Leto IX, «. 3b
LJubljana, petek 10. februarja 1928
— I«M|« ob »lutraj. gaa
Stane mesečno Um «5-—, ca ino» cemstro Din «cr— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knallova ulica Stev. 5/L Telefon St. «07« ln 2804, ponoči tndi Št. >034.
Rokopisi se ne vračnjo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
Upravatttve: Ljubljana, frešernora uHca it. 54. — Telefon St. »36.
t d serumi oddelek; Ljubljana, Prešernova uHca St. 4. — Telefon St. «4oa
Podružnici: Maribor, AteKsaidrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta'
Račun pri postnem ček. zavoda: Ljub-' iana SL 11.841 - Praha čislo 78.180^ Wien, Nr. 105.241- 1

Presenetljivi dcgodki včerajšnjega dne. - Večina Narodne skupščine je pripravljena k sodelovanju. - Obupni manevri vukičevi-čevcev. - Borba med Radičem in Vukičevičem
Ljubljana, 9. februarja.
Senzacija za ves politični svet je bila vest, da je kralj poveril mandat za sestavo koncentracijske vlade g. Stjepanu Radiču. Ugotavlja se dvoje: 1. da je to prvič, da je dobil Hrvat in sploh prečan mandat za sestavo vlade in 2. kako hitro se pri nas spreminjajo časi. V živahnem spominu je še, kako sta dr. Korošec in Velja Vukičevič urbi et <*rbi razglašala, da Radič nikdar ne bo mogel stopiti v vlado, a sedaj je designiran za predsednika vlade.
Ni dvoma, da je g. Vukičevič upal, da bo onemogočil koncentracijo, razbil KDK, ki se je največ boji, Radiča pa izkoristil in se bo tako situacija vrnila v njegove roke. Ta načrt je odkril nekoliko neoprezno pred par dnevi dr. Korošec v ljubljanskem «Slovencu». /fti smo ga tedaj označili kot naivno intrigo in dogodki so pokazali, da smo imeli prav. G. Stjepan Radič se je pokazal v polni meri doraslega težki nalogi. On je predvsem po prevzetju mandata od krone jasno izjavil, da njegova oseba ne sme biti ovira za dosego zaželjenega cilja. Sprejel je mandat kot patriotično dolžnost, da prouči vse možnosti in naredi vse, da bi prišlo do zdravega novega režima.
Stjepan Radič je zapustil dvor kot homo regius in se je s tako spretnostjo lotil posla, da mu je bilo mogoče v teku dneva ustvariti nekoliko dejstev, ki bi morala, ako bo omogočen normalen razvoj dogodkov, usodno vplivati na nadaljnji razplet krize.
Predvsem je g. Radič obvaroval kot steber vseh kombinacij edinstvenost m neomajnost Kmečkodemokratske koalicije. Po njegovih izjavah v tem oziru morajo biti tudi poslednji skeptiki na čistem o tem, da se KDK z nobenimi intrigami ne da razbiti.
Drugi poskus hegemonistov je šel za tem, da bi se demokratski klub in Stjepan Radič razdvojila. Dogodilo pa se je obratno. Demokratski klub je na predlog Ljube Davidoviča v prisotnosti vseh svojih poslancev, po številu 59 — gg. Marinkovič in Pečič sta težko bolna — pristal soglasno na koncentracijo pod vodstvom g. Radiča. To je tudi protokolarično ugotovljeno in s tem je fronta demokracije tudi oficijelno ustanovljena. Klubi KDK. demokratske stranke in zemljoradnikov tvorijo v tem slučaju edinstveno formacijo 156 poslancev, torej polovico cele Narodne skupščine.
Tudi muslimani so se izjavili za koncentracijo pod vodstvom združene demokracije, čeprav njihova izjava ni povsem jasna. Vsa odgovornost je padla na radikale. Klerikalci sploh niso mogli sodelovati pri reševanju krize, ker so po izjavah g. dr. Korošca povsem vezani na sklepe radikalov, s katerimi morajo deliti usodo, kakor je dr. Korošec danes izjavil Stjepanu Radiču. Oni so v povsem servilnih odnošajih napram g. Velju Vukičeviču in se ne upajo povedati niti svojega mnenja.
