GI/ISIL
GLASILO OBČINE LITIJA • JANUAR 1998, ST. 1, LETO XXV.
Wmw i M lil
Litija
sP .
GLASILO ob,anou ~
1998 1
352(497 . 12 Litija) r-
—i i—i t_
1000206,1 cnBISS.
POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 1270 LITIJA
Pred 25 leti prva številka Glasila občanov
GLASILO   SOCIALISTIČNE    ZVIM    DELOVNEGA   LJUDSTVA LITIJA
Občanom ob prvi številki občinskega glasila
Srečno ob prvem koraku
,■<■■''!■ m.,'it,.  •■„'..■ -*ri. ;.....1M   lir  .iFV.lin   I-I  fnitfl' " ■'11' CaHIfhl
(.n-trnli iautrHtna «tloca it <;pt- OĐ /»,pm»ut*l k vetu ohvtUrnoni -tt rletlr na
nju m (iinl irnmi ir !f fin Uevittn m. 'lo pni.""' .r ii'iMMi;unii' ;ilii.f««f»
is///* iinc^.VOf. Jr i.>m/o i«ijb rWa r« utoni« 10 po imu M*
■rrf, (Jii-|iii,l |f lik' \/W   />'.;,I  i-l '"'"V"             ■      '    J ""■ ■'' ■'';'1' I" '-ym '™''1''.
■ J rt ' „., i .;'.-J J) r'' A      f.! rt   I."   Trm/.C/.i- "   ■'■    '                      ■                  '""  '                      "  '"' '"'
iMim tiTM ii prj:in(fiu ureimtiu lakttn ,namrl.a „,ir,„a oMnna
Vam pafo;n/ ilttovnefa tlnv-ela. da im pod Upravljanji eatnpna jr ;đn/MHu t'mcifniiM
o«iijfco|r.lf«đ rflli.....■>.nntf<w rffl.J« „,„                „ ,|,„ihrm .ir£a.,. irl,mt„, poti.
In dmlbtaUi P°"'h           ""oi.pMvBo pmfc/'n'p™ rfiojr, "»(a 01 (IstJto pmiJo f«
Skupščina občine in družbenopolitične organizacije čestitajo vsem občanom ob dnevu OF in prazniku dela
V takšni obliki je pred 25 leti ugledala luč sveta prva številka Glasila občanov
Svečani sprejem na Občini Litija
Litija, 22. decembra - Občina Litija je tudi letos organizirala že kar tradicionalno proslavo in svečani sprejem za sodelavce v občinski upravi ter druge javne delavce v naši občini. Slovesnost je potekala v občinski avli v prijetnem ambien-tu slik Mire Roje. Program so popestrili pevci MPZ Lipa Vače pod taktirko zborovodje Matije Streharja ter Zasavski rogisti pod vodstvom Vasje Namestnika.
Kot je v uvodnem nagovoru povedal župan občine Litija je bilo iztekajoče se leto uspešno, veliko dela pa nas še čaka v prihodnje.
Slavnostni govornik g. Franci Ro-kavec, predsednik občinskega sveta, je dejal, da se upravičeno zastavlja vprašanje, ali so bila izpolnjena pričakovanja plebiscitne odločitve pred sedmimi leti pri graditvi socialne in pravne države Slovenije. Dejal je, da je splošna uspešnost države odvisna od gospodarstva, kmetijstva, kulture, skratka predvsem od dejavnosti, v katerih se ustvarja nova vrednost.
Po končanem, svečanem delu je sledilo sproščeno in živahno srečanje vseh prisotnih. R. C.
Iz decembrske seje Občinskega sveta
Litija, 18. decembra - Pred božičnimi prazniki so se svetniki sešli na 9. izredni seji, zadnji v letu 1997. Tako se je Občinski svet v letu 1997 sešel na štirih izrednih in devetih rednih sejah.
Svetniki so na 9. izredni seji v drugem branju potrdili Odlok o ustanovitvi Zavoda za izobraževanje in kulturo Litija (ZIK), z nekaterimi začasnimi rešitvami. V prvem branju so obravnavali in soglasno sprejeli tudi Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Bogenšperk, ki naj bi sistematično uredil razmere na tem področju in pripomogel k boljši predstavitvi in
poslovnem rezultatu gradu Bogenšperk.
Zavrnili so predlagano višino vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998, potrdili pa nižjo, ki za leto 1998 znaša 1,20 SIT. Prav tako so svetniki ugodili prošnji podjetju Pletilja d. d. in mu omogočili reprogramiranje dolga iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Dolg bo podjetje poravnalo v šestih mesečnih obrokih z zakonitimi obrestmi.
Sprejeli so še rebalans proračuna za leto 1997 in sklep o začasnem financiranju potreb proračunskih po-
Silvestrska noč je za nami
Šmartno, 31. decembra - Tudi v letošnje leto je velika množica Šmar-čanov, pa tudi drugih prebivalcev občine, stopila skupaj. Pričakovanje polnoči seje odvijalo na Staretovem trgu pred cerkvijo, kjer so organiza-
torji poskrbeli za gostinsko ponudbo in obilo glasbe. Ni pa jim bilo potrebno skrbeti za pokanje petard, ki se je stopnjevalo proti polnoči in takrat doseglo svoj višek in tudi prestopilo meje dobrega okusa.
Tudi mladi so si zaželeli sreče
rabnikov v letu 1998, ki omogoča normalno poslovanje občine in njenih organov, do sprejetja proračuna za leto 1998.
Med drugim so svetniki zavezali župana k podpisu pogodbe med Občino Litija in Zavarovalnico Triglav, za sofinanciranje zavarovanja kmetijskih objektov.
Na koncu seje predsednik občinskega sveta zahvalil vsem svetnikom in svetnicam za visoko udeležbo na vseh sejah, kakor tudi za konstruktivno in ustvarjalno delo v iztekajočem se letu.
ROMAN CIGLAR, sekretar Občinskega sveta
Sicer smo si obiskovalci polnočne zabave, ki se je zavlekla v jutranje ure, zaželeli kot ponavadi obilo miru, sreče, zdravja, razumevanja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu. Enako so si zaželeli tudi vsi tisti, ki so praznovali v zaključenih družbah ali pa doma pred televizorjem. (UGO)
Na šmarskem trgu se je kar trlo ljudi
Obvestilo!
Obveščamo vas, da je javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa v občini Litija, ki je bil objavljen v decembrski številki GO razveljavljen in da bo ponovno objavljen po uveljavitvi Pravilnika o sofinanciranju programov športa v občini Litija, ki ga je Občinski svet sprejel 24. 10. 1997. Razpis bo predvidoma objavljen v naslednji številki GO.
OBČINA LITIJA Oddelek za družbene dejavnosti
Urednikova beseda
Srebrna leta pravijo petindvajsetim. Srebro pomeni že nekoliko več zrelosti in ravnotežja. Še zakonski stan, pravijo, se takrat dodobra utrdi Minejo namreč najprej začetniške težave, potem odrastejo še otroci in kar naenkrat je dovolj časa zase. Tako bi tudi za Glasilo občanov morali reči, da že prihaja v tista leta, ko se izkazuje kot dober časnik, ki popestri marsikatero zimsko urico z informativnim branjem in zanimivostmi iz naše bivanjske okolice.
Temeljni cilj in naloga Glasila občanov je namreč skrb za obveščanje javnosti, predvsem občanov občine Litija, o vseh pomembnih procesih in dogodkih v občini, pravi med drugim občinski odlok o ustanovitvi tega časopisa. Časopis tako ljudi povezuje. Sploh pa dandanes ni nihče več tako ozkogleden, da bi zapiral duri lastne hiše in nikoli ne obiskal soseda. Sodobni svet je svet komunikacij in pretoka informacij.
Sodobno pa želi postati tudi Glasilo občanov. Sodobno v tem smislu, da bi dejansko zajelo čim širši krog ljudi, in če nismo skromni, ne samo znotraj ene občine, temveč večih, kar bo sko-rajdane v bližnji prihodnosti očitna danost. Že v uvodniku prejšnje številke se mije nekaj podobnega zapisalo in res je tako, da moramo biti na novo organiziranost naše, zaenkrat enovite lokalne skupnosti, dobro pripravljeni. Če ne bomo namreč krajani začutili te povezanosti, kljub zakoličenim mejam, potem je brez vsakega pomena pozivanje k sodelovanju in sožitju.
MATJAŽ BERČON, odgovorni urednik
Jaslice v novi litijski cerkvi
Litija, 25. decembra - Opolnoči se je v večini krščanskih cerkva začela polnočna božična maša. Tudi v Litiji je sveto mašo v nenavadnem okolju, med surovimi stenami daroval dekan, Anton Masnik.
Neometano cerkev je že takoj po 23. uri začela napolnjevati množica vernikov, ki so to noč želeli prisostvovati daritvi prve svete maše v obnovljeni in razširjeni cerkvi sv. Nikolaja v Litiji.
Skoraj tisočglava množica je mirno in z opaznim zadoščenjem po-
doživlj ala dogodke božične skrivnosti izpred dvatisoč let.
Najbolj presunljive so bile gotovo jaslice, ki so med golimi stenami nazorno ponazarjale bedo rojstva malega Jezuščka, ki se kljub svojemu kraljevskemu poreklu ni rodil v palači. Navduševale so zlasti najmlajše, ki so se ob njih najbolj • sprostili in skorajdane vživeli vanje.
Prijetno in spokojno vzdušje so motili le mladi objestneži, ki so s silovitimi salvami na svoj način želeli obeležiti božično noč. (UGO)
Obletnice v letu 1998
Vsi, ki imate podatke o različnih okroglih obletnicah, dogodkih, rojstvih, smrtih in podobnem na področju litijske občine, nam sporočite oz. pripravite prispevek na to temo. Z veseljem ga bomo objavili. V tej številki pa že nekaj omemb:
Litija (25 let) -Tega leta je bil zgrajen betonski most preko reke Save v Litiji. Lesena konstrukcija starega mostu namreč ni več ustrezala napredujočemu prometu, kar pa je pomenilo tudi konec nekega zgodovinskega obdobja Litije. Stari most, zgrajen 1852. leta, je tako pričakal svoj klavrni konec. Kdove, ali ne bo kdaj zopet stal? Litija (35 let) - Litijo je stresel močnejši potres. Litija (45 let) - Delovati začne nižja glasbena šola. Šmartno (100 let) - Ustanovljena obrtnonadaljevalna šola. Litija (110 let) - Prvič zasveti električna žarnica v sklopu električnega omrežja topilnice.
Litija (110 let) - Ustanovljeno Gasilsko društvo.
Javorje (125 let) - Ustanovljena zasilna šola.
Šmartno (130 let) - Dekan Burgarje ustanovil farno šolo.
	PRISPEVKE ZA FEBRUARSKO ŠTEVILKO SPREJEMAMO DO VKLJUČNO 23. JANUARJA!		
1000206,1
Politika ni bavbav     Piše: M. Berčon
Smo res rojeni za družbo?
Ni dobro za človeka, da je sam; naredil mu bom pomoč, ki mu bo primerna," (lMz 2,18b) je zapisano v prvih poglavjih Biblije. Res je Bog najprej ustvaril živali, a tudi hitro ugotovil, da človek potrebuje več, nekaj sebi enakega, in ustvaril mu je družico.
Iz te preproste zgodbe lahko hitro potegnemo vzroke za nastanek človeške družbe. Večini ljudi se to zdi preprosta danost. Rodimo se namreč v družbo, živimo v njej od malih nog in končno tudi umremo v njej. Ves naš razvoj poteka v družbi in ta ga seveda tudi občutno oblikuje. Velik pomen ima na tem mestu komunikacija, ki je pri človeku razvita do te mere, kot pri nobenem drugem živalskem bitju. Jezik je tisto sredstvo, ki smo ga razvili inje podlaga oz. temeljni povezovalni sistem vseh odnosov.
Že prejšnikrat smo predstavili dva pogleda na človekovo družbenost. To sta bili Aristotelova in Hobbesova teorija. Aristotel človekovo udeleženost v družbi vidi povsem kot neprisiljeno, celo kot nekaj naravnega - konec koncev je človeku cilj biti v družbi. Zato je pri njem močno poudarjen etični vidik družbenosti. Cilj h kateremu tako vsak človek teži je dober in zato je tudi pot do njega (in to je tudi politika) dobra, vse, kar nas od tega cilja oddaljuje, pa je slabo.
Predstavnik novoveškega individualizma in s tem nekako začetnik sodobnega liberalizma, Thomas Hobbes, seveda nasprotno meni, da je vsak človek popoln individualist in da smo zgolj zaradi koristi prisiljeni živeti skupaj, kar pa moramo opredeliti v družbeni pogodbi, da ne bi sčasoma prihajalo do prevelikih nesoglasij. Vsak živi v neprestanem strahu zase, izhodiščno dejstvo pa je boj vseh proti vsem. Porok za spoštovanje že omenjene družbene pogodbe je lahko zgolj državni poglavar, na katerega državljani prenesejo vse pravice. Tako pridemo do trditve, daje država upravičena zgolj ob pristanku njenih prebivalcev.
Še bolj zanimiva in aktualna je Hobbesova trditev, da je 'Človek človeku volk,' kar velja za odnose med državami, za odnose med ljudmi znotraj ene države pa velja 'Človek človeku bog.' Mirno in svobodno se počutimo torej le v lastni državi, preko meja ne gre. Svoboda tako zahteva lastno omejitev, saj izven meja veljajo drugačni zakoni, in se tako postavlja za najvišje merilo državne ureditve, kar pa je seveda tipičen liberalen pogled.
Na koncu smo postavljeni med dve skrajnosti: kolektivizem in indi-vidualizern. Menim, da se moramo ljudje dandanes le bolj oprijeti sodelovanja. 'V slogi je moč,' so rekli stari Latinci. Družbo moramo vzeti kot neizogibno danost, vsak posameznik pa mora biti toliko odgovo-■ ren, da prevzame naloge, za katere je sposoben in tako pripomore h graditvi skupnih pogojev za življenje.
Obisk ministra za drobno gospodarstvo in turizem v vladi RS, Janka Razgorška
Martinov sejem v Šmartnem
Nadaljvanje prispevka iz septembrske številke
SKD smo za kmetijske zbornice!
Piše: Dr. Jože Osterc
Ker je bilo v tem času v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in v javnosti kar nekaj pomislekov o potrebnosti Kmetijsko gozdarskih zbornic, sem opravil več pogovorov s takratnim predsednikom GZS g. Feri-jem Horvatom. Ugotovila sva, da je ustanovitev KGZ smiselna in MKGP je lahko nadaljevalo s pripravo zakona.
Pozimi 1991/92 in spo mladi 1992 so si sledila prizadevanja za rušenje Demosove (Peterletove) vlade. Priprave zakona so zato zastale. Prizadevanja za zamenjavo vlade, v kateri je aktivno sodelovala tudi SLS, so bila maja 1992 kronana z uspehom. Čeprav je bila SLS z ministrom g. Jožetom Jerajem nekaj časa vključena v prvo Drnovškovo vlado, se delo pri pripravi zakona o KGZ ni nadaljevalo.
Januarja 1993 sem ponovno postal kmetijski minister v drugi Drnovškovi vladi. Takoj sem pospešil delo pri pripravi zakona o KGZ. 23. marca 1993 nas je obiskal dr. Groblehar iz Celovca, ki dobro pozna delovanje kmetijskih zbornic v Avstriji. Da bi pospešil pripravo zakona, sem 23. aprila 1993 imenoval delovno skupino za pripravo zakona. Za vodjo skupine sem imenoval mag. Francija Avsca, za člane pa tudi prof. dr. Franca Zagožna, g. Ivana Omana in doc. dr. M. Štruk-leca.
V letu 1993 je potem delovna skupina ob sodelovanju uslužbencev MKGP pospešila pripravo zakona. Koje bil zakon pripravljen, seje zapletlo na Odboru vlade za gospodarstvo. Nekateri člani odbora so bili mnenja, da postopka za sprejem zakona o KGZ ni mogoče nadaljevati, dokler vlada ne pripravi splošnega zakona o zbornicah. V tem smislu je takratni predsednik DZ g. Rigelnik pisal vladi posebno pismo. Sam sem vztrajal pri nadaljevanju postopka in uspel, da je
SKD
prišel predlog zakona za prvo branje v proceduro na sejo vlade v aprilu 1994. Vlada je zakon za prvo branje sprejela in ga posredovala v DZ s prošnjo, da ga ta uvrsti na aprilsko sejo.
