MED NAJVEČJIMI V EVROPI
V gradbenoštvu je že dolgo čntiti pomamjkanje izolacij-skih materialov. LjubljansKa Tennika se je že ob ustano-vitvi leta 1957 odločila, da bo sama proizvajala žlindrino volno. Leta 1958 je začela ob-ratovati kupolna peč z letno kapaciteto 800 tan žlinda-ine voLne. Kasneje je termiKa znatno povedala proizvodnjo izolacijakiiti nvaterialov, pred-vsetn mineratoe votae, ki jo izdelujejo lz naravnih kame-nto, kot so diabaz, porfirit, eklogit, aivgit in podobni.
Proizvodnji v obratu Bodo-vlje prl škofji Loki se je priikljueil leta 1969 nov obrat za proiavodnjo tervola na Traiti pri Skofji Loki. Naprava
za proizvodnjo mineraine vol-ne in kcxnčnih izdeikov iz ter-vola z letno kapaciteto 15.000 ton pa je pomenila znatoo pridobitev za naže gradbenl-štvo.
Kljub temu je pomanjkanje izolacijsfcih materiaiov še ved-no oviralo sodobno gradbend-štvo. V Termlki so se zato odločili za gradajo nove so-dobne linije za prolzvodnjo tervola; gradnjo so začeli leta 1975, obratovati pa bo pričela 8. januanja 1977, na dan ob-činskega praznika Skofje Lo ke.
Stari obrat Bodovlje, že ob-stojefia in nova linija na Trati pri Skof ji Lofei bodo skupno
dajali potrobam našega girad-beništva tetno 42.000 ton ka-mene volne. Od te količme gre okoli 10.000 fcon za izvoz na konvertibilno tmšče, 4.000 ton redlagajo v specialne ičcnčdg predelajo v speciatne iadelka za potrebe domače bele teluni-Jce, 28.000 ton pa bo namenje-ruh jugoslovanskemu tržišdu. S takšno proizvodnjo se bo Termika uvrstila m©d najvo-Cje proizvajalce mineralne vol-ne v BvTopi, saj je proiavod-nja v letu 1975 znašala v ZB Nemčiji 300.000 ton, na Širedskem 170.000 taa, Ben&-luxu 100.000 tan, na Narve-Skem 70.000 tan in na Dana-kem 60.000 ton.
B.R.