^*to LXX1. it. 52 Ljnoljana, sofcota S. 1938 Cena Din 1.- kZnaja rs** aas popoldne, izvzema? oeoelje in prazniK« — inserati do SO peti t 9rwt m Uto đo 100 mi t l>tn * 5o *d IO0 3c 3*»0 *rst e Din a. veeji inserat) petir rrsta Lnn 1» % Popust pc dogovorni- inwrtuu davek posebej — »Slovenski Narod« vel vi mesečno v Jugoslaviji Dir 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se oe vračajo. ustEDNurvo m UrmAVNUTVO LJUBLJANA. ifaMtlJeva alte* ste«. 6 Telefon: 31-22. 31-2$ 31-24. 31-25 to 81-28 Podružnice: MARIBOR, Strossmaverjeva 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska teleton st_ 26 — CKLJ bi, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica % telefon st. 65; podružnica uprave: Koce no vs ui. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna Hranilnica v LJubljani št. 10.351 kancelarju Hitler)«: let smo se borili za svoio neodvisnost danes nikogar Ob viharn ljive ter jih bo branil ves vmešavanje v svoje odobravanju je dr. Hodža na glasil, da so meje za vsakogar nedotak-češfcoslova&ka odklanja vsako PP AGA. 5. marca br. Na včerajšnjih sc h poslanske zbornice in senata je imel ministrski predsednik dr Milan Hodža velik govor o mednarodnem položaju. V svo-jerr. z" t;e je zlasti dotaknil odnošajev Češkoslovaške do Nemčije v zvez. z nedavnim govorom nemškega kancelarja Hitlerja Seji obeh zbornic narodnega pred . - - . a sta se pretvorili v ogromno manifestacijo sloge in odločnost: češkoslovaškega naroda. Predsednik čsl. vlade dr. Milan Hodža V svojem govoru je ministrski predsednik Hodža najprvo podčrtal mroliubnost Češkoslovaške in njeno zvestobo do mednarodnih poeodb. Prehajajoč na Hitlerjeve izjave je nadaljeval: Češkoslovaška republika spada med one države, v katerih tvorijo razne narodnost: zelo velike skupine, tako da tudi mirovna konferenca ni mogla drugače, kakor, da ta že več stoletij obstoječi po- | tudi po svetovni vojni potrd:. Zaradi tega je samo ob sebi razumljivo, če v po-P dni zavesti dalekosežnosti te izjave nasladim, da so naše državne mric absolutno nedotakljive. Kancelar Hitler ni izzval dvoma o tem. ko je izjavil, da v Evropi n: mnogo državnih mej. ki b: mogle vse zadovoljiti. V svojih nadaljnj h izvajanjih je dr. Hodža opozoril tudi na izjavo kancelarja Hitlerja, da smatra Nemčija za svojo dolžnost, da zaščiti tudi one Nemce v drugih državah, ki si z lastno močjo ne morejo zagotoviti pravic splošne človečanske politične in svetovne nazorske svobode. Po n.i-i <*odb' m» ta izjava kancelarja Hitlerja ne more nanašati na <> nemških dr7«v|jinth na-ie republike ne more reči. dri bi -i z lastno močjo ne mogli zagotoviti teh pravic, ker se f e*ko«lovaAka v razumnem sodelovanju z državljani vseh narodnosti »varna briga za to. Spričo izjave Hitlerja, o 10 mil »onih Nemcev izven nemških državnih mej pa bi s*- lahko pojavilo nazJranje. da je Hitler pri tem mislil tudi na za*čito N«mcev v češkoslovaški republiki. V takem smislu formulirano stališče bi pomenilo poseganje v notranje zadeve naše države. Prva predpostavka za it red i te v mednarodnih odnošajev je popolna jasnost, absolutna nedvoumnost in storil bi slabo uslugo nadaljnjemu razvoju položaja v srednji Evropi in še posebej odnošajem med češkoslovaško in Nemčijo, če ne bi popolnoma jasno povedal, da CSR in njeno prebi aNtvo nikdar in pod nobenim pogojem ne bosta dopustila takega vmešavanja v norranjepoiit;čne zadeve republike. će naj izjava nemškega kancelarja Hitlerja predstavlja poskus takega vmešavanja v naše zadeve, ki je z načelom suverenosti absolutno nezdružljivo, bi morala čsl. vlada to odkrito obžalovati, ker bi bil to po zo petne m izvojevanju naše državne samostojnosti prvi poskus takega značaja in to baš v času. ko so v razvoju resne konstruktivne priprave za odstranitev sedanj h nesporazumov na temelju korektnega sodelovanja in načela absolutnega nevmešavanja. Zato predstavlja vsaka dvo-umnost in nejasnost v teh vprašanjih ve- > liko nevarnost za mir. Po i*j*»n» beeerlsh j nemškega kancelarja Hitlerja je baš srednja Evropa ona točka kjer je poravnava nesporazumov in pomirjenja vrhovni interes miru Češkoslovaška zaradi tega ne pušča nikogar v dvomu o tem. da bo njeno prebivalstvo vse atribute svoje samostojnosti branilo z vsemi razpoložljivimi silami. Čeravno bi bil nas narod razcepljen po tem. kar ne danm naziva, borba za ideologije, je ves naš narod do skrajnosti bložen v tem, da je ta država njegova edina domovina. Za njeno državno HuverenoAt es osebno, nacionalno in moralno svobodo, bo vsak izmed na* brez oklevanja doprinesel tudi največje žrtve. Iščemo mir. Današnji položaj pa nas sili povedati, da se bo če&ko<*lova£ka republika, če jo bo usoda postavila pred potrebo obrambe, branila do zadnje konsekvenoe. oprta na vso svojo tehnično in moral i čn o zrelost. Mi Mno v tem pogledu dolžni dati popolno jasnost ne samo vsej naši državi, marveč vsej Evropi. To je potrebno za dobro voljo, lojalnost In mir. Domovina nemškega prebivalstva naše države je v češkoslovaški republiki ?n je zaradi tega naloga te in izključno te drŽave od prvega dne njene obnove, da svoje odnosa je do tega prebivalstva uredi tako, da bo to prebivalstvo samo spoznalo večno reanleo, da je njegova večna domovina < ešk osi ovašk a! Iz lastne volje in na podlagi svoje suverenosti smo z ustavnim zakonom ustvarili red. ki odgovarja vsem obveznostim, ki smo jih prevzeli z manjšinskimi pogodbami. Sedanji položaj v Evropi zahteva vestnost in dobro premišljeno akcijo, če hočemo priti do cilja. Zopet moram navest, besede nemškega kancelarja Hitlerja, ki j* izjavil, da je dokazano, da se z dobro voljo lahko najde pot do sporazuma in pomirjen ja. S tem naziranjem nemškega kancelarja se popolnoma strinjamo. Ta naš pristanek ni samo formalen, nego smo ga dokazali s celo vrsto pobud in ukrepov češkoslovaške vlade. Evropa pričakuje upravičeno od državnikov srednje Evrope, ki znajo delati zgodovino, da bodo delali zgodovino pred vsem z ureditvijo mednarodnih problemov, zlasti pa z ureditvijo nemško-češkoslovaŠkega problema pod vidikom evropskejjfi sodelovanja. Ponovno mor^nn ja^no povedati, da je med Češkoslovaško in Nemčijo več over psihološkega, kakor pa političnega značaja Nas narod čuti nacinnnlno in zato spoštuje tudi nacionalno čustvo vsakega drugega naroda. Zato je tudi potrebno, da tudi nemški narod pokaže razumevanie za vse to. kar navdaia dušo n^eb^valstva češkoslovaške republike do đoV-'h stoletj h tujega režima. V mednarodnih odnošajih ie t^-eba očistiti ozračje v?egf». kar lahko škoduje zpupanju med narodi. To ie delo. ki ga pričakuje od nas duh noveea čase. O se pokaže dobra volja na obeh straneh. potem je treba začeti odstranjevati psihološke ovire. Češkoslovaška je država, katere prebivalstvo se nikoli ni umikalo velikim pobudam, ki bi mogle dovesti do tega. .kar je označil nemški kancelar Hitler za pomirjenje. Sporazum bo gotovo prinesel vsem več koristi kakor pa kriza in konflikti. Zaradi tega tem bolj odločno odklanjamo vsak poizkus vmešavanja v suvere- i nost naše države, pozdravljamo pa vsako sodelovanje po načelih enakopravnosti in nevmešavanja. V skupni, pred 20 leti ustvarjeni državi, nikdar ne bomo izdali naših stremljenj, ki smo jih gojil: stoletja Po kolektivni volji vsega našega prebivalstva smo danes tako močni, kot še dosedai nikdar v zgodovini. Naša država ne nudi samo upanja za zadovoljitev vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih potreb, nego jamči tudi v polni meri za vse človečanske in državljanske svoboščine, ki jih lahko da svojim državlianom moderna država. V tei zavesti je naš mir. naša varnost in naša čvrsta odločnost, da ohranimo in branimo dedščino naših kraljev, mir med narodi ter da ostanemo varuhi in zaščitniki prave kulture v sreHnii Evropi. Vztrajali in branil: smo se tisoč let in se nismo bali ter se ne boiimo tudi danes, prepričani, da smo po srcu in duši vsi Čeboslovaki n?rr»H, ki se zaveda potrebe sodelovanja. Hočemo sodelovati z vsemi, ki hočejo mir in po-fr»n>nje. odklanjairfo pa vsako nasilno vmešavanje. Nova zarota proti Stalinu? Oficirji krcmeljske straže so ga nameravali umoriti in proglasiti vojaško diktature VARŠAVA. 5. marca. br. V Moskvi so sinoči odkrili novo zaroto proti Stalinu. Pozno zvečer so agenti GPU aretirali tri oficirje kremeljske straže. V oklopnih avtomobilih so jih odpeljali v Lubijanko. kjer so jih vso nor zasliševali. GPLT je izdala službeno poročilo, ki pravi, da gre za novo zaroto proti Stalina. Omenjeni trije oficirji, čijih imena pa zaenkrat še niso objavili, so baje nameravali ponoči, ko bi nastopili službo, vdreti v Stalinovo spalnico in tam umoriti sovjetskega diktatorja, nato pa proglasiti vojaško diktaturo. V zaroto je zapletenih veliko število oficirjev. V zvezi s tem so bile tudi v drugih garni-zijah izvršene številne aretacije. >rel? STOCKHOLM. 5. marca. »Aftenbladed p roča i/ Moskve, da jc Stalin dobi! živčni /\»m Vedno bolj kaže /nake blaznosti, /te tri dni je pod staln-m nad/ors.tvom zdrav nikov. K njemu puščajo le n;cgovc najožje prijatelje. Ker sc boje atentatov, so telesno s:ra/o Stalina podvojili. Krcmclj pa je naravnost obkoljen od vojaštva. V Kre-melj nima nihče dostopa brez posebne pozivnice. Žena Krestinskega LONDON. 5. marca. g. »»Daily Express« javlja iz Moskve, da je CiPl*> aretirala ženo biv^c;^ ruskega poslanika v Berlinu. Krestinskega. ker jc osumljena da jc okušala v otroški bolnici umoriti 12-lctncpa Stalinovega sina. klrestmska je bila prepc-1 ljana v jeJo Lubianko. Mussolinijeva ponudba bivšemu abesinskeinu cesarju Hailu Selasiju Postaviti ga namerava za vazalnega kneza v Abesiniji LONDON. 5. marca. Posebni poročevalec I>aily Heralda javlja, da naniprava MikSc-o-lini pozvati bivšega ab*sin«kee*-in-r1 poveljstvom italijanskega pod- kralja. Njegov položaj bi bil enak položaju indijskih knezov. Oficielnejra koraka pri Hai_ lu Selasiju v tei zadevi aicer še ni bilo. v^n- dsr pa ca pričakujejo v«ak ra<. V zvezi s tem baje tudi obisk bivšega abenirkrkejja cesarja \t\ zunanjem ministru Halifaxu. Nova zaupnica Chautesnpsu Senat in zbornica sta končno sprejela glavne zakone novega delovnega statuta PARIZ. 5. marca. Včeraj je bil dosežen sporazum med poslansko zl>ornico in senatom o prvem delu novega delovnega statuta, ki ure;a določbe o razsodiščih v mezdnih »■porih ter o spremembah mezd. S 191 članovi proti 71 se je senat dopoldne odločil zato, da sprejme be?edik) novega delovnega statuta, kakršen mu je bil poslan po nočni seji poslanske zbornir.*. Vzrok za odstranitev nesoglasij med obema zbornicama par- lamenta |e 1>M predvvoin 'a. k.»r je predsednik Chautemps na notni ~eji r*>>lan-ke zbornice, kakor tudi na dopoldanski «*ejj senata postavil vprašanj? zaupnice. S' rejem prve-s?a dela delovnesra statuta ie bil olajšan s tem. da je zbornica v pretekli noči sklenila spre; »i od senata izlelano besedilo o uporabi razeodi^Čnega postopanja v poljedel-r*tvu.- Atentat na palestinskega komisarja JERUZALEM. 5. marca. Na novega palestinskega, vrhovnega komisarja sira Ha-rolda Mac Michaela je bil včeraj zeodaj zjutraj poskusen atentat na proni Haifa-Jeruzalem Vrhcnrni komisar je prišel v Ha fo iz Egipta in je hotel nadaljevati svojo pot v Jeruzalem, k sreči pa so paz-ciki opazili na progi bombo in več razme- tanih železniških pragov. Sele. ko so tile vse te nevarnosti odstranjene ;n je bila povečana tudi varnostna aiuiba, je komisar nadaljeval svojo pot v Jeruzalem. Gospodarski svet Male antante BEOGRAD. 