Poštnina plačana pri pošti Žetale ŽETALSKE NOVICE GLASILO OBČINE ŽETALE • DECEMBER 2023 • LETNIK 23 AVTOR FOTOGRAFIJE FOTOGRAFIJE:: TONI BUTOLEN št. 85 Žetalske novice 1 JESEN V VRTCU ŽETALE Jesen je čaroben letni čas, saj je tako barvit in pravljičen kot otroška domišljija. In kam nas je popeljala ta? V teden otroka smo radovedno vstopili z različnimi ugankami. Nadaljevali smo z delavnicami starih obrti in k sodelovanju povabili nekatere članice Društva kmečkih žena Žetale. Tako smo pletli s šibjem, izdelovali rože iz krep papirja, ustvarjali z naravnim materialom ter pekli ptičke in pletenice. Bili pa smo tudi športno aktivni, saj smo izvedli kolesarski dan, naši najstarejši otroci pa so se podali na izlet do Pušnikove domačije. Teden otroka smo zaključili v velikem slogu, saj smo v vrtec povabili najboljšo družbo naših otrok: njihove stare starše. Skupaj smo preživeli lepo sončno dopoldne. Z roko v roki so se malčki in njihove babice in dedki razgibali ob različnih gibalnih nalogah, se družili in se ob tem neizmerno zabavali. V okviru občinskega praznika in otroškega kostanjevega piknika so nas na travnatem igrišču ponovno čakala napihljiva igrala, ki so se jih otroci zelo razveselili in jih tudi dodobra izkoristili. V mesecu novembru smo izvedli evakuacijo vrtca. Obiskali so nas žetalski gasilci, ki se jih otroci vedno znova razveselijo. Zaradi dežja je bilo tokrat naše srečanje nekoliko krajše in je potekalo kar v vrtcu, a bomo druženje z gasilci z ogledom gasilskega doma in gasilsko opremo še izvedli. V letošnjem šolskem letu smo se ponovno odločili za sodelovanje v Unicefovem projektu Punčka iz cunj. Tako smo v goste povabili Jakobovo mamico, ki nam je punčke pomagala sešiti. Punčke pa sedaj že uživajo na domovih otrok, vtise skupnih dogodkov pa starši skrbno dokumentirajo v punčkin dnevnik. Zanimiv je bil tudi obisk študentov medicine v okviru projekta Medimedo. Otroci so se z njimi pogumno družili, z njihovimi pripomočki zdravili svoje bolne igračke in tako spoznali veliko novega. Poučno, zabavno, polno smeha, … pa so bile vaše besede po odigrani predstavi vzgojiteljic našega vrtca z naslovom Prometne dogodivščine volka in Rdeče kapice. Zahvaljujemo se za prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni nabavi sredstev za igro in učenje vrtčevskih otrok. V okviru projekta Slovenski tradicionalni zajtrk s sloganom »Kruh za zajtrk – super dan!« smo takoj po zajtrku zavihali rokave tudi mi in se preizkusili v peki kruha. Tako prijetno je dišalo po njem, kot sedaj diši po bližajočih se praznikih. Vrtec Žetale 2 Žetalske novice Sprehod po vsebini Vrtec 2 Dober dan 4 Županov uvodnik 5 Nagovor župana Občine Žetale ob 24. prazniku občinskem Žetale Aktivnost Občnega sveta Občine Žetale Varna raba pirotehnike Solidarna prihodnost 6-7 8-9 10 - 11 11 - 13 Dejavnost (poklic) Gasilec Društvo upokojencev Žetale dostojno proslavilo 30 let svojega delovanja 14 15 - 17 Slavnostni govor župana Občine Žetale ob 30-letnici delovanja Društva upokojencev Žetale 18 Decemberski čas 19 Barvita jesen 19 - 20 »Herman Kopše - Prejemnik zlate plakete Občine Žetale Pogovor s Sabino Vreš iz Žetal 21 22 - 23 Dan odprtih vrat Vukove domačije 23 Miklavž, parklji, krampusi in »der Krampuslauf« 23 Župnija Žetale: Advent 2023 24 - 25 Kaj smo počeli pri Rdečem križu Na obisku pri 25 26 - 27 Zlata obletnica 28 Modre misli o sreči 28 Šola 29 - 33 24. občinski praznik in 31. kostanjev piknik 35 Javno GLASILO »ŽETALSKE NOVICE«, št. 85, DECEMBER 2023, Izdajatelj: Občina Žetale, Naslov Uredništva: Žetale 4, 2287 Žetale, Odgovorna urednica: Marija KRUŠIČ, Uredniški odbor: Marija SKOK, Franc PULKO, Toni BUTOLEN, Jože KRIVEC Lektorica: Tjaša GAJŠEK, Marija KRUŠIČ Prelom in tisk: Tiskarna Silveco, PE Stegne., OKTOBER 2023 Naklada: 500 izvodov Javno glasilo »ŽETALSKE NOVICE« je na podlagi odločbe Ministrstva za kultuo RS štev. :006 - 24/00 so z dne, 29.03.2001 vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 1767. Žetalske novice 3 DOBER DAN Lepo pozdravljeni, občani in občanke naše občine. Temačni jesenski čas hitro mineva, ura je 17.00 in naša pokrajina je v trdi temi. Zopet je čas za UVODNIK, saj je že 61. po vrsti, ki me zaposluje z najrazličnejšími mislimi. Sprehodim se malo po domačem terenu, tu ni nič novega, pretresljivega; z besedami potujem po svetu, tja v IZRAEL in širšo okolico, samo trpljenje, mnogo grenkih solza, mnogo izgubljenih življenj, ogromno ruševin in zvokov orožja, seveda samo kratko vprašanje »ZAKAJ?«. Oglaša se cela zemlja in bruha vročo lavo in temen dim, ljudje kar hitijo smrti naproti, čeprav jih mediji obveščajo, naj se ne približujejo kraterju, a vseeno gredo. Na drugem koncu sveta se razliva voda, pa pravijo, da vsemu temu botruje človeški faktor. Zopet potujem po naši občini. Domujem v centru Žetal, pa večkrat ne vem, kaj se dogaja v okolici. Tako radovedno zrem na kucelj, kjer se bohoti kulturna dvorana, v njej svetijo luči, parkirni prostor je poln vozil, ljudje prihajajo, jaz razmišljam o kulturi, ki se je tega popoldneva odvijala na odru, kjer so sproščeno in igrivo nastopale vzgojiteljice in razveseljevale mlade in starejše, jaz pa žalostno preživim večer, saj me ni nihče obvestil o tako lepem večeru v večnamenski dvorani. Dobro vem, kaj zmorete vzgojiteljice, zato Vam iskreno čestitam za uspelo in zanimivo izvedbo, a pridem drugič. Naša dvorana opravičuje svoj namen in zanimiv je bil nedeljski 10. gruden, saj je mnogo umetniških gostov ptujskega okolja razveseljevalo občinstvo. Organizatorji zanimivega popoldneva so člani društva hribovskih kmetij naše občine, več o uspeli prireditvi Vam razkrijejo odgovorni v društvu. Tudi 17. veseli december je že mimo, zopet smo doživeli pester večer z mladimi in starejšimi pevci kulturnega društva, prisluhnili smo pesmim cerkvenega zbora, zazvenela je harmonika, klavir in seveda naša žetalska beseda. Lahko smo se nasmejali do solz dramskemu kvartetu z aktualno vsebino. Marija je razmišljala o sodobnem kmetijstvu, Toni je modro odgovarjal direktorju SILVU, Rado je utrujen od napornega dela z bagrom tam na Varvaselah. Vsi smo zadovoljni, da je štiridejanka doživela krst. Predsednica kulturnega društva nam je zaželela, da praznično doživimo veseli december, nagovoril nas je naš župan. Narava se večkrat pokrije z belo odejo, vrane krakajo po vetrovnem nebu, ptički poletavajo k domovom, ljudje se izogibajo mrazu in na toplem kaj preberejo, morda nekateri opravljajo dela, ki so bila aktualna nekoč, najlepše pa je, da se družimo z ljudmi, s katerimi si delimo življenje in si zaželimo malo zdravja, uspehov in zadovoljstva v letu 2024, ki ima na koledarju en dan več kot iztekajoče se leto. V imenu vseh, ki smo ustvarili 85. št. Ž. N. lepo pozdravljeni z željo, da Vam prestopno leto 2024 srečno mine. Odgovorna urednica M. K. V prestopnem letu 2024 stopajmo z zanesljivimi koraki skozi naše življenje, ki naj bo polno ljubezni, zdravja, sreče, zadovoljstva, praznični trenutki nas naj družijo, blagoslovljen in miren čas naj bo ob božično-novoletnih praznikih. S prisrčnim pozdravom in lepimi željami župan, občinska uprava, občinski svet in UREDNIŠKI ODBOR Žetalskih novic 4 Žetalske novice ŽUPANOV UVODNIK OPTIMISTIČNO V NOVO LETO Za nami je težko leto v vseh pogledih. To velja za ves svet in normalno tudi za našo državo in občino. Zgleda, da se v zadnjih letih kar nekako ne moremo izviti iz krize. Najprej nas je dve leti pestila kriza zaradi korone, potem se je začela bratomorna vojna v Ukrajini, ki ji ni videti konca, letos pa je izbruhnila še kriza na Bližnjem vhodu, ki velja za »sod smodnika«, in samo upamo lahko, da ne bo dokončno eksplodiral. Vse to seveda vpliva tudi na naše gospodarstvo in posledično na kvaliteto življenja vsakega izmed nas. Kot da to še ni bilo dovolj, so letos Slovenijo prizadele še vremenske ujme, kot jih še ni bilo. Škoda je ogromna in sanacija bo trajala več let. Glede na stanje v nekaterih občinah smo imeli v občini Žetale še »srečo«, ker ujma ni prizadela stanovanjskih hiš. Vseeno pa je treba povedati, da je škoda na prometni infrastrukturi večja, kot je letni proračun občine. Občinska uprava in komisija za ocenjevanje škode je vso škodo redno beležila. Storili smo vse, da za sanacijo dobimo državna sredstva. Treba je povedati, da se je vlada RS v primeru naravnih nesreč odzvala tako, kot še nobena doslej. Sprejeti so bili ustrezni zakoni in predpisi ter zagotovljena finančna sredstva za večletno sanacijo posledic naravne katastrofe. Del sredstev za sprotno odpravljanje posledic pa smo že prejeli in tako vse leto iz dneva v dan opravljali nujna vzdrževalna dela na infrastrukturi. Upam, da bomo v bodoče v skladu z zakonom dobili tudi sredstva za trajno sanacijo številnih plazov, ki jih samo iz sredstev občinskega proračuna ni možno sanirati, težko je zagotoviti že lasten delež. Manj vzpodbudno pa je, da se tudi v tem programskem obdobju ne moremo nadejati razpisov, na katerih bi izpolnjevali pogoje za »evropska sredstva«, razen za manjše projekte na LAS Haloze. Zato sem izjemno zadovoljen, da nam je v proračunu za leto 2024 uspelo zagotoviti za našo občino velik znesek - več kot pol milijona evrov za rekonstrukcijo prvega od treh odsekov ceste Žetale– Majšperk. Prav tako smo zagotovili lasten delež za izgradnjo medgeneracijskega centra v Žetalah, če bomo uspešni na razpisu LAS Haloze. Imamo rezervirana sredstva za pripravo dokumentacije za sanacijo nekaj plazov. Seveda pa je k temu treba prišteti, da bomo še naprej zagotavljali opravljanje vseh zakonskih obveznosti občine, kakor tudi nekatere nadstandarde, tako na področju vzdrževanja infrastrukture - predvsem pri zimskem vzdrževanju - kakor tudi na področju družbenih dejavnosti. Leto 2024 začenjamo brez dosedanje direktorice Simone Bauman, ki se po petih letih na žalost poslavlja od naše občine. Svoje delo je opravljala na visokem profesionalnem nivoju in jo bomo zelo pogrešali kot sodelavko in kot izjemno pozitivno osebo, ki je veliko pripomogla k uspehom občine. Zamenjala jo bo Maja Kramer, ki je zadnjih nekaj mesecev delno že delala na občini Žetale, kot pravnica zaposlena na Skupni občinski upravi. Adventni čas je čas številnih pričakovanj in želja. Vsepovsod nas spremljajo želje po osebni sreči, blagostanju in zadovoljstvu. Nekje sem prebral modro misel nekega misleca, da je srečen lahko samo tisti, ki svoje želje in pričakovanja uskladi s svojimi zmožnostmi, neglede, kakršne so. Osebno se z njim zelo strinjam. Na žalost pa je vse več tistih, ki si pod vlivom marketinške propagande začnejo želeti stvari, ki so nedosegljive, včasih pa tudi nepotrebne in recept za nezadovoljstvo je zanesljiv. Res pa je, da nas v nesrečo lahko pahnejo okoliščine, na nekatere sploh ne moremo vplivati. V letu, ki prihaja, vam želim, da sprejemate odgovorne in pravilne odločitve za svojo srečo, naj vam bodo objektivne okoliščine, na katere ne morete vplivati, naklonjene, naj vam služi zdravje, naj vam prizanesejo naravne nesreče, naj bo mir v hiši, v občini, v državi in predvsem pa v svetu. SREČNO IN ZADOVOLJNO LETO 2024! Vaš župan Žetalske novice 5 NAGOVOR ŽUPANA OBČINE ŽETALE OB 24. PRAZNIKU OBČINSKEM ŽETALE Spoštovani gospod podžupan, svetnica in svetniki občinskega sveta, gospa direktorica z občinsko upravo, člani odborov občinskega sveta, vaških odborov, nadzornega odbora, uredniškega odbora, predsedniki društev, spoštovani gospod župnik, gospa ravnateljica, spoštovane občanke in občani občine Žetale, lep in prisrčen pozdrav na osrednji prireditvi ob 24. prazniku Občine Žetale. Prijeten je občutek, ko lahko po treh letih ponovno praznujemo skupaj. Posebej vesel sem, da lahko na našem prazniku pozdravim naše cenjene goste. Z zadovoljstvom pozdravljam župana občine Majšperk gospoda Saša Kodriča, župana občine Podlehnik mag. Sebastjana Toplaka, župana občine Videm gospoda Braneta Kolednika, županjo občine Cirkulane gospo Tončko Žumbar in druge predstavnike občin. Pozdravljam poslovne partnerje. Prisrčen pozdrav še enkrat vsem, ki ste se danes zbrali na osrednji prireditvi ob 24. prazniku Občine Žetale. Občinski praznik je že po tradiciji priložnost, da se ozremo nazaj, ocenimo postorjeno in usmerimo pogled naprej, k novim izzivom in projektom. Ker se letos izteka že 25 let delovanja samostojne občine, je morda vseeno priložnost, da se ozremo malo dlje nazaj v čas, ki se ga mlajši sploh ne morete spomniti. Začetek je bil izjemno zahteven. Ni bilo niti primernih prostorov za delovanje občinske uprave, ki jo je bilo potrebno vzpostaviti. Gradnja šole je bila še v začetni fazi, v občini ni bilo niti enega priključka na javni vodovod, večina cest je bila makadamskih, skratka - občina je bila investicijsko povsem podhranjena. Uspešno smo zaključili gradnjo šole, zgradili smo vodovod po celotni občini in to za vse občane pod enakimi pogoji, ne glede na razdaljo. Modernizirali smo več kot 70 km občinskih cest, zgradili 14 mostov, sanirali številne plazove, zgradili pločnike in razsvetljavo v centru Žetal, zgradili vrtec, novo večnamensko dvorano, mrliško vežico, uredili prostore za občino, obnovili Vukovo in Pušnikovo domačijo, uredili več pohodnih poti, skupaj z gasilskim društvom smo nabavili štiri gasilska vozila, poskrbeli, da je država uredila cesto Kozminci– Žetale–Rogatec, se skupaj z ostalimi haloškimi občinami trudili za razvoj turizma in še kaj. Če torej potegnemo pot črto 25 let razvoja občine Žetale, smo lahko izjemno zadovoljni. Manj zadovoljni pa smo lahko z razvojem v zadnjih letih. Večino investicij, ki sem jih omenjal, smo uspeli izvesti s črpanjem denarja iz evropski skladov. Že v perspektivi 2014–2020 pa so bili pogoji takšni, da se na ta vir sredstev nismo mogli več prijavljati. Isto se obeta tudi v aktualni perspektivi. Še huje je, da se vnaprej ne ve točno, kakšni bodo pogoji na razpisu, in vnaprej pripravljamo projekte, ki jih potem ne moremo prijaviti. Že v tem trenutku je jasno, da so nekateri projekti, za katere smo pripravljali dokumentacijo, neizvedljivi. To velja za kanalizacijo v centru Žetal, ki je ne moremo prijaviti na noben razpis, enako velja za večstanovanjski objekt in ureditev pokopališča. Prav tako ne bo obnove Emeršičeve hiše v Dobrini, ker je preveč dotrajana, in preostane samo še rušenje. Ureditev pločnikov in avtobusnih postajališč ostaja v državnem načrtu, vendar se zaradi pomanjkanja sredstev realizacija zamika. Sploh je bilo letos izredno leto, tako za občane kakor občino. Začelo se je s pozebo in obilnimi padavinami v času vegetacije, kar je povzročilo popolni izpad pridelka v sadovnjakih. Obilno deževje v maju je sprožilo več kot 30 plazov, ki sicer res niso ogrožali stanovanjskih hiš, vendar so povzročili ogromno škodo na cestni infrastrukturi. Ne glede na to, da manjših zdrsov 6 Žetalske novice zemljine na cestišča sploh nismo evidentirali, temveč smo jih sproti z lastnimi sredstvi