SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 gld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspedleija v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št»;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne. Štev. 225. V Ljubljani, v torek 2. oktobra 1894. Letnilt XXII Gabilo na naročbo. S I. oktobrom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec Po pošti velja predplačan Vse leto Pol leta 15 gld. 8 Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci ,, 40 „ Upravništvo ,,Slovenca". Iz delegacij. Iz Budimpešte 1. oktobra. Peticije in interpelacije. Danes je avstrijska deputacija imela skupno sejo. Najprej je predsednika pooblastila, da častita cesarju k njegovemu godu, potem je pa več došlih peticij izročila svojemu peticijskem u odseku. Poslanec Slama je pa stavil do vojne uprave interpelacijo zastran premeščenja strelišč pri Reki. Vojni minister bode v kaki prihodnji seji odgovoril na to interpelacijo, kajti danes ga ni bilo pri seji. Cesar ga je poklical na Dunaj v neki zadevi. Oboroženi mir. Sedaj se je prešlo na posvetovanje n budgetu ministerstva vnanjih stvarij. Oglašenih je pet govornikov, dva proti budgetu in trije za budget. Prvi govori Mladočeh Kaftan, ki pravi, da se dandanes največ piše po časopisih o vojski in miru. Vsa pozornost se na te dve stvari obrača. To je tudi lahko umljivo, kajti bodoča vojska preti življenskih pogojem mnogih narodov iu bode na mah premenila obstoječe državne oblike. Zato pa vse kliče po razoroženju in po pravem miru. Kalnoky je tudi obetal mir, ali temu sa sledile povekšane zahteve za vojno. Evropa ima poslednja leta neke posebne vrste mir, gnjil ali oboroženi mir. Ta mir res ne stane krvi, ali vedna oboroževanja vodijo Evropo do gospodarskega propada. Grof Kalnoky je s svojim uljudnim postopanjem zboljšal razmere z raznimi državami, zlasti z Rusijo, ali vendar to ne more odvrniti nasledkov oboroženega miru. Vzrok temu stanju jo v političnem položaju, ki je v Evropi od 1870. in zlasti od 1879. 1. Slovanski narodi razen Poljakov se ne morejo ogreti za tro-državno zvezo. Od kar so Nemci prisvojili Alzacijo in Lotaringijo, tudi morajo gledati, kako bi pridobljeno si zagotovili. Zaradi tega je Bismarck sklenil trodržavno zvezo. Avstrija, ki nima ničesa iskati v Rusiji in Franciji, nima nobenega dobička od te zveze. Avstrijski interesi so na jugovzhodu, za kar pa Nemčija neče ničesa žrtvovati. Govornik je na to opozoril še, da je trgovska pogodba z Italijo škodovala Avstriji, trgovska pogodba z Rusijo pa koristila. On pa vendar ni za zvezo z Ru9ijo, temveč Avstrija naj se obdrži svobodne roke. Srbija in Bolgarija. Nadaljujoč je govornik opozarjal ministra vnanjih stvarij na razmere v Srbiji in vprašal, če se ni bati, da bi dogodki, ki motijo red v Srbiji, ne vplivali tudi preko Drine, Save in Dunava. Potem je govornik priporočal, da bi se bolgarsko vprašanje rešilo v sporazumljenju z Rusijo. Rumunsko vprašanje. Kaftan je na to prešel na Rumunsko vprašanje. Boji se, da bi pravda zaradi rumunske spomenice slabo ne vplivala na odnošaje z Rumunijo. On spoštuje ogersko državno pravo in požrtvovalno ma-žarsko domoljubje, ali obsojati mora, kako se narodnostni zakon tolmači proti Slovakom in Rumunom. Govornik je označil razmere na Sedmograškem in čudno tsmošnjo volilno geometrijo. Bil bi še marsikaj povedal, da mu ni predsednik posegel v besedo, da ogerske stvari ne spadajo v delegacijo. Kaftan je predsedniku odgovarjal, da je tudi predsednik ogerske delegacije grof Ludovik Tisza govoril o ru-munskem vprašanju z občnega atstrijskega stališča. Chlimecky je pa ugovarjal, da so v ogerski delegaciji razmere drugačne, kajti ondu ima rumunsko vprašanje isti pomen kakor v avstrijski državni polovici češko. Govornik je na to prešel na ogersko cerkveno politiko, ki je nekak boj mej parlamentom in vladarjem. Predsednik Chlumecky pa tudi o tej stvari ni pustil govorniku govoriti. S»mn« nst Čoškom. Kaftan je na to začel govoriti o razmerah ni Češkem. Govornik je rekel, da v Avstriji ne bode narodnega miru, dokler bodo v Avstriji narodnosti, katere se morajo boriti za obstanek. Prijemal je hudo češkega namestnika in obsojal izjemno stanje. Predsednik mu je večkrat posegel v besedo. Končal je Kaftan z izjavo, da ne more glasovati za budget. Zagovarjanje trodržavne zveze. Delegat Biirenreither se je oglasil za besedo, da zagovarja trodržavno zvezo. Po njegovem mnenju je neobhodno potrebno, da je Avstrija v kaki zvezi. Ce bi bila osamljena bi njena beseda ničesa ne veljala. Kaftan ni ireel pravice govoriti v imenu Češke, LISTEK Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XL. Potrpel sem, da ne bi se pokazal pobožneža in nestrpljivca in nisem obupal, da te ljubezenske budalosti ne bi prešle in da za njimi pride čas treznosti. Kazal sem mu torej, da ne morem odobravati njegovega obnašanja nasproti ženskam, podlosti njegove ljubezni in obžaloval sem one nesrečne ženske, o kojih mi je pravil, da so bile žrtve