Ranting« kot pojem pri današnjih smučarskih čevljih .. pomeni beseda »kan-ting«? Hobiti, kot tudi bolje nastavljati robnike; pojem za-celotno problematiko Optimalnega roba med nogo drsno ploskvijo. Človeške noge so prav ta-° različne po obliki, kot praži. Glede na nogo, stopa-in vmesni člen skočni l^lep, leži smučka na snegu 9° človeka do človeka različno, Leta ta problem napačne na snegu zaposluje Tokovni svet alpskega smučanja. Tako za začetnika kot Vranskega smučarja je ta ne-P^ijetna zadeva tudi danes ktualna in lahko krepko vodenje smuči. 1 ovprečen smučar običaj-0 ne dojame vzroka slabega odenja smuči, pri tekmoval-pa lahko odloča o zmagi. hud porazu na tekmi, ali celo kar Gm padcu in poškodbi, velja seveda tudi za ^■^j izurjene smučarje. Zakaj in od kod "•»Pačne stoje? zaradi vse višje izvirajo cji , vac viajt: kon- uiranih čevljev in še pose-, J trde plastične školjke dvignjenim dal spojlgrjem za- zaradi napake v sko-sklepu, napačno oblikovano l^j ° ^Gvlja, neprimerni vlož- posledice poškodb. . Kako ugotavljamo napa-*^"1" stojo? Kontrola brez priprave ^učar dobro zapne za-^ °Pke, se postavi v smučar-la P^'Gžo na ravni trdi pods' (tla, deska, miza). — Smučar stoji na zunanjem robu čevlja (O položaj) — Stoja na notranjem robu čevlja (X) Če je podplat v celoti na tleh pa mora smučar paziti tudi na pritisk ob straneh na vrhu čevlja. Šele ko tudi tega ni, je stoja pravilna. S podlaganjem lesenih za-gozd ali plastičnih trakov različnih debelin (2, 3, 4 mm) lahko ugotovimo velikost napake. Kontrola s pripravo Priprava deluje na principu dveh gibljivih vpetih plošč, na katerih stoji smučar v običajni smučarski preži. Vsaka gibljiva plošča ima vgrajeno skalo, na kateri odčitamo vrednost napake. Važno je, da naprava stoji popolnoma vodoravno, boljše imajo vgrajeno vodno tehtnico, tako da z lahkoto reguliramo pravilen položaj naprave. Korekcije — Nastavek vgrajenega kanting regulatorja. Žal ga imajo le dragi modeli. Korekcija je možna od 3° do 10°, od pravega kota v obeh smereh. — Lepljenje različno debelih oblog zunaj ali znotraj manšete. — Delno lahko čevelj preoblikujemo s segrevanjem, kar pa lahko zaupamo le specialistom. Ni pa nujno, da je napačna stoja krivda anatomije med gležnji ali napačno grajen čevelj. Napaka lahko izvira tudi iz skočnega sklepa, plosko stopalo ipd. Zato je potrebno imeti ustrezne vložke pod stopalom. Korekture smo včasih delali tudi na podplatih čevlja, kar pa odsvetujem zaradi pravilnega delovanja varnostnih vezi. Povzetek — Kanting je danes, zahvaljujoč velikemu napredku v gradnji smučarskih čevljev in uporabi dodatkov, popolnoma rešljiv problem. — Kanting omogoča pravilno porazdelitev teže na zunanje in notranje robnike. Zaradi tega je vodenje smuči boljše, smučar lahkotneje spreminja smer in bolje drsi. — Kanting zmanjšuje pritiske na straneh znotraj ali zunaj, boljša lega stopala omogoča udobno prežo, v sproščeni stoji je prekrvavi-tev boljša. — Kanting zmanjšuje možnost padca in s tem poškodb, kot tudi utrujanja nog in stopal. Janez Šmitek je prodajala na sejmu KGZ Sora Žiri Novosti v knjižnici v Žireh Milan Apih, ENAJSTA ŠOLA ANDREJA KLOSA, Borec 1984, prerez dogajanja v predvojnih zaporih v Sremski Mitro-vici. Janez J. Švajncer, DEŽ NA SILVESTROVO. Kmečki glas 1984, sodnik Ivan, predstavnik starejše generacije, kija je zaznamovala vojna, se spominja svoje življenjske poti, kot