odstranjevali, je škoda ocenjena na 1,5 milijona evrov. Že sedaj pa je jasno, da bo sanacija zaradi rast cen energentov in storitev bistveno višja. Če vemo, da ta škoda presega našo porabo, je jasno, da brez pomoči države, ki je v tem trenutku obljubljena, ne bo šlo. Bo pa sanacija dolgotrajna. V tem trenutku je največji problem dobiti geomehanika za izdelavo projektov, ker so vsi zavzeti na področjih, ki so bila še bistveno bolj prizadeta in so ljudje še vedno v negotovosti, kje bodo živeli. Velika je bila tudi škoda na cestah, predvsem makadamskih, ki jo odpravljamo že vse leto. Prav zaradi tega so se z zamikom začele tudi investicije, ki smo jih načrtovali, ker so bili izbrani izvajalci vpeti v reševanje problemov na poplavnih območjih. Sanacija plazu v Šardinju je v sklepni fazi, med tem ko se je modernizacija ceste Prekože–Veliki vrh komaj začela. Vse ostale manjše investicije smo ustavili, ker ne vemo, koliko in kdaj bomo potrebovali denar za sanacijo plazov. Ne glede na obljubljeno državno pomoč bomo uporabili lastna sredstva, ki pa so zaradi prenizke povprečnine in majhnega števila prebivalcev zelo omejena. V pomanjkanju sredstev, ki ob velikanski škodi po neurjih, ki so letos prizadela Slovenijo, pesti tudi državni proračun, vlada namesto višje povprečnine svetuje zadolževanje občin po ugodnejših pogojih pri SID banki. Občina Žetale, ki je bila zaradi izgradnje vodovoda dolgo med najbolj zadolženimi občinami, če upoštevamo dolg na prebivalca, je sedaj res med manj zadolženimi občinami. Če se bomo odločili za novo zadolžitev, bo ta namenjena modernizaciji ceste Žetale–Majšperk, ki ostaja ključni projekt v naslednjih treh letih. Ostala dva projekta, ki jih vsekakor želimo izvesti sta ureditev pokopališča in ureditev medgeneracijskega centra. Pridobivanje gradbenih dovoljenj je v sklepni fazi. Prav tako ostajata ključna projekta v naslednjih treh letih ureditev obrtne cone v Dobrini in ureditev parkirišča v Dobrini. Čeprav se sprejem OPN zapleta ravno zaradi teh dveh projektov, saj pristojne službe postavljajo vedno nove pogoje. Sanacija plazov pa bo, kot sem že omenil, predvsem odvisna od pomoči države. V tem trenutku poteka v občini izgradnja širokopasovnega omrežja. O tem projektu danes nisem želel govoriti, ker je bilo že ogromno povedanega. Pa sem v četrtek dobil dopis, v katerem mi podjetje RUNE grozi s kazensko prijavo, ki predvideva denarno ali celo zaporno kazen, ker baje s svojimi izjavami škodim ugledu firme. Ni primerno, da danes na široko razpravljamo o tem, bom pa povedal, da me z grožnjami ne bodo ustrahovali in se bom še naprej boril, da čim več naših občanov dobi priključek pod enakimi pogoji. Ne morem se strinjati, da so nas razdelili na tiste, ki bodo priključek dobili praktično zastonj, in tiste bolj oddaljene, ki bi naj za priključek plačali tudi več tisoč evrov. Če bi investicijo izvajala občina, se to ne bi nikoli zgodilo. Morda se zdi, da sem preveč pesimističen, vendar menim, da je prav, da smo realni pri načrtovanju naših možnosti. Vsekakor bi si, ne samo občani, temveč tudi vodilni v občini, želeli več, vendar se je potrebno zavedati, da smo občina z omejenimi možnostmi, s sorazmerno veliko površino in majhnim številom prebivalcev, kar posledično prinaša manjše prihodke in večje izdatke. Pomembno pa je, da uspemo vzdrževati relativno visok standard javnih storitev. 550.000 evrov letno dajemo za predšolsko vzgojo, za primerne, celo nadstandardne pogoje v osnovni šoli. 7,5 % primerne porabe damo za šolske prevoze, kar je najvišji odstotek med vsemi občinami v državi. Vsakoletni zlati maturanti in diplomanti so dokaz, da je ta denar pravilno naložen. Plačujemo oskrbnine v domovih za starejše in socialno-varstvenih organizacijah, zagotavljamo pogoje za gospodarske javne službe, za javno zdravstvo, knjižnično dejavnost, zagotavljamo pogoje za delovanje društev in še kaj. To so dejavnosti, ki zraven investicij pomembno vplivajo na kvaliteto življenja v občini, zahtevajo velika sredstva, obenem pa se nam zdijo samoumevna. Kljub temu da si vsi želimo več in še hitrejši razvoj, je prav, da ostanemo pozitivno naravnani, da gledamo optimistično v čas, ki prihaja, predvsem pa ohranimo dostojanstvo in strpnost v medsebojnih odnosih, da kljub razlikam v pogledih stremimo k skupnim ciljem. Zahvaljujem se društvom za opravljeno delo, ki pomeni dodano vrednost in plemeniti kakovost življenja v občini. Letos praznujeta dve društvi pomembni obletnici. Društvo upokojencev 30 let delovanja in PGD 70 let delovanja. Obe društvi sta v preteklosti že prejeli najvišje občinsko priznanje, zato mi v tem trenutku preostane samo, da jima iskreno čestitam. Zahvaljujem se vsem občanom za strpnost, razumevanje in konstruktivne predloge, tudi kritične. Zahvaljujem se vsem, ki ste pripravili to prireditev. Želim vam prijetno praznovanje. Hvala za pozornost. Čestitam občinskim nagrajencem in diplomantom. Zahvaljujem se podžupanu, celotnemu občinskemu svetu in vsem ostalim organom v občini za izjemno konstruktivno sodelovanje, zahvaljujem se občinski upravi za kvalitetno opravljeno delo. ŽUPAN ANTON BUTOLEN Pregovori o vremenu Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo stoka. Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu radi za pečjo. Če se Polona v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. Če se na Jožefa vreme zvedri, prežene za letino kmetu skrbi. Delavsko društvo hribovskih kmetij in podeželja Vam izreka z naslednjim voščilom srečno prestopno leto 2024. V naslednji, 86. številki Ž. N. bomo prebrali obširnejši članek o uspeli prireditvi, ki je potekala v nedeljo, 10 grudna, v večnamenski dvorani v Žetalah z mnogimi gosti širšega štajerskega področja. Žetalske novice 7 AKTIVNOSTI OBČINSKEGA SVETA OBČINE ŽETALE Občinski svet Občine Žetale je v zadnjem četrtletju tega leta zasedal na dveh sejah, in sicer na 7. redni seji, ki je potekala 26. septembra 2023, in 8. redni seji, ki je bila 13. novembra 2023. 7. redna seja je bila sklicana predvsem zaradi odločitev o podelitvi občinskih priznanj na občinskem prazniku 2023. Letos so svetniki zlato plaketo podelili dvema zaslužnima občanoma: Hermanu KOPŠETU za dolgoletno delo na družbeno političnem področju in Vladu MEDVEDU za razvoj podjetništva in podjetniške kulture v občini Žetale. Ivana Potrča Ptuj in ga je predlagala Mestna Občina Ptuj. Ker predlagana sprememba odloka ni bila zadovoljivo pojasnjena, je svetniki niso sprejeli. Šlo je za spremembo 24. člena odloka, ki opredeljuje pogoje za imenovanje direktorja knjižnice. Natančneje se definira pogoje glede izobrazbe in znižuje pogoje glede potrebnih vodstvenih izkušenj iz pet na tri leta ter predpisuje pogoj sedemletnih delovnih izkušenj. Svetniki so sprejeli sklep o predložitvi podrobnejše obrazložitve predlaganih sprememb. Priznanja občine Žetale pa so namenili naslednjima občanoma in društvu: Na tej seji je bil tudi predlagan Sklep o uskladitvi cen programov predšolske vzgoje v oddelku s prilagojenim programom v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Usklajena cena je bila predlagana zaradi selitve na novo lokacijo (iz vrtca Ptuj na lokacijo šole) ter zaradi dviga sofinancerskega deleža ministrstva. Občina Žetale trenutno v varstvu tega vrtca nima nobenega otroka. Predlagano ceno programa so svetniki soglasno potrdili. — Dejanu BELETU za aktivno delo na področju požarnega varstva in gasilstva, — Francu HORVATU za opravljeno delo v Društvu upokojencev in KS Žetale, — MOŠKEMU PEVSKEMU ZBORU KULTURNEGA DRUŠTVA ŽETALE za 15 let uspešnega delovanja. Na tej seji so svetniki še obravnavali in sprejeli sklep o izvzemu iz javnega dobrega za parcelo, s katero lahko občina v nadaljevanju razpolaga ter ji uredi zemljiško-knjižno stanje, usklajeno z dejanskim stanjem v naravi. Naslednja, 8. redna seja, pa je bila sklicana zaradi obravnave štirinajstih vsebinskih točk. Ker se proračunsko leto bliža koncu, je bilo treba pripraviti proračun za naslednje leto. Proračun je akt občine, s katerim so predvideni vsi prihodki in drugi prejemki ter vsi odhodki in drugi izdatki občine za eno leto. Predlog proračuna predloži občinskemu svetu župan z vsemi predpisanimi sestavinami, ki se nato predstavi na seji občinskega sveta. Župan je na tej seji predlagal, da se obravnava dvoletni proračun za naslednji dve leti, 2024 in 2025. S predlaganim so se strinjali vsi svetniki in se tako seznanili z vsebino obeh proračunov v prvi obravnavi ter sprejeli sklep, da sta predloga proračunov Občine Žetale za leti 2024 in 2025 primerna za nadaljnjo obravnavo, in da se vse sestavine proračunov dajo v 30-dnevno javno obravnavo od 14. 11. 2023 do 13. 12. 2023, kar pomeni, da lahko vse zainteresirane stranke podajo pripombe in predloge k predlogu proračuna pisno na župana Občine Žetale. Nadaljevanje razprave oz. sprejem obeh proračunov sledi na naslednji seji občinskega sveta, ki jo načrtujemo v mesecu decembru 2023. V nadaljevanju je sledila obravnava odloka o ustanovitvi zavoda Zdravstveni dom Ptuj, ki so ga svetniki obravnavali že v drugem branju. V prvem branju je bil brez pripomb sprejet že na februarski seji, 4. redni. Odlok je pripravil Zdravstveni dom Ptuj, ker je veljavnega, iz leta 1991, bilo potrebno dopolniti in spremeniti, v skladu z veljavno zakonodajo. Odlok je bil soglasno sprejet. Tudi pod naslednjo točko dnevnega reda je bil obravnavan odlok in sicer odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. Šlo je za manjše spremembe odloka, vključena je bila dodatna naloga, ki se lahko prenese v izvajanje SOU SP, področje informatike in pravno-formalna ureditev nadomeščanja direktorja SOU SP. Ker je šlo za manjše spremembe, ki predstavljajo uskladitev z veljavno zakonodajo, je bilo predlagano, da se sprejme enofazno po skrajšanem postopku. Tudi ta sprememba odloka je bila brez pripomb potrjena s strani svetnikov. Dnevni red te seje se je nadaljeval z obravnavami odlokov, slednji se je nanašal na Knjižnico 8 Žetalske novice Zaradi dodatnega vpisa otroka v vrtec Žetale je v nadaljevanju dnevnega reda seje OŠ Žetale predlagala soglasje k spremembi sistemizacije in k spremembi vrste oddelka v vrtcu Žetale, iz polovičnega homogenega oddelka 1. starostnega obdobja v polni homogeni oddelek, kar pa ne bo vplivalo na ekonomsko ceno vrtca in zaenkrat ostane nespremenjena, kot je v pisni obrazložitvi zapisala predlagateljica. Tudi ta sklep so svetniki soglasno potrdili. Svetniki so se na tej seji seznanili tudi s predlogom po povišanju točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, saj ga je treba urediti v skladu 21. členom občinskega odloka. V zadnjem letu so življenjski stroški narasli za 7 %, kar izkazujejo statistični podatki urada RS, ki nas silijo v povišanje, v skladu s sprejetim odlokom o NUSZ za Občino Žetale. Svetniki so bili zadovoljni s pojasnilom direktorice občinske uprave Simone Bauman in soglasno potrdili vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2024, ki znaša 0,0035 €. V nadaljevanju je bil predstavljen letni program ravnanja s komunalnimi odpadki, ki večjih sprememb ne predvideva, predvsem pri frekvencah odvoza ostaja vse enako. Predlaga pa v letu 2024 dve novosti: — Uporabnikom bodo v uporabo lansirali mobilno aplikacijo Čisto mesto, ki bo omogočala avtomatsko obveščanje in opomnik dan pred določenim terminom odvoza. Preko aplikacije bo mogoče dostopati do navodil za ločevanje in podobno. — Odvoze v sklopu akcije kosovnih odpadkov bo mogoče koristiti 2-krat letno, kadarkoli v letu, ne več samo v določenem terminu 1-krat spomladi in 1-krat jeseni, kot je veljalo do sedaj. Na kratko povedano: sistem ostaja enak, uporabnik se bo preko naročilnice prijavil v odvoz kosovnih odpadkov, to lahko stori kadarkoli 2-krat letno. V roku 30 dni od oddaje naročilnice bo opravljen odvoz, o terminu katerega bo uporabnik obveščen preko želenega medija. Pod zadnjo vsebinsko točko dnevnega reda pa so člani OS obravnavali obstoječ seznam odsekov cest, ki ga občinska uprava vsako leto dopolni in popravi v smislu novih vlog ter pobud občanov za izvajanje zimske službe (pluženje in posip) na teh cestah. Gre za ceste, ki niso zajete v program izvajanja zimske službe, vendar služijo za dostop do bivališč našim občanom, zato jim v zimskih razmerah na tak način zagotavljamo prevoznost teh cest in nemoten dostop do doma. Pri izvajanju zimske službe mora izvajalec upoštevati prioritetni vrstni red izvajanja službe v skladu z veljavno zakonodajo. Vsi člani občinskega sveta so si bili enotni in se strinjali s takšnim seznamom. SANACIJA ZEMELJSKEGA PLAZU NA LC 240221 DOBRINA–KOČICE–MARINJA VAS, PRI KOČICAH 69 Te dni se zaključujejo dela na sanaciji zemeljskega plazu na LC 240221, Dobrina–Kočice–Marinja vas, pri Kočicah 69. Geolog je ugotovil, da so se deformacije v cestnem telesu in pobočnem delu pod cesto pojavljale krajše časovno obdobje in v manjšem obsegu. Hitrost in velikost deformacij je bila pogojena z veliko količino padavin. Prišlo je do trenutnega zdrsa zemljin. Nastala je velika porušitev in premiki zemeljskih mas, zato je bilo treba cesto zapreti za promet. Velikost deformacije tega območja je nakazovala na možnost nadaljnjih pomikov cestišča in bližnjega vodotoka. Zato je bilo nujno začeti z interventnimi ukrepi. V postopku javnega naročila za izbiro izvajalca gradbenih del je bilo izbrano PGGH podjetje za gozdne gradnje in hortikulturo d.o.o. iz Maribora. Ponujena vrednost investicije je bila 49.988,42 €. Del teh sredstev bo občinska uprava pridobila povrnjena od Ministrstva za naravne vire in prostor. Cesto bo tako spet mogoče nemoteno uporabljati. MODERNIZACIJA OBČINSKE CESTE V LETU 2023 V zaključni fazi je tudi projekt Modernizacija občinske ceste v Občini Žetale v letu 2023. S tem projektom bo občina Žetale posodobila naslednji odsek javne poti: — JP 741 391 Zg. Ravno-Strajna (Veliki Vrh), v dolžini 920 m. V sklopu investicije, ki je vredna približno 187.612 €, bo rekonstruiranih 920 m ceste s pripadajočimi deli, kot so vgradnje propustov, postavitev varnostnih ograj in izdelave muld ter drugih dodatnih del. Občinska uprava bo po končanju del poskrbela, da se bo modernizirana cesta tudi odmerila in geodetsko uredila. Občinska uprava OBDAROVANJE PREDŠOLSKIH OTROK IN STAROSTNIKOV Mesec december je zmeraj v znamenju pričakovanja, toplih misli, prazničnega vzdušja. Tako tudi letos, ob iztekajočem se letu, ne bomo pozabili na naše najmlajše in najstarejše občane. Tudi letos bo potekalo vsakoletno obdarovanje predšolskih otrok po običajnem protokolu. Otroke, ki obiskujejo vrtec Žetale, bo obiskal Božiček v času veselega decembra v vrtcu, kamor bodo povabljeni tudi ostali otroci, ki so v domači oskrbi ali našega vrtca ne obiskujejo. Občinska uprava Tudi letos ne bomo pozabili na najstarejše občane po posameznih zaselkih in jih razveselili z majhno pozornostjo. Tokrat bodo predstavniki občine lahko nadaljevali s tradicionalnim obiskom na domu in jim darilni paket z novoletnim voščilom izročili osebno. Sara Žerak Jus, 4. Občinska uprava razred Žetalske novice 9 VARNA RABA PIROTEHNIKE Policisti se vsako leto znova srečujemo s kršitvami na področju uporabe pirotehničnih izdelkov. Med najbolj moteče dejavnike uvrščamo uporabo pirotehničnih izdelkov, pri katerih je glavni učinek pok (petarde), čeprav so prodaja, posest in uporaba teh ognjemetnih izdelkov, ki spadajo v kategoriji 2 in 3, že od leta 2008 povsem prepovedani. Nekateri posamezniki se ne morejo upreti uporabi pirotehnike. Če ste med njimi, pirotehnične izdelke uporabljajte vsaj varno in uvidevno. Torej tako, da to drugih ne moti in ne ogroža, ter ob upoštevanju vseh zakonskih omejitev. Mnogim državljanom je namreč uporaba pirotehničnih izdelkov neprijetna in jim vzbuja strah, nelagodje in občutek nevarnosti! Nepremišljena, neprevidna in objestna uporaba pirotehničnih izdelkov pogosto povzroči telesne poškodbe (opekline, raztrganine rok, poškodbe oči, ...), Mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Uporaba pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 26. decembra do 1. januarja. Pri tem je treba upoštevati, da teh izdelkov ni dovoljeno uporabljati v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne prireditve. Prepovedana je tudi predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava pirotehničnih izdelkov in preprodaja. Prodaja, posest in uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije 2 in 3, katerih glavni učinek je pok, je od leta 2008 prepovedana Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za navedene kršitve posameznika je predvidena globa od 400 do 1.200 evrov. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupen problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in na možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Previdno pri nakupu in uporabi! Kupci in uporabniki pirotehničnih izdelkov naj jih, če se jim nikakor ne morejo odreči, kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje ministrstva za notranje zadeve. Ob nakupu preverite: Če so na izdelku navodila za uporabo, ki morajo biti napisana v slovenskem jeziku in obvezno priložena vsem pirotehničnim izdelkom. Pred uporabo izdelkov preberite navodila in jih tudi upoštevajte. Lahko se zgodi, da se pirotehnični izdelek ne »obnaša« tako, kot zagotavljajo navodila. Posebej opozarjamo na ugotovitve doma in iz tujine, da se na črnem trgu prodajajo pirotehnični izdelki, ki niso kakovostno preverjeni in so ob uporabi zelo nevarni! Samo pod nadzorom! Pirotehnične izdelke, ki jih mladoletniki lahko uporabljajo, naj uporabljajo le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. moti živali in onesnažuje okolje. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov se lahko hudo telesno poškodujemo in tudi zanetimo požar. Ali je zadovoljstvo pri uporabi pirotehničnih izdelkov vredno teh posledic? V Zakonu o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih je določeno, da pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 14 let, izdelkov kategorije 2 ni dovoljeno prodajati fizičnim osebam, mlajšim od 16 let, izdelkov kategorije P 1, T 1, baterij ter kombinacij kategorije 3 do 1000 g neto mase eksplozivnih snovi in fontan kategorije 3 do 750 g neto mase eksplozivnih snovi pa ne fizičnim osebam, mlajšim od 18 let. Užitek ne odtehta posledic Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije 1, katerih glavni učinek je pok, je dovoljena le v času od 19. do 31. decembra. Ali so oslepitve, opečeni prsti, prestrašeni sosedi in materialna škoda vredni poka petarde? Starši, bodite pozorni! 10 Žetalske novice Otroci in mladoletniki radi eksperimentirajo, preizkušajo svoje sposobnosti in pogum. S spreminjanjem pirotehničnega izdelka in nepazljivo uporabo se bistveno poveča možnost poškodb. Z lastno »iznajdljivostjo« lahko dosežejo, da nedolžen izdelek postane nevaren. Ne dovolite jim takšne »inovativnosti«, saj so posledice lahko usodne! Dovolj imam pokanja! Policisti opozarjamo vse, še posebej pa starše, na nevarnosti in posledice objestne, neprevidne, nepremišljene in zlonamerne uporabe pirotehničnih izdelkov, da bi preprečili telesne poškodbe, grobo ravnanje z živalmi, vznemirjenje občanov in materialno škodo. Spoštujte pravico sosedov, otrok, starejših, da v miru uživajo praznike, zato ne mečite petard v njihovo bližino in pred njihove domove. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo. Želimo, da bi praznike preživeli prijetno, v družbi najdražjih in da bi leto zadovoljno zaključili. V prihajajočem letu vam želimo veliko zdravja, varnega počutja ter veliko uspehov in osebne sreče. Zadovoljni smo, da živimo in delamo z ljudmi, ki jim ni vseeno, kako živijo drugi. Viri: VARNO ČEZ PRAZNIKE V NOVO LETO www.policija.si Damjan Bračič vodja policijskega okoliša Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajajte možnosti »nepridipravom«, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. SOLIDARNA PRIHODNOST Prihaja praznični čas, čas dveh obrazov. Čas druženj, blišča in radosti, čas osamljenosti in žalosti. Sistematično vsiljevanje popolnosti vzbuja velika pričakovanja in pušča ogromna razočaranja. Modus vivendi krasnega novega sveta namreč ni idealen, kot ga morda prikazujejo oglasi, zahteve so velike, tempo je (pre)hiter. V vse spremljajoči naglici življenja, si tokrat dopustimo zaužiti čas. Pozabimo normative velikih daril, bogatega okrasja, dovršenih večerij, kilogramov piškotov in temu namenjenih ur ter forsiranih tradicionalnih vzgibov. Čas je dobrina, ki je nič ne more povrniti. Namenimo ga bližnjim in ljudem, ki bližnjih nimajo. Za trenutek se odmaknimo od družbenih nesoglasij, od konstrukta realnosti in poglejmo širše. Spoznajmo, da lahko kolektivno družbo sestavljamo zgolj skozi dobra dejanja in ne za denar. Po naukih T. Pavčka si skupaj narišimo svetlo prihodnost. Rišem hišo lepe pesmi, rišem jo na srčno stran, rišem s čopičem ljubezni, z barvami pričakovanj. MLADINA Z zavedanjem, da prihodnost stoji na temeljih sedanjosti, se v kolektivu PGD Žetale iz tedna v teden trudimo, da bo le ta svetla. Za vse. Vrednote solidarnosti se trudimo prenesti na mlajše generacije, zato velik pomen namenjamo mladinski sekciji društva. Pri mladini PGD Žetale se čez vso leto marsikaj dogaja. Letos smo že drugo leto zapored organizirali gasilski tabor mladine. Obiskanost je bila odlična. Tabor je trajal kar tri dni. Spali smo v šotorih in neizmerno uživali. Spoznali smo delo reševalnih psov, preizkusili smo se v vodenju psov čez ovire, se igrali, tekmovali, preverili opremo v vseh naših gasilskih vozilih in se s pomočjo PGD Ptuj z gasilsko avtolestvijo dvignili 32 metrov visoko. Udeleženci so se neizmerno zabavali. Svoje vtise sta nam povedali tudi Brina in Flora. »Na taboru mi je bilo zelo všeč. Prvič sem prespala v šotoru. Najbolj všeč mi je bilo tekmovanje po skupinah.« (Brina Skok) »Na tabor grem rada, ker spimo v šotorih. Tam so tudi moji prijatelji in prijateljice in ker nam mentorji vsako leto pripravijo izviren in zanimiv program. Najbolj so mi bile všeč športne igre. Tam smo se lahko preizkusili v znanju gasilskih vozlov, razvijanju, odvijanju in sklapljanju cevi. Preizkusili smo se tudi v štafeti in ciljanju. Bilo je zelo zabavno. Všeč mi je bilo tudi, ko so prišli gasilci iz Ptuja in smo se lahko dvignili na avtolestvi. Imeli smo tudi vodne igre, pri katerih so za zabavo sodelovali tudi mentorji in vsi ostali odrasli.« Rišem fino tanko črto, ki gre prek ovir in zla, v pokrajino vsem odprto, tja, kjer sreča je doma. Rišem v hiši drobno ptico, ki ima srebrn glas in oznanja z njim pravico vsem v svetu, za vse nas. (Flora Jus) Rišem, rišem, ne dorišem… Rišite zato še vi, da skupaj pridemo do hiše, ki bo dom za vse ljudi. (T. Pavček) Vsi so se naučili in doživeli kaj novega. Pri mladini imamo vsak teden vaje. Na vajah se učimo in vadimo za tekmovanja ali pa se samo družimo, zabavamo in ustvarjamo. Letos nas je obiskal tudi sv. Miklavž s svojimi krampusi. Ker smo bili pridni, smo vsi dobili darila. Zato ste vsi, ki se želite pridružiti mladini, lepo povabljeni med nas. Vedno se kaj dogaja. Žetalske novice 11 Obisk sv. Miklavža ob spremljavi krampusov. POGLED NAZAJ je v najbolj prizadete regije vpoklical vojsko, civilno zaščito, prostovoljce in gasilske enote iz celotne Slovenije. Neljubim dogodkom je sledila prijetnejša izvedba mladinskega tabora, ki je našim malčkom polepšal uverturo v novo vrteško in šolsko leto. Prisostvovali smo na dogodkih v sklopu občinskega praznika, izpeljali natrpan urnik meseca požarne varnosti, se družili s tovariši iz Lovske družine Žetale, posredovali na več intervencijah, redno izvajali vaje operativne enote in mladine, speljali številne delovne akcije in za nameček zaključili praznično leto, izdali društveni zbornik. V nizu poglavij zbornika smo na kratko predstavili vidnejše mejnike društva skozi 70 let delovanja. NEHVALEŽNA NUJA Ekipa sodelujočih ob slavnostni obeležitvi 70 letnice društva, ki je potekala 24. junija. Refleksija iztekajočega se leta je obsežna. Zraven rednih operativno-preventivnih aktivnosti, smo tisoče prostovoljnih ur namenili številnim delovnim akcijam, delu z mladino, sekciji članic in veteranov, pomoč nudili v drugih krajih, druženju in zviševanju operativne pripravljenosti s preostalimi društvi ter pihnili sedemdeseto svečko. Obeležitev jubileja društva se je na točki priprav prepletla s številnimi intervencijami, ki so jih prinesla majska neurja. Obilni nalivi so rezultirali v velikem številu plazov in poplavljenih objektih. Slavnostni dogodek, ki ga je pospremila vrtna zabava, smo izvedli 24. junija, simbolično na dan društvene ustanovitve. Veselici v juniju je sledila »veselica« v juliju in avgustu. Orkanski vetrovi so razkrili številne objekte, poplave pa prinesle naravno katastrofo, ki je ne pomnimo. Porušile so domove, povzročile katastrofalno škodo in za seboj pustile nepopisno stisko in nemoč tamkajšnjih prebivalcev. Z zavedanjem, da sta v težkih trenutkih solidarnost in enotnost ključnega pomena, smo na pobudo humanitarne organizacije s terena na nivoju društva organizirali zbiralno akcijo potrebščin. Skupaj s kolegi iz PGD Rogatec smo v zbirni center v Mozirju prepeljali ca. 3 hl vode, dva polna kombija in osebno vozilo opreme, čistil, hrane, idr. Akcija je rezultirala v preseganju mej in dokazala, da v kriznih trenutkih znamo stati z ramo ob rami. Državni načrt, aktiviran z 04. 08. 12 Žetalske novice Tudi letošnje leto zaključujemo s sklepčnim dejanjem. Koledarji. Za nekatere tradicija, priložnost druženja, izkaz podpore, za druge odvečna poraba časa in denarja, za mnoga gasilska društva pa ključni aspekt zmožnosti delovanja. Društva odmaknjena od urbanih središč se pogosto soočamo z omejenimi viri prihodka, a vseeno z velikimi vzdrževalnimi in investicijskimi stroški. Dotacije v okviru opravljanja javne gasilske službe društva podvržejo stagnaciji. Podporni prispevki omogočajo, da lahko ob rednem vzdrževanju doma, vozil, opreme, zdravniških pregledov in izobraževanj operativnih članov občasno s posodobitvami stremimo k napredku ter smo zmožni postopne nabave predpisane opreme. Vsakoletni decembrski raznos vrši približno 40 članov, ki skupno obišče okrog 430 gospodinjstev. V večji meri gre za pripadnike operativne enote, ki vzporedno spoznavajo s potencialnimi lokacijami intervencij in zaželijo prijetne in varne praznike. Z mnenjem, da lahko delujočo in spoštljivo lokalno skupnost gradimo le skozi vzajemne odnose, se vam spoštovane občanke, občani in simpatizerji iskreno zahvaljujemo. Z gostoljubnostjo, prispevki in lepo besedo izkazujete nam najpomembnejše zaupanje. V zahvalo vam, dragi podporniki, bo letošnji koledar obogaten z zbornikom. Fotografija koledarja iz leta 1975, »preživel« ostanek letošnjega požara na gospodarskem poslopju. POGLED NAPREJ Upravni odbor PGD Žetale, je sprejel plan nujnih investicijskih in vzdrževalnih del, ki jih želimo izvesti v dveletnem obdobju. Med ključnimi načrtovanim vzdrževalnimi deli so ureditev elektro in komunikacijskih inštalacij, zamenjava dotrajanih vrat, ureditev varnostnih sistemov, zamenjava dotrajanih garderobnih omaric za gasilsko opremo ter namestitev sistema ogrevanja v garažah. Te izboljšave bodo pripomogle k optimalnim delovnim pogojem za gasilce in zagotovile, da so oprema in prostori ustrezni namenu. Plan nujnih investicijskih in vzdrževalnih del smo uskladili z Občino Žetale, s katero imamo podpisano pogodbo o zagotavljanju javne gasilske službe. Finančni zalogaj kljub temu, da obsega zgolj nabavo materiala, je za naše društvo zelo velik, saj smo financirani samo na podlagi pogodbe in prispevkov podpornikov. Zavedamo pa se, da so finančna sredstva občin omejena, zato bomo vsa dela izvedli v sklopu delovnih akcij in z znanjem in delom naših članov in tako investicijo v finančnem smislu, vsaj prepolovili. Upravni odbor PGD Žetale je na predlog poveljstva prav tako pričel z aktivnostmi za nabavo manjšega operativnega večnamenskega gasilskega vozila (4x4), ki bo v prvi meri namenjen posredovanjem Prvih posredovalcev ob nujnih stanjih, s kasnejšimi nadgradnjami pa za hitro pomoč na tehničnih intervencijah. Intervencije Prvih posredovalcev in tehnične intervencije predstavljajo skoraj večino naših posredovanj. Podatek, da na mesto dogodka prispemo po naših evidencah vsaj 5-10minut pred prvim reševalnim vozilom kljub dejstvu, da smo aktivirani kasneje od njih, pa pove, koliko nujno in učinkovito je naše posredovanje. Z nabavo osnovnega vozila GVC-1 pa smo tudi izpolnili minimalne pogoje za društvo III. kategorije in tako pridobili možnost nabave tudi manjših gasilskih vozil. To so tudi največji projekti, ki jih načrtujemo na operativnem področju. V operativni enoti bomo redno skrbeli za izobraženost in opremljenost in tako v skladu z letnimi plani opremljali in usposabljali enoto. Vsa sredstva, ki nam jih podorniki namenjate, vedno vlagamo izključno v razvoj društva, za nabavo osebne varovalne ali gasilske opreme in s tem omogočamo varno in učinkovito posredovanje naših gasilcev. Vsak evro, ki je namenjen gasilcem, se oplemeniten vrne skupnosti nazaj v dobro vseh nas. Na društvenem delu si bomo prizadevali izvajati vse dosedanje aktivnosti, ki so z leti postale že tradicionalne. Urejamo poslovanje društva na tajniško-finančnem področju, tako smo z letošnjim letom pričeli z vodenjem financ po enotnem kontnem načrtu, podrobno razdeljenim na posamezne postavke oz. tako imenovana stroškovna mesta. S tem pridobimo na vpogled finančno upravljanje društva, po posameznih segmentih in tako pripomoremo k obvladovanju odhodkov društva. Večino stroškov predstavljajo odhodki iz rednega delovanja (ki jih je v letu 2023 že preko 25.000 eur), ki zajemajo zavarovanja (skoraj 6000 eur), vzdrževanja, goriva, plačilo