrdk.
HEHHK9iiia
i
E9EIE3ESE9E3EE
Telefon Stev. 1974.
Via Economo it. 10.
R. Gasperinl, Trst
špediter
Prevozno podjetje
Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom.
POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE.
Zastopstvo tvrdke „Cement"

Tovarna cementa „Portland* v Spljetu. PRODAJA NA DROBNO.	CENE BREZ KONKURENCE.
HI3HISE38SEI
Ai
Stran IV.
EDINOST" it.
▼ Trsta, da« 21. aoveiabra lt 12.
lom, da bo 8 popolnim vpladanjem odmerjene mu svote od vezan vsakih nadaljnih obvez napram „Trgovsko obrtni zadrugi, < Naravno, da se vsakdo raj Se zaveže vplačati razmeroma večjo svoto, ako dobi pismeno zagotovilo, da bo potem rešen vseh nadaljnih aitnosti in skrbi, ki bi mu jih nakopičili eventuvalni konknrz.
Na podlagi proporcionalne razdelitve bi seveda moral vplačati oni, kt Je Imel od za drage večje koristi, razmeroma tudi večji znesek.
Z nabavo večjega kapitala n. pr. 500.000 ali 600.000 K, namesto sedaj določenih 300.000 K, bo možno zadrugi izvršiti nujna plačila o pravem času, ter tako zavleči likvidacijo. dokler se zadrnžna imetja ne spravijo dobro v denar. Na ta način bi bUo omogočeno vrntti članom v gotovem časa ves njihov f sedaj nanovo založeni denar z obrestmi vred.
Hudo je res, da je tako daleč priilo, toda stvar postaja od dne do dne resnejša in gorje članom, Če bi v tem slučaju zmagala nevednost in trmoglavost nad treznostjo in preudarnostjo, kajti če pride do fconkorza, kar je tudi neizogibno, ako si člani sami ne pomagamo, potem ne bo dragih pravd ne konca ne kraja, in lahko se ž* danes trdi, da pojde v teku 2 do 3 let najmanj 500 do 600 kmečkih posestev na boben.
Kaj pa jc navadno poctodica koakarza T
Posledica konkurza je, da oni, ki je ie ali tudi ki ni več nič zadrugi dolžan, a je ie vedno član dotične aadrng« ali posojilnice, da i agu bi naenkrat pri vseh drugih denarnih zavodih in tudi pri privatnikih ves denarni kredit. Nihče mu nič več ne posodi ia ta& ne dobi nikakega prijatelja več, ki bi zanj dobro stal; in ker pride dotičnik v vedno večje denarne zadrege, mu upniki v njim prikladnem času vse za slepo ceno poberejo draž-benim potom; a glavno žetev pri tem imajo izveitni odvetniki, ker zaslužijo tisoče in tiso«« z vsestranskimi tožbami.
To znajo dobro povedati člani „Glavne posojilnice" v Ljubljani. Kmalu potečejo 3 leta. odkar je priila ta posojilnica v konkurz, a ie sedaj ni prav nič rešenega, tako da noben član ne ve, pri čem da je. Vrfte se pa vveetransk« tožb s, prepovedi in m bežni ter dražbene prodaje na vseh koncih in krajih, a določne rešitve ie ni in je tudi ie ne bo vsaj 3—4 leta. Govori se, da samo neki odvetnik aaeluži pri tem čez J00.000 K. Ali ni torej pametneje, da se take zadeve likvidirajo mirnim potom ?
Je-11 pričakovati rfeidne ponoči ?
Pri eedaojih sramotnih in nesrečnih slovenskih političnih razmerah, naj se prav nič ae računa na vladno pomoč, kajti če ni spo-ranmljenja, ni tudi zaelombe. Vlada sama pa prihaja navadno iele tedaj na pomoč, ko pomoč nič več ne izda, ali pa če ima taka pomoč svoje posebno politično ozadje. Dokaz zate hitra ln znatna vladna pomoč Italijanskim ln nemškim bankam, ki so stale pred honkurzom.