5. marca. AA. Prihodnje zasedanje grospcda^rfeEra sveta Mr^e antante do v Bukarešti 9 t. m. Na dnevne-ri rerni bo le*ošnii nacrt za trg"o vensko izmenjavo med d.ržavami Male antante. ze-BŠtarje železniške tarife ^ brodarskega pravilnika ter sodelovanje na socia'.ne.n. p^litićnetm, letalskem in drugem področju. Naše odipcs'ans-tvo bo vodil načelnik Ttmanjeg-a m nistrstva dr. Svetislav Pre-dič. člani pa bodo pomc:-nik glavnega, ravnatelja državnih železnic Josip Cugmus, načelnik finančnega ministrstva Javo Ra-dulović. načelnik m'nistrstva za. trgovino in inviustrijo dr. Sava Obrade vir in SVeč-ruik zunanjega ministrstva dr. Nikoiije Jovanov č z raznimi veščaki. Letalski napadi na Palmo in Valencijo BURGOS, 5. marca. Včeraj popoldne je pet republikanskih letal bombardiralo okolieo Palme na Mallorei. Bombe so padle tudi v nevtralni pas, kjer so angleške vojne ladje. Letala so sc umaknila, ko so z-ačcli streljati nanje iz ladijskih protiletalskih topov. Žrtev ni bilo. škoda je majhna. Valencija, 4. marca. g. Več Francovih letal je danes napadlo predmestje Valencije ter odvrglo okoli sto bomb. Mnogo ljudi je bilo ubitih, gmotna škoda pa jc zelo velika. Protiletalski oddelki so preprečili prihod sovražnih letal nad središče mesta. Na Poljskem bodo tudi ženske služile v vojski VARŠAVA, 5. marca. AA. Na včerajšnji seji parlamenta so v navzočnosti predsednika vlade in vseh ministrov sprejeli več zakonov in tako tudi zakon o razširitvi obvezne vojne službe na vse državljane ob času vojne. Zakon predvideva tudi pomožno vojno službo za žene. Poročevalec je izjavil, da je ta zakonski načrt predložen na zahtevo samih žena. Vendar bodo žene pristopale v vojno službo prostovoljno. Starostna doba za žene, ki pridejo v poštev za vojaško službo je določena od 19 do 45 let. Vlada ima pravico, da žene, ki so obiskovale višje vojaške tečaje pokliče na vojaške vaje tudi v mirnem času. Kaj je z NiemoHerjein BERLIN, 5. marca. b. O usodi takoj po procesu ponovno aretiranega pastorja Nie-mollerja, katerega aretacija se uradno potrjuje, ni mogoče izvedeti nič določnega, vendar se ne zdi utemeljena domneva, da bi ga bila tajna policija internirala v kakem koncentracijskem taborišču. Tudi se ne ve. koliko časa naj bi trajal sedanji »varnostni zapor«, kakor se aretacija uradno utemeljuje. V cerkvenih krogih spričo tega mislijo, da se položaj pastorja Nie-mollerja v doglednem času ne bo bistveno spremenil. Ostal bo verjetno še nadalje rjnd neposrednim nadzorstvom oblasti. (politični e6$otni& Kmetska mladina v hrofu Saši katoliški politiki so osnovali s\>oje-časno za kmete posebno organizacijo »Kmečko z\~ezo«, ki ji stoji na čelu Janez Brodar. V zadnjem času je »Kmečka z\'e-za« jela izdajati tudi svoje glasilo, ki mu je dala ime »Orač«. Da bi pritegnila nase tudi kmetsko mladino, ki se v novejši dobi nevarno odteguje katoliškemu pokretu. SO ustanovili v ok\-iru svoje kmetske organizacije posebne mladinske odseke. Te odseke nameravajo sedaj, kakor javlja »Orač«, še — uniformirati, ker menijo, da bo kroj mladino bolj privezal na organizacijo. O tej nameri razpravlja kranjska »Sobota« \r s\mo-ji zadnji številki in pravi: »Zdi se nam. da je mladinska »Kmečka zveza« na napačni poti. ker išče rešitve perečih vprašanj kmetske mledine na tak zunanji način. Mladina bi tako postala samo privesek kaki politični struji, kateri naj bi pri cirkuških pri-reditvah služila s svojimi cirkuškimi uniformami. V kmetsko mladino bi se zanesel duh neresne površnosti, ki pa bi imel to resno posledico, da bi se oko kmetske mladine obrnilo proč od tistih vprašanj, ki jih je zares treba rešiti, in da bi kmetska mladina postala ubogljivo orodje v rokah brezvestnih politikov, ki bi jo žrtvovali na »oltarju domm'ine« v zunanje političnih pustolovščinah ali pa bi jo uporabiti za ohranjen je »reda in mira« doma. ki ga pa sami hote in wde rušijo vsak dan. Pra\'a rešitev kmetske mladine ni v krojih in znakih in praporih, prava rešitev je v tem, da damo kmetski mladini dela in kruha, da ji u*.tvrr:mo možnosti, s katerimi si bo lahko pridobla več znanja, ki je potrebno \' današnjem življenjskem boju. dh jo prepojimo s t tko živo željo po s\*obodi vseh zati-nm;h. da se bo s ponosom lahko imela za p^temstvo tist'h slovenskih kmetox% ki so sodelovali pri slo\'enskih kmetskih puntih.« — Sodba kranjskega lista je pravilna, kar bo priznal vsak trezno misleč človek, ako ni strankarsko zaslepljen Politična prerchovanja V z\^ezi z ekspozejem ministra notranjih del razpravlja »Obzor« o politični situaciji in izvaja v posebnem članku: 1'tada ima nr.men iti v kratkem z novim volilnim zakonom na volitve. \'lada računa, da bo po teh volitvah ne samo močnejša. mar\*eč da bo^fa obstojali samo dve skupini. JR.Z. in HSS, kakor jc to te dni izjavila »Samoupr.i- vatr, poudarjajoč, da sta to edini dve skupin', ki prihajati sedaj in v bodoče v kom-b nacijo. Vlada računa s tega stališča, da bo n en položaj po volitvah znatno ojačan vubče in nasproti HSS še pi*sebe. \*seka-kor se vidi. da vlada ne misli kreniti s temeljne linije svoje dosedanje politike, ki je obeležena z izdvajanjem sedanje ustave. Prihodnji tedni bodo v znaku intenzivnih priprav za nove skupščinske volitve, ki naj bt/jo di.iinja etapa velike važnosti v iz\-a-ji-nju ciljev sedanje vlade . . . Politična si-tuticija cbeta torej, da bo skorajšnji razvoj dogodko\' ne samo zanimiv, marveč tudi važen, ker se bodo glavne politične skupine jele resno pripravi jati za novo ob-ilobje politične borbe, v katero bomo stopili po sprejemu novega proračuna. V tem razdobju politične borbe bo gotovo hrvatska politika postavljena v dokaj delikatno situacijo in bo treba v prvi vrsti budno paziti na to, da ne oslabimo kompaktnosti naših narodnih vrst. ki je in bo vsaj za dogledni čas najmočnejše jamstvo, da se hrvatsko vprašanje ne more rešiti niti proti nam. niti brez nas, odnosno da se ne more odstaviti z dnevnega reda. dokler se ne izpolnijo naše zahteve, na katere imamo pravico kot narod.« — »Obzorova« izvajanja so prav zanimiva, pripomniti pa je treba, da se je ta lisi do sedaj še vedno izkazal kot skrajno slab prerok. Naibrže bo tudi v tem primeru tako! Store metode Klerikalna »Hrvatska straža« je te dni objavila z debelimi črkami tiskan članek, v katerem beleži, da je neki grof Poltzer-Hoditz izdal v italijanskem jeziku biografijo zadnjega avstrijskega cesarja Karla pod naslovom »Zadnji Habsburžan«. Poltzer-Hoditz baje navaja v svoji knjigi, da je imel nadvojvoda Franc, Ferdinand po vsej državi s^'oje zaupnike, to je konfidente, ki so ga informirali o političnih razmerah in dogodkih v posameznih pokrajinah. Na Hrvatskem je imel Franc Ferdinand, tako baje ugotavlja Poltzer, samo enega zaupnika in ta je bil takratni poslanec Večeslav Vil-der. — Večeslav Vilder ni naš politični prijatelj in nimamo vzroka ga braniti, izjavljamo pa. da smatramo vest »Hrvatske straže«, in naj je zrasta na njenem ali na kakem tujem zelniku, za podlo obrekovanje, ker dobro poznamo Vilderjevo pošteno nacionalno delo pred vojno. Gotovi elementi se pač ne morejo odvaditi svojih starih metod obrekovanja in klevetanja! CURIH. 5. marca. Beograd 10, Pariz 1404, London 21.6025, New Vork 431.06, Bruselj 73.07, Milan 22.675, Amsterdam 240.925, Berlin 174326, Dunaj 70.50, Praga 15.14, Varšava 8l38. ~ •f IOVEN8KI N A R O O«, sobota, S. marca 1938. Stev 52 Poslopje kemičnega instituta bo takšno kakršna je univerziteti politika tanfl Ljubljana, 5. marca je nepopolna, zato vanje aa nji. Univerza polaga temelje duhovni in gmotni kulturi: brez univerze se uandaaes ne more razvijati tudi gospodarsko ne k duhovno Življenje naroda. To so tako preproste ugotovitve da bi ne hflo rreba opozarjati na nje. ko M nekateri znaki ne kaz&H. da na vpračanje izpopolnitve lri ~? marsikdo ne gle-o\o»i r^n€ sjg skrorv* Javnort Ji sicer poučena o nekaterih akcijah za irpo- .3 ■ - .<*:*. t... |sjpe sssjssosjfftsisss knjižnico, kar je tudi sad prizadevanj za • lop* nit« . jpou-cn.bncj^Ji členov univerze. Ven*iar javnost nima splošne jasne slik a ljubljanski univerzitetni politiki ter o potrebah nase univerze. Pogosto prodirajo v javnost glasovi, kaj vse Se manjka nas! univerzi; posebno velike so zlasti potrebe tehnisTce fakultete. Puohciranih je bil d že nešteto načrtov m vselej ste lahko estnU da je uresničitev vsakega izmed njih najmijnej*^ Toda tudi preprosti čitatelji pri vsej tej propagmcil miverze. pri vseh teh načrtih: in tožbah ni bilo nikdar j**nega bi naš* univerza morala imeti izdelan na- tančen programu o vzeh raziiritvan ter izpopolnitvah. wi r . morala :m< ti pripravljene v ta namen tudi načrte o novih poslopjih :a končno morala bi imeti tudi načrt svojih zahtev; ne moremo reci. da je bila dosedanja univerzitetna politika takšna in ne smemo več tajiti, da akcije za izpopolnitev ljubljanske univerze niso smo-trene, -»odrejene točnemu pro«rrarmi in pod-rrt» • .Tro tre no propagando. I.ircs Z\<\0 ZIDATI POSLOPJE KK>nrNT(. \ rvSTITIT \ Zadnjo besedo se ni izrečena: načrti ae roso odobreni po stavbnem ministrstvu Nekajkrat srao se pisah, ua je kredit za poslopje kemičnega instituta odobren, in sicer že po lanskem proračunu. Državna htpotTkama banka je dala za zidanje 2 bs*-Irjona din posojila, država y pa prevzela odplačevanje anuitet, in sicer 216 000 din na leto. Denar je deponiran pri banki že od jeleni. Zakaj TL.&0 že začeli zidati? Spiotoo zna-r.o je. de ima kemični institut svoje prostore v realčni kleti v Vegovi ulici ter da so ti prostori svetovna pooebnos-L. gleoe na to. v kakšne namene služijo. Da je javnost zvedela, v kakšnih neverjetnih razmerah se poevečajo svojemu delu znanstvenik: nstse univerze, ki jih je usoda postavila v kletne laboratorije in kako si z njimi vred kvarijo Zdravje lijaki v zaduši j:vih Labe -rator*;:v. je treba pripisovati predvsem dijakom mladi ljudje so sprevideli, da je zločin «*akati prekrižan!h rok ^h' se bo kaj SSBfSSttSSJlie ?amo od sebe sli ne. Akademski klub kemikov je začel pred 4 let: iz pod boja t i profesorje, naj se zavzamejo za -rese1:*.*-- kenvčnega instituta iz kleti r prostore, kjer ne bo več ovirano delo m kjer ne bodo profesorji in dijaki neprestano v življenjski nevarnosti. Akcija za novo poslopje kemičnega instituta je imela po 4 letih uspeh, da bodo menda letos vendar začeli zidati Prej se niso mogli lotiti stavbnih del, ker niso z . srotovi - r!'. odobreni načrti >KKOM\Oe>T — MM MJUSrM ČEDNOST Ce dobimo pooiopje za kemični institut ♦ >če« y *e vedno na pravem mestu), nc bo nfl sa ped preveliko pač pa za več nr ptotesno Ne bo ustrezalo mu sedanjim potrebam kaj šele da bi smeli misliti na ustanovitev posameznih stolić kar bi zahteval razvoj gospodarstva in tehnike pri nas. Skromnost je najlepša slovenska čednost . prišla je do izraza tudi. ko smo zahtevali denar za novo poslopje. Zdi se. da nas je vodilo načelo: raje premalo kakor preveč. Zdaj se je namreč izkazalo, da bi bilo treba za zidavo in opremo poslopja 4.5 milijona din in ne le 2 milijona lin Kako so gospodje, ki so se zavzemali za kredit, ugotovili, da bo stroškov samo m natančne 2 milijona din, nismo mogli dognati Morda se dajo strofki za poslopje kemičnega instituta izračunati s kemično formul*-) ? Vse nesreče je baje knvo samo ker tedaj Se niso bili gotovi načrti, ko so gospodje prosili za denar. NACRTE IZDF.LrzE-Jo TY NCKAI LIT r\> tem kako dolgo že izdelujejo načrte, bi človek sodil, da bo novo poslopje ogromno. Zgodovina nastanka načrtov je posebno zanimiva, že zaradi tega. ker je bila doslej izdelana eela vrsta načrtov, a baje niso bili te z nobenim zadovoljni Ko so dijaki pred leti pritisnili na profesorje m predstojnika kemičnega instituta, naj bi irespodje vendar te nekaj ukrenili, se je predstavnik dogovoril z univ. prof. -irh. LVurnikom. naj bi projektiral načrt za predavalnico kemičnega instituta, m eieer bi naj bila pri zidana poslopju tehnike na dvoriščni strani tako, da bi ne bila neposredno zvezana z drugimi prostori kemičnega instituta na tehniki. Kakor znano, kemični institut nima niti svoje predavalnice. Toda, čeprav je predava mi ca neobhodno potrebna vendar bi Institut ostal v kleti in aparate bi prav tako morali prenašati med Vegovo ulico in Mirjem. Načrt je pro-poiteL Prof. Vumik je isdelaJ drugi nacrt; po tem načrtu bi bDc poslopje kemičnega instituta pri zidano tehniki ob Mumikovi uli- ci v ključu, tako da bi imelo pročelje tudi ob novi stavbni črti vzporedno z rimskim sidom. Mestna občina je načrt od k l- ml-v n.-nda zato. ker vi krilc v rimskem ziđ'i jemalo svetlobe ia zrak kuiu ob ^4unukovi in Aškerčevi ulici. Pozneje je izdelal načrte za razširjenje tehnike prof. Plečnik. Po n;egovem načrtu hi naj prizidali na dvorišči:: strani več traktov pravokotno na staro poslopje, tako da bi prizidave ne jemale st.