njegove. Delal se je, kakor bi le malo verjel mojemu neodobrava»ju in ponavljal je: »Klepetajte o ne-nravnosti, kolikor hočete, gotov sem, da vas razveseljujejo moje povesti: vsji ljudje ljubijo veselje, kakor jaz, a niso tako odkritosrčni, da bi o njem govorili odkrito: povedal Vam jih bom toliko, da Vas bom očaral in da mi bote morali pritrjevati v svojem 6rcu«. In teden za tednom je prešel, on pa ni nehal s svojo podlostjo, jaz pa (ki sem pričakoval od vsacega pisma, da dobim v njem kak drug predmet in ker me je zapeljevala radovednost) prebiral sem vse, tako da moje srce sicer še ni bilo zapeljano, bilo pa je razburjeno, odtegnjeno bla- gemu in svetemu premišljevanju. Druženje z nizkimi ljudmi ponižuje, ako se nima mnogo večje kreposti mimo navadne, mnogo večje mimo moje. »Glej, tako te je«, dejal sem si, »kaznovala tvoja samovestnost! Tu imaš dobiček, ker si hotel biti blagovestnik brez potrebne svetosti!« »Nekega dne odločil sem se, pisati mu te-le besede: »Do sedaj trudil sem se privesti Vas na druge predmete, Vi pa mi pišete vedno povesti, o katerih sem Vam odkrito povedal, da mi ne dopadejo. Ako hočete, da govoriva o druzih rečeh, nadaljevala bodeva svoje dopisovanje, sicer pa si podajeva roke v slovo in vsak naj bode sam za-se. Dva dni bil sem brez odgovora in začetkoma sem se tega veselil. O blažena »samota!« klical sem, koliko manj bridka si ti kot občevanje, v kojem se človek ne vjema s človekom in ki le ponižuje! Mesto da bi se mučil z branjem onih podlostij, mesto da bi se brezvspešno trudil s pobijanjem njihovim, postavljaje proti njim poštenje srca, ki povišuje človeštvo, hočem se zopet raz-govarjati z Bogom, sladkimi spomini na svojo rodbino in na svoje prave prijatelje. Začel bodem zopet bolj brati sv. pismo, pisati svoje misli na mizo, proučevaje dno svojega srca in skrbeč, da je poboljšam, skušati hočem zopet sladkosti ne- dolžne svoje melanholije, ki je stokrat več vredna, nego veseli neblagi izrodki domišljije. Kolikorkrat je prišel Tremerello v mojo sobo, dejal mi je: Nimam še odgovora. »Dobro« rekel sem mu jaz. Tretji dan mi reče: »Gospod N. N. je malo bolan«. »Kaj mu je?« »Ni mi povedal, a vedno je na postelji, ne je, ne pije in slabe volje je". Ginjen sem bil, misle, da on trpi in da nima nikogar, ki bi ga tolažil. Ušlo mi je z ustnic ali bolje iz srca: »Pisal mu bodem nekaj vrstic«. »Še necoj mu jih ponesem«, reče Tremerello ter odide. Bil sem v nekej zadregi, ko sem se usedel k mizi. »Storim li prav, ako mu zopet pišem? Ali nisem ravno častil samote kot najden zaklad? Kaka je tedaj moja nestanovitnost! In vender revež ne je, ne pije; gotovo je bolan. Jeli to čas, zapustiti ga ? zadnje mojo pismo bilo je trdo; brez dvoma je pripomoglo k njegovej žalosti. Morda bi navzlic različnemu najinemu mišljenju nikdar ne razrušil najinega prijateljstva. Gotovo se mu je moje pismo zdelo mnogo osorneje, kakor je bilo, smatral je je brez dvoma neovrgljivim zaničujočim ga slovesom. (Dalje sledi.) Vi- 1v< ker se češki Nemci, Staročehi in češka kmetska stranka ne vjemajo ž njim. Za tem je rusinski poslanec Barwinski zagovarjal trodržavno zvezo. Tudi ni res, da bi večina avstrijskih Slovanov bila proti trodržavni zvezi. Rusini so zanjo. Rusija je Rusinom krivična, ker zatira njih jezik v javnem življenju. V imenu Češkega veleposestva se je izrekel grof Belcredi za Kalnokyjevo politiko. Poslanec Fournier je pa pojasnil stališče čeških Nemcev. Na to je pa spregovoril grof Kalnoky. O njegovem govoru bodem vam jutri pisal._____ Dijaštvo in vojaščina. Vojaški zakon dovoljuje učeči se mladini, dijakom, dvoje vrst ugodnosti: da lahko služijo a) kot jednoletni prostovoljci, ali pa se uvrsti b) v nadomestno rezervo. Ad a) Kot jednoletni prostovoljci dobe ugodnost oni, ki obiskujejo tisto leto, ko morajo priti na vojaški nabor, zadnji razred kakega državnega višjega zavoda (gimnazije) — oziroma so dotične študije že dovršili. Ad b) Pridejo v nadomestno rezervo vsi, ki so v zadnjem letu gimnazije vno-vačeni in vstopijo v bogoslovje ter oni, ki obiskujejo zadnje leto pripravnice ter se hočejo posvetiti učiteljstvu. Dotična določila nahajajo se natančneje v vojnem zakoniku (Wehrgesetz) v §§ 25., 31. in 32., oziroma v §§ 62. do 70., 45. in 50. prvega dela vojnih predpisov ("VVehrvorschriften). V celoti se pri vseh točkah zahteva, da dijak, ki prosi kake ugodnosti po citiranih paragrafih — dovrši zadnji razred dotičnega zavoda. Nastane pa vprašanje, kaj se zgodi z onimi, ki se nahajajo v kakem nižjem razredu? § 4. II. dela vojnih predpisov dovoljuje onim, ki obiskujejo predzadnji razred gimnazije in pripravnice odlok prvega leta, da morejo dovršiti svoje študije, potem pa morajo služiti kakor drugi vojaki po tri leta. S tem je pa dijakom le malo po-magano ! V prvi vrsti bi se bilo treba ozirati na dijake, ki dovršč pripravnice in se posvetč učiteljskemu stanu. Učiteljev že itak nikdar ne preostaje, potem jih pa še pobira vojaški zakon. Da bi pomanjkovalo vojakov, tega še