Zato se tudi mi popolnoma strinjamo z nasveti in priporočilom nekaterih govornikov aa gorinavedenem shodu v Gorici, da si moraj« člani najprej sami pomagati, in ie le po-tan trkati aa razna vrata za pomoč.
Istotako se mora pozneje zgrabiti za vrat vse one, ki so zakrivili propad zadruge, tipamo, da bo že državno pravdniitvo poskrbelo, da dotičniki ne uidejo zasluženi kazni, in naj si bodo ie tako veleugledne
Kaj pa aaši državni poslanci ?
Na gorinavedeuem shodu je dr. Rybif »menil, da sta z drjem. Plojem posredovala pri ministrstvu za znatno podporo, toda brez uipeha. Tu moramo nehote vprašati : Ali sta v državnem zboru gamo 2 slovenska državna poslanca, ki čutita potrebo zavzeti se aa tako važno stvar, kakor je ravno državno poeojilo zadrugi, kateri preti polom in z njo pogim čez tisoč krepkim davkoplačevalcem in volilcem?!! Ali niso pri „Trgovski obrtni zadrugi* tudi člani raznih obrti, raznih narodnosti in raznih načel ? Zakaj se niso torej vsi Blovenski poslanci skupaj zavzeli za tako velevažno asanacijo ? Svoje stranke uveljavljajo drugje, ne pa v tem slučaju.
Člani-Tolilci si sedaj lahko napravite sodbo o delavnosti in moči gospodov poslan-eev. Za časa volitev se vsi klanjajo in objjub Ijsjo možno in nemožno, ko pa prihaja
Usoda Srbov v Stari Srbiji.
Ic n. poglavja J. Cvijićeve broiura: „Balkanski rat i Srbija".
Srbija in Črnogora imata torej močne humane in nacijonalne razloge in pravo, da ustavita te zločine in nasilja, ki se vrše nad njihovimi soplemenci.
Turška uprava in arnavtski zločini in nasilja! To so tudi za najhumanejše ljudi zapadne Evrope vendar bledi pojmi. Za nas Srbe bo to dela, dogodki — uničevanje našega naroda, Tiče se ljudi naše krvi in našega jezika, ki imajo svoje sorodnike po vsi Srbiji; a v nekih krajih je večina prebivalstva po izvoru iz Stare Srbije. Tiče se naroda, ki je bil cen trum stare srbske države. V Stari Srbiji so naše najlepše cerkvene zgradbe i z srednjega veka : Gračanica* Dečani, Sopočani, Banjska in druge. Tukaj so v bliaini Novoga Pazara razvaline stare prestolnice Base, prvega izvora srbske države Baške. Tu so Priština, Pauni, Prizren in druge prestolnice in gradovi velikih vladar jev iz dinastije Nemanicev, ki so bili ze-diaili ves srbski narod. V južnem delu te pokrajin« je Skoplje, eno glavnih mest carja Dušana, ki je bil v njej 1. 1354. sank cijoniran zakon carja Dušana. Skoro v sredini te pokrajine je Kosovo, i nas tužnega spomina, ker je na njem 1. 1389. v bitki med Srbi in njihovimi navezniki na jedni i Turki na drugi strani zato-nila samostalnost balkanskih kristj a n o v. Ćotudi katastrofa, za nas je bila izvor narodne sile, ker je v nji, braneč domovino, izginilo gotovo vse srbsko plemstvo. Drugi zvok imajo za naa ta imena drugačne asocijacije se na nje vežejo. Kadar bi mi te pokrajine z vojno in krvjo zavzeli, ne bi nikdo pri nas smatral, da smo jih osvojili, ampak da smo jih do-dobili nazaj od Turkov, da saio oevobodiii od najhujših nasilj pokrajine, s katerimi sta najmočnejše zvezana naia sr bska zavest in srbsko mišljenje.
Kelsra, demoralfzcclln in razsulo o turihl armadi.