Gosp. Vukičevič je popoldne sklical poslance radikalnega kluba in po kratki seji obvestil g. Stjepana Radiča. da radikali odklanjajo koncentracijo, kateri bi ne bil na čelu radikal. Toda na tej seji se je dogodila druga, važnejša senzacija. Na seji je bilo samo 37 radikalov, dve tretjini radikalnih poslancev pa sta bili odsotni. S tem je pozicija g. Velje Vukičeviča v radikalnem klubu postala več nego slaba, ako se upošteva, da dve tretjini radikalnih poslancev niti ni smatralo za potrebno, braniti ga v tako odločilnem trenotku. Ker Stjepan Radič ni mogel spreleti na znanje Vukičevičevega odgovora, je bil kot vesten mandatar krone dolžan, da tudi v tej točki razčisti situacijo. Tako je došlo do senzacijonalnega pisma g. Vukičeviču.
Režimovci so že danes popoldne nestrpno pričakovali, da bo Stjepan Radič vrnil mandat. Nocojšnja «Pravda» je celo že podrobno poročala, da je mandat vrnjen. Med tem pa se je izvedelo, da Stjepan Radič mandata ni vrnil, kar je povzročilo med radikali mnogo jeze in razočaranja. Naravno je, da se sedaj v političnih krogih z največjim zanimanjem razpravlja, kako se bodo nadalje razvijali dogodki.
Vsekakor je g. Radič znatno razčistil položaj. Po dogodkih zadnjih dni je g. Vukičevič osebno že eliminiran. Ce ne pride do koncentracije, bo za vso javnost jasno, da je krivda izkliučno na strani radikalov, ki v svoji partizanski zagrizenosti izključujejo vsako
Beograd, 9. februarja, r. Pogajanja, ki jih je vodil danes g. Stjepan Radič kot mandatar krone z vsemi parlamentarnimi skupinami, so pokazala, da so vse stranke pripravljene podpirati vlado, ki bi jo sestavil g Radič, razen vukičevičevcev in slovenskih klerikalcev, ki so prišli zaradi blejskega pakta v skrajno mučen položaj, ker imajo napram radikalom vezane roke in se ne morejo samostojno pogajati.
G. Radič je takoj zjutraj pričel s pogajanji Po posvetovanju z g. Pribičevičem in g. Davidovičem je g. Radič stopil najprej v stike z radikalnimi prvaki. Posetil je g. Marka Trifkoviča kot podpredsednika glavnega odbora radikalske stranke. Od njega je dobil zagotovilo, da bodo vsi pošteni radikali podpirali njegovo akcijo. G. Davidovič je zagotovil Radiču podporo celotnega demokratskega kluba, tudi pristašev dr. Marinkoviča.
G. Radič se je nato sestal z dr. Korošcem, ki se je v načelu izjavil za koncentracijo, vendar pa je izjavil, da se bo v imenu SLS pogajal g. Vukičevič kot predsednik radikalske stranke. G. Radič je vzel to na znanje ter nato posetil predsednika zemljoradnikov g. Jovanoviča, ki je takoj pristal na sodelovanje. Nato se je sestal g. Radič s predsednikom muslimanskega kluba dr. Hrasnico. Tudi muslimani so brez rezerve pristali na sodelovanje, tako je bila s tem že zasigurana sposobna in de-lazmožna večina.
Ob 11.15 se je vršil v Narodni skupščini sestanek med gg. Radičem in Vukičevičem. G. Vukičevič je takoj izjavil, da odklanja sodelovanje v vladi, ki bi jo sestavil g. Radič, ker mora imeti vodilno vlogo in ministrskega predsednika radikalna stranka. Pristal pa je na to, da bo o
ponudbi g. Radiča defiftitivno sklepal radikalski poslanski klub, ki se bo
sestal popoldne.	.
S tem so bila pogajanja g. Radiča v glavnem zaključena m g. Radie je odšel na dvor ob 12.45, kjer je poročal kralju o uspehih svoje misije. Njegova avdijenca je trajala do 14.
Popoldne ob 3. se ie vršila seja radikalskega kluba, katere pa se je udeležilo samo 37 poslancev, med njimi 4 izraziti pašičevci. Z večino glasov je bilo sklenjeno, da radikalski klub odkloni sodelovanje z g. Radičem.