nismo iuli, da pa manjka dobrih učiteljskih modij, to ali šimo mnogokrat. Ali bi ne bilo torej velike koristi, če bi se v državnem zboru sprožila misel, da se zakon v toliko prenaredi, da se v nadomestno rezervo uvrste tudi oni dijaki, ki obiskujejo bodisi prvi, drugi ali tretji razred pripravnice, kadar so unovačeni. Armada bi pri tem prav nič ne trpela, saj je, kakor n. pr. letos na Kranjskem ali Primorskem, potrjenih toliko, da so se morali celo iz II. razreda uvrstiti v nadomestno rezervo. Na isti način naj bi se tudi za gimnazije in realke prenaredila postava, da dijak, ki je potrjen v šestem ali sedmem razredu, lahko služi kot jedno-leten prostovoljec, oziroma pride (kot bogoslovec) v nadomestno rezervo. Poglejmo, koliko bi bila oškodovana (?) armada ? Na Kranjskem n. pr. potrjenih je primeroma vsako leto okrog 1800 mladeničev za stalno vojsko (na tri leta), tedaj več, kakor jih mora dati naša dežela. Od teh morda pride vsled preobilice do 200 v nadomestno rezervo. Kako malo bi se tedaj poznalo, če se dijakom, katerih na 1800 štejemo, morda komaj 6 do 10, ki še nimajo pravice do ugodnosti v gori navedenih paragrafih, iste priznajo. In ali ima morebiti tisti, ki je v 6. ali 7. razredu potrjen — pa pozneje dovrši tudi zadnji — manj sposobnosti, kot oni, ki je potrjen v zadnjem razredu? Menda ne! In če ne, zakaj ne bi užival istih pravie, kot drugi? Po mojih mislih bi bilo pač umestno, da se dijakom, vnovačenim v nižjem kakor zadnjem razredu gimnazije, realke ali pripravnice, dovoli čas, da dovršč študije, a se jim potem tudi priznajo vse druge ugodnosti; to bi bilo velike koristi dotičnikom, poleg tega pa država v tem slučaju ničesar ne zgubi, obratno bilo bi cel6 v njenem interesu, če se zakon tako prenaredi. Precej zasluge za dijaštvo bi si pridobil kateri g. državni poslanec, če to, kar sem navel v gornjih vrstah, spravi pri priliki v razgovor v državnem zboru, ob jednem pa bi si bil svest srčne zahvale od strani učeče se mladine. K. Politični pregled. V Ljubljani, 2. oktobra. Volilna svoboda. Sedanja vlada bode skušala močno vplivati na volitve, kakor se kaže. V ljubenski skupini bode ta mesec volitev poslanca in narodni liberalci kandidujejo zato mesto nekega Walza. Zadnji čas je pa bil v Brucku in Ljubnu dvorni svetnik Neubauer z Dunaja in je poklical k sebi poštne uradnike in jim naznanil, da vlada ne mara, da bi bil izvoljen Walz. Uradnika, ki bi volil Walza, bodo prestavili ali pa celo odstavili. Tako poroča »Deutsche Zeitung". Nemški nacijonalisti bodo v državnem zboru vlado interpelovali v tej stvari. Trgovski minister Wurmbrand bode najbrž vse to oporekal, kajti bati se mu najbrž ni, da bi kak uradnik javno si upal nastopiti proti omenjenemu dvornemu svetniku. Liberalni in vladni listi že sedaj trdijo, da je vse izmišljeno in ima le, namen nekoliko olepšati Walzev poraz. Bolgarija. Stambolova glasilo se z vso odločnostjo poteguje za Cankova, o katerem trdi, da je v Beli Slatini popolnoma pravilno voljen. Vse kaže, da bodeta v bodoče Cankova in Stambolova stranka vzajemno postopali, da onemogočita sedanjo vlado. Nemčija. Vse kaže, da se v Prusiji za Poljake bližajo hudi časi. Nemški cesar sam je nanje nevo-ljen in je to svojo nevoljo pokazal v Thornu v nekem govoru. Cesarju baje ni ugajalo, da so ga Poljaki pozdravili pri prihodu s poljskimi kl ci in niso na hišah razobesili nemških zastav. Nemški časopisi sedaj grozno zabavljajo proti Poljakom , zlasti poljskemu plemstvu in očitajo , da bi se radi odtrgali od Prusije in obnovili poljsko državo. Ponemčevanje v Poznanji se bode zopet močneje začelo. Volitve v Bolgariji. Izid volitev v Bolgariji ni tako za vlado ugoden, kakor se je sprva trdilo. Cankov je voljen v Beli Slatini z veliko večino. Ko so vladni pristaši videli, da niso zmagali, so bili napadli volišče. Radi bi bili uničili volilni zapisnik, ali se jim ni posrečilo. Po poročilih opozicije voljenih je 26 konservativcev, 18 Radoslavov-cev, 4 Karavelovci, 4 socijalisti in 73 rusofilov. O 27 poslancih se pa še ne kakšnega mišljenja da so. Sodi se pa, da so msofili. Opozicija je prepričana, da se sedanja vlada ne bode dolgo držala. Ne-tateri mislijo, da se bode knez moral popolnoma udati Cankovu ali pa zopet poklicati Stambolova. Položaj v Bolgariji nikakor ni jasen. Se le potem se bode videlo, kakšne so razmere, ko se snide sobranje. Ministerstvo se je sedaj popolnilo, ne da bi bil kak minister odstopil. Bolezen ruskega carja. Po časopisih se sedaj mnogo piše o bolezni ruskega carja. Nekateri trdijo, da je nevarna, drugi pa, da ni. Po nekem poročilu v »Belotčžu« je carja zadel mrtvoud in je nevarno bolan. Profesor Saharin je zahteval, naj se car hitro preseli v Livadijo, ali v to car sam ni hotel privoliti in je šel v Spalo. Mnenja zdravnikov o carjevi bolezni so različna. V vsej Evropi želč, da car ozdravi, ker je jako miroljuben. Kolikokrat se je bilo bati, da se zaradi Bolgarije začne boj, a carjeva miroljubnost si je vselej znala ohraniti