Dopisnik „Daily Telegrapha" v turškem glavnem taboru javlja svojemu listu : Ni mi možno ostati v Hadenkoju (turški glavni tabor), ker tam razsaja med vojasi kolera, in jih decimira griža in legar. Vojaki padajo na stotine in tisoče kakor žrtve teh bolezni in armada se nahaja v izrednem stanju slabosti, povzročeni po strašnem trpljenju in pomanjkanju, ki so ga prestale čete pri bitki pri Lil« Burgasu in na umikanju, ki je sledilo. Pomisliti j« samo na to, da tudi tukaj, samih 26 kilometrov od Carigrada, ne dobivajo druzega nego pičlo porcijo kruha in soli ter tu pa tam perišče riža. To je tem cudneje, ker je ces teritorij, ki vodi od Cataldže do Carigrada, po ln živine : volov, krav, telet, drobnice itd., ki so jih prignale one tisočere iz Tracije pribegle rodbin«. Zakaj vendar Tuiki, ki se sicer najmanje ne pomišljajo, da rekvirirajo vse, česar potrebujejo, ne da bi se brigali tudi zato, da bi plačali, — zakaj Turki ne napravijo niti naj-manjega poskusa, da bi se okoristili od teh ogromnih množin svežega mesa, ki ga imajo na razpo'ago. Tudi med bitko pri Lile Bur-gaBU so se med tem, ko sta glavni zapovednik vojske in njegova armada stradala, kar cele črede ovac, krav in volov pasle pod ognjem sovražnikovih srapnelov. Ko se je začelo umikanje, so bile te črede pognane pred be-žečo armado in videli smo na stotine vojakov, ki so umirali lakote malo metrov od Čred, ko bi jih bila vsaka druga armada sprejela kakor mano z neba.
Mej tem, ko so za čatalško črto taki viri, je neumljivo, kako da je v turiki armadi
prilika, da ubogemu ljudstvu pomagajo, se pa, tako malo hrane, da se vojaki le za silo nasičajo.
vsi poskriv^jo kakor Ščurki. Ako je vlada dovolila Italijanom in Nemcem takoj znatne podpore, bi gotovo dovolila tudi „Trgovski aadrngi", ako bi se vsi poslanci skupno zav-vzeli za to. Če je pa bilo, odnosno, če mislijo, da bo njihovo trkanje brezuspešno, potem je
Vas, iz katere vam pošiljam to brzojavko, je polna čet, ki trpe lakoto. Vojaki izjavljajo očito, da se nočejo biti, da nimajo volje za vojno, da-si se se niso udeležili nobenega boja Vojske, ki prihajajo iz Azije,
pa jasno, da slovenski državni poslanci ni- ni možno navdušiti za vojno v Evropi. Zdi se, majo pn vladi najbrže prav nobenega vpliva,*	.	, . . f ~ . , ;
in tedaj je njihovo vandra^je na Dunaj brez- jda ne moreJ° razumetl> da Je u dezela del pomembno, ter ie njihovo hvalisanje in bese-.turškega cesarstva in na njihov preprosti dičenje po shodih le peeek v oči, ali pa so razum je napravila dosti večji vtis izguba
tako sebični, da nočejo revežem pomagati iz|xripolitanije in zapuščenje zaveznikov v
preteče jim nesreče. Taka nemarnost bi selr-v---	r •
morala ob volitrah po zaslugah maščevati 1'LlblJ1' n6g° g* napravljajo strahovit porazi
Iatctako bi bilo primerno, takoj obračunati j armade v Evropi._
tudi z onimi podlimi dušami, ki sedaj ruvajo n .	„ ^ „ . ... .
javno proti zadružnikom, s čimer itek ze ^iSSSSffe . .Saltltlll" « arofao ftlaae pehajo v ie večjo nesrv*>. ?RYj>	1. "V *in*JS» nl
pehajo v i« večjo V$4 prkadtilh kmtfMh Ha*9v.
aajzdravejftl kavni pridatek. Dobiva se v rak boHilh prodajala!o*h.

Dobro znana manufakturna trgovina
Carfo jUujrgjcich
ulica JVCalcanton št. 10-12.
aodaj popolnoma zopet opremljena z vsem novim Magont za ziaaska
sezono, prodaja :
volno za nogaviee...........po vin. §0,
barhente „fantazija"........od vin. 70 dalj«,
salfe volnene različne barv«......od K 3-— ,,
šerpe volnene „ „......„ „ 1*30 „
robce volnene „ .......... ,, 1*60 „
ženske srajce, vezene..........po K 2*—,
spodnja krila iz črnega satina I. vrtte . . ed K 3*— dalja
rulie iz kotonine i. vrste 150,350.....po K 2-50,
ruhe platnene I. vrste 160/250 ....... „ 4 20,
prte iz kotonine T. vrste 150/150 ....... „ 1*90.
kuhinjske cunje.........po vin. komad.
