70 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, 15. aprila. (Odlikovanja': Zvojnim križem za civilne zasluge prvega razreda predsednik višjega dež. sodišča v Gradcu dr. Avgust vitez Pitreicli; s l<onturnim križem Fran Josipovega reda z zvezdo ministr. svetnili v pravosodnem ministrstvu dr. Janko Babnik;z vitežkim križem Leo-poldovega reda: dvorna svetnika vrhovnega sodišča Fran Dukič in Mihael Gabrijelčič; z vojnim križem za civilne zasluge druzega razreda: predsednik dežel, sodišča v Trstu dr. Anton Perišič, dvorni svetnik in višji državni pravdnik v Trstu Kari Chersich, prvi državni pravdnik iz Gorice Andrej Jeglič, podpredsednik dež. sodišča v Trstu Ivan Clarici, višji dež. sod. svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Ljubljani Henrik S tur m, dež. sod. svetnik z značajem in naslovom viš,ega sod. svetnika dr. Ant. Povšič v Trstu, državni pravdnik v Novem mestu dr. Anton Krem ž ar, sodni svetniki v Trstu Otelo Brelich, Jurij Corazza in Iv. Dougan, Jož. Kotnik v Celju,
Razne vesti. 71
olirajni sodniki in sodni predstojniki Anton Man z oni v Trstu, dr. Gvido Schoner v Podkloštru, Jožef Zdolšek na Vranskem, dr. Fran Goršič v Kamniku, Jurij Gregorec v Cerknici, Hugo Luscliin v Radovljici, državnega pravdnika namestnik Ernst Stockl v Ljubljani; z vojnim križem za civilne zasluge tretjega razreda: sodnika Peter Keršič v Postojni in dr. Leo Triller na Krki, avskultanta Ant. Slavič iz Gorice in Ivan Brelich iz Trsta; z vitežkim križem Fran Josipovega reda: okrajna sodnika dr. Avgust Trevisan iz Gorice in dr. Ant. Mule j v Mariboru.
(Osobne vesti.) Podeljen je: značaj državnega uradnika četrtega činovncga razreda dvornemu svetniku in in višjemu državnemu pravdniku v Gradcu Alfredu A m sch 1 u, značaj in naslov senatnega predsednika podpredsedniku višjega deželnega sodišča v Gradcu dr. Alfredu vitezu Schmidu pl. Sachsenstamm. — Imenovani so: za višje sodne svetnike sodni svetniki z značajem in naslovom višjih sodnih svetnikov Rudolf Persche v Ljubljani, Jakob J are v Novem mestu in Henrik Detitscheg v Mariboru na svojih mestih; za okrajne sodnike okrajni sodniki in sodni predstojniki dr. Robert Ogoreutz v Cerknici za Ljubljano, dr. Herman L o r b e r v Borovljah za Maribor, dr Kari pl. Rokitansky v Arnežu za Celovec; za okrajne sodnike in sodne predstojnike sodniki Mihael Vehovar v Višnji gor za Idrijo, Jurij Gregorec v Cerknici na mestu, Ivan Stogerer v Gleisdorfu za Doberloves, Jožef Kugler v Arnežu za Kot, dr. Vincenc Bauer na Ptuju za Pliberk; za avskulanta v okrožju višj. dež. sodišča v Gradcu pravni praktikant Mirko Dežela. — Prideljen je v službovanje generalni prokuraturi na Dunaju dež. sodni svetnik dr. Herman Neuberger v Ljubljani. — Premeščen je okrajni sodnik in sodni predstojnik Ivan Hutter iz Idrije v Metliko. — Otvoril je pisarno odvetnik dr. Alojzij Rakun v Sevnici. — Umrli so: notar Alfred Rudesch v Radovljici, okrajni sodnik in sodni predstojnik na Krškem dr. Jožef Dijak in sodnik v Logatcu Alojz Kom-Ijanec. — Prenehal je notarski urad Franceta Čulka v Cerknem.
