Leto LXXV., št, 175 V Ljubljani, 3. avgusta lo2f2-XX Cena 90 cent. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUKVA ULKA ft — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase Iz Kraljevine Italije to UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A-, MILANO : Sl-22, S1-2S, 31-24, 31-25 to Sl-36 — Izhaja vsak dan opoldne — Meeete a naročnina yl— Ur, za mozenutvo 16.20 Ur Račual prt pofttno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza i ta liana ed estera: UNIONE PUBBLICITA IT AIJ AN A S. A„ MILANO. Ljubljana itev. 10-351 ESSicaci attacchi sugli aerodromi d'Egitto 11 bombarđamento ha causato vas ti incendi ed esplosioni U Quartier Generale delle Forze Armate comunioa in data dj 2 agosto il seguente bollettino di guerra n. 796: Sul fronte dell.'Egitto azioni di unita in esplorazionii Nostre formazioni aeree han-no condotto riusciti attacchi sulle retrovie hritanniche in particolare contro gli aero-poti di Burg el A rab, Abouikir, Ammiria, nella zona degli obiettivi, ripetutamenre centrati, sono stati notati vasti incendi e violente esplosioni. JNel oorso dl combattlmenti la ca cela germanica abbatteva due velivoli arverea-ri, un terzo precipitava col pito dal le arti-glierie contraeree della piazza di Tobruk. Micabba e stata bombardata dalla no- stra aviazione. Una incursione dl numersot aeroplani nemici sul porto di Navarrino (Grecia) non Iia causato alcun danno. Uspeli napadi na angleška letališča v Egiptu Bombardiranje je povzročilo obširne požare in eksplozije Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 2. avgusta naslednje 796. vojno poročilo : Na fronti v Egiptu akcije izvidniških edi-nic. Naše letalske skupine so izvedle uspele napade v angleškem zaledju, zlasti na letališča v Bur el Arabu, Ahukirju in Amiriji. Na področju ponovno zadetih objektov so nastali obširni požari in silne eksplozije. V teku borb so nemški lovci sestrelili dve sovražni letali, tretje pa je treščilo na tla, zadeto od protiletalskega topništva trdnjave Tobruk. Nase letalstvo je bombardiralo Mlkabo. Napad številnih sovražnih letal na pristanišče Navarin (Grčija) ni povzročil nobene škode. Obilni sadovi plemenite pobude N). VeL Kraljice in Cesarice Obletnica klinike za zdravljenje vnetja možganske mrene, ki je bila ustanovljena na pobudo Vladarice Berlin, 3. avg. s. Ob včerajšnji peti obletnici ustanovitve klinike za zdravljenje vnetja možganske mrene v Nemčiji objavlja nemški tisk obširna poročila o tej človečanski ustanovi, ki je rešila toliko življenj in tolikim omogočila, da so zopet postali vredni člani skupnosti. Ravnatelj klinike dr. Voller je pred poslušalci znanstveniki imel slovesen govor, kfc so ga oddajale tudi radijske postaje. Omenil je predvsem, kako je nastala klinika na pobudo Nj. Vel. Kraljice in Cesarice Helene Savojske v Kasselu. Italijanska vladarica je leta 1937 poverila dr. Vollerja, naj uvede v Nemčiji italijansko-bolgarski način zdravljenja vnetja možganske mrene, dravilišče je bilo urejeno v Wilhelmsh6he pri Kasselu. Zanimiva je zgodovina zdravljenja te smrtnonevarne bolezni, ki so jo poznali svoj čas pod imenom gripa v glavi. Pojavila se je leta 1918. in se je epi-demično razširila v Nemčiji, Franciji in Italiji. Epidemija je dosegla vrhunec leta 1920. Bolezen so najprej zdravili z alkaloidi, ki pa niso bili učinkoviti. Pravi način zdravljenja je odkril bolgarski pastor Ivan Rajev, ki je prebival v Kibki v bližini Sofije. Rajev je uporabljal za zdravljenje korenine nekega zdravilnega zelišča, imenovanega atropa beladona. Zdravniki in znanstveniki so začeli pridobivati iz korenin te rastline zdravilo za to hudo bolezen. Italijanska kraljica je poslala v Bolgarijo več italijanskih znanstvenikov in ie poverila prof. Panegrossi-ju. naj po načrtu spopolni Rajevo odkritje. T;iko se je zgodilo in na pobudo vladarice Italije je bila ustanovljena v Ri- mu klinika za zdravljenje vnetja možganske mrene po metoui, ki se je imenovala italijansko-bolgarska metoda in s katero so bili doseženi najboljši uspehi Pobuda italijanske Vladarice je rodila sadove tudi v Nemčiji z ustanovitvijo klinike v Kasselu. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica Helena Savojska je svoj čas omogočila prof. dr. Reiterju, predsedniku nemškega zdravstvenega urada, študij v rimskem zavodu in proučevanje italijansko-bolgarskega načina zdravljenja te bolezni. Na pobudo italijanske Vladarice je bila tudi v Kas-semu ustanovljena klinika, imenovana kakor ona v Rimu po njenem vzvišenem imenu in ki je bila otvorjena 3. avgusta 1937. V poročilih o delovanju klinike od ustanovitve navajajo nemški listi tudi dosežene uspehe. Trsoc bolnikov je bilo v tej dobi ozdravljenih. Nemški tisk ob tej priliki opozarja tudi na vrednost daru Nj. Vel. Kraljice in Cesarice Helene nemškemu narodu. Globoka je hvaležnost številnih družin, katerih svojci so bili ozdravljeni v tem zavodu. Obletnica ustanovitve klinike je še posebno pomembna zaradi odnosov med obema silama osi. Znanstveno poleg kulturnega sodelovanja med Italijo in Nemčijo, ki se tako čudovito izraža z obema klinikama v Rimu in Kasselu ob tesnem in plodnem sodelovanju italijanskih in nemških zdravnikov, se pridružuje tesni politični in vojaški zvezi, ki druži oba močna naroda na bojiščih s svrho dosege pravične bodočnosti in pravega miru na svetu. Velika korupcijska aSera v Ameriki Buenos Aires, 3. avg. s. Iz \vashingtona poročajo, da je bila odkrita podla spekulacija nekaterih židovskih podjetij. Čeprav so oblasti vse storile, da bi prikrile te zločine, v katere so vpleteni tudi nekateri visoki uradniki, ni bilo mogoče preprečiti škandala. Zadeva je prišla v javnost in zaradi tega je bila imenovana preiskovalna komisija, v kateri je več članov poslanske zbornice. Tvrdke. ki so organizirale spekulacijo, so Lbwenthal. Schui-mann. Niilstein in Bersan. katere vse vodijo Zidje, pripadajoči najbolj trmoglavim krogom intervencionistov. Te tvrdke so se sporazumele in pokupile ves stari kavčuk, ki je bil nedavno zbran v teku Roosevel-tove narodne akcije, da bi bilo vsaj nekoliko odpravljeno čedalje večje pomanjkanje kavčuka. Spekulacija je popolnoma uspela. Kakor je bilo v načrtu, je ves stari kavčuk romal v skladišče teh tvrdk, ki so ga potem v ogromnimi dobičkj prodale tovarnam in drugim podjetjem.^ Govori se, da so židovski spekulanti pri tem zaslužili ogromne vsote. Preiskava je ugotovila med drugim, da so spekulant- pridobili za sodelovanje uradnike raznih odsekov resora za vojno proizvodnjo, ki so sporočili centrali združenih židovskih tvrdk količino razpoložljivega materiala, skušajoč znižati njegovo ceno in izključujoč s spretnimi intrigami vse ponudbe za nabavo drugih tvrdk. Skrbno so obveščali voditelje spekulacije o poteku svojega manevra in o njegovih posledicah. • Pomanjkanje petroleja v Braziliji Buenos Aires, 3. avg. s. Kakor se doznava iz Ria de Janeira, je brazilski veleposlanik Artins nujno zahteval od državnega tajnika Sumnerja Wellesa, naj se povečajo dobave petroleja za njegovo državo. Veleposlanik je podprl svojo zahtevo z izjavo, da bodo brazilske industrije prisiljene ustaviti delo, če ne bo odpravljeno sedanje pomanjkanje goriva. Ustavitev dela v obratih ne bi aamo povečala brezposelnosti, temveč bi povzročila tudi zastoj celotnega gospodarskega življenja v državi z vsemi najhujšimi posledicami. Vedno občutnejSe pomanjkanje surovin v Ameriki Lizbona, 3. avg. s. Severno ameriška revija »New Republici proučuje stanje surovin v Ameriki in piše, da pogreša ameriška vojna industrija ne samo kavčuk in goriva, temveč tudi številne druge surovine, ki so potrebne za vojno. Ljudstvo opazi v glavnem pomanjkanje kavčuka in bencina, ker ni pnevmatik in avtomobilov v prometu, kajti avtomobilski promet je bil znatno omejen. Toda v vojnih .industrijah imajo večje skrbi, kajti tam občutijo pomanjkanje bakra, niklja, mangana, volframa, aluminija in drugih važnih kemičnih proizvodov. Hud potres na Novi Zelandiji Saigon, 3. avg. s. Doznavajo se nadaljnje vesti o potresu na Novi Zelandiji. Samo v mestu Wellington znaša škoda več stotisoč šterlingov. Zrušile so se mnoge hiše in ruševine so popolnoma zatrpalo nekatere ceste. Saigon, 3. avg. s. Silen potresni sunek so zabeležili včerai zjutraj v vsem južnem delu otoka Nove Zelandije. Poročajo o veliki materialni škodi; koliko človeških žrtev je bilo, se pa še ne ve. Potresni sunek je bil tako močan kakor oni dne 24. junija, vendar ni trajal tako dgloo. Obnovite naročnino! ! Nemško prodiranje na južnem odseku j Zasledovanje sovražnika proti Kubanu — Številne obkoljene sovjetske skupine uničene — V 10 dneh uničenih 81$ sovjetskih letal Iz Hitlerjevega glavnega stana, 2. avg. Nemško vrhovno poveljništvo objavlja naslednje vojno poročilo: Na jugu vzhodne fronte brzi oddelki in pehota neprestano zasleduje sovražnika v »meri proti Kubanu ter so zlomili odpor njegovih zaščitnic. številne obkoljene sovražne skupine so bile uničene. Oddelki letalstva podpirajo operacije vojske in razen tega neprestano bombardirajo zveze sovražnika v zaledju. V velikem loku Dona so nemške in italijanske čete zavzele sovjetsko mostišče. Letalski oddelki so z dobrim uspehom posegli v borbo. Pri nočnih napadih na sovražni ladijski promet je bilo pet sovražnih ladij potopljenih, pet nadaljnjih ladij in več bro-dov pa poškodovanih. V času od 1. julija do L avgusta je nemški tankovski oddelek uničil severovzhodno od Kalača 483 deloma težkih in najtežjih sovražnih tankov. Severno od Rževa so sovjetske čete tudi včeraj ponovno napadale. V hudih borbah, deloma v protinapadih, so bili sovražni napadi s krvavimi izgubami zavrnjeni. V Finskem zalivu so bojna letala poškodovala dva sovjetska tovorna parni ka, z bombami. V času od 21. julija do 1. avgusta je izgubilo sovjetsko letalstvo 815 letal. Izmed teh jih je bilo sestreljenih v borbah v zraku 641, od protiletalskega topništva £6, cd vojske 11, ostala pa so bila uničena na tleh. V istem času smo izgubili 6L lastnih letal. V Egiptu so napadla nemška letala v noči na 1. avgust sovražno letališče pri Kairu. Več lop je bilo zažganih, sedem letal pa uničenih na tleh. Nekaj angleških letal je včeraj podnevi iz velike višine na svojih rootilnih poletih vrglo bombe na razne kraje v zapadni Nemčiji. Bombe so padle po večini na stanovanjske okraje. Nastalo je nekaj škode na poslopjih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. V borbi proti Angliji so nemška letala v pretekli noči brez lastnih izgub bombardirala vojne cilje v Nor\vichu. V noči na 1. avgust je prišlo severno od Seebriigga do borbe med nemškimi stražni- mi ladjami ter angleškimi brzimi čolni, Izmed katerih je bil eden potopljen, eden pa zažgan. V noči na 2. avgust je prišlo pred francosko obalo do borbe med našimi straž-nimi ladjami ter angleškimi brzimi čolni in topničarkami. Dva angleška brza čolna sta bila verjetno uničena, mnogi drugi pa zadeti. Naše edinice so ostale nepoškodovane. Italijanska armada je na vzhodni fronti izpslnila važne naloge brezprisnerno drznsstjo je premagala vse ovire, stri a sovražni odpor in dosegla določene cilje Rim. 3. avg. s. Italijanska armada je zopet ob strani nemških in zavezniških sil v velikanski bitki, ki je v teku na južnem bojišču ruske fronte. Na področju vzhodne Evrope vzbuja junaštvo italijanskega vojaka, ki obnavlja junaška dejanja italijanskega orožja, bodečega se z Napoleonovo armado in potem v krimski vojni, občudovanje zaveznikov in upoštevanje celo na nasprotnikovi strani od avgusta i. 1941, ko je prišel na fronto italijanski ekspedi-cijski zbor v Rusiji. Sodelovanje fašistične Italije v odločilni borbi proti najhujšemu sovražniku evropske civilizacije zavzema če laJje večjj, obseg. Naša armada je od pričetka operacij izpričala taktično sposobnost svojih poveljnikov in dokazala junaštvo svojih čet. Posebno se je izkazala tretja brza divizija s svojo spretnostjo manevriranja v akciji proti sovražnim edinicam, ki jih sile osi neprestano obstreljujejo. Ta velika edi-nica je zadala Sovjetom samo 30. in 31. julija hude izgube in je uničila med drugim več desetin tankov, med njimi najtežje tanke, ter zajela več sto ujetnikov. Vse to so pogoji za nadaljnje trspehe naših hrabrih čet, ki jih bodo dosegli v teku nadaljnjega razvoja operacij. Budimpešta. 