177. številka. Ljubljana, četrtek 5. avgusta. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD Iihaja viHk dan, isvcemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po po it i prejenian za avatro-ogerake dežele za celo leto 16 g]., za pol leta 8 gl. »* Aetrt leta 4 gld.— Za Ljubljano brez poiiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se račnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode uči tel je na ljudskih šolah in M dijake veU» »nišana cena in aicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od ćetiristopoe petit-vrate 6 kr, 6e ae oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiratl. — Bokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Oprav nistvo, na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši. Nevednost in arogantnost ljubljanskih nemških listov. Mi smo v jednej predzadnjih Številk .Slovenskega Naroda" uradno tukajšnjo „Laiba-cber Zeitung" mimogrede" zavrnili, ker se je drznila iz same nevednosti naše kmete grajati, in jim neumne, neizpeljive in prisilne svete dajati, pa je morda v svojej nemškej dusi tudi hudoben namen imela, našim kmetom Škoditi r tem, da jim državno in privatno pomoč odvrne, češ, saj ste sami krivi. „Laib. Ztg.u je namreč grajala dolenjske po toči oškodovane kmete, zakaj bo ne zavarujejo zoper točo, zakaj so tako zanikerni in ne dado male premije, da bi od času škode dobili nagrade. Mi smo na to rekli, da bi bil ljubljanski nemški oficijozus, predno gre take članke pisati in našim kmetom svojo grajo in svoj svet siliti, prej sam sebe podučiti imel, kako so stvari, ker „qui bene distinguit bene docet.u Kdor hoče glede asekuranc svete dajati, ta j rti mora prej poznati, kdor jih pa pozna, ta ve, da na Kranjskem ne če j o zoper točo zavarovanja jemati. Čemu torej rekriminacije „Laib. Ztg." Namesto pa, da bi nemški novinarji na to dobljeno lekcijo molčali, in si jo za drugič zapomnili, jemlje brat „Laibacheričin", famozni organ naših nemškutarjev „Laibacher Tagblatt" v uvodnem članku od sobote svojo vredno sestro v zaščit in se s temi besedami blamira: „Im viertun Liodo operiert „Narod" gegen dic „Laibacher Zeitung", welchor das Majesttitsvorbrecliun zur Last gelegt wird, don Grundbc-aitzurn ln Kruin dio \\ u hit batu ii dur gegen 11 a g e 1 s c h ii d o n bostulion-den VersiuheruugHaiistalteu nahu zu 1 gen. — Wiu komito auch d:ia utiiciclle doutsehe l'.latt oh \vageo, alovotiisclien UrundbcHitzerii lieluhruiig zu ertheilon ? Uebrigous niOguu sich diu vertjuhiedenun A ss o c tiran zau stal ten 1'ilr die iioutidliche UnterstUfeauog ibrer Zweoko bedankon". Iz tega mi vidimo, da sta oba nemška lista v Ljubljani, c. kr. uradna „Laibacher Zeitung" in organ konstitucijonulnega društva „Laibacher Tagblatta grozno trdouba in topa ali kakor Nemec pravi „begrirl'stiitzig". Moramo jima torej jasneji in še enkrat potreben poduk dati. Neumno je kranjske kmete karati, zakaj 86 nijso zoper točo zavarovali, ker nobeno asekurnnčnodruštvozavarovanjazo-per točo na Kranjskem ne prevzame. Kaj hoćete potlej ? Dolenjci to dobro vedo, vi uradni novinarji, ki hočete njih učitelji biti, pa ne veste, in se niti podučiti dati nečete! Pred nekaj leti so bili mnogi kranjski gospodarji, tudi po Dolenjskem, zavarovani pri asekurančnih društvih zoper točo: „Minerva", „Evropa", „Oesterreichische Hagelversiche- rung". Plačevali so dolenjski kmetje tačas drage premije po 5 do 10 gld, od sto goldinarjev. A ko je 1875 1. tofa Dolenjce hudo pobila, nijso ubogi kmetje dobili skoro nič, ker so dotična društva uže z druzimi točami ruinirana bila in potem tudi res — fali rala. Kjubu temu nemilemu izkustvu, hoteli so se nekateri gospodarji na Dolenjskem še zavarovati. A dobili so od društev odgovor, da na Kranjskem („Krain" je bilo podčrtano) ne sprejmo zavarovanj zoper točo, ker statistika tu, kakor sploh v planinskih deželah jako neugodno kaže. Mi bi Iehko osobe imenovali, katere so take odgovore dobile. Nij Ii potlej impertinentno lehkomišljeno, da tukajšnja nemška lista nade kmete grajata za nekaj, o čemer, kakor se vidi, nič ne razumeta. Sosebno je nespodobno, da uradni list kaj tacegp piše. Politični razgled. 