Matično telo, Odbor DZ RS za kmetijstvo in gozdarstvo, je obravnaval predlog zakona na 19. seji dne 14. aprila 1994. V razpravi je bilo poudarjeno, da je decentraliziran sistem z območnimi zbornicami zelo primeren zaradi podobne območno (regionalno) organizirane svetovalne službe, kontrolne in selekcijske službe ter kmetijskega šolstva. Omenjeno je bilo, da bodo tako organizirane zbornice najlaže in najkakovostneje opravile predstavniško, svetovalno in pospeševalno poslanstvo. Kljub pomislekom nekaterih, ker še ni bil pripravljen splošen zakon o zbornicah, se je predvsem poslanec Zagožen zavzemal za to, da odbor podpre predloženi predlog zakona. Odbor je ob koncu sprejel tri sklepe:
1. Predlog zakona o KGZ je primeren za prvo obravnavo v DZ
2. DZ naj predlog zakona vključi v dnevni red aprilske seje
3. Vlada naj do seje DZ ali najkasneje do druge obravnave pripravi izhodišča o organiziranosti zborničnega sistema v RS.
DZ je obravnaval predlog zakona na 22. seji DZ dne 29. junija 1994. Sprejel je ugotovitveni sklep, da je predlog zakona o KGZ ustrezna podlaga za pripravo zakona za drugo obravnavo. Po tej seji smo na MKGP pospešili pripravo zakona, ker smo želeli, da bi bil zakon sprejet še pravočasno, da bi lahko potrebne volitve izpeljali skupaj z lokalnimi volitvami koncem leta 1994. Ko je bil zakon pripravljen, je MKGP vladi predlagalo, da le - ta zaprosi DZ za združitev druge in tretje faze - zaradi že omenjene časovne stiske. Vlada je predlog ministrstva upoštevala in po
Šmartno, 14. novembra - V okviru praznovanj farnega in krajevnega zavetnika sv. Martina je v Šmartnem že drugič potekal Martinov sejem. Sejem poskuša oživiti bogato tradicijo na tem področju, ki jo je imelo Šmartno vse do druge svetovne vojne. Tako se je takrat letno zvrstilo do šest sejemskih prireditev, ki so potekale v razmahu od praznika sv. Treh kraljev pa vse do praznika sv. Martina. Na žalost je bila ta bogata tradicija prekinjena s pričetkom druge svetovne vojne, po njej pa seveda ni bilo veliko razumevanja za podobne prireditve. Nalogo vsaj delne oživitve te dejavnosti seje leta 1996 lotilo vodstvo KS Šmartno in turistično društvo tega kraja. Lahko rečemo, da se je v drugo prireditev že lepo prijela; tako je svoje izdelke in dejavnost predstavljalo že 25 razsta-vljalcev, ki so se predstavili s svojo dejavnostjo. Še posebej je izstopal razstavni prostor Kmetijsko gozdarske zadruge Litija, ki se je predstavila skupaj z nekaterimi turističnimi kmetijami iz litijske občine.
Poseben pečat je tokratnemu sejmu dala navzočnost ministra za drobno gospodarstvo in turizem v vladi RS, Janka Razgorška, ki se je odzval povabilu predsednika Občinskega sveta občine Litija, Francija
Minister Razgoršek se je zadržal v razgovoru z domačimi podjetniki
stajo GEOSS. Ob 13. uri seje udeležil svečane otvoritve Martinovega sejma v Šmartnem. V kratkem kulturnem programu, ki sta ga polepšala nastopa kvarteta Šmartin in domače tamburaške skupine, je navzočim najprej spregovoril predsednik Območne obrtne zbornice Litija, Oton Muzga. V svojem nagovoru je izpostavil pomembnost razvoja obrti in drobnega gospodarstva, ki v naši občini že sedaj zapo-slujeta preko 1000 ljudi. Minister
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Območne obrtne zbornice Litija Oton Muzga
Rokavca, in je sejem tudi svečano odprl. Minister se je v Litiji najprej ustavil v prostorih občine nato pa dal intervju za lokalno radijsko po-
Razgoršekje nato po kratkem pozdravnem nagovoru sejem tudi uradno odprl in si s spremstvom ogledal sejemsko ponudbo. Kot kaže,
gaje najbolj navdušila predstavitev KGZ Litija, saj se je na njenem razstavnem prostoru zadržal najdlje.
Po ogledu sejma si je na svojo željo s soprogo ogledal šmarsko ctr rkev sv. Martina, ki ga je zelo navdušila, saj je bil poln hvale na njen račun. Svoj prvi obisk v litijski občini, odkar je na položaju ministra, pa je zaključil na gradu Bogenš-perk, kjer je imel s predstavniki drobnega gospodarstva, KGZ Litija in občine pogovor o problemih in razvojnih usmeritvah tega dela gospodarstva. Kot je dejal v razgovoru, mu težave in problemi s katerimi se srečujejo tukajšnji obrtniki niso neznani, saj je tudi sam že vrsto let dejaven na tem področju (njegovo podjetje, ki izdeluje oblazinjeno pohištvo, zaposluje kar 160 ljudi). Omenil je tudi, da se šele privaja na novo funkcijo in da celotnega stanja na svojem področju še ne pozna. Obljubil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da se po-g ložaj tega dela gospodarstva s siste-ž matskimi odloki izboljša, predvsem £ pa, da bi celotna vlada tem zade-o vam posvečala več pozornosti kot S. dosedaj. Ob koncu obiska so se predstavniki občine ministru zahvalili za njegov obisk in ga povabili na ponovno snidenje, kar je tudi obljubil.
V. J.
obravnavi- na svoji seji poslala 12. 10. 1994 predlog zakona z amandmaji DZ s prošnjo, da zakon uvrsti na novembrsko sejo DZ.
Odbor DZ RS za kmetijstvo in gozdarstvo je predlog zakona obravnaval na 28. seji 8. novembra 1994. Takoj v uvodu je član odbora Zagožen povedal, da se z zakonom ne strinja in da bi morala vlada predložiti zakon o javnih službah, ki naj bi ga DZ obravnaval sočasno z zakonom o KGZ. Dodal je še, da se z zakonom ne mudi in da si kaže vzeti čas, da se odprta vprašanja razčistijo.
Ljudi iz MKGP in mene osebno je to stališče zelo presenetilo, saj je bil poslanec Zagožen kot član komisije za pripravo zakona med tistimi, ki so do te seje najbolj priganjali k hitri pripravi in sprejemu zakona. To je zelo jasno izražal tudi ob razpravah za prvo branje. Sledila je precej dolga razprava, ki se je končala s predlogom umika zakona o KGZ z dnevnega reda novembrske seje DZ. V sklepu tudi piše, daje predloženi predlog treba obravnavati usklajeno s predlogom zakona o kmetijskih javnih službah in izhodiščih o organiziranju in delovanju zborničnega sistema v RS. Odbor je sprejel še dodatni sklep, da naj vlada RS čimprej predloži v obravnavo predlog zakona o kmetijskih javnih službah. Odbor pa ni sprejel predloga poslanca Zagožna, da naj se zakon vrne v prvo obravnavo.
Se nadaljiije
Devet let SLS v naši občini
Shverkka
Dogo-
Spomini so še živi, kot bi se dogajalo včeraj. Bilo je v nedeljo, 8. januarja, ko smo v polni sejni dvorani občine Litija s politično stanovskim programom ustanovili podružnico prve alternativne stranke v naši občini dki, delo in dopolnitev programa v naslednjih letih potrjujejo, da je orientacija tradicionalnih vrednot s posebnim občutkom na socialnem področju prava usmeritev za našo občino, kakor tudi državo Slovenijo. Marsikaj je bilo v teh letih že narejenega predvsem z aktivnim sodelovanjem občank in občanov pri konkretnem razreševanju vsakdanjih vprašanj, kakor prepotrebnega urejanja celotne infrastrukture. Ob tej priložnosti ni naš namen, pa tudi ni to običajno, da bi naštevali projekte, ki so bili v tem obdobju uresničeni. Prav pa je za SLS, da se osvetlijo temeljni poudarki, ki poosebljajo izvajanje programa SLS Podružnice Litija.
Enakomeren razvoj občine, večji poudarek pri delu z mestno in
krajevnimi skupnostmi, izrecno načelo spoštovanja jasno izražene volje ljudi, večji poudarek pri razreševanju perečih socialnih vprašanj, zagotavljanje ljudska stranka bolj ugodnih izobraževalnih pogojev mladim, nizka obrestna mera je za nove investicije v gospodarstvu in kmetijstvu ter turizmu eden od pomembnih pogojev za razvoj. Urejena infrastruktura pa je predpogoj za vsestranski hitrejši razvoj osrednjega območja naše države.
V SLS se zahvaljujemo za množično sodelovanje vsem članom stranke, simpatizerjem, kakor občankam in občanom, kijih vsakodnevna politika ne zanima pa s svojimi predlogi in pobudami pomagate pri našem delu, Še posebej razveseljivo pa je dejstvo, da se v zadnjem obdobju vključujejo v delo SLS predvsem mladi iz naše občine. Zavedamo se, da bo tudi v prihodnje pred nami marsikatera ovira in težava, najlažje jih bomo prebrodili z medsebojim zaupanjem in poštenim delom.
FRANCI ROKAVEC
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so pripomogli k asfaltiranju Mačkovne ceste - Cirkuse, posebno pa še Slovenski ljudski stranki Podružnica Litija.
NADA CEGLAR
ZAHVALA
Družina Holešek se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k asfaltiranju ceste Višnji grm— Razbore— Jezni vrh, še posebej g. Antonu Ko-viču in Socialdemokratski stranki OO Litija.      DRUŽINA HOLEŠEK
Slovo od občinskega sveta
Z mesecem decembrom '97 sem zaključil svoje delo sekretarja občinskega sveta občine Litija.
V svojem triletnem delu sem se srečeval z vsemi začetnimi težavami nove lokalne samouprave in ob tem s težavami, ki jih je doživljala občina Litija ob svoji novi organiziranosti in pristojnostih, ki se močno razlikujejo od pristojnosti "stare" občine.
Kljub začetnim težavam, pa smo
z dobrim sodelovanjem v občinski upravi in s članicami ter člani v občinskem svetu skupaj uspevali premagovati le-te ob iskanju čim širšega soglasja med vsemi strankami, ki so zastopane v Občinskem svetu.
Prav zaradi slednjega in zaradi zaupanja, ki so mi ga izkazali svetniki ob imenovanju, 22. 12. 1994, bi se rad zahvalil vsem članicam in članom Občinskega sveta ter upam in
m *
V SLIKI IN BESEDI
Delavci občinske uprave so se zahvalili in poslovili od dosedanjega sekretarja Občinskega sveta, Rajka Meserka.
želim, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo tudi z mojim naslednikom.
Prav tako bi se rad zahvalil tudi vsem sodelavcem v občinski upravi brez katerih si ne moremo predstavljati dobrega dela Občinskega sveta, niti dela Občine kot celote, na kar radi pozabljamo.
V tem letu želim vsem skupaj veliko strpnosti in modrosti ter dobrega dela za dobro vseh občanov občine Litija.
Srečno vsem,
Po koncertu kvarteta Šmartin na gradu Bogenšperk se Rajku Meserku zahvalil tudi predsednik Občinskega sveta, Franci Rokavec
RAJKO MESERKO
25 let Območne obrtne zbornice Litija
Litija, 9. decembra - Istoimenski zbornik je bil v začetku decembra predstavljen na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala Območna obrtna zbornica Litija ob svojem jubileju. V zborniku je avtor, Martin Brilej, predstavil zgodovinski razvoj obrti v Litiji, delujoči člani pa predvsem svoje poglede na prehojeno pot. Posebna pozornost je posvečena pomenu, ki jc ima obrtniška dejavnost v naših krajih. Ne
Da so obrtniki v Litiji res dejavni in polni optimizma, je dokazal tudi Roman Laba z investicijo v objekt, pomemben zlasti za lastnike jeklenih konjičkov. V hali pa se bo seveda našlo tudi kakšno novo delovno mesto.
manjka pa seveda tudi optimističnih napovedi za prihodnost. Dejstvo je namreč, da so v tem času ravno obrtniki gibalo napredka in razvoja celotnega gospodarstva. Tega se za-
vedata tako Območna obrtna zbornica Litija kot tudi Občina Litija. Skupni projekt, ki je nastal iz te zavesti in posledičnega sodelovanja je Podjetniški center Litija. (UGO)
Šmartno, 8. decembra - Takole je nesrečni voznik s svojim vozilom skoraj zgrmel v reko Reko. Pri tem je bil močno poškodovan mostiček in ograja.
V občini je bilo lani asfaltiranih prek 30 km cest. Slika je iz Vin-tarjevca, kjer je črna cesta povezala samotne kmetije z dolino.
Svetniške skupine v letu 1997
Občinskim svetnikom je poteklo že tretje leto mandata. O sejah ste redno obveščeni v Glasilu občanov, konec koncev pa se njihovo delo odraža tudi v širši okolici. Vodi ga še vedno predsednik Franci Rokavec, v pomoč pa sta mu predvsem podpredsednik Jože Grošelj in sedaj novi sekretar Občinskega sveta Roman Ciglar.
V litijskem Občinskem svetu je zastopanih pet, sicer tudi držav-nozborskih, strank. Leto 1998 pomeni leto novih občinskih volitev. Zato se bodo verjetno svetniki, ki nameravajo še enkrat kandidirati, potrudili in resnično dokončno uresničili program, ki so si ga začrtali, predvsem pa prisluhnili svojim volilcem.
LDS (7)	SLS (7)
Marija Tomšič	Franci Rokavec, predsednik OS
Martin Brilej	Stane Črne
Zlato Mantel	Marija Zaje
Jože Juvan	Mirko Močilar
Tomaž Gradišek	Franc Černe
Jože Kovic	Bojan Železnik
Bruno Utenkar	Roman Ciglar
SKD (5)	SDS (4) *
Jožica Babnik	Matjaž Gospeti
Anton Korimšek	Sandi Kraševec
Simon Pikovnik	Jože Grošelj, podpredsednik OS
Peter Brunček	Zvone Šavor
Vincenc Zadražnik	
ZLSD (2)	NEODVISNI (1)
Joža Ocepek	Jože Hostnik
Andrej Praprotnik	
Novica iz matičnega urada:
Litijsko prebivalstvo se stara
Iz litijskega matičnega urada so nam ob začetku leta posredovali statistiko za leto 1997. V tabeli lahko podatke primerjamo z letom poprej.
400 350 300 250 200 150 100 50 0
I !
število rojstev
število smrti
(D 0)
število porok
Res je, da število rojstev v letu 1997 presega smrti za 15 %; res pa je tudi, daje število rojstev v primerjavi z letom 1996 naraslo le za dobrih 20 %, število smrti pa kar za 32 %. Še posebej pa je zaskrbljujoč podatek o porokah; število le-teh je namreč upadlo za 16 %. (UGO)
Vernek, 11. decembra — Na enem najnevarnejših odsekov magistralne ceste M 9-10, v Verneku, so si člani Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter republiški inšpektor ogledali lokacijo za možno avtobusno postajališče.
Litija, 31. decembra — Na Silvestrovo je podjetje Trgograd vgradilo 25 m3 betona v oporni zid pod litijskim pokopališčem, ki se bo v tem letu začelo širiti.
Bogenšperk, 25. decembra — Na božični dan je kvartet Šmartin pod umetniškim vodstvom Jožeta Vidica in ob orgelski spremljavi Urške Vidic v poročni dvorani na gradu Bogenšperk predstavil svojo novo kaseto in zgoščenko "Prisvetil je veseli dan", na kateri je posnetih 17 božičnih pesmi. B. Ž.
a														GLASILO OBČANOV											Januar 1998
																									
Pogled na obnovljeno župnijsko cerkev ter gručo hiš okoli nje
Javorje je najmlajša krajevna skupnost
Na robu litijske občine, ob meji z občino Ivančna Gori ca, leži vas Javorje. Verjetno je večini naših krajanov precej neznana, saj v zadnjem času ni bila deležna velike pozornosti. Morda je še najbolj znana po Folklorni skupini Javorje, ki pa že dlje časa deluje v Šmartnem, le ime ohranja izvorno. Seveda ima kot vsaka naselbina tudi Javorje svojo zgodovino. Lahko bi govorili o preteklih dogodkih: o staroselcih, ki so menda zapustili sledove in jih je prekrila ruša; o turški nevarnosti, o kateri priča ime hriba Straža; o gospodih z Bogenšperka. Celo v današnji gošči pod vasjo, imenovani Panči-čevo, naj bi svoj čas stala grašči-nica!