tekočih stroškov doma in delovanja društva, temu sledijo stroški nabave opreme in izdatki za delo z mladino. Finančne odhodke poskušamo tekom leta prilagajati realizaciji na prihodkovni strani in tako zagotoviti, da društvo posluje v okviru svojih zmožnosti. Na tajniško-administrativnem delu delovanja društva smo prešli na digitalizacijo poslovanja in tako vso prejeto in izdano pošto, pogodbe, račune in drugo dokumentacijo hranimo digitalno. Z vključitvijo v sistem EmergencyAssist, ki je informacijska podpora pri operativnem delovanju (aktiviranje operativnih članov preko SMS in klicev, spremljanje vozil, javljanje izvozov in prihodov vozil…), smo dobili tudi podporo za obveščanje članov preko SMS in email sporočil, ki so skoraj v celoti nadomestila pisemsko obveščanje in s tem tudi znatno zmanjšala strošek in čas priprave. Uvedli smo tudi digitalne personalne mape, kjer hranimo digitalne kopije dokumentacije, ki je vezana na posameznega člana. S tem smo si omogočili nemoteno obvladovanje delovanja organizacije tudi brez fizične prisotnosti na lokaciji, kar v današnjem času predstavlja nujo, v kolikor želimo, da organizacijo vodimo na prostovoljni bazi. Uvedli smo prenovljeno celostno grafično podobo, ki jo lahko zasledite na vsakem koraku našega delovanja. V spremembi statuta smo tako uvedli uporabo logotipa, ki ga lahko zasledite na vseh naših tiskovinah in promocijskem materialu. Že nekaj časa smo aktivni na družbenih omrežjih, kjer vas seznanjamo z našim delom, opozorili in preventivnimi nasveti. Še naprej se bomo trudili, da spremljamo trende in svoje poslovanje prilagajamo novitetam in novim izzivom. ++++++++ Lep pozdrav Društvena vaja na kompleksu Pušnikove domačije. BREZBRIŽEN HOBI? Gasilstvo torej? Na pogled nič posebnega, a je v ozadju ogromno. Neskončna odrekanja posameznikov, številne ure prebite na delovnih akcijah, izobraževanjih, intervencijah, gasilstvu namenjeni dopusti, čas z družinami in prijatelji, birokratske in finančne ovire za delovanje, nevarnosti in zahtevnosti intervencij, ipd. V nasprotju pogostih opazk brezbrižnega hobija so ta dejanja spregledana. Vse to je plod nesebičnega razdajanja, altruizma, ustvarjanja solidarne skupnosti. Če si drznemo demantirati rek: »čas je denar«. Za čas vložen v prostovoljstvo ni materialnega poplačila, ogromno nam pa pomeni beseda hvala. Vaše zaupanje in podpora ostajata gonilo našega delovanja, zato od srca hvala, ker nas bodrite! Dragi prijatelji. V novem letu bodite srečni, zdravi, radostni in brezskrbni, a ob toku življenja ne pozabite na ostale. Stiske soljudi sodite empatično, kot bi nas pred leti opomnil T. Pengov: »Morda iščejo več kot posmeha zaklenjenih glav. Morda iščejo tujo besedo odprtih oči.« Podrite zidove in zgradite mostove. V duhu tovarištva, pobarvajte svet po svoje. Srečno in na pomoč! Za PGD Žetale Jure Sakelšek Nejc Sakelšek Vesna Štajnberger Žetalske novice 13 DEJAVNOST (POKLIC) GASILEC Ali ste se kdaj vprašali, kako nenavadno je delo gasilcev? Kljub temu da je to delo vsestransko, pa se pri tem pojavlja mnogo nejasnosti. Odgovore najdemo, če pregledamo specifiko gasilskega dela. • • Neskladja se začnejo že pri izobraževanju. Ko izobražujemo ljudi, jih učimo, da bodo sposobni opravljati določeno dejavnost z namenom, da bodo lahko živeli in preživeli. Gasilce pa ne izobražujemo za službo, oz. redki so tisti, ki bodo poklicni gasilci, večina pa bo prostovoljcev. Zaradi zahtevnih vsebin gasilskega dela programi zahtevajo od vseh veliko motivacije, tečajniki morajo priti do stopnje znanja, ki lahko odloča tudi o življenju. Še posebej je to delo zahtevno za tiste, ki jim učenje ni najbolj pri srcu. »Eni noter – drugi ven«: Gasilec gre pri svojem delu tja, od koder vsi bežijo stran. Ko pride do nesreče, vsi hitijo na varno, stran od nesreče, gasilci pa se morajo nesreči približati na varno razdaljo, da bi jo premagali oziroma pomagali. • »Prostovoljno – profesionalno«: Prostovoljno pomeni, da nekdo to počne, ko lahko in je prost, profesionalni pristop ne vpraša za tvojo voljo, niti čas, ampak zahteva reakcijo. Pri gasilcih je prostovoljna le odločitev, da bodo gasilci, naprej ni nič več prostovoljno, naprej je več kot poklicno. Če ne moreš v službo, bo nekako rešeno, če ne boš šel takoj tja, kjer te potrebujejo, bo lahko za nekoga prepozno. • »Prostovoljno – poklicno«: Vsak poklic ima svoje zahteve, toda gasilske zahteve marsikje presegajo poklicne zahteve. V službi je običajno dodatno plačano tveganje, pri gasilcih pa so vse intervencije tvegane in niso plačane. Plačana so tudi grda in nevarna dela, pri gasilcih je to zastonj. Gasilsko delo je mnogokrat delo v najtežjih delovnih pogojih, ko gori, ko je vroče, rešujemo življenje in premoženje, ko plava, ko nekdo joče, ko je potrebno v kanal ali gnojno jamo, ko smrdi in ko bi zaprl oči, ko najdemo najbolj grozne življenjske situacije, … • »Društveno – poklicno«: Zakon o društvih ureja gasilsko dejavnost kot društveno, zakon o gasilstvu pa piše o gasilsko javni službi. Narava društvenih dejavnosti je takšna, da so v prostem času, da se lahko vse načrtuje, vemo za program, vemo za sodelavce, vemo za kraj in čas dogodka. Vse, kar bomo počeli, je prostočasno in prostovoljno. Zakon o gasilstvu pa govori o obveznem, ki je sankcionirano, nesreče se ne da načrtovati - tudi intervencije ne, ni programa za to, kar nas čaka na intervenciji, ne vemo točno za vse takratne sodelavce, ne vemo za kraj in čas dogodka, še več – večino informacij dobimo na mestu nesreče. • »Delo je lepo in tvegano«: Kot vsako delo ima tudi gasilsko delo svojo lepoto, ki se mnogokrat pokaže v vsej zahtevnosti svojega opravila. Še lepša je hvaležnost občana, ko mu pomagamo. Zakon o zdravju in varnosti pri delu nas uči o varnem delu, pri gasilskem delu gremo vedno tja, kamor mnogi ne smejo, hodimo vedno po meji, tvegamo za tiste, ki jim pomagamo, tvegamo sebe, še več – tvegamo svojo družino, da ostane brez nas. • »Humano – več kot humano«: Na humanitarnem področju je mnogo dejavnosti, a hkrati malo takih, ki bi se lahko primerjale z gasilskimi. Kljub temu da cenimo vse humanitarne dejavnosti, ker so ljudem v pomoč in se dotaknejo čustev, pa kljub temu vsi niso na razpolago 24 ur na dan vsak dan. Pa kljub temu vsi ne zapustijo svoje družine in službe, da bi bili humanitarci, še več, da bi rešili premoženje ali celo življenje. Največja humanost je vrnjeno življenje in to počnejo gasilci. 14 Žetalske novice • Kdo največ prispeva za gasilce? Ko nekdo dela, ustvarja, je doma z družino, se veseli in zabava na eni strani in ko nekdo hiti na intervencijo ali kakšen drug dogodek na drugi strani. Ko nekdo odgovarja le za sebe, družino ali še to ne, gasilec odgovarja za marsikoga in marsikaj. Ko se gasilci izobražujejo, vadijo, gradijo, delajo v preventivi ali operativi porabijo mnogo časa. Kje ta čas vzamejo? Doma! Torej je tukaj prispevek vseh gasilskih družin. Ti so se odrekli temu času, temu zaslužku ali temu družinskemu življenju. • »Drago a zastonj«: Nekateri rečejo: »Gasilci so dragi!« To ni res, gasilci so zastonj, so prostovoljni, niso plačani. Res pa je, da ob zahtevnih nesrečah potrebujejo dobro opremo, ki ni poceni. Torej je to cena gasilske in zaščitno-reševalne opreme, to je cena izobraževanja, to je cena zavarovanja in še česa, ne pa cena za gasilsko delo, ki je zastonj. Še bi lahko naštevali življenjska neskladja, pa naj bo to tokrat dovolj. Prav zaradi teh neskladij je gasilsko delo zanimivo. Mnogi dajo kapo dol pred gasilci, drugi pa se spotaknejo ob tista neskladja, ki so njim v korist. Ampak o tej koristi se ne odloča ob normalnih razmerah in normalnem stanju, odloča se, ko nekdo pada na življenjskem izpitu, to je ob nesreči. Mag. Janez Merc Miha Magdič, 8. razred DRUŠTVO UPOKOJENCEV ŽETALE DOSTOJNO PROSLAVILO 30 LET SVOJEGA DELOVANJA UVOD Leto 2023 je bilo za Društvo upokojencev Žetale jubilejno leto, v katerem smo na dostojen način proslavili 30 let uspešnega delovanja društva. Tako je bil program dela društva za leto 2023 v znamenju te lepe obletnice. Slovesno je bilo na občnem zboru v mesecu marcu, ko je predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega Podravja Ptuj g. Viktor KOKOL Društvu upokojencev Žetale izročil zlato plaketo Zveze društev upokojencev Slovenije. To priznanje zavezuje člane društva, da nadaljujejo z uspešnim delom tudi v prihodnjem obdobju. Društvo mora tudi v prihodnje ostati zavezano svojemu poslanstvu, ki je zapisano v 1. členu Pravil o delu Društva upokojencev Žetale, ki se glasi: »Društvo upokojencev Žetale je nepridobitna, javna, samostojna stanovska, interesna, humanitarna in dobrodelna organizacija, v katero se z namenom medsebojne pomoči in uresničevanja skupnih interesov združujejo upokojenci in druge osebe«. Največje bogastvo vsakega društva so njeni člani. Zelo pomembno je, da se članstvo v društvu nenehno obnavlja z novimi člani. Zato na tem mestu ponovni poziv vsem tistim, ki bi želeli postati člani Društva upokojencev Žetale, da se prijavijo na način, da podpišejo pristopno izjavo. Društvo upokojencev Žetale je ponosno na opravljeno delo v preteklih 30 letih. O tem je bilo napisanih in izgovorjenih veliko besed. Prav bi bilo, da bi vse spomine v besedi in sliki zbrali na enem mestu in izdali v obliki zbornika. Izgovorjena beseda se pozabi, zapisana pa ostane vekomaj. mesecu septembru sprejel protokol poteka osrednje prireditve in za voditelja prireditve določil Jožeta KRIVCA, tajnika društva. Tako je nastopil 11. november 2023, ko se je 63 članov društva in vabljenih gostov zbralo v slavnostno okrašeni Večnamenski dvorani Žetale z namenom, da skupaj proslavijo 30-letnico uspešnega delovanja Društva upokojencev Žetale. Prireditve so se udeležili naslednji vabljeni gostje: župan Občine Žetale g. Anton BUTOLEN, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj g. Viktor KOKOL, predstavniki prijateljskih društev upokojencev iz Podlehnika, Majšperka, Ptujske gore in predstavniki društev, ki delujejo v občini Žetale. Prisotni so posebej toplo pozdravili udeležbo bivših predsednikov društva: Marije ŽERAK, Stanka VOGRINCA in Filipa REŽKA. Prireditev se je pričela s Prešernovo Zdravljico – himno Republike Slovenije, ki jo je zapel Moški pevski zbor Kulturnega društva Žetale. Vse prisotne je uvodoma pozdravil predsednik Društva upokojencev Žetale g. Franc HORVAT, ki uvodoma predlagal, da se vse preminule člane društva počasti z minuto molka. V nadaljevanju svojega pozdravnega nagovora je na kratko orisal delo društva v preteklem obdobju. Ob tem je izrekel posebno zahvalo organizacijam, društvom in posameznikom za vsestransko sodelovanje in pomoč. V prisrčnem kulturnem programu so se najprej predstavili učenci Osnovne šole Žetale pod mentorskim vodstvom učiteljic Jožice PREVOLŠEK in Brigite LUTERŠMID. Po navdušenem nastopu učencev osnovne šole je prisotne nagovoril predsednik Pokrajinske zveze Društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj g. Viktor KOKOL, ki je pohvalil delo društva upokojencev v preteklem obdobju in pri tem posebej izpostavil udeležbo Društva upokojencev Žetale na srečanju upokojencev v Pliberku na avstrijskem Koroškem. Ob zaključku svojega nagovora je predsednik Viktor KOKOL zaželel vsem članom društva veliko uspeha v prihodnje. Zatem je zadonela pesem iz grl članov Moškega pevskega zbora Kulturnega društva Žetale, ki ga vodi mlad zborovodja Kristijan FURMAN. Ubrano petje moškega pevskega zbora je bil pravi balzam za dušo, ki je marsikomu segel globoko v srce. Vse od ustanovite Društva upokojencev Žetale 27. novembra 1993 društvo tvorno sodeluje z lokalno skupnostjo, naprej s Krajevno skupnostjo Žetale in sedaj z Občino Žetale. Velika čast in zadovoljstvo članov Društva upokojencev Žetale je bila, da je bil slavnostni govornik na prireditvi župan Občine Žetale g. Anton BUTOLEN. Govor župana Občine Žetale objavljamo v celoti. OSREDNJA PRIREDITEV OB 30-LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE Priprave na osrednjo prireditev v počastitev 30-letnice Društva upokojencev Žetale so potekale kar nekaj mesecev. Na občnem zboru društva v mesecu marcu 2023 je bil sprejet sklep, da bo osrednja prireditev v soboto, 11. novembra 2023 ob 13. uri v Večnamenski dvorani Žetale. Ker 11. novembra goduje sv. Martin, je bila logična odločitev, da praznovanje obletnice združimo s tradicionalnim martinovanjem, ki vključuje šaljiv »krst mošta«. Upravni odbor Društva upokojencev Žetale je na svoji seji v Žetalske novice 15 Po slavnostnem govoru župana je sledila podelitev zahval in priznanj. Na predlog Upravnega odbora Društva upokojencev Žetale sta zahvale organizacijam, društvom in posameznikom podelila predsednik društva g. Franc HORVAT in podpredsednik g. Jože ŽELEZNIK. FRLEŽ, Angela KOPŠE, Franc HORVAT in Jože KRIVEC. Priznanja Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj, ki jih je izročil predsednik zveze Viktor KOKOL, so prejeli: — Marja ŽERAK, prva predsednica Društva upokojencev Žetale, mandat 1993–1997 — Stanko VOGRINC st., predsednik Društva upokojencev Žetale, mandat 2003–2014 — Filip REŽEK, predsednik Društva upokojencev Žetale, mandat 2014–2022 — Jože ŽELEZNIK, podpredsednik Društva upokojencev Žetale, mandat od 2014 Posebna popestritev jubilejne prireditve ob 30-letnici Društva upokojencev Žetale je bil nastop ljudskih muzikantk Vesele Polanke iz Prosvetnega društva Vinko Korže iz Cirkovc. Pod vodstvom Dragice KRANJC so nam zaigrale in zapele tri pesmi. Bučen aplavz je bil dokaz, da je njihov nastop več kot uspel. Zahvale ob 30-letnici Društva upokojencev Žetale so prejele organizacije in društva: Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnje Podravje Ptuj, Občina Žetale, Osnovna šola Žetale, Društvo upokojencev Podlehnik, Društvo upokojencev Majšperk, Društvo upokojencev Ptujska gora, Športno društvo Rim, Prostovoljno gasilsko društvo Žetale, Lovska družina Žetale, Kulturno društvo Žetale. Pred zaključkom prireditve je sledila beseda gostov. Pri tej točki so sodelovali naslednji gostje: — Dr. Silvestra KLEMENČIČ, ravnateljica Osnovne šole Žetale — Fanika JUS, predsednica Društva upokojencev Majšperk — Martina VODA HORVAT, predsednica Društva upokojencev Podlehnik — Daniel URAN, predsednik Društva upokojencev Ptujska gora Po izvedenem programu prireditve je sledilo kosilo za vse prisotne. Praznovanje 30-letnice društva upokojencev se je nadaljevalo z družabno prireditvijo MARTINOVANJE 2023, v sklopu katere se je odvil krst mošta na šaljivi način, ki so ga pripravili člani Društva upokojencev Žetale: Rozika ŽAVSKI, Ljudmila HORVAT, Martina ŽELEZNIK, Filip REŽEK, Irena HORVAT in Ivan KODRIČ. Zahvale ob 30-letnici Društva upokojencev Žetale so prejeli naslednji posamezniki: Hilda ŽELEZNIK, Stanko FIŠER, Igor ILJAŽ, Ivan KODRIČ, Stanko POTOČNIK, Rozika ŽAVSKI, Ljudmila HORVAT, Anton 16 Žetalske novice Prireditev, ki je trajala do poznih večernih ur, sta z domačo glasbo popestrila harmonikarja Uroš BER in njegov prijatelj na kitari Simon. — Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto: Cvetka REŽEK 2. mesto: Filip REŽEK 3. mesto: Franc HORVAT Na obeh tekmovanjih so bile za prva tri mesta podeljene spominske medalje. FRANC HORVAT – BRANKO PREJEL PRIZNANJE OBČINE ŽETALE Prireditev, ki je bila organizirana v počastitev 30-letnice uspešnega delovanja Društva upokojencev Žetale, bo ostala vsem prisotnim še dolgo v lepem spominu. DRUŠTVO UPOKOJENCEV AKTIVNO SODELOVALO NA PRIREDITVAH OB 24. PRAZNIKU OBČINE ŽETALE V mesecu decembru in oktobru so v občini Žetale potekale prireditve ob 24. Prazniku občine Žetale. Društvo upokojencev Žetale je organiziralo naslednje prireditve: — Odprto prvenstvo občine Žetale v keglanju na vrvici. Tekmovanje je bilo izvedeno v torek, 10. oktobra 2023 na kegljišču v Športnem parku Rim. Tekmovanja se je udeležilo 18 občanov. Na tekmovanju so bili doseženi naslednji rezultati: 1. mesto: Angela KOPŠE 2. mesto: Franc HORVAT Med prejemniki priznaj Občine Žetale za leto 2023 je tudi predsednik Društva upokojencev Žetale Franc HORVAT – Branko. V obrazložitvi za podelitev priznanja je bilo zapisano, da Branko prejme priznanje za opravljeno delo v bivši Krajevni skupnosti Žetale in Društvu upokojencev Žetale. Ob prejemu priznanja Občine Žetale iskreno čestitamo z željo, da funkcijo predsednika Društva upokojencev Žetale s takšnim žarom in požrtvovalnostjo opravlja še naprej. ZAKLJUČEK Pred zaključkom leta v mesecu decembru 2023 v Društvu upokojencev Žetale načrtujemo zaključno sejo vseh organov društva. Ob božično-novoletnih praznikih bomo obiskali onemogle člane društva z namenom, da se jim zahvalimo za njihovo delo v društvu v preteklem obdobju in jim v znak hvaležnosti podarimo skromno pozornost. Vsem članicam in članom Društva upokojencev Žetale, vsem občankam in občanom Občine Žetale in vsem ljudem dobro volje želimo doživete in blagoslovljene božične praznike ter srečno, zdravo in zadovoljno novo leto 2024! 