borca slavne Štirinajste in povojnega obdobja do svojih zrelih let, ko v svojem družbenem in zasebnem življenju doživlja vedno znova razočaranja ob propadanju nekdanjih idealov. An Rutgers van der Loeff, JAZ SEM FEDDE, MK 1979; pripoved o fantu, ki je 13 let preživel po raznih domovih. Ko je polnoleten, mu omogočijo samostojno živeti v podstrešni sobi. Toda težko se mu bo postavili na lastne noge. Ruža Vreg, PODEŽELSKA ZDRAVNICA, Pomurska zal. 1984-, Andrej Capuder, RAPSODIJA 20, Slovenska Matica 1982; obdobje Slovenije in Evrope med obema vojnama: razsulo Av-stroogrske, borba za Koroško, španska državljanska vojna, slutnja uničenja druge svetovne vojne. Ivan Sivec, PRVE LASTOVKE, Kmečki glas 1984. Mlada zakonca, ki sta prišla iz mesta na deželo, ker se hočeta vrniti k naravnejšemu in človeško vrednejšemu delu na kmetiji. Ne uspe jima takoj, Liljana Šaver, LOVNA METULJE, Kmečki glas 1984., Šti-ti novele, katerih glavna vsebina je ljubezen, ki jo občutimo kot življenje samo, kot najglobjo stisko življenja. Marko Stetle, VETER Ž JUGA, MK 1982, avtor knjige je zdravnik, ki se je pred desetimi leti srečal s kitajskim tradicionalnim zdravilstvom, odšel je iskat vzhodnjaške skrivnosti, romantiko, zdravje, energijo, to je, južni veter. Ivanka Čadeč, BEROČA ZGODBA, Kmečki glas 1984, povest o Primožu, sinu beračice. V otroštvu je v nesreči ranjen v nogo in ga čaka podobna usoda kot mater, a se s to vlogo noče sprijazniti. Kraj dogajanja so vasi v okolici Cerknega od prve svetovne vojne dalje. Selma Lagerlof, PRSTAN LOWENSKOLDOV, zbirka No-belovci, CZ 1981, (Loivenskoldska ringen), prev. Janko Moder, pisateljičin nov pogled na ožjo in širšo domačo pokrajino, ljudska izročila in usodne zveze, ki pa jih človek vendarle po svoje obrača in obrne. Jozsef Balazs, SREČANJE bALINTA FABIANA Z BOGOM, Preš. družba 1984, (Fabian Bdlint talalkozosa Istennel), prev. Marko Murec, polpreteklo in sodobno življenje kmečkih ljudi in vaških ciganov na Madžarskem. Joseph Conrad, SRCE TEME, Preš. družba 1984, (Heart of Darkness) prev. Mart Ogen, prikaz pragozda v okolici reke Kongo, vdor civilizacije v to deviško deželo, usoda žriev kolo-ninalnega pohlepa. Henri Lopes, SMEJATI SE - ALI JOKATI?, Pomurska zal. 1983, (Le Pleurer Rire), prev. Marjeta Novak, vprašanje boja za oblast in menjavanje gospodarjev (gospodar se menja, bič pa ostane), kar ni značilno samo za afriške države, kjer se zgodba pravzaprav dogaja, ampak še za marsikatero drugo državo v svetu. Edgar Wallace, TEMNE SILE, DZS 1984, (the Hand of Power), prev. Mirko Napost, Helena Žakelj TO li mm* KRAJ V Račevi pripravljajo gradnjo gasilskega doma Zamisel o ustanovitvi gasilske desetine v Račevi se je porodila v glavah naprednih in razgledanih mladincev Račeve že prva leta po vojni. Vendar se je moralo na gasilskih veselicah popiti še precej litrov vina, da so gasilski veterani dveh društev Žirov in Dobračeve spoznali, da sta gasilski enoti v Račevi in Breko-vicah res potrebni za uspešno gasilsko protipožarno varstvo na obeh področjih. Mladinci so zraven »Noča« začeli graditi sadno sušilnico v okviru Sadjarsko vrtnarskega društva Ljubljana, podružnica Žiri. Sadjarska podružnica v Žireh je bila razpuš-čena, ker naj bi se kot sekcija formirala pri Kmetijski zadrugi Žiri. Do tega nikoli ni prišlo in tako so mladinci, ki so ustanovili gasilsko desetino sadno sušilnico nadgradili in prizidali