Največ se seveda da povedati o preprostih ljudeh. Javorje je vas preprostih ljudi. Boj za preživetje je bil skozi vse dobe težak. Vaščane so pestile podobne tegobe kot vse druge vasice širom dolenjskega gričevja. A vztrajali so. Trmasto in uporno. Če bi se ves svet obrnil na glavo, Slovenec in tudi Javore bi ga
podprl z rameni. Zaupali so v svojo moč, prav tako kakor v Božjo. Ne samo, da so bili nadvse zavedni in domoljubni, tudi verni so bili javor-ski prebivalci. Njihovo vernost nam izpričuje svojevrstna župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja; do 2. svetovne vojne pa je na bližnjem Fe-lič vrhu stala še cerkvica sv. Roka. Starejši se še spominjajo procesij iz vasi na hrib.
Danes za duhovno oskrbo župlja-nov skrbi javorsko-primskovški župnik, Pavel Sporn.
Prebivalstvo se je povečini ukvarjalo s kmetijstvom. Nerodovitni bregovi so zahtevali garaštvo in mnogo pridnih rok. Teh pa ni pri nobeni hiši manjkalo. Nekaj se je še zaslužilo s sezonskim delom, pa s 'turanjem'; kasneje tudi že v mestnih "tovarnah. Nekateri so si poiskali slajšega kruha čez mejo, celo čez veliko lužo so se podali.
Tisti, ki so ostali se niso dali kar tako. Konec prejšnjega stoletja se je vsa Slovenija prebujala in si dajala zagona za nadaljne preživetje. Ta
Na križišču pod Leskovico vodi ena izmed poti tudi v Javorje
V javorski šoli se je v letih okoli 2. svetovne vojne stiskalo tudi do osemdeset otrok
val je zajel tudi Javorje. Že leta 1873 so začeli z zasilnim poučevanjem otrok, čez tri leta je bila ustanovljena samostojna župnija. Kmalu je zabrstelo kulturno življenje. Sem ter tja kakšen nastop pevskega zbora, pa ljudske igre; vse to je vzdrževalo primerno raven življenja v Javorju. Pripadala jim je celo pravica do nekaj letnih sejmov, kar je v te hribe privabilo trgovce in kupce iz širše okolice. Zamisel o lastnem gasilskem društvu se je uresničila leta 1932 in še danes vsako prireditev v Javorju pospremijo uni-fomirani pripadniki gasilske čete, ki jo vodi Franc Šuštaršič.
Posebno grobo pa sta v mirno in utečeno vaško življenje posegli svetovni vojni v tem stoletju. O obeh pričata spominski plošči na cerkvi. Sledimo lahko seznamoma imen, povečini moških, ki so zapuščali rodno grudo, umirali na tujih bojiščih
in neznanokje v slovenskih gozdovih in ki so zapustili tudi delo svojih žuljev v javorski zemlji.
Danes prebivalci gledajo v svojo prihodnost precej optimistično. Kljub temu, da si v podružnični šoli znanje nabira le peščica otrok, se v vas vrača življenje. Zadnja leta se je število hiš v vasi podvojilo, konec koncev je tudi asfaltna cesta Javorje približala dolini, letos pa so z novimi telefonskimi priključki razdalje resnično postale zanemarljive. Imajo tudi urejen vaški vodovod, obišče jih potujoča trgovina, v vasi pa je še stara Gostilna pri Pajku. Za lep izgled in urejenost skrbijo vaščani sami. Odkar je asfaltiran tudi vaški trg, ga v soboto zvečer ni težko pomesti. Pokopališče je urejeno, le dovozna pot že lep čas čaka nove prevleke. A dela čaka še kar nekaj... - zato tudi nova krajevna skupnost.
Zanimivosti:
• Nadmorska višina Javorja je 560 m in je prijetna izletniška točka za daljši nedeljski sprehod.
• Število prebivalcev je na širšem javorskem območju raslo od leta 1869 (200) vse do konca druge svetovne vojne, koje leta 1948 doseglo okoli 425 duš, če ne štejemo še prek 50 pobitih žrtev. L. 1991 je po podatkih ljudskega štetja v župniji Javorje (preko meja litijske občine) živelo 249 ljudi.
• Prva šola je začela delovati 1873 (125 let); od 1930 pa je tekel reden pouk. Danes je v vasi Podružnična osnovna šola Javorje z matico v Šmartnem. V štirih razredih nižje stopnje sedi 6 učencev, ki jih poučuje učiteljica Bernarda Kralj. Poskrbljeno pa je tudi za tri malčke v mali šoli.
• Med obema vojnama je delovalo v vasi Slovensko katoliško izobra-žensko društvo, kar pomeni da so že v tistem času čutili potrebo po splošnem izobraževanju tudi starejših ter kulturnem udejstvovanju.
• Cerkev sv. Roka je bila verjetno zgrajena v spomin na kugo v 1. 1646. Starejši vedo povedati tudi, da je cerkev prvotno stala v gozdu, imenovanem Zlati les, potem pa menda bila po zraku prenesena na Felič Vrh. 1942. sojo Nemci zaradi meje podrli. Prav tako Pirovčevo in Lampretovo domačijo.
• Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja je baročna, s podolžno ladjo in zanimivimi, fugiranimi notranjimi stenami. Glavni oltar je iz druge polovice 18. stoletja. V cerkvi je tudi kip sv. Roka iz cerkvice na Felič Vrhu.
• Freska sv. Krištofa, ki so jo odkrili na južni fasadi, je verjetno iz 15. stoletja.
Na tem gričku je stala cerkvica sv. Roka, ki so jo porušili Nemci. Za delo so mobilizirali domačine in le redki hranijo fotografijo, ki dokumentira tisti dogodek. Za objavo v našem časopisu jo je odstopil Alojz Nograšek.
• Do zgraditve ceste Črni potok -Pusti Javor mimo Bogenšperka 1. 1890, je potekala vozarska pot preko Leskovice. Na vrhu klanca je stala Gostilna pri Klančarju, kjer je bilo furmansko postajališče.
• Sejma v Javorju pred 2. svetovno vojno sta bila na torek pred Veliko nočjo (tihi torek) in na Jer-nejevo (24. avgusta), ko seje kup-čevalo predvsem z živino.
• Med okupacijo slovenskega ozemlja s strani nacistične Nemčije in fašistične Italije, ki sta domovino razkosali na polovici, je tekla zloglasna žičnata meja tudi po hribovju južno od Javorja. Na Debečah stoji spominsko obeležje na tisti čas.
Kako pridemo v Javorje iz Šmartna:
• z avtomobilom se lahko pripeljemo po cesti mimo Bogenšperka in čez Leskovico v 20 minutah;
• druga pretežno makedamska pot vodi skozi Vintarjevec in Debeče;
• lahko se povzpnete tudi močno navkreber iz Črnega potoka (Dom Tišje) preko Riharjevca;
• na turistični kmetiji Nograšek pa vam svetujejo, da pustite svojega jeklenega konjička na parkirišču pri gradu Bogenšperk in se nato peš odpravite po gozdni poti do Leskovice, kjer se lahko pri Nograš-kovi domačiji dogovorite za malico, se odpravite naprej do Javorja, ob vrnitvi pa vas čaka obložena miza z dobrotami.
Javorje je izhodiščna točka za izlet:
• do Lectovega gradu (LD Šentvid pri Stični) na Felič Vrhu;
• do Debeč in naprej na Obolno do kmečkega turizma;,
• na Gornji Vrh, kjer se odpira pogled na širno Dolenjsko do Gorjancev in Kočevskega Roga in na Gorenjsko s Kamniškimi Alpami ter na Zasavsko hribovje s Kumom.
Decembra so prebivalci novoustanovljene Krajevne skupnosti Javorje, za katero so se na referendumu složno odločili, izvolili prvih sedem članov Sveta KS:
Dušan Cerjak, predsednik;
Alojz Dremelj, podpredsednik;
Slavka Murenc, blagajnik in računovodja;
Alojz Flisek, tajnik;
Jože Dolšek;
Jože Kepa;
Janez Trpin.
Dotlej je bila ta vas s sosesko del KS Vintarjevec, ki menda ni vedno znala prisluhniti oddaljenim hribovskim zaselkom. Sedaj pa upajo, da bodo z neposrednimi povezavami na občinski ravni dosegli boljši položaj kraja in okolice.
KS obsega vas Javorje ter zaselke Felič Vrh, Vodice, Leskovica, Vrata, Perovo selo, kar je pol manjše območje kot je območje javorske župnije. Ta sega celo na območje Občine Ivančna Gorica ter se razteza vse od Obolnega do Višnjega Grma in se spusti skoraj v dolino Temenice.
Uspešen podjetnik, znan preko meja občine
Eden izmed leskovških podjetnikov, ki ga poznajo mnogi kupci in ljubitelji domačih kmečkih mesnih izdelkov tudi izven meja naše občine in celo Slovenije, je Alojz Nograšek. Njegova proizvodnja temelji na izdelavi kakovostnih trajnih mesnih izdelkov. Za dopolnitev prodaje pa izdeluje še poltrajne in barjene izdelke.
V kratkem načrtuje odprtje še prostornejšega, predvsem pa modernejšega proizvodnega obrata z mesnico, ki bo ustrezal evropskim tehnološkim merilom. Pomembno in razveseljujoče dejstvo je tudi zaposlovanje novih delavcev, kar je v našem okolju sicer redkost in predstavlja svetel zgled ostalim podjetnikom.
Na Turistični kmetiji Nograšek vas torej vabijo, da sami preizkusite dobrote s kmečke mize.
Pogled na leto 1997 v KS Velika Štanga
V začetku leta 1997 si je svet KS Velika Štanga zadal naslednje prioritetne naloge:
- asfaltiranje ceste Velika Štanga - Janče, odcep Mala Štanga, odcep Mala Štanga, odcep Dragovšek -Kramar, Račica, Koške Poljane;
- sanacija plazu Žust, mulde Velika Štanga-Račica;
- vgraditev razbremenilnega ventila pri vodovodu in povezava Račica;
- ureditev dokumentacije za lastništvo parcele, na kateri stoji kulturni dom;
- priprava ureditvenega načrta za naselje Velika Štanga;
- tekoče vzdrževanje krajevnih cest in javne razsvetljave;
- nabava gasilskih cevi za požarno varnost.
Od nevednega programa pa so bile uresničene naslednje naloge:
1) Ob izdatni podpori Občine Litija je bila asfaltirana cesta Velika Štanga - Mala Štanga v dolžini 1,4 km, asfaltiran del odcepa ceste Dragovšek do kmetije Kramar, kije na območju naše KS. Za navedene ceste so del sredstev prispevali tudi krajani sami.
2) Po dolgih letih je bil saniran obsežen zemeljski plaz pri kmetiji Žust, ki je resno ogrožal lokalno cesto in gospodarsko poslopje.
3) Podpisane so tudi pogodbe za ureditev muld na cesti Velika Štanga - Račica in tekoče vzdrževanje krajevne cestne infrastrukture.
4) Po večletnem dogovarjanju za obnovo pokopališča je nam v letu 1997 uspela njena celotna ureditev. Predračunska vrednost investicije je bila ocenjena na 7 mio. SIT. Ker pa KS ni imela potrebnih finančnih sredstev, je pristopila ob pridobitvi ustreznih dovoljenj k obnovi v lastni režiji v višini 1,7 mio. SIT; od tega je 700.000,00 SIT prispeval proračun občine Litija, ostalo pa so zbrana sredstva župljanov župnije Velika Štanga. Poleg navedene investicije je bilo nabavljeno ozvočenje za pokopališče in opravljena celotna obnova mrliške vežice, ki jo je možno po želji svojcev pokojnika uporabljati. Kljub temu pa se kaže, da bo potrebno dolgoročno razmisliti o razširitvi pokopališča.
5) V pripravi je projektno tehnična dokumentacija za obnovo vodo-
vodnega sistema in povezavo z vodovodom Račica, kjer je bilo potrebno dokončati nujna zaključna dela.
6) Občinsko gasilsko zvezo smo zaprosili za nabavo nujne potrebne gasilske opreme.
7) Svet KS je namenil veliko dela tudi pripravi za izdelavo projekta CRPOV za našo KS, ki naj bi bila ena od osnovnih prioritet za celostno ureditev komunalne infrastrukture: od ureditve vprašanj cest, oskrbe z vodo, kulturnega, izobraževalnega, društvenega in vsestranskega razvoja našega kraja v bodoče.
V letu 1997 pa so bili v Veliki Štan-gi še naslednji pomembni dogodki:
- 1. junija je bilo odkritje spominske plošče organistu in skladatelju Alojziju Mihelčiču ob prisotnosti ministra za znanost in tehnologijo, dr. Alojza Marinčka;
- 19. junija je bila KS Velika Štanga na Radiu Slovenija predstavljena v radijski oddaji "Dobrodošli";
- 2. novembra je nadškof in metropolit dr. Franc Rode po zaslugi dekana Teološke fakultete, dr. Janeza Juhanta, posvetil nov daritve-ni oltar;
Ob jubileju podelili Gallusove značke
Velika Štanga, 2. novembra -
Štanga je znana po božjepotni, nad 300 let stari cerkvi sv. Antona, ki tudi še v sedanjem času ob prazniku farnega patrona privablja vernike od blizu in daleč. Včasih so romali v ta kraj peš ali z vozmi, danes pa se pripeljejo z avtomobili. Domačini se tega zavedajo, zato skrbijo za svojo cerkev in jo vneto obnavljajo. V minulem letu sta v njej potekali dve veliki slovesnosti. Sredi poletja so počastili stoletnico prihoda skladatelja in or-ganista Alojza Mihelčiča v njihovo župnijo, v začetku novembra pa so
nizacij Litija, Boris Žužek, je nato najzaslužnejšim pevkam in pevcem mešanega cerkvenega zbora, ki opravlja glasbeno poslanstvo tudi na svetnem področju v kraju, podelil odličja Zveze kulturnih organizacij Slovenije - Gallusove značke. Bronasto značko so prejele Anica Gorše, Beti Fortuna, Branka To-mažič in Tončka Jeriha, srebrno Martin Fortuna, zlato pa Ivan In-tihar, Janka Menegalija, Amalija Škulj, Marija Gorše, Alojzija Konči-na, Anton Tomažič, Marija Planin-šek in Jurij Loc.
Nadškof blagoslavlja nov daritven oltar
medse prvič povabili ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita, dr. Franca Rodeta, da jim je posvetil nov daritveni oltar. Po slovesni maši, ki jo je, ob sodelovanju duhovnikov iz sosednjih župnij vodil nadškof, je najprej spregovoril domačin, dr. Janez Juhant, dekan Teološke fakultete v Ljubljani in obudil spomin na 100. obletnico rojstva skladatelja in njihovega nekdanjega župnika Franca Blažiča. Predsednik Zveze kulturnih orga-
Nadškof je pohvalil prizadevanje vaščanov za vzorno vzdrževanje cerkve ter za zavzeto sodelovanje v pevskem zboru, saj s tem skrbijo tudi za lepše bogoslužje. Ob večjih slovesnostih, tako je bilo tudi tokrat, pa jim na koru priskočijo na pomoč pevke in pevci ter organistka iz Šmartna. Za letos načrtujejo prenovitev kora, gradnjo novih stopnic od župnišča do cerkve in ureditev južnega dela njene zunanjščine.
BORIS ŽUŽEK
- nasploh je bilo v tem letu v cerkvi Sv. Antona Padovanskega opravljenih še več obnovitvenih del, za kar gre zasluga župniku, Janezu Jasen-cu, Župnijskemu pastoralnemu svetu in vsem ljudem dobre volje;
- navsezadnje pa smo veseli prve spremljevalke Kraljice Slovenije gdč. Nataše Kramar iz Velike Štan-ge, za kar ji čestitamo;
- bilo je še nekaj prireditev, kjer
smo poskušali v največji meri predstaviti naš kraj: z razvojem turizma, kmetijstva, obrti in obujanje tradicije Sv. Antona ter širše promocije nasploh. Vse to pa je možno ob takšnem sodelovanju vseh krajanov naše KS tudi v prihodnje, saj je jasno, da v slogi je moč.
ZVONE KONČINA, predsednik KS Velika Štanga
pEmerfea pre&rlabajlpg profcajo ptištnil) mctmtl)
Kmečka predelava in potujoča prodaja mesnih izdelkov Nograšek
Leskovica i, 1275 Šmartno pri Litiji, Tel.: 887-346
Ob koncu tedna ali po dogovoru Vam na naši kmetiji ponujamo vse vrste mesa in mesnih izdelkov. Za nakup se boste lažje odločili, če nas boste osebno obiskali in poskusili pripravljene dobrote. Priporočamo se za obisk!
NOVICE IZ KNJIŽNICE
Pa lepa mora biti, knjižničarka!
Poskus inventure Okteta Valvasor
Na namig, da bi kazalo za osrednje občinsko glasilo kaj reči o oktetu, nastaja tale inventurni zapis; namenoma brez pomoči ansamblove kronike, saj ni njegov cilj, da so zadeve predstavljene kronološko točno, ampak tako, kot jih eden izmed članov utegne videti.