3. avg. s. V »Pester Llov-du« piše general Mierka o položaju na vzhodni fronti in pravi med drugim: Italijanska armada je izpolnila važno nalogo v smislu načrtov vrhovnega po-veljništva. V nekaj dneh je italijanskim četam, ki so odlično opremljene, uspelo z neprimerljivo drznostjo premagati vse ovire in streti sovražni odpor ter doseči vse določene objekte. Važnost teh zmagovitih spopadov se kaže in potrjuje z izjavami številnih ujetnikov, ki so jih zajeli Italijani in zajetje ogromne količine vojnih potrebščin. V tukajšnjih vojaških krogih poudarjajo, da zavzema sovjetski poraz vedno večji obseg. Ruske čete ne morejo poslušati Stalina, ki je ukazal, naj se vojaki puste ubiti v postojankah in Timošenka, ki je dal ukaze za umik. Posebno se podčrtava neprekinjeno delovanje nemškega in zavezniškega letalstva, ki je postalo v zadnjih dneh po svoji intenzivnosti zelo obsežno. Letalske skupine bombnikov uničujejo sovjetske oskrbovalne zveze in so na delu noč in dan ob popolni oblasti neba. Sleherna reakcija s strani rdečega letalstva je takoj strta in izgube na sovražnikovi strani so izredno velike. Odkar je prišla sovjetska rečna plovba v akcijsko področje nemških letalskih sil, ima rusko ladjevje nepreračunljive izgube. Nemški bombniki potapljajo transportne ladje in čolne, ki prevažajo petrolej. Drugi vzrok vedno bolj obsežnega poraza sovjetske armade je tudi v dejstvu, da nemške in zavezniške kolone s svojim nezadržnim ofenzivnim prodiranjem ne privoščijo niti trenutka odmora sovražniku, ki se ne utegne ustaviti na drugih postojankah. Obsežno delovanje nemškega letalstva Sodba turških vojaških kritikov Berlin, 3. avg. s. Iz vojaških virov poročajo, da so nemška bojna letala v teku letalske bitke, ki je bila naperjena proti sovjetski plovbi na Volgi, z bombami zadela in potopila mnogo ruskih ladij. Med temi eno petrolejsko ladjo in tri parnike s tovorom 1500 ton ter veliko število vlačilcev. Razen tega so močne SKupine letal uspešno sodelovale pri bojih na kopnem v področju južnega odseka vzhodne front« . Letala so predvsem bombardirala važne prometne žile. po katerih sovražnik dobiva človeški in stvarni material. Mnogo sovjetskih prevoznih kolon je bilo razpršenih ob velikih žrtvah. V odseku pri Kalaču so bili položaji sovjetskih oklopnih sil učinkovito bombardirani. Velika množica sovražnikovih oklopnih voz se je razpršila na vse strani. V odseku pri Voronežu so nemški bombniki takisto obmetavali z bombami sovjetske položaje ter kraje ležeče v sovjetskem zaledju. Nemški lovci so v tem boju zbili 11 sovražnih letal. Berlin, 3. avg. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je prišlo v teku defenzivnih borb na področju severno od Rževa v osrednjem odseku vzhodne fronte do izred-, no hudih letalskih dvobojev med nemški- mi letali in boljševiškimi skupinami, ki so skuhale podpirati akcijo kopnih sil proti nemškim položajem. Nemški lovci so prisilili boljševiške letalce k umiku s tega področja in * so jih nato pognali v beg. Kljub neugodnim vremenskim prilikam je bilo sestreljenih mnogo sovražnih letal. V teku teh borb je lovska skupina Molders dosegla 25 letalskih zmag. Nadaljnja številna letala je sestrelilo protiletalsko topništvo. Carigrad, 3. avg. s. Najbolj ugledni vojaški kriti se bavijo zelo izčrpno s položajem Timošenkovih armad, omejujoč »e na ugotovitve, da položaj teh armad ni samo resen, temveč skoraj poguben. Omenja se zlasti protislovje meti poveljem maršala Timošenka, naj se čete umikajo, de. ne bi bile obkoljene, in Stalinovim poveljem, naj se vojaki puste raje ubiti, kakor da bi se umaknili. To protislovje se navaja kot dokaz, kako skrajno resno je stanje, v katerem so se znašli boljćeviški vojaki. Na finskem odseku zatišje Helsinki, 3. avg. s. Včerajšnje finsko vojno poročilo javlja: Na kopnih frontah je v splošnem vladal mir. Pri ožini Aunus, v odseku Ladoškega jezera in na fronti vzhodne Karelije. v odseku Maeselkaje so finske čete odbile krajevne soviažae napade. Letalski alarm v Helsinku Helsinki, 3. avg. s. Sovjetski letalski napadi so povzročili alarme v mestih ob Finskem zalivu in tudi v Helsinku, kjer je bila protiletalska obramba v silni akciji. Do nemirov ni prišlo. V zadnjih 24 urah so bili odbiti sov.ietski poizkusi iz-vidništva na fronti Karelske in Aunuške ožine. Na teh frontah je bilo posebno živahno obojestransko delovanje pntrol. Na fronti vzhodne Karelije so sovjetski oddelki v južnem odseku pasu Poventse napadli na vseh krajih pri Stalinovem kanalu ob zaščiti umetne megle. Finska pehota le napade gladko odbila, topništvo pa je razpršilo ostale rdeče čete, ki so se zbrale v postojankah. Letalski spopadi na zapadu Berlin, 3. avg. s. Iz pristojnega vojaškega vira se doznava, da je skupina angleških lovcev v soboto ob 13. uri preletela obalni pas v severni Franciji okrog 23 km od Dieppa. Nemško protiletalsko topništvo je, takoj stopilo v akcijo in je zrušilo v plamenih tri Spittfire. Močan ogenj nemških baterij je razpršil skupino ta jo prisilil k povratku na izhodiščna oporišča. Ob 17. uri so nemške protiletalske baterije otvorile ogenj na skupino angleških bombnikov tipa Boston, ki je skušala preleteli nizozemsko obalo v bližini Flessinga ob zaščiti močne skupine lovcev. V kratkem času so bili sestreljeni trije od šestih bombnikov tipa Boston. Razen tega so nemški lovci v soboto popoldne zbili na Severnem morju dve angleški letali, ki sta leteli nad področjem Nemškega zaliva. Dosedanje izgube Sovjetov Po angleških računih so izgubili doslej 5 milijonov mrtvih in ranjenih, ter okrog 50 milijonov prebivalcev Stockholm, 3. avg. s. Dopisnik lista »Da-gens Nvheter« ,iz Londona objavlja ugotovitve nekega pristojnega angleškega opazovalca. Od pričetka vojne so Sovjeti izgubili 5 milijonov mrtvih, ranjenih in ujetnikov ter ozemlje, ki je večje kot Francija, Nemčija in angleški otoki skupaj. Na ruskem ozemlju, ki so ga zasedle nemške in zavezniške čete, prebiva okrog 50 milijonov ljudi. Sovjeti imajo še na razpolago torej ne več kot 140 milijonov prebi- valcev, dočim ima Nemčija s svojimi zavezniki in z zasedenimi državami 300 milijonov prebivalcev. Z gospodarskega vidika so Rusi izgubili skoraj polovico svoje proizvodnje. Zdaj lahko računajo kvečjemu na letno proizvodnjo 10 milijonov ton jekla in litega železa. Razen tega so Rusi izgubili tri četrtine svoje proizvodnje aluminija in znaten del premogovnih ležišč, obenem z najboljšimi poljedelskimi okrožju « Stran 2 »SLOVSMS&I NAROD«, ponedeljek, 3. avgusta 19±2-XX Star. 175 Nenadna smrt nemškega generalnega konzula dr. Hansa Broscha Ljubljana, 2. avgusta Ljubljančane, ki so se zgodaj znašli v Bredišču mesta, je presenetila velik črna zastava, izobešena na hotelu »Slone Kmalu se je razvedelo po mestu, da je ponoči umrl nemški generalni Konzul g. Brosch. Novica je presenetila javnost, kajti g. generalni konzul je bil v Ljubljani splošno znan. Njegova krepka pojava je pričala o trdnem zdravju. G. generalni konzul Brosch je bival že več let v Ljubljani, kjer so mu veliki dogodki zlasti v zadnjih dveh letih sproti ponujali zelo mnogo dela, ki ga je g. Brosch opravljal z veliko marljivostjo in z izkušenostjo odličnega konzularnega zastopnika velike države. Selitev nemških rojakov pred pričetkom vojne z bivšo Jugoslavijo, nadalje obsežna preselitvena akcija v teku zadnjega leta. utrjevanje prijateljskih zvez z Italijo na važnem mejnem sektorju pa še mnogo drugih akcij je črpale veliko energijo g. generalnega konzula Broscha in pospešilo smrt. Zadela ga je kap. V zgodovini nemške diplomatske in konzularne službe s* Je §f- generalni konzul Brosch zaslužil častno mesto. Nedelja v znamenju odpustkov« kopanja in umetnosti Na Ljubljanici, v kspdli&cu „Ilirije" in drugađ je bilo izredno živahno — Cerkvene slovesnosti pri frančiškanih in sv. Jožefu Ljubljana, 3. avgusta Bojazen, da se bo nedelja pokvarila, se Je izkazala za neupravičeno. Ze sobota se je kopala v morju poletnega sonca in noč na nedeljo je bila jasna in zvezdnata. Včeraj zjutraj je zastirala obzorje rahla meglica. _astj v predelih na južni strani mesta. Ze v zgodnjih jutrnjih urah pa se je megla izgubila in posijalo je solnce v polni moči. Kopalci so se oddahnili. 2e dopoldne jih je mnogo poromalo na bregove Ljubljanice, v kopališče Ilirije in drugam, kjer je vsaj malo večja *mlaka« na razpolago. Prava procesija kopalcev pa se je začela pomikati v zgodnj;h popoldanskih urah. Na bregove veda je odšlo vse, kar ljubi vodo. čist zrak in toplo solnce. Kljub temu pa prevelike stiske ni bilo nikjer, vsi so prišli na svoj račun. Tisti, ki ljubijo nekaj opoldanskega počitka v senci, pa so ostali doma in kasneje uživali kar domnče solnčenje na vrtu in sredi mesta po strehah. V mestu včeraj po običaju ni bilo mnogo vrvenja. Zjutraj je bilo po ulicah največ gospodinj, ki so hitele na Pogačarjev trg ali v razne branj ari je in prodajalne zelenjave ter sadia po mestu. Stalna tržnica rs Pog3Čar;evem trgu je bila tudi včeraj dobro zaležena z uvoženo zelenjavo in zlasti z uvoženim sadjem, ki so ga dobili novo, obilno pošiljko. Brcmievke se ne morejo potožiti. Sadje je našlo kupcev dovolj. Obilo vernih posetnikov so imeli pri frančiškanih, kjer so že od sobote opravljali porcijunkulske pobožnosti, združene z odpustki Posebno slovesnost proslave rv. Ignacija so imeli v cerkvi sv. Jožefa. Slovesno mašo je daroval ljubljanski škof dr. Rozman, ki je imel tudi primeren priložnostni govor. Bolj posvetne »odpustke« pa so imeli na razpolago obiskovalci župne cerkve v Trnovem, kjer se je pod kostanji utaooril zgovoren prodajalec z vsakovrstno drobnarijo. r^-^dan^ka promenada je bPa še razmeroma živahna. V Tivoli in po Ulici 3. maja ! je šlo precej sprehajalcev tudi v večernih urah. Tedaj so se tudi napolnile kavarne, kinematografi in drugi družabni lokali. I^Inogo obiskovalcev je pritegnila opera, kjer so pod vodstvom dirigenta Nefara z velikim uspehom vprizoril; v reprizi Verdijevega »Trubadurja«. Sedaj so na" sporedu zadnje predstave letošnje sezone, saj pojdejo pevci, igravci in godbeniki z vsem drugim osebjem 10. t. m. na dopust, ki bc trajal do prvih dni septembra. Otvoritev umetnostne razstave Eda Deržaja V prostorih Obersnelove galerije je bila včeraj ob 10. dopoldne otvorjena umetnostna razstava znanega ljubitelja in slikarja planinskih motivov Eda Deržaja. K otvoritvi, ki ni bila združena z nobenimi posebnimi nagovori, se je zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti in planinstva. Bili so nad razstavljenimi deli takoj navdušeni. Deržaj ni novinec. Svoja dela