1 <»t r*» ■■ J<> dežele. V Ljubljani 3. avgusta. „ Avstrijski Slovani In dinastija,4* pod tem naslovom piše „Politik", kako so doslej avstrijski Nemci ravnali z ne-nemškimi narodi avstrijskimi. Da si so Nemci pri nas v Avstriji v veiikej manjšini, delali so vendar tako, da se je Avstrija videla v notranjem in vnanjem samo nemška. Zatirali so Nemci druge narode in državo izsesavali sebi na korist. Postavili so se mej vladarja in slovanske narode, da bi ti ne prišli s cesarjem v kako dotiko. Ta nenaravna razmera da se še le zdaj polagano odpravlja. Vladarjeva hiša stopa v dotiko z avstrijskimi Slovani in s tem pri poznava, da so ravnopra-ven faktor. To pozdravlja „P.W kot dobro znamenje in preobrat na boljše. Z Diuiaj.-u poroča telegram, da je dne 3. avg. srbski knez Milan s svojima svakinjama tja prišel. Dno 10. t. m. se bodo baje sešli v Ischlu coainr avstrijski in nemški in knez srbski. Pravijo, da tudi knez ruinunski. Iz tega pohoda sklepajo neke novine, da se bosta Srbija in K u m unij a z orožjem v roki postavili nasproti Bolgarskej, kadar bi se ta hotela združiti z Vshodnjo Kumelijo in da na to dela tudi A vs tri j a! Pod uplivom nemške politike bi Avstrija morda res dala se zapeljati do kakega pogubnega sovražnega koraka proti Bolgariji, isto se tudi lehko misli o Rumuniji. Da bi pa Srbija tudi sovražno postopala napram svojim bratom in sicer v trenotku, ko se črnogorska in bolgarska vlada vsled ruskega upliva prijateljski bližata, to je neverjetno, ker je za Srbijo nevarno in nenaturno. Viiuiije držtave. Iz Sofije se piše, da bode knez črnogorski v kratkem poslal k bolgarskej vladi posebnega poslanca in ga poveril pri knezu bolgarskem. fdluflstfoiiova bolezen je jedna najvažnejših dogodeb. Iz Londona se poroča o Gladstonu, da se mož uže boljši počuti; on postaja mirnejši in se mu tudi feber ne vrača. Ko bi ta državnik umrl, bila bi za ta hip svetovna škoda, posebno v tem hipu, ko zopet orijentalno vprašanje na vrata trka. Poročila iz AfganiMtatia glase neugodno. Afganistanci so pretrgali brzojav mej Bombavjem in Kabulom in baje da se je začela tudi armada Abdurahmanova upirati proti njemu. Angleži so poslali zdaj v Afganistan svojega najboljšega generala W o 1 s e 1 e y - ja, ker so videli, da sta Burov in Primroze nezmožna vojskovodji. Iz Čari urada se javlja, da so dobili vojaški pristavi vseh evropskih poslanikov tam ukaz, opazovati, kako se Turčija oborožuje in o tem poročati vlastim. Demonstracija evropskih sil z ladijami zoper Turčijo postaje bolj in bolj neverjetna, ako se pa bode izpeljala, udeležila se je bode tudi — Turčija sama! Zoper koga pa bode Turčija demonstrovala? vpraša se. Stvar postaje naposled smešna. Evropske vlasti hočejo zoper Turčijo demonstrovati, Turčija pa se jim pridruži in pravi: pustite še mene v sredo l jaz bodem tudi demonstrovala! Francoski „ Tempa w piše iz Carigrada, da Turčija razločuje mej zahtevanjem Črne gore in Grške. O zahtevanji Črne gore pravi ona, da so zakhueene v berlinsko pogodbo, a zahte-vanja grška nijso prav na trdnih nogah in tudi Angleška je nameravala s kraja demonstrovati zoper Turčijo samo zavolj Črne gore, še le kasneje je odobrila tudi francoski predlog, da se zoper Turčijo z ladijami demonstruje tudi zbog grške zadeve. Dop LSI. Iz Slovenj Gradca 3. avg. [Izviren dopis.] Tri denašnjej volitvi okrajnih zastopnikov iz skupine velikih posestnikov so bili kandidatje narodne in konservativne stranke od jednajstih volilcev enoglasno izvoljeni. Trije graščaki so se tej stranki „na ljubav" volitve vzdržali: 7 nemškutarskih volilcev je sicer prišlo na volišče, — pa so ga brez glasovanja ročno zopet zapustili, ker so svoj propad naprej videli. Pričjtkovati se sme, da bode tudi druga skupina narodno zmagala, da v tem zastopu narodna večina ostane, kar ima, kakor se je dozdaj videlo, dovolj važen političen vpljiv. ■z Konjic 2. avgusta. [Izviren dopis.] Deželni zbor štajerski je dovolil, da se okraj Draineljski iz konjiškega sodnijskega okraja izloči in naj se celjskemu okraju pridruži. Konjiška sodnija je uže dobila od ministerstva pravosodja ukaz, naj izroči agende, zadevajoče drameljske občine, celjskej sodniji. Ali večidelj občinstva protestira proti tej nameri in dojde prošnja na ministerstvo, da ostanejo soseske Tletovarje, Grušče pri konjiškem okraju, katere imajo v Konjice eno uro v Celje pa tri! To jo vendar dokaz, kako prenagljeno se včasi enostransko peticije uslišijo. Obravnave v tej zadevi so bile jako površne, če ravno se je mnogo pisalo. ■z Radovljice 3. avg. [Izv. dopis.] ske katoličko slovensko političko društvo z Malokrat se je togotil gromonosni bog Jupiter imenom „Sloga" in se sedežem v Ormoži. — tolikokrat, kakor letos. Da se le dve mali Namen društva. § 2. Namen tega