(Novela o razbremenitvi sodišč v praksi.) Predsedstvo c. kr. višjega deželnega sodišča v Gradcu je v zadnjem času v dopisih na odbore odvetniških zbornic poročalo naslednje: .Tupatam se je opazilo, da gg. odvetniki ne izrabljajo docela olajšav, ki so določene v noveli o razbremenitvi sodišč. Po poročilih spodnjih instanc se kaže to zlasti v naslednjih pogledih. Uradni, od c. kr. pravosodnega ministrstva sestavljeni obrazci za vloge se večkrat ne uporabljajo in tožbam se pogostem dodaja rubrika, ki ni pripravna za dovolje-valno štampiljo. Izvršilni predlogi, ki jih sestavljajo uradniki odvetniških pisarn, so neredkokrat pomanjkljivi in se zlasti ne izpolnjujejo primerno predpisi § 4 nar. pravosod. min. z dne 2. junija 1914 v naredbeniku št. 41, ki izključuje v gotovih slučajih skrajšani opravek. Tudi se je pripetilo, da se je eksistenčni minimum pri izvršbah nepravilno izračunil, da se je izpustila prepoved in da se je napačno označilo izvršilno sodišče radi premembe §-a 18,1 izvrš. reda. V rubrikah k izvršilnim predlogom se večkrat opusti pouk o pravnih pomočkih. Tudi se vedno ne prilagajo rubrike za vročbo zamudne sodbe. Predlogi in sklepi, da se pravne stvari odkažejo po zmislu § 261 c. pr. r. radi nepristoj-
72 Razne vesti.
nosti, so jako redki. Čudno redkokrat zastopajo pisarniški uslužbenci po zmislu § 31 C. pr. r., akoravno more biti tako zastopanje znatna olajšava za gg. odvetnike sedaj, ko primankuje konceptnih moči. Brez dvoma tiči poglavitni vzrok, da se docela ne izrabljjijo olajšave, ki jih nudi novela o razbremenitvi sodišč, v težavah, ki so nastale vsled znatnega skrčenja osobja po vpoklicih. Vendar pa misli predsedstvo višjega deželnega sodišča, da je prav, če obrača pozornost častitega odbora na te okolnosti in ga prosi, naj dela na to, da se zbornični člani kolikor moči poslužujejo teh olajšav, ker se s tem gotovo lahko ustreže tudi koristim gg. odvetnikov samih in so sodelovanje med sodišči in pa pravo-zastopniki smotreno razvije". Slične opozoritve je izdalo, kolikor znano, tudi predsedstvo c. kr. višj. dež. sodišča na Dunaji na odbor nižjeavstrijske zbornice in sicer že dvakrat. To pa je predvsem le znamenje, da je novela o razbremenitvi sodišč — zakon, ki se v gotovem pogledu more le polagoma udomačiti. Četudi naj odvetništvo na podlagi te novele z obrazci in rubrikami razbremenjuje sodišča zgol na svoj račun, se vendar v teh uradnih opozoritvah ne reče in tudi ne more reči, da se odvetniki upirajo tej reformi-Praksa v odvetniških pisarnah pa v vojni dobi sploh ni po tem, da bi se olajšave v zmislu novele intenzivno izrabljale. Saj so takozvane kurencije, pri katerih naj se najbolj pokaže blagonosni vpliv novih rubrik in štampilij, v odvetniški praksi skoraj povsem izginile. Uradna opozoritev sama poudarja, da gre pisarniškemu osobju pri uporabi .olajšav' v zmislu novele glavm naloga. To pisarniško osobje je pa vsled vojnih vpoHicev trpelo kvantitativno, še bolj kvalitativno. Zato tudi odvetniki ne prosijo posebnih legitimacij po § 31. c. pr. r. za svoje uradnike, niti niso odvetniški odbori voljni, dovoljevati jih sedanjemu največ neizvežbanemu osobju. Kdor ve, koliko je treba sedaj po pisarnah paziti vsled novih pristojbinskih in drugih predpisov, bo tudi umel, če pri prakticiranju razbremenilne naredbe ne gre vse kakor ,po žnori'.