mir. Miroljubnost carjeva vpliva pa tudi močno na Francijo, katera bi bila čisto osamljena, ko bi začela vojsko. Baš zaradi velicega vpliva Rusije na evropski položaj se sedaj vsa Evropa zanima za carjevo zdravje. Reforme na Koreji. Korejski kralj je že Japoncem obljubil, da uvede celo vrsto reform. Tako se bode odpravila sedanja navada, da se uradi podedujejo v nekaterih rodovinah. Sorodniki in prijatelji ne bodo več odgovorni za nobenega hudodelca. Cini se bodo v bodoče vrstili po poslu, katerega kdo v uradu opravlja, ne pa po veljavi rodbine. Robstvo se bode odpravilo. Uradniki ne bodo smeli od strank ničesa zahtevati, ampak se bodo morali zadovoljiti s svojimi plačami. Na Koreji ima se kovati zlat, srebrn in bakren denar. Po vojski mora Koreja odpovedati vse zveze s Kitajem in ostati v prijateljstvu z Japonci, ki jej le dobro hotč. Vse te reforme so hvale vredne, ali bode pač še nekaj časa minolo, predno se izvedo, kajti ž njimi se popolnoma premene sedanje vredbe v tej deželi. Tudi prebivalstvo se ne bode hitro privadilo novemu redu. Dnevne novice. V Ljubljani, 2. oktobra. (Slavnemurpoštnemn ravnateljstvu na nho.) Večkrat se dogaja, da nemški ali radikalni poštni od- pravniki po deželi stresajo svojo zeleno jezico nad našim listom s tem, da ga ali neredno dostavljajo naročnikom, mečejo v koš ali pa pošiljajo nazaj z opomnjo na zavitku : »Adressat unbekannt." Danes smo prejeli od naročnika pri Gospi Sveti na Koroškem številka »Slovenca", od katere si je neki lju-beznjiv uradnik odtrgal tretjino — za spomin. Gospod naročnik še dostavlja, da je v kratkem sedaj že v drugič dobil »razmesarjen" list. Zahtevamo v tem oziru pojasnila, ozirama pouka možicu, katerega plačujejo tudi klerikalni Slovenci. (Osebna vest) Gospod deželni predsednik baron Hein se je včeraj vrnil z dopusta ter zopet prevzel vodstvo deželne vlade. (Letošnjega jesenskega konkurznega izpita) se vdeležujejo sledeči čč. gg.: Peter Bohinjec, ekspo-zit v Trnju, Frančišek Kušar, ekspozit v Begunjah pri Cirknici, Ivan Lesar, župni upravitelj v Pečah, Frančišek Pešec, kapelan v Oirkuici, Anton Nemec, kapelan v Št. Juriju pri Kranju, IvanPiber, kapelan v Srednji Vasi v Bohinju, Frančišek Vrhov-š e k , kapelan v Komendi. (Umirovljenje.) Deželni okrožni zdravnik gosp. J. Oblak v Litiji je po 42 letnem službovanju prosil za umirovljenje. (Pevski zbor »Glasbene Matice") je imel včeraj redni občni zbor, na katerem je bil voljen nov odbor. Pevovodja je g. Hubad, namestnik g. Razin-ger. — Načelnica ženskemu oddelku je g. Franja Gregorič, namestnica gospa Terezija Jenko, tajnica gospica Jel,ca Lozar, rediteijica gospica Zorka Krs-nik, odbornice sta gospe Roza Perše in Julija Fer-jančič. V veseličnem odseku so gospice Antonija Jamšek, Josipina Kajzelj, Mina Moos, Filipina Petrin, Jakobina Tomec. — Načelnik moškemu oddelku je g. dr. M. Hudnik, tajnik g. profesor A. Stritof, arhivar g. R. Mally, reditelj g. A. Petrovčič, namestniki, oziroma člani veseličnega odseka pa so gg. J. Paternoster, drd. Doljan, J. Juh in F. Tauses. — Prihodnja pevska vaja za gospode je v sredo točno ob 8. uri zvečer, za dame pa v četrtek ob 6. uri zvečer. (Cirkus Henry.) Danes bode dobrodelna predstava na korist vdovi in trem otročičem ponesrečenega gasilca Janeza Indofa, ki je izvršujoč ljubezen do bližnjega moral žrtvovati svoje življenje. (V svarilo.) Dne 25. t. m. se je vršilo v hiši Jakoba Bašarja v Stražišču ženitovanje. Po stari navadi pridejo trije fantje zahtevat od ženina 30 gld. odkupnine. Ženin se jim ustavi, konečno pa ponudi 15 gld. Ker so se fantje zbali orožnikov, zadovoljili so se s 16 gld., toda žandarmarija jih je zaradi javnega nasilja prijela ter izročila okrajnemu sodišču v Kranju. (Slovensko gledališče.) Danes se bode predstavljala opera »C a r o s t r e 1 e c", v kateri prvič nastopi gospa L. Inemannova. Ostale pevske moči so znane že iz lanskega leta. Zbor je pomnožen z novimi močmi. (Cerkven tat.) Nedavno je neznan hudobnež po noči vlomil skozi okno v kapelo na novomeškem pokopališču ter odprl nabiralnik. Dobil menda ni veliko, a škode je storil nekaj. (Redno vpisovanje) za pravnike in modroslovce vrši se na Graškej uviverzi letos od 15.—30. t. m. (Predavanja) o umni živinoreji, živinorejskih boleznih, živinski kupčiji itd. bode imel okr. živinozdravnik gosp. Otmar Skale v nedeljo 7. oktobra zjutraj v Št. Jerneju, popoludne v Kostanjevici, v nedeljo dne 14. oktobra zjutraj v Radečah, popoludne v Mokronogu, in sicer zjutraj po prvi sveti maši, popoludne po krščanskem nauku v šolskem poslopju. (Slovenski jezik pri deželni sodniji v Trstn.) Pišejo nam iz Trsta: V petek dne 13. pr. m. bila je pri tržaški deželni sodniji razprava proti nekemu kmetu iz Istre zaradi težkega telesnega poškodovanja. Ker so bili kolikor zatoženec toliko priče Slovenci, predsedatelj razprave, gosp. Trnovec, vodil je razpravo v slovenskem jeziku brez tolmača. Zatož-nica je bila v italijanskem jeziku, branitelj je bil tudi Italijan, ki ni razumel