društva je, meglici spravita na nebo, uže se napravi grozna da budi in Sin narodno zavest in razni po-nevihta, da grmi in treska, da je joj. A kaj, J sebno pa gospodarski nauk in omiko mej slo-ko bi bilo le to! Skoraj vsak dan se čita po'venskim ljudstvom v ormoškem okraji, da brani novinab, koliko škode napravlja letos ubogemu narodne in vse druge pravice omenjenega ljud- kmetiču toča, katera neusmiljeno bije po polju, vinogradih in livadah. Ves up ubozega kmetica je v malo trenotkih uničen. stva in s kratka, pospešuje materijalne in duševne koristi njegove v državnih, občinskih, cerkvenih, šolskih in gospodarskih zadevah. — Tudi jaz moram denes poročati o groznej pripomočki društva. § 3. Da se ta namen do nevihti, ki je razsajala v soboto 31. julija,seže, bodo: a) udje se večkrat shajali in mej zjutnij po lepej Radovljiškej okolici. Tacega viharja in naliva, pomešanega s točo, skoraj ne pomnijo ljudje. Da bi bila nevihta trajala le nekoliko dalje, bilo bi vse uničeno, le to je sreča, da se je kmalu razvedrilo. Toča, katera prav redkokedaj pobije tukaj, a se nas letos vendar nij izognila, napravila je po okolici mnogo škode, kajti na nekaterih krajih bilo jo je toliko, da je bilo vse belo, kakor po zimi snega. Marsikateri poljedelec zgubil je večino prihodnjega pridelka, kar je zdaj mnogo hujše, ker ne bode mogel sejati ajde in družili poznejših pridelkov, kar je bilo pa lahko n. pr. po Dolenjskem, kjer je toča mnogo poprej pobila. Naj omenim Se sledeče: Hudi naliv jc Radovljiške ulice grozno razdejal in tudi nekatere hiše so se napolnile z vodo, tako, da so ljudje imeli mnogo nezgod. A kaj čuda! Po celem mestecu nahaja se v jednej samej ulici vodotok, drugje pa teče voda, kakor jej je drago. Kadar nastane tedaj naliv, raztrga voda ulice, da je groza in je nevarno po njih hoditi, kakor n. pr. po onej, katera pelje mimo naše „ubožnice" v Predtrg. Naši gospodje nemškutarski mestni očetje bi morali vendar zato malo bolj skrbeti, da se napravijo potrebni vodotoki. Zdaj ob poletnem času prihaja vedno veliko tujcev v Radovljico, ki nijso vajeni turih ulic, kakor so Radovljiške. Ti se gotovo posmehujejo našim skrbnim mestnim očetom, katerim je olepšanje in blagor Radovljiškega mesteca, skoraj bi dejal, deveta briga. K Gorenjskega 30. julija. [Izv. dop.] Napotil me je gosp. dopisnik od Triglava v „Slovenskem Narodu" od dne 19. t. m., kateri je prav dobro razločil, kako se slovenski ura-duje in neuraduje v Radovljici, da tudi jaz malo posvetim v tej zadevi. Navado imam tudi jaz, da pogledam nekoliko tu stvari po Gorenjskem, in ker sem narodnjak z dušo in telesom, zato tudi ob-iščem rad slovenska narodna društva, pri ka-terej priliki sem se mogel nekje prepričati, da društveni tajnik vse slovenske vloge dela, da se pa pri uradih le nemško odgovarja in odloke dela c. kr. glavarstvo v Radovljici. Nadejali smo se, da bo mlad adjunkt, kateri ima slovensko pisanje, vsaj kaj slovenskega jezika pri uradovanji rabil; pa vse je le „deutseh", kot prej. Kdaj se bo kaj odločilnega storilo za Slovence? Ako taki mladi možje ne bodo, kdo pa bo? Tu se spet kaže, da srednje šole je treba tako prenarediti, da se bodo vsi dijaki temeljito slovenščine naučili. Dozdaj so se je le tisti, kateri so se poleg šole sami učili. Iz Ormoža 1. avgusta. [Izviren dopis.] (Pravila „Sloge", katoličkega sloven skega političkega društva vOrmoži) so taka le. „Ime in sedež društva. § 1. Ustanovlja se za ormoški okraj, spadajoči pod ptujsko okrajno glavarstvo si. c. kr. namestnije štajar- soboj o politiki, gospodarstvu in obče koristnih rečeh pogovarjali; b) bodo društveniki zborovali ter sestavljali prošnje, pisma, zaupnice, spomenice, sklepe in je po časnikih razglašali; c) „Sloga" bode pri postavljanji kandidatov pri raznih volitvah sodelovala, jih podpirala ter z izvoljenimi občevala; d) Čitali se bodo časniki in drugi spisi, kateri se bodo tudi, če bi treba bilo, po domače razlagali; e) ustanovila se bode zbirka društvenih knjig, knjižic in drugih za društveni namen primernih spisov ; f) napravljale se bodo tudi besede ali zabavni shodi za omiko in vedrenje duha in veselice s petjem, godbo in glediščnimi igrami. Društvo bode stroške pri vseh takih pripravah pokrivalo z mesečnimi in prostovoljnimi doneski posameznih udov. Sprejemale se bodo tudi podarjene knjige in drugi spisi za društveno knjižnico. — Ustanovitev in obnovitev društva. § 4. Društvo je osnovano, ako šteje vsaj 20 udov. Ud društva