- . poslopju sooča. Tedaj je bila tudi pri maku jena stavbna črta ob rimskem ttSa k tehnik! tako. dm prizidki niso več segal; tako daleč proti sadu. kakor po prof. Vurnikovem načrtu. Pozne j«r je projektu al poslopje kemJCne-sra instituta tudi mlad arhitekt Gaspari, zaposlen na bonski upervl. Nekateri so se za njegove načrt*1 se!o navduševali pred-— ičneira in« tata je pa poveri! izdelavo načrtov OSfJOl p*Of. Vurniku Projektant Je IHlissf ppoj evotj noflrt za kemični institut na podlagi pr»»jSntfh načrtov. r dogovoru s predstojnikom in s ti-r -rr" in vodje oddelkov niso boso ee neznaniti *ele predloženi zaradi Delal ie tuta. Pr delovali, nedavno *:*,:r.'a n« POSLOPJE BO PRETESNO Profesorji se ugotovili, da bo poslopje pretesno po površini ter da bode kabineti r rr fe?~-?ki znanstven! laboratoriji premajhni. Želeli bi si marsikaksno spremem- bo v načrtu, a zdaj se ne da nič več spre-menlti. V začetku je kazalo, da bo -dvo-nadstropoo poslopje dovolj veliko tor do bodo v njom dobili prostore tudi vsi oddelki kemičnega instituta, ki so ada j na tehniki. Pofteje se je pa Iskazalo, da bo institut moril imeti tudi nadalje prostore v starem poslopju. Dovolj veliki pa bodo Laboratoriji in predavalnica. Toda že na prvi pogled Se zdi. da v nacrtu ni upoštevana možnost razvoja instituta, ker so projektirani le prostori sa sedanje potrebe. V začetku Je projektant namenil polovico tretjega nadstropja ta svoje risalnlce, pozneje pa (i je prepustil institutu. premalo DE NAJU a — poslopje S>£ manjše: Računi so pokazali, da bodo stroški znašali okrog 4 in pol milijona din. Ko je bn odobren R red ti nsrcrT se* ni "tm predložen v Soogrradu. Zdaj so pa skuaaii- nacrt prilagoditi višini kredita. Tehniškemu oddelku banske uprave, ki bi naj odposlala nacrt ta proračun ministrstvu, so predložili spremenjen načrt. Reducirali so kratko- male tretje nadstropje in prilrrajflaii- poslopje za okrog 10 m. Po tem načrtu bi se stavhni strošk: nekoliko bolj prbližali višini kredita, vendar bi še vedno ne bilo dovolj le dva mililona i in Pomisliti je treba, da so oosebno drage instalacije. (Centralno kurjavo bo baje preskrbela neka inozemska tvrdka iz Svite kakor da v naš: državi ni instalaterjev centralnih kurjav.) Vendar bodo v Beograd poslali tudi prvoten, neokrnjen načrt. V Beogradu bodo torej lahko '.zbirali in lahko s: mislimo, kako bodo izbrali, de smo že SSmi okrnili načTt. smo s tem pač dovoli očitno nota zali, da nas ni tako težko zadovoljiti. Drugo vprašanje pa je. če se ris Jo potrebe kemičnega instituta odpraviti tako enostavno. Sprevidimo torej da se v Beogradu začenja akdia za drneo poslopje fcemićneea In-st'tuta. ko še niso niti odobreni načrti za prvo. To vsaj moramo sklepati če predlagajo hkrati dva načrta. Pričakovali bi. da se bodo zavzemali za na daljne kredite za primemo, dovolj veliko poslopje ter predlagali samo en načrt. Z denarjem kolikor ga imajo, pa bi lahko vseeno začeli zidati poslopje po neokrnjenem načrtu. Pregovor, da dobri zgledi vlečejo, nedvomno ne velja za ljubljanske razmere, sicer bi se ravnali po zagrebški univerzitetni politiki. Zagrebška univerza je zopet dobila 2J5 mlMkinov din naša si pa a priori črta 4.5 milijona din na 2 milijona. Odkrito je treba nr^zna*5. da *e mizerije le UUfveise v veinti mer! kriva nesmotrena univerzitetna nolltlka V tem premeru velja da bo posVpje kemičnega insti-■ » 1 ktno, kakr*r.^ je naša tmlver2itetna politika. Kino Matica 11-14 ---------- PREMIERA VELIKEGA FILMA PO MOTIVIH L. TOLSTOJA Bivia olimpijska prvakinja SONJA HLMt je dosegla prt premic; I filma KRALJICA LEDU nedosegljiv uspeh. Publika je nadvse navdušena nad vsebino in te.:?jo te^a r -ne^a filma Čudovita glas^f^ ruskega komponista Borodma iz poznane opere KNEZ IGOR. iJealnl amuški tereni in nadvse lepa zimska pokrajina, impozanten balet, šiagerji. komični prizori smeh in zabava kot v maiokaterem filmu, »miki RejBervirsjte si vstopnice v predprodaji' Predstave danes ob 16.. 19 15 in 21.15 uri, jutri, v nedeljo, ob 15., 17., 19. in 21. uri KINO SLOGA, telefon 27*30 i Prizadevanja Avtomobilskega kluba Avtomobilizem je najbolj razvit v Sloveniji, kjer je 22% motornih vozil v državi L-jut>)7araL. 5. marca, flnooi je bti 15. redni r.brrii zoor Avto-mobo lok egn kluba krai-evm Jugoslavije, sekcija Ljubljana Vod] ga je predwednik Ijubijanake sekcije g. Avgust Prmprotnlk I - na? se n: poe-o ev za raz-< Lani smo dobil, ko-začetfk prvP moderne ceste, in vztrajati moramo odiočno pri zahtevah po na-■ial jnih a^-tr>motalskih cestah. Avtomobilski klub s-' bo r bodoče tudi prizadeval ia se bodo ar^&ale takse na myoma vozila. ProrrvMjn bi bilo r^ebe znttat: rodno takso na motorna vozila, ker je izredno visoka. Administratrvno poročalo je podal tajnik S*aroc. blagajniško poročilo pa Karel Go-vekar O športno turističnih zadevah je poroča: Rado Hribar. Na področju ljub-1 jonske sekcije Avtomobilskega kTuha je bilo lani nekaj ler» h športnih prireditev mednarodnega značaja Poslovna poroč**la so bila soglasno sprejeta hi nadzor id odbor je izrekel upravnemu ovtboru pocvalo za njegovo uspešno delovanje Zborovale! so poslali vdarK«tni brzojavki Nj. Vel. kraljic Marij!, ki je pok rovi teljaca Avto-mobilsk^a kluba in knezu nsme«teniku Piavhj kot predsednilcu klube-. Po poročilih se je razvila živahna razprava o naših cestnih predlemlh. Pre.lsei!-B Si društva za ceste dr. Vrhunec je podal zanimiv štoflsTlfuo poročilo o cestah in motornih vozilih v naprednejših drt.i\-3h in pri nas. Dokazoval Je, da se avtom ob -lizftm ter splrh motortzacija prometa razvija vzporedno z modernizacijo cest V naši državi je motorni promet najbolj razvit v Slovenci, ki ima 22«V. vseh motornih voezil v državi. Jugoslavija šteje nekaj nad 16.000 motornih voza, to se pravi, da i h ma 2.000 manj kakor Pra^a. V Sloveniji je okrog 4.000 motornih voz), v N->m' :;i se je število motornih vozil dvignilo v 6 letih za milijon V Italij; ie metorizac ta tako razvita da odpade M> ■ tujskega prometa na ceste. Predsednik zbornice za TOT Ivan Jela-SSO je orisal težkoče naših gospodarsk h krogov pri prizadevanju za jadransko cesto. Projekti za cesto ao gotovi in cesta je tudi že trasirana do savske banovine, vendar se zadeva nc premakne z mrtve točke. Sklenjeno je b lo, da Avtomobilski klub posije deputacijo k banu. ki jo brdo sestavljali A. Prapro:n:k, Ivan Jelačin in dr. Vrhunec. ZahtevaM bodo. naj ban intervenira, da bo prišlo čim prej do cestnih del. Po oDčneni zboru je b k> odlikovanih 21 šoferjev za vestno službo. Pet Šoferjev je bilo odlikovanih z zlato medaio za 15 letno službo pri svovih gospodarjih. 4 s sr«-hrao .in sicer za 10 do 15 let siaflbe in 12 z bronaeto za .1 do 10 let službe. Višek roHj glasbe, in v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. uri Poročilo nadzorstvenega odnora ki ga je pocsl odbornik g Japelj je predlagalo rsz-rešnioo odboru, k: je bila »oglasno sprejeta. Odobren je bil tudi proračun za bodoče leto. nakar je zbor -do+oeit- čta^rrarfno za-prihodnje leto. Sklenjeno je bilo. da se določi članarina na 10 din medeno, a je ilan-stvo prostovoljno pristalo na vplačevanje po 12 din, s čimer bo dosežen presežek, ki I ga prejme podporni sklad. Sledilo je čitanje in odobritev pravilnika podpornega sklada, nakar so prišle na vrsto raznoterosti: Pred zaključkom skupščine je predsednik j». Ludvik černe podal obsežno poročilo ob polstoletnici obstoja /druženja. Legija koroških borcev v Zasavju Dajte borcem za svobodo Usto, kar so jim dale druge drŽave tako] po vojni Trbovlje, 4 marca Zadnje me*ece je pokret Legije koroških borcev tudi v Zasavju živahen. Dobrovoljci fn borci, ki so v usodnih preobratnih dneh kljub izčrpanosti od dolgotrajne vojne 2n0va prijeli za Orožje ter priborili najlepše predele na*e severne zemlje mladi, porajajoči *e Jugoslaviji, »poznavajo tedaj, da je Legija koroških borcev tovariska organizacija, ki podpira in uresničuje njihova dolgoletna stremljenja, da dobe končan priznanje za vse žrtve in napore, ki so iih ssverni dobrovoljci m borci doprinesli v borbah za osvoboditev severnih krajev nase mlade države Ko se je Legija koro^ih borcev pred leti v Trbovliah ostansvljola, so mnogi tovariši dvomili v uspeh zax>o-etc akcije. Ustanoviteljem so se takrat delale vsako-vrltne ovire Trle so jih finančne skrbi, to-vari>i so še z nezaupanjem gledali v Akcijo, ki so ga pospeševal; rudi idejni nasprotniki nokreta, četudi je bil iz vsega početka bpogo nepolitičen Največje ovire pa so nastonile pri narodno-obrambnih akcijah, ki *ih je mlada organizacija takrat zasnova-!a in že takoj prvo leto Je bil zabranjen veliki narodno-obrambni legionarski tabor, ki «a fe hotela Lcg'ja nrirediti na Sv. Planini nad Trbovljami Tak-at se jc vodila /oper Le0jo huda kampanja tudi iz inozemstva, odkoder se jc ustanovitelje ob-dolJevalo da hočejo nasilno udreti preko meje in si osvojiti slovensko Koroško Da so bile to podle izmKljottne. je najbolje pokazal čas. Glavni odbor legije se je medtem preselil v Ljubljano, odkoder je raz-nrede! svoje organizacijske mreže sirom tasc ožje domovine, močne predstraie našega pokreta pa delujejo tudi Že na jugu države, zlasti je beograjska krajevna legija močna in delavna LT*tanovite!ii Legiie koroških borcev v Trbovliah pa pri snovanju te važne narod-rganizacije niso le mislili na organizirane koroških dobrovoHcev in borcev samih, marveč so imeli pred očmi ustanovitev enotne organizacije vseh severnih do-Hrovoljcev in borcev, ki so se ob prevratu borili za osvoboditev jugoslovenskih delov Koroške, Štajerske Prekrnurja in Medji-murja. Zato ?o v smislu zan.isli našega velikega narodnega junaka pokojnega generala Maistra započeli akcijo za združitev vseh teh dobrovoljcev in borcev v enotno vse-državno organizacijo, kar je tudi uspelo in ic bila po dalj-ih naporih lahi ustanovljena Zveza Icgionarjcv kraljevine Jugoslavije,- kater! predseduje divizijski general v pok. Dobrosav Milenković, bivši komandant Celovca v letu 1019, ki je tudi nam Slovencem dobro znan, saj je bil dalj časa komandant orožništva v Ljubljani. V obširni resoluciji, ki našteva želje severnih dobrovoljcev in borcev glede priznanja zaslug za državo, je nedavno deputacija Zveze legionarjev predočila najme-rodajnejšim Činiteljem državne uprave, da je treba vsaj ob 20 letnici osvobodilnih bojev najzaslužnejšim junakom, ki so žrtvovali ob prevratu vse. da zavarujejo državne meje na severu, dati ono, kar so drugo države svojim zaslužnim sinovom dale žc v prvih povojnih letih Saj ti tihi junaki ne zahtevajo mnogo; predvsem da se jih ne zapostavlja in da se lim prizna vsaj ime. da so se borili za Jugoslavijo. Severni dobrovoljci in borci sc zbirajo; zavedajo se, da je v *logi moč in uspeh. Složni in borbeni, kakor so bili v tistih nevarnih in težkih dneh, hočejo biti v legiji tudi sedaj in v bodoče Zavedajo se pa tudi, da so bili prvi kader nase mlade, junaške vojske, iz katerega je vzlciila nasa mogočna, nepremagljiva armada. Ta vojska Srbov. Hrvatov in Slovencev jc žc takrat /a naše narodne svetinje, za nase slovensko Kosovo, v skupnih naporih prelivala kri In tako zapečatila za večne čase našo državno skupnost v svobodni Jugoslaviji. V nedeljo 27. februarja jc bil v Trbovljah občni zbor trbovclj>Jce krajevne legije. Tudi v Hrastniku je stalež zbirajocega se Članstva tako naraste!, da bo v najkrajšem času ustanovni občni zbor krajevne legije Hrastnik-Dol, kjer je prevzel organizacijo v roke agilni tovarij. učitelj g. Jože Groznik. Legija pa se je začela razvijati rudi že v Zagorju, kjer se že pripravlja ustanovitev poverieništva, nato pa krajevne organizacije. Organizacije delujejo povsod pospešeno, ker jc bilo treba zbrati do 25. februarja vse tovariše v organizacijah, ki pridejo za priznanje v poStcv. Ko bo to važno vprašanje ugodno rešeno, bodo pokreti lahko započeli akcijo za razs.rjenjc gibanja na širši bazi, o čemer so sc žc vodili razgovori z vodstvom vojnih dobrovoljcev in bi sc lahko ustanovila močna skupna vsedržavna organizacija vseh /ash'/vih norcev, ki no >c boril; za ustanovitev Jugoslavije in liričen je te velike ideje bi bilo pač največje delo ob 20 letnici nastanka naše narodne države. J: «/ «*#«§ .Vi vsakemu dano. da bi mu uho povedalo ali govori m piše prav. Toda žalostno je, da ne zna ju lastnega jezika niti izobraženci. O tujih jezik.h niti ne govorimo. Beograjska »Politika* je buhštabirala telegrame. Xzša poštna uprava je pa založila dopisnice, ki so na njih slike naših naj-lepšh krajev. S a eni takih