Kot mejnik izbiram poletje 1995, koje umetniško vodenje okteta prevzel Jože Vidic ml., predhodila pa sta mu prof. Janko Slimšek in Mitja Gobec. Slednja sta v ožji in širši zborovski srenji znana in priznana pevska pedagoga, Jože pa si to veljavo hitro pridobiva, kar izpričuje njegovo poklicno angažiranje v ansamblu ljubljanske opere, je baritonist v novem Slovenskem oktetu, prepeval je v zmagoviti vokalni skupini Ave, je steber Kvarteta Šmartin in tudi sicer se podolgem in počez uspešno pevsko razpenja - in razdaja. Čeravno smo oktetovci z njim v rahlem generacijskem razkoraku, smo se brž ujeli in harmonično zadihali kot pevci in kot prijatelji.
Težišče dela okteta se je usmerilo v zlivanje "razpršenih" glasov tako znotraj osmih kot znotraj dveh na eni in iskanju ansamblu primernih komadov in priredb na drugi strani. Takšen namen in način dela je potisnil oktet v blago "ilegalo": ko del re-
pertoarja zavestno odslavljamo, novega pa kar noče in noče biti čez noč dovolj, da bi se samostojno predstavili pred publiko, ki je že kar spraševala, kje da smo in ali je morda z nami kaj "narobe"? Ta rahla "konfuznost" je botrovala spregledu desete obletnice delovanja okteta (1996), ko pa nas je v pretečenem letu dohitela enajsta, si nismo bili povsem enotni, ali naj to obešamo na veliki zvon D ali ne D in smo raje izdali kaseto in zgoščenko, koncert v juniju 1997 pa smo posvetili njima. O izboru pesmi za slednja zvočna zapisa bi se dalo reči: "malo mešano". Nekaj udarnega in železnega smo prenesli iz minulih časov, dodali pa nove "cvetke": npr. junaško in temperamentno Rezijansko ali pope-vkarsko pesmico Dream, dream, ...; vse skupaj posneto v dream studiu Dominika Krta v Stranjah.
Da ne bi pozabil: nov "image" okteta dopolnjujejo še novi gvanti z lajbči - da ne naštevam ostalega med metuljem in podplati. Primerna je prilika in ustrezno je mesto, da se iskreno zahvalimo vsem, ki so nas okteto-vce v tem in teh projektih podprli, še posebna oddolžitev pa velja predsedniku okteta Mirku Kaplji.
Za oktetovce "vkop djau" A. R. S.
Božični koncert na Dolah
Dole, 26. decembra - Čas hitro teče in ob koncu leta delamo obračun za 1. 1997.'Bilo je lepo, a naporno, bolj ali manj uspešno. Zlasti uspešen je bil zaključek KUD Venčeslav Taufer Dole pri Litiji, ki je pripravil božični koncert, kjer je pela in igrala glasbena skupina Zlati žarek z otroškim zborom. V goste je prišel ženski vokalni kvintet s Polšnika ter sestri Petra in Špela Kos. Za popestritev večera je zaigral citrar Bojan Kotar. Mir, ki so ga oznanjali angeli betlehemski noči, je napolnil duše vseh prisotnih na koncertu. Ni nas bilo malo, saj je dvorana na Dolah komaj spravila pod streho vse, ki smo bili željni ubrane pesmi.
Vsi, ki smo prišli, da bi uživali ob petju glasbene skupine Zlati žarek, ki je začela delovati pred dobrim letom dni, nismo bili razočarani. Skupino sestavljajo dekleta in fantje različne starosti. Do sedaj so večinoma prepevali samo pri nedeljskih sv. mašah, tokrat pa so se predstavili širšemu občinstvu. Skupino vodi dijakinja Petra Tekavec,
ki je bila tudi pobudnica, da se obudi druženje mladih na vasi. Navdušili so nas z božičnimi pesmimi, ki jih je ustvaril človek iz globokega doživljanja božičnih skrivnosti. To je čas, ko si izmenjamo dobre želje, se obiskujemo, si vzamemo čas drug za drugega, odidemo k polnočnici.
Dekliški kvintet s Polšnika, so-pranistki Katarina in Tanja, altistki Andreja in Mateja, skupaj pojejo že tretje leto. Njihovi dnevi so razpeti med delom in šolo. Dekleta so nam zapela med ostalimi tudi eno črnsko duhovno pesem. Res pravi glasbeni užitek. Tudi v prihajajočem letu nas bo spremljalo vodilo: posameznik je majhen, še posebej, če živi na podeželju, skupaj pa zmoremo vse. In ravno to so dokazali člani KUD Dole pri Litiji, katerim velja zahvala za uspešno pripravljen koncert. S tem so izpolnili le eno izmed decembrskih želja. In skromen nasvet: več pesmi v naših srcih in nasmeha na naših licih, pa se nam bo svet zdel neizmerno lep.
JOŽICA VRTAČNIK
Pepelka na šmarskem odru
Šmartno - V drugi polovici decembra je gledališka skupina Srednje vzgojiteljske šole iz Ljubljane gostovala v Šmartnem s pravljično igro Pepelka in privabila v dvorano kulturnega doma veliko obiskovalcev. Med ustvarjalci predstave sta bili tudi dve domačinki, Špela Jerič in
Maja Toplak, pobudnici tega obiska. Pred nastopom v Šmartnem so igro zaigrali še v jedilnici Doma Tišje v Črnem potoku in z njo razveselili člane domske skupnosti, nato pa z njimi zapeli še nekaj narodnih pesmi, ki so jih obogatili z glasbeno spremljavo. B. Ž.
Ja, takole je zapisal v anketi, ki sem jo razdelila spomladi, pregledovala pa šele čez novoletne praznike, eden od anketirancev. Še to vam lahko zaupam, daje bil študent.
Pa sem se zamislila in se vprašala: Smo bile knjižničarke v naši občini v preteklem letu dovolj lepe in mlade? Smo se vam utegnile posvetiti, se pogovoriti z vami in vam poiskati in svetovati gradivo, ki ste ga rabili? Smo bile dovolj strokovne? Kajti za lepoto in mladostjo, ki jo pričakujete od nas, mora biti strokovnost in znanje, ker tudi to zahtevate od nas. In zaradi tega smo v knjižnici!
Še enkrat naj omenim anketo. Petsto naših bralcev, starejših od petnajst let jo je prejelo, 304 so jo vrnili. V njej sem jih povprašala tudi o tem, kakšne lastnosti mora imeti knjižničar (ka).
S številkami skozi leto 1997
Čeprav dokončnih statističnih podatkov o delu knjižnice Lilija in njene enote v Šmartnem ter izpo-sojevališč potujoče knjižnice v Ga-hrovki, Jevnici, Št. Poljanah, Ko-strevnici, Jevnici, na Vačah, Dolah Polšniku in Prirnskovem ta trenutek še ni (manjkajo še nekateri podatki s terena), pa lahko zapišemo, da je bilo v letu 1997 v knjižnici opravljenega več dela kot leto poprej in izposojenih več knjig. Na kratko:
- 3600 vpisanih članov in 108.000 izposojenih enot knjižničnega gradiva
- 142 različnih prireditev, obiskov vrtcev ter šol in razstav s 6.000 obiskovalci
-4100 vpisanih knjig (med njimi veliko podarjenih)
- in več kot 50.000 novih črtnih kod na knjigah
Deset lastnosti, razvrščenih po številu odgovorov je: prijaznost, pomoč pri izbiri (svetovanje) in iskanju gradiva, poznavanje vsebine gradiva, ustrežljivost, strokovna usposobljenost, komunikativnost, poznavanje razporeditve fonda, poznavanje knjižnih novosti, vljudnost in inteligentnost.
Prijaznost je postavljena na prvo mesto, Saj vemo, da ni potrebno veliko, le pozdrav in nasmeh, da smo zadovoljni. To pa že zmore vsak, boste rekli. V pripisih ste nas največkrat pohvalili, sem ter tja pa tudi pograjali.
Pomoč pri izbiri (svetovanje) in iskanje gradiva, je poleg nakupa, obdelave gradiva ter dejavnosti, kijih organiziramo, naša osnovna delovna obveza. Preden pa to naredimo dovolj dobro, moramo osvojiti neštete avtorje, vsebine, poznati strokovno in ne-knjižno gradivo. Nekaterim lahko preberemo želje iz oči in so nam hvaležni, spet drugim iščemo gradivo in ga tudi najdemo, tretjim pomagamo ure in ure, tudi v drugih knjižnicah pogledamo, pa ne rečejo niti hvala.
Skupaj sem povezala poznavanje postavitve fonda, poznavanje vsebine fonda in knjižnih novosti. Fond je v knjižnici postavljen po ustaljenem UDK sistemu. To je univerzalna decimalna klasifikacija, vse gradivo je razvrščeno v skupine, označene od 0 do 9. Stroka stoji posebej, v okviru ene stroke so knjige skupaj, leposlovjeje razvrščeno posebej, po vsebini. Če je v knjižnici še pred desetimi leti prevladovalo leposlovje, danes to ni več tako. Tudi izhaja več poučnih knjig.
Že pred leti smo ugotovili, da so informacije, kijih uporabniki zahtevajo od nas, vse bolj specifične in strokovne. Uvedli smo mesta informatorjev, ki bralcem lahko svetujejo, pomagajo s pomočjo klasičnih katalogov, sedaj pa tudi z računalniškimi katalogi in bazami. Danes namreč ni več informatorja, ki bi gradivo obvaldoval na
pamet. Nekateri anketiranci so tudi svetovali, naj se informatorji specializirajo, naj bo za posamezno stroko le eden. To pa pomeni, da bi moralo v informacijski službi delati vsaj 9 strokovnjakov na eni izmeni. To bi bilo lepo, vendar ni uresničljivo. Tako delajo lahko le v specialnih knjižnicah. Mi pa smo splošna knjižnica, naši informatorji se morajo naučiti obvladati vse stroke. To pa je zahtevnejše!
S knjižnimi novostmi pa je tako, kot ste bili v lanskem letu že večkrat obveščeni. Zaradi neenakomernega dotoka denarja za nakup in zaradi tega, ker nam občina ni dala vseh namenskih sredstev za nakup, lani kar tri mesece knjig nismo kupovali. Zato morate tudi uporabniki dalj čakati na nove knjige. Vse novosti pregledamo, da potem lažje svetujemo pri izbiri. Vseh knjig pa, po pravici povedano, nihče od zaposlenih ne prebere. Ni mogoče, četudi za to porabi ves prosti čas. Za branje novosti ima namreč med delovnim časom vsak strokovni delavec le eno uro na teden. Več ni mogoče!
Še dve lastnosti, ki so jih bralci zapisali, bom omenila: ustrežljivost in strokovna usposobljenost. Ustrežljivost vsebuje tudi željo, da si vzamemo čas za bralce. Časa res nima nihče na pretek, ne strokovni delavci, ne bralci. Nekaterih informacij pa v parih sekundah prav gotovo ni mogoče posredovati. Uporabniki, ki imajo seminarske ali drugačne naloge, morajo zato vedeti, da gradiva včasih ne morejo dobiti tik pred zdajci; lahko je že izposojeno, mogoče ga knjižnica tudi nima, lahko pa se tudi zgodi, daje v knjižnici gneča, do vlaka pa je le še tri minute. Potem pa se, žal, ne da nič storiti, če je človek še tako ustrežljiv.
Sedaj pa še o strokovni usposobljenosti. Knjižničarstvo se je v zadnjih desetin letih bolj spremenilo, kot se je lahko spremenila miselnost nekaterih generacij. Splošna knjižnica pa je danes vrvišče, kjer se srečujejo poti klasičnih bralcev leposlovja in poučnih knjig, iskalcev specialnih informacij, reševalcev križank in bralcev časopisov, računalniških hacker-jev, srfarjev in dopisovalcev po Internetu, in tistih, ki vprašajo, če vemo, kdaj odpelje vlak, kdaj bo kakšna prireditev in kdaj se bo začela mala šola na Savi.
Preurejeno nadstropje knjižnice bo odprto 9. februarja
Kupi polic in opreme za knjižnico, ki so jih dobavitelji pripeljali decembra, so znak, da bo kmalu zaživelo obnovljeno nadstropje litijske knjižnice. Najbolj se ga bodo razveselili mladi bralci, kajti njim bo namenjena cela polovica nadstropja. V drugih prostorih pa bo urejena časopisna čitalnica, centralna izposoja in prostori za obdelavo gradiva.
Hkrati z urejanjenm obnovljenega pritličja bo v knjižnici potekalo tudi preurejanje nadstropja, kjer bodo ostale leposlovne in poučne knjige za odrasle, študijska čitalnica, priročna knjižnica in domoznanski oddelek.
Zaradi preurejanja bo knjižnica v Litiji od ponedeljka, 1. februarja, do petka, 5. februarja, zaprta.
Veliko spremembo pa je tudi knjižnicam prineslo računalništvo. Če so še pred desetimi leti govorili, da manjše knjižnice ne bodo imele računalnikov, je litijska knjižnica to spremenila že leta 1990, ko je 8. februarja, kot četrta splošna knjižnica v Sloveniji, začela izposojati z računalnikom. Sedem let kasneje, lani 9. aprila, pa je prešla na skupni slovenski sistem izposoje COBISS. Dostop do Interneta in velikih podatkovnih
baz pa je imela že od januarja 1996. Vse te spremembe so potegnile za seboj tudi prilagoditev knjižne zaloge za izposojo (črtne kode) in strokovno izpopolnjevanje delavcev. Včasih se računalniški programi hitro spreminjajo, da jih vsi niti ne morejo sproti osvojiti. Potem se pojavi kakšna čakalna vrsta in že je vse narobe. Lahko pa zagotovim, da v knjižnici ne more delati nihče, ki v zadnjih letih svojega znanja ni dopolnil in obnovil, zlasti pa to ne more biti informator. Strokovno znanje pa tudi ni zastonj. Tu se spet pojavijo problemi, saj dodatnih sredstev za izobraževanje ni.
Spoštovani občani in člani naše in vaše knjižnice! Upam, da ste se prebili skozi tole, nekoliko zajetnejše branje. Mogoče vam bo prispevek prikazal naše delo še z druge strani, iz strani, ki jo vidimo zaposleni v knjižnici. Upam tudi, da se strinjate z menoj, če za konec napišem, daje knjižničarka lahko lepa tudi po duši in mlada po srcu. Pa srečno 1998 vam želimo vaše knjižničarke!
JOŽA OCEPEK
Mesec kulture
Napovednik dogodkov KDAJ? • KAJ? • KDO? • KJE?
PETEK, 23. L, ob 19.00
Glasbeni pozdrav iz Litije s predstavitvijo kasete
Big Litus Band, MPZ Lipa, UPZ OŠ Gradec, MoPZ Gabrovka
KC na Stavbah
PETEK, 30. L, ob 19.00
Predstavitev pesniške zbirke Trikrat B
Joža Ocepek
KC na Stavbah
SOBOTA, 7. 2. ob 19.00
Koncert
PD Zvon Šmartno in KUD F. Levstik Gabrovka
KD Šmartno
* * *
NEDELJA, 8. 2., ob 14.00
Kulturni praznik v središču Slovenije
občinska proslava
GEOSS
* * *
PONEDELJEK, 9. 2., ob 10.00
Otvoritev mladinskega oddelka litijske knjižnice
Matična knjižnica Litija
ČETRTEK, 12. 2., ob 17.00
Pozdrav pesniku
nastop literarnih ustvarjalcev litijske občine
Svetčeva ploščad pred občino Litija
* * *
SOBOTA, 14. 2., ob 19.00 Ta veseli pustni čas
Folkorna skupina Javorje z gosti KD Šmartno
* * *
TOREK, 17. 2., ob 18.00
Peter Jereb - predstavitev diplomske naloge
Jožica Zupančič
Matična knjižnica Litija
Dedek Mraz je obiskal tudi otroke na Vačah
V podružnični šoli v Hotiču
Dedek Mraz obdaroval otroke
Ribče - Konec lanskega leta je KS Ribče obiskal Dedek Mraz na povabilo krajevnega odbora RK. Sredstva, ki so se nabrala s članarino RK (250 SIT na osebo), smo v celoti namenili za nakup daril otrokom in za obdarovanje starejših krajanov.
Ker je naša KS majhna, smo poiskali prijazne darovalce, ki jih na tem mestu omenjam in se jim za darovane izdelke lepo zahvaljujem. Prisrčna hvala Mlinotestu - Ajdovščina, Emoni Obala Koper, Loki iz Škofje Loke, Kolinski, Krasu iz Novega Mesta, DZS iz Ljubljane. Za pomoč pri iskanju pokroviteljev se zahvaljujemo g. Tinetu Vistru in g. Stojanu Koviču.