je lahko vsak polnoleten Avstrijanec, kateremu postave ne branijo stopiti v političko društvo, vendar le, ako se pri društvenem vodstvu pismeno oglasi in ako ga odbor sprejme; nesprejetemu pa odbor nij dolžan uzrokov objaviti. Odbor ima tudi oblast, koga brez navajanja dotičnih razlogov izključiti. Kdor pa sam izstopi, mora svoj izstop prvosedniku pismeno naznaniti. O obnovitvi društva se mora razpravljati, ako vsaj Vs društvenikov kakovo spremembo zahteva in obnovitev obvelja, ako jo a/8 društvenikov skleneta. — Pravice in dolžnosti udov. § 5. Vsak društvenik ima pravico: a) društvene časopise, knjige in knjižice čitati in po določenem redu si jih na dom iz-posojevati; b) udeleževati se vseh društvenih shodov in zborov; c) pri zborih govoriti, predloge staviti, glasovati, voliti in voljen biti; d) veselic se udeleževati in druge posebno iz svoje obitelji in rodbine k veselicam dovajati. Vsak ud ima dolžnost, po svojej moči pospeševati in podpirati društvene namene (§ 2.), ravnati se po zborovih pravilih in odborovih sklepih, pridobivati novih udov ter naprej plačevati 10 krajcarjev na mesec, da se pokrivajo društveni stroški. Prostovoljni doneski se hvaležno sprejemljo; vplačani doneski pa se ne vračujejo. Daljnim ali pa resnično revnim udom se mesečnina lehko zniža ali celo odpusti ; udje pa, ki mesečnine po najmanje dva-kratnej opomeni plačali nijso. se izključijo. — Vodstvo. § G. Društvo vodi odbor 9 udov, katere voli društveni zbor vsako leto na novo. Kdor izstopi, se sme zopet voliti. Odborniki volijo izmej sebe prvomestnika, ki mora znaj-menje 3 odborniki v Ormoži stanovati, njegovega namestnika, tajnika, knjižničarja, ki je tudi tajnikov namestnik, in denarničarja. Zbor voli tudi vsako leto 6 nadomestnikov, izmej kojih morajo vsaj 8 stanovati v Ormoži. 01-bor sklicuje društvene zbore, izvršuje njihove sklope in odstopivši daje račun o društvenem premoženji. Odborniki in njih namestniki imajo nalogo, da zvedo potrebe svoje pokrajine ali vasi in jih naznanijo odboru, da jih pretehta in če je potreba, postavi na dnevni red občnega zbora. Da so od borovi sklepi veljavni, mora biti pri seji navzočen prvosednik ali njegov namesnik, tajnik ali knjižničar in trije odborniki ali nadomestniki; ako pa kojemu izmej odbornikov nij mogoče priti k Reji, mora to ob pravem Času javiti, ka se more pozvati nadomestnik. Prvomestnik ali če je on zadržan, njegov namestnik zastopa društvo vnanjim oblastim nasproti. Prvomestnik ali njegov namestnik s tajnikom ali njegovim namestnikom vred podpisuje vsa naznanila in opravila v društvenem imenu. Da v odboru sklep obvelja, mora nadpolovična večina zanj glasovati; prvo-mestnikov glas razsodi, kadar nij večine. — Društveni zbori. § 7. Vsako leto se redno skliče občni zbor v Ormož; razen tega pa se lahko izredni zbori skličejo v Ormož, Središče ali kateri drugi kraj ormoškega okraja; udom se ima naznaniti dnevni red vsakega zbora. Zboru predseduje prvomestnik ali če je on zadržan, njegov namestnik ali najstarejši odbornik. Zboruje pa se lahko v sobi ali pod milim nebom. Društvo voli 9 odbornikov in G nadomestnikov, glasuje o predlogih, od odbora stavljenih, voli 3 ude, ki naj pregledajo društvene račune, sklepa o spremembi pravil in o raz-druženji „Sloge"; občni zbor sme tudi imenovati za Častne ude tiste, ki imajo velike zasluge za narodni razvitek v smislu društvenega imena, kateri častni udje imajo vse pravice pa nobenih dolžnostij pravih udov. — Sodnija o prepirih. § 8. Ako nastane mej društveniki prepir, razsojajo o tem izvoljeni sodniki. Vsaka stranka društvenikov izvoli dva družabnika za sodnika in če se ti ne zjedinijo, izvolijo si nadsodnika, kateri končno razsoja. — Razdru-ženje. g 9. Društvo se razdruži: a) če ne šteje niti 20 udov; b) če a/3 društvenikov razdru-ženje skleneta (§ 4.) in c) če politička gospodska razdruženje ukaže. V prvih dveh slučajih odloči o premoženji občni zbor. V Ormoži 1. julija 1880. —" Domače stvari. — (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov v Ljubljani) je izdala za praznovanje svoje petindvajset-letnice sledeči program slavnosti: Soboto 7. avgusta: Ob \'a9. uri zvečer: Pozdravljenje tujih gostov v družbenih prostorih (Knežji dvor.) Nedeljo 8. avgusta: Ob l/a8. uri zjutraj: Zberejo se vsi deležniki svečanosti v družbenih prostorih, kjer se družbene znamke, jedilni in vozni lističi proti pbiči oddajejo. Red sprevoda: 1. Deputacije društev iz Maribora, Zagreba, Celovca, Inomosta, Gradca