dopisnic je tudi koča pri Triglavskih jezerih. Toda na dopisnici stoji, da je koča n a Triglavskem jezeru. Kdor še nikoli ni bil v dolini Triglavskih jezer, bo mislil, da je ta planinska koča nekakšna stavba na koleh. ker bi si-I ser ne mogla stati na jezeru. V resnici tudi \ ne stoji na jezeru, temveč ob njem. Dotični izobraženec, ki mu je bila naloga napisati pod sliko na dopisnici, kaj se na nji vidi. najbrž ve. da planinska koča ne more *tatj na jezeru, ni pa dobro podkm^an v ieziku. Šaibrt bi mu tudi klobuk padel i Z "lave. Pol stolet)a Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graver]ev in pasarjev Ljubljana, 5 marca V prostorih Trgovskega doma je bila sroči 50. redna lema skupščina »Združenja urarjev, zlatarjev, optikov, graverjev m pa-sarjev v Ljubljani« Zborovanje, ki mu je dala svečanejse obeležje polstoletnics obstoja združenja, je otvoril predsednik g. Ludvik Čeme, ki je predvsem pozdravi* zastopnika mestne občine dr. Freliha. podpredsednike združenja trgovcev Romano Goloba in druge predstavnike obrtniških organizacij. V nadaljnjem se je spomrnjal predsednik med letom umrlih Členov, ki so jkn navzoči izkazali počast t vzklikom Slava!, in podal v g lavnih obrisih pregled dela v preteklem letu Sled.k) ie čitanje zapisnika TudTtje redne letne skupščine, nakar je prečita! tajniško poročilo g Ernest FCramarfič Iz njega sledi, da je bile zaposlitev v strokah združenja približno ista. kakor v prejšnjem letu Opažati ni bilo nobenega zboljšanja, zlasti ne v ura rsk i in zlatarski stroki Socialni koložei obrtništva iprišo posledic še ne povsem premetene splošne krize do sedaj še nc kaže ga izboljšanja življenjskih pogojev obrtnika in njegove družine, tako v mestih in še manj na deželi. £ele, ko bodo denarni zavodi poslovali kakor pred nastopom svetovne krize, ko se bo dvignila gradbena delavnost in ko bodo plače ter mezde tako zasebnih kakor javnih nameščencev in delavcev primerno zvišane, se bo izboljšal tudi položaj obrtnika in trgovca Združenje šteje koncem leta 98 članov m pripada od teh 66 urarski. 13 zlatarski. 5 optiškj. 3 graverski, 8 pasarski in 1 peča-tarski obrti. V združenju je vpisanih tudi 85 pomočnikov m 31 vajencev V teku leta je moralo Združenje večkrat intervenirati v prid svojim članom pri oblasti, zlasti v pogledu neupravičenega poseganja nekaterih trgovcev v pravice urarjev. Združenje je lansko leto izdelalo in predložilo mestnemu trosannskemu uradu spomenico s predlogi za znižanje trošann«ke tarife. Da 1 je je nastopilo proti krosn:arjenfu in na pravilo več ovadb prot> šu=m^ir<;tvu. ki cvete tod* v strokah, ki se zbirajo v okrilju zdrnlfijs. gledališč? D R A M A Začetek ob 20. uri Sobota 5. marca: Zadrega nad zadrego. Izven. Nedelja. 6. marca: Ob 15. uri: Princeska in pastirček. Izven. Znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20 uri: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Ponedeliek. 7. marca: zaprto Torek. 8. marca: Zadrega nad zadrego. Red A OPERA Začetek ob 20. uri ' Sobota. 5. marca: Grofica Marica. Izven Znižane cene Nedelja. 6 marca- Ob 15. uri: Helteja. Izven Znižane cene od 30 din navzdol. Ob 20. uri: Tosca Izven Znižane cene od 30 din navzdol Ponedeljek. 7 marca: zaprto Torek. 8. marca: Jakobin Premiera. Pre- V AOLI — Vi ste bili torej bolni, Pervaiija* Mnogo morate nadoknaditi. Od kdaj ste pa bolebiU ° — Od sedemletne vojne, gospod profesor. KOLEDAR DANES; Sobota, 5. marca katoličani: Friderik JUTRI: Nedelja. 6. marca katoličani: Per-petua, Danica DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: V vrtincu belih noči ZKD: »Poslednji pogan«- ob 14.15 v Matici KINO SLOGA: Kraljica ledu KINO UNION: Milijonar — dobrotnik KTNO MOSTE: Koncert pevskega društva »Moste« ob 20. KINO ŠIŠKA: Ljubezen in zaobljuba ZVEZA AKADEMSKO IZOBRAŽENIH 2EN občni zbor ob 20.30 v klubski sobi Kavarne Union DRUŠTVO »SOČA : predavanje g. Bogdana Zupana o hipnozi in telepatiji ob 20.30 v salonu pri »Levuc KLUB KOROŠKIH SLOVENCEV IV. družabni večer ob 20. Pri ŠeStici t DRUŠTVO »PRAVNIK : predavanje dr. Metoda Dolenca ^Pravna simbolična dejanja in izražanja med Slovenci« ob 20.15 v vrtnem salonu restavracije Zvezda ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE: »Njena velika ljubezen« ob 20.15 ZVEZA BANČNIH. ZAVAROVALNIH. TRGOVSKIH IN INDUSTRIJSKIH URADNIKOV občni zbor ob 19.30 v veliki dvorani Delavske zbornice PRIREDITVE V NEDELJO KINO MOSTE: >Port Artur^ ln ^Ljubezen in jazz. Tu. v Skerjančevi delovni izb* je vse priprosto. Na zidov ju nekaj glasbil, pred oknom Široka miza s partiturami. napol popisanim pap.rjem. načrti, knjigami in druga drobna ropotija. Nekaj taj nstve-nega diha izbo. morda podobno tajnosti tistih prostorov, v katerih je Cankar svoj-čas pisal svoje nesmrtne lirične speve. Tudi skerjanc jc lirik, pravi Slovenec. Unosno vn a. črta je lirična zasanjano**, ne-- ~ • - -r - re«mii po U te zajame pri resnično lav U nI L Na tej ravni ima skladatelj Sker-e posebno mesto ki mu ga nihče čimi skladatelji ne more oporekal — \ ' ifmii »i nekako v zadnjem ea^u. • . 11 n« . mu rfftmi in mu sladko namur.im. Kaj je % teboj? — Prijatelj motiš *e. Glej. •saj vem. da jo nafbrže n-ri prečital. mojo knjigo o po*-ojnetn Adamiču. Mimo sem vtakr ' sflssk; saj bi si sicer ne bila dobra prijatelja, če bi jo bfl — Veš* delal sem na njej precej časa. S pokojnim AdamieVm na si bila dobra prijatelja. Redko*t med fdovenskimi skladatelja, nadaljuje z ironijo, ki se mu tako značilno prilega- Smatral sem za svejn človeško, pa tudi neitako kulturno dolžnost osvetliti življenje in delovanje mota, ki ga i x-*e premalo cenimo. Poglej, na knjige najdeš zbrana njego\a dela, jih je. obilen opus kaj ne. Ustvar-je na vseb mogočih poljih od samospe-. otročkih zborov tja do velikih orke-straln h skladb. — V čem je po tvojem njegova oMio\a bit hi trajna vrednost, vprašam bolj iz hudomušne poredno*ti kakor iz časnikarske zvedavosti. — Emil Adamič je pravilno spoznal, da je treba izvirno umetnost opreti na narodno >vnovo. Zato je iskal knrenik slavenske pe^mi. Odklanjal je porvorjeno pesem vnirjijosti in grebH globlje k prvinam. To se mu ni iJeer povsem posrečilo. Njegova zamisel je pa pravilna. Tu^ij jn/ sem mnenja, da so pran tari slovenski na -pevi pognali iz globin naše narodne du^o in da moramo na tej ploski i graditi dalje. Adamič je zaradi tega ustvaril samonikla dela- i narodna i brstveno nie«rova. V tem je njee/nva tajna vrednost. Toda. prijatelj, oddal T-ia sva se od tvojem uvodnega očitka. Vprašal si me. kaj počnem, govoriš ironično ce?o o tem. da sem nt»bn*l. Pocrni tu na mizi ležita d^kon-^ni p»r"H*~uH »*v*»h celovečernih skladb. Mi si m. da mi ne boš očital brezdelja, nekaj sem vendarle storil.. . Na mizi je ležala partitura kan ta te v dveh de!ih za soli zbor in orkester pod debeT:m naslovom >Z^-*mi<*nie«* po dveh sonetih Alojzija Gradnika (iz njesrove zbirke I>e Profundis^ Partitura Ste*Je nad 30«*-stran: Delo je napisal prof MssfiSSSS • 26. furria do 1. decembra 193« Vekal čas* sem nervozno brskal po stranicah, kar zagrabilo me je. Kdo je zadnjih 10 let prežive] naše domače boje brez notranje zagrenjenosti in malodušja? Tu se pa srečata glasbeni tvorec in pesniški vi m ti ustvarita umetnino za dvajsetletnico našega zedinjenja m državne svobode, da ti bliskovito stopi pred oči vsa mogota našega državnega etosa. Ko berem Gradnikove stihe in poslušam SS škerjančeve glasbe me vsega pre-.-mejo spornim na veliko dobo zedinjenja in svobode, ki so morda v dnevnem političnem prepiru skaljeni, ki jih je pa zanetil . < ih vseh nas ogenj sanj in zanosa davno pred svetovno vojno tja do našega mogočnega zedinjenja. Naj raje govori pesnik s svojimi vprašanji in odgovori: Nmo bratje? Enega rodu? Od kdaj? Je slavno truplo kraljeviča Marka k nam pripel rala Svetoporca barka? Je Kosm'o, Kum.-rnovo nn< kraj° Je kolo mar naš da\ni običaj? Kaj se pri nas praznuic krstna slava? Kaj v naši pratiki je sveti SSSSS? Jc asSsi prošlost zgodovina \~staj? Je bila tudi nam s\'oboda draga bolj od življenja MiSSjjS in blaca? Smo jed h mi prognjnste^' grenki kruhn Smo res družina? Enega imena? Smo ene vere? Enega plemena? Mi ierik drnn.' \i \'o!ja. mit/:, duh'1 Smo bratje! (Jrehi ncsvrtbodnih dni • ežifo nas in prošlosti pošasti nas pleši jo in nas drže \- oblasti, mrliči še pijejo našo kri. "»e bije v žilah nam tujinstva strup O bratje! Hočemo nazaj k pronasti'.'1 Spet v prejšnji mrak in mraz? Puhtimo jrasti vero. up' vseh srcih le ljub*./en. Oprostimo zlih misli se ir zmot! P t- -. " c domovine so dobra\*c. ne g/ejsso nanje, bratje, iz n.iave1 Stopimo na naj\"išie naše gore' Samo z gora sc vidi \tcIo zore in te r i-rftov v bodočnost daljna pot! Dvajsetletnica zeduvenja in svobode ni mosr*. nc". - r.rrernejsep-a teksta, besedilo je Bkerjsn- čeva kan tata. Zgrajena je v mogočnih plasteh čustvenega zanosa, že veliki aparat solistov, zbora in orkestra, da slutiti, ds gre za skladbo, ki bo ponesla sloves slovenskega imena daleč preko mej nase ožje domovine. Predaleč bi zašel, če bi očrtal v podrobnostih vso lepoto te nove umetnine. Ravnatelj Polič jo je že imel v rokah in jo bo Glasbena matica izvedla jeseni. Pomlad je preblizu, da bi zmogla tolikšno delo. Omenim le samostojne orkestralne medigre, v katere je prof. Skerjanc vlil ves žar svoje invencije, prav vso skalo prelestnih harmonij in tem, ki so samo njegove. Državna misel je našla svojega pesnika, pesnik ap svojega skladatelja. — Od 15. julija lanskega leta do 15. januarja 1988 sem zložil Prešernov sonetni venec za tenor solo. bas solo, tri soliste in zbora, moški zbor in orkester. Partitura obsega čez 300 strani. Skladba je za ves večer, to pot brez odmora. Prof. skerjanc je ustvaril ta svoj opus po izvirnem, prvem besedilu Sonetnega venca. Posvečen je Akademskemu pevskemu zboru in pa bo ta po vsej priliki že letos izvedel. So Ječ po konceptu in Drvem vpogledu gre za nov višek slovenske glasbene tvornosti. Prej ali slej bo našel pot med trajne vrednote glasbene umetnosti sploh. Napisan je deloma v arhaističnem slogu glasba sledi sonetnemu vencu in njegovi geometrični zapletenosti. Preko vsega se razliva izrazita čustvenost in Invencija tega našega nadarjenega skladatelja. Prešernov sonetni venec je dobil sto let po svojem prvem izlivu iz pesniške duše v slovensko govorico svojo glasbeno krono, čez pesnikovo lepoto je skladatelj razlil še zario svoje zvočne čustvenosti. — Postimo te stvari, se na kraki odreže moi skromni priiateli. Povedati ti moram, da se h*>čem nekaj časa posvetiti interpretaciji, že v svojih predavanrh v slovenskem radiu sem predvajal klavirske komporVije od starih klasikov do naiso-dobn^všjh ek^nre-<5"onistov. da rabim krhko bes'-Ho 7J\ zelo širok kmtr. V kratkem nastopim kot interpret Raveloveea klavirskega koncerta. Predvaial ra bo pomnoženi radirk« ork^trr. če poide vse po sreči, jo spomladi ali tam okroe; mabnem v Pariz, da se še br»li no^^lvm. Hotel sem sprva k Albertu Roi.v'lu. Fa je revež med t*»m nrenrtinul. Malo prod smrtjo mi »e Še pisal, da s« mo*a deTn d o en* na in d:* bi mi ne mo«re! pokazat" kaj bistvenega več. To nrav'm ne zaradi samohvale, pač pa da vi't'š. da stn»m:m dalje in dalje in se čutim še vedno učenca. Obema se ie mudilo v mesto. Na cesti ie hrumelo živlien^e. obrazi mladenko, delavci ss hiteli na vse strani. V meni ie pa odmevala pesem, ki daie temu betežnemu živHeniu šele pr^v: smisel Malo prej sem io slišal v odlomkih, ki se je nedavno te?--} izbila iz umetnikovega srca. da opaja bliž-■SSSBS, da Sja Šviga k utripom večne«ra življenja. l>r. I. B. Pomen obrtnega šolstva Za ureditev našega narodnega gospodarstva Na.-e pr\e obrtne šoj.- r- ■ ...c u-taiiovijf-v onih krajih, v kar* rili okolišu sc ;e j razvijala obrt in k>r je nastajala m*.-ša prva industrija. Ustanavljale pa so se '•>em Mni. k --r >o bili po-inni tud: • ni-trače najboljši notro>i ra ta/voj y. navedek tega -olstva. to ie \ ta.->ih lrr^:»«>WiP>k ih n V ;j - ;'i entrli 1'rvome otjrtoe šole so *iud:!e naraščaju, pomo'-n ikom in mlajšim mojstrom polec: StSBsm vustiM, todi ono osnovno teorenčno • i • . .