besedice slovenski. Po končani dokazni razpravi proglasil je predsednik obsodbo in motivacijo v slovenskem jeziku. Ta svoj korak utemeljeval je predsednik na neki njemu znani ministerski naredbi. Ker so bili zatoženec in priče Slovenci, je bila popolnoma umestna razprava in razsodba slovenska in slednjič je deželna sodnija tukaj tudi za Slovence. To postopanje ni bilo po godu našim Lahom, ki v svojih Časopisih brezozirno napadajo g. Trnovca, predbacivajoč mu, daje s tem postopkom razžalil italijanski čut mesta. So tako drzni, da kličejo na pomoč deželnega sodišča predsednika g. Urbančiča, io predsednika prizivne sodnije g. Pecka, zahtevajoč, da postopata proti gosp. Trnovcu. Iz tega pisanja teh zaslepljenih časopisov in njih dušnih nadahuiteljev je razvidno njih pravno znanje in liberalnost! Mi od naše strani pa ne moremo drugače, kakor častitati g. Trnovcu, ki se ni ustrašil prebiti ledu do slovenskega uradovanja pri deželni sodniji v Trstu. (Cerkvena slavnost.) V primerno prenovljeni, a nič manj okusno okrašeni farni eerkvi sv. Mihaela v Rovtah nad Logatcem obhajala se je zadnjo nedeljo lepa cerkvena slovesnost — 200 letnica ustanovitve ondotno župnije. V nedeljo 30. septembra ob 10. uri predpoludnem je daroval veliko s v. mašo z obilo asistenco gospod kanonik Sušni k iz Ljubljane, ter imel zajedno slavnostni govor, pri sv. maši se je pela Schvveitzerjeva „Jesu Messe" op. 26., ter J. Hladuikov ofertorij pa graduale, — Slavnost je bila tem večja, ker se je vršilo na to nedeljo tudi običajno cerkveno „žegnanje". (Zaradi kandidature viteza Schwarza) v državni zbor na mesto poslanca dr. Rizzi-a, ki pa se še ni poslanstvu odpovedal, nastala je mej italijanskim časopisjem ostra polemika. „A'Alba" izRovinja se odločno izjavlja proti taki kandidaturi ter splošno smeši Schwarzovo osebo. Isto tako mu je nasprotna »Listna", glavno glasile italijanske stranke v Istri. „11 giovine pensiero" nasprotno pa je odločno za Schwarza, ko je ujegov ideal. Poslednji bi ga na vsak način hotel imeti za poslauca. „A'Alba" zahteva, naj se v tem oziru njihovo politično društvo v kratkem in javnim potom izjavi, da se tem ho-motijam na pot stane. Poudarja, da oni morajo biti resni in držati se strogo zaključkov svoje poslednje skupščine. Kakor se vidi, gospdda sami ne znajo, kaj hočejo, kajti imajoč poslanca, ki ne nameruje mandata popustiti, ga hočejo prisiliti, da na ljubo jedni osebi mandat popusti. (Iz Poreča) nam poročajo, da tamošnji Lahi namerujejo umirovljenega okrajn. glavarja Elušega kandidovati v deželni zbor isterski m da so mu že namenili čast deželnega glavarja po končanih prihodnjih deželnozborskih splošnih volitvah. Mi jim že naprej častitamo I (Italijani mej seboj.) Pišejo nam iz Pulja: Tukaj izhajata dva tednika, in sicer „11 giovine pensiero" in „L'ece di Pola". Prvega vrejuje hrvatski renegat Martinolič i z Lošinja, druzega pa neki Lah. V poslednjem času sprijel se je vrednik „11 giovine pensiero", Mart;nolič, z nekim Giuseppe Polla. Prvi je v svojem časopisu druzega napadel, da je poneveril krčmarski družbi, pri kateri je uradnik, 50 gld. Drugi pa sedaj odgovarja v časopisu „L'eco di Pola", d« je Martinolič neki zavarovalni družbi zatajil 1000 gld., v Rimu pa zopet neki tvrdki odnesel 800 lir ter jo popihal v Pulj. Polla navaja dalje, ako je on ukradel 50 gld., da jih je Marti-nol č 1000 gld., in če je on tat, da je Martinolič dvajsetkrat večji, eventuvelno da se iz dvajset Polla ev more narediti jeden Martinolič. Kakor je torej razvidno, brati se mej seboj prav po domače častitajo. Ta čast bode za Martinoliča posebna čast, in sicer tem večja, ker je on predsednik delavskega društva in tajnik dobrodelnega gospojinskega društva, kateremu je predsednca gospa Pittner, soproga zapo-vednika puljske trdnjave. In takšen renegat ima še odločilno besedo pri raznih italijanskih društvih ter ima obraz, brezozirno napadati v svojem revolver-skem časopisu vse časti vredne naše isterske prvake, nazivajoČ jih panslaviste in agitatorje ter pridošli-cami v deželi. Ta nečastna polemika bi morala vendar odpreti oči c. kr. mornarici, ki je v poslednjem času našla gorečega zagovornika v Martinoličevi osebi. (Poneverjenje.) V Višnjanu, v poreškem okraju, poneverili so na občini občinski denar. Isto tako v Cresu na otokih. Ukljub temu nedostatku nista občinska zastopa razpuščena. Da sta bila v slovenskih rokah, gotovo bi jih čakala usoda podgrajske občine, kje še niso razspisane občinske volitve ukljub temu, da je vže preteklo sedem tednov po razpustitvi. Če ni to dvojna mera, tedaj mere na svetu ni I (Naliv in toča.) Iz Rovt se nam poroča 28. septembra : Preteklo sredo večer imeli smo tu grozen naliv, za jedno ž njim pa je padlo tudi obilo toče, ki pa k sreči ni napravila posebne škode, pač pa je naliv razpraskal dokaj znatno naša občinska pota, mej nalivom pa je neprestano bliskalo se in grmelo, da je bilo človeka v tej temni noči kar strah. (Podoba Njeg. Veličanstva v novem poStnem poslopju v