in Dunaja; 2. Ljubljansko društvo rokodelskih pomočnikov. Ob Va9. uri: Vhod v nunsko cerkev. Društveniki ostanejo pri svojih zastavah; častni udje in pokrovitelji zasedejo prve stole na listovej strani. Pridiga, slovesna sv. maša, Te Deum. Po dokončanej službi božjej gre sprevod v istej vrsti z godbo skozi Selenburgove in slonove ulice, po Marijinem trgu in frančiškanskem mostu, skozi špitalske ulice, po mestnem trgu in Hrndecki-jevem mostu in črez Turjaški trg v družbene prostore nazaj. Ob »/,1, uri: Skupni obed v čitnlničnej restavraciji. Prostore pri mizah bodo tedniki odkazali. Ob 8. uri zvečer: Slavnostna beseda z govori in petjem v čital-ničnej dvorani. — Potem zabava s petjem iu godbo. Ponedeljek 9. avgusta: Ob 6. uri se družba z gosti s posebnim vlakom odpelje na Bled. Ob 9. uri služba božja za umrle pokro-! vitelje, ude in dobrotnike društva v cerkvi na I otoku. Vožnja po jezeru, ogledovanje okolice i. t. d. Ob 7. uri zvečer se vsa druščina s posebnim vlakom zopet v Ljubljano povrne. Le povabljeni p. n. gg. gostje in z društveno znamko okinčani udje se morejo udeležiti slavnostnih zabav. V Ljubljani dne 31. julija 1880. Jan. Gnjezda, predstojnik. — (Iz Ptuja) se nam piše: Kakor uže poročano, priredijo dne 8. t. m. gimnazijci mariborski v našej Čitalnici veliko veselico. Sli širno, da bodo prišle deputacije dijaške iz Beča, Gradca, Celovca, Novega mesta in Celja. Gospod Bezenšek, profesor v Sofiji v Bolgariji, zdaj doma na praznicih, je obljubil, da se bode naše veselice tudi udeležil, kar prijateljem njegovim naznanjamo. — (Nesreča v viharji.) Poroča se nam: Pri sv. Duhu blizu Loke sta zadnji ponedeljek dve ženski pre.l nevihto in dežjem bežali v prazen ulnjak vedrit. Silna sapa pa ulnjak podere, in padajoča streha jedno žensko ubije, drugo zelo poškoduje. — (Ponarejanje bankovcev.) Kro-jač Josip Ozirnič je bil te dni pred porotno sodbo na pet let uječe obsojen zarad ponarejanja bankovcev, njegova žena pa, ki mu jih je izdajati pomagala, na tri leta. — (Umor in d eto mor.) V Celji je bila 31. julija pred porotniki Anka Brezovnik, tožena, da je svoje v prešeštvu rojeno dete 18 dnij po porodu s tem umorila, da ga je na se na prsi pritisnila pa mu nosnici tiščala. Državni pravdnik jo je tožil zarad navadnega umora. Porotniki pak so po nasvetu zagovornika izpoznali jo krivo le detomora. Vsled tega je bila obsojena na pet let. Drž. pravdnik je precej naznanil ničevostno pritožbo. K ha ne vesti. *(Tudi Nemci nosove režejo!) Na Dunaji sta se te dni dva delavca stepla ter je jeden delavec zgrabil nož, prijel druzega delavca za nos in ga odrezal mu. Dunajski judje pravijo le Črnogorcem in Srbom „nasenab-Bchnajderi", zdaj smejo tudi sebe tako zvati. * (Nezvest občinsk z a s t o p.) Na Tirolskem, v vasi Pondo, so zaprli župana in dva občinska svetovalca, ker so zapravili baje 70.000 gld. občinskega denarja. * (Zversk očem in neusmiljena mati.) V Karlinu poleg Prage je minoli četrtek umoril neki mož četiri let staro deklico, katerej je bil očem. Z železnimi kleščami razbeljenimi je dete ščipal, potem je udušil in naposled razbil mu črepinjo. Mimogredoči ljudje so to opazili in šli po policaje. Ti pri dejo in odpeljejo zločinca v Prago. Pred odhodom se oklene moža mati umorjenega deteta, meneč: „Le pusti, ne bodi preveč žalosten, kmalu te obiščem." * (Uljuđen general.) Peterburgski poluradni list nBeregu piše«: V stanovanje generala Semeke v Odesi je vlomil skozi okno tat, katerega je general prijel in dobro pre-klestil in ker ga je poznal, tožil gaje pri sod niji. Sodnik pa tr.tu spozna nrkrivim; komaj je general to slišal, vstane in stopi k sodniku in zahteva pd njega, naj mu pove kje da tat stanuje. „Čemu V" Čudi se sodnik. „Ker ste obdolženca nekrivim spoznali, gospod sodnik, in s tem priznali, da me obdolženec nij hotel okrasti, misliti si moram samo to, da me je hottl obiskati, zategadelj moram izvedeti njegovo stanovanje, da mu obiskovanje vrnem!" * (Za d a v i c o umrlo je v Berlinu) oni mesec 5 otrok jedne ter iste obitelji Dne IG. julija je umrla 4 let stara deklica, ponedeljek kasneje leta stari deček, v sredo umre Dietna deklica, v četrtek potem pa dvoj čeka. stara tri mesece. * (Četiri deset dnij b r e z j e d i j) živeti je sklenil neki Amerikance dr. Tanner v Novem Jorku. Svoj čctiridesetduevui post je pričel uže pred jednim mesecem, v ponedeljek 28. junija. Zdaj od slabosti uže teško hodi a zauživa vendar ne druzega nego