3. mesto: Jože KRIVEC — Odprto prvenstvo občine Žetale v balinanju. Tekmovanje je bilo izvedeno na balinišču za Osnovno šolo Žetale v sredo, 11. oktobra 2023. Tekmovanja se je udeležilo 14 občanov Občine Žetale. Jože KRIVEC er, 4. razred Manca Štajnberg Žetalske novice 17 SLAVNOSTNI GOVOR ŽUPANA OBČINE ŽETALE OB 30-LETNICI DELOVANJA DRUŠTVA UPOKOJENCEV ŽETALE Spoštovani gospod predsednik, spoštovane članice in člani Društva upokojencev Žetale, cenjeni gostje, v veliko zadovoljstvo in čast mi je, da vam lahko ob 30-letnici delovanja spregovorim nekaj besed. Skrb za starejše, pogosto onemogle člane skupnosti je osnovna civilizacijska norma za vse sisteme in čase: od časa - po našem pojmovanju - primitivnih plemenskih ureditev, v katerih so starejši in izkušeni člani predstavljali svete modrecev in usmerjali delovanje skupnosti, do danes, ko odnos sodobne družbe ravno na odnosu do starejših kaže na to, kako demokratična je v resnici družba. Skrb in odnos do starejših se kaže predvsem s pokojninskim sistemom. V času pred industrijsko revolucijo formalnega pokojninskega sistema ni bilo. Skrb za starejše se je odvijala znotraj družine. Mlajši so poskrbeli za svoje starše, ki so jim prepustili premoženje. Z industrijsko revolucijo in odseljevanjem mlajše populacije v mesta se je ta sistem začel rušiti. Množica mezdnih delavcev je bila brez premoženja, edino kar so prodajali, je bila njihova sposobnost za delo, in ko je z leti ta sposobnost pešala, so ostajali brez vsega. Skrb za starejše so počasi prevzemali država in delodajalci. Nastajati so začeli pokojninski sistemi. Za naš prostor je značilen Bismarckov pokojninski sistem, ki je leta 1891 nastal v Nemčiji in je temeljil na vplačanih prispevkih delodajalcev in delavcev. Sistem je omogočal visoke pokojnine, ker je bila starostna meja za upokojitev postavljena visoko in je glede na takratno življenjsko dobo malo ljudi dočakalo pokojnino in jo uživalo kratek čas. Prvi resni pokojninski sistem na ozemlju današnje Slovenije je nastajal v času stare Jugoslavije. Pravo pokojninsko zavarovanje pa je bilo na ozemlju današnje Slovenije uvedeno po drugi svetovni vojni. Leta 1946 je bil sprejet zakon o socialnem zavarovanju, ki je postalo temeljna pravica vseh državljanov. Slovenska skupščina je leta 1983 sprejela zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je vključeval tudi kmete in samozaposlene. Za pokojninsko osnovo se je štelo 10 najugodnejših let. Ženske so se upokojevale pri 55-ih letih s 35 let delovne dobe in moški pri 60-ih letih s 40 let delovne dobe. Pokojnine so bile v odnosu do plač visoke. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 se je gospodarski položaj naše nove države slabšal. Da bi ohranili socialno blaginjo, kljub številnim stečajem in gospodarski recesiji, so problem socialne vzdržnosti reševali s predčasnim upokojevanjem. Prav množično predčasno upokojevanje je povzročilo drastično povečanje pokojninskih izdatkov, na drugi strani pa je to povzročilo tudi upad števila vplačnikov in posledično manjši dotok sredstev 18 Žetalske novice v pokojninsko blagajno, ki se je začela prazniti, Država je s številnimi spremembami in reformami skušala posredovati. Prvič že leta 1992. Prva resna reforma je bila sprejeta leta 2000. Upokojitvena starost se je zvišala, pokojninska osnova pa s 85 % povprečne plače znižala na 72,5 % povprečne plače, za izračun pa se je upoštevalo 18 zaporednih in ne več 10 zaporednih let. Vzroki za reformo so bili vse večje število upokojencev, daljša življenjska doba, manjša rodnost in vse daljše šolanje mlajše generacije. Vse nadaljnje reforme tega problema niso rešile, zato so se z reformami 2010 in 2013 pogoji za upokojevanje samo še zaostrovali, starostna meja za pokoj se je višala, pokojninska doba za izračun se je podaljševala, odstotek pa zmanjševal, nekateri so se upokojili s 57,5 % 24-letnega povprečja plač. Rezultat vseh reform je torej, da so pokojnine v primerjavi s plačami vedno nižje. Leta 2020 so se vsaj glede odstotka pogoji nekoliko izboljšali. Po vseh teh reformah je položaj upokojencev v Sloveniji povečini slab. Veliko jih živi v revščini ali na pragu revščine. Podatek, da povprečen upokojenec, ki je 40 let delal, nima pokojnine, ki bi bila nad pragom revščine, meče slabo luč na našo družbo. Slovenija je zamudila veliko priložnost, da bi s privatizacijo do osamosvojitve družbenega premoženja, ki so ga s svojim delom ustvarili sedanji upokojenci z najnižjimi pokojninami, dolgoročno zagotovila financiranje pokojninskega sklada. Namesto v pokojninskem skladu je to premoženje pristalo v rokah posameznikov, ki so obogateli na račun minulega dela generacij, ki sedaj s svojo pokojnino bijejo boj za preživetje. V takšni situaciji je delovanje upokojenskih društev še posebej pomembno. Medsebojna pomoč, solidarnost in druženje so izjemno pomembni za blaženje socialnih problemov med starejšimi. Zadovoljen sem, da ste pred 30-leti to spoznali tudi v Žetalah. V vse teh letih delovanja je društvo ogromno prispevalo h kvaliteti življenja v občini, kar ni ostalo neopaženo. Za svoje delo ste prejeli najvišje občinsko priznanje, tako da mi danes preostane samo, da se vam iskreno zahvalim in čestitam za uspešno delo z željo, da tako uspešno tudi nadaljujete. Upam, da nam v prihodnjem letu uspe realizirati veliko željo po zgraditvi medgeneracijskega centra, ki bo v največji meri služil ravno vašemu društvu. Načrti so izdelani, projekt je vključen v načrt razvojnih projektov občine in proračun za naslednje leto, vložena je vloga za gradbeno dovoljenje. V mesecu februarju pričakujemo razpis za sredstva LAS Haloze, na katerega se želimo prijaviti. Če bomo uspešni, bo center drugo leto zgrajen. Danes pa vam želim prijetno praznovane. Hvala za pozornost. DECEMBRSKI ČAS Sonce sije, sneg se lesketa v decembru. Res lepi pogled na naravo, ki se počasi umirja. Začetek zimskega časa, ki naj bi bil tudi za nas bolj umirjen. Imamo več časa zase, analiziramo dosežene cilje in že kreiramo nove. Tako potekajo tudi aktivnosti v društvih. želja je, da se malo razvedrimo in tako počastimo prihajajoče praznike – božično-novoletne, vmes še dan samostojnosti in enotnosti. Lepi so ti prazniki, polni družinske topline in hvaležnosti ter zavedanja, da lahko živimo v miru, v svoji domovini. V kulturnem društvu smo preživeli kar pestro leto. Bili smo prisotni pri soustvarjanju prireditev v našem kraju. Na številnih prireditvah je gostoval moški zbor. Skupaj s OŠ Žetale smo uspešno izvedli proslavo ob kulturnem prazniku. Junija je naš moški zbor svečano obeležil 15. obletnico delovanja. Zahvalili smo se vsem pevcem, ki prepevajo v moškem zboru in tudi tistim, ki so kdaj bili člani zbora. Prav tako smo ob tem počastili dan državnosti. Ob koncu poletja je naš moški zbor gostoval v sosednji občni Majšperk na srečanju zborov. Po mejniku 26. decembra 1990 so se hrepenenja po lastni državi dejansko začela uresničevati. Tako vsako leto 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, praznik naše domovine Republike Slovenije. Temelj identitete sta gotovo slovenski jezik in kultura. Med zelo pomembnimi gradniki je naša ljubiteljska kultura, ki je množična, raznolika in izjemno kakovostna ter dobro organizirana po različnih društvih. Ljubiteljska kultura povezuje preteklost s sedanjostjo in gradi temelje prihodnosti. Tradicionalno pa v društvu z veliko vnemo pripravimo prednovoletno prireditev in tudi letos je tako. Med izvajalce smo zraven naših članov še povabili domačine, ki z lepo slovensko pesmijo in besedo lahko obogatijo utrip našega kraja. Prav vsi so se z veseljem odzvali in kot radi rečemo: »Na mladih svet stoji«. Hvala Ani, Urošu, Davidu, Žigi, Matiji in Urbanu. Ob pesmih moškega zbora in cerkvenega mešanega zbora smo že podoživljali praznični čas. Pa pianino in harmonika imata vedno posebno mesto za dobro razpoloženje in vzdušje, posebej v rokah mladih virtuozov. Ko zaslišiš petje mladih, si vesel, da imamo tudi pri nas talente, ki se nam upajo predstaviti. Zanimive in smešne dogodivščine ter pripetljaje s terena so nam nazorno predstavili Toni, Silvo, Marija in Rado. S to prednovoletno prireditvijo smo želeli, da skupaj z občani preživimo prijetni čas ob pesmi in besedi ter ob hudomušnosatirični igri. Pa saj smo v času veselega decembra, in tudi naša Božično-novoletnih praznikov se vsi veselimo. To je pravi praznik družine, prijateljev, sodelavcev in ob tem času so izrečene najlepše želje. Tudi mi v kulturnem društvu vam želimo, da najdete čas za praznovanje, da preživite praznike v objemu družine in ljudi, ki jih imate radi, da začutite tisto čarobnost, radost in sproščenost. Naj bodo prazniki polni topline in nepozabnih trenutkov sreče, predvsem pa naj bo božični čas za vas obdobje miru. Hvala lepa vsem članom za delo v društvu in ljubiteljem kulture za podporo. Upamo, da nam bo po volji tudi prihajajoče novo leto. Da bomo zdravi. Da bomo zmogli in znali se prilagoditi ter sprejeti vse izzive na poti življenja. Da nam bo spet pel ženski zbor. Iz kulturnega društva vam želimo tudi veliko ustvarjalnega navdiha, smeha, petja in pesmi za dušo ter osebno zadovoljstvo. Marta Prevolšek BARVITA JESEN Ta veseli dan, 3. gruden, dan kulture - Prešernove obletnice rojstva, pred mano njegove Poezije in verz: »Dni mojih lepša polovica kmalu, nekaterim članicam se je mudilo na razgibavanje ali telovadbo v šolsko telovadnico. Prisotnost osmih članic je veselo minilo z našo učiteljico gospo Marijo SKOK, ki je izvedla z nami zanimive vaje po principu »od lažjega k težjemu«. mladosti leta kmalu ste minule, rodile ve ste meni cvetja malo, še tega rožce so se koj usule.« In že so napisane uvodne misli za 85. št. Ž. N., sledi razmišljanje o trimesečnih dogodkih DRUŠTVA podeželskih žena naše občine. Najprej sta na vrsti dve izobraževanji, ki smo ju izvedli pri naši članici gospe Darinki Kodrič v Kočicah. V petek, 3. novembra, je potekal zanimiv tečaj, božično-novoletno pecivo pod vodstvom gospe MARIJE HORVAT, bilo je zanimivo za 18 članic, nastali so lepi in okusni pekovski izdelki. Zanimivo je bilo tudi v torek, 14. novembra, spekle smo kruh, tudi s sadjem, žemlje, makovke pod vodstvom STANKA VORIHA. Tako smo realizirale načrtovan tečaj na Turistični kmetiji v KOČICAH. Bilo je zanimivo in čas se je hitro zavrtel k poznemu popoldnevu, Žetalske novice 19 Četrtek, 16. november, je bil zanimiv dan za predsednice Društev, ki delujejo na PTUJSKEM. Tega dobro organiziranega srečanja se je udeležila naša predsednica gospa Bernarda Kolar. znašli prvi obiskovalci, voditeljica po parku doživeto razlaga, kako pomembno je ohranjati biotsko pestrost živalskega sveta. Ta dan se je desetim udeleženkam vtisnil v nepozaben spomin. Po dvournem pohodu po PARKU smo se odpeljale v gostišče Dobro organizirano srečanje je minilo v prijetnem vzdušju med članicami v CIRKULANAH. Z avtobusom so prepotovale udeleženke zanimive destinacije po občini CIRKULANE, spremljala jih je tudi županja, gospa Antonija ŽUMBAR, pravimo, da je naše gore list. Povsod so bile prisrčno sprejete, pogoščene in se seznanjene z zanimivostmi, ki so značilne za to občino. Srečanje so zaključile v najsodobnejše opremljeni kuhinji v CIRKULANAH ob okusnem kosilu in prijetnem besedovanju. Za našo predsednico je ta četrtkov dan nepozaben dogodek, s katerim je seznanila tudi članice našega društva. Z mislimi potujem v sobotni čas - 21. oktober - to je tradicionalno popotovanje po občinskem prazniku naše občine, po dogovoru smo odpotovale ob 9. uri od Dobrinčka proti vzhodu ptujskega področja. Po prijetni vožnji smo izstopile v romantičen kraj v občini Destrnik. Sprehodile smo se po PARKU prostoživečih živali v majhni vasici VINTAROVCI. Park se razprostira med zelenimi drevesi neokrnjene narave, pernate živali se prosto sprehajajo po lepo urejenem ograjenem zemljišču. Člani družine HORVAT se bavijo s tem poslanstvom iz ljubezni do živali, skrbijo predvsem za ptice, ki spadajo v že ogrožene vrste. To poslanstvo se je začelo z zgodbo o nemi raci. Ta je bila darilo za Aleksandra, ki je tako vzljubil te živali, da je ljubezen zrastlo v oblikovanje parka. Prvemu žerjavu so sledile ptice in že so se v tej krajevni kotanji RAJ. Njihova kulinarična ponudba je potrdila ime gostišča, bile smo zadovoljne, saj smo se naklepetale in tako zadovoljno zaključile sobotni dan ob 15. uri. Izteka se leto 2023 in realiziran bo tudi naš letni načrt. Prijetno smo doživele tradicionalni zaključek leta na Turistični kmetiji gospe Darinke Kodrič s pestro postrežbo, o tem dogodku bomo napisali kaj zanimivega v naslednji številki našega lokalnega glasila. Leto 2023 je bilo zanimivo, polno različnih dogodkov. Novo leto - prestopno leto 2024 - naj bo zdravo, uspešno, polno lepih doživetij, medsebojnega razumevanja. V imenu naše predsednice gospe