KATALOG ZNANJ Poklicno in strokovno izobraževanje 22:80 GEOGRAFIJA Izobraževalni programi srednjega /// strokovnega izobraževanja za dvojezično 5 2 izvajanje na narodno mešanem območju 0 PREDMET 2 . Prekmurja 1 1 . 1 Izobraževalni programi poklicno- 1 tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja 1 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | KATALOG ZNANJ IME PREDMETA: geografija Srednje strokovno izobraževanje (68/102/136 ur) Poklicno-tehniško izobraževanje (34 ur) PRIPRAVILA PREDMETNA KURIKULARNA KOMISIJA V SESTAVI: Melita Vidovič, Zavod RS za šolstvo; dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo; Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; Matej Cizelj, Srednja elektro-računalniška šola Maribor; Doris Hrvatin, Srednja ekonomska-poslovna šola Koper; Tibor Tomšič, Dvojezična srednja šola Lendava; dr. Eva Konečnik Kotnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru; dr. Tatjana Resnik Planinc, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Matej Ogrin, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani; dr. Jurij Senegačnik; Lavinia Hočevar, Gimnazija Antonio Sema Piran, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper; Marjeta Hočevar, Škofijska klasična gimnazija, Zavod, sv. Stanislava; mag. Ludvik Mihelič, Ekonomska šola Ljubljana; Ingrid Florjanc, Gimnazija Ledina; Mojca Kelbič Đajić, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Zavod Anton Martina Slomška; dr. Mojca Ilc Klun, OŠ Mirana Jarca; Mojca Janžekovič, OŠ Toma Brejca Kamnik; Matej Matkovič, OŠ Belokranjskega odreda Semič; dr. Blaž Repe, Univerza v Ljubljani, Oddelek za geografijo; Tomi Tomšič, OŠ Staneta Žagarja Kranj; Helena Verdev, OŠ Ljubečna Prilagoditve pripravili: Tibor Tomšič, Dvojezična srednja šola Lendava; Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo; Melita Vidovič, Zavod RS za šolstvo, Manca Poglajen, Zavod RS za šolstvo; Bojan Hozjan, Dvojezična osnovna šola I Lendava JEZIKOVNI PREGLED: Valentin Logar OBLIKOVANJE: neAGENCIJA, digitalne preobrazbe, Katja Pirc, s. p. IZDALA: Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Zavod RS za šolstvo ZA MINISTRSTVO ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE: dr. Vinko Logaj ZA ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO: Jasna Rojc Ljubljana, 2025 SPLETNA IZDAJA DOSTOPNO NA POVEZAVI: https://eportal.mss.edus.si/msswww/datoteke/katalogi_znanja/2026/kz- geografija-ssi_dv-pti_dv.pdf Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 259399939 ISBN 978-961-03-1252-9 (Zavod RS za šolstvo, PDF) Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje je na svoji 211. seji, dne 18. 4. 2025, določil Katalog znanj Geografija za izobraževalne programe srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja za izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja. PRIZNANJE AVTORSTVA – NEKOMERCIALNO – DELJENJE POD ENAKIMI POGOJI Prenova izobraževalnih programov s prenovo ključnih programskih dokumentov (kurikuluma za vrtce, učnih načrtov ter katalogov znanj) KAZALO OPREDELITEV PREDMETA....................... 9 Vzhodna Evropa z azijskim delom Rusije ..... 55 Namen predmeta Srednja Evropa ............................................. 56 ........................................... 9 Temeljna vodila predmeta GEOGRAFSKI IZZIVI SLOVENIJE IN MADŽARSKE . 58 ........................... 10 Obvezujoča navodila za učitelje Trajnostni razvoj in upravljanje s prostorom . 60 ................... 10 TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA.......... 11 Demografski izzivi in migracije ..................... 61 UVOD V GEOGRAFIJO Kmetijstvo in kulturna pokrajina .................. 62 ....................................... 12 Trajnostni promet in trajnostna mobilnost ... 63 Uvod v geografijo ......................................... 13 Turizem ........................................................ 64 ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA ............................. 14 Naravni viri in energetika ............................. 65 Zemljevidi in orientacija ............................... 15 ČLOVEK IN POKRAJINA VIRI IN LITERATURA PO POGLAVJIH ..... 66 ..................................... 16 Človek in pokrajina Uvod v geografijo ......................................... 66 ...................................... 18 POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN UVOD V GEOGRAFIJO ................................ 66 MADŽARSKE ..................................................... 21 Zemljevidi in orientacija ............................... 66 Lega Slovenije in njene pokrajine ................. 25 ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA ...................... 67 Alpske pokrajine .......................................... 26 Človek in pokrajina ...................................... 68 Predalpske pokrajine ................................... 28 ČLOVEK IN POKRAJINA ............................... 77 Obsredozemske pokrajine ............................ 30 Pokrajinska pestrost Slovenije in Madžarske 85 Dinarskokraške pokrajine ............................. 31 LEGA SLOVENIJE IN NJENE POKRAJINE ...... 91 Obpanonske pokrajine ................................. 32 Madžarska v osrčju Evrope Izzivi sodobnega sveta.................................. 92 ........................... 33 Slovensko in madžarsko zamejstvo Geografski izzivi Evrope ................................ 97 .............. 35 IZZIVI SODOBNEGA SVETA Geografski izzivi Slovenije in Madžarske ..... 101 ................................ 36 Azija TRAJNOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE S ............................................................. 39 PROSTOROM ............................................ 104 Afrika ........................................................... 41 Severna Amerika PRILOGE ............................................. 109 .......................................... 42 Latinska Amerika Priloge po poglavjih ................................... 109 ......................................... 44 Avstralija z Oceanijo UVOD V GEOGRAFIJO .............................. 109 ..................................... 45 Polarna območja .......................................... 46 DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO ...... 109 GEOGRAFSKI IZZIVI EVROPE ............................. 47 POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN Geografski okvir Evrope MADŽARSKE ............................................. 109 ............................... 50 Severna Evropa ............................................ 51 Zahodna Evropa ........................................... 52 Južna Evropa ................................................ 53 Jugovzhodna Evropa .................................... 54 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 1 OPREDELITEV PREDMETA NAMEN PREDMETA Geografija kot obvezni splošnoizobraževalni predmet v srednjem strokovnem in poklicno-tehniškem izobraževanju celostno razlaga naravne in družbene pojave in procese v pokrajini z namenom, da bi dijaki razumeli svoj življenjski prostor ter v njem kakovostno živeli. Dijakom daje temeljno zavedanje, da se vsi elementi v pokrajini medsebojno prepletajo in součinkujejo, da torej vsak element vpliva na vse ostale. To jih vodi do zmožnosti celostnega in premišljenega vrednotenja posegov v prostor ter obenem do razumevanja posledic lastnih dejanj. Utrjuje jih v zavedanju, da je zelo pomembno, kaj in kako počnemo v pokrajini oz. kako vanjo posegamo, da bodo njihova oziroma človekova dejanja povzročala čim manj škode in čim več dobrega tako v lokalnem okolju kot v Sloveniji in Madžarski, Evropi in na vsem planetu. S tako naravnanostjo temeljno poslanstvo geografije podpira koncept trajnostnosti, saj spodbuja razumevanje kompleksnosti, kritično analizo razmer v svetu, zamišljanje razvojnih alternativ, skozi to pa vpliva na razvoj vrednot in odgovorno podjetno samorealizacijo oz. delovanje v realnih življenjskih okoliščinah, kar je bistvenega pomena za zdravje in dobrobit slehernega človeka, skupnosti in naravnega okolja. Z osredotočenostjo na življenjski prostor dijakov predstavlja pouk geografije temeljni prispevek k državljanski in domovinski vzgoji v vseh njenih razsežnostih. Geografijo odlikuje usmerjenost na prepoznavanje in reševanje lokalnih in globalnih izzivov, kot so podnebne spremembe, izčrpavanje virov, degradacija okolja in drugi. Geografsko raziskovanje in izobraževanje spodbujata interdisciplinarno sodelovanje, potrebno pri obravnavi kompleksnih vprašanj, ki zahtevajo kombinacijo perspektiv in strokovnega znanja. Prav tako pouk geografije stremi k razvijanju učinkovite komunikacije, ki je ključnega pomena, da pridejo rezultati raziskovalnega dela in nove informacije do širšega občinstva, vključno s splošno javnostjo, oblikovalci politik in drugimi znanstvenimi disciplinami. V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni skupni cilji s področij Trajnostni razvoj, Zdravje in dobrobit, Podjetnost, Digitalne kompetence ter Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost. Geografija v zvezi z digitalno pismenostjo uporablja tehnologijo, kot so geografski informacijski sistemi (GIS), daljinsko zaznavanje in druge tehnologije, ki lahko zagotovijo nove vpoglede v prostorske vzorce in odnose med ljudmi in okoljem. V geografiji uporabljamo didaktične pristope izkustvenega, veččutnega, projektnega učnega dela, učenja z raziskovanjem in druge ter tako vključujemo različne kombinacije aktivnih učnih metod in tehnik glede na zadane cilje, zmožnosti učečih ter pogoje dela. 9 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Geografija kot splošnoizobraževalni predmet v SSI in PTI nosi pomembno vlogo za doseganje kvalifikacijske, 5202 izobraževalne in vzgojno – socializacijske dimenzije. Zasnovan je tako, da smiselno podpira razvoj ključnih in .11 prečnih kompetenc, ki prispevajo k celovitosti poklicne izobrazbe..11 TEMELJNA VODILA PREDMETA Temeljni vodili predmeta sta geografska vzgoja in izobraževanje, ki mlademu človeku ponujata: » spoznavanje krajev in pokrajin, kar spodbuja željo po raziskovanju raznolikosti sveta ter spoštovanje in ohranjanje zdravja, nežive narave, živih bitij; » razumevanje strukture in delovanja različnih prostorskih sistemov (lokalno okolje, domača pokrajina, domača država in celina, druga okolja različnih prostorskih ravni, svet kot celota), kar kot temeljna značilnost geografskega mišljenja vodi v proaktivno delovanje in odgovorno odzivanje na aktualne dogodke, pojave in procese; » temeljno kartografsko in prostorsko orientacijsko pismenost ter iznajdljivost, ki je bistvena za delovanje v današnjem kompleksnem svetu; » razvijanje veščin za samostojno opazovanje in raziskovanje pokrajin oz. prostora in njegovih prvin prek vključevanja terenskega dela, ekskurzij in s posebnim poudarkom na digitalnih kompetencah; » razvijanje zmožnosti celostne interpretacije prostora in komunikacijske pismenosti, kar vključuje kritično vrednotenje prostorskih informacij, njihovo predstavljanje in posredovanje; » spodbujanje aktivnega osebnega in družbenega delovanja, s čimer mlademu človeku omogoča, da se razvija v odgovornega soustvarjalca našega skupnega sveta. Sestavna dela pouka sta delo z zemljevidi in učenje na prostem, kar vključuje krajša terenska dela in/ali ekskurzije kot del obveznih izbirnih vsebin ali interesnih dejavnosti. OBVEZUJOČA NAVODILA ZA UČITELJE Preglednica 1 Obvezne in izbirne teme po številu ur v programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja na dvojezičnem območju 34 ur (PTI) 68 ur Obvezne teme: 3 izmed 4 izbirnih tem: • Uvod v geografijo • Pokrajinska pestrost Slovenije in Madžarske • Zemljevidi in orientacija • Izzivi sodobnega sveta • Človek in pokrajina • Geografski izzivi Evrope 1 izbirna tema • Geografski izzivi Slovenije in Madžarske 10 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | TEME, CILJI, STANDARDI ZNANJA 2 2 : 8 0 / / / UVOD V GEOGRAFIJO 5 2 0 2 . 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Namen te teme je, da dijaki spoznajo in ozavestijo, kaj je geografija, kaj so njene posebnosti kot vede in kakšna je uporabna vrednost geografije. Pri tem gre za dve ključni značilnosti, ki ju sodobni razvoj prinaša geografiji: 1. prednosti (in slabosti) interdisciplinarne -povezovalne vede in 2. posebno uporabnost v vsakdanjem življenju. Z razvojem informacijske tehnologije se je zgodil premik od geografije kot posredovalke znanja h geografiji kot sistemu za iskanje in organizacijo znanja. Vse to se bolj ali manj odraža tudi v sodobnih opredelitvah vede, ki na eni strani vključujejo njeno znanstveno-logično zgradbo (geografska področja), po drugi strani pa kažejo tudi že način oz. metode obravnave široke palete geografskih raziskovalnih vprašanj (geografske veščine). V tem kontekstu sta tudi oba cilja v tej skupini ciljev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjeni nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v katalogu znanj Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » pokrajina, naravna sestavina pokrajine, družbena sestavina pokrajine, » geosfera, litosfera, pedosfera, biosfera, hidrosfera, atmosfera, antroposfera, » obča geografija, regionalna geografija, » fizična geografija, družbena geografija, » metode raziskovanja pokrajine, opazovanje, merjenje, kartiranje, orientiranje, anketiranje, kartografiranje, laboratorijsko delo, vir podatkov. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področju Jezik, državljanstvo, kultura in umetnost, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja v uporabo strokovne terminologije. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za skupino ciljev. 12 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / UVOD V GEOGRAFIJO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeli geografijo kot interdisciplinarno/povezovalno znanost ter pojasni geografske elemente (prvine), ki jih opazi v pokrajini, (1.1.2.1 | 1.1.2.2) I: na primerih ugotavlja uporabno vrednost geografije v družbi in za stroko/poklic, za katero se izobražuje, (1.1.1.1 | 5.1.4.1) I: vrednoti pomen geografije v družbi nekdaj in danes, O: spozna ključne metode raziskovanja pokrajine. STANDARDI ZNANJA Dijak: » definira geografijo kot znanstveno disciplino ter pojasni, kako se razlikuje od drugih znanosti; » razloži delitev geografije in pojasni povezavo s posameznimi pokrajinskimi elementi; » na podlagi lastnih izkušenj navede in drugim predstavi primere, ko je geografija uporabna v vsakdanjem življenju oz. pri njihovem bodočem poklicu; » opiše  ključne metode geografskega raziskovanja; » poišče, izbere, interpretira in predstavi različne podatke, ki se navezujejo na njegovo stroko/poklic. TERMINI ◦ pokrajina ◦ naravne sestavine pokrajine ◦ družbene sestavine pokrajine ◦ obča geografija ◦ regionalna geografija ◦ fizična geografija ◦ družbena geografija ◦ metode raziskovanja pokrajine 13 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Zemljevidi in orientacija obsega skupino ciljev, kjer dijaki spoznavajo, berejo in za različne namene uporabljajo tiskane in digitalne zemljevide. Namen teme torej je, da dijaki znajo brati zemljevide, njihove sestavine ter na podlagi tega sklepajo o značilnostih pokrajine, ki jo zemljevid prikazuje. Dijaki se tudi urijo v opisovanju in določanju geografske lege. Krepitev tega znanja in veščin je osnova geografije, uporaba zemljevidov pa se vključuje kot temeljno pedagoško načelo v vse nadaljnje teme oz. skupine ciljev. Uporaba zemljevidov in znanje orientacije sta dve ključni geografski veščini, ki ju velja razvijati pri vseh urah pouka geografije. Tema zajema spoznavanje samih zemljevidov in njihovih elementov, ki jih mora dijak znati brati in interpretirati, poudarek pa je na uporabi zemljevidov, ko je zemljevid v vlogi pripomočka za orientacijo, kot vir podatkov in učno gradivo za prepoznavanje prostorskih vzorcev in za sklepanje na povezanost posameznih elementov in v drugih vlogah. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » zemljevid,  splošni zemljevid, tematski zemljevid, načrt, panoramska risba, legenda (kartografski znak, izohipsa ali plastnica), merilo, kartografska projekcija, » geografska lega, geografska širina, geografska dolžina, koordinate, » orientacija, smeri neba,  ekspozicija, » globalni navigacijski satelitski sistemi (GNSS), » azimut, » geografski informacijski sistemi (GIS), » digitalni zemljevid. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področju Digitalna kompetentnost, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja v informacijsko in podatkovno pismenost, 14 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / komunikacijo in sodelovanje v digitalnem okolju in ustvarjanju digitalnih vsebin. Podrobneje so pojasnjeni v 5202 didaktičnih priporočilih za skupino ciljev..11.11 ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA CILJI Dijak: O: se uči brati, interpretirati in uporabljati različne vrste zemljevidov  vključno z digitalnimi; (4.1.1.1 | 4.1.2.1 | 1.1.2.1 | 1.1.2.2 | 1.1.4.1 | 1.1.1.1) O: se orientira v pokrajini s pomočjo zemljevida, položaja sonca in GNSS-a,  pri čemer razvija proaktivno miselno naravnanost za reševanje problemskih situacij; (4.1.1.1 | 3.1.4.2 | 3.1.3.1 | 3.1.3.2) O: spozna klasične in sodobne zemljevide ter ugotovi njihove prednosti oz. slabosti. (4.1.1.1 | 4.3.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » definira vrste zemljevidov, našteje njihove sestavine ter na njih pokaže različne geografske elemente; » razloži pojma geografska širina in dolžina ter z njuno pomočjo določi lokacije točk v atlasu ter na digitalnem zemljevidu; » se orientira in giblje v naravi s pomočjo zemljevida, kompasa ali s pomočjo digitalnih orodij; » na zemljevidih treh različnih meril ugotovi resnično razdaljo med krajema in s stranmi neba opiše pot med njima; » na digitalnem zemljevidu poišče in predstavi izbran geografski pojav; » na podlagi lastnih izkušenj navede in drugim predstavi primere, ko je zemljevid uporaben v vsakdanjem življenju oz. pri njihovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ zemljevid ◦ geografska lega ◦ orientacija 15 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / ČLOVEK IN POKRAJINA / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Človek in pokrajina je preplet obče fizične in družbene geografije. Fizična geografija obsega vsebine s področij zgradbe in površja Zemlje, podnebja in podnebnih sprememb, prsti in rastlinstva, vodovja in naravnih nesreč. Družbena geografija obsega vsebine s področij trajnostni razvoj, prebivalstvo in poselitev ter gospodarstvo. Namen teme je, da dijaki spoznajo osnove fizične in družbene geografije. Prek ciljev in standardov pridobijo usmeritve za pridobivanje znanja, ki je temelj fizičnogeografskim procesom, pojavom in oblikam na površju. Tako bodo lažje razumeli fizično osnovo pokrajine kot geografske stvarnosti, lažje bodo prepoznali tudi spremembe v pokrajini in njihove posledice. Ta znanja so ključna za spoznavanje družbenogeografskih vsebin in njihovo interpretacijo pri pojasnjevanju geografske stvarnosti. Družbena geografija je nepogrešljiva za študijo vpliva vedno obsežnejših človekovih posegov v naravno okolje ter posledično tudi pri načrtovanju gospodarskega razvoja in s tem povezanega prostorskega načrtovanja. Poleg tega lahko pri teh sklopih ciljev vključujemo vzgojni in odnosni vidik, ki zagotavljata boljše in večperspektivno poznavanje sveta in s tem tudi razumevanje drugih civilizacij ter posledično njihovo sožitje. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » zgradba Zemlje, notranji dejavnik, zunanji dejavnik, » litosferska plošča, tektonika plošč, vulkanizem, potres, » kamninska zgradba, magmatska kamnina, sedimentna kamnina, metamorfna kamnina, » zunanji preoblikovalni proces, preperevanje, denudacija, erozija, transport, akumulacija, denudacijska oblika reliefa, akumulacijska oblika reliefa, » vrsta reliefa, rečni relief, ledeniški relief, vetrni relief, obalni relief, kraški relief, » vreme, podnebje, podnebni element, podnebni dejavnik, » toplotni pas, tropski, subtropski, zmerno topli, subpolarni, polarni pas, 16 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » podnebni tip 5 , ekvatorialno, savansko, subtropsko suho in polsuho, sredozemsko , monsunsko, subtropsko 202 vlažno, oceansko, celinsko vlažno, celinsko polsuho, celinsko suho, zmerno hladno, tundrsko, polarno, .11 gorsko,.11 » onesnaževanje ozračja, globalno segrevanje ozračja, učinek tople grede, » trajnostni razvoj, ogljična nevtralnost, okoljski odtis, » prst, tla, lastnosti prsti, pomen prsti, » rastlinstvo, tropski deževni gozd, savansko rastlinstvo, puščavsko rastlinstvo, sredozemsko rastlinstvo, gozdovi zmerno toplega pasu (listopadni, mešeni in iglasti gozd), stepsko rastlinstvo, tajga, tundrsko rastlinstvo, » vodovje, vodni krog, mali vodni krog, veliki vodni krog, » ocean, morje, jezero, mokrišče, » porečje, povirje, povodje, razvodje, razvodnica, » (vodni) pretok, hidrogram, pretočni rečni režim, » podzemna voda, » kakovost voda, trajnostna raba vodnih virov, » naravna nesreča, vulkan, potres, cunami, blatni tok, drobirski tok, zemeljski plaz, usad, podor, poplava, tropski ciklon, vihar, vetrolom, snežni plaz, žledolom, pozeba, toča, suša, požar, » gostota poselitve, » naravno gibanje števila prebivalstva, selitveno gibanje števila prebivalstva, » selitev (migracija), » sestava prebivalstva, » mestno naselje, podeželsko naselje, » gospodarska dejavnost, primarna dejavnost, sekundarna dejavnost, terciarna dejavnost, » kmetijstvo, kmetijska panoga, » raba tal, zemljiška kategorija, gozd, travnik, pašnik, njiva, vinograd, sadovnjak, obdelovalna površina, » naravni vir, obnovljivi vir, neobnovljivi vir, » trajnostna raba energije, energetska revščina, energetska neodvisnost, energetska učinkovitost, » industrija, industrijska panoga, težka industrija, lahka industrija, predelovalna dejavnost, obrt, » promet, vodni promet, cestni promet, železniški promet, zračni promet, cevovod, trajnostna oblike prometa, trajnostna mobilnost, 17 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » telekomunikacije 5 ,202.1 » turizem , turistični cilj, turistična ponudba.1.11 Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih trajnostnega razvoja in digitalnih kompetenc, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanju trajnostnih prihodnosti in tudi ukrepanju za trajnostnost, informacijski in podatkovni pismenosti ter ustvarjanju digitalnih vsebin. Več ciljev se navezuje tudi na razvijanje strokovne terminologije. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za skupino ciljev. ČLOVEK IN POKRAJINA CILJI Dijak: O: našteje in opisuje dejavnike, ki oblikujejo zemeljsko površje; (1.1.2.2) O: ob opazovanju slikovnega gradiva prepoznava in razlikuje različne reliefne tipe in reliefne oblike; (1.1.2.2 | 4.1.1.1) O: raziskuje različen nastanek treh osnovnih vrst kamnin in njihovo povezanost z reliefom; O: umešča vodovje v pokrajino kot enega od njenih ključnih elementov; O: pojasnjuje razporeditev osnovnih podnebnih tipov in rastlinstva ter pomen prsti za obstoj človeka in vlogo prsti v ekosistemu; (1.1.2.2 | 2.1.3.1) O: iz lastnih izkušenj in drugih virov razlaga vzroke in posledice podnebnih sprememb ter ukrepe in prilagoditve družbe (na lokalni in globalni ravni); (2.2.1.1 | 5.1.2.2) O: ugotavlja različno poselitev pokrajin, dejavnike, ki vplivajo na gibanje števila prebivalcev in selitve; O: spoznava gospodarske dejavnosti in svoj bodoči poklic ustrezno uvrsti; (1.1.2.2 | 2.1.2.1 | 2.1.3.1) O: spoznava, da se pokrajina spreminja in kako se le-ta spreminja tudi zaradi človekove dejavnosti, za katero se izobražuje; (2.2.1.2 | 5.3.5.3) 18 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / O: 5 s pomočjo izbranih primerov opisuje in razlaga naravne nesreče na lokalni ravni ali širše ter njihov vpliv na 20 pokrajino in na človeka;2.11 (2.2.2.1).11 O: na primerih razlaga pomen izbranih ciljev trajnostnega razvoja za življenje; (2.3.1.1 | 2.4.2.1 | 2.4.3.1) I: uporablja metode terenskega dela kot način pridobivanja geografskih informacij; O: z uporabo različnega gradiva ob vključevanju digitalne tehnologije ali s terenskim delom raziskuje in predstavlja značilnosti pokrajin po svetu in v Sloveniji ter na Madžarskem; (1.1.1.1 | 4.1.3.1) I: pripravi načrt za izvedbo in izvede najmanj eno terensko delo. (4.1.3.1 | 4.3.1.1 | 5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo slikovnega gradiva prepozna ključne pokrajinske elemente in opiše procese oblikovanja in preoblikovanja različnih tipov pokrajin ter soodvisnost dejavnikov, ki sodelujejo pri tem; » imenuje tri osnovne vrste kamnin in za vsako navede primere ter razloži njihov nastanek; » našteje dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje podnebnih tipov in vrst rastlinstva; » s pomočjo zemljevida pojasni značilnosti in razporeditev podnebnih tipov ter povezanost s tipi rastlinstva; » razloži vzroke in posledice izbrane podnebne spremembe in možno prilagoditev družbe; » pojasni glavne družbenogeografske elemente (prebivalstvo in poselitev, gospodarske dejavnosti) v različnih pokrajinah; » oceni vplive naravnih in družbenih dejavnikov na poklic, za katerega se izobražuje, in vpliv njegove dejavnosti na okolje; » z izbranimi primeri opiše naravne nesreče in navede ukrepe za preprečevanje (obvladovanje) ali ublažitev naravnih nesreč; » na zemljevidu poišče različne pokrajine v svetu in v Sloveniji, jih opiše ter jih med seboj primerja; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih pokrajine z vsakdanjim življenjem oz. z njegovim bodočim poklicem. 