je že večkrat razstavljal z uspehom v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu. Udeležil se je tudi mednarodne razstave v Londonu. Zadnjič smo občudovali njegova dela v Ljubljani lani. ko je razstavil v prostorih Bate. Sedanja razstava prinaša sama nova dela. Po starejših skicah je Deržaj dovršil v zadnji dobi številne slike s planinskimi motivi, ki so pravi biseri podoživljanja svojevrstnega nastrojenja in barvnih posebnosti planinskega sveta. V našem mestu ni malo prijateljev planin, ki bodo nedvomno radi pohiteli na razstavo. Druga skupina slik je posvečena ljubljanskim motivom. Slikar je izvrstno pogodil razne zanimive kotičke v južnem delu -Ljubljane in njih podobo ob raznih letnih in dnevnih časih. Skupno je razstavljenih 42 del. Razstava je bila včeraj ves dan dobro obiskana. Naj si jo ogleda vsak ljubitelj umetnosti, vsak planinec in prijatelj narave ter našega mesta. NEDELJSKI ŠPORT *fiTi V Berlinu so večino zmag odnesli Nemci Od Italijanov $3 se uveljavili Lanzi na 400 m, Beviacqua na l4MH»j) m, Casnpagner v skoku v višino in Tosi v metu diska Ljubljana, 3. avgusta Z zanimanjem pričakovano medna! odno lahkoatletsko tekmovanje v olimpijskem stadionu v Berlinu je privabilo "5.000 gledalcev, ki so z napetostjo sledili trdim borbam zlasti v tek.h Tekmovanja so se udeležili Italijani, Madžaii in Nemci s kompletnimi mošt v:,, Holandci in Finci pa s poedinimi boljšimi močmi. V posameznih disciplinah so zmagali: v teku na 100 m: Osendarp (Nizozemska) 10.8; v trku na 200 m: Mellero\vicz (Nemčija) 21.5; v teku na ±00 m: Lanzi (Italija) 47.5: v teku na 800 m: Seibert (Nemčija) 1:54.2; v teku na 1500 m: Seidenschnur (Nemčija) 3:51.2; v teku na 10.000 m: Beviacqua (Italija) 30:54.8; v teku 110 m zapreke: Zeppernick (Nemčija) 15.1; v skoku v višino: Campagner (Italija) 1.97 m; v skoku ob palici: Gloetzner (Nemčija) 4.IG m; v skoku v daljino: Wag»-m?rm (Nemčija) 7.58 m; • o- v metu kladiva: Storch (Nemčira) 54.fitf; v metu krogle: VVollke (Nemčija) 15.87; v metu kopja: Pektor (Nemčija) 68.78; v metu diska: Tosi (Italija) 48.92; v štafeti 4X100: holandska štafeta; v stafeli 4 X 400: berlinski letaloi. Ti rezultati so v nekaterih disciplinah presenetljivi. Na kratkih progah se je bila najhujša borba za zmago med Nemcem MeIIero\viczem in Holandcem Osendarpom. V vei.ko veselje navzočih se je Mollerovvie-zu posrečilo zmagati v teku na 200 m in potisniti Osendarpa na drugo mesto. Na srednjih progah so izostaja pričakovana srečanja med Lanzi jem, Harbigom in Ha-eggom. Na 400 m sta se oba Italijana Lanzi in Ferrassutti uvrstila na čelc že takoj po startu in tudi šla skozi cilj kot pivi oziroma drugi. Tretji je bi! Nemec Be-hrend. V teku na 10000 m jč vodil do 2uf> m pred ciljem Madžar SziJagvi. Za petami mu je sle lil mali Italijan Beviacqua. Odločilna borba je bila izredno srdita. Bev.-acqua. ki je taktično tekel odlično, je zmagal za nekaj metrov. V skoku v viš.no Campagner ni edini zmagovalec. Deli si pr<.ro in drugo mesto še z enim tekmovalcem, ki ja prav tako preskočil 1.97 m. Ime in pripadnost tega drugega tekmovalca nam nista znana. Izvrsten je Gloetznerjcv rezultat v skoku ob palici. V Evropi je letos najboljši. Presenečenje je pripravil nemški metalec kopja Pektor. Istočasno z njim je namreč tekmoval tudi Finec Nikkanen, ki je sedaj v Kvropi najboljši metalec kopja. V Helsinkih je vrgel kopje 71.24 m daleč. Včeraj pa ga je Pektor nadkrilil. V metu diska preseneča Tosi jeva zmaga, ker smo pričakovali, da bo zmagal Consolini. K tem rezultatom in k tekmovanju samemu se bomo še povnvli, kb nam bodo na razpolago obilnejši in natančnejši viri. Iz kasnejšega poročila posnemamo §e naslednje podatke o poteku včerajšnjega mednarodnega lahkoatletskega mitinga v Berlinu: V teku na 100 m se je Italijan Tito uvrstil na tretje mesto. V7 teku na 200 m je bil Italijan Monti četrti. V teku na 800 sta se Italijana Pederzoli in Erccile uvrstila na tretje oziroma četrto mesto. V teku na 1500 m je bil Italijan Bertocchi poti in Vita le os-mi. V skoku v višino si delita prvo in drugo mesto z 1.97 Finec Nicklcn in Italijan Cam-pagner. Gloetznerjev skoik ob palici je nov nemški rekord. Na druge? mesto se je uvrstil Italijan Romeo s 4.08 in na tretje Ctm-chi s 3.90. V skoku v daljino je bil Italijan Pedorzani četrti, v metu krogle Profeti s 15.10 drugi. Consolini je zaostal za Tosi-jem samo za 10 cm in se je uvrstili na drugo mesto. V metu kladiva sta se Italijana Taddia in Castagneti uvrstila na tretje oziroma četrto mesto. Tekma za vstop v divizijo B Julija so se začele v Italiji, ko je bilo končano prvenstvo v vseh treh divizijah, tekme najboljših klubov divizije C za vstop v divizijo B. Iz te divizije sta letos izpadla, ker prestopita v divizijo A, Bari in Vioenza ter štirje najslabši klubi. Beri in Vicenza nadomestita iz divizije A Napol i in Modena, naslednike za štiri najslabše pa bodo dale kvalifikacijske tekme med najboljšimi klubi divizije C. zmagovalci v posameznih okrožjih. Med temi je tudi go-rizijski klub Pro Gorizia. Klubi so razdeljeni v dve okrožji. V okrožju A tekmujejo Mater iz Rima, Cremonese in Pro Gorizia, v okrožju B pa V are se, Juventina, Cuneo in Anconitana. Tekmovanje se že bliža zaključku. V okrožju B so se doslej vse tekme končale z zmago moštev, ki so igrala na svojem igrišču. Tako kaže, da bo končno odločilno razmerje golov. Pro Gorizia do včeraj ni bila v za vi dnem položaju prav zaradi slabega količnika. Za malenkost se je včeraj popravil njen položaj, ker je bil Cremonese poražen in ima slabši količnik. OdloČila bo tekma prihodnjo nedeljo v Cre-moni med Cremonese jem in Pro Gorizio. Cremaneseju zadostuje sedaj že zmaga 1:0. Pro Gorizia mora torej, če hoče priti v divizijo B (iz vsake skupine prestopita dva kluba), doseči najmanj remis. Včerajšnja tekma med klubom Mater in Cremonese jem se je končala 2:q. Stanje v tabeli je naslednje: Mater (8:5) in Pro Gorizia (4:5) 4, Cremonese (2:4) 2 točki. V okrožju B sta se včerajšnji tekmi zaključili: Cuneo : Anconitana 2:0 in Juventina : Vare se 4:1. Stanje v tabeli: Varese (7:6)6, Juventina (7:7) in Cuneo (6:8) 5, Anconitana (7:6) 4 točke. . Žižek in Močan zopet na starta Po enoletnem odmoru je milanski plavalni klub Rari Nantes s sodelovanjem Dopola vora Moto Guzzi izvedel JX. plavanje čez Comsko jezero. Tekmovanje je bilo združeno z italijan. prvenstvenim naslovom v plavanju na dolg-e proge. Prog* je bila dolga okrog 3200 m. Start j* bil v pristanišču Mandello. Plavači so preplavali jezero, plavali nato 200 ob obali in se vr-:idi v pristan 6če nazaj. Za zmagovalce so bile razpisane znatne denarne in druge nngrade. Poseben pokal je prejelo zmagovalno moštvo, moStvo z največjim številom na cilj prispelih, mo-"tvo zmagovalca in drugoplasirano moštvo. Torinski Dopolavor0 Fiat je poslal na start tudi Žižka in Močana. Kakor so pričakovali, sta zasedla prvi dve mesti. Vrstni red prve četvorice na cilju je bil: 1. Žižek 51.6, 2. Močan 51.8. 3. Balestri, 4. -imba. Pokal zmagovalnega moštva je pripadel milanskemu klubu Rari Nantes. Zmagovalni čas holand4;e štafete v teku na progi 4X100 znaša 41.7 čas zmagovalne nemške štafete na progi 4 X400 pa 3*20.8. Drobne vesti Včeraj so v Švici tekmovali na peti etapi krožne kolesarske dirke po Švici. Na progi :z Lausannc v Curih, dolgi 266.5 km je zmagal Švicar Buchwald. Končna klasifikacija je naslednja: 1. Ferdinand Kubler (Švica). Kot pni tujec se jc uvrstil na četrto mesto Italijan Brambilla. V Bratislavi bo se včeraj sestali talijanski in slovaški rokoborci. Zmagali so s 4:3 Italijani. Ustanovitev Združenja šolnikov Vi! in meščanskih šol. 5. šolske nadzornike, učitelje ljudskih šol, otroških zavetišč in otroških, vrtcev. V ustreznih odsekih so včlanjeni tudi upokojenci posameznih strok. člen 2. Združenje šolnikov je edini in izključni predstavnik v njem včLa:i jen'n strok nasproti vsakomur. Naloga rr>u je pospeševati delovanje šo-lc in javnih knjižnic, sp-nočati Visokemu kami&ariatu vse, kar zadeva spopolnjevanje ustroja in poslovanja šolstva in delovati za kulturno, nravstveno in emotno podp;ranje svojih članov. t:icn 3. V smislu določb člena 1. se v Ljubljanski pokrajini obstoječi odseki združenj : 1. Jugoslavensko profesorsko društvo. 2. Združenje mc^čanskošolskih učiteljev. k.MiJevine Jugoslavije, 3. Jugoslavensko učiteljsko udruže s ie "in 4. Društvo jugo-lovanskih bibliotekarjev — sekcija v Ljubljani spojijo v Združenje šejnikov Ljubljanske pokrajine in se prenese njih imovina na to združenje, ostane pa pridržana svojemu prstnemu namenu. Člen 4. Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine načduje predsednik, ki ga imenuje Visoki komisar, s pooblastili, ki mu jih dajejo pravila združenia; pomagajo pa mu drugi organi, ki jih prav tako določijo pravila, v katerih jim je tudi odrejeno področje. Iredsednik se pooblašča, da pripravi pravila združenja, ki jih sklene začasni pred-sedstveni odbor, sestavljen iz predstavnikov včlanjenih s*trok in ki se nato predložijo Visokemu komisarju v odobritev, nakar se objavijo v Službenem listu za Ljubljansko pekrajino. Člen 5. Pri prvi uporabi določb te naredbe poslujeta predsednik in začasni pred-sedsiveni odbor iz prednjega člena ob podpori strokovnjaka, ki ga imenuje Visoki komisar in ki ima pravico, da pospešuje, spremlja ali prekliče ukrepe, ki mu jih je treba zaradi tega vse predložiti v odobiittv. Člen 6. Ta naredba stopi v veljavo na lan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana dne 2. maja 1942-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli * Za predsednika Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine je imenovan g. prof. Ri-hard 2upanč:č. Fašist prof. Spadaro Sal-vator je odrejen za pomoč predsedniku in začasnemu predsedstvenemu odboru Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine s področjem in nnlogami po členu 5 naredbe z dne 2. maja 1942 XX. štev. 153. Brezplačna zdravniška služba zdravstvene avtokotone Visoki komisariat obveSČa prebivalstvo, da bo splošna zdravstvena avtokolona vršila brezplačno zdravniško službo v meseca r. v % u s t n v zavodu Lichtcnturn, Ambrožev trg. Kakor je znano, ima zdravstvena avtokolona zobozdravniški, očesni, rentgenski in interni oddelek, oddelek za otroške bolezni ter oddelek za bolezni v ušesa, nosu in grlu. Zdravljenja potrebni se lahko prijavijo na omenjenem mestu vse dni v mesecu avgustu — izvzemši ob nedeljah in praznikih — od 8. do 12. ure In od 15.30. do 17.30. Razpust Družbe za upravo Tabora Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291. glede na svojo naredbo z dne 16. julija 1941-XIX št. 69 o razpustu političnih društev, glede na zapis javnega notarja dr. Andreja Kuharja z dne 23. oktobra 1937 št. 6161 o ustanovitvi Družbe za upravo Tabora, družbe z o. z., po katerem se je ta družba ustanovna z edinim namenom, da prevzame upravo in vzdrževanje sokolskih domov, predvsem pa doma Sokola Tabor v Ljubljani in je tako bila v obliki družbe z omejeno zavezo v resnici politična združba, ki je s Sokolom, čigar ustanova je, delovala italijanščini koristim nasprotno in glede na svojo odiočbo i z dne 11. septembra 1941-XIX št. 41, s ka- tero je bil imenovan fašist rag. Lcdovico Maffei za komisarja-likvidator j a Sokola. odreja: Člen 1. Določbe naredbe z dne 16. julija 1941-XIX st. 69 se razširjajo na Družbo za upravo Tabora, družba z o. z. Likvidacija imovine se poverja po navodilih in s področjem iz odločbe z dne 11. septembra 1941-XIX št. 41 fašistu rag. Lo-dovico Maffei komisarju-likvidatorju društva Sokol. Člen 2. Rok petih dni za izročitev listin no členu 3. naredbe z dne 16 julija 1941-XIX št. 69 začne teči z dnem, ko stopi ta naredba v veljavo. Izročiti se morajo komisarju-likvidatorju. Clcn 3. Ta nJredba stopi v veljavo na dan "bjave v Službenem listu za Ljubljansko : ^krajino. Ljubljana dne 31. julija 1^42-XX. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: E milio Grazioli Iz pokrajine Gorizie — Odkritje Spomenika hrabrim pionirjem. Na pobudo gorizijske stotnije pionirskega polka »Marfo Fiore* bo dne 9. t. m. slovesno odkritje spomenika pri piumskem mostu čez Isonzo. Spomenik naj poživlja spomin na junaštvo onih italijanskih pionirjev in kopačev, ki se jim je posrečilo doseči levi breg Isonae in s tem doprinesli svoj junaški delež k VI. bitkj ob Isonzu. Spomenik je delo inž. arhitekta Massinra Fabianiia. Spomenik je izdelan iz vallon-skega kamna. Podstavek meri 4X3 m. višina pa 3.20 m. Spomenik predstavlja mo-stovni steber, kj je naslonjen na oporo. Ki nosi na strani liktorski sveženj z označbo A XX. Del stebra je obrnjen proti hribu, na reliefu so emblemi pionirskega orožja. Spodaj je rimska volkulja. Na drugi strani je prikazana oprema pionirjev ter inicijal-ki Kralja Cesarja. Označeno je tudi geslo >2ilavo, neutrudno, zvesto.« Okoli podstavka bo urejen lep vrt, ki bo ličnost spo-mofiika še povzdignil. Svečano odkritje tega spomenika bo v nedeljo 9. avgusta s pričetkom ob 10. uri v navzočnosti civilnih in vojaških predstavnikov. Spomenik bo blagoslovil gorizjjski nadškof mons. C. Margotti. — Utopljenka v Isonzu. Nekateri kmetovalci, ki so šli po opravkih v S. Lucijo d'Isonzo, so opazili pri Idrii di Baccia v Isonzu truplo ženske, ki je bilo že v precejšnjem razkroju, ob čemer je soditi, da je ležalo že delj časa v vodi. O najdbi so bila obveščena oblastva. ki so odredila prevoz utopljenkinega mrtvega trupla v bližnjo mrtvašnico. Pri poizvedbah so dognali, da gre za truplo 421etne posestnice Ane Bremec iz tamošnje okolice. Svojci So izpovedali, da se je v vročini zatekla v Isonzo, da bi se ohladila Zdravnik le ugotovil, da jo je zaradi mrzle vode zadela srčna kap. — Ponesrečenci. 51etni Aleks Gruden iz Gorizije je padel z mize tako nesrečno, n> si je pri padcu zlomil desno ključnico. 52-letnega Franca Zotterja iz trga S. Anto-nio 10 je v času, ko je prečkal Gorso Vit-torio Emanuele II., povozil avto. Zotter ima poškodbe na glavi. 36 letni kmetovalec Avguštin Cellan iz Piedicolla je v gozdu podiral drevesa. Pri tem si je poškodoval i evo koleno. Na 301etnega delavca Horaca Ninina iz S. L,orenza di Mossa je med delom padel velik kos železa in mu poškodoval desnico. Vsi štirje penc-rečenci se zdravijo v bolnišnici Brigata Pavia v Gori zi j i. — Nesreča ne počiva. 8 letnega Franca Mas t ena iz Voissize 70 je povozil kolejrir. Masten ima zlomljeno desno ključnico. 13-letna Marija Pintar iz Brestie di Ouisca je padla po stopnicah in si zlomila levico. Desnico si je poškodovala med igro 61etna Ivanka Skert iz Cal di Canale 38. Vsi trije ponesrečenci se zdravijo v gorizijski bolnišnici, kjer se zdravijo tudi 80 letna Elizabeta Pellegrini, ki si je pri padcu na domačem dvorišču zlomila levico, 52!etni zidar Josip Marturini, ki si je pri delu poškodoval desnico, ter 151etni Jo=ip Suli-goi iz Tarnove 63. ki si je pri padcu s kolesa poškodoval obe roki. — Živahno zanimanje občinstva vzbuja zanimiva umetniška razstava v ulici Vaila-resso. Več del je bilo kupljenih, med drugim »Notturno« Marija Pictonia. »Paesag-gio« Angela dall'Oca Bianca ter *Gondo-liere« A. Milesija. — Otvoritev lovske sezone. Gorizijski prefekt razglaša, da se prične v nedeljo 23. avgusta nova lovska sezona. — Zaradi odtegnitve žita redni potrošnji so bili po odredbi goriz. prefekta aretirani Emil Sandrin iz Fare d'Isonzo. 37 letni Abondio Vriz iz Ronckov dej Legionari ter Podjeten prodajalec — Nekdo bi rad govoril z vami, gospod, mi je prišla povedat služkinja. — Naj vstopi, — sem dejal. Vetopil je in ee globoko priklonil. — Kaj želite, gospod, — sem vprašal. — Gospod doktor, — je začel, — prodajam knjige iz slovečega založništva >Apolonvt iu sicer ne obroke. In ker vem___ — Prvič nksern noben doktor, — sem ga prekinil, — drugič pa ne kupujem na obroke! — Vi da niste doktor? — se je začudil. Po vaši sijajni inteligenci bi zaslužili, do bi bili vsaj častni doktor. Toga kej hočemo, ljudje so pač krivični. — Dragi gosopd. kaj bi izgubljali po nepotrebnem besede. Nobene knjige ne mlielim kupiti. — Gospod doktor, — je nadaljeval, titulirati me tako z najslajšim glasom in smehljajem na okroglem, lepo zalitem obrazu, — če že nočete ničesar kupiti, mi pa vsaj dovolite ostati nekaj časa v va§i prijetni družbi in m«lo po-kramljati z vami. S tem mi storite največjo uslugo. Nehote sem pomislil, da nima vseh kol.'i!-kov v glavi — Dobro, — sem odgovoril, — če vas to veseli... — Ne morem vam povedati, kako me vedeli . •. Vi ste tako odlična pojava, vaše kretnje so aristokratske, a glee, ta je šele imeniten, blagozvoneč in sugestiven. Da ste politik, bi s samim glasom očarali množice. Poslušal sem ga z zanimanjem. Kaj hočemo, ljudje imajo v krvi, da radi poslušajo priliznjence. On pa nadaljeval: — Iz oči vam izžarevajo hipnotični žarki... ah, da imam jaz vaše oči, bi očaral in osvojil vse ženske našega mesta. . Kakšen parnim uporabljate, doktore, če smem vprašati? — Nobenega, — sem odgovoril. Sprejemi na Županstva Zaradi spremenjenih uradnih ur odslej župan general Leon Rupnik sprejema, stranke ob torkih, sredah, četrtkih in petkih od 10.30 do 11.30 ure, a podžupan dr. comm. Tranchida Salvator vsak delavnik od 1030 do 11.30 ure. 53 letni Josip Lesizza iz Medeje di Cor-mons. 2ito je bilo zaplenjeno, aretirani so bili izročeni sodišču. — Ljudsko gibanje. V Goriziji je bilo 30. julija eno rojstvo, en smrten primer in dve poroki. Dne 31. julija sta bili dve rojstvi ;n 1 smrten primer, porok ni bilo. — Tvorniški koncert v Saloni. Včeraj popoldne je bil v prostorih cementarne v Saloni d'Isonzo tvorniški koncert na pobudo pokrajinskega Dopolavora. Sodelovala je godba pod vodstvom Al da Spelan-zona. <3e/ eznico KOLEDAR Dane«: Ponedeljek. 3. avgusta: Lidija DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ubežnica Kino Sloga: Plesalke okolu svetA Kino 1'nlon: 2cl;ne ljubezni Kino Moste: Habaneia in Rdeči bar Razstava slikarja Edo Deržaja v galeriji Obersnel na Oosposvetski cesti D E Ž I* R X E LEKARNE Dano«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Mr. Deu-Klanjšeek Dia. Gosposvetska cesta 4 in Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. TO RT K. 4 AVGUSTA L942 XX 7o<> Sltvvenskj cjlasba. 8 Napoved časa — ForoCila v italijanščini. 12.20 Plo^Ce. 12.50 Poročila v slovenščini. 12.43 Na harmoniko iijra Vlado Gofob. 13 NarH»\^ii Jasa — pčini. 1°.45 Operna ela^a. 2<» Napoved časa — poročila v ital:janšč.ni. 20.2'» Komentar dnevnih dogodkom v slovenj" r\ 2030 VojsŠfcc pesmi. 20.45 Orke>tcr vod; dirigent Petralia. 21.15 Koneert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Pijanec. 21.40 Koncert violinista Kajetani Borfcrja, pri klavirju Marijan l.ip<.v>ek. 22 Moderne pesmi — vodi dirigent Zcme. 22.45 Poročila v italijanščini. Sprememba sporeda! PONEDELJEK, 3. »vfuata. 1120 Plntte. 12 30 Poročila v slovenščini. 12.45 Te-rcet Uobršek. 2EHB Uradnik rprata stranko: — Kako je ime vati ženi? — Hm, žena, kako neki. — Kako njeno krstno ime, vaj vprafcam. — Ne vem. — Ne reUe? Kako |Q (»^ ttfltaM — Zona, koko m Ki. Sirer je pa itak ne malini dolgo obdržati. GNILA JAJCA Pevec se pobdia: — Z laj, ko sem uspcS-no zaključil gostovanje v Ameriki, se napotim še v Afriko na koncertno turnejo. — Ali si pa pomislil, da tehta nojevo jajce več kilogramov? — ga podraži prijatelj. NESREČ NA ŠTEVILKA — Boinie, trinajst... hk ... je pa ... bk ... re> nesrečna številka ... hk ... Pojedel sem trinajst ... hk ... ražnj čfu ... hk ... popil tri-nojbt vrčkov ... h k ... piva ;n trinajst bri/4:an-cev... hk in zdoj se mi *>ii, da sem r^s hk ... pijan. NI POTREBNO — Le čakaj, nesramnež, ti Že pokažem, kako se poljublja moja hči! -- Ni potrebn>o, saj me je že sama naučila. VINSKA riLOZOFMA — Na svetu se vse izpreminja. Ljudje po večir.i niso več to, kar so bili. Kaj so pa bili? — Otroci. V OPERI. — Krasna je ta »Izolda«. — Kakšna »Izoldal_rmoT;l in mu pomolil roko. Nežno me ;e prijel za njo. Vzhičenje se ;e pojavio na njegovem obrazu. — Sijajno! — je vzkliknil patetično. — Vi niste človek, temveč nadnaravno bitje. Vaš značaj je trd kakor jeklo. V duši ste dobri kakor kruh — prijel ee je za glavo — ko j pravim kakor kruh — kakor kavijar, kakor šampanjec. Ženske kar nore za vami, ker očarate vsako s svojo močjo in liVlBrfT iep- to. Če že ni6te bogati, vas po čaka v bodočnosti razkcŠje in blagostanje. Imeli boste jahto, najmodernejši avto in petnadstropno hišo. Živeli boste sto let, morda pa Šp več, a laa pploh ne boste izgubili in tudi osiveli vam ne I odo. — Vidite torej, da ste bili rojeni pod frpol-na, kupite senzacionalno knjigo »Cs| ^»h v življenju*, delo profesorja Grahama, ki tdan« tristo lir, plačljivo v mesečnih obroki t po 30 lir. Obmolknil je. — Saj sem va že povedal, da ne bom ničesar kupil. Tedaj me Je pe srdito pogledal. — Ničesar ne boste kupili? — Ne, sem odgovoril odločno. — To ni mogoče! — je vzkliknil. — Seveda je mogoče, _ sem dejal. Razjezil se je, iz oči so mu jele Švigati iskre in prijel se je za glavo. - T3r.«J zaman izgubil toliko časa! — je vzklikuM. --Torej sem vam zaman tako kadil, vi. k *i ostudna zabita opica! Ka( sapo mi je zaprl ta izbruh nvv**^ tie-ze. Obrnil mi je hrbet, zaloputnil vrata za seboj in zamrmral že zunaj: — Tako reinteligentnega člov«»ki J* »roj živ dan nisem viael... pravi idliot! 5!ev. 17*5 »SLOVENSKI NARODc, ponedeljek, 3. avgusta 1942-XX Sfran S f Poslednje uprizoritve v Operi Verdijev „Trubadur" s H ey balavo in Gole bovo — Baletni večer z Bravnicarjevo in Kiirboscni Ljubljana, 3. avgustu Ko sem poročal, da namerava naši operna uprava za zaključek sezone uprizoriti še dve no u&u Riccijev »Krlfipinji in bo'io Smit-? ter Alfana »Vstajenjec, sem d'-Ma-vil. j^rjog daj srečo!« — :^clja so mi. je izpoIn»:a le napol, ker že p? JpravIJeno Italijansko operno noviteto »Vstajenje« je bila nadomeščena ena najstarejših Italijan, oper bogatega našega icpertoaija: popularni Verdijev »Trubadur«. Al; gledališko občmstvo so razveseljivo izpreminja in prenavlja; tako je bil velikemu delu današnjih abonentov cele- i-Truba-durt popolna novost. In uprizoritev jih je tako zadovoljila, da so izražali operi n izvajalcem svoje prav posebno navdušence češ da odhajajo od te »nove opere« naravnost očarani. Nam pa je bilo tesno pri duši. saj smo se zavedali, da smo se čudovito naglo postarali, docim je ostal Verdijev genialni >Trubadur - neizpremenjeno mlad, kipeč od vročekrvnega poleta, viharen od strastnega zagona in razkošen s svojimi prelepimi melodijami. Pač :z'< ma smo bili med poslušalci tisti, ki smo 6. In 19. marca 1. 