Kolarjeve lepo pozdravljeni občani in občanke naše občine. Za društvo M. K. 20 Žetalske novice »HERMAN KOPŠE - PREJEMNIK ZLATE PLAKETE OBČINE ŽETALE« občin na manjše lokalne skupnosti, je Herman dal pobudo za ustanovitev samostojne Občine Žetale. Na podlagi te pobude, ki jo je potrdil Svet Krajevne skupnosti Žetale, je bil leta 1994 razpisan referendum, na katerem se je 69% krajanov Žetal odločilo za samostojno Občino Žetale. Državni zbor referendumske odločitve krajanov Žetal ni upošteval in Krajevno skupnost Žetale priključil Občini Majšperk. Herman in njegovi somišljeniki se takšno odločitvijo Državnega zbora nismo strinjali, zato je bil imenovan Iniciativni odbor za ustanovitev Občine Žetale, ki ga je vodil Herman KOPŠE. Herman KOPŠE je bil gonilna sila tega odbora. Herman je bil v nenehni zvezi Na osrednji prireditvi ob 24. prazniku Občine Žetale, ki je bila v soboto, 14. oktobra 2023 v Večnamenski dvorani Žetale, so bila podeljena občinska priznanja. Zlato plaketo Občine Žetale za leto 2023 je na predlog župana Občine Žetale g. Antona BUTOLNA prejel Herman KOPŠE iz Žetal. V obrazložitvi predloga za podelitev tega visokega priznanja je zapisano, da Herman KOPŠE prejme priznanje za opravljeno družbeno politično delo v bivši Krajevni skupnosti Žetale in kasneje v Občini Žetale. V svoji bogati politični karieri je deloval v različnih področjih lokalne samouprave in društvenega življenja in povsod pustil svoj neizbrisen pečat. Herman s ponosom pove, da je prejema Zlate plakete vesel, ob tem pa ne pozabi povedati, da je to tudi priznanje njegovi družini, ki mu je vseskozi stala ob strani in ga podpirala pri njegovem delu. Svoje prve korake na družbeno političnem področju je Herman storil sredi sedemdesetih let v mladinski organizaciji Žetale, katere delo je bilo takrat še v povojih. Po končani srednji šoli na Ptuju in odsluženem vojaškem roku v Postojni in Novem mestu postane podpredsednik Krajevne organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva. Leta 1978 je bil prvič izvoljen v Svet Krajevne skupnosti Žetale, v katerem deluje več mandatov vse do ustanovitve samostojne Občine Žetale. Herman se spominja, da je bilo v tem času izglasovanih pet krajevnih samoprispevkov, ki so pomenili glavni vir financiranja za uresničevanje potreb Krajevne skupnosti zlasti na področju modernizacije in vzdrževanja cest. Kot predsednik Odbora za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito je Herman imel pomembno vlogo pri odpravi posledic naravnih nesreč, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prizadele območje tedanje Krajevne skupnosti Žetale. Tu gre posebej izpostaviti snežne plazove leta 1986 in zemeljske plazove leta 1989. V obeh nesrečah je Herman KOPŠE pokazal skupaj s sodelavci veliko mero požrtvovalnosti in empatije do soljudi. Najpomembnejšo vlogo v svoji politični poti je Herman odigral pri ustanovitvi samostojne Občine Žetale. Lahko rečemo, da je to njegov življenjski projekt. Že leta 1993, ko je bil sprejet Zakon o lokalni samoupravi, ki je predvideval členitev tedanjih velikih z Andrejem ČOKRETOM iz takratne Službe Vlade R Slovenije za lokalno samoupravo. Mnogo informacij in nasvetov je bilo posredovanih s strani poslanke Državnega zbora ga. Brede PEČAN, ki je v tem času vodila Odbor za lokalno samoupravo Državnega zbora. Po 25 letih lahko javno povemo, da se je takrat veliko stvari odvijalo v tajnosti. Veliko je bilo sestankov in srečanj z ljudmi, za katere se je ocenjevalo, da lahko pomagajo na poti do končnega cilja. Ožji kolegij so sestavljali: Herman KOPŠE, Anton BUTOLEN in Jože KRIVEC. Po štiriletnih prizadevanjem Hermana KOPŠETA in sodelavcev za ustanovitev samostojne Občine Žetale le ta niso obrodila sadov, zato je preostala še zadnja možnost, pritožba na Ustavno sodišče. Pritožbo je napisal župan Občine Žetale Anton BUTOLEN. Spomnim se takratnih Hermanovih besed: Če pritožba ne uspe, se bom prenehal ukvarjati s politiko. Na veliko zadovoljstvo je pritožba uspela v tej meri, da je Državni zbor razpisal že drugi referendum za ustanovitev samostojne Občine Žetale. Referendum je bil izveden v mesecu juniju leta 1998. Na referendumu se je takrat kljub možni proti propagandi 54% krajanov Žetal odločilo za samostojno Občino Žetale. Tokrat je Državni zbor R Slovenije voljo ljudi upošteval in z Odlokom ustanovil Občino Žetale, ki je pričela uradno delovati 1.1.1999. Ustanovitev samostojne Občine Žetale je pomenila za Hermana veliko olajšanje in moralno obveznost, da se politično udejstvuje še naprej. Tako je na prvih lokalnih volitvah v Občinski svet jeseni leta 1998 bil izvoljen za svetnika Občine Žetale. Svojo izvolitev je potrdil še za mandat 2002-2006, ko je postal podžupan Občine Žetale. Vse naštete dolgoletne aktivnosti na področju lokalne samouprave je Herman KOPŠE opravljal neprofesionalno – volontersko ob rednem delu v podjetju Mercator, kjer je preživel celotno delovno dobo in dočakal upokojitev. Upokojenska leta preživlja v okviru družine: žene Milke, hčerke Alenke, zeta Dejana in sina Matjaža. V veliko veselje sta mu vnuk Taj in vnukinja Inja. Veliko sprostitev mu predstavlja lov, saj je že od leta 1985 član Lovske družine Žetale. Ob koncu tega kratkega zapisa lahko Hermanu iskreno čestitamo za prejeto visoko priznanje Občine Žetale in mu zaželimo še veliko zdravih in zadovoljnih let. Jože KRIVEC Žetalske novice 21 POGOVOR S SABINO VREŠ IZ ŽETAL Na pogovor sem spet povabila dekle, tokrat Sabino Vreš iz Žetal. Poznam jo kot zelo pridno učenko v osnovni šoli, saj sva kar nekaj let skupaj »gulili« šolske klopi, sicer v različnih vlogah! Ampak, odrasla je, le redkokdaj se srečava. Zanima me, kako živi in kaj počne. Se lahko, prosim, sama predstaviš? Kdo si? Sabina: Zdravo, hvala za povabilo. Že od nekdaj sem malo bolj »sramežljive« sorte, čeprav se domači in prijatelji s tem ne bi najbolj strinjali! Sicer pa bi za sebe rekla, da sem zelo dobrosrčna in ena tistih, ki rada priskoči na pomoč komurkoli. Kako si preživela svoja najzgodnejša leta, predšolsko dobo? Si obiskovala vrtec? Sabina: Veliko se sicer ne spomnim, je mi pa mama pripovedovala, da me je do drugega leta veliko čuvala babica in njena teta Binika, kasneje pa sem obiskovala vrtec v Rogatcu. Osnovne šole se najbrž že bolj spominjaš. Kako je bilo? Si rada hodila v šolo? Kaj te je zanimalo poleg učenja? Česa morda nisi marala? Sabina: Res je, tega obdobja se veliko bolje spominjam. Spomnim se, ko sem pri 5. letih dobila zame pomembno pismo, ki mi ga je takrat seveda prebrala mama. V njem je pisalo, da lahko vstopim v 1. razred. Bila sem zelo vesela, saj sem bila željna novega znanja, predvsem pa družbe svojih vrstnikov. Učenje mi ni delalo večjih težav, čeprav sem si velikokrat sama delala pritisk glede ocen! Težko rečem, da česa prav posebej nisem marala, sem pa zraven učenja zelo rada prebirala mladinsko leposlovje ter slikala na platno. Kaj je vplivalo na tvojo izbiro srednje šole? Kam si se vpisala? Sabina: Že od nekdaj je bilo moje poslanstvo pomagati ljudem. Doma sem po svojih najboljših močeh pomagala staršem pri negi nepokretnega dedka. Mama zaradi njega ni hodila v službo, zato je ves čas namenila njegovi negi, gospodinjstvu in skrbi za mene. Veliko krat se je z mano morala igrati »lekarno« (smeh). Morala mi je povedati, čemu je katero od dedkovih zdravil namenjeno, potem pa je morala biti tista, ki je po zdravila prišla v lekarno. Jaz pa sem ji nato predala vsa navodila glede jemanja teh zdravil. Bila sem eden od tistih otrok, pred katerim zdravil nikoli ni bilo potrebno skrivati, saj sem vedela, da to niso bombončki. Predvidevam, da je to vodilo k izbiri srednje šole, po kateri sem pridobila naziv farmacevtska 22 Žetalske novice tehnica. Čeprav sta v igri bili še srednja zdravstvena šola in predšolska vzgoja. Kako si preživljala srednješolsko obdobje? Si stanovala v dijaškem domu? Si se udeleževala tudi obšolskih dejavnosti? Sabina: Srednješolsko obdobje je minilo kot bi pihnil. V dijaškem domu sem stanovala leto in dva meseca. Ker nisem rada prostorsko in časovno omejena, sem se odločila, da se bom vsak dan vozila. Bilo je res naporno, ampak počutje, da sem vsak dan doma, je bilo neprecenljivo in to je to, kar šteje. Ker čas ni bil tisti, ki bi mi bil posebej naklonjen, se obšolskih dejavnosti nisem udeleževala. Je srednja šola uresničila tvoja pričakovanja? Je bila to prava izbira? Sabina: Dobro vprašanje. Veliko sem se sicer naučila, ampak ob koncu nisem začutila, da je to to, kar bi jaz delala. Nikakor pa mi ni žal za to izbiro, saj mi znanje o zdravilih sedaj velikokrat pride zelo prav. Kateri študij pa si izbrala po končani srednji šoli? Sabina: Izbrala sem študij Zdravstvene nege, to je bil, kot sem že prej omenila, eden od izborov za srednje šolo. Kje si študirala? Kako je potekal študij? Si stanovala v študentskem domu? Kaj te je posebej zanimalo? Sabina: Študirala sem v Mariboru. Prvi dve leti študija sem predavanja, vaje, seminarje in vse obveznosti opravljala na faksu. Zadnje leto pa je bolj kot ne vse potekalo na daljavo, saj veste - Covid. Sem pa ves čas študija opravljala razna študentska dela. V študentskem domu nisem stanovala iz istega razloga kot v dijaškem, pa tudi zaradi študentskih del, ki sem jih opravljala bližje domu. Zraven študija sta me zelo zanimala še šport in prehrana. Še študiraš ali si že zaposlena? Sabina: Oboje (smeh). Sem redno zaposlena in ob delu študiram. Vpisala sem se na magisterij Preventivne in klinične prehrane v Mariboru. Tako, da mi nikoli ni dolgčas! Ob študiju si delala. Kaj si počela in zakaj? Sabina: Res je, prvi dve leti sem delala v butični trgovini z oblačili, zadnje leto pa sem delala v bolnici na Oddelku za intenzivno terapijo, nego, anestezijo in terapijo bolečine. To je to, na kar sem najbolj ponosna in mi nikoli ne bo žal. Delala sem, ker sem želela nekaj zaslužiti, saj je bila štipendija kljub dobrim učnim uspehom res skromna. Vse, kar sem dobila, je bilo dovolj le, da pokrije kak tank bencina in morda kakšno kavico. Ko pa sem začela delati v bolnici, sem videla, da denar, čeprav je pomemben, ni vse. Delala sem z zelo bolnimi, z ljudmi, ki so se pravzaprav borili za življenje. To, da sem jih lahko negovala in ohranjala pri življenju, da sem jim v težkih trenutkih stala ob strani, ko jih svojci zaradi Covid razmer niso smeli obiskati, to je to, za kar je vredno biti (diplomirana) medicinska sestra. Kje zdaj delaš? Kako poteka tvoj delovni dan? Sabina: Svoje izkušnje, znanja sem nabirala na res težkem oddelku. Sedaj sem zaposlena na oddelku, kjer se življenje šele začne - na ginekološko porodnem oddelku. Moj delovni dan je zelo razgiban in zelo nepredvidljiv. Nikoli ni enak. Kot bi pihnil, se vse stvari lahko zelo obrnejo. Čeprav mnogi mislijo, da se tukaj ne dela nič, temu ni tako. Delo z mamicami, ki so pod vplivom hormonov in z otročki, ki so en kup presenečenj, nikakor ni enostavno. Na kratko: skrbim za žene, otročnice, porodnice in otročke. Poskrbim za to, da so v čistem okolju, da so site, da dojenje otrok »steče«, da jim vzamem kri in pravočasno obvestim zdravnika o odstopanjih. Prav tako pa vsem nudim oporo in prijazno besedo, ki je potrebujejo veliko bolj, kot karkoli drugega. Kaj ti pomeni služba? Želiš ostati v tem poklicu ali te zanima še kaj drugega? Sabina: Služba mi pomeni veliko, ker delam to, kar rada delam. Sem pa trenutno v precepu, saj odgovornost, ki jo nosimo medicinske sestre in plačilo, ki ga zato prejmemo, ni najbolj na mestu. Menim, da lahko tudi kako drugače veliko prispevam k zadovoljstvu in zdravju ljudi, zato se na podlagi izbire magistrskega študija vedno bolj nagibam k prehranskemu svetovanju in morda kdaj h kakšnemu osebnemu trenerstvu. Kaj meni tvoja družina o tvojem študiju, o poklicu? Te podpirajo? Sabina: Moja družina me nikoli ni ovirali pri mojih odločitvah. Vedno smo se vse pogovorili, skupaj pretehtali prednosti in slabosti, odločitve pa so prepustili meni. Tudi, če sem se kdaj odločila »narobe«, so me vedno podprli in mi stali ob strani. Prosti čas. Kako ga preživljaš? Sabina: Prosti čas rada namenim športu in prehrani. Rada tudi ustvarjam, dekoriram in opremljam. Naštej vsaj tri stvari, ki ti v življenju največ pomenijo! Sabina: Največ mi pomenijo družina in prijatelji ter čas, ki ga lahko preživim z njimi. Naštej nekaj stvari, ki jih ne maraš! Sabina: Ne maram stresa in hitrega tempa življenja. Živiš v Žetalah. Želiš tudi ostati tukaj ali te vleče v »beli svet«? Morda v mesto? Sabina: Živim v Žetalah in tukaj želim ostati, ne predstavljam si, da bi živela kjerkoli drugje. Kaj meniš o življenju v našem kraju, v naši občini? Je zanimivo za mlade, da bi ostajali tukaj? Sabina: Menim, da za mlade ni tako zanimivo, ker se ne dogaja veliko. Premalo je nekih aktivnosti, katerih bi se lahko udeležili. Ko razmišljaš o bodočnost, česa si želiš? Sabina: Da bi bili ljudje med seboj bolj strpni, da bi si znali priskočit na pomoč in da bi vsi skupaj znali bolj uživat to kratko življenje, ki nam je dano. Najlepša hvala za pogovor. Vse dobro v novem letu! Naj se ti uresničijo želje! M. S. DAN ODPRTIH VRAT VUKOVE DOMAČIJE V nedeljo, 1. 10. 2023, so se odprla stara in težka vrata Vukove domačije. Vrat je sicer bilo več, nekaj pa tudi obiskovalcev, ki so se drenjali čez glavna, stranska in kletna vrata. Ob vstopu čez glavna vrata si se kot obiskovalec znašel v preteklosti. Krušna peč, stara postelja in omara ter polna miza starejše posode. Vzel si še retro razglednico in izstopil skozi stranska vrata. Sledi sprehod preko gajnka in nato do kletnih vrat, kjer se doživi vrhunec dogodka s pokušino dobrih žetalskih kostanjev in Plajnškovega mošta. Večina udeležencev dogodka se je isti dan še podala na pohodno ekološko pot, na katero so pravkar začeli padati prvi kostanji. Bilo je lepo. Boštjan Štajnberger, TD Žetale MIKLAVŽ, PARKLJI, KRAMPUSI IN »DER KRAMPUSLAUF« Z veseljem smo se udeležili tudi številnih tovrstnih dogodkov v Sloveniji, kjer so se parklji zbirali v Goričanah, Kapelah, Zg. Kungoti in Benediktu. V sklopu Miklavževanj pa smo poskrbeli za pravo praznično navdušenje v Preboldu, Lenartu, Trnovski vasi in na Ptujski gori. Mnogi ste nas zasledili tudi v reklamnih spotih trgovin Jager ali pa kar v kateri izmed njihovih trgovin. V Žetalah in bližnji okolici pa smo številne otroke uspeli obiskati kar na domu na Miklavžev večer. Hladne temperature, snežinke in lučke so v letošnjem letu že v začetku decembra prinesle nekaj praznične čarobnosti. Prvi od dobrih mož in spremljevalci pa so v tem času obiskovali številne otroke v Žetalah ter po številnih Miklavževanjih po Sloveniji. Nekatere je obiskal tiho in diskretno sredi noči, spet druge v spektakularnem stilu in s številnimi parklji, ki so zganjali »rompompom« in prijazno delili vrbove šibe za nego porednih riti. V tednu dni je bilo zanj zelo aktivno, nato pa je moral preostale dni v decembru prepustiti še dobrotnikoma s sivo in rdečo bundo ter karavani jelenov. Sekcija Žetalski krampusi, ki deluje v okvirju TD Žetale, se je udeležila številnih dogodkov, ki so se vrstili ves mesec pred prihodom Miklavža. »Der Krampuslauf« v avstrijskem Spielbergu je bil eden izmed večjih, predstavilo se je kar 78 skupin krampusov. Naše poslanstvo je pričarati čim bolj praznično vzdušje za številne otroke in tudi odrasle, ki vas zanima raznolikost naših mask. Vsak krampus je poseben, le natančno ga je treba opazovati. Če jih v letošnjem letu niste srečali, boste v prihodnje morali biti bolj poredni in obiskali vas bodo konec naslednjega leta. Želimo vam vesele praznike! Žetalski krampusi Žetalske novice 23 ŽUPNIJA ŽETALE: ADVENT 2023 Danes, ko vam pišem te vrstice, smo na začetku novega cerkvenega leta, ki se začenja z adventom. Želim vam obuditi spomin na dogodke v župniji. V soboto, 3.12.2023 so otroci skupaj s katehistinjo in starši v kaplaniji izdelovali adventne venčke. Veliki adventni venček, ki je nameščen pred cerkvijo in v cerkvi, pa so spletle članice župnijskega pastoralnega sveta. Adventne venčke je v nedeljo pred sveto mašo blagoslovil pater Emil. Po sveti maši v nedeljo, 4.12.2023 je pridne otroke v cerkvi obiskal in obdaril Miklavž. Ob tej priložnosti je veroučna dramska skupina zaigrala dramsko igro z naslovom Kako angelčki pogledajo, kaj se dogaja v Žetalah. Veroučenci in učenke četrtega in petega razreda so ob prihodu Miklavža zapeli pesem. 