19 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ notranji dejavnik ◦ zunanji dejavnik ◦ litosferska plošča ◦ kamninska zgradba ◦ zunanji preoblikovalni 11. proces ◦ vrsta reliefa ◦ vreme ◦ podnebje ◦ toplotni pas ◦ podnebni tip ◦ onesnaževanje ozračja 11 ◦ trajnostni razvoj ◦ prst ◦ tla ◦ ratlinstvo ◦ vodovje ◦ vodni krog ◦ ocean ◦ morje ◦ jezero ◦ mokrišče ◦ porečje ◦ vodni pretok ◦ podzemna voda ◦ kakovost voda ◦ trajnostna raba vodnih virov ◦ naravna nesreča ◦ gostota poselitve ◦ naravno gibanje števila prebivalcev ◦ selitveno gibanje števila prebivalcev ◦ selitev(migracija) ◦ sestava prebivalstva ◦ mestno naselje ◦ podeželsko naselje ◦ gospodarska dejavnost ◦ kmetijstvo ◦ raba tal ◦ zemljiška kategorija ◦ naravni vir ◦ trajnostna raba energije ◦ industrija ◦ promet ◦ telekomunikacije ◦ turizem ◦ zgradba Zemlje 20 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / POKRAJINSKA PESTROST / 5 2 0 2 . SLOVENIJE IN MADŽARSKE 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema Pokrajinska pestrost Slovenije in Madžarske obsega skupine ciljev o legi Slovenije in Madžarske in njunih naravnogeografskih enotah. Namen teme oz. skupin ciljev je splošni pregled značilnosti, dejavnikov in procesov v medsebojni povezanosti, kjer lahko učitelj izbira različne konkretne primere iz izbranih slovenskih pokrajin in Madžarske. Poznavanje, razumevanje in vrednotenje geografskih značilnosti Slovenije je pomembno tudi za obravnavo teme geografski izzivi Slovenije in Madžarske, če se zanjo učitelj odloči glede na načelo izbirnosti tem. Pomembno je, da učitelj dijakom predstavi globlji namen obravnave teme oz. njeno povezavo z vsakdanjim življenjem. Ta je natančneje spoznati geografske izzive Slovenije in Madžarske, prostora, v katerem živimo in za katerega smo odgovorni, prepoznavati skupne značilnosti, pestrost oz. različnost in funkcionalno povezanost njunih pokrajin ter razvijati prostorsko predstavo o njih. Pomembno je poznati aktualno problematiko zaradi njenega vpliva na življenje prebivalcev tega prostora, enako je treba poznati tudi vzroke za aktualne procese, da bi lahko predvidevali prihodnji razvoj. Obenem je pomembno razumeti, da je lahko neka problematika tudi vir kreativnih rešitev ali nov razvojni potencial. Samo dobro poznavanje življenjskega okolja je lahko temelj za odgovorno in kakovostno bivanje v njem. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjeni nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu, Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še druge tu zapisane termine oz. pojme. » Alpske pokrajine, Predalpske pokrajine, Dinarskokraške pokrajine, Obsredozemske pokrajine, Obpanonske pokrajine, » rodnost, smrtnost, naravni prirast, starostna piramida, selitev (migracija), izseljenec, mestno naselje, podeželsko naselje, urbanizacija, suburbanizacija, poselitveni dejavnik, » kmetijstvo, industrija, promet, turizem. Učitelj pri skupini ciljev Alpske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme: » Alpske pokrajine, Julijske Alpe, Karavanke, Kamniške in Savinjske Alpe, » visokogorje, planota, alpska dolina, alpska kotlina, 21 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » koritasta dolina, krnica, morena ali groblja, balvan, grbinasti travnik, soteska, vršaj, melišče, 5202.1 » visokogorski kras,1.11 » Triglavski ledenik, ledenik pod Skuto, » gorsko podnebje, zgornja gozdna meja, podnebne spremembe, » planinsko pašništvo (planšarstvo), gozdarstvo, turizem, turizem na kmetijah, » gorništvo, alpinizem, gorsko kolesarjenje, jadralno padalstvo, kajak, kanu, rafting, smučanje, tek na smučeh, » Triglavski narodni park. Učitelj pri skupini ciljev Predalpske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme: » Predalpske pokrajine, sredogorje, hribovje, dolina, kotlina, » sediment, sedimentna kamnina, magmatska, metamorfna kamnina, prod, pesek, apnenec, dolomit, čizlakit, granodiorit, » zmerno celinsko, gorsko, podgorsko podnebje, » premogovništvo, » Srednja Soška dolina, Soča, Kobarid, Tolmin, Idrijsko hribovje, Cerkljansko, Škofjeloško, Polhograjsko hribovje, Idrijca, Idrija, Cerkno, Železniki, » Posavsko hribovje, Sava, GEOS, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Laško, Zidani Most, » Golte,  Velenje, Šoštanj, Velenjska kotlina, Pohorje, Kozjak, Rogla, Kope, Dravska, Mislinjska, Mežiška dolina, Dravograd, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, » Ljubljanska kotlina, Sava, Kamniška Bistrica, Ljubljanica, Ljubljansko barje, Bled, Kranj, Škofja Loka, Domžale, Kamnik, Ljubljana, » Celjska kotlina, Celje, Savinja. Učitelj pri skupini ciljev Obsredozemske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme: » Obsredozemske pokrajine, » zmerno sredozemsko podnebje, burja, jugo, jerina (jerovica), » kraške pokrajine, Kras, » flišne pokrajine, Goriška brda, Vipavska dolina, Brkini, dolina Reke, Slovenska Istra, » Nova Gorica, Ajdovščina, Vipava, Ilirska Bistrica, Piran, Portorož, Izola, Koper, » Luka Koper, Sečoveljske soline, Strunjanske soline, » Škocjanske jame, Lipica, Štanjel. 22 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Učitelj pri skupini ciljev 5 Dinarskokraške pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme:202.1 » Dinarskokraške pokrajine , dinarskokraška planota , dinarskokraško hribovje , dinarskokraško podolje ,1.1 ravnik , Visoke dinarskokraške pokrajine, Nizke dinarskokraške pokrajine, 1 » raztapljanje kamnin, vrtača, udornica (koliševka), kraško polje, suha dolina,  slepa dolina, škraplja, žlebič, kraška jama, brezno,  podzemno pretakanje vode, ponikalnica, presihajoče jezero, » alpsko-dinarska pregrada, zmerno celinsko, podgorsko podnebje, » Banjšice, Spodnja Soška dolina, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica, Javorniki, Snežnik, » Krimsko hribovje, Bloke, Ribniško-Kočevsko hribovje, Kočevski Nemci ali Kočevarji, » Gorjanci, » Pivka, Postojna, Postojnska vrata, Postojnska jama, Pivška presihajoča jezera, » Notranjsko podolje,  Logaško, Planinsko, Cerkniško, Loško, Babno polje, Rakov Škocjan, Cerkniško jezero, » Ribniško-Kočevsko podolje,  Ribniško polje, Kočevsko polje, Kočevje, Ribnica, suha roba, » Dolenjsko podolje, » Suha krajina, dolina Krke, » Bela krajina, Kolpa, Metlika, Črnomelj. Učitelj pri skupini ciljev Obpanonske pokrajine obravnava naslednje termine in druge pojme: » Obpanonske pokrajine, obpanonske ravnine, obpanonska gričevja, » zmerno celinsko podnebje, » Novomeška pokrajina, Novo mesto, » Krško-Brežiško polje, Krško, Brežice, Terme Čatež, NE Krško, » Sotelsko in Voglajnsko gričevje, Rogaška Slatina, Kozjanski regijski park, » Haloze, » Dravinjske gorice, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Zreče, » Dravsko in Ptujsko polje, Maribor, Kidričevo, Ptuj, » Slovenske gorice, Lenart, Pesnica, Ščavnica, » Prekmurje, Pomurje, Pomurska ravnina, Ledava, Mura, Madžari, Romi, Murska Sobota, Ljutomer, Gornja Radgona, Lendava, Moravske Toplice, Radenci, » Goričko, Lendavske gorice. Učitelj pri skupini ciljev Slovensko in madžarsko zamejstvo obravnava naslednje termine in druge pojme: 23 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » zamejstvo 5 , narodna skupnost ,202.1 » avstrijska Koroška, avstrijska Štajerska,1.11 » Tržaška pokrajina, Goriška pokrajina, Videmska pokrajina, Beneška Slovenija, Rezija, Kanalska dolina, » Slovensko Porabje, » Slovenci na Hrvaškem, » Madžari v Avstriji, Madžari na Slovaškem, Madžari v Ukrajini, Madžari v Romuniji, Madžari v Srbiji, Madžari na Hrvaškem, » Madžarska narodna skupnost v Prekmurju, » Madžari po svetu. Učitelj pri skupini ciljev Madžarska v osrčju Evrope obravnava naslednje termine in druge pojme: » makroregija, Velika madžarska nižina, Mala madžarska nižina, Severno sredogorje, Prekodonavsko sredogorje, Prekodonavsko gričevje, Obrobna regija Zahodne Madžarske, » Panonska kotlina, » uranova ruda, boksit, črni in rjavi premog, lignit, baker, nafta in zemeljski plin, » bazaltni osamelec, » puhlica, distrične rjave prsti, peščene prsti, stepske prsti, obrečne prsti, zaslanjene prsti, » vlažno celinsko podnebje, trojni podnebni vpliv (kontinentalni, oceanski, mediteranski), » Donava, Tisa, Raba, Blatno jezero, Nežidersko jezero, arteška voda, termalna voda, poplave, rečni promet, » bukov gozd, hrastovo-gabrov gozd, hrastov gozd, gozdna stepa, stepa, » narodni park, » Budimpešta, » tranzicija, multinacionalka. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter trajnostnega razvoja, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k rabi strokovne terminologije, aktivnem državljanstvu, poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanju trajnostnih prihodnosti. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za to temo. 24 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / LEGA SLOVENIJE IN NJENE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida določa in opisuje lego Slovenije in posledice lege na stičišču velikih evropskih naravnogeografskih enot in jezikovnih skupin; (1.1.2.1) O: imenuje in na zemljevidu išče velike naravnogeografske pokrajine Slovenije; I: ugotavlja bistvene značilnosti naravnogeografskih pokrajin in pojasni razlike med njimi; (1.1.2.1) I: umešča domačo pokrajino v ustrezno naravnogeografsko pokrajino (enoto) in pojasni izbiro. STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida pojasni lego Slovenije na stičišču velikih naravnih enot in jezikovno pestrost; » ob zemljevidu  navede prevladujoče reliefne oblike posameznih naravnogeografskih pokrajin Slovenije; » razloži kulturne vplive sosednjih držav in narodov na oblikovanje slovenskega naroda in njegove identitete. TERMINI ◦ Alpske pokrajine ◦ Predalpske pokrajine ◦ Dinarskokraške pokrajine ◦ Obsredozemske pokrajine ◦ Obpanonske pokrajine 25 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / ALPSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu omeji obseg Alpskih pokrajin in njenih posameznih delov; O: na zemljevidu išče glavne reliefne enote (doline, kotline, planote, vrhovi, gorska jezera in ostanki nekdanjih ledenikov); (1.1.2.2) O: ugotavlja glavne kamnine, ki gradijo Alpske pokrajine; (1.1.2.2) O: opisuje posledice ledeniškega preoblikovanja površja v pleistocenu; O: analizira značilnosti gorskega podnebja in s pomočjo zemljevida ugotavlja zgornjo gozdno mejo na različnih območjih (pogorjih); (1.1.2.1) O: pojasnjuje vzroke in posledice podnebnih sprememb v gorskih pokrajinah; (2.2.2.1) I: izpostavlja posebnosti razvoja gorskega kmetijstva s posebnim ozirom na planinsko pašništvo; (2.2.2.1 | 2.3.1.1) O: razlaga nekdanji in sedanji pomen najpomembnejših območij in krajev za gospodarstvo v povezavi s stroko/poklicem, za katerega se dijak izobražuje (prometna vloga, industrija, naravni viri, turizem); (1.1.2.1 | 2.2.1.2 | 2.3.1.1) I: ugotavlja značilne oblike poletnih in zimskih turističnih aktivnosti; (2.1.1.1 | 2.3.1.1) I: določi lego in ugotavlja vlogo Triglavskega narodnega parka ter našteva primere drugih naravnih vrednot in kulturne dediščine. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže glavna gorovja, glavne doline, kotline, planote, vrhove in gorska jezera; » pojasni nastanek ledenikov, našteje in razloži značilne ledeniške oblike površja; » opiše značilnosti visokogorskega krasa in druge značilne oblike gorskega površja; » opiše značilnosti gorskega podnebja in primerja podnebje preteklih desetletij z današnjim; 26 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » na osnovi gradiva našteje 5 in utemelji glavne gospodarske dejavnosti (gorsko kmetijstvo (pašništvo), 202 industrija, turizem) ter ovrednoti njihov pomen za življenje ljudi;.11.1 » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Alpskih pokrajin v vsakdanjem življenju oz. pri 1 njegovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ Alpske pokrajine ◦ Julijske Alpe ◦ Karavanke ◦ Kamniške in Savinjske Alpe ◦ visokogorje ◦ planota ◦ alpska dolina ◦ alpska kotlina ◦ gorsko podnebje 27 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / PREDALPSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu išče Predalpske pokrajine in njene glavne enote, večja hribovja, reke, doline in naselja; (1.1.2.1 | 4.1.1.1) O: ugotavlja glavne naravne značilnosti Predalpskih pokrajin; O: opisuje družbeno geografske (prebivalstvo, naravni viri, gospodarstvo) značilnosti (posebnosti) izbrane pokrajine; (1.1.2.2 | 4.1.3.1) O: prepoznava razvojne potenciale in sklepa o okoljski ranljivosti Predalpskih pokrajin; (1.1.2.2 | 2.1.3.1 | 2.3.1.1) I: sklepa o glavnih naravnih in družbenih značilnostih Celjske kotline ter o njenih razvojnih posebnostih; (2.3.1.1) I: prepoznava glavne naravne značilnosti Ljubljanske kotline in opiše njen družbeni  pomen; (2.1.3.1) I: išče primere naravne in kulturne dediščine. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli geografsko lego Predalpskih pokrajin, našteje in na zemljevidu pokaže večja hribovja, reke, doline in naselja; » opiše izoblikovanost reliefa, značilnosti kamninske zgradbe in podnebja; » našteje različne oblike poselitve in pojasni vpliv naravnih in družbenih dejavnikov na poselitev v Predalpskih pokrajinah; » našteje razvojne potenciale ter razloži okoljsko ranljivost Predalpskih pokrajin; » pojasni specifiko okoljske degradacije in sanacije, povezane s Premogovnikom Velenje in TE Šoštanj; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Predalpskih pokrajin v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. 28 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ Predalpske pokrajine ◦ sredogorje ◦ hribovje ◦ dolina ◦ kotlina ◦ podgorsko podnebje 11.11 29 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / OBSREDOZEMSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu razmeji kraške in flišne pokrajine in najpomembnejše kraje; O: izpostavlja posebnosti podnebja in rastlinstva; O: opisuje značilnosti prebivalstva in gospodarstva Obsredozemskih pokrajin; (4.1.1.1) I: našteva in vrednoti primere naravnih vrednot in kulturne dediščine; (2.1.3.1) I: za poljubni kraj izdeluje analizo možnosti razvoja gospodarstva in njegovega vpliva na pokrajino z vidika trajnostnosti; (4.1.3.1 | 4.3.1.1) I: preiskuje razvoj Luke Koper in predstavi argumente za njeno nadaljnje širjenje. (1.1.4.1 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže in razmeji kraške in flišne pokrajine in našteje najpomembnejše kraje; » opiše pokrajinsko raznolikost obeh tipov pokrajin in pojasni posebnosti podnebja, rastlinstva in kmetijstva; » našteje glavne gospodarske dejavnosti in utemelji gospodarski pomen Obsredozemskih pokrajin s poudarkom na turizmu in prometu; » razloži posebne pravice italijanske narodne skupnosti in razloži nastanek izrazito multikulturnega okolja priobalnih naselij; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Obsredozemskih pokrajin v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ Obsredozemske pokrajine ◦ kraške pokrajine ◦ flišne pokrajine ◦ zmerno sredozemsko podnebje 30 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / DINARSKOKRAŠKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu išče lego in obseg Dinarskokraških pokrajin; (4.1.1.1) O: izpostavlja glavne značilnosti površja, vodovja in podnebja; (1.1.2.2) O: opisuje gospodarske značilnosti ter jih povezuje z značilnostmi poselitve; (2.2.2.1) O: razlaga pomen najpomembnejših območij in krajev za gospodarstvo v povezavi s poklicem, za katerega se izobražuje (prometna vloga, industrija, naravni viri, turizem); (2.2.1.2 | 2.3.1.1) I: pojasnjuje posebnosti izbranih pokrajin (Pivka, Notranjsko podolje, Dolenjsko podolje, Ribniško - Kočevsko polje, Suha krajina in Bela krajina); (2.3.1.2) I: našteva in vrednoti primere naravnih vrednot in kulturne dediščine. (2.1.3.1 | 1.1.4.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu pokaže visoke dinarske planote, hribovja, večja kraška polja, podolja, Suho krajino in Belo krajino, večje reke in večja mesta; » opiše značilnosti kraškega površja, vodovja in podnebja; » na temelju naravnogeografskih posebnosti pojasni poselitev in gospodarske dejavnosti; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Dinarskokraških pokrajin v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ Dinarskokraške pokrajine ◦ dinarskokraška planota ◦ dinarskokraško hribovje ◦ dinarskokraško podolje ◦ ravnik ◦ zmerno celinsko podnebje ◦ podgorsko podnebje 31 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / OBPANONSKE POKRAJINE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu opredeljuje lego, obseg in razlikuje dva tipa površja ter poimenuje posamezne pokrajine, večje reke in naselja; O: opredeljuje značilnosti podnebja in rastlinstva; O: ugotavlja družbene značilnosti Obpanonskih pokrajin; O: razlaga pomen najpomembnejših območij in krajev za gospodarstvo v povezavi s stroko/poklicem, za katerega se dijak izobražuje (prometna vloga, industrija, naravni viri, kmetijstvo, turizem); (2.2.1.2 | 2.3.1.1) O: išče prebivalstvene posebnosti Prekmurja; I: ugotavlja družbene posebnosti izbranih pokrajin; (2.2.1.1 | 2.3.1.1) I: našteva in vrednoti primere naravnih vrednot in kulturne dediščine. (2.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše lego Obpanonskih pokrajin in na zemljevidu pokaže posamezne gričevnate in ravninske pokrajine ter najpomembnejša naselja in reke; » pojasni značilnosti podnebja Obpanonskih pokrajin in predstavi nevarnost vremenskih ujm; » našteje in opiše družbene značilnosti Obpanonskih pokrajin (prebivalstvo in poselitev, nadpovprečen pomen in problemi v različnih panogah kmetijstva, zdraviliški turizem); » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Obpanonskih pokrajin v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu; » pojasni prebivalstvene posebnosti Prekmurja (Madžari, Romi; evangeličani); » na zemljevidu omeji dvojezično območje ter obrazloži posebne pravice madžarske narodne skupnosti. TERMINI ◦ Obpanonske pokrajine ◦ obpanonske ravnine ◦ obpanonska gričevja ◦ zmerno celinsko podnebje 32 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / MADŽARSKA V OSRČJU EVROPE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu Evrope pokaže Madžarsko in njena nižavja, hribovja in reke; O: ob klimogramih ugotavlja glavne značilnosti podnebja Madžarske in sklepa o podnebnih dejavnikih, ki vplivajo na podnebje države; O: na podlagi naravnih dejavnikov sklepa o pomenu in razvoju kmetijstva; O: poimenuje in na zemljevidu pokaže posamezne makroregije Madžarske ter izpostavi njihove glavne značilnosti; O: sklepa o gospodarskem pomenu rudnega bogastva Madžarske; O: ugotavlja gospodarske potenciale madžarskega vodovja; O: sklepa o vzrokih neenakomernega gospodarskega razvoja države; O: analizira gospodarski, kulturni in politični pomen Budimpešte. STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida pojasni lego Madžarske, pokaže glavne reliefne enote, reke, jezera; » ob zemljevidu navede prevladujoče reliefne oblike posameznih makroregij Madžarske; » s pomočjo klimogramov opiše značilnosti podnebja države in ovrednoti vpliv podnebnih dejavnikov, ki vplivajo na razlike med posameznimi deli države; » na zemljevidu pokaže glavne elemente vodovja države in razloži pomen plovnosti rek za razvoj gospodarstva; » opiše vpliv prsti in podnebja na razvoj kmetijstva na Madžarskem ter ga primerja s kmetijstvom Slovenije; » našteje in na zemljevidu Madžarske pokaže tipe prsti; » primerja posamezne makroregije in na podlagi naravnogeografskih značilnosti ovrednoti gospodarske potenciale posameznih makroregij; » pojasni vpliv geološkega razvoja in opiše gospodarski potencial rudnega bogastva; » opiše vlogo Blatnega jezera in termalnih vrelcev pri razvoju turizma; » na gospodarskem zemljevidu pokaže gospodarsko najbolj razvita območja in pojasni vzroke za neenakomerno gospodarsko razvitost Madžarske. 33 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 TERMINI . 1 1 . ◦ 11 makroregija ◦ Velika madžarska nižina ◦ Mala madžarska nižina ◦ Severno sredogorje ◦ Prekodonavsko sredogorje ◦ Prekodonavsko gričevje ◦ Obrobna regija Zahodne Madžarske ◦ Panonska kotlina 34 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / SLOVENSKO IN MADŽARSKO ZAMEJSTVO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: na zemljevidu išče območja, kjer živi slovenska narodna skupnost, ter tamkajšnja pokrajinska središča; O: analizira (neenake) narodnostne pravice na različnih območjih in glavne razloge za večjo ali manjšo asimilacijo na posameznih območjih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer živi slovenska narodna skupnost; (1.2.1.1 | 1.2.1.3 | 1.2.1.5) O: na zemljevidu išče območja, kjer živi madžarska narodna skupnost, in primerja položaj madžarskih narodnih skupnosti v Avstriji, Romuniji, Srbiji, Ukrajini, Sloveniji, na Slovaškem in Hrvaškem; I: raziskuje aktualne izzive, s katerimi se srečujejo pripadniki narodne skupnosti. (1.1.3.1 | 1.1.4.1 | 4.1.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » ob pomoči zemljevida imenuje in pokaže območja v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem, kjer živi slovenska narodna skupnost; » ob pomoči zemljevida imenuje in pokaže območja v Avstriji, Romuniji, Srbiji, Ukrajini, Sloveniji, na Slovaškem in Hrvaškem; » pojasni (neenake) narodnostne pravice na različnih območjih in glavne razloge za večjo ali manjšo asimilacijo na posameznih območjih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer živi slovenska narodna manjšina. TERMINI ◦ zamejstvo ◦ narodna skupnost 35 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / IZZIVI SODOBNEGA SVETA / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Izzivi sodobnega sveta vključuje skupine ciljev, povezane z obravnavo vseh celin razen Evrope, ki je samostojna tema učnega načrta. Antarktika in severno polarno območje sta, kot je že praksa v slovenski šolski geografiji, združena v skupino ciljev Polarna območja. Spoznavanje globalnih izzivov sveta in celin stremi k celovitemu in kompleksnemu pogledu na zemeljsko celostnost s poudarkom na razumevanju naravnih in družbenih procesov ter pojavov po celinah. Vsaka skupina ciljev je zasnovana tako, da ima najprej zapisane cilje, ki na kratko opredelijo geografski okvir celine. Ta je pogosto osnovan na temeljnih naravnogeografskih značilnostih celine (površje, naravne ali reliefne enote, reke, jezera ipd.), nato pa sledijo cilji, ki so povezani s posebnostmi vsake celine in so pogosto rezultat družbenogeografske pestrosti. Pri izboru vsebin je pomembna tudi aktualizacija s cilji, ki so povezani s podnebnimi spremembami in ponekod tudi naravnimi nesrečami, ki vse bolj intenzivno spreminjajo globalno geografsko stvarnost. Nekatere vsebine, ki so jih dijaki v preteklosti spoznali že pri spoznavanju obče geografije pri temi Človek in pokrajina, so pri posameznih celinah posebej poudarjene šele v teh skupinah ciljev kot študija primera z namenom, da dijaki na konkretnem primeru pojav spoznajo in vrednotijo njegove posledice v prostoru. Kjer se vključuje zgodovinske preglede, je nujna medpredmetna povezava z zgodovino – npr. krizna žarišča, kolonialna preteklost, geografska odkritja idr. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze. Učitelj pri skupini ciljev Azija obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Kavkaz, Himalaja, Tibet, Kamčatka, Korejski polotok, Japonsko otočje, Filipini, Indonezijski polotok, Indonezijsko otočje, Veliko Kitajsko nižavje, Indijski polotok, Dekanska planota, Gangeško nižavje, Arabski polotok, » ognjeni obroč, » monsunsko kroženje zraka, poletni monsun, zimski monsun, tajfun, » endoreično območje, areično območje, 36 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » Gobi, Aralsko jezero, Rumena reka, 5 Modra reka, Jez Treh sotesk, Ind, Ganges, Bramaputra, Evfrat, Tigris, 202 Mezopotamija, Bengalsko nižavje,.11.1 » cunami,1 » hinduizem, budizem, islam, krščanstvo, judovstvo, » OPEC, Perzijski zaliv, Iran, Irak, Saudova Arabija, Kaspijski bazen, » Kitajska, Indija, Japonska, Afganistan, azijski tigri, Južna Koreja, Singapur, Tajvan, Malezija, Tajska, Indonezija, Vietnam, Bangladeš, » zelena revolucija, samooskrbno kmetijstvo, nomadska živinoreja, plantažno kmetijstvo, » krčenje jezer, deforestacija, » krizno žarišče, Bližnji vzhod, Izrael, Palestina, Kašmir, Severna Koreja, Južna Koreja, Tajvan. Učitelj pri skupini ciljev Afrika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severna Afrika, Podsaharska Afrika, » Atlas, Etiopsko višavje, Jezersko višavje, Zmajevo gorovje, Kapsko gorovje, Čadska kotlina, Kongovska kotlina, Kotlina Viktorijinega jezera, Kalaharijska kotlina, » Madagaskar, Gvinejski zaliv » Viktorijino jezero, Jez velikega etiopskega preporoda, » Nil, Niger, Kongo, Zambezi, » Sahel, dezertifikacija, » monostrukturno gospodarstvo, » kolonializem, neokolonializem, » krizno žarišče. Učitelj pri skupini ciljev Severna Amerika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » ZDA, Kanada, » Kanadski ščit, Apalači, Osrednje nižavje, Osrednje višavje, priobalna nižavja, Velike planjave, gorati zahod, Skalno gorovje, Velika kotlina, » Misisipi, Reka sv. Lovrenca, Kolorado, Rio Grande, Velika jezera, Aljaska, Kalifornija, Florida, Labrador, Hudsonov zaliv, Mehiški zaliv, » potresi, prelom sv. Andreja, » poplave, hurikani, tornadi, vdori hladnega zraka, 37 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » staroselci, Američani evropskega porekla, Afroameričani, Latinoameričani, azijski 5202 Američani, amerikanizacija, kulturni mozaik,.11.1 » multikulturalizem, migracije,1 » poslovno središče (downtown), suburbanizacija, geto, somestje (konurbacija), megalopolis, » družinska farma, agrobiznis, » mineralna surovina, » industrijski pas, industrija visoke tehnologije, industrijski park, sončni pas (Sun belt), » informacijska družba. Učitelj pri skupini ciljev Latinska Amerika obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Latinska Amerika, Srednja Amerika, Južna Amerika, Medmorska Amerika, » Karibsko otočje, Veliki in Mali Antili, Bahamski otoki, Andi, Amazonsko nižavje, Orinoško nižavje, Laplatsko nižavje, Gran Chaco, Pampe, Atakama, (Vzhodna) Patagonija, Brazilsko višavje, Gvajansko višavje, » Mehiški zaliv, Karibsko morje, Amazonka, Orinoko, Laplata, » Kalifornijski polotok, Jukatan, » biotska raznolikost, » konkvistadorji, staroselci, » metropola, barakarsko naselje, favela. Učitelj pri skupini ciljev Avstralija z Oceanijo obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Avstralija, Veliko razvodno gorovje, Srednjeavstralsko nižavje, Avstralski ščit, Tasmanija, Veliki koralni greben, » Nova Zelandija, Severni otok, Južni otok, Južne Alpe, » Oceanija, Melanezija, Mikronezija, Polinezija, » Koralno morje, Veliki avstralski zaliv, Carpentarijski zaliv, » Maori » Darling, Murray, » Velika avstralska puščava, outback, Eyrovo jezero, Uluru, » vrečarji, evkalipt, » Aborigini, politika »bele« Avstralije, integracija, multikulturni razvoj, Slovenci v Avstraliji, 38 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Učitelj pri skupini ciljev » arteška voda, 5 Veliki arteški bazen,202.1 » vulkanski otok, koralni otok, atol.1.11 Polarna območja obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Arktika, Antarktika, Grenlandija, Transantarktično gorovje, » Arktični ocean, Antarktični ocean, » antarktična konvergenca, kril, » Permafrost, » ozonska luknja. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih jezika, državljanstva, kulture in umetnosti ter trajnostnega razvoja, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k rabi strokovne terminologije, aktivnemu državljanstvu, poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, zamišljanju trajnostnih prihodnosti. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za to temo. AZIJA CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Azije ter imenuje največje otoke, polotoke, reke, morja in jezera; O: opisuje osnovne značilnosti površja Azije; O: našteva in pojasnjuje poglavitne podnebne dejavnike v Aziji in poveže podnebja s tipi naravnega rastlinstva v Aziji; I: vrednoti pomen velikih azijskih rek za življenje prebivalstva; (2.1.3.1 | 2.3.1.1) I: našteva in pojasnjuje vpliv naravnih nesreč na življenje v Aziji, ter spoznava zaščitne ukrepe za ohranjanje zdravja; (1.1.2.1 | 2.3.1.1 | 3.2.4.1) O: analizira osnovne demografske značilnosti Azije; (4.1.2.1) O: pojasnjuje vzroke za različno gospodarsko razvitost azijskih držav in posledice vpliva na okolje; 39 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / I: 5 primerja hitro rastoča gospodarstva nekaterih azijskih držav v preteklosti in danes ter vpliv na okolje 20 (Japonska, Kitajska, J. Koreja, Indija, Malezija, Tajska, Vietnam);2.11 (1.1.2.2 | 2.2.2.1).11 I: opisuje oblike kmetijstva in njihovo razširjenost in glavne izzive; (2.2.1.1 | 1.2.2.1 | 1.2.2.2) I: izpostavlja aktualna azijska krizna žarišča. (1.2.1.5 | 1.2.2.1 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida opiše površje Azije in imenuje največje otoke, polotoke, reke, morja in jezera; » na zemljevidu določi in imenuje reliefne enote in jih glede na nastanek opiše in razvrsti; » razloži glavne značilnosti azijskega podnebja in rastlinstva v povezavi z reliefom in monsunskim kroženjem zraka; » opiše osnovne demografske značilnosti Azije (številčnost, gostota, starost prebivalstva, rast prebivalstva, verstva); » pojasni velike razlike v gospodarski usmeritvi in razvitosti celine; » našteje vzroke in posledice obremenjevanje okolja v Aziji; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Azije v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. TERMINI ◦ Kavkaz ◦ Himalaja ◦ Tibet ◦ Kamčatka ◦ Korejski polotok ◦ Japonsko otočje ◦ Filipini ◦ Indonezijsko otočje ◦ Veliko kitajsko nižavje ◦ Indijski polotok ◦ Dekanska planota ◦ Gangeško nižavje ◦ Arabski polotok ◦ ognjeni obroč 40 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / AFRIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Afrike ter na zemljevidu išče največje otoke, reke, morja in zalive ter jezera; (1.1.2.2) O: na zemljevidu išče in opisuje glavne reliefne enote, jih povezuje z geološkim razvojem ter primerja z vidika velike naravne raznolikosti; O: opisuje dejavnike in podnebne tipe ter izoblikovanost rastlinskih pasov; (2.2.1.2 | 2.3.1.1) I: opredeljuje pomen različnih naravnih virov (rude, nafta, zemeljski plin, kmetijska zemljišča, reke, sončna energija); (2.2.1.1 | 2.2.1.2) O: v luči zgodovinskega dogajanja spoznava družbeni in gospodarski razvoj celine; (1.2.1.5 | 1.2.2.2) I: izpostavlja glavna afriška krizna žarišča. (1.2.1.5 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida opiše površje Afrike, določi in imenuje največje otoke, reke, morja in zalive ter jezera; » na zemljevidu določi in imenuje glavne reliefne enote in razloži nastanek tektonskih jarkov na vzhodu celine; » razloži značilnosti pojavljanja podnebnih tipov in vzroke za veliko biotsko pestrost (biodiverziteto); » na primeru Sahela razloži posledice podnebnih sprememb in človekovih dejavnosti; » pojasni družbeno raznolikost Afrike in njen pomen v sodobnem svetu ter pojasni pojavljanje glavnih kriznih žarišč. TERMINI ◦ Severna Afrika ◦ Podsaharska Afrika ◦ Atlas ◦ Etiopsko višavje ◦ Jezersko višavje ◦ Čadska kotlina ◦ Kongovska kotlina ◦ Kotlina Viktorijinega jezera ◦ Zmajevo gorovje ◦ Kapsko gorovje ◦ Kalaharijska kotlina 41 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / SEVERNA AMERIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Severne Amerike ter imenuje največje polotoke, reke, morja, zalive in jezera; O: išče glavne reliefne enote in povzema ključne naravnogeografske značilnosti Severne Amerike; O: opisuje izbrane naravne nesreče v Severni Ameriki; (2.3.1.1 | 5.1.5.1) O: opisuje spreminjanje položaja staroselcev in pojasni kulturno raznolikost Severne Amerike kot posledico priseljevanja ter notranjih migracij; (1.2.2.2 | 2.2.2.1) I: ugotavlja značilnosti ameriške urbanizacije in nastajanje velikih ameriških mest ter somestij; (2.3.1.1) O: raziskuje glavne značilnosti ameriškega gospodarstva; (2.3.1.2) I: opisuje in primerja stara in nova gospodarska območja; (2.2.1.1) I: preiskuje razvojne možnosti Kanade in ZDA in ju primerja po različnih družbenogeografskih značilnostih. (1.1.4.1 | 2.3.1.1 | 4.1.3.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo zemljevida opiše površje Severne Amerike, določi in imenuje največje polotoke, reke, morja in zalive ter jezera; » pojasni ključne značilnosti podnebja in rastlinstva; » našteje in prostorsko umesti izbrane naravne nesreče v Severni Ameriki; » pojasni, kako se je skozi zgodovino spreminjal položaj staroselcev; » razloži glavne značilnosti spreminjanja sestave prebivalstva; » razčleni posebnosti ameriškega gospodarstva(tehnološka razvitost, nove tehnologije, informacijska družba, agrobiznis, okoljski problemi) in kritično osvetli njegov pomen, pri čemer vključuje tudi vidik trajnostnega razvoja; » opiše povezljivost znanja o družbenih značilnostih Severne Amerike oz. ZDA v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. 42 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ Združene države Amerike ◦ Kanada ◦ Kanadski ščit ◦ Apalači ◦ Osrednje nižavje ◦ priobalna nižavja 11. ◦ Velike planjave ◦ gorati zahod ◦ Skalno gorovje ◦ Velika kotlina 11 43 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / LATINSKA AMERIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: razlikuje pojme Latinska, Srednja in Južna Amerika; O: opisuje reliefne in podnebne značilnosti glavnih naravnih enot Srednje in Južne Amerike; O: raziskuje pomen amazonskega tropskega deževnega gozda in njegovo ogroženost; (2.1.3.1) O: opisuje značilnosti sestave prebivalstva in analizira probleme velike socialne razslojenosti, rasti velemest in kriminala; (1.2.2.1 | 2.2.2.1) O: prepoznava gospodarsko raznolikost Latinske Amerike; (2.2.1.1) I: prepoznava Brazilijo kot gospodarskega velikana; (2.3.1.1) I: izpostavlja geografske izzive Latinske Amerike. (1.2.1.5 | 2.2.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pojem Latinske Amerike in razlike med Srednjo in Južno Ameriko; » na zemljevidu določi in imenuje glavne naravne enote Srednje in Južne Amerike; » s pomočjo zemljevida določi in imenuje največje otoke, reke, morje in oceana, zalive in jezera; » razloži glavne značilnosti amazonskega tropskega deževnega gozda in posledice izkoriščanja; » razloži posledice prihoda evropskih osvajalcev na demografsko sestavo; » opiše rast velemest in probleme barakarskih naselij ter utemelji veliko socialno razslojenost, » primerja značilnosti gospodarstva izbranih držav v Latinski Ameriki. TERMINI ◦ Latinska Amerika ◦ Srednja Amerika ◦ Južna Amerika ◦ Medmorska Amerika ◦ Karibsko otočje ◦ Veliki in Mali Antili ◦ Bahamski otoki ◦ Andi ◦ Amazonsko nižavje ◦ Orinoško nižavje ◦ Laplatsko nižavje ◦ Gran Chaco ◦ Pampe ◦ Atakama ◦ (Vzhodna) Patagonija ◦ Brazilsko višavje ◦ Gvajansko višavje 44 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / AVSTRALIJA Z OCEANIJO 5202.11.11 CILJI Dijak: O: razlaga geografsko lego in opisuje značilnosti reliefa, podnebja, vodovja, rastlinstva in živalstva Avstralije in Oceanije; (4.1.1.1) O: pojasnjuje značilnosti poselitve in položaj staroselcev v Avstraliji in Oceaniji; (1.2.1.5 | 2.2.2.1) O: ugotavlja gospodarske značilnosti Avstralije (kmetijstvo, industrija, storitvene dejavnosti, promet, turizem); (2.3.1.1) I: izpostavlja vzroke najpomembnejših naravnih nesreč v Avstraliji in Oceaniji ter opredeli posledice le-teh; (2.3.1.1 | 2.3.3.1 | 5.3.5.1) I: kritično odstira geografske izzive Avstralije in Oceanije. (2.2.1.2 | 1.2.1.5) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opredeli geografsko lego Avstralije in Oceanije; » opiše površje Avstralije in Oceanije ter delitev le-tega na naravne enote; » s pomočjo zemljevida določi in imenuje največje otoke, reke, morja, zalive in jezero; » pojasni značilnosti podnebja in vodovja Avstralije in Oceanije ter razloži posebnosti rastlinstva in živalstva, pri čemer upošteva tudi vidik trajnostnosti; » opiše sestavo prebivalstva in značilnosti poselitve; » primerja položaj Aboriginov s položajem Maorov; » pojasni posebnosti avstralskega gospodarstva s poudarkom na naravnih virih (mineralih) in možnostih za kmetijstvo (arteška voda). TERMINI ◦ Avstralija ◦ Veliko razvodno gorovje ◦ Srednjeavstralsko nižavje ◦ Avstralski ščit ◦ Tasmanija ◦ Veliki koralni greben ◦ Nova Zelandija ◦ Severni otok ◦ Južni otok ◦ Južne Alpe ◦ Oceanija ◦ Melanezija ◦ Mikronezija ◦ Polinezija 45 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / POLARNA OBMOČJA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje polarna območja in primerja glavne značilnosti površja, podnebja in vodovja; O: povzema glavne posledice podnebnih sprememb na polarnih območjih; (4.1.2.1 | 2.1.3.1 | 2.3.3.1) I: ugotavlja pomen in možnosti izkoriščanja različnih naravnih virov na polarnih območjih. (2.3.1.1 | 2.3.3.1 | 5.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži poglavitne značilnosti površja, podnebja in vodovja Arktike in Antarktike; » oceni in predstavi posledice podnebnih sprememb na polarnih območjih (ledeni pokrov, pojav ozonske luknje, prometne poti na severu itd.); » pojasni pomen in možnosti izkoriščanja različnih naravnih virov na polarnih območjih. TERMINI ◦ Arktika ◦ Antarktika ◦ Grenlandija ◦ Arktični ocean ◦ Antarktični ocean 46 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / GEOGRAFSKI IZZIVI EVROPE / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 OBVEZNO 1 OPIS TEME Tema Geografija Evrope zajema sedem skupin ciljev. Prva skupina, Geografski okvir Evrope, je namenjena obravnavi nekaterih poglavitnih naravnih in družbenih značilnosti Evrope, ključnih za razumevanje njene geografske pestrosti in kompleksnosti, in je temelj za obravnavo skupin ciljev, ki obravnavajo njene posamezne dele. Pri obravnavi naravnih značilnostih smo na prvo mesto postavili obravnavo reliefa, in sicer v tesni povezavi z geološko zgradbo. Sledi obravnava splošnih značilnosti podnebja in podnebnih tipov, medtem ko je med družbenimi značilnostmi poudarek na prebivalstvu. Pri obravnavi slednjega je izpostavljena jezikovna, etnična in verska raznolikost celine, ki je temelj za razumevanje ne le evropske zgodovine, ampak predvsem njene sedanjosti, zaznamovane tako s procesi povezovanja evropskih narodov in njihovih nacionalnih držav kot tudi s procesi dezintegracije in z različnimi konflikti. Naslednjih šest skupin ciljev zajema obravnavo šestih geografskih enot Evrope: Severne, Zahodne, Južne, Jugovzhodne, Vzhodne in Srednje Evrope. Vrstni red njihove obravnave ni posebej pomemben in si ga lahko vsak učitelj določi sam. Pri vsaki enoti najprej predstavimo njen geografski okvir, to je tiste skupne geografske značilnosti, ki ta del Evrope povezujejo v bolj ali manj zaokroženo celoto s prepoznavnimi skupnimi potezami. Na takšen temelj potem postavimo obravnavo izbranih geografskih problemov, ki so za posamezno geografsko enoto še posebej značilni in aktualni. Zaradi različnega števila ur po programih strokovnega gimnazijskega izobraževanja je pri vsaki skupini ciljev tudi več izbirnih ciljev. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjen nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še tu zapisane termine in druge pojme oz. pojmovne zveze. Učitelj pri skupini ciljev Geografski okvir Evrope obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severna Evropa, Zahodna Evropa, Južna Evropa, Jugovzhodna Evropa, Vzhodna Evropa, Srednja Evropa, » Skandinavski polotok, Pirenejski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok, Islandija, Britansko otočje, Irska, Korzika, Sicilija, Sardinija, Skandinavsko gorstvo, Evropska sredogorja, Ural, Ruska plošča, Alpe, Apenini, Pireneji, Dinarsko gorstvo, Balkan, Karpati, Padska nižina, Panonska nižina, Poljsko-Nemško nižavje, Vzhodnoevropsko nižavje, Ren, Donava, Volga, » podnebni tip, sredozemsko, oceansko, kontinentalno, zmerno hladno, tundrsko in gorsko podnebje, 47 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » indoevropski jezik, slovanski, romanski, ugrofinski jeziki, krščanstvo, katoličan, pravoslavec, protestant, 5202 musliman, islam,.11.1 » Evropska unija.1 Učitelj pri skupini ciljev Severna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Severna Evropa, nordijske države, pribaltske države, » Skandinavsko gorovje, » kontinentalna poledenitev, fjord, fjell, ledenik, ledeniško jezero, » Severno morje, Norveško morje, » vrtalna ploščad, geotermalna energija, vetrna energija, » prelov, ribolovna kvota, ribja farma, » lesna in papirna industrija, » rusifikacija. Učitelj pri skupini ciljev Zahodna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Zahodna Evropa, Severnoatlantski tok, Škotsko višavje, Centralni masiv, Ardeni, Pireneji, Alpe, » kolonialna preteklost, migracija, multikulturni značaj, urbanizacija, suburbanizacija, staranje prebivalstva, praznjenje podeželja, » industrijska revolucija, vlaganje v znanje in razvoj, hitri vlak, informacijska družba, industrijska družba, jedrska tehnologija, alternativni vir, » Beneluks. Učitelj pri skupini ciljev Južna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Južna Evropa, Iberski, Apeninski, Balkanski polotok, Pireneji, Meseta, Apenini, Šarsko-Pindsko gorstvo, Padska nižina, » stik litosferskih plošč, Afriška litosferska plošča, Evrazijska litosferska plošča, Vezuv, Etna, Stromboli, » sredozemsko podnebje, makija, gozdni požar, » sušno kmetijstvo, oljčni nasad, namakalno kmetijstvo, rastlinjak, » množični turizem, betonska džungla, sezonskost, » naftni madež, odpadek, cvetenje morja, invazivna tujerodna vrsta. 48 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Učitelj pri skupini ciljev 5 Jugovzhodna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne 202 zveze:.11.1 » Jugovzhodna Evropa , Dinarsko gorstvo , Šarsko-Pindsko gorstvo , Karpati , Rodopi , Balkansko gorovje , 1 Panonska nižina, Vlaška nižina, » Balkan, Zahodni Balkan, Balkanski polotok, » Hrvati, Srbi, Bošnjaki, Črnogorci, Albanci, Romuni, Bolgari, Madžari, Turki, Romi; pravoslavec, katoličan, musliman, » tranzicija, država kandidatka (za članstvo v EU). Učitelj pri skupini ciljev Vzhodna Evropa obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Vzhodna Evropa, Vzhodnoevropsko nižavje, Ural, Zahodnosibirsko nižavje, Srednjesibirsko višavje, » Črno morje, Azovsko morje, Kaspijsko jezero, Bajkalsko jezero, Volga, Dneper, Dnester, Ob, Jenisej, Irtiš, Amur, » Sovjetska zveza, Doneški bazen, » plinovod, naftovod. Učitelj pri skupini ciljev Srednja Evropa z azijskim delom Rusije obravnava naslednje termine in druge pojme oz. pojmovne zveze: » Srednja Evropa, Alpe, Zahodni Karpati, sredogorja s kotlinami, Renska dolina, Nemško-Poljsko nižavje, Panonska kotlina, Blatno jezero, Donava, Ren, » blokovska delitev Evrope, tranzicija, denacionalizacija, » Porurje, premogovna in jeklarska kriza, prestrukturiranje gospodarstva, » klimatsko zdravilišče, kopališki turizem, alpski poletni in zimski turizem, množični turizem, zelena vas. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih trajnostnega razvoja in digitalnih kompetenc, ki učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k informacijski in podatkovni pismenosti, ki naj bo v podporo poosebljanju vrednot trajnostnosti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, kjer dijak prepoznava in razume komplekse medsebojne povezave med okoljskimi, družbenimi in gospodarskimi sistemi, in predvidevanju prihodnjega razvoja. Podrobneje so pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za to temo. 49 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / GEOGRAFSKI OKVIR EVROPE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opredeljuje lego in obseg Evrope ter njeno delitev na posamezne enote; O: imenuje največje otoke, polotoke, reke, morja in zalive; O: opisuje osnovne značilnosti površja Evrope; O: ugotavlja vpliv podnebnih dejavnikov na evropsko podnebje in opiše podnebne tipe v Evropi; O: opisuje gostoto poselitve prebivalstva in našteje glavne skupine evropskih jezikov in verstev; I: omejuje Evropsko unijo znotraj Evrope in utemelji načela gospodarskega povezovanja (štiri svoboščine); (1.2.1.1 | 1.2.1.5 | 2.3.1.1) I: razlaga nastanek Evropske unije in spoznava glavne namene (učinke) delovanja na praktični ravni. (1.2.1.5) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu določi in imenuje posamezne dele Evrope; » poimenuje in na zemljevidu določi in imenuje najpomembnejša evropska gorovja, nižine/nižavja, polotoke, otoke, reke, morja in zalive; » našteje razširjenost posameznih podnebnih tipov (sredozemskega, oceanskega, kontinentalnega, zmerno hladnega, tundrskega in gorskega podnebja) in opiše vlogo glavnih podnebnih dejavnikov (geografska širina, Severnoatlantski tok, relief, razporeditev kopna in morja, vpliv podnebnih sprememb); » s pomočjo zemljevida opiše značilnosti poselitve Evrope, razširjenost glavnih skupin evropskih jezikov in verstev; » na zemljevidu omeji obseg Evropske unije in utemelji štiri glavne svoboščine enotnega trga (prost pretok oseb, storitev, blaga in kapitala). TERMINI ◦ Severna Evropa ◦ Zahodna Evropa ◦ Južna Evropa ◦ Jugovzhodna Evropa ◦ Vzhodna Evropa ◦ Srednja Evropa ◦ Skandinavski polotok ◦ Pirenejski polotok ◦ Apeninski polotok ◦ Balkanski polotok ◦ Islandija ◦ Britansko otočje ◦ Irska ◦ Korzika ◦ Sicilija ◦ Sardinija ◦ Skandinavsko gorstvo ◦ Evropska sredogorja ◦ Ural ◦ Ruska plošča ◦ Alpe ◦ Apenini ◦ Pireneji ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Karpati ◦ Balkan ◦ Padska nižina ◦ Panonska nižina ◦ Vzhodnoevropsko nižavje ◦ Poljsko-Nemško nižavje 50 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / SEVERNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opisuje lego in utemeljuje delitev Severne Evrope na nordijske in pribaltske države; O: opredeljuje značilnosti ledeniško preoblikovanega površja Severne Evrope; O: ugotavlja pomen značilnih naravnih virov na primeru Norveške, Danske, Islandije in Finske; (2.2.2.1 | 2.3.1.1 | 4.1.3.1) I: pojasnjuje ključne probleme ribolova na primeru Norveške in Islandije; (2.2.2.1) I: pojasnjuje spreminjanje demografske slike pribaltskih držav po drugi svetovni vojni. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Severne Evrope in utemelji delitev na nordijske in pribaltske države; » pojasni nastanek ledeniško preoblikovanega površja in našteje njegove značilnosti; » ovrednoti pomen črpanja nafte in zemeljskega plina za gospodarski in družbeni razvoj Norveške; » razloži pomen hidroenergije in geotermalne energije na Islandiji ter vetrne energije na Danskem. TERMINI ◦ Severna Evropa ◦ nordijske države ◦ pribaltske države 51 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / ZAHODNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Zahodno Evropo, opisuje lego in glavne značilnosti površja ter podnebja Zahodne Evrope; O: ugotavlja razloge za visoko gospodarsko razvitost držav Zahodne Evrope nekoč in danes; (2.2.2.1 | 2.3.1.1) O: utemeljuje raznolikost prebivalstva Zahodne Evrope; (2.1.2.1) O: spoznava vzroke in posledice urbanizacije; (2.1.3.1) I: preiskuje pretekle in aktualne težnje Škotske in Severne Irske po samostojnosti; (1.2.4.1) I: opisuje države Beneluksa z vidika življenjskega standarda ter deleža priseljenega prebivalstva. (3.3.1.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Zahodno Evropo in pojasni posledice lege ob Atlantiku in vpliva Severnoatlantskega toka na podnebje; » pojasni, kako je zgodovinski razvoj vplival na današnjo gospodarsko podobo; » razloži vzroke za raznolikost prebivalstva Zahodne Evrope; » na konkretnih primerih pojasni vpliv urbanizacije in suburbanizacije na družbo in okolje in primere trajnostnih praks. TERMINI ◦ Zahodna Evropa ◦ Severnoatlantski tok ◦ Škotsko višavje ◦ Centralni masiv ◦ Ardeni ◦ Pireneji ◦ Alpe 52 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / JUŽNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Južno Evropo, opisuje lego in glavne značilnosti površja Južne Evrope na stiku dveh litosferskih plošč (potresi, vulkani); O: ugotavlja glavne značilnosti sredozemskega podnebja in rastlinstva; (2.1.3.1 | 2.3.1.2) O: spoznava ključne gospodarske dejavnosti v državah Južne Evrope; O: prepoznava glavne okoljske probleme (Sredozemsko morje, ribolov, turizem, kmetijstvo); (2.2.1.2 | 2.2.3.1) I: utemeljuje razdeljenost Italije na bogatejši sever in revnejši jug oz. razlikuje med vzroki in posledicami le-tega. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Južno Evropo; » pojasni vulkansko in potresno ogroženost Južne Evrope; » razloži posebnosti sredozemskega podnebja in rastlinstva; » opiše gospodarske značilnosti na primeru Italije, Španije in Grčije; » razloži prednosti in slabosti sredozemskega turizma; » razloži vzroke za različne oblike ogroženosti morja v povezavi z njegovim gospodarskim pomenom. TERMINI ◦ Južna Evropa ◦ Iberski polotok ◦ Apeninski polotok ◦ Balkanski polotok ◦ Pireneji ◦ Meseta ◦ Apenini ◦ Padska nižina ◦ Šarsko-Pindsko gorstvo 53 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / JUGOVZHODNA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Jugovzhodno Evropo, opisuje lego in glavne značilnosti površja ter podnebja Jugovzhodne Evrope; I: razlikuje pojma Balkan in Jugovzhodna Evropa ter opredeli pojem Zahodnega Balkana; O: išče vzroke za pestro etnično in versko sestavo Jugovzhodne Evrope in ugotavlja njune posledice; (1.2.1.5 | 1.2.2.1) O: raziskuje vzroke za različen družbeno-gospodarski položaj držav Jugovzhodne Evrope; O: raziskuje obmorski turizem v državah Jugovzhodne Evrope; (2.2.1.2 | 2.3.1.1 | 5.2.2.1) I: se seznanja s problematiko balkanske migracijske smeri s poudarkom na političnih razmerah in odnosov med državami JV Evrope. STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Jugovzhodno Evropo; » opiše posebnosti podnebja; » razloži pojme Balkan, Jugovzhodna Evropa in Zahodni Balkan; » pojasni vpliv migracij na pestro etnično in versko sestavo Jugovzhodne Evrope; » opiše vzroke za različen družbenogospodarski položaj držav Jugovzhodne Evrope; » primerja in ovrednoti naravne možnosti in družbene dejavnike za turistični razvoj Hrvaške. TERMINI ◦ Jugovzhodna Evropa ◦ Dinarsko gorstvo ◦ Rodopi ◦ Balkansko gorstvo ◦ Panonska nižina ◦ Vlaška nižina ◦ Balkanski polotok ◦ Karpati ◦ Šarsko-Pindsko gorstvo 54 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / VZHODNA EVROPA Z AZIJSKIM DELOM RUSIJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Vzhodno Evropo, na zemljevidu išče glavne reliefne enote Vzhodne Evrope in azijskega dela Rusije, reke jezera in morja; O: išče povezanost med podnebjem, prstmi in kmetijstvom v državah Vzhodne Evrope; (2.1.3.1) O: ugotavlja demografski razvoj v Vzhodni Evropi v različnih družbenih sistemih; O: raziskuje pomen naravnih virov in industrializacije kot temelja gospodarskega razvoja v Vzhodni Evropi; (2.2.1.1) I: opisuje razpad Sovjetske zveze in imenuje glavna konfliktna območja v Vzhodni Evropi. (1.2.1.5 | 1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Vzhodno Evropo; » opiše vpliv podnebja in prsti na kmetijstvo v državah Vzhodne Evrope; » razloži dejavnike, ki so vplivali na demografski razvoj Vzhodne Evrope po razpadu Sovjetske zveze; » pojasni izjemno pomembno vlogo razvoja industrije v Sovjetski zvezi in pomen zemeljskega plina in nafte za Rusijo. TERMINI ◦ Vzhodna Evropa ◦ Vzhodnoevropsko nižavje ◦ Ural ◦ Zahodnosibirsko nižavje ◦ Srednjesibirsko višavje 55 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / SREDNJA EVROPA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: s pomočjo zemljevida opredeljuje Srednjo Evropo, na zemljevidu išče glavne reliefne enote Srednje Evrope in jih povezuje z geološko zgradbo in s podnebjem; O: utemeljuje vzroke za razlike v gospodarski razvitosti med državami zahodnega in vzhodnega dela Srednje Evrope; O: povezuje posledice združitve Nemčije z današnjim gospodarskim in demografskim razvojem; (2.2.2.1) I: razlaga vzroke za premogovno in jeklarsko krizo in ukrepe za prestrukturiranje gospodarstva in urejanje degradiranega okolja v Porurju; (2.2.2.1) O: analizira značilnosti turizma v alpskih državah na primeru Avstrije in Švice v povezavi s podnebnimi spremembami in trajnostnim razvojem; (2.1.3.1 | 2.3.1.2) O: ugotavlja naravne možnosti za kmetijstvo na vzhodnem delu Srednje Evrope in družbene razmere za spreminjanje kmetijske proizvodnje po denacionalizaciji. (2.2.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » na zemljevidu omeji Srednjo Evropo in jo poveže z geološko zgradbo in s podnebjem; » opiše razlike v gospodarski razvitosti med zahodnim in vzhodnim delom Srednje Evrope kot posledico nekdanje blokovske delitve Evrope; » razloži vzroke in ukrepe za prestrukturiranje gospodarstva in urejanje degradiranega okolja v Porurju; » razloži različne oblike turizma v alpskih državah na primeru Avstrije in Švice; » opiše prilagajanje turizma na podnebne spremembe in trajnostnemu razvoju; » pojasni naravne možnosti za kmetijstvo in razloži razloge za spreminjanje obsega in sestave kmetijske proizvodnje; » opiše povezljivost znanja o fizičnih in družbenih značilnostih Srednje Evrope v vsakdanjem življenju oz. pri njegovem bodočem poklicu. 56 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TERMINI 5202. ◦ Srednja Evropa ◦ Alpe ◦ Zahodni Karpati ◦ sredogorja s kotlinami ◦ Renska dolina ◦ Panonska kotlina 11. ◦ Blatno jezero ◦ Poljsko-Nemško nižavje 11 57 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / GEOGRAFSKI IZZIVI SLOVENIJE /5 2 0 2 . IN MADŽARSKE 1 1 . 1 1 OBVEZNO OPIS TEME Tema Geografski izzivi Slovenije in Madžarske poglobljeno obravnava izbrano geografsko problematiko Slovenije in Madžarske. Prva skupina ciljev, Trajnostni razvoj in Upravljanje s prostorom, je vezana na smotrno gospodarjenje s prostorom in njegove posledice na okolje. Skupina ciljev, Demografski izzivi in migracije, vsebinsko osvetljuje politične in gospodarske migracije in integracijo migrantov v slovensko in madžarsko družbo. Skupina ciljev Kmetijstvo in kulturna pokrajina izpostavlja specifiko poselitve in kmetijstva v Sloveniji in na Madžarskem (kot npr. opuščanje in zaraščanje kmetijskih zemljišč, ozelenjevanje, ogozdovanje idr.). Skupina ciljev Trajnostni promet in trajnostna mobilnost obravnava okoljsko in gospodarsko trajnostnost prometa in trajnostni življenjski slog v tej povezavi. Skupina ciljev Trajnostni turizem se osredotoča na izzive turizma v Sloveniji in na Madžarskem v povezavi s trajnostnostjo. V zadnji skupini ciljev, Naravni viri in energetika, je poudarek na prednostih in slabostih energetskih virov glede na razpoložljivost virov in potrebe Slovenije in Madžarske. Namen sklopov vseh šestih skupin ciljev je natančneje spoznati izbrane geografske značilnosti Slovenije in Madžarske s poudarkom na skupnih značilnostih in funkcionalni povezanosti njenih pokrajin, pa tudi razvijati prostorsko predstavo o njih. Dijaki naj bi skozi doseganje ciljev celotne teme prepoznavali in razvili razumevanje ključnih problematik, vključno s potenciali in izzivi, ki prispevajo k trajnostnosti in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije in Madžarske. DODATNA POJASNILA ZA TEMO Strokovni termini V tem razdelku navajamo razširjeni nabor terminov in drugih pojmov, ki jih učitelj obravnava pri skupinah ciljev te teme. Zapis pomeni, da so poudarjeno zapisani le ključni pojmi, ki so navedeni že v posebnem polju v učnem načrtu, Strokovni termini, učitelj pa poleg teh obravnava še druge tu zapisane termine oz. pojme. Učitelj pri skupini ciljev Trajnostni razvoj in upravljanje s prostorom obravnava naslednje termine in druge pojme: » trajnostnost, trajnostni razvoj, upravljanje s prostorom. Učitelj pri skupini ciljev Demografski izzivi in migracije obravnava naslednje termine in druge pojme: » selitev (migracija), migrant, odseljevanje (emigracija), priseljevanje (imigracija), selitveni ali migracijski saldo, begunec. Učitelj pri skupini ciljev Kmetijstvo in kulturna pokrajina obravnava naslednje termine in druge pojme: 58 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / » oblika kmetijstva 5 , ekstenzivno kmetijstvo, intenzivno kmetijstvo, samooskrbno kmetijstvo, tržno 202 kmetijstvo, trajnostno kmetijstvo, ekološko kmetovanje, biološko kmetovanje,.11.1 » kmetijska panoga , poljedelstvo, živinoreja, sadjarstvo, vinogradništvo,1 » raba tal, zemljiška kategorija, gozd, travnik, pašnik, njiva, vinograd, sadovnjak, obdelovalna površina, » pesticid, mineralno gnojilo. Učitelj pri skupini ciljev Trajnostni promet in trajnostna mobilnost obravnava naslednje termine in druge pojme: » promet, vodni promet, cestni promet, železniški promet, zračni promet, cevovod, » avtocestni križ, Slovenika, Ilirika, tretja razvojna os, Luka Koper, Letališče Jožeta Pučnika, madžarsko avtocestno omrežje, letališče Liszt Ferenc, rečni promet, » trajnostna oblika prometa, trajnostna mobilnost, » prometna infrastruktura, telekomunikacijski sistemi. Učitelj pri skupini ciljev Turizem obravnava naslednje termine in druge pojme: » turizem, turistični cilj, turistična ponudba, turistična infrastruktura. Učitelj pri skupini ciljev Naravni viri in energetika obravnava naslednje termine in druge pojme: » energetika, » energetski vir, naravni vir, mineralna surovina, obnovljivi vir, neobnovljivi vir, fosilno gorivo, » energetska revščina, energetska neodvisnost. Vključevanje skupnih ciljev V cilje oziroma standarde znanja so prav tako umeščeni različni skupni cilji s poudarkom na področjih jezika, državljanstva, kulture in umetnosti, trajnostnega razvoja, digitalnih kompetenc ter podjetnosti., Ta učitelja zavezujejo, da dijake prednostno usmerja k aktivnemu državljanstvu, socialni dobrobiti, sprejemanju kompleksnosti v trajnostnosti, telesni dobrobiti in., ukrepanju za trajnostnost. Dijak aktivno sodeluje pri izvajanju trajnostnih praks in politik ali njihovi simulaciji, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in   ustvarjanju digitalnih vsebin. Dijak razvija, dopolnjuje obstoječe digitalne vsebine ali jih ponovno izdeluje,  si zamišlja trajnostno prihodnost, išče in vrednoti zamisli, odkriva priložnosti za ustvarjalnost ter etično in trajnostno razmišljanje.  To udejanja ob podpori učitelja ob izbranem učnem izzivu. Podrobneje so skupni cilji pojasnjeni v didaktičnih priporočilih za posamezne skupine ciljev. 59 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TRAJNOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE S PROSTOROM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: spoznava pojem in cilje trajnostnega razvoja, jih ovrednoti in oceni z vidika družbe, okolja ter lastnih vrednot (krepi družbeno odgovornost); (2.2.1.2 | 2.4.3.1 | 5.1.3.1 | 3.3.5.3) O: vrednoti različne posege in dejavnosti (prostorske probleme) v okolju z vidika trajnostnosti oziroma v povezavi s stroko/poklicem, za katerega se izobražuje, ter predlaga možne rešitve; (2.2.1.2 | 2.4.3.1 | 3.3.1.1 | 5.1.5.1) I: raziskuje, kako lahko njegov domači kraj ali lokalna skupnost namesto neobnovljivih virov uporabi obnovljive vire s tem, da preučuje alternativne možnosti (raba vetrne, sončne energije, biomasa). (2.4.3.1 | 5.1.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » razloži pojem trajnostnost in na primerih razloži pomen izbranih ciljev trajnostnega razvoja za življenje ljudi; » v povezavi s poklicem, za katerega se izobražuje, ovrednoti izbrane posege v prostor z vidika trajnostnosti in predlaga možne rešitve (kaj lahko stori posameznik, kaj lahko stori skupnost). TERMINI ◦ trajnostnost 60 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / DEMOGRAFSKI IZZIVI IN MIGRACIJE 5202.11.11 CILJI Dijak: O: razlaga vzroke in posledice različnih vrst selitev ter pojasni njihove posledice za območja odselitev in priselitev v Sloveniji in na Madžarskem; O: analizira statistične podatke o gibanju števila prebivalcev v Sloveniji in na Madžarskem ter predvidi njihov nadaljnji razvoj; (4.3.1.1 | 4.3.2.1 | 2.2.2.1) O: selitve prebivalstva analizira s strani prebivalstva, ki se seli, ter s strani prebivalstva, ki jih sprejme; (1.2.1.5 | 3.3.4.1) I: ugotavlja države, v katerih so največje skupnosti slovenskih izseljencev in njihovih potomcev/ekonomske migracije; O: opisuje nastanek in značilnosti sodobne večkulturne slovenske družbe in pojasnjuje vlogo posameznika za sožitje v njej. (1.2.2.2 | 3.3.4.3 | 3.3.5.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » opiše glavne skupine vzrokov za priselitve in odselitve v Sloveniji in na Madžarskem (gospodarski, politični, verski, osebni, podnebni); » opiše integracijo migrantov v Sloveniji in na Madžarskem; » pojasni vzroke za izseljevanje mladih z Madžarske; » na grafičnem prikazu pojasni velike spremembe pri selitvenem prirastu po osamosvojitvi Sloveniji; » imenuje in na zemljevidu sveta pokaže države, v katerih so največje skupnosti slovenskih in madžarskih izseljencev in njihovih potomcev; » pojasni pomen strpnega sobivanja v družbi in vzroke za možna nasprotja. TERMINI ◦ selitve (migracije) ◦ odseljevanje(emigracija) ◦ priseljevanje (imigracija) ◦ selitveni (migracijski) saldo 61 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / KMETIJSTVO IN KULTURNA POKRAJINA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: našteva kmetijske panoge in različne oblike kmetijstva; O: razlikuje posamezne zemljiške kategorije ter pozna razliko med obdelovalnimi in neobdelovalnimi površinami; (2.2.2.1) O: raziskuje (ne)trajnostnost različnih oblik kmetijstva in vlogo gensko spremenjenih organizmov pri pridelavi hrane in pomen zdravega prehranjevanja; (2.3.1.1 | 3.2.2.1) O: vrednoti pomen kmetijstva za oskrbo s hrano in surovinami ter vzdrževanja kulturne pokrajine podeželja in poišče povezavo s poklicem, za katerega se izobražuje. (2.1.3.1 | 2.2.2.1 | 3.2.2.3) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje različne oblike kmetijstva z vidika razvoja, intenzivnosti in trajnostnosti ter razloži razlike med njimi; » utemelji vlogo kmetijstva v izbranih slovenskih in madžarskih pokrajinah z vidika panog, pridelovalnih pogojev in trajnostnosti in poklica, za katerega se izobražuje; » opiše okoljske probleme intenzivnega kmetijstva. TERMINI ◦ oblika kmetijstva ◦ kmetijska panoga ◦ raba tal ◦ zemljiška kategorija 62 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TRAJNOSTNI PROMET IN TRAJNOSTNA MOBILNOST 5202.11.11 CILJI Dijak: O: opisuje vrste prometa ter opredeli njegov razvoj in pomen skozi čas v Sloveniji in na Madžarskem; (2.2.2.1 | 2.3.1.1) O: s pomočjo zemljevida opisuje obstoječe avtocestno in železniško omrežje v Sloveniji in na Madžarskem; (1.1.2.2) O: izpostavlja pomen sodobnega prometnega omrežja in trajnostnih oblik mobilnosti v sodobni družbi oz. v Sloveniji in na Madžarskem; (2.1.3.1 | 2.2.1.1 | 3.2.1.1) O: vrednoti vizijo posodobitve prometne infrastrukture in telekomunikacijskih sistemov v povezavi s poklicem, za katerega se izobražuje; (2.1.3.1 | 2.2.2.1 | 2.4.3.1) I: vrednoti nujnost posodobitve prometne infrastrukture in tretje razvojne osi; (2.3.1.1 | 5.1.2.2) I: pojasnjuje vlogo Luke Koper in/ali Letališča Jožeta Pučnika. (2.3.1.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje vrste prometa in razloži vpliv posameznih vrst na pokrajino in pomen za gospodarske dejavnosti v Sloveniji in na Madžarskem; » ob pomoči zemljevida predstavi stanje obstoječega cestnega in železniškega omrežja Slovenije in Madžarske; » pojasni pomen rečnega prometa za madžarsko gospodarstvo; » našteje primere trajnostnih oblik mobilnosti; » opiše povezljivost znanja o prometu in mobilnosti z vsakdanjim življenjem oz. z njegovim bodočim poklicem. TERMINI ◦ promet ◦ vodni promet ◦ cestni promet ◦ železniški promet ◦ zračni promet 63 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / TURIZEM 5202.11.11 CILJI Dijak: O: ugotavlja dejavnike za razvoj različnih vrst turizma v izbrani/domači pokrajini; O: utemeljuje pomen turizma za gospodarstvo ter njegov vpliv na okolje v povezavi s poklicem, za katerega se izobražuje; (2.1.3.1 | 5.1.2.2 | 5.1.3.1) I: na izbranem primeru analizira stopnjo trajnostnosti turizma ter predlaga smernice za njegov nadaljnji trajnostni razvoj; (2.2.1.1 | 2.2.1.2) I: s pomočjo različnih virov preiskuje turizem v izbrani/domači pokrajini z vidika ponudbe in povpraševanja ter ugotovitve predstavi. (2.2.1.2 | 5.1.2.1) STANDARDI ZNANJA Dijak: » s pomočjo slikovnega gradiva in zemljevida ugotovi dejavnike za razvoj različnih vrst turizma v Sloveniji in na Madžarskem; » ovrednoti pomen turizma za slovensko in madžarsko gospodarstvo in stroko/poklic, za katerega se izobražuje; » predvidi izzive turizma v Sloveniji in na Madžarskem, glede na trajnostni razvoj. TERMINI ◦ turizem ◦ turistični cilj 64 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / NARAVNI VIRI IN ENERGETIKA 5202.11.11 CILJI Dijak: O: poimenuje glavne skupine naravnih virov glede na trajnost in jih umesti med obnovljive ali neobnovljive vire; O: raziskuje pomen energetskih virov za Slovenijo in Madžarsko nekoč in danes; (2.2.1.1 | 2.3.1.1) O: razlaga možne spremembe v energetiki v kontekstu trajnostnega razvoja Slovenije in Madžarske v prihodnje; (2.1.1.1 | 2.3.3.1) O: navaja in presoja ukrepe za učinkovito rabo energije in v povezavi s poklicem, za katerega se izobražuje; (2.2.2.1 | 5.1.2.2 | 1.2.2.2) I: razlaga pojma energetska revščina in energetska neodvisnost. (1.2.2.2) STANDARDI ZNANJA Dijak: » našteje glavne skupine naravnih virov glede na trajnostnost; » primerja pomen energetskih virov za Slovenijo in Madžarsko nekoč in danes ter razloži vzroke za spremembe; » razloži prednosti in slabosti glavnih energetskih virov glede na razpoložljive vire in potrebe Slovenije in Madžarske; » našteje in razloži vsaj tri ukrepe za učinkovito rabo energije po posameznih skupinah dejavnosti, v gospodinjstvu in v povezavi s poklicem, za katerega se izobražuje. TERMINI ◦ energetika ◦ energetski vir ◦ naravni vir ◦ mineralna surovina ◦ fosilno gorivo ◦ neobnovljivi vir ◦ obnovljivi vir 65 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 VIRI IN LITERATURA PO 1 POGLAVJIH UVOD V GEOGRAFIJO Na tem mestu pripenjamo celoten nabor literature (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx), ki jo lahko učitelj dodatno uporabi pri obravnavi tem oz. skupin ciljev. UVOD V GEOGRAFIJO Rogelj, B., Ogrin, D., Cigale, D., Vintar Mally, K., Miklič Cvek, L., Krevs, M., Frelih, M., Bobovnik, N. (2020). Uvod v študij Geografije. FF v Ljubljani. Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA Kartografija in zemljevidi: Cigler, N. (ur.). (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka. ZRSŠ. Ljubljana, str. 36–37. Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate?https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Golob, T. (2017). Uporaba geografskih informacijskih sistemov pri pouku geografije v srednji šoli na primeru programa Quantum GIS. Geografija v šoli, 25(3), 28–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu Polšak, A. (ur.). (2010). Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. ZRSŠ. Ljubljana, str. 267. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9tvz5qp Polšak, A. (ur.) (2013 (ur.). Geografija. Izzivi razvijanja znanja v gimnazijski praksi. ZRSŠ. Ljubljana, str. 39. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff Polšak, A. (2014). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. V A. Žakelj (ur.), Posodobitev kurikularnega procesa na osnovnih šolah in gimnazijah : sklop: posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah : zbornik 66 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / prispevkov zaključne konference in predstavitev predmetno razvojnih skupin, Ljubljana, 1. julij 2013 5 . 2. izd. (str. 202 83–92). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/21d4gyj .11.11 Spletni zemljevidi in viri podatkov: ArcanumMaps. Arcanum Maps - The Historical Map Portal. https://maps.arcanum.com/en/ ArcGIS Online. https://www.arcgis.com/index.html Atlas okolja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf Atlas voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z4r28ju eGeologija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1ji0wqu Google Earth (aplikacija). Google Earth. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/72rjjqu Google zemljevidi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/p0c0y8v Javni geodetski podatki. https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/data Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ Naravovarstveni atlas. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pocka9j Open Street Map. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jeiqep2https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7vwtlvj Uporabna geografija. https://uporabna.geografija.si/ Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) ZEMLJEVIDI IN ORIENTACIJA Kartografija in zemljevidi: Cigler, N. (ur.) (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in srednji šoli. Zbirka K novi kulturi pouka. ZRSŠ. Ljubljana, str. 36–37. Clarke, D. (2003). Are You Functionally Map Literate?https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3v38de3 Golob, B. (2018). Kompas in trije severi. Geografija v šoli, 26(2), 53–57. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Golob, T. (2017). Uporaba geografskih informacijskih sistemov pri pouku geografije v srednji šoli na primeru programa Quantum GIS. Geografija v šoli, 25(3), 28–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu Polšak, A. (ur.). (2010). Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. ZRSŠ. Ljubljana, str. 267. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9tvz5qp 67 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (ur.) (2013 (ur.). 5 Geografija. Izzivi razvijanja znanja v gimnazijski praksi. ZRSŠ. Ljubljana, str. 39. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff .11.1 Polšak, A. (2014). Vloga zemljevidov pri pouku geografije. V A. Žakelj (ur.), Posodobitev kurikularnega procesa 1 na osnovnih šolah in gimnazijah : sklop: posodobitev pouka na osnovnih šolah in gimnazijah : zbornik prispevkov zaključne konference in predstavitev predmetno razvojnih skupin, Ljubljana, 1. julij 2013. 2. izd. (str. 83–92). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/21d4gyj Spletni zemljevidi in viri podatkov: ArcanumMaps. Arcanum Maps - The Historical Map Portal. https://maps.arcanum.com/en/ ArcGIS Online. https://www.arcgis.com/index.html Atlas okolja. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3s81dzf Atlas voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z4r28ju eGeologija. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1ji0wqu Google Earth (aplikacija). Google Earth. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/72rjjqu Google zemljevidi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/p0c0y8v Javni geodetski podatki. https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/data Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ Naravovarstveni atlas. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/pocka9j Open Street Map. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jeiqep2https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7vwtlvj Uporabna geografija. https://uporabna.geografija.si/ Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) ČLOVEK IN POKRAJINA Fizična geografija Fizična geografija Geologija in geomorfologija Earle, S. (2019). Physical Geology – 2nd Edition. Victoria, B.C.: BCcampus. https://opentextbc.ca/physicalgeology2ed/ 68 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Gartner, M., Suvajac, M. (2019). Virtualni reliefni peskovnik. 5 Geografija v šoli, 27 (1), 24–30. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y4smh5x .11.1 Stojilković, B., Polšak, A. (2021). Kjer se konča dolina in začne gora : uvod v fizično geografijo gora. Geografija v 1 šoli, 29(2), 42–53. Vrabec, M. (2020). Metamorfne kamnine. Geografija v šoli, 28(3), 26–29. https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/26-29 Podnebje in podnebne spremembe Brečko Grubar, V., Kovačič. G., Kolega, N. (2019). Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja. Geografija v šoli, 27(3), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Davidović, D., Vovk Korže, A., Lužnik, J. (2019). Politični ukrepi Evropske unije za reševanje podnebne krize. Geografija v šoli, 27(3), 25–29. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Hočevar A., Petkovšek Z. (1984). Meteorologija, osnove in nekatere aplikacije. Partizanska knjiga, Ljubljana, 219 str. Libbrecht, G. K. (b. d.). Snow Chrystals. http://www.snowcrystals.com/ Prelog, F. (b. d.). Vremenski pojmi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/czny9lb Polšak, A. (2016). Nekaj vsakodnevnih vremenskih pojavov: vlaga v zraku. Geografija v šoli, 24(2-3), 147–157. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Roth, G. (1992). Vremenoslovje za vsakogar. Državna založba Slovenije. Vovk Korže, A. (2019). Na podnebne spremembe se mora kmetijstvo prilagoditi takoj. Geografija v šoli, 27(3), 12–24. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Vrhovec T., Kastelec D., Petkovšek, Z. (2007). Vreme in podnebje v gorah. Tehniška založba Slovenije. Prsti in rastlinstvo FAO in Univerza v Ljubljani (2015). Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal 2014. Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal. Posodobitev 2015. Naslov izvirnika: World reference base for soil resources 2014: International soil classification system for naming soils and creating legends for soil maps. Update 2015. Prevod Blaž Repe. https://www.fao.org/3/I3794SL/i3794sl.pdf Hrvatin, M., Perko, D. (2003). Gozdno rastje in morfometrične značilnosti površja v Sloveniji. Geografski vestnik, 75(2), 9–33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nw5cdo3 Kmetijski inštitut Slovenij (b. d.). eTLA – talni informacijski sistem KIS. https://www.kis.si/eTLA Repe, B. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, 143–166. https://doi.org/10.4312/dela.34.143-166 69 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Repe, B., Perica, D. (2022). 5 Terensko proučevanje prsti. Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske 202 fakultete..11.1 Vovk Korže, A. (2020). Celovit pogled na prsti kot osnovo za kmetijsko rabo tal. Geografija v šoli, 28 (2), 6–1 12. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/6-12 Vrščaj, B., Grčman, H., Kralj, T. (2019). Klasifikacija tal Slovenije. Sistem za opisovanje in poimenovanje tal Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dwanqfm Splošno o vodah in vodnem krogu GOV.SI (b. d.). Voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c7lpj3y Easton, Z. M., Bock, E. (2020). Hydrology Basics and the Hydrologic Cycle. Virginia Tech. Virginia State University. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/em8gffa Nonner, J. C. (2002). Introduction to Hydrogeology: Unesco-IHE Delft Lecture Note Series. CRC Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wwkuamw Riđanović, J. (1993). Hidrogeografija. Školska knjiga. Zagreb. https://toaz.info/doc-view-2 Study Smarter. Water Cycle. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7xjk Vovk, A. (1999). Hidrogeografija, študijsko gradivo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za geografijo, Vovk Korže, A. (2005). Kopenske vode v geografskem okolju. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nxcajyt Podzemne vode Agencija RS za okolje. Podzemne vode. https://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/ Agencija RS za okolje. Vode. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l4vh0ob Brenčič, M. (2008). Podzemna voda kot vir pitne vode. Predavanje, Ljubljana, 21. 11. 2008. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5igbf78 Hydrogeological Atlas of the Great Artesian Basin. d28rz98at9flks.cloudfront.net/79790/79790_GAB_Atlas.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fhkpzy7) Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., in Mali, N. (2017). Podzemna voda–glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://doi.org/10.59132/geo/2017/3/19-27 Oceani, morja in jezera Agencija RS za okolje. Morje. http://www.arso.gov.si/vode/morje/ 70 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Ding, M., idr. (2023). 5 A framework of freshwater and saline lake typology classification through leveraging 202 hydroclimate, spectral, and literature evidence. 10.22541/essoar.168500304.49971280/v1 .11 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wcxg6we ).11 Tekoče vode Agencija RS za okolje. Reke. http://www.arso.gov.si/vode/reke/ Study Smarter. River Regime. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7xjkriver-regime/ Upravljanje z vodami Brečko Grubar, V. (2009). Hidrogeografske značilnosti porečja kot osnova za celostno upravljanje s porečjem Mure. V: Tatjana Kikec (ur.). POMURJE–Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Murska Sobota, Zveza geografov Slovenije in Društvo geografov Pomurja, 84–92. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjfxj7p Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2), 24–30. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/24-30 Vovk, A. (2022). Problemi z odtokom meteornih voda. Geografija v šoli, 30(2), 31–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/31-37 Splošno o naravnih nesrečah Dustrup, A. D. (b. d.). Physical Geography and Natural Disasters. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cjorum6 Komac, B., Zorn, M. (2005). Geomorfološke nesreče in trajnostni razvoj. IB revija 4/2005. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/shglztl Komac, B., Zorn, M., 2011. Vloga zavarovanih območij pri blažitvi naravnih nesreč. V J. Nared, D. Perko, N. Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 113–125). Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ele0rmx Komac, B., Zorn, M., Ciglič, R. (2011). Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi. https://doi.org/10.3986/9789612545857 Natek, K. (2011). Temeljni termini v geografiji naravnih nesreč. Dela, 35, 73–101. https://doi.org/10.4312/dela.35.73-101 Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zaščito in reševanje (2002). Nesreče in varstvo pred njimi. Orožen Adamič, M. (1993). Naravne nesreče v Sloveniji. Geografski obzornik 1, 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n4d6v07 Orožen Adamič, M. (2005). Geografija in naravne nesreče. Geografski obzornik, 52(1), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd 71 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Perko, D. (1992). Ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč. 5 Ujma 6 , 74–77.202.1 Trobec, T. (2011). Vodogradbeni protipoplavni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem hudourniških 1.1 poplav kot sestavni del obvladovanja poplavnega tveganja. Dela , 35 , 103–124. 1 https://doi.org/10.4312/dela.35.103-124 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M, Pagon, P. (ur.) (2010). Naravne nesreče 1: Od razumevanja do upravljanja. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612545642 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Pavšek, M. (ur.) (2011). Naravne nesreče 2: Neodgovorna odgovornost. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612545710 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Ciglič, R. (ur.) (2014). Naravne nesreče 3: (Ne)prilagojeni. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612546762 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.) (2017). Naravne nesreče 4: Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612549947 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Logar, E. (ur.) (2020). Naravne nesreče 5: Domači odzivi na globalne izzive. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610502678 Zorn, M. (2016). Naravne nesreče in trajnostni razvoj. Študijsko gradivo za študijski program druge stopnje na Fakulteti za humanistične študije in Fakulteti za management Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d594pvz Družbena geografija Prebivalsto CIA. The World Factbook. https://www.cia.gov/the-world-factbook/ European Commission. Global Human Settlement - Visualisation. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6m5l6ws Eurostat. Demography, population stock and balance.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fvlc4te Flisar, A. (2018). Medkulturnost in integracija dijakov na srednji šoli iz prve roke. Geografija v šoli, 26(3), 56–58. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Indexmundi. Demographics. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nsotsfu Kelbič Đajić, M. (2018). Migracije, integracija in diskriminacija pri pouku geografije. Geografija v šoli, 26(3), 51– 55. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Our World in Data. Population and Demographiy Change.https://ourworldindata.org/ Pelc, S. (2018). Geografija marginalnosti. Geografija v šoli, 25(1), 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy 72 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Rogelj, B. (2018). Miti in dejstva o “begunski krizi”. 5 Geografija v šoli, 26 (3), 26–34. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w .11.1 Sardoč, M. (2016). Protislovne vsebine v vzgoji in izobraževanju. Geografija v šoli, 24 (2-3), 8–15. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Statistični urad Republike Slovenije. Podatkovna baza SiStat. Prebivalstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rfeb8xe Statistični urad Republike Slovenije. Prebivalstvena piramida. https://www.stat.si/poppiramida/Piramida2.asp Statista. Demographics. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/igieuyd The World Bank. Population. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wro9i66 United Nations. World Population Prospects - Population Division. https://population.un.org/wpp/ Wikipedia (b. d.). Race (human categorization). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9ce3i57 Worldometer. https://www.worldometers.info/ Žitnik Serafin, J. (2016). Pomen vključevanja migracijske tematike in vsebin medkulturne vzgoje v vse učne predmete. Geografija v šoli, 24(2-3), 16–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Župančič, J. (2018). Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske posledice. Geografija v šoli, 26(3), 8–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Naselja Benkovič Krašovec, M. (2006). Centralna naselja na podeželju v Sloveniji. Geografski obzornik, 53(3), 10–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ge8usl3 ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra Bernot, F., Bračič, V., Černe, A., Gams, I., Jeršič, M., Kokole, V., Kokole, V., Kolbezen, M., Lah, A., Lovrenčak, F., Perko, D., Sket, B., in Vrišer, I. (1998). Geografija Slovenije (str. 501). Slovenska matica. Capuder Vidmar, T. (2011). Razvoj naselij 1: Od prazgodovine do industrijske revolucije. E-učbenik. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/22wwfhj Drozg, V. (2013/2014). Geografija naselij. Učno gradivo, 1. del, št. leto 2013/14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bmtowwu (16. 12. 2023) Drozg, V. (2013/2014). Geografija naselij. Učno gradivo, 3. del, št. leto 2013/14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f0ohyy7 (16. 12. 2023) Kokole, V., Kokole, Vl. (1998). Naselja in poselitev. V: Geografija Slovenije. Slovenska matica, Ljubljana, str. 310– 361. 73 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Orožen Adamič, M., Fridl, J., Kladnik, D., Drago Perko, D. (ur). (1998). 5 Geografski atlas Slovenije. Država v 202 prostoru in času. Ljubljana: DZS..11.1 Portal GOV.SI. Mesta in urbana območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 1 Rebernik, D (2008). Urbana geografija: geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Rebernik, D. (2019). Geografija naselij. Znanstvena založba FF, UL. GOV.SI. Mesta in mestna območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Ekonomska geografija Konečnik, Kotnik, E. (2017). Izzivi ekonomske geografije v gimnaziji. Geografija v šoli, 25(1), 38–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rzx7ih2 Šalamun, M. , Konečnik Kotnik, E. (2017). Alternativni pristop k obravnavi ekonomske geografije v gimnaziji. Geografija v šoli, 25(1), 33–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rzx7ih2 Kmetijstvo FAO (The Food and Agriculture Organization of the United Nations), FAOSTAT. http://www.fao.org/faostat/en/#data IMPAKTER. Business of Sustainability (21. 4. 2023). How Does Climate Change Affect Agriculture. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o8r022a Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ Pirnat, J. (2024). Krajinska ekologija. Založba Univerze v Ljubljani. Polšak, A. (2020). Pridelava izbranih kmetijskih kultur na svetu. Geografija v šoli, 28(2), 30–39. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/30-39 Potočnik Slavič, I., Lampič, V., in Mikolič, S. (2021) Novi pristopniki v kmetijstvo: uporaba in učinki rezultatov projekta NEWBIE. Dela, 56, 229–233. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t6j32pu Razpotnik Visković, N. (2019). Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović: Družbeni učinki urbanega kmetijstva, Georitem 31. Geografski vestnik, 91(2), 161–162. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o0ozzda Skorupan, M., idr. (2024). Kmetijstvo in prehrana : 6. konferenca Društva učiteljev geografije Slovenije : Ormož, 31. 5. in 1. 6. 2024. Društvo učiteljev geografije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hc12yt4 Statistični urad RS. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k7vbe6w United States Environmental Protection (b. d.). Climate Change Impacts on Agriculture and Food Supply. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mm412r0 74 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Vrišer, I. (1995). 5 Agrarna geografija . Filozofska fakulteta v Ljubljani.202.11.11 Industrija Kritične mineralne surovine: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wdbrk9 Mineralne surovine v Sloveniji: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/49dgbwf Polšak, A. (2024). Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode = On global issues in textile and fast fashion industry. Geografija v šoli. 2024, 32(1), 14–25. https://dx.doi.org/10.59132/geo/2024/1/15-25 International Monetary Fund. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7ztm75b Our World in Data. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c3l84ys World Bank. https://datacatalog.worldbank.org/home Turizem in promet Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., in Repe, B. (ur.). (2018). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610600183 Global Maritime Traffic. https://globalmaritimetraffic.org/index.html Grmek, D. (2001). Logistika tovornih tokov. Osnove kontejnerizacije. Konzorcij šolskih centrov Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/henb41w Horvat, U. (2020). Geografija turizma: študijsko gradivo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. MarineTraffic: Global Ship Tracking Intelligence. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x7bvfot Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 64(3-4), str. 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yq3ukgf Pelc, S. (2007). Izbrana poglavja iz prometne geografije. Univerzitetni učbenik. Univerza v Mariboru, Fakulteta za logistiko. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/strmrrz Rodrigue, J. P., Comtois, C., Slack, B (2013). Tehe Geography of Transport Systems. Third Edition. Rutledge. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lnlamfr The spatial organization of transportation and mobility (b. d.). The Geography of Transport Systems. https://transportgeography.org/ World Ocean Review. Shipping at the turning point. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2w353hw Globalni trajnostni razvoj 75 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / American Museum of Natural History (b. d.). Human Population Through Time. 5202 https://www.youtube.com/watch?v=PUwmA3Q0_OE .11.1 Bagoly-Simó, P. (2022). Geography’s unkept promises of education for sustainable development (ESD) on 1 geography’s wasted potential to educate for a more sustainable future. International Research in Geographical and Environmental Education, 32(1), 53–68. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f0892oo Bianchi, G., Pisiotis, U., Cabrera M. (2022). GreenComp. Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. JRC science for policy report. Earth Overshoot Day (2023). Country overshoot days. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0e83975 Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli, 3(16), 12–20. Zavod RS za šolstvo. Global Footprint Network (2024). https://data.footprintnetwork.org Go-cart. Make Cartogram. https://go-cart.io/cartogram Inštitut za zdravje in okolje (b. d.). Kakšen je tvoj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Košmerl, T., Mikulec, B. (2022). Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Sodobna pedagogika, 73(2), 11–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/exguysp Kušar, S. (2008). Aktualizacija učnih vsebin z vidika vrednot prostora in participacije javnosti v procesu prostorskega planiranja. Dela, 29, str. 37–48. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ydfeyyu), 64(3/4), 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Otrin, K., Benčina, M., Živčić, L., Resnik Planinc, T., Plevnik, A. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za učitelje v srednjih šolah. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms North-South Centre of the Council of Europe (b. d.). What is Global Education. https://www.youtube.com/watch?v=wdDMqVNkWEo Plut, D. (2002). Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik, 74(1), 73–86. ZRC SAZU. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjoyfxh Plut, D. (2005). Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela, 35, 6–18. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Kažipot. Zavod RS za šolstvo. www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf (http://www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf) Vovk. A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj. Geografija v šoli, 26(1), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 76 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Vovk, A., Lužnik, J., Davidović, D. (2019). Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo. 5 Geografija v šoli, 27 (1), 202 22–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem .11.11 Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) ČLOVEK IN POKRAJINA Fizična geografija Geologija in geomorfologija Earle, S. (2019). Physical Geology – 2nd Edition. Victoria, B.C.: BCcampus. https://opentextbc.ca/physicalgeology2ed/ Gartner, M., Suvajac, M. (2019). Virtualni reliefni peskovnik. Geografija v šoli, 27(1), 24–30. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y4smh5x Stojilković, B., Polšak, A. (2021). Kjer se konča dolina in začne gora : uvod v fizično geografijo gora. Geografija v šoli, 29(2), 42–53. Vrabec, M. (2020). Metamorfne kamnine. Geografija v šoli, 28(3), 26–29. https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/26-29 Podnebje in podnebne spremembe Brečko Grubar, V., Kovačič. G., Kolega, N. (2019). Podnebne spremembe vplivajo na pogostejše poplave morja. Geografija v šoli, 27(3), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Davidović, D., Vovk Korže, A., Lužnik, J. (2019). Politični ukrepi Evropske unije za reševanje podnebne krize. Geografija v šoli, 27(3), 25–29. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Hočevar A., Petkovšek Z. (1984). Meteorologija, osnove in nekatere aplikacije. Partizanska knjiga, Ljubljana, 219 str. Libbrecht, G. K. (b. d.). Snow Chrystals. http://www.snowcrystals.com/ Prelog, F. (b. d.). Vremenski pojmi. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/czny9lb Polšak, A. (2016). Nekaj vsakodnevnih vremenskih pojavov: vlaga v zraku. Geografija v šoli, 24(2-3), 147–157. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Roth, G. (1992). Vremenoslovje za vsakogar. Državna založba Slovenije. Vovk Korže, A. (2019). Na podnebne spremembe se mora kmetijstvo prilagoditi takoj. Geografija v šoli, 27(3), 12-24. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Vrhovec T., Kastelec D., Petkovšek, Z. (2007). Vreme in podnebje v gorah. Tehniška založba Slovenije. 77 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 Prsti in rastlinstvo 1. 1 . 1 1 FAO in Univerza v Ljubljani (2015). Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal 2014. Mednarodni klasifikacijski sistem za poimenovanje tal. Posodobitev 2015. Naslov izvirnika: World reference base for soil resources 2014: International soil classification system for naming soils and creating legends for soil maps. Update 2015. Prevod Blaž Repe. https://www.fao.org/3/I3794SL/i3794sl.pdf Hrvatin, M., Perko, D. (2003). Gozdno rastje in morfometrične značilnosti površja v Sloveniji. Geografski vestnik, 75(2), 9–33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nw5cdo3 Kmetijski inštitut Slovenij (b. d.). eTLA – talni informacijski sistem KIS. https://www.kis.si/eTLA Repe, B. (2010). Prepoznavanje osnovnih prsti slovenske klasifikacije. Dela, 34, 143–166. https://doi.org/10.4312/dela.34.143-166 Repe, B., Perica, D. (2022). Terensko proučevanje prsti. Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vovk Korže, A. (2020). Celovit pogled na prsti kot osnovo za kmetijsko rabo tal. Geografija v šoli, 28(2), 6– 12. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/6-12 Vrščaj, B., Grčman, H., Kralj, T. (2019). Klasifikacija tal Slovenije. Sistem za opisovanje in poimenovanje tal Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dwanqfm Splošno o vodah in vodnem krogu GOV.SI (b. d.). Voda. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c7lpj3y Easton, Z. M., Bock, E. (2020). Hydrology Basics and the Hydrologic Cycle. Virginia Tech. Virginia State University. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/em8gffa Nonner, J. C. (2002). Introduction to Hydrogeology: Unesco-IHE Delft Lecture Note Series. CRC Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wwkuamw Riđanović, J. (1993). Hidrogeografija. Školska knjiga. Zagreb. https://toaz.info/doc-view-2 Study Smarter. Water Cycle. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7xjk Vovk, A. (1999). Hidrogeografija, študijsko gradivo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelek za geografijo, Vovk Korže, A. (2005). Kopenske vode v geografskem okolju. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nxcajyt Podzemne vode Agencija RS za okolje. Podzemne vode. https://www.arso.gov.si/vode/podzemne%20vode/ 78 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Agencija RS za okolje. 5 Vode. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l4vh0ob 202.1 Brenčič, M. (2008). Podzemna voda kot vir pitne vode. Predavanje, Ljubljana, 21. 11. 2008. 1.1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5igbf78 1 Hydrogeological Atlas of the Great Artesian Basin. d28rz98at9flks.cloudfront.net/79790/79790_GAB_Atlas.pdf (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fhkpzy7) Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., in Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://doi.org/10.59132/geo/2017/3/19-27 Oceani, morja in jezera Agencija RS za okolje. Morje. http://www.arso.gov.si/vode/morje/ Ding, M., idr. (2023). A framework of freshwater and saline lake typology classification through leveraging hydroclimate, spectral, and literature evidence. 10.22541/essoar.168500304.49971280/v1 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wcxg6we) Tekoče vode Agencija RS za okolje. Reke. http://www.arso.gov.si/vode/reke/ Study Smarter. River Regime. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/63v7xjkriver-regime/ Upravljanje z vodami Brečko Grubar, V. (2009). Hidrogeografske značilnosti porečja kot osnova za celostno upravljanje s porečjem Mure. V: Tatjana Kikec (ur.). POMURJE–Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri. Murska Sobota, Zveza geografov Slovenije in Društvo geografov Pomurja, 84–92. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjfxj7p Vovk, A. (2022). Industrijsko onesnaževanje voda in vpliv na ekosisteme. Geografija v šoli, 30(2), 24–30. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/24-30 Vovk, A. (2022). Problemi z odtokom meteornih voda. Geografija v šoli, 30(2), 31–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/31-37 Splošno o naravnih nesrečah Dustrup, A. D. (b. d.). Physical Geography and Natural Disasters. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cjorum6 Komac, B., Zorn, M. (2005). Geomorfološke nesreče in trajnostni razvoj. IB revija 4/2005. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/shglztl 79 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Komac, B., Zorn, M. (2011). Vloga zavarovanih območij pri blažitvi naravnih nesreč. V J. Nared, D. Perko, N. 5202 Razpotnik Visković, Razvoj zavarovanih območij v Sloveniji (str. 113–125). Založba ZRC. .11 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ele0rmx .11 Komac, B., Zorn, M., Ciglič, R. (2011). Izobraževanje o naravnih nesrečah v Evropi. https://doi.org/10.3986/9789612545857 Natek, K. (2011). Temeljni termini v geografiji naravnih nesreč. Dela, 35, 73–101. https://doi.org/10.4312/dela.35.73-101 Ministrstvo za obrambo. Uprava RS za zaščito in reševanje (2002). Nesreče in varstvo pred njimi. Orožen Adamič, M. (1993). Naravne nesreče v Sloveniji. Geografski obzornik 1, 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n4d6v07 Orožen Adamič, M. (2005). Geografija in naravne nesreče. Geografski obzornik, 52(1), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd Perko, D. (1992). Ogroženost Slovenije zaradi naravnih nesreč. Ujma 6, 74–77. Trobec, T. (2011). Vodogradbeni protipoplavni ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem hudourniških poplav kot sestavni del obvladovanja poplavnega tveganja. Dela, 35, 103–124. https://doi.org/10.4312/dela.35.103-124 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M, Pagon, P. (ur.) (2010). Naravne nesreče 1: Od razumevanja do upravljanja. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612545642 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Pavšek, M. (ur.) (2011). Naravne nesreče 2: Neodgovorna odgovornost. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612545710 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Ciglič, R.(ur.) (2014). Naravne nesreče 3: (Ne)prilagojeni. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612546762 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Tičar, J. (ur.) (2017). Naravne nesreče 4: Trajnostni razvoj mest in naravne nesreče. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789612549947 Zorn, M., Komac, B., Pavšek, M., Logar, E. (ur.) (2020). Naravne nesreče 5: Domači odzivi na globalne izzive. ZRC SAZU. https://doi.org/10.3986/9789610502678 Zorn, M. (2016). Naravne nesreče in trajnostni razvoj. Študijsko gradivo za študijski program druge stopnje na Fakulteti za humanistične študije in Fakulteti za management Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d594pvz Družbena geografija Prebivalsto CIA. The World Factbook. https://www.cia.gov/the-world-factbook/ 80 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / European Commission. 5 Global Human Settlement - Visualisation.202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6m5l6ws .11.1 Eurostat. Demography, population stock and balance. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/fvlc4te 1 Flisar, A. (2018). Medkulturnost in integracija dijakov na srednji šoli iz prve roke. Geografija v šoli, 26(3), 56–58. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Indexmundi. Demographics. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nsotsfu Kelbič Đajić, M. (2018). Migracije, integracija in diskriminacija pri pouku geografije. Geografija v šoli, 26(3), 51– 55. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Our World in Data. Population and Demographiy Change.https://ourworldindata.org/ Pelc, S. (2018). Geografija marginalnosti. Geografija v šoli, 25(1), 8–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Rogelj, B. (2018). Miti in dejstva o “begunski krizi”. Geografija v šoli, 26(3), 26–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Sardoč, M. (2016). Protislovne vsebine v vzgoji in izobraževanju. Geografija v šoli, 24(2-3), 8–15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Statistični urad Republike Slovenije. Podatkovna baza SiStat. Prebivalstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rfeb8xe Statistični urad Republike Slovenije. Prebivalstvena piramida. https://www.stat.si/poppiramida/Piramida2.asp Statista. Demographics. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/igieuyd The World Bank. Population. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wro9i66 United Nations. World Population Prospects - Population Division. https://population.un.org/wpp/ Wikipedia (b. d.). Race (human categorization). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9ce3i57 Worldometer. https://www.worldometers.info/ Žitnik Serafin, J. (2016). Pomen vključevanja migracijske tematike in vsebin medkulturne vzgoje v vse učne predmete. Geografija v šoli, 24(2-3), 16–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Župančič, J. (2018). Krizne migracije v sredozemskem prostoru in njihove evropske posledice. Geografija v šoli, 26(3), 8–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Naselja Benkovič Krašovec, M. (2006). Centralna naselja na podeželju v Sloveniji. Geografski obzornik, 53(3), 10–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ge8usl3 ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra 81 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Bernot, F., Bračič, V., Černe, A., Gams, I., Jeršič, M., Kokole, V., Kokole, V., Kolbezen, M., Lah, A., Lovrenčak, F., 5202 Perko, D., Sket, B., in Vrišer, I. (1998). Geografija Slovenije (str. 501). Slovenska matica..11.1 Capuder Vidmar, T. (2011). Razvoj naselij 1: Od prazgodovine do industrijske revolucije. E-učbenik. Univerza v 1 Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za krajinsko arhitekturo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/22wwfhj Drozg, V. (2013/2014). Geografija naselij. Učno gradivo, 1. del, št. leto 2013/14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bmtowwu (16. 12, 2023) Drozg, V. (2013/2014). Geografija naselij. Učno gradivo, 3. del, št. leto 2013/14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f0ohyy7 (16. 12. 2023) Kokole, V., Kokole, Vl. (1998). Naselja in poselitev. V: Geografija Slovenije. Slovenska matica, Ljubljana, str. 310– 361. Orožen Adamič, M., Fridl, J., Kladnik, D., Drago Perko, D. (ur). (1998). Geografski atlas Slovenije. Država v prostoru in času. Ljubljana: DZS. Portal GOV.SI. Mesta in urbana območja v Sloveniji.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Rebernik, D (2008). Urbana geografija: geografske značilnosti mest in urbanizacije v svetu. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Rebernik, D. (2019). Geografija naselij. Znanstvena založba FF, UL. GOV.SI. Mesta in mestna območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Ekonomska geografija Konečnik, Kotnik, E. (2017). Izzivi ekonomske geografije v gimnaziji. Geografija v šoli, 25(1), 38–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rzx7ih2 Šalamun, M. , Konečnik Kotnik, E. (2017). Alternativni pristop k obravnavi ekonomske geografije v gimnaziji. Geografija v šoli, 25(1), 33–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rzx7ih2 Kmetijstvo FAO (The Food and Agriculture Organization of the United Nations), FAOSTAT. http://www.fao.org/faostat/en/#data IMPAKTER. Business of Sustainability (21. 4. 2023). How Does Climate Change Affect Agriculture. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o8r022a Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP. https://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ Pirnat, J. (2024). Krajinska ekologija. Založba Univerze v Ljubljani. 82 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2020). Pridelava izbranih kmetijskih kultur na svetu. 5 Geografija v šoli, 28 (2), 30–39. 202 https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/30-39 .11.1 Potočnik Slavič, I., Lampič, V., in Mikolič, S. (2021) Novi pristopniki v kmetijstvo: uporaba in učinki rezultatov 1 projekta NEWBIE. Dela, 56, 229–233. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t6j32pu Razpotnik Visković, N. (2019). Jani Kozina, Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jernej Tiran, Nela Halilović: Družbeni učinki urbanega kmetijstva, Georitem 31. Geografski vestnik, 91(2), 161–162. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o0ozzda Skorupan, M., idr. (2024). Kmetijstvo in prehrana : 6. konferenca Društva učiteljev geografije Slovenije : Ormož, 31. 5. in 1. 6. 2024. Društvo učiteljev geografije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hc12yt4 Statistični urad RS. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/k7vbe6w United States Environmental Protection (b. d.). Climate Change Impacts on Agriculture and Food Supply. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mm412r0 Vrišer, I. (1995). Agrarna geografija. Filozofska fakulteta v Ljubljani. Industrija Kritične mineralne surovine: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1wdbrk9 Mineralne surovine v Sloveniji: https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/49dgbwf Polšak, A. (2024). Nekateri globalni problemi tekstilne industrije in hitre mode = On global issues in textile and fast fashion industry. Geografija v šoli. 2024, 32(1), 14–25. https://dx.doi.org/10.59132/geo/2024/1/15-25 International Monetary Fund. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7ztm75b Our World in Data. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/c3l84ys World Bank. https://datacatalog.worldbank.org/home Turizem in promet Cigale, D., Lampič, B., Potočnik Slavič, I., in Repe, B. (ur.). (2018). Geografsko raziskovanje turizma in rekreacije v Sloveniji. GeograFF 15. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610600183 Global Maritime Traffic. https://globalmaritimetraffic.org/index.html Grmek, D. (2001). Logistika tovornih tokov. Osnove kontejnerizacije. Konzorcij šolskih centrov Slovenije. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/henb41w Horvat, U. (2020). Geografija turizma: študijsko gradivo. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. MarineTraffic: Global Ship Tracking Intelligence. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/x7bvfot 83 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. 5 Geografski obzornik, 64 (3–4), str. 63–74. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yq3ukgf .11.1 Pelc, S. (2007). Izbrana poglavja iz prometne geografije. Univerzitetni učbenik. Univerza v Mariboru, Fakulteta 1 za logistiko. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/strmrrz Rodrigue, J. P., Comtois, C., Slack, B (2013). Tehe Geography of Transport Systems. Third Edition. Rutledge. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lnlamfr The spatial organization of transportation and mobility (b. d.). The Geography of Transport Systems. https://transportgeography.org/ World Ocean Review. Shipping at the turning point. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2w353hw Globalni trajnostni razvoj American Museum of Natural History (b. d.). Human Population Through Time. https://www.youtube.com/watch?v=PUwmA3Q0_OE Bagoly-Simó, P. (2022). Geography’s unkept promises of education for sustainable development (ESD) on geography’s wasted potential to educate for a more sustainable future. International Research in Geographical and Environmental Education, 32(1), 53–68. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f0892oo Bianchi, G., Pisiotis, U., Cabrera M. (2022). GreenComp. Evropski okvir kompetenc za trajnostnost. JRC science for policy report. Earth Overshoot Day (2023). Country overshoot days. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0e83975 Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli, 3(16), 12–20. Zavod RS za šolstvo. Global Footprint Network (2024). https://data.footprintnetwork.org Go-cart. Make Cartogram. https://go-cart.io/cartogram Inštitut za zdravje in okolje (b. d.). kakšen je tvoj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Košmerl, T., Mikulec, B. (2022). Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Sodobna pedagogika, 73(2), 11–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/exguysp Kušar, S. (2008). Aktualizacija učnih vsebin z vidika vrednot prostora in participacije javnosti v procesu prostorskega planiranja. Dela, 29, str. 37–48. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ydfeyyu), 64(3/4), 63–74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Otrin, K., Benčina, M., Živčić, L., Resnik Planinc, T., Plevnik, A. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za učitelje v srednjih šolah. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms 84 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / North-South Centre of the Council of Europe (b. d.). 5 What is Global Education.202 https://www.youtube.com/watch?v=wdDMqVNkWEo .11.1 Plut, D. (2002). Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik , 74 (1), 1 73–86. ZRC SAZU. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjoyfxh Plut, D. (2005). Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela, 35, 6–18. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Kažipot. Zavod RS za šolstvo. www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf (http://www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf) Vovk. A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj. Geografija v šoli, 26(1), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 Vovk, A., Lužnik, J., Davidović, D. (2019). Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo. Geografija v šoli, 27(1), 22–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN MADŽARSKE Regionalizacija Brezovnik, B., Holcman, B., in Trpin, G. (2020) Pokrajine v Sloveniji. Inštitut za lokalno samoupravo Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u242eje Gams, I. (1983). Slovenske regije (Geografske značilnosti Slovenije). Mladinska knjiga. Gams, I. (2000). Stanje v (Prirodno)geografski regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik, 72(1), 53–60. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sib4t2k Gams, I. (1984). Metodologija geografske razčlenitve ozemlja. Geografski vestnik, 56, 75–82. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hljiccm Kladnik, Drago (1996). Naravnogeografske členitve Slovenije. Geografski vestnik (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xbbzyyf),68, str. 123–159. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uzxunue Natek, K. (1998). O regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik, 70, str. 139–150. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/58kbg35 Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D., Belec, B., Drozg, V., Pavšek, M., Horvat, U., Vovk, A., in Žiberna, I. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Perko, D. (1998). Pokrajine. V J. Fridl (ur.), Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. DZS. 85 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Perko, D. (1998). Geografija, regija in regionalizacija. 5 Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga.202.1 Perko, D. (1998). Tipizacija in regionalizacija Slovenije. Geografski obzornik, 45 (1), 12–17. 1.1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/01ea8ia 1 Perko, D. (1998). The Regionalization of Slovenia (Regionalizacija Slovenije). Acta geographica, 38(1). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymzhbho Plut, D. (1999). Regionalizacija Slovenije po sonaravnih kriterijih. Geografski vestnik, 71, 9–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jhfleh6 Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin. Geografija v šoli, 22(2/3), 110–124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m Vrišer, I. (1990). Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geografski zbornik, 30, str. 131–247. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hcfxnmt Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. (2004). Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije v osnovni šoli. V: Drozg, Vladimir (ur.). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Alpske pokrajine Kunaver, J. (2021). Kaninsko pogorje in njegova izjemna narava Iz sedanjosti v preteklost. Geografija v šoli, 29(3), 10–27.https://doi.org/10.59132/geo/2021/3/10-27 Kunaver, J. (2022). Kaninsko pogorje in človek. Geografija v šoli, 30(1), 10– 21. https://doi.org/10.59132/geo/2022/1/10-21 Mavri, R. (2021). Trajnostni razvoj rekreacije na prostem v Triglavskem narodnem parku. Geografija v šoli, 29(2), 24–33. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/24-33 Medved Cvikl, B., Kranjec, S., Kavšek, J. (2021). Kmetijstvo na gorskem območju v Sloveniji. Geografija v šoli, 29(2), 15–23. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/15-23 Mikša, P. (2021). Od gore do simbola: Triglav in njegova vloga pri Slovencih. Geografija v šoli, 29(2), 6– 14. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/6-14 Polšak, A. (2021). Naravni spomenik Tolminska korita. Geografija v šoli, 29(3), 61– 62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8fd3ia2 Skoberne, P., M. Getzner, H. Kirchmeir, 2012: Analiza naravnih značilnosti na območju Karavank. INTERREG IV A Slovenija-Avstrija, projekt Karavanke@prihodnost – Gospodarjenje z naravo v evropski regiji prihodnosti, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9ckmv1u Stružnik S. (2021). Planinsko pašništvo. Geografija v šoli, 29(2), 34– 41. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/34-41 86 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 Predalpske pokrajine 1. 1 . 1 1 Blatnik, M. (2013). Gorenjska v obdobju glokalizacije. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Bole, D., idr. (2020). Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi. Založba ZRC. Černe, A., Kušar, S. (2014) Razvojni položaj Gorenjske statistične regije. Dela, 41, 55–79. Čater, L. (2018). Razvoj turizma ob Velenjskem jezeru [Magistrsko delo, Univerza v Mariboru]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kzhh3si Drozg, V., Horvat, U., in Konečnik Kotnik, E. (2017). Geografije Podravja. Univerzitetna založba Univerze v Mariboru. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/956iwf8 Gabrič, A., Čevka, K., Obrstar, J., in Štaut, L. (2018). Zasavje 2018 : iz temnega rudarstva v zeleno prihodnost : 21. geografski raziskovalni tabor. Društvo mladih geografov Slovenije. Geršič, M. (ur.). (2021). Koroška – od preteklosti do perspektiv. Zveza geografov Slovenije in ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika. https://doi.org/10.3986/zborovanje.016 Jelen, A., Klemenčič, M. (ur.), Popovič E. (ur.). (2015). Spodnja Savinjska dolina. V toku idej in doživetij po dolini zelenega zlata. 18. geografski raziskovalni tabor, 5.–13. 7. 2014. Ljubljana : Društvo mladih geografov Slovenije. Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. Geografija v šoli, 26(1), 60– 64. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Polšak, A. (2019). Gmajne v Spodnji Savinjski dolini in regulacija Savinje. Geografija v šoli, 27(1), 10– 23. https://doi.org/10.59132/geo/2019/1/10-23 Polšak, A. (2021). Oblikovanje zemljiške razdelitve na Kozjanskem. Geografija v šoli, 29(1), 5– 21. https://doi.org/10.59132/geo/2021/1/5-21 Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Šarac, D. (2021). Prostorski in urbanistični razvoj mesta Ljubljane skozi čas : vpliv vojsk na razvoj mesta. Obzorja. Ferle, M., Gašperič, P., Horvat, M., Pokrajac, A., Polajnar, J., Porok, A., Savenc, B., Šinkovec, I., Vurnik, B., Zorn, M., Žmuc, I., in Županek, B. (2018). Zgodovina Ljubljane: od kolišč do zelene prestolnice (str. 224). Mestni muzej, Muzej in galerije mesta Ljubljane. Žiberna, I., Zajc, P. (2021). Geografske značilnosti Pohorja. Proteus, 83(2-5), 104– 114. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xybo6v4 Obsredozemske pokrajine Bogataj, J. (2021). Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Hart. 87 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Gosar, A. (2003). 5 Zavarovana območja in njihov pomen za turizem : morska učna pot : Mesečev zaliv in njegovi 202 zakladi : strokovni seminar in terensko delo, 28.–29. november 2003 , Strunjan. Univerza na Primorskem. .11.1 Istenič, K., Cotman, G., Resnik Planinc, T., in Nemec, L. (2009). Strokovna ekskurzija na Primorsko. Oddelek za 1 geografijo. Filozofska fakulteta. Koderman, M., Poklar, M. (ur.). (2023). Geografsko raziskovanje Slovenske Istre 2. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xhy46nl Kovačič, G. (ur.). (2021). Geografsko raziskovanje Slovenske Istre 1. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rvcrl5a Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., in Mrak, G (2022). Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji. Geografija Slovenije 38. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7jor2h Ogrin, D. (ur.) (2018). Geografija stika Slovenske Istre in Tržaškega zaliva. Znanstvena založba Filozofske fakultete v Ljubljani. Pavšič, J., Gogala, M., in Seliškar, A. (2019). Slovenska Istra 1, Neživi svet, rastlinstvo, živalstvo in naravovarstvo. Slovenska matica. Perko, D., in Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Polšak, A. (2022). Prostorsko širjenje Kopra in njegovega pristanišča = Spatial expansion of Koper and its port. Geografija v šoli, 30(1), 32–37. https://doi.org/10.59132/geo/2022/1/32-37 Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://doi.org/10.4312/9789612973131 Dinarskokraške pokrajine Bogataj, J. (2021). Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Hart. Ciglič, R. (2016). Dinarske pokrajine. V Terasirane pokrajine: ob sedemdesetletnici Geografskega inštituta Antona Melika. ZRC SAZU, 96–133. Ferk, M. (2016). Paleopoplave v porečju kraške Ljubljanice. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w2wn2vc Gostinčar, P. (2011). Kontaktni kras v Kočevskem Rogu in Kočevski Mali gori. Dela, 35, 27– 43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/869efau Krofel, M., Perušek, M. (2010). Dinarski gozdovi kot ekosistem. Svet ptic, 16(2), 6–9. Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., in Mrak, G (2022). Spodbujanje razvoja obmejnih problemskih območij v Sloveniji. Geografija Slovenije 38. Založba ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7jor2h 88 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Nared, J., Repolusk, P., Zavodnik Lamovšek, A., Foški, M., in Mrak, G. (2023) 5 Demografska analiza in projekcije 202 za podeželska in urbana območja v Sloveniji . Založba ZRC..11.1 Perko, D., in Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje . Mladinska knjiga.1 Senegačnik, J. (2012). Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Sinjur, I. (2014). Žledolom januarja in februarja 2014 v Sloveniji : prostorska in časovna spremenljivost vremena na območju dinarskih pokrajin. Gozdarski vestnik, 72(7/8), 299–309. Stepišnik, U. (2017). Dinarski kras: plitvi kras Zgornje Pivke. Znanstvena založba Filozofske fakultete. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0jaqpon Stepišnik, U. (2020). Kraška polja v Sloveniji. Dela, 53, 23–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l73wlr4 Stepišnik, U. (2024). Geomorfologija krasa Slovenije. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://doi.org/10.4312/9789612973131 Žebre, M., Stepišnik, U., in Kodelja, B. (2013). Sledovi pleistocenske poledenitve na Trnovskem gozdu. Dela, 39, 157–170. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1fp9bs0 Obpanonske pokrajine Bogataj, J. (2021). Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana. Hart. Cigale, D. (2019). Kulturna pokrajina Haloz. Univerzitetna založba Univerze Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s075hqm Drozg, V. (ur.), Horvat, U. (ur.), Konečnik Kotnik, E. (ur.) (2017). Geografija Podravja. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 348 str. Zbirka Prostori. https://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-074-5 Drozg, V., Horvat, U., Konečnik Kotnik, E. (ur.) (2019). Kulturna pokrajina Haloz. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 220 str. Zbirka Prostori. https://dx.doi.org/10.18690/978-961-286-302-9 Horvat, U. (ur.), Konečnik Kotnik, E. (ur.), Žiberna, I. (ur.). (2023). Dravsko polje. 1. izd. Maribor: Univerzitetna založba, 2024. II, 363 str. Zbirka Prostori. https://dx.doi.org/10.18690/um.ff.11.2023 Horvat, U., Stubičar, N. (2021). Pojavnost in prepoznavnost poglavitnih turističnih znamenitosti in lokacij v Mariboru. Revija za geografijo, 16(2), 7–32. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3ovauzx Hozjan, Ž. (2022). Geografski oris območja Lendavskih goric [Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=83307 Komel, R., in Šalamon, A. (ur.) (2021/22) Haloze. Prirodoslovno društvo Slovenije. Lampič, B. (ur.), Rebernik, D. (ur.). (2011). Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega razvoja. Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za geografijo. 89 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Nared, J., Repolusk, P., Kavaš, D., Zavodnik Lamovšek, A., Čok, G., in Mrak, G. (2022). 5 Spodbujanje razvoja 202 obmejnih problemskih območij v Sloveniji . Geografija Slovenije 38. Založba .11 ZRC. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m7jor2h .11 Perko, D., in Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Senegačnik, J. (2012) Slovenija in njene pokrajine. Modrijan. Podvršič, A. (2023). De-industrialisation of Maribor : from devaluation to subordinated re-integration into global capitalism. Revija za geografijo, 18(2), 23–40. Žiberna, I. (3. 