^',o--', [kjJtiic i? fizike, kemije, računstva itdJ. i-.rerf nii-o mojrii dobiti v or«K>vni šoii i:; tuii ne p >zne je v prakei. Organizacija pouka jc bila povsem prilo-godena poircosm poe-irnih #*trok :n j.1 o i \>cm ,K>6etka kazala znake špecijaMaacije SSS snov je vsebovala le toliko ? i'>-n»'23 *e<>'c* t :,c_.t :.u'UjA. kolikor '_'o jc raoi! ; o-roočnik ali mo.t>rer /. i razumevanje, razlago in \ > • ..tvjT.anj in raznih J-o- javov. ki so rezultat pmktier.c-.i izki>tva in ki c** r»okažejo pri pr'•?» av' o'» e!av; v obrtni in inchir' rnc šole so nudi'i- u-"n > ~::0' ; -iorloma in v tak: oi !;k: da je b "n Iom-pna in razumljiv.) \-em obiskov^le-em l'Oit I" t*o upo'eval: »ir>!o^'o pre1i7T4>ra7i»o in 5'opn'O prakriene izveihanos*:. To ie ^udi onvC"o-čalo hitro n temeljito ohv'a'lanje ur e »novi. «!.)'e-c u.^'ehe in praktično vi-edn-osf strokovnega i»ouka. Pouk i*e W» vr^il pc^n^jveč v večernih tečajrh po o' onč?n«m delu in v prostfiii pasu. <^>rtne -o - m> nudHe n^r?»-šča>i ji o-r nikom iipopoinitev v i^vaj^nju ročr.csra dela ftele po/nej**. koso dobile svo. 'e <." Da ra so imele obrtne šole re*i- l BSpea. da *>o imele prak*ičen pomen, da so koristile o rt i »i industriji, pa je pripisovati učnemu osoJvu. To s» bili pomj-veo Injdje iz ^rak**e. Večina ol onrh ki so poueeval" - • »k vn< predme*e -*o b?li boljis'. i starej-i moVitri in iruTi praktiki. <»'ovni nji-j hov : v ii- 1 • j . a:: d iiii'' or*r*. kat-e-!-••••■) t»c :/'Jh ": ;n rndi i7vrševnli Z izvja-r.jem svo^a D k'ivi so si nr>'o ili temel: to , SJSJSSJS)«SJSJe stroke in p^p-lno obvV>dan:e j ročnega ^e'a Imeli n Ti u^i**1''" r»ra ' iki nridol>*r n r>riv'no pn^no**;o ia v razmh strokovnih *e -a ":h ka*e-< iKv=e'ali v ve"1. ^:h ros ' «1. ^skih cestrife doma slr v tuirni ' \»i-*m je t»i'a rar-iaira t*»,*rafnerra u>"n -ohja. la ij -t1 rarvnJ sf*"o'-ovn°^rj* šo1**va ^SSOredno z rp«for'r*"" pot-e^-mi in ~«"h*e-v^mi mnoržfč/n se o rtov. Pot-|>n; uči* lj: so poučevali I« noro .-nov. ki je Lila pod'a- g:a za ts:r<; kovno izobrazbo • tdeuieiiLanie pojine iv. tnatencar:ke. fizike in keuiije . Pouk na teh -..hrtrr.h šolah pa je ssssSvsJ v veliki meri tuli e^ict^ko naoirra/1 k>, razumevanje /a umetnost in lepoto. Vredassi obrtnih izdelkov ni lila odvisna le od peavil-ne tehnične i. \ v -n *ti gradiva, temveč tuli ol njihovega ametni^k ;;i oh-]iko\*er.ja in este'skegn lica. ^adeSssnmje '.imetnikov je 1'ilo \ teh f-a~i!i BSis aktivno ako v šotetvu kot v o-nih vsled iv.du-*: ;a:' • u>-' '>!»r*n:!i : *'e"-• v ime!' ško'o ume*ni of>r'. Umetna o4»rt je tak a! ohse.-,)'.-< Moma'e'J vse o r''- :ra'l^mc oblačilne in številne lru*re stroke. Produkcija v trasah z ne izvedba ni m delavstvom in --»troji ra je povzročila poslabšanje k vali ct«1 indu*»tr:iskih i a c-'-«^' Kljub temu. di ti izdelki nifto imeli nikake mseis):»*k€ vrednosti. c:k*> indivkiuahie ji->\- in ds s<> Wi tudi i»o kvaliteti s'ohši, t^» vendaT \-leil nizke '•*^ne na:!i \ kui»ce. KiSpbvaG na so i:h pren vs^-ni revne»ši t*l«>>". Tako ie nastopila pomolna niveia umorno obrtna proiluk m">e. Pomanj%SSSJS deV* pa ie moralo voliva* i tiidi na ra-zvoi in napredek oHrtne-ra š>'.-t\;i. Hihrtniki ::i njihove o*. j niso imele ve," sredstev za vzdr/.»-va-je. m*o j> ol»rno 'o na/n'ovati. l>a p**7ivi ol»rtn:-^tvo in da mu po m ara ^e . - ^' ijr>'a vlada niel -lru2"!in 7 dflasuiraj sredstvi izno olnila ohrtno š »istvo in prispevala 'na*ne nSSSS 7» ttjesovo vzdrževanje Preor;enta»iki o r*ne : roiuk :'v i-*-« mc:o ol>rl_ notra nan;š.-^ii Reor 'nn'/a'ii 1 strokovoeca i vskt ie sita kako tessefjita. a is v razme- r m i k -a* '•. en, ^,xai z novimi nrodukefie in •le^a^icah. Palec teoremi ću* • a - > '.na orir'ir fiara- irra-livi m ■ on icano novim: met^da«^! stroiev v obrtn;h a znan\a se je uvedel v s*rokovne obrtne ^ole tudi pmkt;čen -7eT^v-ii.šk: pouk \"ea» eit!oko\mi pouk *-e jc izpopolnil z rajnimi učili, h katerimi je država opremila \ ->e s*rokovne šole. TEHNOLOŠKE Z.RIRKE IN < »BRTNI MfZEJI Večja mesta in L-o^'odansk: «'*ntr: bivše A\*Bt,ro-Oj .*=ke so si za vzpojiie lr'niei.e ustanovili posebne obrtne muzeje in jih na-:»in:Ii z bocatimi zbirkami gradiva, orodja, ssssjsv / L Zbirke so sproti dopolnjevali z novimi _ a liv: in novimi tehničnimi pridobitvami. Tem muzejem so pozneje piik iučili ll delavnice, ateljeje in laboratorije. V o-joh so znan**-vcniki in praktiki preskušali nove tvarine. nova gradiva iu njih lastnosti za pro uktivno in «rrafH>ene namene. V laboratorijih so preizkušali nove konstruktivne me,»oJe iu nove konstrukcije z oziiom na sjpsss cosiiirst Pri raznih obremenitvah iti. \*a ta dobro in temeljito preizkušeni pro-- ISS in meode in vsa ostala znanstven1 do-irnanja s » potem izročali obrtom in industriji v praklično uporabo in -TOpodersko izrabo. _ V vzgojnem o»zini so bile te ustanove matice ?a vse p*rokovne o-brhne šole v provin-cL Od njih so dobivale rjčre pripomoć-e, p»b'i ?o in -me ,?iee za nadaljnje t T isl m an VSBSSSS 'elo. Znanstvena in tur]: umetniško ?e'o je -io »x>ko v roki s praW;čnim delom v o.' rt h in mdrstrt.n. 2e tatrat so bile strokovno us'anavc v zvezi .< š'»Ii-:voj:i va- Kalodont-ova ustna voda Čudovito osveruje Ali moreta fudi Vi le vedno ničesar rte ukrenete proti nevarnemu zobnemu kamnu? Ne čakajte, da se Vam bodo začeli zobje majati, uporabljajte rajši takoj S a r g o v Kalodont! To je v Jugoslaviji edina zobna krema, ki vsebuje sulforicinoleat, ki odstrani polagoma zobni kamen in prepreči, da se ne napravi na novo. SARGOV 10D0NT Proti zobnemu kamnu žen faktor /a na;o.! poganstvo. Vztra- jale so nara--aj. ki ie bil sposobea za obrtniško ročno ^ Io in za indual i.»;<'j strojno , 'lodukei jo. V umen.rškcm cziru no bilq ateljeji teh in-Ktituoi.i va ilni in ineiodajni /a >.kratni cste>-'. okns. i'iw!uii fui izdelavi upnotso olutniii pie luivtov. kateri so s tem časa zopet srisJSSsli in lividualBO noto in umetniško snedsjsst. L»a secekrbj in no mm i vse stsokovoe «»i > r t— ne šole j>o enotnem s^tema in načrtu z tviotnitni učili, je W sstanovljen na Dunaju l)osebeti institut /.« /. iranjc urnega slediva in za izdelavo nr.l. Ta rnstkui je bil t>r' e-t]SS olatneinu nuzeju. Ave-ti i>ka vlada je zgradila v raznih uu*-t<;ih Sfessvc številne javne zgradbe in naprave. Zanje t^o bili izdelani ročni naer:i. Nacrte. SDSebs« one za sepfesloustovska dela, *>o prepu>eaii po dovrše:.om - ela ohrtnefna muzeju. Institut za učila je te nacrte pri-BSSBSO opremil, ra/mcio/.i! ;a mzpo^lljal strokovnim <»iirt.nim šolam t»o ec! prvo vi si m državi, rs lloff< katerim r-o shižili ko* /a -Tokovni pouk. SPHriAIAK STROKOVNE ŠOLE llilro se razvijajoč:! industrija je rabila volno večje Stev»o delavskega n:;;xi:"aja ^ i"■»^♦•laio izveibsnostjo za dcio pri sii Speeializaeija dela v i m ksstrjjski produkciji je zahtevala loeitcv t>trokovne_ra pouk . oi.rn-..♦'•_'a in m$tKtrijskejra nara-čaja. Ker je imela zadostna denaifia sredstva na razp1-lajro. c-i je ustanovila svoje lastne strokovtn Iste, katere je opremila tu i z deiavlDCami in s -troji. Prvotno šelezoa. poene jc t- 6-tilna. nato kemična, -vafiena. e'ektro'clmie-SJS io druga industrija ;e medla v tt.li šotah anpssss nntCiisfii si ijn strokovnega pouka. Hazve.! ki napredek t-t i« ^ »\uiii šol v a industrijski delavski naraščaj je ■; ostajal vse večji. To je imelo ss posledico izboljšanje kva'itete i ml usti j ji ' ili /de-.ov. K\a' • a dela je pcttala tudi v industrijski produkciji odv>!:a od strokovna '.zvežhaue.a delsvske-_a SSSSdČSJSk NAs\ POUTK NA IN GOSPODARSKA I »SAMOSVo.JITEV < M »nova as vojni opu-tošenih krajev je po-v/ročila veliko potrebo in povpraševanje po \r-Ji UKvjočih obrtnih :a in. BBtr^skifa :z lel-kih. Niti naša obrt niti industrija ps ni bila pripravljena na tako crospudareko konjunkturo. Ne ena ne druga ni mogla izdelati tistih množin, ki jih je rabila obnova mlade države. Zato so se na hitro ustanavljala nova obrtna in industrijska podjetja v velikem številu. Ta ndia;ien in nopriprav:jen porast podjetij ss je imel to slal>o «?tran. da n ie i mogla dobiti zadoslne^ra števila izučenih delavcev. Ker tudi naše strokovno šolstvo na to ni bilo pripravljeno, ni moglo vzgojiti pravoea.sno dovolj naraščaja. Gokoo assks konjunktura je bilo vzrok, da so <» rt ti,, ob-!asM izdajale koncesije in obrtna dovoljenja midi podjetnikom brez zadostne strokovne izobrazi k*. Oblasti pri tem n:so mislile na kvarne poslediec. Pri podolje vanju koncesij posebuo omenjeudi. bi niorala sshtevati na-knailno strokovno izpopolnitev in staviti to kot porroj za poznejše izvrševanje obrtne in industrijske praks*-. Naše strokovne Sole bi na moraJc nudili tem mojstrom m pod jetnikom manjkajoče strokovno znanje. S temi koncesijami so oi>Ie**tva odprla vraUi š"š_ marst\ai, katerega zdo danes skoro ni mo-LTOČe zatreti. Sicer jc šTišmarstvo iz pravne-ua \idika vsako izvajanje strokovnega no-kh'co brez zakonitega obr*ne_-a ovol'enja. Taka dovoljenja so podjetniki sicer irneli. niso pa Vreli zadnetao kvalifikacijo, da bi morli ptovilno izvrševati svojo obrt. Sužmar-etvo pa je dejansko vsako i z vrše vonje strokovnega dela brez zados're k\-alif:ka-^ije. ne crfede na obrtno dovoljenje, šusrnarstvo je največje zlo. ki dela nepregledno škodo našemu narodnemu 20t*rK>doretvu. Vsled neznanja uničuje tvarine in gradivo, katero ne— strok orjaško uporablja in po-vzroča s tem ško o tudi desa. ki je pravilno i7VTšeiv>. Tudi v podjetjih samih so se pokazale kaj kmalu peslediee tei Ogrske, s<^ pretrgali tudi vse vode in žile. pO katerih s.» t^e skozi desetletju pretaka življenjski sokovi strokovne vzgoje. Ti centri so imeli tuli vse ostale ustanove, ki nudijo strokovnemu šolstvu pogoje za normalen razvoj in napredek. O »rtnj in feohno-loškj muzeji s svojimi Velikimi in popolnimi /1'irlcami r-o postali po prevratu ne« ostopni našim obrtnikom in strokovnemu naraščaju sploh. No>i naojstrj so preje obvladali vsaj po SO tttj jezik, navadno nemščino. Zato so molili obiskova:! razne tečaje, obrtne Ln strokovne Aole na Dunaju. V Orazu. v Pragi, v Budimpešti, pa tudi v inozemstvu, v Miin-( henu. I'.rriri'i. Ziirichu itd. Mo<:li -;o zasledovali razvoj iu napredek svoje stroke, če že ne iiii-ačf. pa \saj i/ tuje iiJ tatuo-. Pred prevratom so prihajali v naše kraje tuji obrtniki iz večjih avstrijskih mest. Vw BS BO Se stalno noselili in l/vrševali svojo obrt. Seboj so pricicsii izkustva in razne teb-i iene pri. obkve, ki so ->ilc lašim otrtnikoui oeznsne. od njih so jih kaj kmalu priučili iu jih uporablja'! ;aui |»ri -x .ji-iu delu. I>aui> pa je tudi ta naein starakovriega i>.po; o!nJevaiija našim ljudem zanrt. Strogi prCtlpisi o zaščiti našega ela\siva o etsf,*-gocajo naselitev in izvrševanje obrtnega i*>-klica tujim državijjanom. Iz ena kili raz!-).; >v je tudi našemu naraščaju otežk oče?! o prak'-ticiranjc in specializacija \ in rzemskih |>o I-jetjih. V za Injih časih skuša doseči naše i n nemško obrtništvo bsinenjavo sTrokovn"-rs nansšoaja. Seveda se te /• unšnjave mop :o r^osliužiti le !.,aši mojstri in pomočniki, obvlaiajo nemški jezik. !»;» sedaj t-<> pošli a-la le večja industrijsko podjetja neki svojih Dsjbojjših inženirjev. tehaiRov in delavcev v ino/atrska podjetja, da s»- tam spe -alizuaj' za _">tova dela. V našo državo prihajajo še vedno inozemski strokovnjaki. Tuja industrija, ki uvaža v našo državo svoje proizvode, poseuiio sti'-je in aparature, po&uja z njimi tudi svoje spe<-ialisre. fUi iih montirajo ici instaliraj-*k toda le za kratko dobo. Zaraiii neznanja naseda jezika ti ljudje no-vadoo ne pridejo v ožji stik z našimi obrtniki izven obrata, v katerem so zaposleni, Z«ato se tudi naši ljudje od njih ne morejo ničesar naučiti. T. specialisti tudi nima O nikakega interesa naučiti naše Iju*'i novih tehničnih pridobitev, ker nimajo od tega prav nobeiih koristi. Ker si naše gospodarstvo s temi specialisti za silo pomaera. odla-cromo temeljito rt>organrzacijo Strokovne ihtgp-svojega naraščaja na poznejši čas. Naše narodno gosi>odanstvo pa ima od tega dvojno škotlo. Naša podjetja so primorrna : spe-c:aliste< dražio plačevati. Denar, katerega ti ljudje prejme.jo, navadno poš'l'ajo svojcem v tujitno in ga tako odtegujejo našemu dv-naniomn nr^niitu. Naše itos'mj 'aretvo pa mora tvesi": te«žka so<-ialno bremena podpor m d ni tri h dajatev za na^e brezposelno dela vstvo. Ing. Kregar Rad<» ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, TELEFON 41-79 Ljubezen in zaobljuba Willy Blrgel in Hansi Knotecit v g-lavnlh vlogah. Dopolnilo kolorirana šaloigra in Param ountov žurnal. PREDSTAVE: V soboto ob 469. uri, nedeljo ob 3., 5.7. ta 9. _ponedeljek ob %9. prt Prihodnji spored: MATURA »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 5. marca 19~S. Stev. 52 Koliko časa nosite moško ofcieko? Navadno toliko časa, dokler trpi blago, oziroma dokler Je isto lepo. Vsled tega nima smisla kupiti slab Stof. čeprav ste mogoče primorani štediti. Pojdite v tem slučaju raje v trgovino, kjer Vam nudijo za malo denarja dober češki štof. Trnka trgovina pa je tvrdka MANUFAKTURA KOMANDITNA DRUŽBA MESTNI TRG 17. DNEVNE VESTI — is i^hubeaega h*tac >SiužbenJ list Sjr. baossie uprave 'iravske l«anoMne< št. 19 i dne 5. t m. objavlja dodatek h konvenciji a trgovini in plovbi, sklenjeni m«*d JutfDsla-Tdjo m Francijo, poslovnik, zveze notarskih Aoraic kraljevine Jugoslavije, pogoje in navodila zs carine prosti uro semen kaltur-sšfe rastHn zaradi eojrtv j boljših vrst m nor»rav*?k v banovi odločbi o otvoritvi m tra-jnniu strokovnega tečaja za ol ^ineke uslužbence, — Odkup Prešernove rojstne hiše p° šolski mladina. Prejeli smo; Prispevki za odkup Prešernove rojstne hiše po šolski iT»igeHni že priharjajo in je ouz v učencev in ijčiteijst-ri v sploanom zelo lep. Pri tem je opazila banska uprava, da Se vsa solata, vodstva ne * drfte natančnih navodil, danih v tu*aj*njem odloku IV. No 207*4 : z dne 1 clecembra 1937. Tam V- naročeno, dn. naj ima vsaka poš ijka msv>dnje po-dstke: 1. štev k> učencev. 