Ob tem bi se še posebej zahvalila ga. Angelci Koprivnikar, ki je pripravila res prisrčen program. Hvala tudi g. Slavku Jalovcu in ostalim pri organizaciji. Kljub vsej prijetnosti obiska pa je nekaj vendarle manjkalo - sneg. Upajmo, da bo prihodnje leto z obiskom Dedka Mraza otroke razveselil še sneg.
ANGELCA KOVIC, KO RK Ribče
Litija, 29. decembra - Prednovo-letni dnevi so bili za najmlajše otroke polni pričakovanj in presenečenj. Na obisk je prišel tudi Dedek Mraz. V Litijo je prispel v ponedeljek popoldne, ko so ga otroci in starši pozdravili pred Centromerkurjem, nato pa seje s svojim spremstvom v kočiji odpeljal po Litiji v dvorano na Stavbah. Najmlajši so Dedka Mraza težko pričakovali, pa so vseeno prisluhnili še lutkovni igrici učencev OŠ Gradec in zapeli pesmice skupaj z glasbeniki skupine Elitta in kitaristom Šamotom, najbolj pogumni pa so zapeli tudi sami. Dedek Mraz je otrokom prinesel
tudi lepa darila, ki so jih pripravili člani Društva prijateljev mladine Litija. Darila so dobili vsi otroci do 8. leta starosti. Denar za obdaritev in prireditev so prispevali Občina Litija, Mestna skupnost Litija, Turi-
množično odzvali našemu povabilu. Na koncu so jih učenci obdarili s cvetličnimi aranžmaji, ki so jih sami izdelali pri likovnem pouku. Otroci so staršem povedali, da imajo najraje dobre može, ki jih
V litijo se je dedek Mraz pripeljal s kočijo
stično društvo Litija, Villa Litta Fondacija Litija in obrtniki: Polde Dobravec, Lojz Mahkovic, Pavlica, Marija Dornik, Oton Muzga, Tatjana Lap, Lado Dobravec, Nace Šte-ferl in Marko Kres.
JOŽA OCEPEK
Hotič — Mesec december je mesec mnogih praznikov. Nekatere izmed njih danes mnogi sploh ne poznajo. Verjetno se jih spominjajo naši dedki in baboce. Zato smo se na Podružnični OŠ v Hotiču odločili, da pripravimo roditeljski sestanek z naslovom Praznični december. Učenci so staršem pripovedovali o različnih praznikih, jim predstavili simbole, ki krasijo voščilnice ter razložili njihov pomen. Starši so se
vsako leto v mesecu decembru obiščejo in obdarijo. Letos jih je na šoli obiskal Dedek Mraz in jih obdaril z igrico Muca Copatarica, ki so jo pripravile vzgojiteljice WZ Litija. Dobili so različne namizne igre in lego kocke, ki jih je podaril g. Franjo Tomac, direktor PGM Hotič. Z igrami si bodo učenci popestrili pouk. S seboj so odnesli darilca, ki jih je prispeval potnik pri MK Zagorje in sladkarije, darilo Emone Obale Koper. Predšolski otroci so dobili darilca, za katere je denarna sredstva prispevala KS Hotič in sladkarije, ravno tako darilo Emone Obale Koper. V imenu vseh otrok se zahvaljujeva vsem darovalcem, ki so otrokom s svojo pozornostjo polepšali dan.
UČITELJICI POŠ Hotič
Rudarstvo v okolici Smartnega pri Litiji
Šmartno - Legenda o nastanku šmarske cerkve dokazuje, daje bila preteklost Šmartna nedvomno povezana z rudarjenjem. Litija po nekaterih virih sodi celo med starejše, če ne celo najstarejše rudarske kraje v Sloveniji. Žal pa smo mnogi na to zanimivo preteklost naših krajev že popolnoma pozabili. Mlajše generacije pa niti ne vedo, da so bila po okoliških gričih bogata nahajališča različnih rud. Obenem tudi sledi nekdanjega rudarjenja nezadržno izginjajo, čeprav so med nami še rudarji, ki so delali v rudnikih tod okoli.
Da bi spoznali nekdanje rudarjenje v naši okolici, so učenci geološkega krožka na OŠ Šmartno izdelali raziskovalno nalogo z naslovom Rudarstvo v okolici Smartnega pri Litiji. Opisali so rudišča Sitarjevec, Matuc, Zavrstnik, Zagorica, Maljek Hrastarija, Zg. Mamolj, Štriglovec, Pasjek in Sv. Janez. Tu so kopali predvsem svinčevo in cinkovo rudo, na Sitarjevcu pa tudi železovo, živo-srebrno, srebrno in barit. Na srečo o teh rudiščih najdemo marskikaj zapisanega v strokovni literaturi, saj so jih raziskali že številni slovenski in tuji strokovnjaki. Zanimivosti o delu rudarjev so v intervjujih povedali kar rudarji sami, ki so učencem pokazali tudi svoje fotografije in
spročevala. Nekateri pa še vedno hranijo karbidovke, s katerimi so si svetili v jamah. Na terenu so poiskali ohranjene vhode v nekdanje rove, jalovišča, našli pa so tudi lepe kose barita in galenita. Z anketo med krajani Šmartna, so mladi raziskovalci potrdili, da je vedenje o rudarjenju v naših krajih zelo slabo, še posebej med mladimi.
Pri izdelavi raziskovalne naloge je sodelovalo deset učencev. Na srečanju mladih geologov na Pohorju, ki je bilo v začetku oktobra, sta
učenki Tanja Mrzel in Marjetka Šuš-taršič predstavili nalogo, za katero so učenci prejeli zlato priznanje. S tem pa delo še ni zaključeno. Vedno nova spoznanja in odkritja nas silijo, da delamo naprej. Zato tudi prosimo vse, ki bi nam lahko dali kakšne zanimive informacije ali pa hranite doma razne predmete iz rudnikov, da nas poiščete in skupaj dodamo še kakšen "kamenček v mozaiku". Vsem, ki ste nam že pomagali, se prav lepo zahvaljujemo.
SONJA MARIN
Na Primskovem ustanovili kulturno umetniško društvo
Primskovo, 4. januarja - Z namenom, da bi se na Primskovem poživila kulturna in športna dejavnost, se je v začetku decembra 1997 sestala skupina predvsem mlajših krajanov. Rezultat tega je bil sklep, da ustanovijo društvo z imenom Kulturno športno društvo Primskovo. Na občnem zboru, dne 6. decembra 1997, so izvolili organe društva ter sprejeli statut. Osnovni namen društva je vzpodbujati kulturno in športno dejavnost na območju Primskovega. Ta
namen in cilje naj bi dosegli predvsem z organizacijo oz. sodelovanjem pri kulturnih, športnih in rekreativnih prireditvah v kraju. Dan je bil tudi predlog, da bi društvo svoje člane obveščalo preko svojega glasila, seveda če bodo to dovoljevale finančne možnosti. Občni zbor naj bi prve dni januarja sprejel program dela za leto 1998. Skratka želje so velike, volja je in upajmo, da bo društvo zaživelo in doseglo v kraju svoj namen.
MIHA OVNIK
Plesni kulturni dan
Šmartno - Šmarski šolarji navadno zaključimo koledarsko leto s kulturnim dnem, kjer se pove-selimo, zaplešemo in si zaželimo ustvarjalnosti v prihajajočem letu.
Letos smo leto zaključili s plesnim kulturnim dnem, na katerem so učenci vse dopoldne aktivno sodelovali. Program je vodila plesna pedagoginja Daša Kerin iz Ljubljane s skupino petih plesnih učiteljic. Vsi učenci od 5. -8. razreda so se spoznavali in zaplesali v ritmu jazza, hipš ho-pa, spoznali so osnove stepa in plesnega ustvarjanja, naučili so se osnovne korake klasičnega baleta s koreografijo iz Labodjega jezera. Ogledali so si zgodovino
plesa na video posnetkih, zaplesali nekaj standardnih in družabnih plesov, osmošolci pa četvorko. Prav ta jih je navdušila, da bi se jo naučili in ob zaključku osnovnošolske obveznosti predstavili tudi staršem. Po končanih štirih urah dela v plesnih delavnicah smo se zbrali v telovadnici in skupine so predstavile svoje delo. Zaplesale so tudi plesne učiteljice in šolska plesna skupina Smrklje. Program je bil pester, zanimiv, zabaven in poučen. Ob prijetnem druženju pa so učenci vse dopoldne tudi aktivno sodelovali in začutili, da je treba tudi v plesno znanje vložili veliko marljivosti in truda.
SLAVI BAŠ
Svečanost ob odprtju nove kurilnice v šmarski šoli
Šmartno, 5. decembra - Nekako nam je prišlo v navado, da po triletnem tuhtanju ali dolgem premisleku pristopimo k izvajanju zadanih del. Tako je bilo pri izgradnji atletske steze, pri prekritju telovadnice, pri obnovi zgornje avle in sanitarij in tako je tudi s kurilnico. Ni vedno krivda le v denarju, čeprav pa ta igra najbolj pomembno vlogo. Vzrok je tudi v želji, da proračunski denar porabimo kar najbolj smotrno in odgovorno. V tem času pa se naše ideje oplemenitijo, občinski možje se omehčajo in prepričajo, da zastavljena naloga ni " muha enodnevnica", ampak nujno opravilo, ki ga tudi dobri gospodarji družbene lastnine moramo uresničiti. Sam sem vesel, da nam to že nekaj let uspeva. To pa je tudi dokaz, da naglica ni vedno dobra. Zato je prav, da ideje, ki se porodijo v naših glavah obdelajo še strokovnjaki in narišejo ustrezne izvedbene načrte; tako rezultat ne more izostati. Kronološko gledano je glavni "krivec" za našo novo kurilno napravo naš nekdanji, zdaj že upokojeni kurjač Tine Perme. Stare peči na premog so mu tako prirasle k srcu, da jih je kuril celih 24 let in še bi vztrajal, če mu ne bi začele odpovedovati črpalke, puščati posamezne peči... Vse je mirno prenašal in popravljal leto za letom, za kar ostali
delati. Če pa je prisotna še polna mera strokovnosti in želja po novitetah, potem je rezultat takšen, kot ga imamo sedaj. Tudi z ostalimi izvajalci smo uspešno sodelovali. Gradbena dela je postoril g. Gorišek s svojimi fanti, ključavničarska g. Požaršek, slikopleskarska g. Štrus in keramika je delo g. Kralja. Vsi izvajalci zaslužijo priznanje za dobro opravljeno delo, za' spoštovanje dogovorjenih rokov in nenazadnje tudi za cene. Drugi "krivec", da je prišlo do uresničitve tega projekta, je g. Marko Juvančič, ki je kot član sveta naše šole trdno podprl prizadevanja in s finančne strani poskrbel za potrebna sredstva iz občinskega proračuna. Želim, da sodelovanje - g. Mirko Kaplja, g. Marko Povše in g. Marko Juvančič ter jaz še naprej ostane, tako da bomo čez dve ali tri leta lahko priče novemu in zelo potrebnemu dosežku - prizidku k šmarski šoli, ki nam bo omogočil enoizmenski pouk in prehod na devetletko. Dela v pripravi idejnega načrta že tečejo, pripravlja jih g. Mavrovič, ki je tudi poskrbel za gradbeno dokumentacijo za kurilnico in opravil nadzor, za kar se mu lepo zahvaljem. In nenazadnje iskrena hvala g. Pajku za energetski pregled naše šole in napotitev do ing. Zorana Petkovskega iz Ljubljane, ki je to moderno in
na šoli niti niso vedeli. Vedno je bilo toplo. Prišel pa je čas, ko je tudi Ti-neta začela obdajati misel, da se bo treba od premoga enkrat za vselej ločiti. In od takrat naprej smo resno pristopili k iskanju najboljše rešitve. Dali smo narediti več izračunov, oz. projektov in iskali optimalno rešitev, ki bo zadovoljevala potrebe po ogrevanju za nadaljnih 20 ali več let. Levjo nalogo je opravilo litijsko podjetje ABI z g. Kudrom in g. Višnikarjem na čelu. Človek dobi občutek, da so projekt prevzeli v izdelavo bolj iz želje, da učenci ne bi ostali sredi zime na mrzlem, kot pa zaradi samega zaslužka. Nešteto obiskov med samim delom, usklajevanj, potrpežljivosti glede plačil, to samo potrjuje. In s takimi fanti je prijetno
funkcionalno kurilno napravo tudi projektiral. Veseli smo, da smo navezali stike s predstavniki Intertrade - zunanja trgovina iz Celja, ki je poskrbel za dobavo ene najboljših peči v tem času. Ime Buderus za poznavalce pomeni kakovost, ki z najsodobnejšo kotlovno in ogrevalno avtomatiko predstavlja eno naj varčnejših ogrevalnih naprav. Trdno sem prepričan, da bomo skupaj ujeli pravo krivuljo ogrevanja, ki bo v zadovoljstvo učencem, učiteljem in drugim delavcem, da se bodo v šoli dobro počutili. Tak prijeten občutek pa naj imajo tudi predstavniki občine, ki so zagotovili potreben denar, vsi izvajalci in vodilni delavci šmarske šole.
JANEZ KOBAL
Luč miru iz Betlehema v Litiji
Litija, 21. decembra - Ogenj, ki je bil prižgan v votlini Jezusovega rojstva, je v soboto pred Božičem zvečer prispel z Dunaja v Maribor. V mariborski stolnici je bila maša, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger. Med mašo je bil slovesen sprejem Luči miru, po njej pa se je sklenila živa veriga, ki je ponazarjala simbol letošnje akcije -OBJEMI VSE. Sledilo je bdenje, ki je trajalo vse do jutranjih ur. V nedeljo zjutraj je Luč miru z vlakom krenila v Ljubljano na slovesen
vtinje in skavti. V nagovoru je Emilija Smuk, sicer voditeljica skavtske-ga rodu Litija, dejala, da Luči miru ne morejo ovrednotiti, še manj pa razvrednotiti besede. Pravi pomen ji dajo šele naša iskrena dejanja.
Slovesneje ob Luči miru je bilo tudi v šmarski cerkvi, na Vačah, Jab-lanici, Cerovici in Gradiških Lazah.
V dneh pričakovanj je tako Luč razveseljevala na milijone ljudi in družin po Evropi in na tisoče pri nas v Sloveniji. Z naših oken je zrla na ulice in nam govorila. Ji bomo prisluhnili, ali pa oddrveli v ta čas hladnega liberalizma, praznih obljub in
ponarejenih lučk, prižganih z vžigalnikom kakšne politične naivnosti?
Skoraj sto litijskih skavtinj in skavtov se iskreno zahvaljuje vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Še posebej g. Francu Černetu, Radiu Geoss, lastnikom ploščadi nad Remy centrom, Občini Litija, Ko-munalno-stanovanjskemu podjetju Litija, g. Medvešku za ozvočenje, g. Teodoru Smuku za prevoze, g. Milanu Izlakarju, kočij ažu g. Jožetu Kokovici, g. župniku Franciju Ka-duncu, g. Jožetu Celestina, g. Fele-tu, trgovini Borovo... zlasti pa našim staršem.
MATEJ Z.
sprejem pred Magistratom. Tam jo je sprejel ljubljanski nadškof - metropolit dr. Franc Rode. V spremstvu številnih skavtov je nato krenila na vse strani Slovenije.
V nedeljo popoldne je v Litiji potekala kratka prireditev na prostem, pred lipo pri cerkvi sv. Nikolaja. S pesmijo, igrami in besedo so skrivnostno vzdušje pričarali litijski ska-
20. evropsko taizejsko srečanje mladih na Dunaju
Mladi Litijani smo se že lani udeležili srečanja v Stuttgartu ter od tam odnesli čudovite vtise, ki so nas spremljali še letos. Ko se enkrat v življenju znajdeš sredi velike množice ljudi, kjer večina govori tuj jezik in ko začutiš njihovo gostoljubnost in prijaznost, ugotoviš, da je na svetu tudi še kaj drugega kot sovraštvo, nevoščljivost...
Tako seje tudi letos 40 avtobusov mladih iz vse Slovenije odpravilo na pot proti Dunaju. V tem mestu je bilo srečanje že pred petimi leti, letos pa so se domačini zaradi dobrih izkušenj iz prejšnjega srečanja zopet odločili za organizacijo. Iz Litije in okolice se nas je odpravilo kakih 20. Po šestih urah vožnje smo se pripeljali na Dunaj. Ko smo končno prišli na cilj, so nam po krajšem čakanju najprej razdelili karte za kosilo in večerjo ter karto za vsa javna prevozna sredstva. Nato so nas razporedili po družinah. Tisti, ki pa niso imeli tolikšne sreče so morali spati v športnih dvoranah. Kasneje smo izvedeli, da se je srečanja udeležilo okoli 80.000 mladih iz vse Evrope. Približno polovico je bilo samo Poljakov, saj je za njih srečanje cenejše, kot za udeležence zahodnoevropskih držav.