1. 2020). Kako onesnažujemo v Mariboru. Večer. Selan, I. (8. 8. 2017). Kje se pregreva Maribor in zakaj. Večer. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gpsu0cp Žiberna, I. (2022). Naravnogeografske značilnosti Haloz. Proteus, 84(4-7), 164–171. Zamejstvo Dolinar, F. M., Gabrič, A., Golec, B., Kosi, M., Nabergoj, T., Rihtaršič, M. (2011). Slovenski zgodovinski atlas. Nova revija. Herakovič, K. (2009). Slovenci v zamejstvu v učnih načrtih in učnih gradivih pri pouku geografije in slovenščine v gimnazijah [Diplomsko delo]. Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d20i5zj Josipovič, D. (2016). Porabski Prekmurci in meje Prekmurja. Anali PAZU HD, 2(1), 15– 26. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nfomb57 Polšak, A. (2010). Slovenci v zamejstvu. Seminar ZRSŠ Drugačna geografija. Livške ravne. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o5xtvno Republika Slovenija. GOV.SI. Zamejstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s6a3ygf Republika Slovenija. GOV.SI. Slovenci po svetu. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sc4q35l Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. https://slovenci.si/slovenci-po-svetu/ Wikipedija. Koroški Slovenci. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6tyjafq Zupančič, J. (1997). Slovenci v Avstriji - število, način poselitve, struktura, identiteta. Geografski vestnik, 69, 115–138. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9fcvinb Zupančič, J. (2022). Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu. Dela, 58, 49–75. https://doi.org/10.4312/dela.58.49-75 Zupančič, J. (2022). Položaj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem v postmodernem družbenem utripu. Dela, 58, 49–75. https://doi.org/10.4312/dela.58.49-75 Zupančič, J. (2022). Slovenske manjšine v sosednjih državah. Razprave FF. https://doi.org/10.4312/9789617128819 90 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 Povezava na razširjen nabor literature. 1. 1 ( 1. https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) 1 LEGA SLOVENIJE IN NJENE POKRAJINE Brezovnik, B., Holcman, B., in Trpin, G. (2020) Pokrajine v Sloveniji. Inštitut za lokalno samoupravo Maribor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u242eje Gams, I. (1983). Slovenske regije (Geografske značilnosti Slovenije). Mladinska knjiga. Gams, I. (2000). Stanje v (Prirodno)geografski regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik, 72(1), 53–60. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sib4t2k Gams, I. (1984). Metodologija geografske razčlenitve ozemlja. Geografski vestnik, 56, 75–82. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hljiccm Kladnik, Drago (1996). Naravnogeografske členitve Slovenije. Geografski vestnik (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xbbzyyf),68, str. 123–159. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uzxunue Natek, K. (1998). O regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik, 70, str. 139–150. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/58kbg35 Orožen Adamič, M., Perko, D., Kladnik, D., Belec, B., Drozg, V., Pavšek, M., Horvat, U., Vovk, A., in Žiberna, I. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. DZS. Perko, D. (1998). Pokrajine. V J. Fridl (ur.), Geografski atlas Slovenije: država v prostoru in času. DZS. Perko, D. (1998). Geografija, regija in regionalizacija. Slovenija – pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga. Perko, D. (1998). Tipizacija in regionalizacija Slovenije. Geografski obzornik, 45(1), 12–17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/01ea8ia Perko, D. (1998). The Regionalization of Slovenia (Regionalizacija Slovenije). Acta geographica, 38(1). https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ymzhbho Plut, D. (1999). Regionalizacija Slovenije po sonaravnih kriterijih. Geografski vestnik, 71, 9–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jhfleh6 Senegačnik, J., Ogrin, D., Žiberna, I. (2013). Nova naravnogeografska členitev Slovenije na 47 pokrajin. Geografija v šoli, 22(2/3), 110–124. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wqpx8as ali https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0ftzf3m Vrišer, I. (1990). Ekonomskogeografska regionalizacija Republike Slovenije. Geografski zbornik, 30, str. 131–247. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hcfxnmt Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. (2004). Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije v osnovni šoli. V: Drozg, Vladimir (ur.). Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. 91 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Povezava na razširjen nabor literature. 5202 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx ).11. IZZIVI SODOBNEGA SVETA 11 Azija Erhartič, B. (2009). Jemen. Založba ZRC, ZRC SAZU. Fabjan, I. (2003). Singapur – sodobno mesto in istoimenska država. Geografski obzornik, 50(1), 3–10. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Frantar, P. (2004). Galilejsko jezero in njegov pomen za vodno oskrbo Izraela. Geografski obzornik, 51(1), 18–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vnldpy8 Gabrovec, M., Kušar, S., Mihelčič, M., Mrak, I., Rejec Brancelj, I., in Zupančič, J. (2004). Kirgizistan. Založba ZRC, ZRC SAZU. Gradišar, B. (2001). Jordanija – biser Bližnjega vzhoda. Geografski obzornik, 48(1), 15–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4lxk1th Lozinšek, M. (2005). Kašmir – od raja do vojne. Geografski obzornik, 52(3), 11–17. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w7147u1 Marn, T. (2015). Mjanmar. Založba ZRC, ZRC SAZU. Napokoj, M. (2011). Šrilanka. Založba ZRC, ZRC SAZU. Perpar, A. (2006). Japonsko podeželje – razvojna priložnost ali relikt preteklosti? Geografski obzornik, 53(3), 24– 27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/uvmesra Šijanec, K. (2013). Tri mesta Radžastana. Geografski obzornik, 60(1/2), 28–37. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ao60vda Šijanec, K. (2015). Demografski in gospodarski razvoj Vietnama in Laosa. Geografski obzornik, 62(1), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u6w29xz World Atlas (b. d). Oceani. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n12etpb World Atlas (b. d). Celine. https://www.worldatlas.com/continents Zupančič, J. (2021). Geografija Rusije in njenih vplivnih območij. Znanstvena založba Filozofske fakultete. Županič, J. (2016). Guilinski kras. Geografski obzornik, 63(2), 14–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xmrvj4p Afrika African Development Bank Group (b. d.). African Economic Outlook. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/y01bcd2 92 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Earth.Org. (b. d.) 5 Deforestation in Africa: Causes, Effects, and Solutions. https://earth.org/deforestation-in-202 africa/ .11.1 Ferfila, B. (2020). Afrika. Demat.1 Ganna Mahmoud, D. (2021). Gorovje Atlas. Geografija v šoli, 29(2), 54–61. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/54-61 Geršič, M. (2014). Biser Afrike: geografski oris Ugande. Geografski obzornik, 61(1/2), 4–15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kmyvd4j Geršič, M. (2016). Naravna dediščina Etiopije. Geografski obzornik, 63(1), 4–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8qkzwcf Geršič, M. (2019). Kulturna dediščina Sudana. Geografski obzornik, 66(3), 4–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/miloxio Grmovšek, A. (2000). Tsingy de Bemaraha – kras na Madagaskarju. Geografski obzornik, 47(4), 11–15. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f6cob14 Katalinić, E. (2017). Afriške bolezni – medpredmetni in formativni pristop. Geografija v šoli, 25(2), 39–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Lampič, B. (2001). Bogastva in okoljski problemi Namibije. Geografski obzornik, 48(4), 39. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj Lovrenčak, F. (2011). Geografska regionalizacija Afrike. Geografski obzornik, 58(4), 4– 8.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Markelj, V. (2009). Madagaskar – etnična identiteta rdečega otoka. Geografski obzornik, 56(3), 4–14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6y4peoz Napokoj, M. (2008). Libija. Založba ZRC, ZRC SAZU. Pirc, J. (2017). Libija – od imigracijskega središča do območja prisilnih migracij. Geografski obzornik, 64(1), 23– 33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/qa8enjh Polšak, A. (2016). Brez namakanja v Egiptu ne gre. Geografija v šoli, 24(2/3), 8–21. https://doi.org/10.59132/geo/2016/2-3/101-105 Senegačnik, J. (2002). Cape Town. Geografski obzornik, 49(1), 3–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t8ngkmq Senegačnik, J. (2007). Burkina Faso. Geografski obzornik, 54(2), 4–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0g1zp17 Senegačnik, J. (2009). Mali – primer relativno stabilnega političnega in gospodarskega razvoja sahelske države. Geografski obzornik, 56(1/2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l310rgt The Economist Intelligence Unit (b. d.) Africa Outlook 2024. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cfswsin The World Bank (b. d.). The Africa Human Capital Plan. https://ahcp.worldbank.org/en/ 93 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Urbanc, M. (2004). Sneg na Kilimandžaru. 5 Geografski obzornik, 51 (3), 24–27. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vj5hx6l .11.1 Vintar Mally, K. (2010). Maroko (2. dopolnjena izdaja). Založba ZRC, ZRC SAZU.1 Vintar Mally, K. (2011). Spreminjanje podnebja v Afriki – Ključen razvojni izziv. Geografski obzornik, 58(4), 9–18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Vintar Mally, K. (2012). Geografija Podsaharske Afrike. Univerza v Ljubljani. Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Vodopivec, B. (2011). Nova destinacija: odgovornost – Odgovorni turizem v Burkina Fasu. Geografski obzornik, 58(4), 34–35. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Vovk Korže, A. (2011). Regionalna geografija Afrike – Pogled na izobraževanje in učna gradiva. Geografski obzornik, 58(4), 29–33. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Zakovšek, S. (2014). Lagos – razvojni problemi nigerijskega velemesta. Geografski obzornik, 61(4), 4–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/islemqq Zupančič, J. (2011). Nemirni afriški kontinent – Geografski vidiki kriznih območij v Afriki. Geografski obzornik, 58(4), 19–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/zqwe5vp Zupančič, J. (2020). Nemirni Afriki kontinent. Geografski obzornik, 58(4), 19–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/16pmbh3 Severna Amerika Anko, E. (2021). Urbana prenova mest v Združenih državah Amerike [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h26syvb Bokal, G. (2015). Geografski vidiki družbenih gibanj v Združenih državah Amerike po drugi svetovni vojni [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rlv6pcs Ferfila, B. (2013). Indijanci Severne Amerike – nekoč in danes. Fakulteta za družbene vede. Ilc, M. (2006). Slovenska diaspora na metropolitanskem območju Clevelanda. Geografski obzornik, 53(4), 4–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3fr6ss Kunaver, J. (2002). Koloradska planota in kanjonske pokrajine jugovzhodnega Utaha. Geografski obzornik, 49(2), 3–8. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1mtklfz Kunaver, J. (2002). Naravni parki in naravne znamenitosti v zgornjem toku rek Kolorado, Green River in San Juan. Geografski obzornik, 49(3), 3–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ndgn9zp Orešnik, H. (2017). Prebivalstvo in poselitev ZDA. Magistrsko delo [Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jn8d6gq 94 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2008). Narodni park Bryce Canyon. 5 Geografski obzornik, 55( 1/2), 25–31. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/b2w2ldk .11.1 Potočnik Slavič, (2009). Kanadske družbenogospodarske prelomnice. Geografski obzornik, 56 (4), 9–20. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9pfua8n Repe, B., in Brus, R. (2012). Kalifornija. Založba ZRC, ZRC SAZU. Senegačnik, J. (2008). Veliki kanjon. Geografski obzornik, 55(1/2), 4–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8c0pdv2 Stojilković, B. (2013). Sodobni razvojni procesi ob mehiško-ameriški meji. Geografski obzornik, 60(4), 4–11. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9jrp3u4 Latinska Amerika Chalupa, P. Ján Veselovský, J. (2018). Peru – dežela potomcev Inkov. Geografski obzornik, 65(3/4), 42–51. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dka3w1q Cigale, D. (2002). Indijansko prebivalstvo v Argentini. Geografski obzornik, 49(2), 18–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t8ngkmq Cigale, D. (2017). Tradicionalni in sodobni odnosi človeka do gora na primeru Andov. Geografski obzornik, 64(374), 53–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Černoš, S. (2014). Prilagajanje Inkov naravnogeografskim značilnostim Ekvadorja [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/jdbpild Fabjan, I. (2000). Jamajka – otok reggaeja in ruma. Geografski obzornik, 47(2), 20–25. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1dpod5a Fabjan, I. (2000). Paragvaj. Geografski obzornik, 47(4), 16–20. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o7uynnt Furlan, U. (2012). Sonaravno življenje Majev. Geografski obzornik, 59(4), 12–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/20bvgl0 Kokalj, Ž. (2007). Kolumbija – primer pomena stabilnih političnih razmer za gospodarski in družbeni razvoj države. Geografski obzornik, 54(2), 12–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0g1zp17 Mrak, I. (2003). Kordiljera Huayhuash. Zavarovana lepotica perujskih Andov. Geografski obzornik, 59(2), 4–13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yone1wq Rejec Brancej, I. (2000). Pantanal – biser v osrčju Latinske Amerike. Geografski obzornik, 47(2), 3–9. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v08r9tv Senegačnik, J. (1996). Pokrajinske značilnosti Čila. Geografski obzornik, 43(4), 6–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/a5kr1tr Senegačnik, J. (2001). Nekatere družbenogeografske posebnosti Haitija. Geografski obzornik, 48(2), 3–12. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/84occjy 95 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Stojilković, B. (2020). Izbrani primeri aktualnih procesov in dogodkov v Latinski Ameriki. 5 Geografija v šoli, 28 (1), 202 8–17. https://doi.org/10.59132/geo/2021/2/42-53 .11.1 Veselovský, J., Chalupa, P. (2020). Bolivija – Tibet Južne Amerike. Geografski obzornik, 67 (1/2), 58–68. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j46nycg Avstralija Australia - Geogpaphy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ldd3qxy Australian Government - Geoscience Australia. Australian Geography. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/div4r26 Australian Government. Hydrogeological Atlas of the Great Artesian Basin. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/3qmskyx Brlec, T. (2012). Urbanizacija v Avstraliji [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7k3kea4 Mezeg, D. (2015). Turizem Avstralije [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0p0f707 Patrick, K. (9. 6. 2010). Geomorphology of Uluṟu, Australia. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g88e1i3 Podobnikar, T. (1996). Avstralija – odmaknjeni outback. Geografski obzornik, 43(2), 13–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bk2j0ef Selčan, A. (2011). Hidrogeografija Avstralije [Zaključna seminarska naloga, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/yukmm1z Senegačnik, J. (2002). Sydney. Geografski obzornik, 48(4), 16–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj Polarna območja AntarcticGlaciers.org. How much of the Antarctic Ice Sheet is below sea level? https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/e8tvqs0 Aurora Expeditions. 10 fun facts about Antarctica. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/g9u0n5j British Antarctic Survey. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/bz980ni Jamieson, S. S. R., Stokes, C. R., Ross, N., Rippin, D. M., Bingham, R. G., Wilson, D. S., … Bentley, M. J. (2014). The glacial geomorphology of the Antarctic ice sheet bed. Antarctic Science, 26(6), 724–741. https://doi.org/10.1017/S0954102014000212 Limits of Oceans and Seas. Monte Carlo, 1953. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/2k37zcp Perko, D. (2006). Koliko je oceanov. Geografski vestnik, 78(2), 77–83. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/98lvfah 96 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Scientific Committee on Antarctic Research. 5 https://scar.org 202.1 Senegačnik, J. (2010). Antarktika – ledena celina z ozirom na globalno segrevanje ozračja. Geografski obzornik, 1.1 57 (3/4), 15–23. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gtpqdkr 1 Senegačnik, J. (20011). Turizem na Antarktiki. Geografski obzornik, 58(2), 5–14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ewdob1v Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) GEOGRAFSKI IZZIVI EVROPE Severna Evropa Danish Energy Agency (2002). Data, tables, statistics and maps. Energy Statistcs 2022. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/t9qhz25 Denmark, de. Pioneers in clean energy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/77p20ih Government of Iceland. Energy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/5hr50kl Government of Iceland. Fisheries in Iceland.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wbwmpc6 Government.no (12. 10. 2021). Norway’s oil history in 5 minutes. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/wvby568 Green by Iceland. Renewable Energy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/36kchfl Hreinsson, Egill. (2008). Renewable Energy Resources in Iceland – Environmental Policy and Economic Value. Nordic Conference on Production and Use of Renewable Energy 9-11 of July, 2008, Vaasa, Finland. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hqqrkja ICES – International Council for the Exploration of the Sea (2021). Icelandic Waters ecoregion – Fisheries overview. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h79774s Kortelainen, J. (2002). Forest industry on the map of Finland. Fennia. International Journal of Geography, 180. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n91uv8x Kunaver, J. (2010). Svalbard – arktični glaciološki in ekološki laboratorij Evrope. Geografski obzornik, 57(2), 4– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cuggm2r Kunaver, J. (2010). Svalbard – naravna pestrost arktične pokrajine. Geografski obzornik, 57(3/4), 4–14. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gtpqdkr LowCarbonPower. Electricity in Denmark in 2023/2024. https://lowcarbonpower.org/region/Denmark Mesec, S. (2005). Laponska – tradicija v tranziciji. Geografski obzornik, 52(3), 24–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/w7147u1 Ministry of Agriculture and Forestry of Finland. Forestry in Finland. https://mmm.fi/en/forests/forestry 97 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Natural Resources Institute Finland (2024). 5 Country Market Statement Finland 2024: Forest Sector Market 202 Statement for Finland 2024. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/asx3fjn .11.1 Ministry of Agriculture and Forestry of Finland. Forest industry. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ady2v1l 1 Norway. Geography. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/myvee4r Razpotnik, B. (2007). Struktura in položaj manjšin na Finskem [Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nnbeg1t Sinjur, I. (2016). Delovno mesto nad arktičnim krogom. Geografski obzornik, 63(1), 17–22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/8qkzwcf Statista. Population of Estonia, Latvia and Lithuania from 1950 to 2020. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6n3t25w Statistic Iceland. Fisheries. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mdksq5k Szulecki, K., Chitra, A., Harald, D., Houeland, C., Jordhus-Lier, D. (2021). Norwegian Oil and Gas Transition: Building Bridges Towards a Carbon Neutral Future. University of Oslo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lngcs73 World Population Review. Baltic States 2024.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vsv299l Zvidriņš, P. (2010). Demographic Development in the Baltic Sea Region. Latvijas Zinatnu Akdemijas. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9dz0gvf Zahodna Evropa ESRI. Demographics, higher investment and the future potential growth rate of the Irish economy. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/o6uscub Government of the Netherlands. Agriculture and horticulture. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/f5cxh36 Koster, E. A. (2005). The Physical Geography of Western Europe. Oxford University Press. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/tmgfxki Kumer, P., in Milost, J. (2015). Irska. Založba ZRC. OECD iLibrary. OECD Economic Surveys: France.https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1et3pw3 Cormac Ó Gráda, C., Hjortshøj O’Rourke, K. (2021). The Irish Economy During the Century After Partition. Working Paper Series. UCD Centre for Economic Research. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4yykecl Ozis, L. (2012).Trajnostna mobilnost in dostop do turističnih znamenitosti na Irskem. Geografski obzornik, 59(4), 20–28. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/20bvgl0 Polšak, A. (2017). Drobci iz geologije Škotske. Geografija v šoli, 25(1), 10–23. https://doi.org/10.59132/geo/2017/1/10-23 Ruhr-Universität Bochum. Regionalkunde Ruhrgebiet. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/xyhe83r 98 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Statista. 5 Demographics of Ireland - statistics & facts. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/6c0z3ti 202.1 Wageningen Universitx & Research (11.12. 2023). State of Agriculture, Nature and Food: Agricultural 1.1 businesses increasingly finding additional sources of income. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/snzt44a 1 Wikipedia. Economy of France. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/583gp5h Južna Evropa Civili, F. S. (2010). The Land-Based Pollution of the Mediterranean Sea: Present State and Prospects. IE Med. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/eiqxmm4 Fabjan, I. (2002). Madeira – otok večne pomladi. Geografski obzornik, 49(2), 21–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1mtklfz Gumilar, A. (2003). Korzika – gorati sredozemski otok. Geografski obzornik, 50(1), 11–16. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9bhh9nm Gradišar, P. (2000). Algarve – evropski »konec sveta«. Geografski obzornik, 47(1), 16–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/komel8c Kumer, P., Milost, J. (2011). Ciper – večni talec tujih interesov. Geografski obzornik, 57(3/4), 24–31. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ik3t4sv Plan Bleu (b. d.). Mediterranean Observatory on Environment and Sustainable Development. https://www.obs.planbleu.org/en/mssd/ Potočnik, I. (2000). Mallorca: biser ali madež v Sredozemlju? Geografski obzornik, 47(2), 10–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1dpod5a Vovk Korže, A. (2001). Malta – ostanek kopenskega mostu med Evropo in Azijo. Geografski obzornik, 48(1), 3–8. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/4lxk1th Zorn M., in Logar Zorn, V. (2003). Okamneli gozd na Lezbosu. Geografski obzornik, 50(2), 14–19. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/0kfpvl2 Zorn, M., Razpotnik Visović, N., Repolusk, P., ferk, M. (2013). Prostorski in regionalni razvoj Sredozemlja – enotni pristop in izbrana orodja. Georitem, 22. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789610503514 Žnidarčič, T. (2008). Naravni rezervat Albufera – (ne)uspešen dialog med naravo in človekom? Geografski obzornik, 55(3), 17–24. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/s9cimhq Jugovzhodna Evropa Bufon, M. (2019). Nemirni balkanski "mix": težavno upravljanje političnih in kulturnih prepletanj v jugovzhodni Evropi med Avstrijo, Turčijo in Rusijo. Primorski dnevnik, 79(149), 19. 