2. vsota priris»pevkov estalih dnnyvsJoev 4. skupna vso* a v^h pijaperk^v. Vsi ti podatJtf so nujno potreban, ker bo po zakljnrM'vi zbirke ir^lo poročfV k. ea. bodo dobile vs*> šole in ki ho vsebovalo cenen jene štiri podntke. 7/t-to opozarja banski uprava vs^ šole. ki pijspevkov Se niso poslale naj se natančno drže navodil v okrožnici. Tiste šole, Si .so prfepevke Ae poslale, pa niso navedle zahtevanih podatkov, naj to nemudoma stare naknadno Vse zbirke nag se zaključno s 15. marcem n naj se denar takoj pošlje. TV> poobiafihi bana. nae*>biik pro-y>*eti>ega oidetka: dr. Sušnik. 12. MARCA MEDNARODNI PLESNI VEČER ▼ Kazini — Adamič jazz — Seja oprave zveze industrljrev. Dne *X znarca je bila pod predsednikom g Av-^pasta Praprotnika plenarna seja uprave jndnsšrijcev. Centralni zbor v Beo-bo ▼ začetku meseca aprla v Beo-Slnipft^ini Zveze iiMSUstrijcev pa 22. Poslovno poročilo je prečita! giarp-tajkilk dr. Aoo'f Goiia. Orr.erul je pred-vprasanjV? reforme železniške tarife, si > usvojil večino predlogov srene glede deklaaiflkacije posamez-Hfti vrst blaga. Sprejeta je bila. zahteva, osrj se uporablja tarifa za 15 tonske po-šzrjke tudi v primerih, ko uporaba takih pošiljk ni možna. Zveza toduatrijcev se je izjavila proti nameravanemu povišanju ni m m siliti razredov. Preriiagala je. raj veljajo dosedanje carinske olajšave tu rarimerih. ko je inmisfcrstvo za trgovino tn industrijo že izdalo dovoljenje za ustanovitev podjetja ter je podjetje stroje že naročilo in delno plačalo. Dne S. t. m. bo seja odseSia električnih pod: plinarn, na kateri bodo razpravljali o varovanju prklakUmn prav c Pri poverjenistvii v Sfjariboru se uvedejo stalni uradni dnevi- KINO UNION, teL 22-21 Samo £e danes in jutri predvajamo sijajno filmsko satiro, film. ki gn hvalijo vsi kritiki in ki ga publika gleda z največjim navdušenjem Mr. Deeds Iran Cooper MILIJONAR DOBROTNIK Predstave danes ob 16.. 19.15 in 21.15. jutri, v nedeljo, pa le ob 15. in 17. uri zadnji 2 predstavi odpadeta. — Proti tuberkulozni dinar je v mesecu februarju dosegel kosmato vsoto 373 024 dm, k je namenjena za zgradbo azila je-BfcsJSO bolnikom. Vsem darovalcem izven stanovanjske akcije, ki so prispevali za asflski sklad, se Protituberk ulozna M ga v Ifariborii iskreno zahvaljuje. — 5emški rastje ▼ «»*al-kem okrevališćn Potreve. Na**» r>rvo «okofeko bkrevališee >Pf*rovo< v Kranjski gori je bilo koma | ntsnrfenSK pa je »e zaslovelo tako. ta ima od dne do dne ve* «o*tov in prtiateltev. Zdai je v tem krasnem domu 31 n ^m-kih fr Frankfurta o* Meni rn iom je iil-it zaseden. — >2enski pokrete prireja štuiijski tečaj sn potUKns. crospoiareka in hock»t <>-boTTtič-bs vprašanja vsak ponedeljek ob 18.1 "S v dniMMii Zveze gospođini. Graii&ee št 14, I. desno. Predavali bodo gg. dr. Bajič. dr. Go-sar. Bos, Seonie. dr. Verron. dr. Vog?hiik ni 2asar. Dostop imajo amo žene in žen ska mladina. 7. t m. Predava g. Albert Kos: bistvenih momentov o naš^m oolitič. VremensJca napoved pravi. odo v nedeljo 6. t. m. tiredavanja v Ljubljani. Celju in Ma-ribom. Priredi jih Zvasa botevnikov. ki bo ta oton nabirala po vse} Sloveniji prispevka za t«3omeTi»k neznanemu slovenskemu vojaka iz svetovne voine na Brezjah. Poskusno predavanja, ki ga Je imel v sredo 2. marca, v t<-li u n ionski ora Zvez.1 l>ojevniko\- in po-ipreiise«in:k Zveze Rudolf Wi ser, je živo prikazalo \^ traciko voi-n?. pa tu«ii sni ~el. ki io imajo narod', med njimi prav po=ehno na^ slor.*em«ki naro!. za polastite* v -vetovni vojni Padlih in umrlih voi.nkov. Lepe ^kioptijne slike nazorno pri-kazujejo veličino in lepoto spomenikov. Zato opozarjamo \s.\ da se predavanj udeleže. V Ljubljani l»o predavanje ob 11. poHn*' '- -- .nski rani. v Celju ob ^rkpoldTte v dvoran; k;nn LinrJeki dom, v Mariboru na ob 11. dopoHne v dvorani Ljud-ske univerze Ne zamudite in pridita k pre-daranju vsi, ki se zanimate za delo pri po-staviivi voJnih spomenikov*. Vstopnine ni. — <>Pnzori!o i^*"m državnim in samo u pravit pok o je ne** m in akiivruni državnim in samoupravnim name«feneem dravske banovine! Ranovinsko društvo drfavnih in šamoupr.iv nih upokoierirev za dravsko banovino v Ljubljani "e ustanovilo '-Posmrtni sklad . k; ie začel pravkar poslovati. Starostna »ioba nemnejena. Mesečni nri^P^vprk znaša 10 din. Redni elani P.S. mor»> o postali vsi društveni elani, i/redni pa zakonita eooroee in otroci rlanov društva in vsak aktivni državni ali samonpravni n^Inrbener in njihove -nprni'p t- r •»in*!*- r^i^nih irrednih iv,ino\ P.S. V OL-!alem (>a ni niksirih nadaljnih razlik med reduimi in izrednimi elnni. Na'an" nei>e informarije se dohe v društveni pisarni v \Yolfnvi ulici Št. 10 11 (Do? meeva hiša), kjer »ie dobi oz. naroči -Pravilnik*. — Obvestilo. Zaupniski zhor delavstva Strojnih tovarn in livarn đ.d. v Ljubljani snoroCa: Ker se zlorablja na račun zaapni-rk '^i 7T»ora StroVnih tovarn in livarn na! ralna akcija, opozarjamo eenleno obcin-Ko. rta j? aktiia že davno Icon^ana In naj je morebitni nabiralci takoj izročijo policiji. — Naj>,erja letošnja pl«***na priredite* b0 nedvomn*> >Me»dnarodni plesni vefer vršil r»lesni turnir za prvenstvo Jugoslavije z D*£is nan>ol'š:li plesnih parov tekmu-i*>k> za naslov prvaka t ena me«lriarodnaca turnir;a še pri ia vi jen i mednarorini plesni športnik prvak i iz Avstrije. C^e^koKiov^tske in »mriie. tako la 1k) to do s-daj v T : pdaviji Bajhrecjs levrsiM prireditev. Vse n;.- 'ipišp bn še <>1-iaviJr*no. Iz LJubljane —li Prireditve v okviru razstave lik.»\nih umetnic Male ženske antante. Otvor v razstave bo v ne»le!jo. (\. t. m. ob 11. dop. V .lakopičevem paviljonu. Razstavo otvori ban dravske banovine a. dr. Marko NatlaČ m. Ob 13. j ' _ ban z s<\ soprogo na easi do--1 i m cr.»šeam in nmet.nicam ol ed v banski palači. V i>0!\e i , 7. t. ni. ho na čfško-slovaikeiB konzulati] za povabljene LTo-t? čajanka, ki jo prire-li*a češkoslovaški konzul Lng. Min.,v*ere .lakobin . Razstava iK* ovetK»ki pianie-t. ki viiva oc^>er s}pve.- tud- izven rne-J svoje ožje domovine, nastopi na samostojnem klavirskem koncertu v petek. 11, t. m. ob 20. v velik' filh. dvorani. , Ts koncert bo druj^i Nočev klavirski večer v letošnji koacerlni sezoni. Prvi ve^r?r ]e bil v začetku dee^mbia lan- .1 leta in je ol>čiiisho pokazalo zanj zek> velik inter«. Prodaja vstopnic v knjigami Glasbene Matice —I] Veliko zanimanje vlada v L ubijani 'n okolici za ko>-*cert mladih dunajekih Pevcev: \Vien Pf SanffCSlcoskesL 1% kaže prod:"'a vstopnic v knjigami Tilasbere Matice. Dober del dvorane je £t. zaseien ;n prosimo vs». ki žel i o r-ri-io-^tvova^i temu znamen:' enin koncert'!, da si kupilo vstopni'-e v pr '«lnro-daji. da Se >*o v ponedeljek zvečer nejK>-trebnesra trenja pr*d hlanajno v Ciiionu. Opozarjamo, da koncert Wiener Sar^er knaten -amo v i»on^dHj^k ^'n1 7 f. S9 in la ta koncert n^ be prenašati po radiu. Za *o po < dopoldne ol [v>I H. v Iržavn: operi koncert IjubHanskih srednjjili in učiteljskih so-. Va-»top!le bo*lo vs^ tovrstne V>le in Slčel" w-ka i 2 al? s 3 pevskimi točkami, drž. urit k5če pol p 2 tpua šp s >vojim godalnim orkestrom f3 točke). Vsekal stiupal se bo pelo ■_T pesmi, ki so vzeti iz slovenske^ deloma tudi rz tucrosloven»k^ in slovanske irlsaoene literatur«3. Besedilo vseh n^smi. ki se bodo pele r>ri koncertu. w ;z-Io v tisku in 'ja ho dobil v--nk obr.-kovaW te fotske ;>rir?ditve br^rpla^no na razpolago pri blagajn' V operi, ko ho kupil vstojnico. Kajti znano je, da I je uiitt-k pri koncertu ziiatno večji in poi>ol- neiši. č? je poslušalcu povsem znano tudi besedilo, ki si cja zlasti dijastvo večkrat težko nabavi. Ee iia je treba plačati. Koncertni nastop te predvsem- nam-arjen sretlnVsolski mladini in staršem učencev in u?enk. pa ru-d': vse\ javnosti, ki se zanima za delo na?o šole. Vstopnic? od 30 din navzdol do 2 din so na raZfOlaiio pri dnevni Ma^ajui drl ojbere. Morebitni čj^j dohodek č-e bo raz-te-til med sodelujoče Šola za nabavo učil za pevski ju slasbjni pouk. n— Zveza bančnih, zavarovalnih, trrov. skik ia industrij-kih uradnikov Jucoldne bt» 15.1.". pri predstavi zabavne Molnarjeve veseloigre ?Xjen& veiika ljubezen* sPet polno smeha. Razffibajiost dejanja, fin humor, vedra vsebina in udarna duhovitost odlikujejo to rrle daiiško lieio, ki vžiga in izvrstno zabava gledalce. Ipra je izvrstno naštudirana in sodelujejo prve mo^i odra. Kdor hi m- rad dve uri dobro zabaval, naj si ogleda »tiger letošnje sezone. To ata poslednji vprisari:\i te duhov, te vesdloi^rre. Prihodnji teden se epsinori prvič Bučarjeva veseloigra z godbo in petjem x^nmk smuk . —lj Masar.vkovB pr<»slaTa. MasarVkov rojstni dan 7. marcu ho proslavila bratska skoslovaiška rernibliks tudi po nj.^^povi smrti, kukor ca te slavila za njegoivega življenja. JrL v LJubljani 1k> prinedrla M^isarykovo proslaw> v ponedeljek oh lc\ v frančiškan ski dvorani. Proslava je namenjena naši srjdnješoL-Hvi m!sjd4ni, zlasti oni. ki c4>Jsku-je češke tečaje, vaoljeno pn je tudi ostalo občinstvo. Vstop prost —li Za onemoglo obrtnike in vdove- .iz Ljubljane razpisu j j obrtni-ko društvo vsakoletno podeljevanje podpor. Prošnje saj se viože pri pre !m- inlku do 1*2. t. in. Cankarjevo nabrežja °. —ij Predavanje Prirodoslovneea druživa. V torek H. marca bo predaval ob *2<>. v mali filharrr.onicni dvorani dot*, dr. Albin Seli-Škar o temi Žival in rastlina kot reairen: . Predavanje bo združeno s projekcijo slik in pre Iva janjem p05=ku^r>v na nreživ^nh aSSSS-nih . — li Nekaj nevefra bo zs Ljubljano dvomesečni br-entečaj esperanta. (Mvoritev v torek, s. imirca oh 19.*^). v r *aVki (\>uova ul.). — lj Nebotičnik > raspolo^enbj. Ljubljančani so v nebotičnika jmstovali ]-rav veselo, uprava tega priljuhijeneiTa ljubi Jankoma zabavišča pa je i^.kr.Jčla za. prijetno razvedrilo tudi v postnem času. V baru na-siopa nekaj prvoArstnih plesalk, posebno pa se odlikuje plesni par n^kecra Mu lata in simPatičn? Evroivke. Tudi kavarna ie zdaj vsem prost. —lj Zveza RO^iHklinj pr redi v marcu tečaje za paljeno tc^to 14. ob 9 . masivno listnato »n *iVai«-iio testo 21. ob 15., razne sendviče 11. ob 9- in 15. ob 15. Za vsak tečaj prijava vsaj en.dan pud tečajem ob iiradnih urah od 16. do 17. —lj Popravek. Z ozironi na članek, ki ete i^a objavili v aStovenskaBi i.arodu- tlne 2'- Oili v Vašem li^-tu nastani uicoSs ta v enaseai tjsku .-lele ti^i cesttiSt--? fjramoe. i/ko-pan pei aapcljavi i;a:iaiiz.'ci v Spo»i!i.;' ms . pri taivili de'nh iti naizUca niltoii koristna, w 'l)iio v zimskem rasu ne. če po hoče, d u lx> cec>;a dotro in trdno zsjnfSSSS. Prebival d ot» it it dveh no\ ih ulicah, ki t-e šfeie tjru-de. bodo ol> upoštevanju navedenega |a uvideli, da njihovim ž.?liani iz tetinifnii: ozirov ni mosore takoj iSSBfoG. Vrl senUvaii in drugih takih priiikali bede morali vozniki pa j previdno soziii, dokler m* i>o oeatisce dekattčnof izgrajeno in utrjeno. Z odličnim sPoštovanjem pre - in:k: dr. J. Ad!es«e. Iz Maribora — Premeten >e z Maribora v JPožare-vac poveljn'k paznifeov moške ka.Ta:! g: Gj-uro Sudžuković. — Po*mrtniii>»ki 'k'ad mestnih u*>h?