Cel teden smo imeli zelo natrpan urnik. Približno polovico časa smo preživeli bodisi v mednarodnih skupinah, kjer so potekali pogovori na določeno temo ali pa smo se ude-
ležili molitev. Drugo polovico pa smo s pridom izkoristili za potepanje po Dunaju, ogledovanje muzejev in dvorcev, ki jih na Dunaju res ne manjka ter za zapravljanje denarja v bližnjem zabaviščnem parku.
Tako so trije dnevi v smehu, zabavi in molitvi kar prehitro minili in prišlo je novo leto, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali. Vse župnije na Dunaju in okolici so pripravile pester silvestrski program, kljub temu pa so se nekateri raje odločili za
bolj množično silvestrovanje v središču mesta.
Ko smo opolnoči nazdravili, smo se zavedeli, da je že skoraj napočil čas slovesa. No, ostal nam je še en dan in pol. Resnično pa smo se poslovili v petek zjutraj, ko smo se družinam zahvalili za gostoljubnost in jim izročili naša darila. Na koncu so nam izročili še malico za na pot, nato pa smo se skupaj s vsemi lepimi vtisi in mislimi na prihodnje srečanje odpeljali iz zgodovinsko zelo zanimive prestolnice Avstrije.
T. G.
Spremenjena litijska podoba
Nova, obnovljeno in povečana cerkev bo dajala pečat staremu jedru Litije.
V letu 1997 smo bili priča nemalo-katerim dogodkom in spremembam v podobi našega mesta. Vendar priznavajo vsi, daje največji pečat vtisnila gradnja nove cerkve oz. njena obnova in povečanje. Reči moramo pa tudi, da se je okoli gradnje razpredlo kar nekaj govoric: tako dobromisle-čih, kot tudi negativno mislečih in nevtralnih ljudi.
Te govorice so spremljale naslednje pripombe:
Ali je ta gradnja potrebna?
Zakaj ne zgradimo nove cerkve nekje drugje?
Zakaj nismo porušili stare in novo zgradili na istem mestu?
Ali se je res strop zrušil, ker nismo vedeli kaj delamo?
Zakaj je ravno tako prav in nič drugače?
O potrebnosti obnove nam je dalo misliti dejstvo, na katerega smo naleteli ob odkrivanju stare strehe. Po odkritju se je namreč izkazalo, da so kapne lege popolnoma gnile od spodaj navzgor, preko polovice. Nagnita lega je varovala "sims" (okrasni rob), ki je ob odstranitvi lege zgrmel na tla. To se je zgodilo celo na večih krajih. Iz tega izhaja.da bi se zgradba sama zrušila v zelo kratkem času ali pa bi morali takoj pričeti z obnovo. Že dolgo je bilo znano, da je cerkev v Litiji premajhna za naše mesto. Pri obredih je veliko ljudi stalo, ali pa so celo ostali zunaj. Ne smemo pozabiti dejstva, da litijska fara šteje 8000 duš. Od tega jih je večina tudi vernih. Stara cerkev pa je bila sposobna sprejeti borih 500 ljudi. Nova cerkev je ob prvi daritvi sv. maše pri polnočnici sprejela okoli 1000 vernikov. Ob popolni ureditvi pa bo prostora za 1500 ljudi.
Gradnja nove cerkve na novi lokaciji bi bila povezana s povečanimi stroški za nakup ustreznega zemljišča in plačilom raznih prispevkov po-
leg dejstva, da bi nam stara cerkev ostala. Popravilo in obnova pa bi bila prav tako potrebna. Kar nekaj ljudi je prepričanih, da bi bilo bolje staro porušiti in zgraditi novo na istem mestu. Morda bi bilo dobro, ceneje prav gotovo ne. Tisto kar je starega, je začuda zelo dobro temeljeno, vsaj tako so trdili strokovnjaki ob sondiranju temeljev. Temelji so namreč na trdni podlagi, 2 m globoko. Mogočni zidovi so široki 1,6 m in so bili povrhu vsega še inijicirani ter s tem utrjeni. Tudi to nekaj pomeni.
Ob prazniku vseh svetnikov (dnevu mrtvih), ko so se zgrinjale množice na pokopališča se je hitro razširila vest, da se je strop zrušil, ker nismo vedeli kako in kaj. Vse tiste, ki so tako mislili in bili tako obveščeni, lahko pomirimo z dejstvom, daje bilo porušeno samo tisto, kar smo načrtovali. Popolnoma nič več in nič manj. Načrtovali smo pa tisto, kar je bilo potrebno za to kar se sedaj vidi.
Iz zgoraj opisanega se vidi in ugota-
župljani
obrtniki občina odprodaja zemlje zbrano
stroški do 3. grad. faze velikost celotne investicije
Podatke pripravil: T. D.
vlja potrebnost oz. smotrnost naše odločitve. Zlitje starega z novim pa naj daje pečat zgodovini našega mesta.
Kako poteka financiranje gradnje?
Denar za popravila, ki so bila najprej predvidena pred približno osmi-
1 1997 I 1996
I pred letom 1996
120 150
darovi (v mio SIT)
mi leti seje zbiral že takrat. Bilo gaje malo. Gospodarjenje z denarjem pa seje pričelo s formiranjem gradbenega odbora in odločitvijo o obnovi in povečanju v letu 1992.
Naporno delo gradbenega odbora in entuziazem dekana Antona Ma-snika sta pričela rojevati sadove. Denar se je pričel načrtno zbirati in na-
lagati na žiro račun. Tam je bil varno naložen in seje še plemenitil.
Predračunska vrednost celotne gradnje znaša 150.000.000 SIT. Pogodbena vrednost do 3. gradbene faze, za katero je podpisana pogodba, pa znaša 74.000.000 SIT. Do sedaj je bilo opravljenih del za približno 50.000.000,00 SIT. Izvajalcu smo torej še kar nekaj dolžni. Spodnji grafikoni nam prikazujejo strukturo zbiranja sredstev po letih in po strukturi prispevkov. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da so večino sredstev zbrali občani in sicer 75 %. Nekaj je bilo zbranega s prodajo župnijske zemlje, nekaj je prispevala občina, drugo pa še podjetja, podjetniki in obrtniki.
V zadnjih dveh mesecih v letu 1997 smo prosili za pomoč vse meščane mesta Litija. Tudi ta odziv je zanimiv. Dokazuje namreč, da tudi neverujočim ni vseeno, kakšno je njihovo mesto in kako živijo njegovi prebivalci. Solidarnost so pokazali tudi nekateri podjetniki, ki so nakazali prispevke ali pa opravili kakšno delo brezplačno.
Iz gornje analize je razvidno, da je gradbeni odbor skupaj z občani kar preveč osamljen pri gradnji, ki spreminja podobo mesta, ki je potreben ljudem vsaj toliko kot večnamenska dvorana, knjižnica ali pa železniška postaja. Vsi ti objekti predstavljajo sklop našega življenja in so vsem ljudem nujno potrebni. Zgradba je sestavni del mesta, vpliva na njegovo življenje in njegovo podobo. Koristijo določen delež meščanov in nihče jih nima pravice zapostavljati.
Prav gotovo je gornji stavek odveč. Vidna je mogočnost te konkretne zgradbe, ki bo dajala ton življenju v mestu. Prvi podatki, o akustičnosti cerkvene ladje so presenetljivi, čistost zvoka pa osupljiva. Če je temu tako, bo prenekateri koncert privabil umetnike tudi v naše mesto. Prav bi bilo, da bi nas ta zgradba v mestu združevala. Vse brez razlike. Tako, da bi znali prerasti sami sebe in zgodovino in da bi vedno veljal stavek vsem 'MIR VAM BODI'.
FRANCI GROŠELJ
Srez litijski
"Litijski srez s površino 699 km2 ima sicer geometrijsko precej zaokroženo obliko, v geografskem oziru pa ne tvori nikake enote," beremo v prvem stavku predstavitve sreza Litja v Krajevnem leksikonu Dravske banovine iz 1. 1937. Po opisu favne in flore ter geografskih značilnosti sledimo bežnemu zgodovinskemu pregledu. Našteta so prazgodovinska najdišča, omenjena je rimska doba, na koncu še brodarstvo in rudarstvo.
Nas pa kljub vsemu bolj zanima upravna razdelitev. Kot nekakšno skupno osnovo temu področju leksikon navaja šentviško prafaro, ustanovljeno že v 11. stoletju, in iz katere so kasneje neposredno oz. posredno nastale ostale župnije. Druga matica našim župnijam pa je bila mengeška prafara, iz katere sta se najprej izločili zagorska in vaška cerkvena občina. Prav tako se meje nekoliko križajo proti Šentrupertu. Dobro bi bilo torej tudi pojasniti, kaj vse je obsegal nekdanji srez. Vanj je bilo namreč vključenih kar nekaj občin: Dole, Kresnice, Krka, Litija, Polšnik, Primskovo, Stična, Sv. Križ, Šmartno, Št. Lambert, Št. Vid, Tre-beljevo, Vače, Veliki Gaber, Višnja Gora ter Zagorje. To pomeni, da je skoraj polovica nekdanjega ozemlja danes izven meja litijske občine.
L. 1931 je srez štel 40.611 prebivalcev, kar v povprečju pomeni približno 2.500 prebivalcev na občino. Ta številka pa nam je znana tudi danes, ko je vprašanje majhnih občin zopet na prepihu. Človek se torej upravičeno vpraša, ali so bojazni o nefunkcionalnih in premajhnih ob-
činah upravičene? Dejstvo, da so te občine živele pred 60 in več leti, ko ni bilo niti primerno izobraženih kadrov, ko ni bilo sodobnih komunikacijskih povezav in še marsičesa drugega, nam jasno priča, da bi lahko živele tudi danes. Gotovo bi bilo nesmiselno trditi, da v povsem enaki obliki in obsegu. So pa že pripravljeni konkretni utemeljeni predlogi. Zopet bi lahko rekli, da ti predlogi nastajajo v glavah ožjega kroga ljudi, toda vendarle bo imel slehrni iz-
Na Vačah smo dobili nov Sonček
Vače, 6. oktobra - Lahko bi rekli, da je na Vačah po skoraj dvajsetih letih prizadevanj z manjšimi presledki posijalo sonce. Toda ne tisto pravo, temveč otroško, nasmejano, z vedrimi lici in brez laži. WZ Litija je v prostorih KS Vače odprl nov vrtec Sonček.
Tri dni smo bili v teh zasilnih prostorih, kajti na željo staršev začetka dejavnosti nismo mogli več odlašati. Nato so iz celjskega pohištvenega podjetja CRI pripeljali novo smrekovo pohištvo. T o pohištvo so dostavili v naš novi prostor, ki ga imamo v najemu od podjetja Telekom Slovenija. Prostor je res velik in je sameval odkar na Vačah stoji družbena hiša. Z dejavnostjo smo začeli takoj po izvedeni montaži pohištva, torej 14. oktobra, starši in otroci pa se niso mogli načuditi domačnosti prostora, ki ga izžareva pohištvo. Prostor je res zažarel, ko je v njega vstopilo 12 otrok vpisanih v vrtec in 7 zunanjih obiskovalcev male šole.
Prazniki in šege
Razigrali so se v pripravljenih kotičkih: likovnem, kuhinjskem, ljubkovalnem, knjižnem in konstrukcijskem. V tako zasnovanem prostoru imajo otroci nešteto možnosti za nevsiljivo igro, ustvarjalnost, tihe prehode iz igre v igro, hkrati pa domačnost. Zdaj smo v vrtcu tri mesece. Na obisk so prišli prijatelji iz Polšnika, lovec Jože Juvančič, Miklavž in Dedek Mraz. Vsak po svoje so nas razveselili, razvedrili ter nam prinesli mnogo snovi za pogovor in igro. Ker je naš delovni čas le 5 ur, se nekateri starši še vedno odločajo za prevoz otrok v vrtce v Litiji ali Ljubljani. Toda želja nas staršev in delavcev v vrtcu je, da otrokom zagotovimo čim bližje vrtec in zato podaljšamo delovni čas. Upam, da nam bo s skupnimi močmi, s podporo KS Vače, Občine Litija in tudi staršev to uspelo, saj smo premagali še vse druge začetniške težave.
VIDA KRISTAN, vzgojiteljica
Pehtra baba straši otroke
5. januar - Večer pred Sv. tremi kralji se imenuje Pehtrin. Pehtra naj bi bila grda, huda, strašna in vsa kosmata baba; v eni roki ima burkle, da dregne, v drugi sekiro, da jo zasadi človeku v hrbet; na hrbtu nosi naramni koš. V nočeh okoli Novega leta naj bi letala pod nebom. Kdor se do Pehtre babe vede nespoštljivo, ga pošast oslepi ali pa mu zasadi sekiro v pleča - toda čez leto se mu vrne vid ali pa mu izdere sekiro. Požrešnežu, ki ne spoštuje postne postave, prepara trebuh.
Pošast večkrat imenujejo kar Sredozimka. Kdo ali kaj je bila Sredozimka, še danes ne vemo natančno. V starem izročilu živi kot voditeljica duš, predvsem duš umrlih otrok. Je lepa in grda hkrati, dobra in hudobna.
Dolgo časa je bila Pehta strašilo za otroke. Okoli hiše so
naredili z jerbasom odtise v sneg, otrokom pa pravili, da hodi Pehta okoli in morajo zato biti pridni. Ponekod so imeli običaj, da so se 5. januarja zvečer napravili v Pehtro babo, ki je podila otroke po vasi, a jih tudi obdarila. Dandanes Pehtro babo poznamo iz Kekčevih filmov.
pripravila: MAGDI B.
JANUARSKI REKI
15. januar - Če Pavel po kopnem primaha, sv. Jurij po snegu prijaha.
15. januar - Če sv. Pavla dan megla stoji, bo mnogo bolnih ljudi.
21. januar - Če pred Nežo ni mrzlom, je pa potlej.
22. januar - Ce sv. Vin-cenc ima sončno vreme, dobro je za žito in vinske gore.
med nas pravico in dolžnost odločiti se, v kakšnem okolju in v kateri občini bo živel. Za pravilno presojo pa je potrebno pojasnjevanje.
In tudi, če se komu toži po stari občini - prav meje novih občin, in verjetno še kakšne, nas bodo v prihodnje lahko združevale v regijo. To ne bo več stari litijski srez; bo pač nekaj novega. Pomembno pa bo predvsem to, da nas bo povezovalo in usmerjalo k sodelovanju.
M. B.
Enota s prilagojenim programom
Prednovoletne aktivnosti
Litija - Že v mesecu novembru so defektologinje, ki poučujejo likovni in tehnični pouk, izdelale vzorce vizitk. Pri tehničnem pouku so učenci izdelovali paketke, barvali storže, oblikovali pentlje in druge predmete za dekoracijo ikeban. V vseh oddelkih seje začela proizvodnja vizitk pri ustreznih vzgojnih predmetih. Sposobnejši učenci so pri likovnem krožku slikali na steklo in izdelovali vaze. V decembru smo pričeli s prodajo vizitk. Izdelali smo jih okrog 1400.
V drugi polovici decembra pa smo pričeli z izdelavo novoletnih ikeban. Imeli smo dva proizvodna dneva. Starši, učenci in učitelji so v šolo prinesli naravne materiale. Učilnica, v kateri običajno poteka gospodinjski pouk, se je v tem mesecu prelevila v pravo proizvodnjo ikeban. Učenci so ikebane, vaze, vizitke in druge izdelke tehničnega pouka prodajali po domovih in na stojnici pred Čentrome-rkurjem. Ikebane smo podarili tudi ljudem, kijih imamo radi in jim zaželeli vse najlepše. Pripravili smo tudi proslavo za člane društva Sožitje in jih obdarili z darili. Zadnji dan pouka smo povabili starše in se skupaj z njimi poslovili od starega leta. Izvedli smo kratek kulturni program. Poskusili smo tudi dobrote iz domačih kuhinj, ki so jih prinesli starši. Bilo je prijetno.
Vsem staršem, otrokom in učiteljem, ki so v tem mesecu vložili veliko energije in svojega prostega časa v proizvodno delo, se zahvaljujem. Hvala tudi vsem, ki ste naše izdelke kupili. Denar, ki so ga učenci zaslužili, bomo porabili za letno šolo v naravi na morju.