99 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Bufon, M. (2023). Romunija, država stičišč : težavno upravljanje političnih in kulturnih prepletanj v jugovzhodni 5202 Evropi med Avstrijo, Turčijo in Rusijo. Primorski dnevnik, 79 (139), 18..11.1 Doka, D., Qiriazi, P. (2023). The Geography of Albania: Problems and Perspectives. World Regional Geography 1 Book Series. Springer. Emmert, T., in Ungrao, C. (ur.) (2016). Conflict in South-Eastern Europe at the end of the twentieth century: a “Schollars’ Initiative” assesses some of the controversies. Routhledge. Gekić, H., Bidžan-Gekić, A., Drešković, N., Mirić, R., in Reményi, P. (2023). The Geography of Bosnia and Herzegovina: Between East and West. World Regional Geography Book Series. Springer. Jenko, N. (2021). Etnična identiteta Seklerjev in njihova asimilacija v Romuniji. Geomix, 28(2), 30–34. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/upkbg6t Polšak, A. (2008). Problemi kmetijstva v državah JV Evrope v luči pristopnih pogajanj z EU – primer Hrvaške. Geografija v šoli, 17(3), 58–64. Polšak, A. (2008). Razvojni problemi kmetijstva v Bosni in Hercegovini in Hrvaški v luči pogajanj z EU – primer BIH. Geografija v šoli, 17(3), 49–57. Polšak, A. (2013). Povojni demografski procesi v BIH. Geografija v šoli, 22(1), 57–66. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/cdrh5y6 Zupančič, J. (2023). Geografija Balkana in njegovega obrobja: narava, politična zgodovina, gospodarstvo, podatkovnik. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789612972219 Vzhodna Evropa Belina, B., in Arambaşa, M. (2007). Alltägliche Identitätskonstruktionen in der Republik Moldau zwischen Rumänismus und Moldovenismus. Europa Regional, 15(4), 189– 198. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/nslv3gc Blinnikov, M. S. (2021). A Geography of Russia and Its Neighbors. Second Edition. The Guilford Press. Ilchenko, M. (2017). "Socialist cities" under post-Soviet conditions: symbolic changes and new ways of representation. Europa Regional, 25(2), 30–44. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/hbbwj4m Zupančič, J. (2014). Ukrajinska kriza. Geografski obzornik, 61(1/2), 41–42. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/kmyvd4j Zupančič, J. (2021). Geografija Rusije in njenih vplivnih območij. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.31205/RA.386.02 Srednja Evropa Havrlant, J. (2002). Beskidi – turistična regija s svojevrstnimi značilnostmi in problemi. Geografski obzornik, 48(2), 23–26. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/j96l7hj 100 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Kunaver, J. (2009). Geološki park Karnijske Alpe. 5 Geografski obzornik, 56 (1/2), 32–37. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/l310rgt .11.1 Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 67( 3/4), 63–74. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Polšak, A. (2019). Visoke Ture, Veliki Klek in Pastirica. Geografija v šoli, 27(3), 56–62. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ea6w2l4 Razpotnik, N., Urbanc, M., Nared, J. (2009). Prostorska in razvojna vprašanja Alp. Georitem, 12. Založba ZRC. https://doi.org/10.3986/9789612545567 Urbanc, M. (2009). Berlinski zid. Geografski obzornik, 56(4), 4–8. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9pfua8n Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) GEOGRAFSKI IZZIVI SLOVENIJE IN MADŽARSKE Geografsko terensko delo Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. 1. ZRSŠ, Ljubljana. Brečko Grubar, V., Kovačič (2017). Terenski seminar Istra – spoznavanje s terenskimi metodami geografskega raziskovanja. Geografija v šoli, 25(2), 30–38. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju Brečko Grubar, V., Kovačič, G., Kolega, N., Koderman, M., (2018). Terensko delo kot del praktičnega dela izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38–45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Brečko Grubar, V., Gregor Kovačič, G. (2022). Geografsko raziskovanje in pomen poznavanja krajevnih vodnih virov. Geografija v šoli, 30(2), 38–47. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/38-47 Brložnik, D., Klasinc, M (2018). Izbirni predmet projektno delo z osnovami raziskovalnega dela kot sodoben način poučevanja. Geografija v šoli, 26(1), 50–54. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Dovč, P., Lampič, B. (2020). Spoznavanje degradiranih območij v lokalnem okolju ter raziskovanje sprememb v prostoru – projektno delo dijakov Srednje šole Domžale. Geografija v šoli, 28(3), 38–46. https://doi.org/10.59132/geo/2021/1/38-46 Lipovšek, I. (2018). Geografski pouk o(b) vodi. Geografija v šoli, 26(1), 43–49. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Madronič, P. (2018). Šolska kamninska zbirka. Geografija v šoli, 26(1), 36–42. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Polšak, A. (2018). Nekaj pogledov na uporabo geografskih virov. Geografija v šoli, 26(1), 23–35. https://doi.org/10.59132/geo/2018/1/23-35 101 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Prah, K., Suljanović, E. (2022). GIS kot orodje za ugotavljanje storitvenih območij – primer gasilskih postaj. 5202 Geografija v šoli, 30 (2), 48–51. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/48-51 .11.1 Polšak, A. (ur.). (2013). Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi . Zavod RS za šolstvo. 1 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff Resnik Planinc, T. (ur.), Ilc Klun, M.(ur.) (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 208 str. Stanič, T. (2018). Geografska ekskurzija z aktivno soudeležbo dijakov – Cerkniško jezero in Škocjanske jame. Geografija v šoli, 26(1), 46–52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r Obča geografija Slovenije ARSO.GOV.SI. Okoljski odtis, 2013. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1idknnl Demšar Mitrovič, P., Resnik Planinc, T., Urbanc, M. (2007). Geografsko izobraževanje o vrednotah prostora za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Geografija v šoli, 16(3). Flisar, N. (2021). Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena [Magistrsko delo]. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. Geografija v šoli, 3(16), 12–20. Zavod RS za šolstvo. GOV.SI. Mesta in urbana območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 Ilc Klun. M. (2028). Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije. Geografija v šoli, 26(3), 44– 50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Inštitut za zdravje in okolje (b. d.). kakšen je tvoj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Inštitut za zdravje in okolje. Izračunaj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu Josipović, D. (2016). Migracije v Slovenijo iz (nekdanje) Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Geografija v šoli, 24(2–3), 44–50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Konečnik Kotnik, E., Kolnik, K. (2023). Učne vsebine o Dravskem polju v geografskih izobraževalnih gradivih. Dravsko polje. Prostori, 6. Univerza v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.ff.11.2023.11 Košmerl, T., Mikulec, B. (2022). Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Sodobna pedagogika, 73(2), 11–25. Kušar, S. 2008: Aktualizacija učnih vsebin z vidika vrednot prostora in participacije javnosti v procesu prostorskega planiranja. Dela, 29, str. 37–48. FF v Ljubljani. Lampič, B., Kikec, T. (2019). Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vključevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Geografija v šoli, 27(2), 8– 21. https://doi.org/10.59132/geo/2019/2/8-21 102 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Lovrenčak, F. (1999). Naravnogeografske značilnosti kot možnost razvoja Slovenije. 5 Dela , 14 , 27–202 44. https://doi.org/10.4312/dela.14.27-44 .11.1 Lukšič Hacin, M. (2016). Izseljevanje Slovencev od devetnajstega stoletja do osamosvojitve Slovenije. 1 Geografija v šoli, 24(2/3), 32–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 Natek, K. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52(1), 13– 18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., in Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela, 59, 5–89. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z2ycajz Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. Geografski obzornik, 64(3/4), 63- 74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg Otrin, K., Benčina, M., Živčić, L., Resnik Planinc, T., in Plevnik, A. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za učitelje v srednjih šolah (str. 84). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms Pelc, S. (2015). Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mnu775n Pelc, S. (2018). Mednarodne selitve v Sloveniji in podatki o njih. Geografija v šoli, 26(3), 35– 43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w Plut, D. (2002). Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik, 74(1), 73–86. ZRC SAZU. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjoyfxh Plut, D. (2003). Vodni viri Slovenije. Geografski obzornik, 50(3), 8– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h24zi40 Plut, D. (2005). Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela, 35, 6–18. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Polšak, A. (2009). Obravnava kmetijstva pri pouku z razvijanjem veščin ob uporabi slikovnega in statističnega gradiva. V: A. Žakelj (ur.), M. Borstner (ur.). Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju : zbornik povzetkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2010). Nekatere možnosti obravnave kmetijstva pri pouku. V A. Polšak (ur.), Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. 1. izd. (str. 78–98). Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2011). Energijski viri in proizvodnja električne energije v Sloveniji. Geografija v šoli, 20(2), 11–16. Polšak, A. (2011). Mežiška dolina – do kdaj še posledice rudarjenja? Geografija v šoli, 20(3), 59–70. Polšak, A. (2011). Nekateri geografski vidiki hidroelektrarn s poudarkom na spodnji Savi. Geografija v šoli, 20(2), 32–47. Polšak, A. (2014). Novejše razvojne smernice slovenskega kmetijstva in podeželja. Geografija v šoli, 23(1), 3– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dbj3jr7 103 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. 5 Geografija v šoli, ( 26)1, 60–64. 202 https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy .11.1 SDZV. Slovensko društvo za zaščito voda (27. 5. 2020). Vse barve 1 vode. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u970hk0 SDZV. Slovensko društvo za zaščito voda (3. 6. 2020). Vodni odtis. https://sdzv-drustvo.si/novice/vodni-odtis/ SiStat. Prebivalstvo – izbrani kazalniki po stopnji urbanizacije, Slovenija, letno. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lror8df Statistični urad RS. Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji UMANOTERA. Archive for: Brošure, letaki in infografike. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3cbxic UMANOTERA. Izračunaj svoj ogljični odtis. https://kalkulator.umanotera.org/ UMANOTERA. Ogljični odtis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vz1dw5f UNESCO, Slovenska nacionalna komisija (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Kažipot. UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf (http://www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf) Vovk Korže, A. (2020). Ekosocialno in miroljubno kmetijstvo kot pot k trajnostni pridelavi hrane tudi v Sloveniji. Geografija v šoli, 28(2), 45–50. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/45-50 Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 Vovk, A., Lužnik, J., Davidović, D. (2019). Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo. Geografija v šoli, 27(1), 22–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem Vovk. A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj. Geografija v šoli, 26(1), 14– 22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy Vrečer, N. (2016). Razumevanje beguncev v Sloveniji. Geografija v šoli, 24(2–3), 24–31. Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2020). Spremembe rabe tal v Sloveniji med letoma 2000 in 2020. Geografija v šoli, 28(3), 6–17. https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/6-17 Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) TRAJNOSTNI RAZVOJ IN UPRAVLJANJE S PROSTOROM Geografsko-terensko delo Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. 1. ZRSŠ, Ljubljana. 104 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Brečko Grubar, V., Kovačič (2017). Terenski seminar Istra – spoznavanje s terenskimi metodami geografskega 5202 raziskovanja. Geografija v šoli, 25 (2), 30-38. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju .11 ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/7nxeoju ).11 Brečko Grubar, V., Kovačič, G., Kolega, N., Koderman, M., (2018). Terensko delo kot del praktičnega dela izpita splošne mature pri predmetu geografija. Geografija v šoli, 26(2), 38-45. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r) Brečko Grubar, V., Gregor Kovačič, G. (2022). Geografsko raziskovanje in pomen poznavanja krajevnih vodnih virov. Geografija v šoli, 30(2), 38-47. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/38-47 (https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/38-47) Brložnik, D., Klasinc, M (2018). Izbirni predmet projektno delo z osnovami raziskovalnega dela kot sodoben način poučevanja. Geografija v šoli, 26(1), 50-54. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy) Dovč, P., Lampič, B. (2020). Spoznavanje degradiranih območij v lokalnem okolju ter raziskovanje sprememb v prostoru – projektno delo dijakov Srednje šole Domžale. Geografija v šoli, 28(3), 38-46. https://doi.org/10.59132/geo/2021/1/38-46 (https://doi.org/10.59132/geo/2021/1/38-46) Lipovšek, I. (2018). Geografski pouk o(b) vodi. Geografija v šoli, 26(1), 43-49. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy) Madronič, P. (2018). Šolska kamninska zbirka. Geografija v šoli, 26(1), 36-42. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy) Polšak, A. (2018). Nekaj pogledov na uporabo geografskih virov. Geografija v šoli, 26(1), 23-35. https://doi.org/10.59132/geo/2018/1/23-35 (https://doi.org/10.59132/geo/2018/1/23-35) Prah, K., Suljanović, E. (2022). GIS kot orodje za ugotavljanje storitvenih območij – primer gasilskih postaj. Geografija v šoli, 30(2), 48-51. https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/48-51 (https://doi.org/10.59132/geo/2022/2/48-51) Polšak, A. (ur.). (2013). Izzivi razvijanja in vrednotenja znanja v gimnazijski praksi. Zavod RS za šolstvo. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/gspmrff) Resnik Planinc, T. (ur.), Ilc Klun, M.(ur.) (2015). Priprava in izvedba geografskih terenskih vaj v Iški vasi. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 208 str. Stanič, T. (2018). Geografska ekskurzija z aktivno soudeležbo dijakov – Cerkniško jezero in Škocjanske jame. Geografija v šoli, 26(1), 46-52. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/thnmy3r) Obča geografija Slovenije ARSO.GOV.SI. Okoljski odtis, 2013. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1idknnl (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/1idknnl) Demšar Mitrovič, P., Resnik Planinc, T., Urbanc, M. (2007). Geografsko izobraževanje o vrednotah prostora za zagotavljanje trajnostnega razvoja. Geografija v šoli, 16(3). 105 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Flisar, N. (2021). 5 Paleopodnebne spremembe v Evropi: od pliocena do antropocena [Magistrsko delo]. Univerza 202 v Mariboru, Filozofska fakulteta..11.1 Fridl, J., Ilc, M., Kušar, S. (2007). Uvajanje vsebin vrednot prostora in prostorskega načrtovanja v učni proces. 1 Geografija v šoli, 3(16), 12–20. Zavod RS za šolstvo. GOV.SI. Mesta in urbana območja v Sloveniji. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/d6mw0k7) Ilc Klun. M. (2028). Vključenost tematik slovenskega izseljenstva v pouk geografije. Geografija v šoli, 26(3), 44– 50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w) Inštitut za zdravje in okolje (b. d.). kakšen je tvoj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ Inštitut za zdravje in okolje. Izračunaj ekološki odtis. https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/ (https://izo.si/izracunaj-ekoloski-odtis/) Janža, M., Jamnik, B., Prestor, J., Mali, N. (2017). Podzemna voda – glavni (skoraj edini) vir pitne vode v Sloveniji. Geografija v šoli, 25(3), 19–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ntk04mu) Josipović, D. (2016). Migracije v Slovenijo iz (nekdanje) Jugoslavije po drugi svetovni vojni. Geografija v šoli, 24(2–3), 44–50. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2) Konečnik Kotnik, E., Kolnik, K. (2023). Učne vsebine o Dravskem polju v geografskih izobraževalnih gradivih. Dravsko polje. Prostori, 6. Univerza v Mariboru. https://doi.org/10.18690/um.ff.11.2023.11 Košmerl, T., Mikulec, B. (2022). Izobraževanje odraslih za trajnostni razvoj v luči teorij transformativnega učenja. Sodobna pedagogika, 73(2), 11–25. Kušar, S. 2008: Aktualizacija učnih vsebin z vidika vrednot prostora in participacije javnosti v procesu prostorskega planiranja. Dela, 29, str. 37–48. FF v Ljubljani. Lampič, B., Kikec, T. (2019). Funkcionalno razvrednoten prostor – razmere v Sloveniji in možnost vključevanja vsebine v osnovno- in srednješolsko izobraževanje. Geografija v šoli, 27(2), 8– 21. https://doi.org/10.59132/geo/2019/2/8-21 (https://doi.org/10.59132/geo/2019/2/8-21) Lovrenčak, F. (1999). Naravnogeografske značilnosti kot možnost razvoja Slovenije. Dela, 14, 27– 44. https://doi.org/10.4312/dela.14.27-44 (https://doi.org/10.4312/dela.14.27-44) Lukšič Hacin, M. (2016). Izseljevanje Slovencev od devetnajstega stoletja do osamosvojitve Slovenije. Geografija v šoli, 24(2/3), 32–43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9wzcyj2) Natek, K. (2005). Poplavna območja v Sloveniji. Geografski obzornik, 52(1), 13– 18. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/ah12sxd Ogrin, D., Repe, B., Štaut, L., Svetlin, D., in Ogrin, M. (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih za obdobje 1991–2020. Dela, 59, 5–89. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z2ycajz (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/z2ycajz) 106 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Ogrin, M., Vozelj, T., Žemlja, K. (2017). Trajnostna mobilnost v Alpah. 5 Geografski obzornik, 64 (3/4), 63-202 74. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg ( https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/n7dyzkg ).11.1 Otrin, K., Benčina, M., Živčić, L., Resnik Planinc, T.in Plevnik, A. (2013). Trajnostna mobilnost, Priročnik za 1 učitelje v srednjih šolah (str. 84). Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/m6n7yms) Pelc, S. (2015). Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mnu775n (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/mnu775n) Pelc, S. (2018). Mednarodne selitve v Sloveniji in podatki o njih. Geografija v šoli, 26(3), 35– 43. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/rysxn2w) Plut, D. (2002). Teoretični in terminološki vidiki koncepta trajnostnosti/sonaravnosti. Geografski vestnik, 74(1), 73–86. ZRC SAZU. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/sjoyfxh Plut, D. (2003). Vodni viri Slovenije. Geografski obzornik, 50(3), 8– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/h24zi40 Plut, D. (2005). Teoretična in vsebinska zasnova trajnostno sonaravnega napredka. Dela, 35, 6–18. Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Polšak, A. (2009). Obravnava kmetijstva pri pouku z razvijanjem veščin ob uporabi slikovnega in statističnega gradiva. V: A. Žakelj (ur.), M. Borstner (ur.). Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju : zbornik povzetkov. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2010). Nekatere možnosti obravnave kmetijstva pri pouku. V A. Polšak (ur.), Geografija. Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Geografija. 1. izd. (str. 78–98). Zavod RS za šolstvo. Polšak, A. (2011). Energijski viri in proizvodnja električne energije v Sloveniji. Geografija v šoli, 20(2), 11–16. Polšak, A. (2011). Mežiška dolina - do kdaj še posledice rudarjenja? Geografija v šoli, 20(3), 59–70. Polšak, A. (2011). Nekateri geografski vidiki hidroelektrarn s poudarkom na spodnji Savi. Geografija v šoli, 20(2), 32–47. Polšak, A. (2014). Novejše razvojne smernice slovenskega kmetijstva in podeželja. Geografija v šoli, 23(1), 3– 13. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dbj3jr7 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dbj3jr7) Polšak, A. (2018). Pridelava hmelja v Sloveniji. Geografija v šoli, (26)1, 60–64. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy) SDZV. Slovensko društvo za zaščito voda (27. 5. 2020). Vse barve vode. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u970hk0 (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/u970hk0) SDZV. Slovensko društvo za zaščito voda (3. 6. 2020). Vodni odtis. https://sdzv-drustvo.si/novice/vodni-odtis/ (https://sdzv-drustvo.si/novice/vodni-odtis/) SiStat. Prebivalstvo - izbrani kazalniki po stopnji urbanizacije, Slovenija, letno. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lror8df (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/lror8df) 107 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / Statistični urad RS. 5 Kazalniki ciljev trajnostnega razvoja. https://www.stat.si/Pages/cilji 202 ( https://www.stat.si/Pages/cilji ).11.1 UMANOTERA. Archive for: Brošure, letaki in infografike. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/v3cbxic 1 UMANOTERA. Izračunaj svoj ogljični odtis. https://kalkulator.umanotera.org/ (https://kalkulator.umanotera.org/) UMANOTERA. Ogljični odtis. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vz1dw5f (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/vz1dw5f) UNESCO, Slovenska nacionalna komisija (2022). Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj. Kažipot. UNESCO in Slovenska nacionalna komisija za UNESCO. www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf (http://www.zrss.si/pdf/VITR_za_2030.pdf) Vovk Korže, A. (2020). Ekosocialno in miroljubno kmetijstvo kot pot k trajnostni pridelavi hrane tudi v Sloveniji. Geografija v šoli, 28(2), 45–50. https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/45-50 (https://doi.org/10.59132/geo/2020/2/45-50) Vovk, A., Davidović, D. (2023). Trajnostnost in krožno gospodarstvo kot izobraževalna priložnost za geografe. Geografija v šoli, 31(1), 9–18. https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18 (https://doi.org/10.59132/geo/2023/1/9-18) Vovk, A., Lužnik, J., Davidović, D. (2019). Agroekološka znanja bogatijo tudi geografijo. Geografija v šoli, 27(1), 22–27. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/dpdwpem) Vovk. A. (2018). Kako razumeti trajnostni razvoj. Geografija v šoli, 26(1), 14– 22. https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy (https://aplikacijaun.zrss.si/api/link/9uq4uvy) Vrečer, N. (2016). Razumevanje beguncev v Sloveniji. Geografija v šoli, 24(2–3), 24–31. Žiberna, I., Konečnik Kotnik, E. (2020). Spremembe rabe tal v Sloveniji med letoma 2000 in 2020. Geografija v šoli, 28(3), 6–17. https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/6-17 (https://doi.org/10.59132/geo/2020/3/6-17) Povezava na razširjen nabor literature. (https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2.docx) 108 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | 2 2 : 8 0 / / / 5 2 0 2 . 1 1 . 1 PRILOGE 1 PRILOGE PO POGLAVJIH UVOD V GEOGRAFIJO DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA TEMO » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/Literatura_za_geografijo_2A.docx POKRAJINSKA PESTROST SLOVENIJE IN MADŽARSKE Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/02A_K_obsegu_Alpskih_pokrajin.docx Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/03_K_obsegu_Predalpskih_pokrajin.docx Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/04A_K_obsegu_Obsredozemskih_pokrajin.docx Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/05A_K_obsegu_Dinarskokraških_pokrajin.docx Didaktična priporočila za temo » https://aplikacijaun.zrss.si/api/gradiva/07A_K_obsegu_Obpanonskih_pokrajin.docx 109 Izobraževalni programi srednjega strokovnega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja | Izobraževalni programi poklicno-tehniškega izobraževanja za dvojezično izvajanje na narodno mešanem območju Prekmurja |