še orodjarno, kar je takrat za skromni začetek zadostovalo za gasilski dom. Desetina, s skromno gasilsko opremo, ki jo je nabavilo matično društvo Dobračeva, je danes prerasla v samostojno društvo s 130 člani, od katerih jih je 113 aktivnih. Zahtevni teren ni moč obvladati samo z gasilci iz doline, zato so prešli na aktivno izobraževanje vseh prebivalcev Račeve in Žirovskega vrha. S tem so pritegnili v svoje vrste člane, ki bi drugače nikdar ne pomislili na aktivnost v gasilstvu. S široko zastavljeno akcijo so pregledali vse domačije z gospodarskimi poslopji vred, da so s tem odpravili morebitne pomanjkljivosti pri požarni varnosti. Z aktivnim sodelovanjem vseh gasilcev so ustvarili dragocen protipožarni načrt s podrobnim opisom vsakega gospodarskega objekta, ne glede ali je to hiša, hlev. kozolec. Ш POZABIMO ali drugi pomožni objekt, z vsemi skicami, nadrobnimi zemljevidi, vodnimi viri, cestami in kolovoznimi potmi, ter razporeditvijo gasilskih enot, lastnih in sosednjih, ki v tem primeru prihi-te v pomoč. Uspešne vaje so že imeli z Vrhovskimi gasilci, ki so jim na tem najbližji in se njihove akcije prepletajo. Račevski gasilci imajo 5 usposobljenih desetin za gasilska tekmovanja in požarne akcije, to je dve članski, dve mladinski in eno pionirsko desetino, medtem ko ženska desetina ni v popolnem sestavu. Mali gasilski dom v Račevi je pred dvema desetletjema za silo ustrezal. Danes so Račevci prerasli v samostojno gasilsko društvo, tako da danes gasilski dom ne ustreza več najnujnejšim zahtevam za shranjevanje sodobne gasilske tehnične opreme. Zaradi tega so se gasilci odločili postaviti nov dom. Račevski gasilci so kljub težkim pogojem pridobivanja soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja uspeli zbrati vsa soglasja, ki so pogoj za lokacijsko dovoljenje. Novi dom bo imel dve garaži, ustrezne sanitarije, prostor za gorivo in druge pomožne prostore, ter prostor za družabne potrebe gasilcev in ostalih krajanov, ob katerem naj bi ob priložnosti deloval tudi manjši bife, kadar bi se tu odvijala družabna srečanja gasilcev in krajanov. Šele ko bodo sredstva zagotovljena, bodo dobili gradbeno.dovoljenje, ki je pogoj za začetek gradnje. Kot sem že zapisal," so Račevci uporni in od svoje zamisli ne bodo odstopili. Stiskajo pesti, da bi se jim uresničilo isto, kar se jim je nekoč kljub pridnosti izmuznilo iz žuljavih rok. Ivan Reven Ena najstarejših stavb v Žireh je prav gotovo Stalarjeva hiš«' nekdaj last brižinskih škofov, ki so se tu pogosto ustavlja"' V stanju, kot je hiša danes, ne znamo več ceniti njene arhi' tekturne vrednosti. Toda cena za obnovo take stavbe je izredno visoka, vendar upamo, da komisija za obnovo vaškeg® jedra ne bo pozabila nanjo. I OHL-Cr V začetku prejšnega meseca se je začel tečaj angleškega je zika na stopnji konverzacije Ekipa, ki je letos pomagala dedku Mrazu 12 v obratu v Gorenji vasi so pripravili novoletno jelko »DELO - ŽIVLJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima ^ svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo Delovno skupnost skup' nih služb. — Ureja g* uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc. Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični ured' nik, Nejko Podobnik glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno« naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Grošelj Tisk TK Gorenjski tisk. Kranj