MARJETA MLAKAR - AGREŽ
MALI OGLAS
Prodam ali dam v najem hišo z nekaj zemlje v Cerovici. (tel.: 064-730-175; Anton Aljančič, Podbrezje 169, Naklo)
POSLUŠAMO, OPAZUJEMO, KOMENTIRAMO:
Litija od Božiča do Novega leta
Vsa leta, odkar živim v Litiji, opazujem razvoj mesta in ljudi v njem. Prišla sem iz vasi v mesto in moram povedati, da tam poznajo red, čistočo in spoštovanje med ljudmi. Odkar živim v mestu, seje veliko spremenilo, ampak na žalost na slabše. Zelene površine bodo kmalu parkirni prostori in igrišča, okrog stanovanjskih objektov je vse nastlano z vso nesnago. Nihče v tem mestu ne skrbi za red in čistočo. Sprašujem se kaj delajo odgovorni? Ali nimamo odloka, ki bi preprečeval onesnaževanje? Kaj dela inšpekcija, policija, Komunalno podjetje. Najbolj me pa moti in mogoče še koga, da od Božiča do Novega leta poslušamo samo poke petard. Ali si res ne želimo miru in ljubezni? Ali se starši teh otrok nič ne zanimajo, kaj delajo zunaj, ali jih nič ne podučijo, ali šola nič ne vzgaja o spoštovanju do ljudi in narave? Veliko bi lahko še napisala, ampak bom končala z mislijo: "Nekoč sem bila ponosno mesto, s svojimi ljudmi, Litija."
JOŽA ŽVEGLIČ
Takole izgledajo odlagališča smeti v litijski občini. Sprašujemo se, ali bo inšpekcijska služba kaj ukrepala? Sploh pa bi bil že čas, da kot odgovorni začnejo o tem razmišljati tudi v Komunalno stanovanjskem podjetju.
Pestro praznovanje Litijanov
V uredništvo smo prejeli tudi pismo Cirila Golouha, ki je navedel, kar nekaj prireditev v božično-novoletnem času, kjer je videval Litijane. Nekateri so se že na začetku ustavili pod šotorom z gostinsko ponudbo Gostilne in pizzerije Kovač, najmlajši so se poveselili z Božičkom in Aleksandrom Ježem, nekoliko starejši pa zavrteli v ritmu popa in ročka ter izvedbi pihalnega orkestra. Prireditve so se še kar vrstile, že omenjeni Litijani pa so bili čedalje bolj množični gosti. Pričakali so celo množičen ognjemet.
Na koncu pisec Ciril Golouh navaja še tole: "Nepozabni praznični dnevi, za kar se moramo zahvaliti organizatorjem in vsem nastopajočim. Spoštovani Litijani, le ena napaka je v tem, kajti vse prireditve so bile v Zagorju, katerih radosti smo bili deležni tudi mi iz Litije! Litijani so bili redni gosti in vsak večer polnili prireditveni prostor pod šotorom, morda bom lahko napisal drugo leto, da se bo kaj takega dogajalo tudi v našem lepem mestu."
(UGO)
Čemu betlehemska Luč miru?
V dneh pred Božičem je Litijane presenetil dogodek, ki ga človek zlepa ne bi pričakoval. Dogodek, kije zaznamoval TV informativne oddaje, še veliko bolj pa tiskana občila. Prva seje odzvala nacionalna televizija, kije dogodek tudi neposredno prenašala, priča smo bili še komentarju novinarja Uroša Slaka, pa npr. v Nedelu Dejana Pušenjaka, da ne govorimo o Magu ter lanskoletnem dobitniku Jurčičeve nagrade, Janezu Markešu. Nenazadnje, tudi litijski časopis Goflja je opazil 'nerodnost', ki se ne bi smela zgoditi. ,
Če se torej priznanim novinarjem zapišejo besede:
• "M treba posebne občutljivosti za ugotovitev, da je norčevanje iz betlehemske luči miru, ki bo letos (je lani) sedmič zapored potovala tudi skozi Slovenijo, v popolnem nasprotju z njegovim pozivanjem"
• "Učinkovita samoreklama je bila edini izkupiček njegovega nastopa."
• "...je raven že tako porazne parlamentarne debate in reformistične butnglavosti spustil še za stopničko niže, nato pa prižgal 'betlehemsko svečo', ki mu jo je nekdo naročil prižgati na grobu neznanega televizijskega gledalca.
potem tudi ni čisto nič čudno, če kakšen izmed poslancev dobi priimek Betlehemski in se hiša, iz katere prihajajo slovenski zakoni, imenuje Betlehemska štalica.
Dejstvo je, da nekateri prižigajo sveče, kojim pade mrak na oči, drugi pa se morajo toliko bolj potruditi in tudi v mraku spoznati pravo pot.
(UGO)
Težave s telefonskim priključkom
Hotič, 24. novembra - Tega dne je ogorčena krajanka, Suzana Urbač, klicala v Litijo na Telekom. Zanimalo jo je, kdo je odgovoren za morebitne napake na telefonskih vodih za telefonsko centralo v Sp. Hotiču: ali monterji iz Litije ali iz Stegen. Urbačeva namreč zopet ni dobila zveze z domačo telefonsko številko in želela si je, da se ta problem končno uredi. Ugotavlja tudi, da ima v vasi očitno samo njihovo gospodinjstvo tak problem.
Začelo seje že s prvim priključkom - dvojčkom; zaradi pretrganega kabla za novo leto so bili ves teden brez telefonske zveze. Prav tako en teden niso mogli telefonirati, ko so omrežje preklapljali na novo telefonsko centralo v Hotiču, kljub temu, da so vsa ostala gospodinjstva bila priključena v dveh ali treh dneh. Težave so se zopet pojavile, ko je udarila strela in so se še štirinajst dni po popravilu v centrali pojavljale vzporedne linije, tako da si lahko slišal pogovor soseda.
Suzana Urbač je tudi sama zaposlena na Telekomu v Ljubljani in probleme dobro pozna. Opozorila pa nas je predvsem na obnašanje g. Dobravca, s katerim je na litijskem Telekomu imela stik. "Kljub temu, da sva zaposlena v istem podjetju, me ne bi smel tikati in mi govoriti 'da nisva krave skupaj pasla' (verjetno je rekel zaradi tega, ker sem bila zelo huda) in naj prijavim napako na številko 977," je še zapisala Suzana Urbač. (UGO)
OBVESTILO O OBRATOVALNEM ČASU ZA TRGOVCE
1. januarja 1998 je pričel veljati nov pravilnik o obratovalnem času prodajaln (Ur. I. RS št. 79/97) in hkrati prenehal veljati prejšnji pravilnik o obratovalnem času prodajaln (Ur. I. RS št. 28/93). Novi med drugim določa:
Obratovalni čas si trgovec določi samostojno v skladu s svojimi interesi in ob upoštevanju tega pravilnika.
Redni obratovalni čas prodajaln je:
od ponedeljka do petka med 07.00 in 21.00 uro;
ob sobotah med 07.00 in 18.00 uro;
ob nedeljah med 08.00 in 13.00 uro za prodajalne z živili.
Prodajalne, ki obratujejo izven zgoraj navedenega časa ter ob praznikih in dela prostih dnevih, so dežurne prodajalne.
Trgovec mora urnik obratovalnega časa prijaviti pristojnemu občinskemu organu občine petnajst dni pred začetkom poslovanja prodajalne, spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne oz. začetkom novega koledarskega leta.
Trgovec prijavi urnik obratovalnega časa na obrazcu, ki mu priloži kopijo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje trgovine na drobno v obravnavani prodajalni.
Če občinski organ ugotovi, da je prijava urnika obratovalnega časa popolna in so upoštevane vse določbe pravilnika, v petnajstih dneh po prejemu prijave le-to potrdi in en izvod vrne prijavitelju. Občinski organ lahko potrdi prijavljen urnik le deloma.
Potrjen urnik obratovalnega časa trgovec hrani v prodajalni, tako daje dostopen inšpekcijskim organom.
Trgovec je dolžan urnik obratovalnega časa namestiti na vidnem mestu pri vhodu v prodajalno, zagotoviti mora, da kupci zapustijo prodajalno v petnajstih minutah po končanem obratovalnem času.
Trgovec mora uskladiti urnik obratovalnega časa s tem pravilnikom v treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika. Če trgovec ne uskladi urnika obratovalnega časa v roku iz prejšnjega stavka, se šteje, da nima prijavljenega obratovalnega časa prodajalne.
V skladu z navedenim pozivamo vse trgovce, da dvignejo ustrezne obrazce (2 izvoda) na Občini Litija, Jerebova ulica 14,1270 Litija (soba 44) in jih v skladu s pravilnikom predložijo občinskemu organu.
TAJNIŠTVO OBČINE LITIJA
Obvestilo o naročanju reklamnih sporočil, oglasov in zahval v Glasilu občanov
6. januarja 1998 je začel veljati nov način naročanja ter cenik oglasov in zahval v Glasilu občanov.
Vse vrste oglasov in zahval fizičnih oseb se osebno naročajo v Tajništvu Občine Litija oz. po pošti z izpolnjeno naročilnico, ki jo lahko izrežete iz časopisa in bo večkrat objavljena. Pravne osebe lahko naročajo oglase tudi z lastno potrjeno naročilnico.
Prejemnik naročilnice je Občina Litija, Glasilo občanov, Jerebova 14, 1270 Litija.
Ob naročilu naročnik izpolni in podpiše naročilnico, s katero se obveže izpolniti naročniške obveznosti v 20. dneh po izdaji računa.
Obvestila in povabila zavodov in društev litijske občine v velikosti do 1/16 strani in črnobeli tehniki stanejo 1.000 SIT. Večja velikost se zaračunava po komercialnih cenah.
UREDNIŠTVO
Cenik zahval in spominov na rajne:
9x7: ...........................5.000 SIT .
9x9: ...........................7.000 SIT
9x 13:........................11.000 SIT
Cena malega oglasa je 750 SIT za vsakih začetih 10 besed.
Cena navadnega oglaševalskega prostora:
črnobelo:
1/1 stran: ...........:.... 100.000,00 SIT
1/2 strani: .................50.000,00 SIT
1/3 strani: .................33.000,00 SIT
1/4 strani: .................25.000,00 SIT
1/6 strani: .................16.500,00 SIT
1/8 strani: .................12.500,00 SIT
1/16 strani: .................6.250,00 SIT
barvno:
1/1 stran:................ 180.000,00 SIT
1/2 strani: .................90.000,00 SIT
1/3 strani: .................60.000,00 SIT
1 /4 strani: .................45.000,00 SIT
1/6 strani: ..........v.....30.000,00 SIT
1/8 strani:.................22.500,00 SIT
1/16 strani: ...............-11.250,00 SIT
Občina Litija
0UJMLO Občanov
Jerebova 14 1270 Litija
NAROČILNICA
št.:
NAROČNIK:
Naziv (oz. ime in priimek):.........................................................................................................
Naslov:......................................................................................................................................
EMŠO:.......................................................................................................................................
Davčna številka:........................................................................................................................
Telefon:.....................................................................................................................................
VRSTA IN VELIKOST OGLASA:
□ zahvala ob smrti □ komercialni oglas □ nekomercialni razpis □ mali oglas □ drugo PRILOGA:
□ slika   □ besedilo   □ disketa   □ logotip   □ drugo Naročnik se obveže poravnati obveznosti v 20. dneh po izdaji računa.
V Litiji,
1998
podpis naročnika:
Mineva petnajst mesecev "odkar te več ni.
A v našem spominu in med nami še vedno si.
V SPOMIN
V teh dneh mineva petnajst mesecev, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata
JANEZ KODERMAN
Zahvaljujemo se vsem, ki postojite pri njegovem preranem grobu, prižgete sveče in se ga spominjate. Hvala g. župniku za vse opravljene sv. maše.
Žena Štefka ter sinova Ivan in Andrej z družinama.
OBVESTILO OBČANOM
Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o organizaciji in delovanju sistema opazovanja obveščanja in alarmiranja (Ur. list RS, št. 45/97), v kateri predpisuje nove znake za alarmiranje.
Po tej odredbi prenehajo veljati naslednji alarmni znaki:
Javna mobilizacija, ki jo je predstavljal triminutni znak sestavljen iz 12 zavijajočih zvokov po 10 sekund in 11 prekinitev po 5 sekund,
Zračni napad, ki gaje predstavljal enominutni znak sestavljen iz enomi-nutnega zavijajočega zvoka,
RBK nevarnost, ki jo je predstavljal 1,5-minutni znak sestavljen iz treh zavijajočih zvokov po 20 sekund in dveh prekinitev po 15 sekund
Požar je predstavljal 1,5 -minutni znak sestavljen iz treh enakomernih zvokov po 20 sekund in dveh prekinitev po 15 sekund
Naravna nesreča oz. nevarnost zanjo, ki jo je predstavljal enominutni znak sestavljen iz 20-sekundnega enakomernega zvoka, 20-sekundnega zavijajočega zvoka in 20-sekundnega enakomernega zvoka
Konec nevarnosti oziroma preizkus siren, ki ga je predstavljal enominutni znak enakomernega zvoka.
Noviznaki,kiso 1. 1. 1998 nadomestili zgoraj naštete znake so:
Opozorilo na nevarnost, ki ga bo predstavljal dvominutni enakomerni zvok. Preplah oz. neposredna nevarnost, ki ga bo predstavljal enominutni zavijajoči zvok.
Prenehanje nevarnosti, ki ga bo predstavljal 30-sekundni enakomeren zvok. Preizkus siren, ki ga bo predstavljal isti znak kot za prenehanje nevarnosti.
1. OPOZORILO NA NEVARNOST - enoličen zvok sirene, ki traja a minut) - se uporabi za napoved bližajoče se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče in drugih nesreč.
PriJgl radio ali TV in spremljaj obvestila o nevarnostih In ukrepih ter ravna] v skladu z
a. NEPOSREDNA NEVARNOST - zavijajoč zvok sirene, ki traja 1 minuto • se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.
Prlžgl radio ati TV In poslušaj navodila o zaščitnih ukrepih ter ravnaj v skladu z njimi.
3. KONEC NEVARNOSTI - enoličerftvok sirene, ki traja 30 sekund - se obvezno uporabi po prenehanju nevarnosti,
zaradi katere je bii dan znak za neposredno nevarnost.
Spremljaj obvestila na radtu ali TV,
Opozorilo na nevarnost se lahko uporabi ob nevarnosti poplave, RKB nevarnosti, večjem požaru, nevarnosti vojaškega napada ter drugih nevarnostih, ki lahko neposredno ogrožajo človeška življenja, živali, premoženje oz. kulturno dediščino v posameznem kraju.
Preplah se lahko uporablja v gospodarskih službah, zavodih, družbah in manjših gasilskih enotah, če pride do večjega požara oz. druge večje nesreče.
Znak za prenehanje nevarnosti se uporablja ob prenehanju nevarnosti, preizkus siren pa se po novem izvaja vsako,prvo soboto v mesecu ob 12.00 uri.
S prvim januarjem prenehajo tudi veljati naslednje telefonske številke 93, 94, 985; Tako od takrat naprej veljata samo še številki 112 in 113. OBČINA LITIJA
Hvala Ti mama!
S teboj smo živeli,
s Teboj smo trpeli
in v svojih srcih
Te bomo večno radi imeli.
V SPOMIN
5. januarja mineva žalostno leto dni odkar nas je zapustila naša dobra mama, babica in prababica
MARIJA PIRC
iz Podbukovja pri Vačah
Hvala vsem, ki nanjo niste pozabili, ji prižgete svečko, postojite ob njenem grobu in ji želite večni mir.
S tiho bolečino, vsi njeni.
zahvala
Dne 10. septembra nas je nepričakovano zapustil dobri mož, oče in ded
JANEZ KUKOVICA
iz Kresniških Poljan
Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem za darovano cvetje, sveče ter izročeno sožalje. Posebna zahvala govornikom Janezu Kosu, Jožetu Godcu in Igorju Parklju, pevcem, gasilcem ter organizaciji Zveza borcev Jevnica in Športnemu društvu Jevnica.
Žalujoči: žena Emi, sinova Janez in Jernej z družinama, sestra Mici in brat Jože.
Utihnil je tvoj glas,
obstalo je tvoje srce,
ostali so sledovi tvojih pridnih rok
in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
V SPOMIN
3. januarja 1998 je minilo leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga mami in žena
BRANKA LAVRIČ
Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen prerani grob. Žalujoči: otroci Borut in Klavdija ter mož Andrej.
zahvala
V mesecu decembru nas je v 80. letu starosti zapustila draga mama, prababica, sestra in teta
ANA GROŠELJ roj. Zupančič
Ob izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mamo spremili na zadnji poti, ji podarili cvetje in sveče ter sočustvovali z nami. Posebno zahvalo smo dolžni naši Mili za ves trud in nego drage mame. Enako hvala tudi dekanu g, Masniku za lep pogrebni obred.