1892 — torej pred 50 leti! — prvič slišali vsaj odlomke »Trubadurja«. Ker takrat še nismo imeli slovenskega prevoda besedila, smo poslušali v hrvaščini veliki prizor iz II. dej. Manrica (Fr. Bučar) in Azucene (Mil. Gerbičeva), iz IV. dej. piizor Leonore (Luj-za Daneševa). Manrica in zbora ter poslednji prizor Manrica, Leonore in Azucene. Na drugi predstavi so dodali še prizor iz III. dej. z Leonoro in Manricom ter je Bučar pivi zapel slavno »strettos. Bil je to prvi poskus velike opere na našem odru, takrat še v ljubljanski čitalnici. Dne 18. januarja 1895 pa so v novem gledališkem (zdaj opernem) poslopju pel: prvič -Trubadurja« v slovenskem jeziku po prevodu prof. Ant. štritofa in pod taktirko Hil. Bemiška. Solisti so bili Poljakinja Le-ščinska (Leonora), Hrvatica Aniceva (Azu-etna), Ceha Benes (Mamico) in Vasiček »Ferrendni ter Slovenec bariton in režiser Jcsip Nolli (grof Luna). Uspeh opere je bil tako prodoren, da so jo ponavljali takoj v naslednji sezoni s Cehi Sevčikovo (sopran), Jnr.^mannovo (alt). Purkrab!:om (tenor) in Jedyezkowskim Poljakom (bas), ra seseda z Nolli jem, slovenskim mojstrskim pevcem daleč po svetu slavnega ugleda. Talo so se menjavali sezono za sezono pač bolj ali manj hitro nedomači operni solisti, vztrajala pa je opera ;>Trubadur< stalno na repertoarju in se prepevala pred nenasitno navdušenim slovenskim občinstvom sezono za sezono pod vodstvom Ceha Beniška in Nolli ja. V teku 47 let smo poslušali »Trubadurja« z najrazličnejšimi solisti, dirigenti in režiserji, videli odlične, dobre, pa tudi šibke predstave te opere, ki glede števila repriz tekmuje danes le s ^Prodano nevesto« in »Traviato«. Omenim naj samo še dve uprizoritvi, ki pa sta bili morda viška: v orkestralnem in ansambel-skem pogledu predstave pod dirigentstvom tedanjega našega kapelnika Vaclava Tali-cha in pa Leonoro z bivšo našo primadono Kunc-Vilfanovo . . . Ko torej poročam o zadnji uprizoritvi »Trubadurja s samo domačimi solisti in domačim dirigentom, lahko ugotovim, da se uvršča med najbolj skrbno priplavljen?. po režiserju C. Debevcu vestno, spretno in okusno postavljene in po solistih in zborih prav dobro in vneto izvajane uprizoritve. Opero dirigira A. Neffat solidno in z za-drževanim temperamentom, pazeč zlasti na to. ca prihajajo melodične krasote čim jasneje in lepše do izraza. V ospredju zanimanja stoji V. Hevbalova s svojo prikupno Leonoro, novo veliko kreacijo pevski in igralski odlično, glasovno zopet svežo in zmagovito. Uprav koncertno dovršeno je pela Azuceno Fr. Golobova. j rav dobei In vztrvno piobojno mogočen je bil Manrico J. Francla. ugledno znan je grof Luna V. Janka, ki sicer ni bil najbolje razpoložen, a prijetno nas je presenetil A. PetrovčiČ kot gost v svoji epični partiji Ferranda.« Glas se mu je okrepu, a tophr.a je osta: * :n v vsej ..'raLnosti Je močnejši. Prav dobro se je uveljavila z Ines M. Polajnar jeva, M. Kristančič pa je zopet točen junaški Ruiz. Za dognanost zborovih nastopov gre priznanje zborovodji R.Simonitiju. Tako je bila nova uprizorite'.' v prevodu dr. J. Perhavca visoko zadovoljiva ter je prinesla dirigentu, režiserju in vsem solistom prav obilo hvale, občinstvu pa polno zadovoljstvo. Baletni večer je vidno zanimal našo publiko, k: je napolnila Opero skoraj do zadnjega prostora, z izvrstnim programom tn z nekaterimi že popularnimi solisti plesalci Koreograf in režiser P. Golovin nas vedno iznova preseneča s svojo iznajdljivostjo in stremljivostjo spričo omejenosti v baletnem osebju in v sredstvih ter končno vzlic dejstvu, da naš baletni zbor spričo velike zaposlenosti pri večini opernih in operetnih predstav prečesto nima niti časa niti prostora za studiranje samostojnega vsevečer-nc;ra kvalitetnega sporeda. Da smo torej tudi v najtežjih razmerah današnje dobo vendarle gledali zopet krasen baletni večer, je predvsem zasluga inž P. Golovina in pa v sezeni najbolj produktivnega dirigenta D. Zebreta. Spored je obsegal tri točke, vse že znane, toda izvečinc v povsem novi regiji, z novimi solisti in v novi opremi. Chopiniana nam je prinesla Chopinov Notturno in ž njim povezani Valček z Rem&karjevo In D. Pogačarjem kot gavnima ter z A. Er-carjevo in M. Buhovo kot stranskima solistoma. Solistke in baletni z>-or so storili vse najbolje, vendar se j? čutila semter-tja š. neka m^diott in so se pojavlja e hipne praznine kot posledica utrudljivih zaključnih skušenj. Glavna, osrednja in najdaljša točka je biia Dohnanvjev PUretin pajčolan, plesna pesnitev Art. Schnitzlerja v treh delih po Golovincvi priredbi. Pierota je prav občuteno in dramatsko krepko podajal \v!e-nadarjeni in zelo uporabni mladi D. Poga-čar, mistično neizbežno Usodo je predstavljal P. Golovin, zapeljivki sta bili S. Japlje-va in A. Brcarjeva, veseljaki pa zopet S. Japljeva. A. Brcarjeva, M. Buhova, A. Su-šteišičeva in baletni zbor. Glavni vlogi sta imela G. Bravničarjeva in Maks Kurbos kot dobrodošel gest. Vsi sodelujoči, zlasti pa trije glavni sMisli so imeli pantomimično in plesno tehnično izredno težke, ker silno razgibane in psihološko pestre naloge. Zlasti Bravničarjeva in Kurbos sta pokazala vso moč in lepoto svojega velikega znanja ter iznova utrdila sloves svoje težke umetnosti. Vsa pesnitev. Ivi trpi le mestoma na dolžinah, je živo zanimala in izzvala splošno sodbo, da je bila najbolj prepričevalen dokaz sposobnosti našega baleta in njegovega vodje. Borodinovi slavni in tudi pri nas zelo priljubljeni »Polovald plesi«, žarko živahni, folk-orno slikoviti ir. plesno izredno pestri so bil podajani s Kurbcsom in Japljevo kot odličnima solistoma ter z baletnim zborom, ki izvaja deloma tudi solistovske manjše točke, dovršeno in z vsem možnim temperamentom, ki je izzval kajpak zopet navdušeno zadovoljstvo in sprožal iskrene aplavze. Kurbos kot glavni Polovec in kot Harle-kin je na ta večer žel pravcat triumf s svojo tudi v daljni tujini priznano široko in visoko razvito plesno umetnostjo. Gizela Bravničarjeva, že nekaj sezon naša najbolj prikupna primabalerina, je končno zavzela mesto, ki ji gre po njenem znanju in njeni pojavi, M. Rcmškarieva, S. Japljeva in D. Pogačar pa se drže vztrajno vedno lepše in prav v ospredju solistov nepovprečnega talenta. Ako le še naglasim veleokusne kreacije kostumov po zasnovah Jele Vilfanove, absolventke dunajske akademije za umetnostno obrt, lahko z velikim zadovoljstvom zaključim svoje poročilo o tem v vsakem pogk du zelo posrečenem baletnem večeru Bog pa je za zaključek sezone torej »dal srečo^ vendarle! Fr. G. NEVNE VESTI Zaključek višjih šol P. N. T. Iz Rima poročajo: Strankin Podtajnik Karlo Ravasio je zadnje dni prisostvoval zaključku višjih tečajev za socialno pomoč in domačega gospodinjstva, ki sta se vršila v Rimu. Ob tej priliki je prebral imena 20 novih fašističnih socialnih pomočnic in 30 fašističnih dirigentk domačega gospodinjstva. Ob sklepu je spregovoril v imenu Strankinega Tajnika Vidussonija izpodbudne besede. * — Na polju slave je padel pod afriškim nebom v zračni bitki narednik pilot Lino Ribolta, star 24 let. Pokojni se je odlikoval kot lovec-pilot ter se je boril na zapadnem, albanskem in afriškem bojišču. Bil je večkrat odlikovan. Pokojni je bil brat znanega novinarja cav. Karla Rivol-te. glavnega urednika časnika »Provincia ci: ĆorrKK. — Junaška smrt v Amhari. Iz Rima poročajo te dni o nekaterih podrobnostih, ki so postale sedaj znane v zvezi z junaško smrtjo visokega upravnega uradnika Vzhodne Afrike dr. Gianfranca Bitossija, ki je umrl junaške smrti 26. aprila 1941 v Socoti (Amhara). Dr. Bitossi je bil načelnik komisarijata v Socoti, ko so napadle oko'.ico uporniške ćete rasa Sejuma, podprte po Angležih. Dne 9. aprila 1941 je dal poveljnik severnega odseka povelje za odpor do skrajnosti. Povelje je bilo izvršeno, dneve in dneve so nudili maloštevilni Italiiani hraber odpor, obkoljeni v mali trdnjavici posadke od nadštevilnih rednih sovražnih sil. ki so se združile ? uporniškimi. Dr. Bitossi je vztrajal in se boril s pičlhni vojaškimi silami. Ko so bili konec aprila vsi branilci že izčrpani od dolgotrajne in neenake borbe proti nad-močnemu sovražniku, ki je bil okrepljen z vedno novimi četami iz Tigraia. ter so bili že blizu Dredaji. ie dr. Bitossi junaško padel z orožjem v roki. Rajši je padel na polju slave, ko da bi se bil predal. — Odlikovanje. Srebrna svetinja je bila podeliena v spomin sledečih junaško padlih častnikov in podčastnikov: poročnik Peter Alilori iz Torina, marešialo Firina Battista iz Sassaria. podčastnik Mihael inte iz oZIna pri Leccu, višji kaporal Henrik Bertolotti iz Novare in karabinjer Guido Preschi iz Lucce. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« štev. 61. z dne 1. avgustn 1942 Xx. E. F. objavlja naredbi Visokega Komisarja: ustanovitev Združenja šolnikov in razpust Družbe za upravo Tabora; odločbi Visokega Komisarja: Imenovanje predsednika Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine in imenovanje strokovnjaka pri Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine. — Stari ribič rešil štiri življenja, kletni Jakob Tonegatti in 20!etni Vincenz Ri-enzi, oba iz Portomaggiora, sta se kopala ob pomolu Garibaldi pri Ferrari, nato pa sta najela dva čolna, v katera sta se na njuno povabilo vsedli bolognski gospodični. Necrečno naključje pa je hotelo, da sta čolna trčila skupaj in da sta se prevrnila. Mladenki in mladeniča so se znašli v vodi. Pričeli so klicati na pomoč. Tedaj ie zaplul proti njim 681etni ribič Josip Feletti. Prišel je v zadnjem hipu, kajti obe bolognski gospodični sta že bili na tem, da utoneta. Rešil ju je, potem pa še oba mladeniča, ki sta skušala oba prekucnjena Čolna spet obrniti, kar se jima pa ni posrečilo. Obe gospodični sta se po rešitvi zaradi izčrpanosti ter živčnega napora onesvestili. Stari rešitelj je bil deležen prisrčne zahvale in priznanja od strani opazovalcev, ki so spremliali od daleč potek reševanja. — Papež sprejel 200 vrnjencev iz Vzhodne Afrike. Na dan velike avdijence je sprejel papež več tisoč vernikov. Avdijen- ca Je trajala od 9. do 12. Med sprejetimi je bilo več ko 200 vrnjencev iz Vzhodne Afrike, ki se je papež zadržal z njimi v daljšem razgovoru, potem še^ 500 parov mladoporočencev, več stotin vojakov, skupina vojnih ranjencev iz bolnišnice Pie-montski princ. — Mati in hči sta se po 25 letih spoznali v prepiru in objemu. Gotovo zelo redek in izredno zanimiv dogodek se je primeril ob Gardskem jezeru. Množica ljudi se je vkrcala v parnik ob gardski rivieri. V gneči in prerivanju so se ljudje bližali krovu. Pri tem so ljudje, kakor je navada ob fiksnih prilikah, nervozni ter izustijo marsikatero manj vljudno besedo. Karabinjerji, ki so vršili ob parniku svojo službo, pa so postali pozorni na starejšo in mlajšo žensko, ki sta se sredi gneče obsipavali z raznimi nevljudnimi izrazi. Stopili so k ženskama ter ju legitimirali. Pri tem se je izkazalo, da se piše i starejša Marjeta Tanghetti, doma iz Bo-i vegna, mlajša pa Silvija Tanghetti. Obe ženski sta se spogledali, uprli svoj pogled i druga v drago, v naslednjem hipu pa sta j kriknili od neverjetne sreče in radosti ter i se objemali brez konca in kraja. Mati in hčerka sta se po 25 letih po čudovitem na-j ključju v sporu sešli ter se zaradi *tega j epizodnega dogodka ob vstopu na parnik prepoznali. Ko bi ju naključje sredi mno-j žice ne bilo postavilo v soseščino gneče. { bi najbrže mati in hčerka nadaljevali vož-j njo. morebiti druga ob drugi mimo sedeč, i bi se verjetno nikdar več v življenju ne I prepoznali. Pred 25 leti se je namreč ob I vojnih dogodkih pri Caporettu zgodilo, da I je bilo mala Silvija ločena od matere, ki I se je tedaj mudila v Udinu. Malo Silvijo i so spravili v Brescio. kjer so jo vzgojili v nekem tamošnjem zavodu, nakar je šla služit. Mati