24 Žetalske novice Advent pomeni prihod. Čas, ko se kristjani pripravljamo na božične praznike, čas, ko se spominjamo Jezusovega rojstva. Bog je prišel na svet za vsakega izmed nas. Dopustimo temu majhnemu detetu, ki se je rodil v majhni štalici, da se duhovno dotakne našega srca – da se nas dotakne ta velika Luč božične noči. Dopustimo, da nas ogreje toplina in ljubezen, ki odsevata iz betlehemskih jaslic. Božič nam razodeva, kako je Bog velik v ljubezni, zato je praznik upanja. Iz skromne betlehemske votline prihaja upanje in Jezus vsem nam prinaša veselje in mir. Ob prazniku Jezusovega rojstva vam skupaj z g. župnikom Cirilom želiva, da bi osebno in kot skupnost Cerkve začutili upanje, ki nam je dano po novorojenem Odrešeniku. Vsem želiva iz srca lepo in doživeto praznovanje, naj vam ti dnevi napolnijo srca z veseljem, upanjem in ljubeznijo. V novem letu 2024 pa želiva najprej Božjega blagoslova in po tem blagoslovu zdravja, sreče in zadovoljstva. S.G. KAJ SMO POČELI PRI RDEČEM KRIŽU: Ustvarjalne delavnice: ob ponedeljkih so pod spretnimi prsti naših članic nastajali unikatni izdelki, zlasti kvačkani prti, prtički. Prav tako so v jesenskem času nastajale voščilnice, ki bodo popestrile 80 predprazničnih paketov za naše občane. Prave mojstrice pri ročnem šivanju voščilnic so bile: Duška in njena mama, Štefka, Darinka, Veronika, Marta, Rozi, Marijica, Marija. Za tehnično pomoč pa sva poskrbeli še Nada in Irena. Obiski pri občanih, ki so praznovali 90 let in več V obdobju od septembra do začetka decembra so več kot 90 let praznovali in so jih obiskali predstavniki OORK Žetale: - Danica Potočnik, Čermožiše: 95 let Terezija Zajšek, Kočice: 92 let Marija Žerak, Čermožiše: 92 let Štefan Kodrič, Kočice: 92 let Jožef Bele, Žetale: 91 let Vsako leto je kot roža, iz semena kal požene, dež jo moči, sonce boža, razcvete se in - uvene. Bron v zvoniku se oglaša, vse minulo je odšteto, naj doni zdravljica naša: Srečno novo leto! V. T. Arhar Blagoslovljen božič, prijetne praznike in vse dobro v novem letu 2024 Vam želi OO RK Žetale! Žetalske novice 25 NA OBISKU PRI MARIJA ŽERAK TEREZIJA ZAJŠEK Gospo Marijo smo predstavnice OORK Žetale obiskale v Podlehniku, kjer preživlja jesen življenja z družino sina Toneta. Ob rojstnem dnevu, ki ga je imela meseca septembra, smo ji iskreno čestitale, ji zaželele trdnega zdravja in dobrega počutja v krogu najdražjih. Vedno znova pokaže navdušenje, ko pridemo k njej krajani iz njej tako ljubih Žetal. Srečna je, ko jo domači peljejo na njeno domačijo, v srcu nosi dragocene spomine na čas, ko je živela v Čermožišah, na Vrhu. Z nostalgijo v pogovoru obuja spomine na čas ranega otroštva z dvema sestrama na domačiji pri sv. Juriju. V predvojnem obdobju je njena družina nekaj časa živela v Avstriji in se nato spet vrnila v domači kraj. Veliko spominov pa jo veže na obdobje, ko sta z možem Tončkom s trdim delom postavila temelje za dejavnost, ki sta jo nato uspešno nadaljevala sinova Tone in Franci. Rada spregovori o svojem vključevanju v dogajanje v Žetalah, ko je pogosto nesebično pomagala ljudem, ki so pomoč potrebovali. Posebno sled v Žetalah pa je pustilo njeno udejstvovanje, ko so se pred tridesetimi leti zbrali somišljeniki in so ustanovili Društvo upokojencev Žetale. Več let je bila predsednica društva. Ob lepem vremenu se rada v dobri družbi sprehodi po bližnji okolici. Za šalo jo vprašam, če kaj uporablja sobno kolo, ki ga ima v sobi. Oči se ji zaiskrijo in z veseljem in nasmehom reče: »Kolo me ne mika. Za volan avtomobila pa bi še z veseljem sedla.« Takrat steče beseda o njeni neverjetni strasti – vožnji z avtomobilom. Veliko kilometrov je prevozila s kombijem, kar je bilo povezano z delom. Zelo rada pa se je še pred nekaj leti peljala z osebnim avtomobilom po nakupih in pa ob nedeljah do sv. Mihaela k maši. Pogosto je ustavila in povabila koga, ki je pešačil, da mu je z vožnjo prihranila del poti. Čas našega srečanja je ob prijetnem klepetu hitro mineval. Ob stisku roke smo si obljubili, da se prihodnje leto spet srečamo. IV 26 Žetalske novice V lepem sončnem jesenskem popoldnevu sva se članici OORK Žetale odpravili v Kočice 37, kjer živi gospa Terezija Zajšek, ki je meseca septembra dopolnila 92 let življenja. Njenega moža Jakoba in hčer Zdenko sva zmotili, ko sta v drvarnici skrbno zlagala nažagana drva za prihajajočo zimo. Veselemu klepetu pred domačo hišo se je pridružila Terezija in nas vse povabila v kuhinjo za z domačimi dobrotami obloženo mizo. Nazdravili smo z dobro vinsko kapljico, z iskrenim stiskom rok sva ji čestitali za rojstni dan in zaželeli trdnega zdravja ter dobrega počutja še na mnoga leta. Zdravje ji sicer dobro služi, le to leto je nekajkrat obiskala zdravnika, nekaj časa je bila tudi v zdravilišču. Sproščeno in zelo zanimivo je pripovedovala o življenju v mladih letih, ko je bilo na domačiji kar 9 otrok, 6 fantov in 3 dekleta. Doživeto, nazorno je govorila o življenju v svojih mladih letih, medvojnem času in času, ko si je z Jakobom Zajškom iz sosednje vasi ustvarila družino na domači Krušičevi kmetiji. Celo življenje je bila vajena težkega kmečkega dela na kmetiji, pogosto so si pri delu pomagali tudi sosedje. V farno cerkev k maši so preko hribov po kolovozih vodile več kilometrov dolge peš poti iz Peklače preko Prekož, Kodrčve grabe, Dobrine in nato po makadamski cesti do Žetal. Ta dolga pot je bila zanimiva, ker je hodilo skupaj večje število vaščanov in so se med potjo od doma in pri vračanju nazaj pogovorili o marsičem. V pogovoru se čuti njena neverjetna pozitivna naravnanost, zelo dober spomin na dogodke, ob katerih se sproščeno nasmeji. Pove pa tudi, da je vedno zelo rada pela pri maši. Prav tako je bilo s pesmijo na ustih delo doma ali v soseščini hitreje in bolj sproščeno opravljeno. Z možem sta zadovoljna, da živi v neposredni bližini hčerka Zdenka, pogosto se oglasi tudi hčerka Marica, najbolj veselo pa je, ko pridejo vnukinje, vnuk in pravnukec. IV BELE JOŽE Lepega jesenskega dne, ko se začne počasi in razkošno barvati listje na drevju zeleno-rumeno do rdeče, kar naznanja, da se narava pripravlja na zimski počitek, smo članice OORK Žetale obiskale našega krajana Bele Jožeta iz Žetal 45. Gospod Jože je v oktobru 2023 dopolnil že 91 let, ki mu jih človek sploh ne bi prisodil. Zaželele smo mu trdnega zdravja in veselih trenutkov v krogu najdražjih. Povabil nas je naprej in v kuhinji je že čakala žena Anica, ki pa je spomladi dopolnila 90 let. Gospod Jože, še zelo gibčen, nam je postregel sladico, ponudil šilček pekočega in pa seveda skuhal kavo. Še vedno si sama kuhata, ker pa je žena težje gibljiva zaradi zloma kolka, veliko dela opravi on oz. ji pomaga. Mladi so v službi in skoraj celi dan odsotni, zato se trudita, da jih dodatno ne obremenjujeta, če res ni nujno. Sta pa srečna, da nista sama. Gospod Jože še veliko postori okrog hiše in pripravi drva za kurjavo, pa seveda kuri v hladnih dneh, da jim je toplo. Potoži, da letošnja letina ni bila radodarna s sadjem, brajde so bile skoraj prazne. S sadjem, sokovi in vinom ju zalagajo otroci. Ponosna sta na svoje otroke, vnuke in pravnuke, ki ju radi obiščejo in jima polepšajo dneve. Tako enostavno kot avantura, se zdi življenje, če ga opisuje on. Čas v prijetni družbi in dobrotah na mizi je hitro minil. Poslovila sva se v upanju, da sva Vam, dragi gospod Štefan, polepšala dan. Vi ste ga nama zagotovo. Pa naj držijo želje izrečene že ob zdravici »VELIKO LET LEPEGA IN ČIM BOLJ ZDRAVEGA ŽIVLJENJA VAM ŽELIMO!« MILAN MIKOLIČ NS ŠTEFAN KODRIČ So ljudje, ki jim je dano ali pa jim je uspelo v življenje peljati tako, da tudi v visoki starosti ohranjajo vitalnost, bister um in optimizem. V to druščino prav gotovo spada gospod Štefan Kodrič iz Kočic 63, ki sva ga obiskala s predsednico Ireno kmalu za tem, ko je za sabo pustil 92 pomladi. Pričakal naju je zelo dobre volje v toplem zavetju doma ob ženi Nežiki in snahi Darinki. Sprejeli so naju z za njih značilno prijaznostjo. Kmalu se nam je pridružil še sin Milan. Pa smo kramljali o marsičem. Gospod Štefan nam je povedal veliko zanimivih prigod iz svojega življenja. Ni bilo vedno lahko, ampak sta se z ženo kljub temu nekako znašla. S svojo iznajdljivostjo in znanjem se je lotil marsičesa. Med drugim je tudi izdeloval vozove in prikolice, ki še danes marsikje prevažajo tovore po haloških cestah. Sam ni dejal, vendar je bilo čutiti, da je na svoje dosedanje življenjsko pot zelo ponosen, še posebej na dom in svojo družino. Sinova, vnukinja in vnuki pa dokazujejo, da se njegova iznajdljivost in pridnost prenaša na naslednje rodove. V Pridni vasi v naselju Čermožiše je v mesecu septembru častitljivih 95 let praznovala gospa Danica Potočnik. Ob tej priložnosti sva jo obiskala tudi člana OO RK Žetale. Gospa Danica naju je pričakala dobre volje in vesela je bila najinega obiska. Ob obloženi mizi in okusni kapljici smo obudili spomine na njeno prehojeno pot, ki ni bila vedno lahka. Kljub življenjskim preizkušnjam pa je gospa Danica ostala pozitivna. Vesela je, da svoja starostna leta preživlja v krogu ljudi, ki jo imajo radi. Tako sin Stanko kot vnukinja Silvija z družino skrbijo zanjo in se trudijo, da ji dnevi minevajo čimbolj udobno. Že nekaj let ima težave s spominom in težko hodi, zato veliko časa preživi v svoji sobi ter si krajša čas z gledanjem televizije in z molitvijo. Ob odhodu sva se z Jožetom zahvalila gospe Danici za gostoljubje in ji zaželela še veliko prijetnih trenutkov med svojimi najbližjimi. M. M. Žetalske novice 27 ZLATA OBLETNICA Včasih so rekli: »Katreja sneg veja, če ga ni, ga naredi.« Poznamo vrsto pregovorov, značilnih za ta dan, 25. listopad ali november, to je dan leta 2023, ko so se zbrali na srečanju učenci in učenke, ki so v juniju pred petdesetimi leti zapustili oguljene šolske klopi v OŠ Žetale. Devet deklic in štirje fantje so bili vesela družba z razredničarko M. Krušič v gostišču Pri ribniku v Podlehniku. Prijeten pozdrav, objem, smeh na obrazu ob 13. uri. Oster veter in skromni sončni žarki so nas pospremili v prijetno topel ambient in slavje se je začelo. Učenke - Sonja, Anica, Zinka, Marija, Majda, Vera, Brigita in požrtvovalna, dobra organizatorka Mira ter kvartet moških - Herman, Stanč, Karli, Tone in Jani, ki je prispel proti večeru, ker ga je čez dan zaposloval avtobusni volan, pa vendar je bilo tudi zanj dovolj časa za humor, smeh in dobro voljo, saj se je srečanje »zavleklo« do pol enajste ure. Dobro kosilo, sladica gibanice, rujna kapljica, pozna večerja, nasmejana družba, obujanje spominov otroštva in sklep: »Dobimo se naslednje leto - kdaj, kje - vse po dogovoru.« Škoda, da se niso udeležili srečanja v večjem števila, saj je ob slovesu iz osnovne šole štel razred več kot 20 učencev. Gospa Mira, dobra organizatorka, je držala s svojim humorjem družbo v veselem razpoloženju. Vsi prisotni smo TI, draga naša sošolka, iz srca hvaležni za odlično izpeljano srečanje s pripisom razredničarke M. K. : »Bilo je prisrčno, vsi pravimo, da smo si s srečanjem obogatili razmišljanja za prihodnost, da bi bili vsi zdravi, uspešni.« Z besednim dodatkom tvojega sošolca Hermana: »Super, odlično razpoloženje, mnogo nagajivih misli, pridemo še kdaj na tako srečanje in obudimo še kak lep spomin na preteklost.« V imenu vseh veliki HVALA Tebi, Mira. S HVALEŽNOSTJO ZA VSE tega lepega sobotnega večera. Vaša razredničarka M. Krušič MODRE MISLI O SREČI Človeka osrečijo njegovi lastni napori, brž ko spozna potrebne prvine za srečo: preproste užitke, pogum, nesebičnost, ljubezen do dela in predvsem čisto vest. George Sand Ne išči sreče širom po svetu, najlepša sreča je doma. 28 Žetalske novice Zadovoljen sam s seboj boš šele takrat, ko boš tudi dajal, a ne samo jemal. Srečen si, ako ne želiš, česar imeti ne moreš. Če srečen si, ne pravi svetu, ker je nevoščljiv; če nesrečen si, ne toži svetu, ker je neobčutljiv. ZGODBE - ŠOLA POZIMI VELIKA SMREKA Nekega dne so lisica, sova, veverica, volk in jazbec krasili smreko. Lučke, okraske in na koncu zvezdo so dali na smreko. Zabavali so se in igrali. Ko jih je začelo zebsti, so šli k veverici. Veverica jim je prinesla vročo čokolado. Nato so se igrali človek ne jezi se. Čez pet minut so se usedli in pojedli palačinke. Nato so šli spet ven in dokončali smreko. Potem so vsi šli spat. Mogoče jih je obiskal Božiček. Kdo ve? Neke noči so vse gozdne živali imele smreke, razen veverica, sova, volk, jazbec in lisica. Naslednjo noč so se pogovarjali o smrekah. Veverica je rekla, če bi naredili najlepšo smreko. Drugi so se strinjali. Našli so največjo smreko. Okrasili so smreko z lučkami, nogavicami in še z zvezdo. Poklicali so vse živali iz gozda. Vsi skupaj so občudovali smreko. Maks Rulić Eva Jus TRIJE PALČKI IN DARILA JELEN ZBOLI Nekoč, pred davnimi časi, je živel star mož, ki so ga klicali Božiček. Na seznamu porednih so bili Janezek, Joža, Adam in Ema. Uničili so stojnico s hot dogi in nič plačali. »Joj, joj, joj! Ti pa so zelo poredni in ne dobijo darila. Pa poglejmo, kdo je bil priden. Taj, Svitan, Gašper, Aleks, Klara, Nuša, Maks, Liam, Tia, Eva, Maja, Amadea, Filip, Vid, Naja in Tian. Ti dobijo darila,« je sklenil Božiček. »Pojdimo na pot k otrokom. Upajmo, da letos ne bo Grinča. Pomočniki palčki vzemite darila in gremo.« Zagledali so Grinčevega brata Karlija Rdečega. Karli je povzročil, da je jelen zbolel. »Konec je z božičem!