ž-bencev. Društvo n-r-.-l.nih uriuž' «rrcev v Mariboru »e je že doJso bavilo z id^jo osnovanja posmi-*ninskoga fonda mes*.nih uslužbencev. V ta namen 5*6 neKoUfto .sorernenili pravila. Na cetrtrivem obenem abor: je bil jsprejot «*k!ep. da ta fond osnuje v najkrajšem rašu. — K«nee tedna v e^edalr^čii. Dre\i ho olznost v»eb Celjanov in okoličanov je, da počastijo slavljenea in njegovo dek> s tem. da posetijo koncert . _c GabrsKi jrasilci n<>do igrali. Kultur- no-prosvetni odsek proatovoLj-ne ga»'^" čete v Oaberju bo vp razo ril v nedeljo 6. t m. ob 16. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju Silverjevo igro s petjem - Svojeglavček«. —c Zbirka *Hk »Naše morje« je razstavljena v mali dvorani Celjskega doma. —c Smuš^e tekme pri Celjski koč i. Mladinska smučarska sekcija SK Olimpa, bo nadaljevala drugi del tekmovanja v četvorni komboeiaciji in sicer v smuku in slalomu v nedeljo 6. t. m. pri Cetfaki koči Start tocao ob 10.30. —c l'rorla je v četrtek zvečer v Gosposki ulici 19 je v starosti 63 let zasebnita ga, Marrija Werdouachegg, v petek dopoldne pa je umrla v Gosposki ulici 30 v visoki starosti 91 let h sna posestnica gdć. Te režija. Kodernianova. Rckojmima. bodi ohranjen blag sfx>min. svojcem nade iskreno sožalje! —C >"esreea. v gozdu. Ko je 301etnd gozdni delavec Viktor Kladnrk iz Loč spravljal v sredo v gozdu pri Nazarjah hlode, ga je veaik hkM udaril s tako silo, da mu je zlomil desno nogo v gležnju. Kiadnika so prepeljali v celjsko bolnico. ■—c Nofno lekarniško službo ima od sobote 5. t. m. do vštetega pefka 11. t- m. ! kama Pri orlu« na Glavnem trgii. Iz Trbovelj - _ i lani iriBS*tvs ^troje^dij iz Ljl»bljs in Maril.ora, ki t»o si cgtedftli rudniške na-■ r::\ \ r-o nabrali ~>00 din in denar izrojili Društvu "sij varsUo olmk in mladinsko ^krb v Trbovliah. Plemenitim darovalcem iskrena hvala. — Sk Trbovlje ie Ustannvil sekcijo za hok>. ki ho prltedila jutri v nedeljo prvenstveno t?kmovanje v i>oksu za dravsko banovino. Izbirno tekmo-vrinfe bo ob 10. v So- kolskena domu. finalno lekmovan^e pa ob lo. ^(otatn. Sodefovsli IkvIo v>i-UIubi flftlv-kt l»;i;;ovHie. — Kmetje -»» /Viaali vevv mleku ol 2 i in na '2 5<> . marca. V noči od 3. na 4. marec so vlomilci obiskali mesarja Plevčaka. kolarskega mojstra Drnovška n Povšetov vinoteč. Pri PJcvCaku so odnesli več komadov moške obleke, vredne 1.000 din. Drnovšku so tatovi odnesli nekaj kclar^kega orodja, ki so ga orožniki naši: v stanovanju mesarja Plevčaka. Očitno je. da so vlomilci orodje pozabil: na kraiu drugega vloma. V Pov-šetovem vinotoču so si privoščili jedačo in pijačo in odnesli nekni cisaret. Vse ka-;*e. da gre 3» tatinsko tolpo, ki je nrišla iz tiru sin krajev po plen v iTbovije. 0&m dieftr oigratn Nedelj«, ninrc.n s: Lnstruntentalni dtieli: klavir in har-;iia»nii (^dc. M?llta GnjeadfU 'J. I>. Kaškarov). 9: Napovedi^ poroeiln. — 9.1.">: F>renos cerkvene Lri;v>b.' :7 fran<--. cerkve. — 9.-I5: Post-3ii aovor (2. dr. Fr. Kimovorl. — 10: Za kratek čas (plo=r-e). — 11: Otroška ura (gdč Siavica VeheajzosoL — 11.34.): Koncertu^ ■ (K:i liski orke>*f»r. — 13: Napovedi. T*.'10: Mekaj na*:h pesmic in napevov (p'o-ije)j — Id. Kmer-ki trio. — 17: Prenos IV. inteirkrmthiPiitalnega koncerta iz Avstralije. 17.30: Pol ure dnsnare sabave folos^). — 18: ArT'.'^-t Adamič: Zankar — IfudS&a zvojj-na iur,i. Izvaiiiio rkmi rad. ?Lrr. družine pod .{ .iv.mi in-f. 1. P.-'ngova. — 19: Napovedi. Izročila. — 10.:t0: Nac ura. — 19.50: Sk^ v Miška ura. — 20.30: Stovenesri Tokakti kvm-let; vmes pevski nastop gdc. Štefanije Pav-. — 22: Napovedi, poročila. — 22.IS: V od lili igra RadiMci orkester. Konec os> 23. uri. Ponedeljek. 7. iisfH 12: Operetni odlomki (pkiSoa). — UL4B: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.»: Ruedd odmeri (plošče). — 14: Ks^oeedi. — ISfc /zdravstvena ura: Notranje krvavitn (g. dr. Anitom Breeelj). — 18^20: Lak>: Na mem na. orkestralna suita (plo§6e); Variacija--Podokniea—Nastop ghrmaoer—Seinenji pras-nik fkonservator. koncert dr.V — 1S.40" Kiri-tnrna kronika: Slov. narodno knJturni pro blem (g. dr. ?tanko Goirada). — t&~. Mapove-Ti. poročila. — 19.90: Nac ura, — 1S.9D: Zanimivosti. — *30: Češka lahka gtasba Ms> sce). — 20.30: Prenos rs Pragec M»!fLrykoy s.ponrinski verer (obletnica rojsfrnefra dneA. 22: N;»pov^lr, poročila. — Za saba«» (krru Radijski orkester). Konec ob 23. uvi. T»>rek, 8. marša lt:šoUka ura: Pitiava .not po Kriertt»woveiin rojstvu, predavanje ilustrirano s ktavirjeae (g. dr. .losip ^'eriu). — 12: 1« sečnih ffl-mov (plošče). — 12.40: Poročila. — 13: !4s-povedr. — 13.20: Opoldanski koiice»rt Radijskega orkestra. — 14: N»uxxvedi. — 18: Por? >«ki zlx>r mestne ženeke realne gimnazije. lo.4t>: Racionalizem in judovstvo (e;. Fr, Ter-ne*:Lav). — 19: Napovedi, poroSla. — 19-^0: Nac. ura. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. 20: Koncert Radijskega ork*tra. — 20.-'SO^ Zbor praških učiteljev (plošče). — 21: H_ ura češke moderne klavirske ^laste (g. prni. Pavel .šivic. — 22: Napov?di, poročila. — 2*2.15: Za razvedrilo (isrra Ra 23. »ri. Uradno vreine^^« poročilo od o. IO. 1938 Radeče-Planica., 810 m: -f-1, jasno, mirno. 80 cm snega, skakalnica uporabna Pokljuka, 130O m: +2. jasno, mirno, 80 cm sneg^a, južen. I>ovje-Mojstrana. 650 m: 4-3. jasno, mirno, 20 cm snega, južen, liHma na Kom ni, 1 nŽQ m: —1. 190 crn sne-g-a. sneži, Dom na Krvavcu, 1700 m: —5. jasno. 100 cm snega, po robovih spfhan, v dolinah praič, Erjavčeva koča na Vršiču, 1501 m: 125 em snegra, jasno, poledenel sneg1. Dodatno porodilo z dne 4. ITI. 1938 Gorju^e, 1000 m: —4, jasno, mirno, 60 cm snega, smuka dobra, izgledi dobri. Sv. Križ nad Je^^eancaml, 1000 m: 4-7. ja-_. sno. vetrovno, 30 cm snega, juien. mJiVNA KOREKTURA DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE A. R £ IN IN D R U C Zagreb, GAJEVA 8. ILICA 25, obveza neobvezno, da so v 5. razreda 35. kolu državne razredne loterije 4. t. m, hili izžrebani sledeči dobitki: DIN 80.000 št. 89389 DIN 50.000 št. 16840 ms 25.000 St. 1064 DIN 20.000 št. 87677, 97647 DIN 15.000 št. 25571, 32878, 57756, 58211 76153, 80411, 90109 DIN 12.000 št. 46461, 84062, 99097 DFN 10.000 št. 3638, 40710, 42507, 4715« 64485, 66993, 68965, 76587, 89053 95604 PO DIN 8.000.— št. 7682, 8729, S44«2 36460, 19132, 54173, 65020, 78530 89629, 90415, 90895, 96643 PO DIN 6.000.— št. 306, 1375, 116*78 17119, 38901, 44078, 47652, 6264» 64623, 66211, 70591, 89053, 8980$ 93218, 96029, 97182, 98241, 99029 99252, 99700, PO DIN 5.fi0a.— št. 14675, 15369, 10394 18186, 18466, 23501, 27601, 29415 30039, 31551, 39302, 45344, 52992 60372, 66352, 67661, 68099, 776*1 84611, 91471, 98141, 95027, PO DIN 3.000.— št. 6726, 9477, 24J78 37498, 41856, 42739, 52963, 55511 54127, 60114, 62505, 66008, 78593 84455. i'opolno uradno listo dobitkov, izdano Sa kontrolirano od same državne loterije, torej brez vsakih pogrfeSkav, <4jem* 52 »iLOVtlfSKI NAHOD«, sobota. 5. marca 1938. Sli iffi 5 on r. vse opere MALI OGLASI Beseda 50 pmx. davek posebej t*r*Kna. izjave oeseoa Din L—v davek poaeoe). Za pismene odgovore gieue maiib oglasov Je treba prMoSsti mamico — Po pusto* za male oglase ne priznamo. Vse nase Inserente In tt»te ki nam na oglase v našem listo pošiljajo pismene ponudbe, opozarjamo, da smo na fiafcetn poslopju * Knaflj* \i ulici U 5 namestili poseben nabira 'mM rd**ce barve v katerem ponudniki lahko pisifsjii svoje ponudbe. pra\ tako pa tudi inse-renti naloire *a oglase InStrenti nam v primeru. V nun oglasne naloge puščajo v nabiralniku, rao--ajo odgovarjajoči znesek p nI" ž * v znamkah. Ker sicer oglasov ne bomo uvrečaU. RAzno I Beseda V r Najma lave* posebej »se* «* Utn Pomladne novosti! vseh oblačil ipert, kamgarn, Dbleke. pumperice, perilo Itd. najreneje P R i > fI E R Sv. Petra cesta 14 54* PAK L> TLA .NJE a-žuruanje vezenja zaves perila, monogramov. rumbnic Velika zaloga perja po 6 75 din >Julija_na i Goapoavetska cesta 12 s* fdjk luijllnejSe norveSfco ribje olje dr Ptceottjn * Ljuotjani iz tesana se DriporoCa oieoim in sla* lotntrr leenarr Avtomatske biljarde izdelujem v svoji specijalni mizarski delavnici po najugodnejših pogojih za gotovo in v najem. Zahtevajte ponudbo : »PRIMA« Zagreb, Kla-ičeva 46. 5S3 STAnOVAIlJA Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek - Din Enosobno stanovanje event s kabinetom ali malo dvosobno iSco snažna in mirna uradniška stranka (dve osebi) za apri! ali maj. Plačnik zanesljiv in točen. Ponudbe na upravo >Sk>v Naroda * pod > Stal en«. 589 KUPIM Beseda 50 par davek posebej. Najmanjši znesek « Din STARE RABUENE Z \ BOJ K raznih velikosti, kakor od tobaka, v*igralic Itd stalno kupujem. Prešeren Ivan. Kranj. 620 13 DUK SEMENSKI KROMPIR bed. garantiran, vagonske ko-Sčine dobavlja Franjo Soper. Hrastnik 635 GO^TTLVA »MARTINC« Zgornja &iska Jutri Koncert slovenskih narodnih pesmi: Xa izbiro Vam bo pristna ljutomerska in dolenjska kapljica in vsakovrstne kuhinjske dobrote! 646 KajmanjSl znesek * Din Beseda 50 par. davek posebej. 3TKojEPis.Ni rom Večerni tečaji, oddelki od ;h>1 7 do 8 m od pol 8 1o 9 wv 'v**r>r Vpi-ovan**- ln-vno od f*o1 7 4© % are Na fazpolaco S n?,ir»t ^nstftfh ^isjilpih -strojev Cbristofov učni zavod. Do--nolcanaka e» 15. PRODAM I VVNA DRA2BA najdenih predmetov bo 9. marca t 1 ob 9. url na glavnem kolodvoru v Vjubljani. 650 DOPISI Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek s Oin ZNANJA ŽF7LI 32 leten poročen postaven gospod z ist^tako rosno ali gospodično. Ponudbe pod »Vesna«. 649 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek s Din proda se polica za shrambo in oprava za sobo. Naslov v upravi lista. 646 trgovci pozor: Radi opustitve trgovine in delavnice razprodajam D. M. C. in C. M. S. materijal, razi predtlskane. slikane ln pričete prtiče. blazine in prte. krasne gobeline in pričete preproge, več prvovrstnih vezilnih strojev, šablone, prašek in aparate za predtiskanje i. t. d. pod nabavno ceno. Cenjene dame naj ivignejo izdelano blago do 1 maja. M. Leitgeb, Ljubljana. Jurčičev trg 3. 636 Umetne odi bomo izdelovali čisto po naravi za svoje bolnike v «plosn! bolnici v Ljubljani v očesnem oddelku dne 11. in 12. marca letos. F. Ad- HuUerjevt sinovi. Uiesbaden. POZOR! VORITEV renovirane restavracije LLOVD. — ~k>bra dalmatinska, srbska, italijanska, nemška hinja. Dnevno sveže morske ribe na izbere, obro šibeniSko vino, odlikovano v Londonu. Belo 10.—. ružica 10.—. črno 10.—. J3xtra vino steklenicah 12.— Din. — Priporoča se MARTIN BUJAS Sv. Petra cesta 7. Sprejmejo se abonenti! od 1 J. do 19. marca 1938 Znatno znižane vozne cene. Brez potnega \nzuma: Z velesejmsko legitimacijo in potnim listom prost prestop meje v Avstriio. Madžarski prehodni vizum se bo dobival na podlagi velesejmske legitimacije na meji. Znatno znižane \x>zne cene na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, po Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst in velesejmske legitimacije 1 po 50 dinarjev) se dobe pri: Wiener Mesce, A. GM Wien VII. in pri Častnih zastopstvih v LJUBLJANI, ki so: Avstrijski konzulat. Tvrševa cesta 31; Zveza za tujski promet v Sloveniji i PUTNIK Tvrseva c. 1; podružnica Zveze za tujski promet 'PUTNIK) v Mikličevem hotelu nasproti glavnemu kolodvoru in druge podružnice. Ovokolesa. šivalni motorji. stroji triciklji pogrezljivi po zelo NIZKI CENI — CENIKI FRANKO Otrtrski vorlčk* najnovejših modelov »TRIBUNA« F. BATJEI LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta ?6 Pust je minul, zdaj se lahko razvedrimo le v kavarni »Stritar" kjer igra ro\-?> damska kapela z vijolinskim primasem ter 5 mladimi glasbenicami. Slišali boste peti tudi dobro pevko Danica, ki Vam oo zapela, kar Vam bo srce poželelo \ soboto in nedeljo odprto vso noč! SSSSBMSBHSSSSSSJSSSSMSSS&M I ZALOŽBA »CESTA« Ljubljana — Knafljeva ulica S | v Vam priporoča zarumivi knjigi ZGODBE BREZ GROZE I Pjotr — Raspu t in ▼ Rrofirana knjiga 10.— din, v platno vezan« I] 15,— din. Poštnina za vs-iko knjigo 1.