je dolgo poizvedovala za iz-I* gubljeno hčerko, pa je ni mogla najt:. ! Menila je, da je doletela nesrečno hčerko med vojnimi dogodki smrtna nesreča. Cu-I dovito naključje pa ju je po 25 letih zo-I pet spravilo skupaj. — Zgodovinska regata v Benetkah. Vče-; raj je bila v Benetkah zgodovinska regata od vrtov Giardini Napoleonici do S. Lucije in Ca Foscari. Tradicionalni beneški regati je prisostvoval tudi Genovski vojvoda. — Zračna pošta za afriške ujetnike. Iz Rima poročajo, da je dovoljeno na popolen riziko pošiljalcev odpošiljanje pisemske pošte po letalski poti ujetnikom v Južni in Vzhodni Afriki. Taksa za vsakih pet gramov 2.50 lir. — S skokom v zadnjem hipu so si rešili življenje. Huda prometna nesreča, ki bi bila lahko imela usodne posledice za pet človeških življenj, se je pripetila v Vaivociani pri Goriziji. Na avtokaru je bilo pet oseb, ko se je vozilo zaradi defekta prekucnilo čez bližnjo škarpo. V zadnjem hipu pa se je posrečilo potnikom in šoferju, da so si s skokom z vozila rešili življenje. Avtokar je obtičal na dnu škarpe in ie precej poškodovan. Škodo cenijo na 4000 lir. — \ o jak rea I dva dečka iz reke. Pri naselbini Gallianta sta se kopala v reki Adige liletni Benito Zecchinato in 121etni Vsi ter Beltrame. Oddaljila sta se preveč od brega in ker nista bila vešča plavalca, sta pričela klicati na pomoč Na bregu je stal 221etni vojak G4no Roccato, ki je doma na dopustu. Se napol oblečen se je pognal v teko in rešil oba dečka. Hrabri rešitelj je prejel od staršev obeh dečkov lep; nagradi. — Italijanska knjigarna v Losannl. V navzočnosti opoln©močenega m'n'stra Ita-1 je v Švici ter drugih predstavnikov švicarskih oblastev je bila ctvorjena v središču mesta Lo^nne zelo velikopotezno urejena italijanska knjigarna. — Zaradi tatvine 103 živilskih nakaznic, in sicer 59 testeninskih in 44 maščobnih je bila aretirana Marija Pizz;, č'stilka občinskih prostorov v Lazzate. Razen tega sta bila aretirana Bara 11 sokrivde Alojzija Parenti in Ersilio Balzarotti. — Učite se strojepisja.. — NovS eno-, dvo-in trimesečni tečaji pr:rno v četrtek 6. avgusta. Pouk po desetprstni metodi. Uspeh za.gotovljen. ker so na razpolago stroji raznih sstemov. Največja modema strojepis-ruca! 60 pisalnih strojev. LTčnina zmerna. Vpiše se lahko vsakdo. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko uči-Ušče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. — Zaradi 20.000 lir ea je zadela kap. Blagajnik trgovske banke v Piacenzi 52-letni Aleksander Concesi je opazil, da mu manjka pri obračunu 20 000 lir. To ga je tako razburilo, da ga je zadela srčna kap. Primanjkljaj je nastal zaradi pomote v računovodstvu. Concesi zapušča ženo in sedem sino\, od katerih sta dva pod orožjem. — Planinski kongres v Aosti. V septembru bo v Aosti planinski kongres, na katerega so povabljeni vsi predstavniki italijanskega planinstva, vsi poznavalci in pionirji planinske misli. Na kongresu bodo razpravljali o vseh zanimivih ter perečih zadevah sodobnega planinstva, zlasti glede propagande, pomoči ter socialne, gospodarske in gmotne strani. Sodelovali bodo pri razpravi specialisti in tehniki planinske stroke. — Veronska razstava otvorjena. V soboto je bila v navzočnosti številnih predstavnikov oblasti ter umetnosti otvorjena umetnostna razstava v Veroni za »nagrado Verona«. Visoko umetnostno raven razstave kažejo predvsem odločitve žirije, ki je pripustila na razstavo le 359 umetnin od 1190. ki so bile predložene od strani umetnikov, potegujočih se za ve-ronsko ametnostno nagrado. — Krst v dopolavorističnem počivališču. V Fasanu del Garda je bil v dopolavorističnem počivališču nenavaden dogodek. Na slovesen način je bil krščen novoro-ienček Jurij Borroni, ki je prejel ob tej priliki lepa darila. — Umetnostna razstava v Chiesi Val-malenco. V Chiesi Valmalenco vzbuja za-nimanie umetnostnih in kulturnih krogov slikarska razstava likovnega umetnika Livija Beretti. ki je po rodu iz Triesta. ki pa sicer deluje v Firenzi. Njegove umetnine razodevajo veliko toskansko umetnostno tradicijo. — Zakladni boni 1950. Izžrebani so bili sledeč" dobitki zakladom bonov, ki zapadejo 15. septembra 1950: Serija 40a — dve nagradi tk> 100.000 lir za štev. 922.548 in 1 687.782. Štiri nagrade no 50.000 lir za št. 385.195; 1.202.727; 1.207.432 in 1.808.479. — Na gradbenem oddelku tehnične fakultete na univerzi v Ljubljani so bili diplomirani za gradbene inženirje sledeči gg: Bajuk Marko, Lumbar Stane ta Marlnček MIK*. Čestitamo! — Prodaja cigaret in cigar. Z odredbo finančnega ministra je bila. kakor poročajo iz Rima. od 1. avgusta t. 1. dalje omejena prodaja katere koli vrste cigar na pet komadov, prodaja cigaret »Roma« pa na .10 komadov. Od tega dne dalje so dolžni kupci cigaret, cigar in tobaka vrniti škatle ter zavojčke. Prodajalci bodo lahko odklonili prodajo vsem onim. ki ne bodo vrnili praznih škatel. razen če so vzeli navedene predmete brez ovoja. — Prvič v Tagliamento in utonila. 281et-na mladenka Rozina Mauro iz Varma se ie šla kor*it v Tagliamento. Bila ie prvič v tej reki in ni znala plavati. Ko je bila del j časa ob nabrežju v vodi, jo je prijela slabost. Struja reke jo je potegnila proti sredini, k#-r se ni mogla več resiti. Pre- LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob deiavmkib oo lb ic 18 15. ob oedeijao in praznikih ot 10.30 14 30 16.31! m I&.30 Dolgo pričakovani film globoke ljubezni m odpovedi! Ubežnica Slavna igralca Jole VolerL, Kenato Cialente KINO UNION — TELEFON ttrSJ Iz življenja v dekliškem internatu Željne ljubezni V glavnih vlogan: Anne Shirlev, Ralph Rellamv k t. d. t\l\U S»LO Izza, kulis žiljenja baletk v vetefilmu Plesalke okolu sveta V glavnih vlogah: Charlotte Thiel, Irene v. Meyendorff, parola II tih n, Harald Paulscn ilarald PauUen. Režija: Kari Anton. ■ den so prišli na pomoč, je reka nesrečno ! mladenko že zagrnila. — Padel s kolesom 20 m globoko in umrl. ! 501etni gozdar Italico De oZrzi iz Andreisa { pri Udinu se je vračal domov na kolesu. Pri tem je po nesreći prile'el čez nizki I nasip in omahnil v globino 20 m. Pri padcu si je razbil glavo in je kmalu zatem j izdihnil. IZ LJUBLJANE Zadnja pašiljka zgošs^ega Prehranjevalni zavod Visokega Komlsa-riata za Ljubljansko pokrajino je začel dne 1. avgusta 1.1. deliti krompir na — H — edrezke avgustovskih živilskih nakaznic po 2 (dva) kg na o«sebo. Krompir bodo razdeljevali isti trgovci kot uo sedaj po ceni Lir &25 za Kg. V interesu kenzumentov je, da takoj naznanijo vsakega trgovca, ki t.i prodajal krompir dražje kot po Lir 2.25. Opozarjamo, da je to zadnja pošiljka zgodnjega krompirja. Prebranjevata] Kavod Visokrga Romlsartata za Ljubljansko pokrajino lj^— Radio aparate iz shrambe mestne občine bodo odslej lastn ki lahko dobivali nazaj, če se izkažejo i pismenim dov ljenjem Kr Kveature ter vrnejo potrdilo mestne občine, ob ponedeljkih, petkih in sobotah od 17.30 do 18.3n v stari cukraml na Poljanskem nasipu št. 40. —lj Plemenito darilo onemoglim v mestnem zavetišču v Japljevi ulici sta naklonili naša ugledna založba Hram« in znana knjigoveznica A. Janežič v Florijanski ulici št. 12-14. Ko sta na prošnjo župana, generala Leona Rupn ka, ki jo je naslovil ljubljanskim založbam, knjigarnam, tiskarnam, knjižnicam in nekaterim zasebnikom, podarili nekaj sto prekrasnih, popolnoma novih in vezanih knj g za ujetnike in inteiTiirance ter tako s svojo dobix>-to znatno nadkrilili druge darovalce, sta sedaj na županovo željo poslali tuli še veliko zbirko slavnih del svetovne literature DARMOL najboljše odvajalno sredstvo PAPRIKA MARICE« Tepe ros*o italinnr gara nt it o puro! in vendita piesso •nlglion negozmnt' ti genen alimenta rt e comir.estibih talijanski rdeči po per zajamčeno čist V prodaji pri Doli i\h trgovrih jesnvir In kolonialnega olaga. OIPTA M MAKU H rORRE A.NN CENTRALE (NAPOU. In slovenskih avtorjev za knjižnico v mestnem zavetišču za onemogle ter s tent ?pet dokazali, kako vsestransko se zavedata svovga kulturnega p»i.uistva ter srčnih dolžnosti napram potrebnim soob-Canom. Z željo, naj bi tudi druga založništva in podjetja posnemala njuno dobro delo. jima mestno poglavarstvo izreka naj-top'ejšo zahvalo tudi v imenu hvaležnih Starin in onemoglih ljubljanskih met in žena v za\astlŠČU. —lj V Stnreto\i n!!«'i poVffajo vodovodna cevi. V začetku pre>n!\:, i tedna so začel? delavci mestnega vodovoda razkopavati cestno stikp.lišče Staretove ulice in Ceste na leko v Trnovem. Uprava mestnega vodovoda je sklenihi. du bo polrž la vzdoli vse Staretove ulice vodovodne cevi večjega premera in tako delno razbremenila ostalo vodovodno omrežje ter odpravila pomanjkanje vode, ki so ga občutili stanovalci * hišah Staretove ul ee. ki so bile doslej priključene na vodovodne ce\ i 9 sosedni uli* ci. Delo razmeroma počasi n\prednje. Prej* šnj: teden je nagajal dt ž. Pod vplivom razjedairče vode. ki so jo v velkih množili.d; prinesle močne nevihte, so se zasuli glcbr.ko izkopani in neutrjeni jaiki. Taka je b k) potrebno ponovno izkopavanje In p i tekod tudi utrjevanje in črpanje vode. Da *c izognejo dvojnemu dvlu kopljejo sedaj le na krajše lazdalje. —lj f iritaciju zastavljenih predmetov. Mestna instavljalnica v Ljubljani objavlja, da bo 12 t. m. ob 15. v njenh prostorih ui Poljanski c^sti 15 licitacija zastavljenih predmetov —]j Za dijake sredi:.J;h. strokovnih, nif •tenskik In ostatth iol ae pridne poaatal počitniški tečaj Strojepisja. Temna zmerna. Največja moderni itrojepisntca. pouk po desetprstni metr^i;. Ini\ i:.-, oje daj^: Trgovsko neUtfee »t hHstofo* ntel >.avod«, LjuhijaT.ii. Domofcrsnaks l.v —lj Na II. movki realni gimnaziji ▼ Ljubljani ?e bodo začeli brezplačni tečaji italijanskega jerika n učence v ponedeljek dne 3. avgusta ob 9. uri ni Polkovniku. Po odredb; Visokega kornisariata so ti tečaji obvezni za učence, ki irmjo popravni izpit iz Itiilijanščme. lahko pa ?e jih ulelenijejo tudi drusi učenci. — Ravnateljstvo. i tnserirajte v f,Sl. Narodu"! Se val al cnffč o al circolo. rirordati che alle tue spalle c'e un amica invi-sibile: la Fortuna e ti diee: acquista qui un biglietto della Lotteria. Non risehi che 12 lire. Niente in confronto alla posslbihta di diventare miliona-rio e di essere felice e contento per tutta la vita. Ce greš v kavarno ali v drusbo vedi, da je za tvojim hrbtom nevidna prijateljica Sreča, ki ti govori: kupi tu srečko Loterije. TvegaS samo 12.- lir. To ni nič v primeri z možnostjo, da lahko postaneš milijonar, srečen in zadovoljen za vse življenje. REGALA M I L I O N 1 a chi aeauista un e.glletto per L 12.- i> \ R v J K MILIJO N E >nemi>, ki si nabavi srečko za L 12.