Žalujoči otroci: Jože, Anka, Tone, Gusti, Mija in Milan z družinami.
zahvala
Ob izgubi naše drage mame, tašče in babice
ANTONIJE K AH NE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, župniku g. Franciju Kaduncu za opravljen pogrebni obred.domu oskrbovancev Tišje, dr. Marku Kolšku, šmarskim pevcem, pogrebcem, sosedom in vsem darovalcem sveč in cvetja.
Vsi njer*
Pustil si praznino in hudo bolečino s spomini na dela tvojih rok, živel boš z nami vsepovsod.
zahvala
Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in svaka
VILIJA KOIARJA
iz Zavrstniko
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo pevcem, govorniku g. Hauptmanu za poslovilne
besede, GD Zavrstnik, ZD Litija, in g. župniku za globoke besede in lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi.
Vse solze, žalost, bolečina Te zbudila ni, vsepovsod je le praznina, ki zelo hudo boli.
V SPOMIN
20. decembra je minilo leto žalosti, odkar je nehalo biti dobro srce dragemu možu
PAVLU JOGRU
iz Sp. Jablanice 2a
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu.
Žena Tončka.
Vsi bomo enkrat zaspali,
v miru počivali vsi,
delo za vselej končali,
v hišo Očetovo šli. (Anton M. Slomšek)
zahvala
Po hudi in kratki bolezni nas je prezgodaj zapustila naša draga mama
ELIZABETA LAJOVIC roj. Martinšek
iz Kresnic
Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nama izrekli sožalje, darovali cvetje in svečke. Zahvaljujemo se vsem, ki ste svoj dar namenili za svete maše in druge namene. Še posebej pa se zahvaljujemo župniku g. Tonetu Dularju, g. Stanetu Pepelnaku, g. Jožetu Setničarju, dr. Mariji Kralj-Jančar, dr. Renati Kopriva in pevcem cerkvenega pevskega zbora iz Kresnic.
Za njo žalujemo: sin Slavko, hčerka Alenka z družinama in ostalo sorodstvo.
V mesecu oktobru se je od nas poslovil
KOMOTAR IGNAC
iz Litije
Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali, ZD Litija, sorodnikom in znancem. Vsi njegovi.
OBVESTILO
6. januarja 1998 je začel veljati nov način naročanja ter cenik zahval v Glasilu
občanov. Vse vrste zahval fizičnih oseb se osebno naročajo v Tajništvu Občine Litija oz. po pošti z izpolnjeno naročilnico, ki jo lahko izrežete iz časopisa in bo večkrat objavljena. Prejemnik naročilnice je Občina Litija, Glasilo občanov, Jerebova 14, 1270 Litija.
Več na strani 10
zahvala
Vse solze žalosti, bolečina te zbudila ni; vse povsod je le praznina, ki zelo boli.
Bolečina da se skriti, tudi solze zatajiti, a kako boli in krvavi, ker tebe več med nami ni.
Po težki bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ati, dedek
VIKTOR LENART
iz Gabrovke
Iskreno se zahvaljuejmo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Posebna zahvala dr. Tanji Ptičar in ga. Ivanki Simončič za pomoč in tolažbo v času bolezni. Zahvaljujemo se tudi osebju nevrološke in nevrokirurške klinike kliničnega centra, dr. Bošnjaku, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem, pevkam, ki so ga s slovensko pesmijo pospremili v zadnji dom, ga. Heleni Perko in g. Martinu Dušaku za ganljive besede slovesa. Zahvala vsem, ki ste darovali sveče in cvetje, z namo sočustvovali in ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi.
zahvala
decembra nas je v 80. letu starosti zapustila
MARIJA MRZEL roj. Cestnik
iz Šmartno, Cerkovnik 5
Zahvaljujemo se vsem domačim, sosedom., znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in iskreno sočustvovanje. Posebno zahvalo pa namenjam Šmarskim pevcem, župniku g. Kaduncu in pogrebcem.
Žalujoči: mož Polde z družino in ostalo sorodstvo.
Počastili so dan samostojnosti
Združenje veteranov vojne za Slovenijo, območni odbor Litija je tudi v minulem decembru počastilo dan samostojnosti in obletnico bitke na Tisju s turnirjem v malem nogometu in ekipnim strelskim tekmovanjem z zračno puško, ki sta istočasno potekali v litijski športni dvorani in šmarskem strelskem domu. Sodelovale so po štiri ekipe iz Litije in Gro-suplja. Po končanem tekmovanju sta o pomenu obeh obletnic vsem prisotnim spregovorila predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo Litija Rihard Urbane in župan Mirko Kaplja. Poudarila sta tako pomen bitke na Tisju, ene izmed največjih v prvem letu II. svetovne vojne, ki je potekala pred 56 leti, kot odločitev Slovencev pred sedmimi leti na plebiscitu, da želimo^živeti v samostojni in neodvisni Sloveniji. Pred podelitvijo pokalov in plaket sta vsem čestitala ob bližajočih se praznikih in zaželela veliko sreče v letu 1998.
In še rezultatai tekmovanj. V malem nogometu je zmagala ekipa litijskih veteranov pred ekipo 57. Območnega poveljstva Slovenske vojske Grosuplje, tretji so bili litijski policisti, to je Združenje veteranov
Sever in četrto Območno združenje litijskih častnikov. V streljanju z zračno puško je zmagala ekipe Združenja veteranov Sever pred litijskimi veterani, tretji so bili litijski častniki in četrta druga ekipa veteranov Sever. Pri posameznikih pa so se najbolj izkazali Franc Koncilja, Tomaž
Kokalj in Janez Nograšek. Slavje so veterani, častniki, gostje in udeleženci tekmovanja sklenili z družabnim srečanjem. B. Ž.
Kmetijski nasveti za boljše gospodarjenje:
Z nego gozda - do kakovostnih gozdnih lesnih sortimentov
Živimo v času, ko gozdnim lesnim sortimentom vse bolj pada cena, tako na domačem kot tujem trgu. Lastniki gozdov se vse bolj soočajo s problemom prodaje lesa, resda le z manjvrednim (drva, celulozni les,
izdelovanje načrtov, ki opredelujejo gozdnogojitvene cilje (lesno proizvodne cilje narekuje predvsem kakovost rastišč). Na osnovi gozdnogoji-tvenega cilja ter stanja gozda se določajo etapni cilji, ki zajemajo vrste
Lastniki gozdov z Dol pri Litiji in okolice, so se pred nekaj časa zbrali na drugem gojitvenem seminarju. Srečali so se v gozdu, last Jožeta Sladica z Gradišča, ter praktično izvedli ukrepe v mladju in gošči. Seminar je organiziral ZGS, OE Brežice, Krajevna enota Radeče. Lastniki gozdov se bodo morali zavedati, da se na dobrih rastiščih, kjer lahko proizvedejo odličen les (in takšnega tudi dobro tržijo), nedvomno izplača izvajati strokovno - kakovostno nego
hlodi 2. in 3. vrednostnega razreda...), a stroški sečnje, spravila, prevoza lesa, nege gozdov se večajo. Skratka, lastniku gozda gospodarnost narekuje ukrepe. Gospodarnost se odraža v razmerju med vloženimi sredstvi (npr. redna nega mladja, gošče, letvenjaka...) in doseženo ciljno kakovostjo gozdnih sortimentov (hlodi F, L, 1). Pri manj zahtevnih gozdnogojitvenih ciljih (npr. hlodi 3. razreda), morajo biti zato stroški za nego sestoja strogo omejeni na najnujnejše, sicer nam cilji sorti-menti ob prodaji ne bodo poplačali niti vloženih stroškov. Iz povedenega lahko razberemo, da je stvarno postavljanje gozdnogojitvenih ciljev vse bolj odgovorno. Zavod za gozdove Slovenije je po Zakonu o gozdovih, skupaj z lastnki gozdov zadolžen za
in obsege negovalnih del ter ukrepe. Drugi pogoj za uspešno nego in smotrno doseganje ciljev je, da nega nepretrgoma spremlja razvoj gozda. In tretji pogoj je, da spremljamo le najnujnejše ukrepe,. Vse kar pa lahko stori narava sama, pustimo njej. Bistvo nege temelji iia funkcijah: zaščita, izbira, vzgoja, dodatna pomoč. Lastniki, ki izvajajo nego, morajo dobro poznati posamezne faze v razvoju gozda, saj te narekujejo pravilno razumevanje in ukrepanje. Ukrepe razdelimo na nego mladja, nego gošče, nego letvenjaka, drogovnjaka, debeljaka in pomlajen-ca. Vsaka faza pač zahteva svojo paleto ustreznih opravil. Vsa ta načrtovana in pravilno izvedena opravila država tudi financira.
JOŽE PRAH
ŠPORT
8. kegljaško tekmovanje paraplegikov v Litiji
Litija, decembra - Društvo paraplegikov ljubljanske regije je pod pokroviteljstvom Občine Litija priredilo 8. tekmovanje slovenskih pa-raplegkiov v keglanju za pokal Občine Litija. 60 tekmovalcev iz vseh slovenskih regijskih društev paraplegikov je po pravilih Kegljaške zveze Slovenije tekmovalo v ekipni, članski, ženski in veteranski kategoriji. Tekmovanje je v spomin na pa-raplegika Francija Boriška potekalo na kegljišču v Litiji. Med ekipami so si prva tri mesta razdelile ekipe Maribora I s 1.235 keglji, Ljubljana I s 1.153 keglji in ekipe Maribora II s 1.152 podrtimi keglji. Med člani je bil tudi letos najboljši Martinčič iz prve ljubljanske ekipe s 336 keglji, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Kotnik in Lasetzkv iz prve mariborske ekipe. V veteranski kategoriji sta prvi dve mesti osvojila Čavševič s 151 in Cvar iz druge ljubljanske ekipe s 148 podrtimi keglji pred Fabja-nom iz Celja. Med ženskami so bile najboljše Ivaniševičeva iz Ljubljanen s 127 podrtimi keglji, Mesarceva iz Maribora in Štirnova iz Ljubljane-. Najboljši so prejeli pokale, diplome in praktične nagrade pokroviteljev; s svojimi organizacijskimi sposobnostmi pa seje že osmič zapored izkazal Franci Cilenšek iz Litije.
RUDI BREGAR
Državno prvenstvo za dečke in deklice v letu 1897
V keglanju za dečke in deklice, ki zajema vse starostne skupine od 7 do 15 let, so v tekmovalnem letu 1997 tekmovali po turnirskem sistemu. Zvrstilo se je sedem turnirjev: Postojna, Ljubljana, Kranj, Maribor, Litija, Cerknica in Celje. Tekmovalo je 173 dečkov in deklic iz cele Slovenije. V tekmovalnih skupinah dečkov smo bili zastopani na vseh turnirjih, žal pa nam je edino deklico, ki smo je imeli, vzela prometna nesreča.
Rezultati: do 9 let: od 14 tekmovalcev je bil Jernej Ivančič 6.; 9 do 11 let: od 25 tekmovalcev je bil Domen Pušenjak 16., Matic Ivančič 18.; 11 do 13 let: od 34 tekmovalcev je bil Primož Premk 4., Ivan Ma-tijevič 16.: 13 do 15 let: od 40 tekmovalcev je bil Klemen Mahkovic 5., Boštjan Kolenc 11., David Selo-vski 13., Miha Rožanec 18., Anže-Potisk 29., Oliver Čolič 31., Sašo Ivanovič 32.
Hkrati je potekalo tudi državno prvenstvo za pare, kjer smo Litijani v preteklih sezonah dosegali zelo dobre rezultate: 7 do 9 let: Primož in Jernej Ivanič 3. mesto; 9 do 11 let: Matic Ivanič in Domen Pušenjak 11. mesto; 11 do 13 let: Primož Premk in Ivica Matijevič 6. mesto; 13 do 15 let: Miha Rožanec in Anže Potisk 5. mesto, David Selo-vski in Klemen Mahkovic pa 6. mesto.
Z nadaljevanjem oz. izboljšanjem takšnega dela se za prihodnost ke-glanja v Litiji ni bati.
MILAN AMON
ATV Signal širi svojo ponudbo
Litija - V zadnjih decembrskih dneh je minilo šest let, odkar na 22. in 53. kanalu UHF področja preko treh oddajnikov (Litija, Jevnica I. in II.) vaši TV sprejemniki lahko sprejemajo program lokalne televizijske postaje ATV Signal Litija. Več kot 5000 ur programa, preko 300 informativnih oddaj in "cela gora" arhiviranega materiala je plod dela ljudi, kijih videvate na televizijskem zaslonu in tudi tistih, ki ostajajo v ozadju (tehnikov, snemalcev, organizatorjev...). Žal litijskega programa še vedno ne morejo spremljati gledalci predvsem vzhodnega dela naše občine. Imajo pa možnost ogleda informativne oddaje ATV Signala na TV Novo mesto.
Kar nekaj sprememb pa se pripravlja v letu 1998. Že decembra je program popestrilo nekaj novih oddaj iz lastne produkcije. Ker razširitev programa pomeni tudi več sodelavcev, več dela in več prostora, smo se na ATV Signal z lastnimi močmi lotili prenove in razširitve prostorov. Z novim letom so se torej stvari začele kristalizirati. Novost, ki jo pripravljamo bodo tudi neposredni prenosi sej občinskega sveta.
Upravljalec lokalnega TV programa na koncu pripravlja še eno presenečenje. V drugi polovici leta 1998 se bodo prvi stanovalci desnega brega v Litiji lahko brezplačno priključili na kabelski sistem. Po priklopu bo nato plačljive le mesečna članarina. Za začetek bo na voljo deset zemeljskih kanalov, kmalu pa tudi satelitski programi. Vse informacije bodo pravočasno sporočene na videostraneh, v napovednikih in informativnih oddajah ATV Signala.
Na koncu vabimo vse, ki ste mnenja, da lahko kakorkoli pripomorete k boljšemu programu. Veseli bomo idej, predlogov, informacij in tudi dobronamernih kritik. Naši telefonski številki sta 061 883-029 in 884-209 (fax). Pišite pa nam lahko na naslov ATV Signal Litija, Valvazorjev trg 3, Litija.
Uredništvo ATV Signal Litija
	ATV SIGNAL VABI K OGLEDU:
TERMIN	ODDAJA
PONEDELJEK ob 21.00
vsak drugi TOREK ob 20.00 (prvič 27. 1.)
vsak drugi TOREK ob 20.00 (prvič 20. januarja)
SREDA ob 20.30
enkrat mesečno
- ČETRTEK ob 21.00
vsak drugi PETEK ob 20.30
PETEK ob 22.00
enkrat tedensko
vsak dan ob 19.00 februar
Viroza - glasbena kontaktna oddaja z najnovejšimi videospoti, vročimi novicami, reportažami in nagradnimi vprašanji
Prihodnost - astrologija - astrologinja Milena vam bo svetovala in se z vami pogovarjala
POP Signal - oddaja z znanimi glasbenimi gosti se ponovno vrača v naš program
Klepet - talk show z znanci iz javnega življenja
Pod tančico hermetike - voditelj Tadej s svojimi gosti bo ponovno med vami
Kako prijazni smo z okoljem?
Horoskop
ATV Mix - predvajanje videospotov po vaših predlogih
Vremenska napoved
Klepet s kulturo in Aktualne teme
Sadjarsko društvo Litija Valvazorjev trg 3 1270 Litija.
Vabimo vas na
REDNI OBČNI ZBOR Sadjarskega društva Litija, ki bo v petek, 23. 1. 1998, v Kulturnem domu v Šmartnem, ob 16.00.
Dnevni red:
• Izvolitev delovnega predsedstva
• Poročilo o delu upravnega odbora v letu 1997
• Finančno poročilo za leto 1997
• Poročilo nadzornega odbora
• Poročilo verifikacijske komisije
• Razprava o poročilih in sklepih
• Razrešitev dosedanjih organov društva
• Volitve predsednika društva, članov upravnega odbora, članov nadzornega odbora in članov častnega razsodišča v naslednjem mandatnem obdobju
• Program dela v letu 1998
• Imenovanje zakonitega zastopnika društva
• Predavanje z naslovom "Sajenje in vzgoja koščičarjev" (Kotar Franc, dipl. ing. kmet.)
UPRAVNI ODBOR
Glasilo Občanov
Ustanoviteljica: Občina Lilija • Ureja uredniški odbor. Matjaž Berčon (odgovorni urednik), Jože Grošelj, Lučka Hostnik, Marko Juvančič, Franci Vidic. • Lektoriranje: Jasna Zorman • Oblikovanje in tehnično urejanje: M. Helena Albreht • Tisk: Delo TČR, d. d. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija (za Glasilo Občanov). • Nenaročenih fotografij In rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno rta dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, št. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92 z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne številke 3, za katere se plačuje 5 - odstotni davek od prometa proizvodov.