Trstu.) Kakor nam iz Trsta poročajo te dneve, je nameščena v II. nadstropju novtga poštnega poslopja podoba Njeg. Veličanstva v nadnaravni velikosti (BVi metra). „Triester Zeitung" je pri tej priložnosti priporočala, naj bi se okoli podobe rešetko naredilo, da kaka škodoželjna dušica isti ne poškoduje. S tem svojim pisanjem je nehot<5 priznala, da je v Trstu oseb, katerim podoba Njeg. Veličanstva ni ljuba. S tem je tudi priznala, da ire-denta ni otročarija, ampak dejstvo, ki v resnici obstoji. (Nova stavba) zgradila se bode na stavb, parceli nasproti dež. muzeju in so te dni dotični prostor že obgradili ter se je pričelo s kopanjem temelja. Ker se bode na tej parceli v kratkem še par druzih poslopij sezidalo, odpal bode vsled tega oudotni del Lattermannovega drevoreda. (Še nekaj o romarskih vlakih) S Štajerskega: Gospod dopisnik, ki govori v 218. štev. Vašega cenjenega .lista o romarskih vlakih, ima pač popolno prav. Tudi jaz sem bil vsemu temu priča in zato tudi vem, kako prijazno se ravna s poštenimi slovenskimi romarji na železnici, za nje je vse dobro, da, nesnažni živinski vozovi so njih prebivališča, zakaj gospodje, ki bi morali skrbeti za poštene vozove, se ne brigajo za ubogega slovenskega romarja, češ, za njega je vse dobro. Hvalevredno delo je tedaj, da podučujemo kmečko ljudstvo o celej stvari ter je razjasnimo, da je njegov denar ravno toliko vreden, kakor denar bogatinov. A zdaj Še, žali, tava veliko našega ljudstva v nevednosti, češ, da se le tja pripeljam, naj bo, kakor hoče. Ne, tako ne sme biti, ako plačamo poštene vozove, moramo tudi take dobiti, če smo berači ali gospodje. Zdaj bi pa še rad omenil zelo veliko prijaznost nekaterih gosp. kondukterjev. Kakor sem že omenil, vozil sem se tudi jaz nedavno na Brezje k Mariji Pomagaj in zvečer domov, pa sreča mi ni bila milejša, kakor drugim slovenskim romarjem. Hoteč se voziti v poštenem vozu tretjega razreda, čakal sem v Otočah celo na tretji vlak, ki se je odpeljal okoli pol devete ure v Ljubljano. Ta vlak je imel sicer dokaj prostorov praznih v tretjem razredu, a zaman! Za nas slov. romarje so ti vozovi prelepi! Kljub prošnji me je porinil preprijazni gospod kopdukter z drugimi romarji v nesnažen živinski voz, a ravno pred menoj je spustil omenjeni gospod dva po njegovem mnenju imenitnejša potnika v popolno prazni voz tretjega razreda, a mene je robato nazaj potegnil, češ, ni prostora več. Tedaj v voz, kateri je namenjen desetim osebam, sta smela vstopiti samo dva potnika in jaz sem se moral pokoriti v živinskem vozu. Je li to jednakopravnost! Jaz se sicer na željo mojih sopotnikov zdaj samo tukaj oglasim, a če bi še enkrat bil v takem položaju, oglasil bi se kje drugje. Dotični gospod pa naj dobro zapomni, da je slovenski denar toliko vreden ko nemški. (Izza celjskih hribov.) Tukajšnji Slovenci smo že zopet storili važen korak v narodnem obziru. Kakor Vam je znano, ustanovila se je 4. sept. pri č. g. celjskem opatu v navzočnosti nad 40 gospodov za nas Slovence prekoristna Leonova družba. Pravila te nove družbe so se takoj poslala v potr-jenje. V Celju že itako Slovenci hočejo v žlici mrzle vode svoje nasprotnike potopiti. (Občinske volitve v Lošinju.) Tekom prihodnjega meseca vršile se bodo v Lošinju na otokih občinske volitve. Opozorjamo tamošnje narodnjake, da se pripravijo za delo. (Zaradi verskega razžaljenja) obsodila je okrožna sodnija v Rovinju, Jurija PersiCo na tri tedne zapora in sicer zaradi tega, ker je pri neki procesiji ostentativno pokrit ostal mej tem, ki so se vsi ostali odkrili. To je tudi sad novodobne italijanske kulture v Istri. (Iz Goriškega) koncem septembra. Gosp. Ivan Kušar. urednik zares avstrijskega lista —tednika „11 Rinnovamento", javlja v št. 122, da je šel t. 1. v 10 dnevui zapor due 15. septembra, ker je bil obsojen od okrožnega sodišča v Gorici in je bila ta razsodba potrjena od višjega sodišča ua Dunaju. Vsled tega je jedna št. izostala. Da je bil urednik J. K. v ta 10 dnevni zapor obsojen, je bila kriva obtožba nekega Travana, ki ga ie dolžil razžaljenja časti, zaradi česar je bila tudi „So4a" obsojena. Sedaj ga že čaka druga hujša obsodba: ua 3 tedne zapora in 100 gld. globe., kar ni, kar si bodi za ubogega urednika, ki je prepričan, da služi dobri stvari. Ta obsodba je zadela urednika zaradi članka: „La smarrimento d'una lettera amorosa", t. j. „0 zgubi enega zaljubljenega lista", v katerem je našlo državno pravništvo med vrstami, da se pisec norčuje z neko visoko osebo v Primorju. Društva. (Družba sv. Cirila in M e to d a) je imela svojo 79. odborovo sejo dne 26. septembra t. 1. ob 3. uri popoludue. Navzoči so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), Anton Koblar, Matej Močnik, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik) in dr. Josip Vošnjak (blagajnik), izmej nadzornikov pa dr. Ivan Svetina iu Ivan Vrhovuik. Po običajnem prvomest-nikovem pozdravu je blagajnik naznanil, da znaša letošnji deficit precejšno svoto, ker je nekaj podružnic še zelo