vodo. Več- krat mu zdaj prihaje slabo in se nevarni na sledki tega posta kažejo uže tako vidno, da so zdravniki pripravili potrebnih sredstev, da mu pomagajo, kadar bode trebalo. Ne ve se, bo li stavo dobil. * (Potres v Malej Aziji.) Diu5 20. m. m. je nastal v Smirni hud potres, ki je podrl veliko poslopij in je tudi veliko ljudij une-srečilo. Potres se je raztezal črez ves okraj A'dinski. * (Žalostna poroka.) Alvarez Oliva je na smrt bil obsojen in zaprt v uječi v Madridu. Imel je ljubico, ki je pa bila obsojena tudi na več let v u ječo. Ker jo bil sad njiju zveze majhena četinletna deklica, katero sta obadva vrlo rada imela, prosi obsojenec, da se sme pred svojo smrtjo poročiti se svojo ljubimko, da dobi deklica njegovo ime. Sod-nija dovoli v to, in 22. julija je bila v uječi njijna poroka. * (O kulturna Nemčija!) Nemci radi se babajo sč svojo slogo in d ruse severne ter vstočne evropske narode imenujejo bnrbariene. Njih sloga se pa čudno kaže uže v nemškej armadi, v katerej se podanik: posamnih nemških državic črte do krvi. Njih ..kulturnost" pa osvetljuje sledeča dogodha, ki se je vršila pred vojaškim sodiščem v VTlirzburgU. Obtoženi so stali tam šarži Wild, W in ter, Hein ter M e y e r, da so vojake na grozen način mučili. "VVinter je n. pr. vojaku Kissnerju v hudej zimi 1. 1. ukazal, da je v najhujšem jutranjem mrazu od 6. — 7. stal na prostem, držal z obema rokama puško, on ga je pa po prstih s palico tepel. Kissnerja so tako mučili, da si je v obup-nosti mislil življenje vzeti in si je z britvijo vrat proreza!, a umrl nij. Nekega druzega vojaka so tako-le rafinirano mučili. Dali so mu prazen vrč, ki je držal 5 litrov, in ukazali, da ga mora napolniti s „šilomtt, s kozarčkom za žganje. Z dvorišča je nosil gori v sobo tako vodo, a bilo je po zimi 1. 1S79. Dhizega vojaka je VVinter klofuta!. Vpraša ga: kaj si zdaj dobil? Vojak mu odgovori: klofuto. Komaj je to izustil, udari ga \Vinter na drugo lice in to ponavlja toliko časa, da mu vojak na njegovo vprašanje: ali si zdaj dobil klofuto? odgovori, dane! Vojaki so bili tako tepeni včasi, da so se kar sesedali in cepali, kakor muhe! Pomisli naj se samo, koliko vojak trpi, ako se mu naloži v telečnjak ali tornister do petdeset funtov kamenja, a pri tem se mora še telovaditi! Jeden vojak je pod takim bremenom jedenkrat zgrudil se; Hein zgrabi puško in ga tolče toliko časa ž njo, da se mu zlomi, potem pa reče: Ali ga vidite, kako je zopet pijan, saj je ves plav ! — Narodno-gospodarske stvari. Poročilo veSčakov, poklicanih v posvetovanje, kako bi se Ljubljansko močvirje izboljšalo. (Daljo.) Struga se je Ljubljanici bila s pogledom na nje raznolične strmeče tako poglobočila, da je bila 1 črev. 8 palc (0.55 */) nižja od Ce-sarskograbenske struge, ki so jo bili 1 črevelj 3 Va palc (0.41 '"/) znižali, al: drugače po vedano: struga reke Ljubljanice se je bila 9 črevljev 2 Va palca (2.92 *"/) znižala pod ničlo vodomernega Kola, in povprek je dobila na dnu 14 sežnjev (2G.55 '"/) širjave, ter zi dane ježe so se bile tako postavile, da je vsak črevelj bil */« Črevlja nazaj nagnen. Našlo se je, da bi bilo po 6200 kubičnih črevljev (196.0 kubičnih "/) vode odtekalo, kadar bi stala 3 črevlje (0.9-18 *"/) nad ničlo vodomernega kola. Ob Ljubljaniene struge trebljenji skozi mesto se je tudi uravnala Kodeljincga prekopa struga, ki je povsod od same lahore, in popravil se je tlak bregovom v obrambo. Cornovec se je bil začel 1868, leta kopati od Ljubljanice g5ri; a konci 1leta je bil izdelan samo do Kozhtrjeve opekamice. Ta vodotoč so po Crteži hoteli tako uravnati, da bi na dnu bil ime' po 9 Črev. (2.85 '"'/) širine, ali to se nij dalo; kajti če tudi sta bila 1 tegova nazaj nagnCnu, kakor 1 : 2 do 1 : 3, vendar se je pokazalo, da je na 1000 se/njih (2010.0 "•/) izkopane dnlžavc tega vodo-toča hodila po 9 črev. (0.03 '"') do po 4 črev. (1.26 ■JTJ debela pola mlevke na dan, katera je upirala, da bi se to rovfšee zvršilo do Zor-nioe, do koder bi bilo merilo 7390 sežnjev (14015 "p na dolžavo, ter imelo ustanovičeni prečni pročrt in poleg tega 9 eievljev 4 2 , palc. (2.9G8 *"/) strmeča, povsed enako razdeljenega na vso CornovČevo dolžavo, namreč Vom del rse dolgosti, in tudi so studenci, kipeči iz mlevke, trgali razsipične bregove, ter je potlej voda, tekoča po svojem jarku, izpodkopavala strugo. Tudi iz Malega grabna je o povodnji pridrla voda na uravnani Cornovec, tu ter tam hudo razgrajaje po njegovej strugi. A zaradi