« Palček je dejal, da jim lahko pomaga mišek. Šli so do njega. Povedal jim je: »Tam pojdite levo, potem naravnost in boste prišli do svetega Nikolaja. On je pravi mojster.« Pet minut kasneje so že bili pri svetem Nikolaju. »Torej rabite zdravilo za jelena. Tu ga imate. Izvolite.« Zdravilo je ozdravilo jelena in vsi otroci so dobili darila. Seveda, tisti ta pridni. Aleks Horvat ŽIVALI KRASIJO SMREKO Prišel je večer in živali so začele krasiti smreko. Sovica Oka je na smreko dajala lučke, ki svetijo rumeno. Dihur Jaka je na smreko dajal okraske. Postalo je že zelo temno. Živali niso končale svojega dela. Sovica Oka je poskušala hitro oviti še ene lučke, toda zapletlo se ji je. Smreka se je podrla. Bilo je že zelo zelo temno in živali niso imele več časa. Živali so se dogovorile, kaj bo katera prinesla. Dihur Jaka je šel po okraske, sovica Oka in volk Miha sta šla še po lučke in zvezdo. Ker so eno smreko podrli, so se dogovorili, da se dobijo pri gozdu in tam okrasijo smreko. Ko so bili na smreki vsi okraski, so živali zaspale kar pod smreko. Opolnoči je dihur Jaka nekaj zaslišal. Zjutraj so se živali zbudile in pod smreko jih je nekaj čakalo. Volk je zacvilil: »Darila so!« Nuša Širec Nekoč so živeli trije palčki. Največjemu je bilo ime Aleks. Palčici je bilo ime Maja in najmanjšemu je bilo ime Anže. Trije palčki so bili doma. Postavljali so smrečico. Ko so končali, so pospravili. Šli so spat vsak v svojo sobo. Ob polnoči je prišel Božiček in nastavil darila. Pojedel je piškot in spil mleko. Naslednji dan so se palčki zbudili in so bili veseli. Aleks je dobil avto. Maja je dobila dojenčka. Anže pa je dobil traktor. Vsi veseli so živeli srečno do konca svojih dni. Tia Vodušek NOVOLETNA JELKA IN ŽIVALI Živali so krasile jelko z okraski. En dan pred božičem je sova dejala, da jutri pride Božiček. Potem so živali odšle domov. Zjutraj so se zbudile in so pogledale pod jelko. Ni bilo daril. Potem so šle v sobo in so jokale. Prišle so mamice in so vprašale, zakaj jočejo. »Zato ker nismo dobile daril.« »Mogoče pa jih še dobite,« je dejala mama. Živali so bile vesele. »Jupi, juhuhu!«. Maja Poštrak GRINČ UNIČUJE BOŽIČ Nekoč so živele živali, ki so krasile vas. Neke noči se je Grinč odločil, da je čas za uničevanje božiča. Božiček je to videl in je rekel, da Grinč ne bo dobil daril. Ko so se živali prebudile, so videle, da Grinč uničuje okrašeno vas. Božička so prosile, če jim pomaga Grinča prinesti v kletko. Božiček jim je pomagal. Grinč je bil v kletki in živali so lahko končno okrasile vas. Božiček jim je pod smreko dal darila. Tako so živali živele varno in srečno. Taj Bedrač Mohorko Žetalske novice 29 V LETU 2024 SI ŽELIM … V novem letu si želim, da bom uspešen v šoli. Za svoje domače želim, da so zdravi. Želim si tudi, da bi bil mir in da ne bi bilo vojn. Želim si, da bi vojne prenehale. Za bližnje si želim, da bi bili vsi srečni in zdravi. Zase pa si želim veliko sreče. V letu 2024 si želim, da bi bili vsi zdravi in srečni, da bi se razumeli, da bi bil na svetu mir. V novem letu si želim, da bi bili vsi srečni in veseli ter da bi preživeli čim več časa skupaj. Želim si tudi, da bi me moj hrček še dolgo spremljal. V novem letu si želim, da bi preživela veliko časa s prijatelji in se veliko zabavala. Želim si, da bi imeli doma čim več družinskih kosil in čim več časa preživeli skupaj. Želim si tudi, da vojne prenehajo in da ljudje postanejo enakopravni. Želim, da ne bi imeli domačih nalog in da bi imeli veliko snega. Želim si veliko stvari zase. Za domače želim, da so čim več veseli in zdravi. Za svet pa želim, da je čim manj vojn. Želim si, da bi bil uspešen. Za domače si želim, da bi si bili zelo dobri med sabo. Želim si, da bi bil mir na svetu. Želim si, da bi imel dobre ocene in da bi bil zdrav. Za družino si želim, da bi bili vsi zdravi in da bi se zabavali. Na svetu pa naj ne bo več vojn. Želim si, da bi še naprej dobival dobre ocene in bil uspešen. Za domače si želim, da bi bili zdravi. V novem letu si za cel svet želim, da ne bi bilo več vojn. učenci 7. razred OŠ Žetale red Nuša Širec, 2. raz red Filip Žerak, 2. raz Naja Železnik, 2. 30 Žetalske novice razred OGLED FILMA ŠEPET METULJA 22. novembra 2023 smo se po pouku učenci 7. razreda, ki obiskujemo izbirni predmet filmska vzgoja, z učiteljico Sašo Peršoh odpravili v Maribor na ogled filma v kino Maribox. Ogledali smo si film Šepet metulja. Ko smo prispeli, smo se najprej malo razgledali, si kupili pijačo in prigrizke ter priskrbeli vstopnice za ogled filma. Nato smo odšli do dvorane, kjer se je predvajal film. Tam smo bili čisto sami, zato smo si lahko izbrali sedeže, na katerih smo sedeli. Med gledanjem filma smo si tiho šepetali, če nam je bilo kaj res zanimivega. Film je prvič prišel na filmska platna leta 2023 in je najstniška romantična drama. Traja slabi dve uri in nam sporoča, da moramo sprejeti drugačnost, saj je Jan, glavna oseba v filmu, avtist, ki se spopada z različnimi težavami. Ena od njih je, da ga učitelj Frenk zapostavlja oz. mu ne daje možnosti za napredovanje. Jana igra v filmu Ali Ogrizek in svojo vlogo je zelo dobro odigral. Po končanem filmu smo še nekaj pojedli in nato smo se odpravili proti domu. In kako smo se imeli? TIJAN: Obisk kina se mi je zdel zelo dober in še zabaval sem se s prijatelji. Želel bi si, da bi se to še večkrat ponovilo. Film se mi je zdel zanimiv. TILEN: Obisk kina se mi je zdel super, film prav tako. S prijatelji smo se zelo zabavali. To bi lahko še večkrat ponovili. JAKA: Ko smo obiskali kino, mi je bilo zelo všeč, saj je bilo zabavno, sproščeno. Film je bil tudi zelo dober. Lahko bi še tak dan kdaj ponovili. MARTIN: Obisk kina se mi je zdel dober, s prijatelji smo se zabavali. Lahko bi večkrat ponovili. BRINA: To, da smo obiskali kino, je bila super ideja in to bi ponovila še večkrat. Res je bilo super, zabavali smo se in se mogoče še bolj spoprijateljili. Res je bilo zakon. Film mi je bil zelo všeč, saj me je prepričala njegova vsebina. Najboljši del pa so tako ali tako bili vsi ljudje, ki so bili zraven mene, in pa prigrizki ter pijača. Vse je bilo top. MARIJA: Obisk kina mi je bil zelo všeč, s sošolci smo se zabavali, prigrizki, ki smo si jih privoščili, so bili odlični. Vse mi je bilo zelo všeč. ZARJA: Obisk kina se mi je zdela odlična ideja. Imeli smo se lepo in to bi lahko še kdaj ponovili. Tudi film mi je bil zelo všeč. Zapisali učenci izbirnega predmeta filmska vzgoja I. TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2023 17. novembra 2023 smo praznovali dan slovenske hrane in izvedli že 13. Tradicionalni slovenski zajtrk. Osrednja tema, ki je letos posebej izpostavljena, je kruh. K temu spodbuja tudi letošnji slogan »Kruh za zajtrk – super dan!« Ob 7.50 smo se vsi zbrali v šolski jedilnici in sedli za lepo pripravljene mize, na katerih sta nas že čakala med in kmečki kruh v ročno izdelanih košaricah, ki so nastale v okviru podjetniškega krožka. Tudi letos sta nam med podarila lokalna čebelarja, gospoda Silvo Bukšek in Avgust Bedenik, za kar se jima najlepše zahvaljujemo. Preden smo začeli z zajtrkom, smo prisluhnili ljudski pravljici Bogata in uboga sestra. Ilustracija te pravljice krasi tudi letošnji plakat Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Pri zajtrku smo si postregli še z maslom, mlekom in jabolkom. Mleko in jabolka smo nabavili pri lokalnih pridelovalcih, Kmetiji Skok in Sadjarstvu Ber. Ljudje, ki redno zajtrkujejo, imajo boljše prehranske navade, saj v svojo prehrano vnesejo več prehranskih vlaknin, manj nasičenih maščob in lažje vzdržujejo primerno telesno težo. Vsakodnevni zajtrk poskrbi tudi za jutranjo energijo, ki jo za lažje sledenje učnemu procesu še posebej potrebujejo otroci in mladostniki. Valerija Krivec Žetalske novice 31 POUSTVARJALNI KOTIČEK SESTRA Ko pred mano je dan, ves utrujen in zaspan, me sestra prebudi in odpre mi oči. Vsak dan mi vzame fen, ker njen ego je len, in če še to ni dovolj, med razburi še bolj, ko mi reče baj, baj v slovo. Ves čas me kritizira, ne da mi miru, ko imam je dovolj, odločim se: baj,baj, sestra, in ji pomaham v slovo. Nuša Plajnšek, 6. razred MOJA PESEM Ko kozarec zraste, postane vrč. Ko list zraste, postane slika. Ko dan zraste, postane teden. Ko cesta zraste, postane avtocesta. Ko luža zraste, postane morje, ki se vidi v vesolje. Nino Kovačič, 6. razred BUČNO SEME Dve vrani pretkani sedeli pri ograji in opazovali dobrotljive prekmurske njive. Hitro odleteli dol do njive, vzeli bučno seme in odleteli v koprive. Tam sta kramljali, seme pozobali in odleteli nazaj na dobrotljive prekmurske njive. Lana Skledar, 6. razred 32 Žetalske novice METULJ MOJA PESEM Metulj lahko odleti, kamor želi. Misliš, da mu mar je, kaj misliš si ti? Napisati pesem res je problem. Kako začeti, sploh ne vem. Metulj je mogočen, sam je za vse, še vedno je močen, četudi ne gre. Zlagati rime res je težko, zložiti pesem, ki bo šla vam v uho. Ko nima moči, samo reče si: “Zmoreš to ti.” Zala Peršak, 6. razred NE ZNAM Napisala bi pesem, mi rima teži, moj ego je besen, ideja pa stran beži. So rekli možgančki: Zdaj te pa imam! A hitro ugotovili, da vse je zaman. Zdaj tuhtam in tuhtam, se nič ne zgodi. Razmišljam in gruntam, vse je zaman. Ko končujem te verze, začudeno gledam, saj ni vse brez veze, se rime zavedam. Teja Železnik, 6. razred ŠOLA USTVARJALNEGA GOVORJENJA Že dneve se trudim in nič mi ne gre, napisati pesem, to res je problem. Lara Gajser, 6. razred KONEC PREPIRA Kuža Bron in muca Pinki vsak na svoji lepi hiški. Pinki ljubosumna je, saj Bron ima nadstropji dve. Vsak dan sta se jezila, vendar kmalu pozabila, da dobita družbo pravo, ki bo postavila njuna življenja na glavo. Na vas prispel je teliček Miki, ki za svoja leta je bil kar veliki. Prenočišče potreboval je pravo, po domače toplo štalo, ampak prostora drugje ni bilo, zato se je k njima privil prav toplo. Na koncu so prijatelji postali, vedno so se smejali, prepira slišati več ni bilo, je Miki poskrbel za to. Flora Jus, 6. razred govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem govorim pesem povedal sem pesem Jan Šolman, 6. razred red Zala Peršak, 6. raz MOJA TEŽAVA POZABI Ne vem, kako bi se lotila, da pesem napišem. Mamo sprašujem, kaj naj napišem. Napisal bi šalo, pa nič mi ni smešno. Mama mi reče: Oh, ti otroci! Morda še bo kaj iz vas v pozni starosti. Narisal bi risbo, pa nič mi ni všečno. Vse mi je pretežko, po glavi rojijo mi same norosti. Mama me gleda in se moje težave zaveda. Nakuhal bi jote, pa raje bi jedel piškote. Pa si mislim, saj nekako bo šlo, če malo razmislim, napišem še pesmico. Mirjam Gajšek, 6. razred Nuša Plajnšek, 6. Pozabi, pozabi. Pozabi, pozabi. Pozabi, pozabi. Naredil bi gredo, pa vse bi pojedo. Pozabi, pozabi. Kaj rabim, pozabim in pozabim, da imam to, kar rabim. Mia Plajnšek, 6. razred razred red Lara Gajser, 6. raz Žetalske novice 33 Luka Vatovec, 5. razred Vaša varnost = naše poslanstvo! ČLAN SKUPINE TALUM www.vargas-al.si 34 0 Dom ni le zgradba. Dom je zgodba o sreči, toplini in varnosti. Srečno 2024! Žetalske novice let 24. OBČINSKI PRAZNIK IN 31. KOSTANJEV PIKNIK V septembru in oktobru so v Občini Žetale potekale prireditve v počastitev 24. praznika Občine Žetale in 31. Kostanjevega piknika. V ta namen so se zvrstile številne športne, kulturne in druge prireditve, ki so dosegle vrhunec v soboto, 14. oktobra 2023. Tokrat ponovno tretjo soboto v oktobru, ki nas je razveselila z lepim vremenom. V soboto je ob 15.30 v sejni sobi potekala slavnostna seja Občinskega sveta Občine Žetale. Začetek slavnostne seje je naznanil Moški pevski zbor KD Žetale s himno. Nato je nadaljeval župan občine Žetale Anton Butolen, ki je v svojem govoru spregovoril o aktivnostih občine v letu 2023. Slavnostna seja se je zaključila z zdravico prazniku. Predstavljene so bile tudi diplomantke in diplomanti, ki so v preteklem obdobju uspešno zaključili študij. Vabilu se je odzvalo kar nekaj nagrajencev, in sicer: Sledila je osrednja proslava, ki je potekala v večnamenski dvorani. Kulturni program je pripravila OŠ Žetale z nastopom otrok iz vrtca, ki so se predstavili z deklamacijo pesmi Slikarka jesen in Kostanjček zaspanček, nastopale so tudi šestošolke s skladbo ob spremljavi glasbil Štirje letni časi (Vivaldi), osmošolci so se predstavili z recitalom o jeseni. Nastop je zaključil Mladinski pevski zbor OŠ Žetale s pesmijo Med iskrenimi ljudmi. S svojim petjem je popestril program Moški pevski zbor KD Žetale. Slavnostni govornik je bil, tako kot se za takšno prireditev spodobi, župan Anton Butolen. Spregovoril je o izvedenih investicijah v letu 2023 in načrtih za naprej. Osrednja točka proslave je bila podelitev priznanj, in sicer zlato plaketo sta tokrat prejela dva zaslužna občana: KOPŠE Herman za dolgoletno delo na družbeno političnem področju in MEDVED Vlado za razvoj podjetništva in podjetniške kulture v občini Žetale. 3. Anja MIKOLIČ, Čermožiše 63 – končala študij na Univerzi v Mariboru, Filozofska fakulteta, pridobljen strokovni naziv: profesorica pedagogike (UN) in diplomantka prevajalskih študij, angleščina (UN) Priznanja občine Žetale pa so namenili naslednjim občanom in društvu: — Dejanu BELETU za aktivno delo na področju požarnega varstva in gasilstva, — Francu HORVATU za opravljeno delo v Društvu upokojencev in KS Žetale, — MOŠKEMU PEVSKEMU ZBORU KULTURNEGA DRUŠTVA ŽETALE za 15 let uspešnega delovanja. Županovo priznanje sta prejela dva zlata maturanta: 1. Laura FURMAN, Dobrina 57a – končala študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, pridobljen strokovni naziv: diplomirana kemičarka (UN) 2. Lucija POLAJŽER, Nadole 32 – končala študij na Univerzi v Mariboru, Filozofska fakulteta, pridobljen strokovni naziv: diplomirana germanistka (UN) 4. Žiga POLAJŽAR, Dobrina 29 – končal študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pridobljen strokovni naziv: diplomirani inženir elektrotehnike (VS) 5. Niki KODRIČ, Čermožiše 98 – končal študij na Univerzi v Mariboru, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pridobljen strokovni naziv: diplomirani inženir medijskih komunikacij (VS) 6. Andrej KOS, Čermožiše 46a – magistriral na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost Graz, pridobljen strokovni naziv: Master of Arts Nadaljevanje prireditve se je dogajalo v prireditvenem šotoru na igrišču OŠ Žetale, kjer se je ob 20. uri začel 31. Kostanjev piknik z Ansamblom Aplavz. Organizator kostanjevega piknika je bilo podjetje Gastro d.o.o. iz Ptuja. Zaključek praznovanja pa je bil v nedeljo, 15. oktobra 2023, kjer smo organizirali vsakoletno srečanje starejših občanov v večnamenski dvorani, pred tem pa jih povabili na sveto mašo v farno cerkev Sv. Mihaela. Po proslavi, v organizaciji OŠ Žetale, sta sledili skupna pogostitev in druženje. — Filip POTOČNIK in Luka KOREZ. Občinska uprava Marko Fideršek, 8. razred Žetalske novice 35 anti Diplomantke in diplom Prejemniki priznanj Občine Zlata maturanta Žetale