mrzlih v dopošiljanju svojih letnih prispevkov. — Vodt-tvene seje bodo od slej naprej prvi četrtek vsacega meseca ob '/«3. uri popoludne; s tem uaj poštevajo naši organi in naši dopisniki. — V dobavo družbinih prispevkov se bodo uvedli nabiralniki. — Ko se rešijo nekatere nujne stvari zaključi prvomestnik sejo ob 6. uri zvečer. Telegrami. Dunaj, 1. oktobra. Poslednjih 24 ur jih je v 4 bukovinskih političnih okrajih 8 zbolelo in 4 umrli za kolero, v 20 galiških političnih okrajih je pa 101 zbolel in 55 umrlo. Dunaj, 2. oktobra. Dopoludne se je položil temeljni kamen župnijski cerkvi v Ottak-ringu v prisotnosti cesarjevi. Navzoči so bili ministerski predsednik, učni minister, namestnik, zastopniki oblastev in stoln. kapi-telja. Cesarja so vsprejeli z burnimi „Hoch"-klici. Cesar je šel v cesarski šotor, kjer ga je nagovoril kardinal Gruscha kot očeta narodov. Po blagoslovljenju temeljnega kamena je cesar mej glasovi cesarske pesmi in „Hoch"-klici udaril s kadivom po njem. Po dovršeni slavnosti se je cesar povrnil v dvorec. Dunaj, 2. oktobra. „Wiener Zeitung" objavlja imenovanje profesorja Wolseggerja v Kočevju ravnateljem tamošnje državne nižje gimnazije. HoleSov, 2. oktobra. Včeraj je popolnoma pogorelo postajinsko poslopje severne železnice v Hlinskem. BudimpeSta, 2 oktobra. Danes je plenarna seja ogerske delegacije. Poročevalec Falk je naglašal, da se Kalnoky že več let s spretnostjo in vstrajnostjo prizadeva, da se ohrani v Evropi mir. Ta vspeh je dosegel, ne da bi bil kaj žrtoval od veljave Avstro-Ogerske. Ko je minister v odsekovem poročilu označeno stališče vsprejel in najodločneje obljubil, da se ne bode oziral le na splošne koristi monarhije, temveč tudi na posebne koristi Ogerske, predlaga poročevalec, da se izreče odobrovanje vnanji politiki, ter priznanje in zaupanje njenemu vodji ter se budget vsprejme za podlago podrobni debati. Podrobna debata se je takoj pričela. — Ko je Apponyi izjavil, da bode sicer glasoval za budget, da pa odklanja, da bi se Kalnokyju izreklo zaupanje in priznanje, ker on ne vidi nobenih posebnih vspehov vodstva vnanje politike. Bndget vnanjega ministerstva se potem vsprejme in Kalnok.vju izreče priznanje. Vzlic temu se je ministru vnanjih stvarij izreklo zaupanje z veliko večino. Vsprejel se je tudi budget mornarice. Berolin, 2. oktobra. V soboto so zaprli 130 podčastnikov tukajšnje podčastniške šole in odpeljali v devinsko trdnjavo. Po mestu se je začelo govoriti, da se je mej njimi razširil socijalizem in anarhizem. To pa ni res. Kaznovani so le zaradi disciplinarnih prestopkov. G-enf, 1. oktobra. Minolo noč je bil tukaj hud vihar. Parnik „Helvetio" s 25 potniki je hudo gnalo proti Montblanškemu mostu. Potnikom se je posrečilo, da so se brez nevarnosti izkrcali. Parnik in most sta močno poškodovana. Več čolnov in manjših ladij se je potopilo. — Vožnja po jezeru je ustavljena. Milan, 2. oktobra. Tukaj se je sešel mcjnarodni kongres za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Sešlo se je več senatorjev, poslancev, narodnih gospodarjev in državnikov. Pariz, 2. oktobra. „Univers" poroča, da Rusija hoče posredovati v vojski mej Kitajem in Japonom. 5000 ruskih vojakov je že odšlo na Korejo. Pariz, 2. oktobra. §V Chateaudunu pogorela so vojaška skladišča. Milijon centov sena je zgorelo. Kajira, 2. oktobra. Umrl je načelni inženir sueškega prekopa. V Izmajliji je nekdo nanj streljal in ga bil smrtno poškodoval. Umrli so: 30. septembra. Ana Dežman, tovarnarica, 35 let, Kravja dolina 11, myelitis chronica. 1. oktobra. Anton Verhovec, dimnikarjev sin, 17 mesecev, sv. Petra cesta 62, davica. Tujci. 29. septembra. Pri Slonu : Vitez Haufe, Jellinek, Jeglitsch, Hartmann z Dunaja. — Bradamante iz Trsta. — Paul s ČeSkega. — Kraus iz Gradca. — Murnik iz Kamnika. — Hanusch z Notranjskega. — Didič iz Idrije. — Skedl iz Pulja. — Hanek iz Dun. Novega Mesta. Pri JHaličtt: Mandl iz Pinczehely-ja. — Spiegler z Dunaja. — Makesch iz Celja. — Dietz, Dola iz Štorij. — Hoffman in Willeg s češkega. — Gosslett iz Hrastnika. — Burgarlh iz Budimpešte. — Šegula iz Novega Mesta. — Globočnik iz Kranja. — Praser iz Celovca. — Wein iz Bele Peči. — Langer s Češkega. — Regnard iz Gorice. Pri Južnem kolodvoru: Brener z Dunaja. — Režek od Dev. M. v Polju. -- Henkel s Krškega. — Fleischbacker in Kletzel iz Brna. — Ratajec iz Bučke. — Marinček iz Blok. — Košir od Sv. Jošta. — Gridl iz Gorice. — Urbane iz Knittelfeld-a. Pri avstrijskem caru: Medved iz Kamnika. — Jeraša, Fercej s Save. Vremensko sporočilo. Tržne cene v Ljubljani dn6 29. septembra. Pšenica, m. st. Rež, i, . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, „ . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah, „ . Fižol, „ . Maslo, kgT. Mast, Speh svež, „ hktl. gl.|Fr 50 80 80 50 80 70 14 Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Goveje meso, kgr. Telečje Svinjsko „ „ . Koštrunovo „ „ . Piščanec . . . . Golob..... Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ glT]kr. B a O Cas Stanje Veter Vreme 2 " .9 s _ opazovanja zmkome™ v mm toplomer* po Celziju ■g« S S <* a 1 7. n. zjut. ž. a. pop. 9. a. sveč. 732 5 734-3 736 5 74 116 8-6 si. zapad si. svzh. dež oblačno jasno 420 dež Srednja temperatura 9 2 , za 4-3° pod normalom. Vsebina 19. zvezka 1894: 1. Vojvoda Leopold III. Sestavil dr. Fr. L. 2. Pesmi. Zložil Anton Medved. 3. Gospa s pristave. (Zgodovinski roman.) Spisal I. Kraljev. (Dalje.) 4. Spletke. (Povest iz nedavnih časov.) Spisal Š. (Dalje.) 5. Iz počitniškega dnevnika. III. Castel s. Pietro. Zložil Mih. Opeka. 6. Ribici. Zložil Gojko. 7. Skrinja. (Svatovska pesem.) Zložil Gojko. 8. Loka. (Krajepisno zgodovinska črtica.) Spisal Fr Pokorn. (Dalje.) 9. Rim, središče lepih umetnostij. Spisal dr. Anton Medved. 10. Aforizmi o ženstvn. Berilo gospe Pavline Pajkove. (Konec.) Na platnicah : Duše-slovna pisma. — Slike: 1. Leopold III. 2. Egiptovski kačji krotilec. (Po fotografiji.) 3. Notranjščina starološke župne cerkve. (Fot. Fr. L) 4. Pantbeon v Rimu. 5. Notranjščina Koloseja. 6. VnanjšČina Ko-loseja. Darovi, nabrani za napravo dijaške kuhinje v Novem Mestu: Neimenovani duhoven 150 gld.; dr. K. Slane 100 gld.: V. Bergant župn., 5 gld.; Jak. Mikolič 3 gld.; Rih. Dolenc 10 gld.; Iv. Jakše 10 gld.: Avg. Skabrne 10 gld.; Fr. A., kapelan, 5 gld.; A. Štepic in Fr. Pršnir 2 gld.: A. Aleš, dekan, 10 gld ; neimenovan duhoven 1,0 gld.; neimenovan 10 gld.; Mat. Torkar, žup., 4 gld.; nekdo 10 gld.; A. Lovšin, žup., 5 gld.; P. Bern. Vovk 2 gld.; Mih. Zaje, žup., 4 gld.; J. Ramor 5 gld.; Em. Mechora 2 gld. Podgrajec 20 gld.; Jos. Benkovič 2 gld.; Verbič 2 gld.; nekdo 2 gld.; Schweiger, župnik, 5 gld; Zbašnik, župnik, 5 gld.; iz Soteske 10 gld.; dr. Defranceschi 5 gld.; slavni deželni zbor 100 gld.; dobra roka iz Vinice 1 gld.; iz Žužemberka 10 gld.; Jos. Stojnič 2 gld.; B. Bartol 5 gld.; I. Babnik, župnik, 10 gld ; Josipina Hočevar 50 gld.; Ivan Mechora 5 gld.; A. Krčon, župnik. 5 gld.; Fran Dular 1 gld.; neimenvan duhoven 6 gld. 71 kr.; Fr. Jarc. župnik, 5 gld.; V. Vondraček, kapi., 2 gld.; Janez Porenta, župnik, 5 gld.; A. Fetich-Frankheim 5 gld.; Franc Dimnik 8 gld.; dr. Fran Detela 5 gld.; Ivan Globelnik 3 gld.; Fran Pleško 5 gld.; Jak. Dolenec, župnik, 3 gld.; Fr. Boncelj 2 gld. (Dalje slždi.) Vzajemno podporno društvo v Ljubljani bm 3-3 naznanja, da se s 1. oktobrom prične sprejemanje udov za tretji odsek. Uradne ure za stranke so vsaki dan razven nedelj in praznikov od 9—12 ure dopoldne. Službo išče mlad cerkovnik m organist ki je zmožen podučevati tudi v ljudski ioli. Naslov pove upravništvo .Slovenca". 521 2—1 Leopold Tratnik prej M. Sehreiner, pasar in zlatar, v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27, priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne cerkvene posode m orodja. Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled. Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni. 311 26—19 flobro se iztflpi mir za nalaganje. V zlatn obrestljivo in povračljivo. 6°!0no bolgarsko hipotekarno posojilo. Hinotpknrnn zagotovljeno s prvohi-JII|IUU H u n aj 8 k a b o r z a. Dne 2. oktobra. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4 %..... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron Ogerska zlata renta 4%...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. v< 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... 99 gld. 10 kr. 05 . 123 90 . 97 90 . 121 35 . 96 o 65 n . 1034 — 25 . 123 95 j. 60 90 » . 12 17 n 9 86 n . 45 25 5 n 89 n Dn6 1. oktobra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državie srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld...... . Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4<& 148 gld. 75 kr. 156 „ — 196 „ 50 96 „ 50 143 „ 25 127 „ 50 107 „ — »1 n 67 „ 50 n 98 „ 60 220 „ — 162 „ — 128 „ — n 98 „ 50 n Kreditne srečke, 100 gld........196 gld. 50 kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 70 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......24 „ — „ Salmove srečke, 40 gld................69 , 50 „ St. Gen6is srečke, 40 gld.......71 „ 60 „ Waldsteinove srečke, 20 gld......50 „ 60 „ Ljubljanske srečke.........24 „ 75 „ Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld. . 167 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. v. 3417 „ 50 „ Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 490 „ - „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 110 „ 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 75 „ - „ Montanska družba avstr. plan.....86 „ — „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 174 „ — „ Papirnih rubljev 100 ...............133 „ — „ Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitki. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba „M E H C IJ B" Kollzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstrasiB 74 B. Sar Pojasnila »S v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh jpekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti PF* naloženih giavnie.