pogloboččne Ljubljanice in zaradi uravnanega Cesarskega grabna so vode o povodnjih vendar kake 4 črev. (1.26 m/) niže stale, nego li poprej. Leta 1851. je povoden j v Ljubljanici stala 7 črevljev (2.213 *"/) nad ničlo na cesarskem vodomernem kolu. Kolikšne povodnji so bile potem, odkar so bili ravnali in ponižali Cesarski graben in Ljubljanico, to kaže priložena razpreglednica A in dodani priloga B,*) ki učita, po koliko je bilo vodomernega kola pod vodo od 1«08. do vštetega 1879. leta. Iz teh prilog vidimo, da je samo 1870. in 1870. leta 4 palce (0105 "/) črez 3 črevlje (0.948 '"/) voda stala nad ničlo vodomernega kola. To je bilo zelo koristno boljšemu obdelovanju močvirskega sveta, posebno tistemu kosu, kar ga je pod železno cesto. Stoprav (še le) 1878. leta se je povodenj zopet dvignila 8 črevlje 9 1 2 palcev (1.20 mf) nad ničlo, rekše, prestopila je bila v 15., 16., 17. in 18. dan novembra meseca ustanovljeno mero (3 črevlje nad ničlo) kacih 9 lf4 palcev (0.19 m(). Voda se je spet začela tako napenjati zato, ker je struga Ljubljanici ob mestu in Cesarskem grabnu uže zopet zelo zasuta in zablačcna od zadnjega trebljenja, kajti iz Milega grabna in iz Gradašeiee vedno dohaja prodovje in pesek, ter z Golavc.a so krši prst in kamenje. Zategadelj se barje od leta do leta bolj in bolj topi o povodnjih. K temu zasipanju ter zablačavanju ,obeh netrebljenih strug se je pridružila še neka druga stvar, namreč barje se je ponižalo, in to baš zaradi tega, ker so Cesarski graben in Ljubljanico uravnali, ter tudi zato, ker se režejo rupe (šota) in ker se močvirska zemlja obdeluje. Dalje ni tega nij pozabiti, da če se na močvirji zdaj nabira zopet več vode, nego li od 18G8. do 1879. leta, imajo te povodnji svoje rojstvo tudi v tem, ker ljudje nepremišljeno izsekavajo gozde, oklepajoče močvirsko zemljo. Z golih hribov teče voda naglo nizdolu, ter se potem zbira v močvirskej ravnini, ki ima do 8 štirjaške milje (17204 prostora, a Ljubljanica in Cesarski graben jo ne moreta tako hitro odnašati, kakor poprej. Zatorej podpisani veščakt zdaj odgovarjamo o vprašanjih, katera smo mej tem dobili od slavnega zvrševalnega odbora. Vendar je trebe" opomeni ti, da se odgovori mogo opirati samo na tiste pripomočke, kar jih je. ter na to, kar se je pri ogledih videlo, in slišalo, ker nij črteža, kateri bi kazal raznoličnih krajev ležo, koder nastopa povodenj, ter popisoval srednje in velike povodnji; tudi bi trebalo poprej nrjti lindino (nivelirati) stranskih potokov in izmeriti jih, po koliko prinašajo vode. 1. Vprašanje: kaj je tega krivo, da v zadnjih letih roda zopet hol} in ho/j zali ca mo* cvirje, in kako hi se to dalo ustaviti ? Kakor se je uže zgoraj pripovedovalo, vidimo, du v zadnjih letih močvirsko zemljo povodnji zato zopet bolj zalivajo: 1. ker Mali graben in Gradaščica s pro-dovjetn in peskom zelo zasipljeta Ljubljanico; 2. ker prodovje in sip iz Malega grabna ■:; Zgoraj imenovani navod so v svojom „spisu" opoziv* uh tri priloge, u natisniti ju dal samo dve: a) razpredelnico največjo najplftvejšo vodo od IHGS. do 1871*. lota; b) dolžinski pročrt (profil) roke Ljublfaaiea od Vrhnike do Fužin pod Ljubljano. — Kje jo ustala tretja priloga? A natisnem prilogi sta v svojo vnanje lice taki in tolikšni, da jih „Slovenski Narod" ne moro prinesti. UrcduiStvo. voda nekoliko zanaša v sam Cesarski graben, v katerega se vrhu tega tudi z Golavca prst in kamenje poseda. Zato se v Ljubljanici in v Cesarskem grabnu dno struge zopet povi-8uje od 1» ta do leta, kar vodi, posebno če je velika, brani hitro odtekati in jo sili na močvirje; 3. ker sta Cesarski graben in Ljublj;iiii<:k bila uravnana in poglobočena, zato je tudi voda imela nižji odtok, ter se laže in z večjim obiljem umikala o povodnjih; a kakor je Ljub banica dobila globokejši in lažji odtok, takisto ee je tudi barje od leta do leta nižalo, ker se je bolj usuševalo, krčilo in padalo. Ali barje se je sušilo in padalo tudi zarad tega, ker so v njem vedno rezali nipe (šoto) in ga pre oravali v pobe, ter koder so ga bolj obdelovali, ondod se je tudi bolj ponižavalo. Konec vsega tega je ta, da je zdaj voda začela o povodnjih zopet na barje stopati, in koder je pridneje obdelovano, ondod je večja povodenj ; 4. ker gozde okolo in okolo močvirja od tedaj neusmiljeno posekavajo, da zatorej ob deževji naglo s hribov dere voda na močvirsko ravnino, ter se tam zbira in dela povodnji. O tej priliki nij zamolčati, da Ljubljansko mesto v Ljubljanico in tudi v Cesarski Dunajska borza 4. avgusta. (Izvirno telegrsfično porodilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih . . 71 «nl. 90 ki Enotni drž. dulg v srebru ... 72 p KO , Zlata renta.........«i , 00 , 1860 dri. posojilo......130 , - Akcijo narodne banke .... 823 , — , Kreditne akcije.......274 „ 80 r London..........117 „ 70 , Srebro..........— , — , H*pol........... » » §5 , Gi kr. cekini........5 „ 54 „ Dr*.»vno marko F»7 . 70 5F Za šolska darila. ~*i Najprimernejše darilo pridnim učencem in učen kam ob koncu šolskega lota so: 't zbirka poučnih pripovedck za slovensko mladino. (333-5) Knjižica velja trdo vezami s platnenim hrbtom s poštnino vred 45 kr. — LepSi vezana za darila 50 kr. Uredništvo „Vrtčevo". Lingarjevo ulico h. St. 1 v Ljubljani (Laibaeb). Podpisana sprejema y hrano in oMrb deklice. Podni'u ji'j<> so doma v imeli &ol»kili pred molili, T slovenskem, neiuAlceiM in franctrnkriu Jeziku in v vneli žcusklu rucuilt delili. Za brimo in poduk se plača na mesec 25 gld. Poduk i/, godbe •e posebno plača. ^Viiii 1 f olcl (359—3) v Krunji. Graben Se zdaj vali vse svoje take in take odpadke in različen sip, kar tudi pomaga strugo mašiti Ljubljanici in Cesarskemu grabnu. To bi se dalo tako odpraviti: a) naj se ubrani, da Mali graben in Gra-dasčica ne bodeta zasipala Ljubljanice, ter da se ne bode Golavec drobil v Cesarski graben; b) naj se povodnjim odtok poniža, kolikor je treba; c) naj se pametno začne gospodariti z go zdovi, kar jih je okolo in okolo močvirja, in d) naj se Ljubljančanom razglasi pripravna policijska zapoved, da bodo svoje odpadke in smeti devali kam drugam, a ne v Ljubljanico in v Cesarski graben. (Daljo prih.) ' mu le odgovarjam, da le v bolj kritičnih časih, pri volitvah kot volilni mož in pri drugih priložnostih, nijsem imel strahu se za narodnjaka izdati in za narodnjaka se izpoznati, se tudi v svojem Se le šest mesečnem županovanji nijsem spremenil, in hočem Še za naprej za blagor obline in milega mi naroda po vsej svojej moči delovati. Gorje, dno 3. avgusta 1880. Jako b Ž it m e r. 1'OMltftltO. Gospodu dopisniku „iz Bele peči" v 174. listu „Slovenskoga Naroda" od dne 1. avgusta t. L, kateri je, kakor piSe, ko je bil se mlajši, okolo županov okraja radovljiškega kukal, bi svetoval, da pred no bo v drugo župane pred svoj sodni postavil, naj so potrudi iti pride v mojo občinsko pisarno, da ho bo prej« prepričal, koliko in kako se pri nas „nemški" uraduje, ter bo morebiti opazil, da od časa njegovega kuko vani a so jo tudi pri nas marsikaj spremenilo. Kar mojo boječnost za slovensko uradovanjo zadeva, j rvaillMOi Slavno uroduičtvo! Molim, da uvrsti sliedeče redke: U podlistku „Slovenskog Naroda" od .'JO. o. m. navadja gospodin — v, da: „Hrvatski Sokol nij bil čist, bilo je dokaj Nemcev poleg trije celo iz raj h a), brez Magjara tudi nij bilo, katerih nobeden n'j umel hrvatskega govora, ampak so šli v Ljubljano „der Hetz halber", što nije istina. Sto se pako tiče dalujih ekspektoracija spomenutog gospodina — va — glede hrvatskog .Sokola i njegova izleta u HK-d — neću ništa, da odg varam, pošto moram veoma žaliti, da se takvo neugodne i razžaljivc utvari pišu u Vaš I st. U Zagrebu, 31. srpnja 1880. Sa Štovanjem Dr. J o s. P o n, z. v. predsjednik „Hrvatskog Sokola". 1 in ili no v I >|iil»l J.ttil: 1. avgusta: Filip Klopčič, hišnega posestnika sin, 3 mes., na mestnem trgu št. .'1, za božjastjo. 2. avgusta: Ana Ahliu, mesarja hči, 8 dnij, na Karlovskej cesti št. 20. — Adalhert Jeriinovec, delavke sin, 4 mes., na cesarja Jožefa trgu št. 2, za božjastjo. .2 M 41 a .2 p d Jo I 2 I o i. * &!, 5 01 O .2 I a 2 m i- H C3 J 3 M 2M Z rra 1 N -O u rf'":2:H C5 ti ° -šw 1 1 ta * m 77 ** 4 I *« S JS.S s >N3 r .. s e s t a * \A Bi S »T .2 "C Novejše sodbe zdravniških avtoritet o FRANZ JOSEF BITTERQUELLE, priznano na^toljčej cd vsake druge grenke vode. Prof. dr. Alojzij Valenta, vodja deželnega zavoda za bolne, norišnice in porodišnice v Ljubljani: ,,Kr»n JoHipova grenka voda utmeiie »o, povžita od KiO—201» gramov, kot prijetna iu no prehitro razpuščajut-u uroUiitvo. Kazen toga iimt preil drugimi rudninskimi vodami, ki so zu č-iHČciiju črevea, *o to prednost, jiil>ljitui, ter vse lekarne in zaloge rudninskih votla. Opise te votle itd. pošilja zastonj razpošiljevalno vodstvo v Budapeštl. Temeljita pomo-fr Izdate Ij in urednik Alukso Ar m i d. sMsslMaMHMBBgaaBBI Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".