- MALI OGLASI POMANJKANJE MAŠČOB krati vid. Očesno živčevje in ves živčni telesni sistem okrepite, če uživate* redno — »Ambroževo medico«, ki jo dobite le v Me-darni. Ljubljana, Židovska ulica 6. POPRAVUAM PLETENINE. nogavice — Izdelujem nove po meti. Strojno pletenje. Nunska ulica 3. Inferlrajte v *Slov Naroda* 10 Pnf H4m» N. 43196 . XVIU> Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, ponedeljek, 3. avgusta 1942-XX Stev. 175 Ali se podnebje izpreminja? Ha deblih orjaških, ve* tiso« tet stari* dreves se pozna, kakšno je bilo vreme v pradavnih čas iti Orjaško drevo v Santa Marta del Tule Oasaca (Mexico) Na pobočju Sierre Nevade v Kaliforniji so posekali nedavno orjaško drevo, ki je dalo približno za 10.000 dolarjev lesa. Bilo je eno tistih gozdnih orjakov, o katerih se je že mnogo pisalo, eno izmed welling-tonij, ki dosežejo višino 150 m in merijo pri tleh v obsegu do 30 m. Posebno zanimiva je bila pa pri tem drevesu izredno visoka starost. Najstarejša bitja na zemlji niso živali, temveč rastline, zlasti nekatera drevesa. Kiti in želve dočakajo starost do 250 let. kar je pa malenkost v primeri z nekaterimi drevesi. Mnoge ciprese, tako sloveča cipresa na pokopališču Santa Maria del Tule v Mehiki, so stare nad 6000 let, da ne govorimo o metuza-lemu v Narodnem parku v Queenslandu v Avstraliji, ki cenijo njegovo starost na 8000 let. Drevesa so tesneje povezana .z naravo, z zemljo, kakor živali, saj so globoko zakoreninjena v njo. Ona niso izpostavljena nevarnosti, ki jih morajo dan za dnem premagovati živali. In tako gredo preko njihovih kron male večnosti. Wel-lingtonje sicer ne dosežejo tako visoke starosti, vendar so pa nekatere stare 3000 do 4000 let. Vsa tako stara, častitljiva drevesa so seveda zavarovna in posekajo jih Šele, ko se jasno vidi, da se jim je približal konec. - t st^jpftgl In vedno, kadar pade tak drevesni orjak, ki je visoko presegal druga drevesa že kot mlado drevesce, v časih, ko so Egipčani prevzeli svetovno gospodstvo, stopi na plan tudi znanost, da točno prouči orjaški prerez debla, da opazuje na njem več tisoč let stare kolobarje. Cemu vse to? Strokovnjak lahko namreč na podlagi kolobarjev odnosno prstanov njihove lege in debeline določi, kakšno je bilo skozi stoletja in tisočletja vreme. Seveda ne more na prerezu orjaškega drevesa spoznati, kakšno je bilo vreme vsak dan ali vsak teden, ter/:več določi samo vreme v poedinih letnih časih, da-li so bila poletja vroča in suha. zime mrzle in dolge itd. Na tem po-Iju so posebni raziskovalci, ki iz cele vrste do 10 m visokih prerezov orjaških dreves po skrbnem proučevanju doženejo, da so na njih povsem jasno označene poedine periode podnebja, med drugim znane periode solnčnih peg, vrsteče se vsakih 11 let in Bruckner j evo podnebno periodo, trajajočo 35 let. Na prerezih gozdnih orjakov in metuz demov se jasno poznđ. da je bila v zgodovini človeštva cela vrsta suhih in njim sledečih deževnih let in da se kaže tu še nepojasnjena zakonitost. Kako čudno, da lahko človek tako sestavi tisočletja obsegajoče vremenske koledarje in da lahko pove. kakšno je bilo vreme v časih, ko so gradili Egipčani svoje piramide. Nahajamo pa celo okamenele vremenske sledove. V naravoslovnih muzejih so shranjene kamenite plošče, posute na gesto s komaj vidnimi jamicami. Tu gre za sledove deževnih kapelj v pesku, Z3 sledove dežja, rosečega na zemljo pred milijoni let. Ohranili so se tudi sledovi rakov, ki so se v pradavnih časih plazili po pesku. Ohranile so se celo drobne razpoke, ki so nastale, ko se je vlažna ilovnata zemlja v vročih poletnih dneh izsušila. Učenjaki so naleteli tudi na okamenele sledove valov, stare več milijonov let. Te plošče so bile nekoč delci obale, katero so zalivali valovi, kakor vidimo to Se zdaj na morskih obalah, kjer nastajajo drobne-razpoke v skalah. Mnogo nam po- vedo lahko o vremenu v pradavnih časih tudi ležišča šote. Približno pred 10 milijoni let, ko še ni bilo človeka na zemlji in ko je pripekalo poletno solnce, se je raztopila smola na jantarjevih smrekah in na tla so padale kapljice, strdile so se in okamenele. v njih pa nahajamo pogosto muhe, mušice, mravlje, itd. Proučevanje prerezanih debel wellingto-nij je pokazalo, da se je vreme približno v treh tisoč letih, kolikor se da poseči nazaj, znatno izpreminjalo. Zdi se. kakor da je valovilo v velikih valovih. V splošnem so pa mogli učenjaki ugotoviti, da se je približno v dveh tisočletjih podnebje za toliko izpremenilo, da je postalo hladnej- še in vlažne j še. Tu pridemo do najnovejših raziskavanj, nanašajočih se na evropsko podnebje. Zalivski tok in ledeniki, ogromne ledene reke Alp, 4grajo pri teh raziskavanj ih glavno vlogo. Zalivski tok je takorekoČ centralna kurjava naše zemlje. Mdgočni morski tok prihaja iz subtropične cone in doseže v Mehiškem zalivu že 30 stopinj toplote. Temu toku se moramo zahvaliti, da imamo toplejše, milejše podnebje in dovolj padavin. Vse bi se izpremenilo zlasti v Severni Evropi, če bi tega toka ne bilo in izpremembe bi se čutile bolj. Napisani so bili celo romani, v katerih se pripoveduje, kako so zlobne roke, za katerimi so stali ameriški žitni koncerni, dale Zalivskemu toku drugo smer, tako da v Severni Evropi ni več raslo žito. V resnici je pa pod nadzorstvom samo smer Zalivskega toka, njegova temperatura itd. Švedski in norveški učenjaki so temeljito proučili vprašanje, ali so nastale v zvezi z Zalivskim tokom izpremembe. Približno pred 10 leti so v Skandinaviji celo slikali vraga na steno, da se nam obeta nova ledena doba, več sto let trajajoča perioda mraza, kakršno je doživela zemlja že večkrat Zelo zanimivo je opazovanje alpskih ledenikov, teh ledenih tokov, pomikajočih se z gora v doline, v zadnjem času pokazalo, da se ti toki krčijo in da torej ne moremo govoriti o poslabšanju podnebja v tem smislu, da bi se svetov je ali vsaj naša zemlja ohladila. Čeprav bi lahko bila to zopet samo vmesna perioda. Seveda so vsa ta opazovanja in proučevanja težka. Točno je bilo ugotovljeno samo, da se ledeniki krčijo. Toda iz tega ne smemo delati kdo ve kakšnih važnih zaključkov, da bi recimo govorili o novi topli periodi ali da bi napovedovali novo ledeno dobo, kakor se je to zgodilo pred leti, ko je ta vest razburila že itak težko preizkušene Evropce. Velika ledena doba. ki se je končala približno pred 20.000 leti, je trajala okrog 600.000 let. toda vmes je bilo več dolgih period toplejšega vremena, takozvanih medledenih časov. Morda. živimo zdaj v takem času in da se bo po-rneje temperatura znižala, da nastopi zopet nova ledena doba. Taki pojavi se lahko proučujejo, težko jih je pa dokazati. Vino — ljudska pijača v Turčiji Proizvodnja in prodaja vina bo v bodeče v Turčiji povsem prosta V turškem parlamentu, t'sku in javnosti se letos živahno obravnava vprašanje al. naj proizvaja Turčija kot dežela grozdjA več vina, Gli naj Turki pijo več vina ali ne Povod za to je dal osnutek zakona, po katerem naj bi bila proizvodnja in prodaja vina prosta, da bi se tako zboljšal položaj turških vinogradnikov in omogočil večji izvoz turskih vin. Pred prvo svetovno vojno je Turčija proizvajala, izvažala in porabljala mnego več vina. kakot b. človek pričakoval v deželi mohamedanske vere. Takrat je seveda preb.valo v Trsoiji in zapadni Anatoliji, kjer je največ vinogradov, mnogo Grkov in ti so skrbeli za pridelovanje, perabo in izvoz vina. Ko je pa privedla Kemak>va revolucija do ustanovitve turške narodne države se je večina Grkov izselila iz Turčije. S tem je pa prenehalo vino biti gospodarski činitelj in vsakdanji pojav v življenju Turčije. Neomejen gospodar v kraljesevu alkohola je bila turška narodna pijača rakki. To je zelo močna pijača iz grozdnih tropin. Škodljiva zdravju. Vendar so jo pa Turki rrvdušeno pili. Iz previdnosti &o jo radi mešali z vodo ali pa pili tako. da so napravili nekaj požirkov te pijače in ne»cai požii-kov vode. Na merodajnih in uvidevnih turških krogih so prišli že davno do spoznanja, da je treba to močno žganje izpodriniti z drugirru manj nevarnimi škodljivimi pijačami. V začetku je začelo izpodrivati raketi pivo, ki se je bilo zadnja leta pred prvo svetovno vojno razširilo po vsem bližnjem vzhodu pod imenom velike cari' grajske pivovarne Bomonti in sri pridobilo velik sloves. Po letu 1018. se je proizvodnja obnovila. Pozneje je pa turška dr- j žava sama ustanovila v Ankari pivovarno. Prizadevanje vlade je šlo za tem, da bi ljudstvo sicer ne navajali k pijančevanju, pač pa da bi mu nudili v nadomestno za rakki, ki je v njem povprečno 45rc alkohola lažje pijače. In to prizadevanje je rodilo zadovoljive uspehe, zlasti še, ker je vlada znižala cene piva in vina. Vo^na je dala tudi vprašanju alkohola v Turčiji novo lice, in povzročila razne izpremembe ki je morala vlada z njimi računati. Državni monopolski obrati preživljajo kritične čase. Minister za državne monopole je moral napovedati, da se bo pro izvodnja piva občutno znižala, morda pa .sploh ustaviia. Razlog* za to leže na dlani. Turško piv«* se izdeluje iz ječmena, ki ga. rabi v prvi vrsti vojaka za konje.. Zc razne likerje manjkajo esence, ki 3U1 je dobivala poprej Turčija iz inozemstva. Iz Italije ne dobiva več vermutove esence, s katero so rezali turška vlita.. Poleg tega se pa rabi alkohol za industrijske svrhe. Turčiji primanjkuje tudi bele pločevine za zamaske pivskih steklenic, primanjkuje j plutovine za zamaške in tudi steklenic. Nekaj mesecev je tega. ko so bile cem alkoholnih pijtač v Turčiji zvišane okroglo za 80r/r. Podražitev je zadela v prvi vrsti močnejše alkoholne pijače na račun lažjih Na eni strani je *iada a tem zavrla vži-vanje alkoholnih pijač in prihranila s tem mnogo alkohola za potrebe vojne industrije. Na drugi strani je pa šlo zvižanjf cen v celoti za vojni proračun. Turška vlada pa nikakor ni navdušena za vznkoni-tev prohibicije še nedavno se je na sej: "ministrskega sveta govorilo o tem, kak' žalo3tne so bile posledice prohibicije v Ameriki. Pač pa naj bi prebivalstvo Turčije manj pilo zlasti močnih pijač. Minister za mcnopole je dejal v zvezi s tem parlamentu: človeštvo je na eni strani vedno vodilo propagando proti vinu. na drugi pa vedno poveličevalo in odkrivalo vino. Stojimo pred dejstvom, da se vino še vedno pije in da se bo tudi v bedoče pilo. S tem dejstvom ie treba pač računati in prilagodili se mu bomo. če bomo presojali vprašanje vina iz vidika narodnega gospodarstva. V bedoče lahko vsak kdor more sadi trto ter prideluje in prodaja vino. Več narodnih poslancev pa s to politiko vlade ni zadovoljnih, temveč so napovedali v parlamentu boj alkoholu. Toda mnogo uspeha niso dosegli. Sicer pa ta boj nima pravega smislu. Turško ljudstvo je v bistvu zmerno tn pije razmeroma malo alkoholnih pijač, znatno manj kakor prebivalci drugih balkanskih držav. Po krčmah rakki še ni izgubil svoje vodilne vlege, razen da ga je nekoliko izpodrinilo pivo. Zdaj bodo \n morale krčme na široko odpreti vrata tudi vinu, ki se je pilo doslej samo po boljših hišah in restavracijah, dočim bo v bodeče prava ljudska pijača v veliko veselje turških vinogradnikov. Pocenitev kruha na Madžarskem Madžarska vlada si prizadeva izenačiti cene industrijskih izdelkov in poljskih pridelkov. Ker bi imelo zvišanje cen žita* in s tem tudi moke in kruha za posledico zvišanje življenjskih stroškov industrijskega delavstva, kar bi zopet zahtevalo zvišanje mezd in plač ter podražitev industrijskih izdelkov, je izdala vlada uredbo, s katero se znižajo cene kruha za 4 vinarje pri kg. Pocenitev kruha, ne d3 bi se pri tem znižale cene žita, je bila omogočena s tem, da je država doplačala potrebno razliko. Država prevzame r?zl~ko med cenami v proizvodnji in porabi, kar bo zneslo okrog 30 milijonov pengo- Na drugi sti-ani pa hoče vlada zagotoviti rednejšo preskrbo prebivalstva z mlekom, maščobami in mesom. Z-?.-to je dovolila zvišati cene prašičev in mleka, da bi dala tako kmetovalcem pobudo za boljšo rejo krav in prašičev. Tudi pri žitu za krmo je nastola izprememba v toliko, da so bile izenačene maksimirane cene na kmetih na podlagi budimpeštanske paritete. To pomeni, da se bodo v raznih pokrajinah zvišale cene m; sicer ječmena do 1.50. ovsa do 0.50. in prav toliko tudi fižola in graha, vse metrski stot. Dovoljeno je bilo tudi zvišanje cen maka in sicer tako. da se zniža na ta r?.