— din. a II L^/4 Makulatura! papir p r • S a Lfasttaaa, KnafUcva aUca stav. s Jaz Vam vamfem kožo? Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša ko£a nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepoate in sicer z NTVEO. Kajti NTVlEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabijajte "°redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka ln gfbena kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! gospopj: že sedaj dobite nove pomladne vzorce srajc in samoveznic pri OSS- LJUBLJANA >rr:STNI TKO . r^,iiiianiiiiiiiiMiiaiii»asasBM«ns^ LIPSKI POMLAD začetek: 6. marca. 80% popusta na nemških železni-c ah, znatni p o p o s t i v družili državah. Vsa pojasnila dajejo; <£vanlCni biro lajpclskog aajma — rSeogTad — Knez NTlhajlova 33/1.. I SEJEM 1938 in častni zastopniki: Ing. G. Ton u ie s — Ljubljana, T.vrseva cesta 33 — Tel. 27-62 in Jos. Bezjak — Maribor, Gosposka ulica 25. — Telefon 20-97. "" TmwwmM&^w'MMtoM} i vit* Sjv i fcsj i . s L ooOenlm drnglm rosdajnnlm sredstvom na morete doseći enav Ketra učinka, kakor « caaoplantm oariaaom. Cigar delokrog je neomejen Casopla pride s vsako nišo in govori dnevno desettisocero jJtateijev. Redno oglašanje v velikem dnevniku je najuspešnejša investicija, Id prinese k o r l a t trgovcu ln kupon. NAJBOLJŠA RADIJSKA REVIJA Je NAS VAL SPOREDI evropskih radijskih postaj na vseh valovili, roman, novela, modni pregled, novice iz radijskega sveta, filmska smotra, nagradni natečaji. UPRAVA t Ljubljana, Knafljeva ulica o. Mesečna naročnina samo 12.— dinarjev. 2106 597373 >SLOVENSKI NARO D«, pobota. 5. marca 193S. 5t< Največji daljnogled sveta Z njim bodo videli zvezdoslovci na desetkrat več)s daljave kakor z doslej največjim diljntrJriw Ameriškim zvezdo slo vcem ne bo več tre-m dolgo čakati, da napoči dan, ko bodo • w"» n **■ t *■ y T\n * * n*i i ■ n p i i .--JI: __ _ t______— ^ nestrpni in nervozni sedli v observatoriju na Mount Palo maru v Kaliforniji k lečam največjega daJjnooJcda sveta in uprli svoje poglede v desetkrat večje daljave. rego jih jc sploh kdaj doseglo človeško c-ko. To bo trenutek, ki ga nestrpno pričakujejo zve?doslovci vsega sveta že 10 let. Toda njihova radost je skaljena z žalostnim dogodkom. Pred leti je umrl naj-s.avncM z\czdoslovec Amerike in morda tudi vsesa sveta dr. George Ellerv Hale. ki je prvi dal pobudo za izdelavo orjaške-da I inogleda in tudi 7-ačcl obirati v ta namen potrebna denarna sredstva v znesku 6.000.000 dolarjev. Znaten prispevek ie da-La na njegovo pobudo tudi Rockefellerieva ustanova, Tn tako so se neke nedelje v decembru 1924 delavci in inženjerji v newyorških steklarnah Corning Glass \Vorks lotili dela. Več ton raztopljenega stekla so nalili v ogromno kad. namazano na dnu in po stenah z medom. Skoraj celo leto se je ohlajala ta steklena gmota in inženjerji so skrbno pa-zili. da je ostala nedotaknjena. Ko se je strdila, so prepeljali ogromno zrcalo s posebnim vlakom v Kalifornijo, kjer jih je šele čakala najtežja naloga. Površino zrcala je bilo treba obrusiti in izgladiti do milijontinke palca precizno. Potem so površino zrcala pokrili s tenko plastjo aluminija, ki ne sme biti debelejša od 4 milijon rinke palca. In tako bodo lahko zdaj zvezdoslovci opazovali vsemirje z daljnogledom, štirikrat večjim od doslej največjega na svetu. ki ga imajo v \ViIsonovi zvezdami. Videli bodo na desetkrat večjo razdaljo, kakor te vidi z daljnogledom v \Vikonovi zvezdami. Seveda si navaden človek težko misli, kaj to pomeni. Zato hočemo pokarati na praktičnem primeru, kako ogromne razdalje so to. odnosno kako m^ne so leče novega daljnogleda. Če bi ne bilo nobenih ovir, bi lahko videli z novim daljnogledom iz Londona strehe newyoršk h nebotičnikov in jih strogo ločili med seboj. Zato ni čuda, da zvezdoslovci pričakujejo nova važna odkritja v vsemirju. kamor doslej človeško oko ni moglo prodreti na tako velike daljave, ker ni imelo na razpolago dovolj močnih leč. Z novim daljnogledom bodo zvezdoslovci odkrili tudi mnogo novih nebesnih teles. Moulin Rouge se seli v Ameriko Amerika je kupila njegov muzej figuri**, da bo imela za svetovno razstavo svojevrstno atrakcijo Eden izmed s-mbolov Pariza v očeh tujcev, posebno A.meričanov. je zddj v razvalinah, iz kater.-h bo kmalu vstal k novi slavi. To bo enii ;/med temeljitih izpre-memb. kaki^h ;ma za seboj že več od časov svojega ustanovitelja Josefa Ollera leta 1880 To 'e pa bila njegova najslavnejša doba. teh petnajst let na meii stoletja, ko so v njem rriurr.fi ral i Valentin de Desosse. Gnile d'Egocit. slavna La Goulue, Nini Patte-en-I'air in vse te kraljice francoskih kankanov in popevk z nogami za clava in poplavo snežno belih spodnj:h kril iz čipk. Z njinr so vladala tu pozneje najslavnejša imena čopiča in svinčnika: Re-roir. Dcgas. Toulouse-Lautrec m cela vrsta drugih slavrh slikarjev, ki so ovekove-čili slavo takratnega Moulin Rougea. njegovih lepotic, plesalk in pariške družbe za vse vekove in sve svetovne muzeje >časoma ie seveda večkrat izpremenil e lice. Toda četudi je bil začasno cafe-concer. music-haU in kino. četudi jc v 15. letu pogorel in je moral biti ves na novo grajen, je o>*a' do zadnjega isti pravljični Femx nad avenue de Ciichv. najbolj pari-*-ki hram boginje Tersiphore. kjer so se male pariške ženice doslovno opajale s plesom, radovedni tujci so pa prihajali v na-b to polnih avtokarih z mamečimi napisi: ^Pariz ponoči*, opajat se z ozračjem, ki jc imelo zadnja leta od prvotnega šarma Mou-1 u Rougea samo še pozni odsev slavnega imena. Zdaj se jc pa sesul pod udarci molk m krampov tud: Moulin Rouge iz leta 1^23 z rdečimi neonskimi lopatami, leno vrtečimi *>c. da vstane spomladi v moder-rejši obliki k novemu življenju. Toda v njem ne bo več muzeja voščenih figur. Tu-d- Moulin Rouge jc namreč imel svoj mu--~ej. ki je v voščenih figurinah predstavljal vso njegovo zgodovino in slavo njegovih postav. Ta muzej jc kupila Amcnka. da napravi iz njega p-:hodnje leto atrakcijo svoje razstave v New Yorku da bo imela res nekaj ~tiiio na poni3n osebnosti in nfSaa d*da. AngleSka izdaja te kniigp izhaja že 00 le1, dočim «o Američani sele pri 20. zvezka Tudi oNFejj t ^ca dela je zdaj drugačen. Prva londonska izdala iz lpta 1S48 £leje 6tmi S-7 strani in 8.000 živlieniepi>ov, don m obseca izdaia NH že 4.000 strani in 30000 življenjepisov. In farrav je to za naše razmere zelo ilrafla knjisa. ie deležna v Angliji in Ameriki največjega u-peha. Nobena druga kniiiia je na btJRSnsn knjižnem trgtt ne more z.ar^en-£iti. Povpraševanje po nji e v afegleškem in ameriškem «=vetu e»plo?no ne SSSMO v uredništvih, velikih uradih in ustanovah. temveč tudi m*>d zasebniki, ki se niiiinssjtl za javno življenje katerekoli panoge. Točnost tudi v starosti filmskih zvezd IzdajatPlji te<:a naučn^sa slovarja \šoh v iavno življenje rto&^sa'ocih oseb na vsem svetu se lahko jx>hvalijo. da so njihovi so-trudniki res vse t*odobno klavne oe?bnoiti. kajti vsak mora napisati poda'ke o sphi in evoj življeniepis za to delo sam. Toda uredništvo se ne zadovolji >amo z razpošiljanjem vpraŠalnih pol ali objavo vs^h rodatkov-. kar jih je kdo o sebi napisal- Vfdika kontrolna redakcijska služI a rkrhno in zelo točno prouči vee podatke v življenjepiuih in često se zgodi, da se vodi o t "d ali oni novi osebnosti, ki naj pride v prihoinio izdajo v Who* s who?■•" obzirna korespondenca z mnogimi zaupniki založnišf\-a. univorznrti in zavodi ali založniki no vsem svetu, samo la se usrotovi čeprav neznatna podrobnost. V to knjico namreč ne sm3 priti nobena neteč-nost. z^aložniš'vo je zelo ponosno na to. in so vsi podatki v knjiei to%ni. pa naj se nanašajo na osebnost ali na nim pom^n ali delo. Tu ni mpsla za nobeno oebno r3klimo in celo filmske zvezde imaio v tej knjigi točno usotovljp.no starost. Slava po številu vrstic Založništvo naroČi že v razposlanih vrra-šalnih polah vsakemu p>o?dincu obses njegovega živuen,iepisa in naštevanje del s toč. no odmerjenim številom vrstic tako. da je v načelu knjiga ur?jevana po strogi hierarhiji, ki določa vsakemu jx>e»dincu >rroco mesto po njegovem pomenu. Priznati je treba, da je tudi pri mani znanih in pomembnih osebnosti ta določitav povsem pravilna, j če upoštevamo težavnost pravične in enakomerne razvrstitve 30.000 osebnosti v^ph držav ^^eta po šit^vilu tiskanih vrstic, ki jim odmerjene. Da je anslo ameriški svet znaton nadcenjen ne smemo založništvu zameriti. Založniki razpošljejo 30.000 vprašal-nih pol Ampričamom in 4O.000 Angležem, vendar pa dobe že okrog pn milijon lastnih življenjepisov oseb. katerim vprašalo* pole sploh niso bile poslane. In v5e te odgovore in nove življenjepis? je trela strogo razvr- stiti, proučiti in prekomtrolirati. da bi ne izpustili nobene osebnosti, ki zasluži, da pride njeno ime v knjigo. Lindberghov vrstični rekord Biti v t3j knjigi pomeni "hiti uekdo^. Od tod tudi prizadevanje tisočerih poediacev, ki niihova imena se niso prišla niti z najkrajšim življenjepisom v to obsežno knjigo, da bi si [ ribonli me.;to v nji vsaj s tremi vrsticami. To prizadevanje je v Angliji značilna, v Ameriki pa povsem narodna in neozdravljiva bolezen. Priboriti si kotiček v tei kinjigi pomeni v obeh državah začetek kariera ali slave. V Ameriki je pa za vsako-car, kdor je dosegel kak uspeh v življeniu ali v svojem roklii-u. naravnost življenjski ukaz priti v ta Pantheon živečih osebnosti in čim pride njegovo ime vanj, da je pod n jim čim več vrstic Po ameriških nazorih je število vrstic odmerjenih popularnosti in zaslu gam, tega ali onega Človeka, merilo njegove svetovne slave. Za primer služi Lind-bergh. ki je s svojimi (52 vrsticami zasenčil vse slavne politike in filmske zvezde. Hitler in Stalin v devetih vrsticah - \Vho" s \vho< je zares zanimiva knjiga, poučna in potr?bna za hitro informacijo, kaj je kdo in kaj pomeni. Diktatorji niso posebno v časteh. Hitler ima samo pet vrstic, Stalin pa oelo samo štirL Pač je pa Musso-lini med največjimi državniki z 32 vr^tira-mi angleške izdaje. Vidimo torej, da založništvo dobro plava v političnih vodah in ve, kakšni so toki visokp politike in politični interesi me l niegovimi od ie male i. Tud tekmovanje filmskih šVszd sp zrcali na stolpcih tega leksikona živih. Greta Oarbo ima 11 vrstic besedila tako, da je rrPimagala z dvema vrsticama svojo najnevarnejšo tekmovalko Marl?no PiPtrich. Neverjetno pa je, da je obe z mnogimi drugimi zvezdami prekosila Clau iotp Colbertova. ki je pač lahko T>onosna na 20 vrst. saj je tako prekosila marsikatprega mnogo popularn ^išega lržav-neiia poglavarja. Tudi slovpnskih imen jp precpj v tem leksikonu živih. Seveda pa n? moremo zameriti AngleŽPin in Američair.om, čp naših liudi in razmer ne poznajo tako dobro, da bi ne bil mosoč tu noben pomislek ali ugovor. Luksuzni vlak za turiste Ameriška železniška družba Union Pacific je uvedla na progi Chicago—Los An-geles novo vrsto turističnega vlaka za potnike, ki si ne morejo privoščiti udobnosti in razkošja vožnje v Pullmannovih vagonih. Ta viak ima zvezo s progo Chicago—-North—VVestern. Razen udobnih kupe je v osebnih vagonov ima novi turistični vlak še posebne vagone s počivalnicami. vagon samo za ženske, vagon za otroke, ki potujejo sami in ki imajo med vožnjo na razpolago izšolane strežnice ter jedilni in spalni vagon. Jedila v jedilnem vagonu so zelo poceni. Za 90 centov dobi potnik hrano trikrat dnevno. Potovanje v tem vlaku je zelo dobrodošlo potnikom, ki radi med kratkimi dopusti prijetno potujejo. število mest je omejeno, potnik ima večjo možnost svobodnega gibanja in sprevodniki rade volje izpolnujejo najrazličnejše želje potnikov. Iz strahu pred zobozdravnikom Nek: poljska železničar je imel hud zo-bobo!. Tovar Si so mu svetor/ili, naj gre k zobczdrovi.;k-u. pa bo takoj dobro Veda rnci se ie strašno bal zobozdravnika in hodil je okrog njegovega d-»ma kakor Tiačka ekros: vrele kase Slsdnjie se je junaško odločil, naj železnica nadomesti zobozdravnika. Vzel je temko. a močno vrvico, privezal en konec za svoj gnil; zon. drugi pa na. odbijač zax±njega. vlaJta tik pred odhodom istega. V>k je odpMjsJ. a v zadniem Tenutku se je železničar zopet zbaJ. Razmišljal je: če bom teke* nekaj časa. za vakom, me ne bo taiko bolelo, ko mi izdere sob. In tako se je pognal Za vlakom. Vrvica se je pa .pretrgala. Mož se je grjodtakn;l in pa