Velikanska zaloga Šivalnih pokrival iz satina 1. vrste od 3( 8*50 naprej.
1 Lepa priložnost: a
IT 50'/. PRIHRANKA 11
Kdor ljubi svoj dom, pač De opneti prilike, da bi ga De olepSal s steriliziranimi rastlinami, ki bo popolnoma enake svežim, nasprotno pa jih ni treba gojiti, s krasnimi kipi, izredno lepo opremljenimi, in drugimi predmeti, ki so pripravni tndi za darila. — Kdor hoče napraviti dobro kupčijo, naj jo stori takoj, ker ta priložnost m
bo nudila le kratek Čas. Obrniti se je: ulica Sctte Fontane St. 2, I. nad. vrata 2, (tramwajsko postajališče na trgu Barriera).
II
HI
TEODOR KORN
Trst, al. Miramar Stv. 71
Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PERJEMA JO SE VSAKOVRSTNA = DELA I>T F«»**RAVB = v F0 ZranZS C':SAH :: Delo dobro in	::
TlUI. 25-26. □ Poslovodja: Franjo Jenke.
ALEKS, FSA5C HiVEtt - f8ST
žgalMea k&fe
TELEFON 1743.
Najbo JSl vir za ■JobK-«urtfo x>e£ertr-
Zdravljenje krvi!
čaj „Tlsaierf evef (MiUeflorl) Clatl kri t« je izvrstno «r«ditvo proti onim «lači]««, C« p«£o V Itlodcn, kakor proti flabovu prebavljanjo la BtnOTOldam. — J*d«s omot za zdravljenj« SUjm 1 K Ur M dobiva t odlikovani lokiral
PRAXMARER - „Al DUE MORI"
Trat (mestna hl9a) — Telef. 377. Poitmo peilljitro m Irvrlujejo tako] la franko ahD
M dopoiljekron 110.
Nova trgovina
manifakiurnega blaga
Trst, ul. Belvedere 2.
Konfekcije in drugi drobni predmeti.
Priporoča se cenj. občinstvu Lastnica
ANA vd. TONEL.
mf Zaloga obuvaia
»as ia lasts« dalalnioa aaaa
PAVEL VISINTINI
Trst Bi. Sta Cnrdoctl 27.
Velik* ia bera mcikih ia
Žtfcekik čevJiev. - Poprave «r irvrinjejo točni in M.lidao
pc zmermh cer,ah
••fl»p * 01 P« mitpmm •d «l<|q «fta^f«tlua i| i^n«
1» MM*)
'p 0J9y s J°JL I" 41SU1
mM»M«	« «f«iodud
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST it preložila rvoJo
trgovino šivalnih strojev
blcikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4
v ulico Campaniie štev. 19.
Krojačnica I. Suppanz
ni. FaMo 8evero St. 15
izgotavlja moderne dambke j o p i e • ia plašče, kakor tudi civ. in vojaške oblek« ' po najnižjih oenah. -in »■
(Pri zrakoplovu)
Trst, ulica S/. Marka štv. 15.
Toei se dalmatinsko vino, črno, bel« ter
DREHERJEVO PIVO. Priporoča se cenj. občinstva za obilen obisk Svoji k svojim!	ANTON NAZOR.
Na obroke!
3
IM
Velika zaloga Izdelanih eblek
VeHka kbtra Makovrstnih oblek ca gospode ta de^ke, sukea|« potrlnlkoe mh Itakeeoad. — Specijaliteta e težnji.
Velika Iftbera volneuttg* blaga. NaJ^memeJle
Adolf Kostoris - Trst
L aadstrspje. »ra^eii .Buffet Auto»atloo*. II.
S. CHovaanl itev. 16» T.