čun zaslužek trgovcev, dočim konzumenti ne bodo prizadeti. Nove cene so se uveljavile s 27. julijem, kruh se je pa pocenil s 1. avgustom. Japanski meč Pri vseh narodih je meč simbol viteštva. Vitezi so cenili in ljubili svoje meče bolj kakor vse drugo. Meča ne moremo ločiti od pojma vitez. Zato so v starih časih imenovali meč »vitezeva duša«. Vsak vitez je hotel imeti dragocen meč. Če je izviral meč od slabega ali neznanega mojstra, so govorili o topem meču ali nožu za rezanje sočivja. Ce je pa imel strahopeten ali slaboten vitez brez viteških vrlin, slab sabljač, dober meč, so govorili, da meč joka. Kako visoko stopnjo je dosegel japonski meč v svoji lastnosti kot umetnostni predmet in orožje, kako dragocena in zaključena gmotna struktura je bil. to vam dokazuje sedanja veda. Storjeni so bili poskusi, da bi kemično in fizikalno analizirali mojstrovine japonskih kovačev mečev, da bi ugotovili njihovo konstrukcijo. Pridobitve modernega naravoslovja so omogočile točno ugotoviti strukturo kovine in vseh podrobnosti. Toda še zdaj ni mogoče izdelati na podlagi strukturne analize enak ali podoben meč potom sintetičnega postopka. Umetnino lahko znanstveno analiziramo, z rontgenovimi žarki lahko obsevamo Rembrandtovo ali Durrerjevo sliko, skozi katero žarki prodro, toda brez rok njenega mojstra slike ne moremo znova ustvariti. Qže in sin obsojena na smrt Mesar in gostilničar Anton Lanner iz St. Lorenza ob Mondsee V Nemčiji je lani v začetku pomlali skrivaj zaklal 63 glav gcveje živine. 61 telet in 33 prašičev. Njegov 24 letni s;n Anton mu je pri tem pomagal. On je poskrbel zlasti za skrivno prodajo mesa in sin je tudi razprš 1 vse očetove pomisleke proti skrivnemu klanju živine. Oba sta se morala zagovarjati pred posebnim sodiščem v Linzu. Kot soobto-ženca sta bila pred sodiščem gostilničar Otto Kam iz Bal Ishla in najemnica gostilne Terezija Kirschberger iz Pettighofna. Od glavnega obtoženca sta kupila mnogo mesa in ga prodala, ne da bi zahtevala od strank mesne nakaznice. Glavna obtoženca sta bilo obsojena na smrt. Kain na tri leta in pol. Kirschberger jeva pa na dve in pol leti ječe. Smrtna obsodba je bila že izvršena. OTROCI MED SEBOJ Mihec: — Jaz eem se rodil ob desetih debelih dopoldne. Janezek. — jaz sem se pa rodil ob treh po-no.'i. M'hee: — Lažes! Takrat je tvoja mama še spala. Iz pokrajine Trieste — Zvezni tajnik dr. Piva je povabil senatorja Ivana Banellija ter narodne svetovalce Rtna Alessija, Filipa Artellija, Bruna Coceanija, Alojsuja Rizza in Kulvija Su-vicha, da si ogledajo kolonije GIL-a v Tii- eitu ter pokrajini. | — Tricstin.ski umetniki na veronskl razstavi. Na znameniti veronski umetnostni razstavi, ki je v znamenju umetnostne obdelave cvetlic, sadja in živali, so razstavili svoje umetnine tudi številni triestm-skj ter giuiijski likovni umetniki slikani Viktor Bengagna, Napoleon Siumi, Adoif Levicr, Federik Righi, Josip Moro. Tonci Fantoni, Mamilo Cuppelato, G. Cesar, Renato Daneo, slikarica Marija Arnold iz Fiuma ter kipar Ugo Car&. — Italijanski vseučiliščniki v Dehrecčn. Z glavnega kolodvora V Tricstu so odpotovali vseuči I iščniki z raznih italijanskih univerzitetnih mest na Madžarsko, kjer bodo prisostvoval] tečajem madžarske? kulture v Debrecenu. — Na polju slave je padel bersaljerski poročnik Bruno Pecorari. Pokojni poročnik, lei je junaško umrl na egip.>kem bojišču, je po rodu sin Triesta. kjer je bil rojen 6. oktobra 1916. študiral je n.i tehničnem zavodu >L,eonardo da VincU ter je po končanih studijih prišel v službo k zavodu »Credito Italianov.. Služboval je po vpoklicu dne 1. septembra 1939 pri 12. bar« saljerskem pclku. Bojeval M JQ na ti o -ceskem, albaruikem, jugoslovanskem in afriškem bojišču. Zapušča ženo in sina. — Odbor za XVI. medpoknijinsko razstavo, ki bo v Triestu in ki smo o njej že poročali, je sestavljen Bledeče; dr. Kil p Artelli pre Isednik. Kipar Marcelo Mas> rini pod predsednik. Odborniki so slikar Vit-torio Bergagna. slikar Manilo CappcUato, kipar Ugo Cara, si kar N. G. Fiumi. slikar Mario Lannes, slikar Josip Moro ia slikar Franc Orlando. — Ljudsko £ i lutnje. V Triestu je bflo dne 30. julija 14 rojstev, osem smrtnih primerov in sedem porok. — Stari Triestini umirajo. Te dni so umrli v Triestu 851etni Ivan Besedniak. ki je bil eden najstarejših Trleatlnov, 76 letna E.u :ija Inehiostri. Toletni Emili Andrej, 76 letna Elizabeta Modltz in 63 letni Dominik Sacilotto,- — Prihod dveh odličnih slikarjev. V Trieste sta pripela dva znana italijanska slikarja. Prvi je Guido Marussig, po : iz Triesta, ki pa živi že del j !-asa v Vedami. Marussig je ravnatelj Kr. akademija v Parmi. Drugi je Alojz Arenam, ki d«-luje v Rimu. Je ravnatelj lacijske umetnostne šole. Aversano bo te dni odpotoval v Capodistrio. Oba sta bila v krojm tru-stinskih likovnih umetnikov najprisivneje spre/.va. Naše gledališče OPERA Ponedeljek, 3. avgusta: Zaprto. Torek, 4. avgusta, ob 17: ^Trubadur.« Red A. Sreda, 5. avgusta, ob 17: »Baletni večer.< Lanskoletni abonma Sreda in B. Preprečena poroka V nekem kraju blizu Prage so pripravljali oni dan poroko. Ženin in neveMa sta prišla v cerkev in ko je že hotel duhovnik začeti poročne obrede, se je pojavila nenadoma ženska z otrokom v naročju. Skočila je k ženinu in ga potegnila od neveste. Na ves glas je zakričala, da je ženin njen in da bo ubila sebe in otroka, če bi se poročil z dru^o. Ženin in nevesta sta morala s svati vred hočeš nočeš zapustiti cerkev. Čeprav sta bila civilno že poročena ,se poroka ni mogla vršiti. KAKOR KDO MORE Na cesti se 6TOŽ»ta d\a prijatelji in prvi vpraša drugega: — Kako se kaj poru!£, prijatelj? In kako se goli tvoji ženi? — M^n: z< 1" r-labo, /.. ni pa 7.o]o dobro. — Kako to? — Ono lahko še vedno menjava dekleta, Jnj pa žal jiič \tč. NAKLJUČJE — Gospa, poznal sem vadega prvega BMSJa, Škodil, da je tako Egodaj um M. —Čudno, ludi moj drugI mož pravi tako. SRB A — Ali je tvoja prijal -Ijca MeCn v zakonu? — Pa 5e kako! Kader boče lokali, nt(»ia it'; v kino. V TRGOVINI — Če je to prava svila. tem pa prismojena, — pravi gospa v trgovini. — Zagotavljani da je prava, — odgovori prodajalec« V URADU Sef: — Kaj misliš, da si ti gospodar tu? IVlužbenec: — Ne, nosnog *e'. Sef: — V redu. p"toin pa nehaj d.-lati se bedaka. D. Do Manrier: 58 R o man iNe vem. Morda zato, ker je bil tam zanje najprimernejši kraj.« »So bile zmerom tam? Tudi ko je tvoja mati še živela ?« »Ne. Takrat jih še ni bilo. Bile so raztresene po vsej hiši. Stoli so bili nekje pod streho, če se ne motim.« sin kdaj ste jutrnjo sobo tako opremili, kakor je zdaj?« »Ko sem se oženil.« »Ste takrat postavili Kupidona tja?« »Menda.« 5»Ali ste tudi tega našli pod streho?« »Ne. Nikakor ne. To je poročno darilo, če hočeš vedeti. Rebeka je bila poznavalka starega porcelana.« • Nisem ga pogledala. Jela sem si likati nohte. Ma-ksim je bil izrekel to ime dozdevno neprisiljeno, docela mirno. Brez vsakega napora. Cez minuto sem ga skrivaj pogledala. Z rokami v žepih je stal ob kaminu in strmel predse. Zdaj misli na Rebeko, sem si dejala. Kako čudno, sem pomislila, da je bilo poročno darilo, ki sem ga dobila jaz, vzrok uničenju poročnega darila, ki ga je dobila Rebeka, Na Ku- pidona misli. Spominja se, kdo ga je dal Rebeki, ki je bila poznavalka porcelana. Stopil je bil v sobo, kjer je pravkar klečala na tleh in odpirala zaboj, v katerem je bila dobila Kupidona. Vzdignila je glavo proti njemu in se nasmehnila. »Glej, Maks, kaj so nama poslali.« Segla je v strugance in dvignila izpod njih kipec bogca, ki je z lokom v roki stal na eni nogi. »V jutrnjo sobo ga deneva,« je rekla, Maksim je pokleknil k nji in taico sta skupaj občudovala darilo. Še vedno sem si likala nohte. Bili so hrapavi, kakor nohti majhnega dečka. Kožice so preraščale polmesece- Nohet na palcu je bil ves ogrizen. Spet sem pogledala Maksima, ki je še vedno stal pred kaminom. ' »Na kaj misliš?« sem vprašala. Moj glas je bil hladan in miren. Ne tako srce, ki mi je glasno razbijalo v prsih. Maksim si je prižgal cigareto, gotovo že petindvajseto tisti dan, čeprav sva bila komaj obedovala; vrgel je vžigalico za rešetko in spet vzel časnik v roke. »Na nič važnega. Zakaj?« je rekel. »I.. ne vem. Tako zresnjen si bil videti, tako odsoten.« Brezbrižno je zažvižgal neki napev in zasukal cigareto med prsti. »Da ti povem resnico, mislil sem, koga so neki izbrali v Surrevu, da bo igral proti Middlesexu,« je dejal. Sedel je v naslanjač, in zložil časnik. Jaz sem gledal skozi okno. Jasper se je bil ta čas približal in mi zlezel na krilo. XIII Konec maja je moral Maksim nekega dne v London na oficialno pojedino. Pojedino gospodov, zaradi kaj vem kakšnih grofijskih zadev. Rekel je, da ga dva dni ne bo domov, in jaz sem ostala sama. Njegov odhod me je navdajal s tesnobo in skrbjo. Ko sem videla- kako je voz izginil za ovinkom drevoreda, me je obšlo, kakor da odhaja za zmerom in kakor da ga ne bom nikoli več videla. Vsa stvar se mi je zdela nekam usodna, bala sem se nesreče. Ko se popoldne vrne z izprehoda, me bo Čakal Prit h ves bled in presunjen, in mi bo povedal strašno novico. Da je telefoniral zdravnik iz neke podeželske bolnišnice. »Bodite pogumni,« je rekel. »Bojim se, da vas moram pripraviti na najhujše...« In jaz se bom s Frankom peljala v bolnišnico. Maksim me ne bo spoznal... V domišljiji sem si slikala vso zgodbo, ko sem sedela za mizo: videla sem nožico vaščanov, zbranih na pokopališču pri pogrebu; opirala sem se na Frankov komolec. Vse je bilo tako živo, da sem komaj jedla in venomer vlekla na uho, kdaj bo zazvonil telefon. Popoldne sem šla sedet pod divji kostanj na vrtu; na kolejiih sem imela knjigo, a čitala sem le malo ali nič. Ko sem videla, da .gre Robert proti meni, sem si dejala: »Telefon...« in kar slabost me je obšla. »Sporočilo iz krožka, gospa. Gospod de Winter je prispel pred desetimi minutami.« Zaprla sem knjigo. »Hvala, Robert. Kako hitro je moral voziti!« »Da, gospa. Cednja vožnja je bila.« »Ali je hotel govoriti z menoj, ali je naročil kaj posebnega?« »Ne, gospa. Samo to, da je srečno prispel. Vratar je telefoniral.« »Prav, Robert. Hvala.« Odleglo mi je, da ne morem povedati, kako. Vsa slabost me je minila. Bilo mi je kakor človeka, ki stopi po burni vožnji na kopno. Čudna lakota se je oglasila v meni, in komaj je Robert odšel, sem smuknila v obednico ter ukradla pest prepečencev iz jedilne omare. Sest sem jih vzela, za nameček pa. še jabolko. Nisem si mislila, da sem tako lačna. Prepečence sem šla pojest v gozd; bala sem se, da me ne bi skozi okno videl kdo izmed služinčadi in stekel h kuharju ter mu povedal, da gospe, kakor kaže, njegova kuha ne more biti zelo po godu, ker si tolaži lakoto s sadjem in prepečenci. Kuharju bi se užalilo in nemara bi se pritožil gospe Danver-sovi. Zdaj, ko sem vedla, da je Maksim čil in zdrav prispel v London, in sem bila pojedla prepečence, sem se kar dobro počutila; čudno srečna sem bila. Prevzemal me je občutek svobode, kakor da sem odvrgla vsakršno odgovornost; takisto kot ob sobotah popoldne, ko sem bila še otrok. Nobenih ur, nobenih nalog. Človek dela,• kar ga vesel>; oblečeš si staro oblekco, natakneš par ponošenih platnenih čevljev in se greš s sosedovimi otroki p razbojnike in žandarje«. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiakarno Fran Jeran —> Za inaeratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi t Ljubljani