Ta sklep je sporočila posebna deputacija g. Radiču, ki se je nato posvetoval z izvršnim odborom Demokratske unije, nakar je poslal g. Vukičeviču pismen poziv, naj skliče redno sejo radikalskega poslanskega kluba, ki bo polnomočno sklepal o njegovi ponudbi.
S tem so bili današnji dogodki zaključeni. Kako se bo situacija razvijala nadalje, je odvisno od jutrišnjih sklepov radikalskega kluba, če ga bo g. Vukičevič sploh sklical. Današnje postopanje g. Vukičeviča je vzbudilo v političnih krogih vtis, da hoče g. Vukičevič za vsako ceno preprečiti uspešni zaključek misije g. Radiča.
Razen vukičevičevcev in SLS so vse stranke za Radičevo vlado
Sfepan Radio o svojih včerajšnjih pogajanjih
Kako si zamišlja g. Radič svojo nalogo. — Pašičevci, demokrati in muslimana pristajajo na sodelovanje. — Dramatičen sestanek g. Radiča z g. Vukičevičem. — Zamenjane vloge
Beograd, 9. februarja, p. G Stjepan Radič je danes, ko se ie ob 14. vrnil iz avdijence sprejel na terasi Narodne skupščine novinarje, in iim podal sledečo iziavo ••
Vsebina mandata
Ko mi je vladar poveril mandat, sem pripomnil, da smatram za svoio dolžnost, da res nekai napravim in dosežem koncentracijo. Obenem sem ga prosil, naj mandat ne bo vezan na moio osebo, da se lahko pogaiam na vse strani ter šele na podlagi tega najdem najsposobnejšo osebnost, ki bo stala na čelu te koncentracije. Z ozirom na to. da so nekateri parlamentarni klubi razdvojeni
solucijo, ki ne daje njim v roke glavne in absolutne oblasti.
G. Radič bo lahko jutri povedal kralju, da je koncentracija nemogoča radi partizanstva radikalske stranke, bo pa istočasno lahko rekel kralju tudi to. da ima večino, ki lahko kot delovna vlada prevzame vodstvo državnih poslov. Ta večina je brez dvoma "bolj homogena in močna nego katerakoli druga, pod vodstvom policaj-radikalov se nahajajoča kombinacija. Če bi se potemtakem dogodki razvijali normalno, bi morala v slučaju onemogočenja koncentracije dobiti vlado združena demokracija.
Ali se bo situacija razvijala tem normalnim potom, ali pa moramo računati s kako abnormalno solucijo, se danes še ne da napovedati. Ni pa tudi izključeno, da se bo napravil še en poskus s koncentracijo z g. Davidovičem na čelu. Sigurno pa je eno: intrige, ki so bile zasnovane v cilj.u, da razcepijo in razbijejo demokratske sile. so rodile baš nasproten uspeh, kakor so ga pričakovali inicijatorji. KDK ie moralno in : politično tako ojačena. da trajno ne bo mogoče reševati mimo in preko nje naših notranje-političnih problemov.
je treba računati, da bodo v koncentraciji zastopane sicer vse stranke in skupine. da pa vendar ne bodo številčno v njei vsi klubi.
Vladar je moji prošnji ugodil in sem dobil časovno neomejen mandat. Razume pa se samoposebi. da moram delati naglo in sem zato tudi prosil, da me vladar že tekom današnjega dne sprejme v avdijenco. da mu lahko Doročam o svojih uspehih ali neuspehih.
Pogajanja z muslimani
Nj. Vel. kralj mi je sicer rekel, naj pričnem s pogajanji šele danes, vendar pa sem se že snoči ob 11. sestal z g. dr Spahom. ker sem vedel, da mora nujno odpotovati. Posetil sem ga v hotelu; sprejel je moio ponudbo, da sodeluje JMO v koncentracijski vladi, in mi obljubil svoje sodelovanje Iziavil mi je. da bo dal g. dr. Hrasnici kot predsedniku muslimanskega kluba podrobna navodila. G. dr. Hrasnica mi ie danes, ko sem ga posetil iziavil: »Gremo v vašo vlado, ako bo to širša koncentracijska vlada. Njegova izjava ie precej delfiška.«
Homogenost KDK
Danes sem najprej posetil svojega prijatelja g. Pribičeviča, ki me ie naglasih da je sedaj največja prilika, da srbi-janski politiki in stranke v Draksi pokažejo ne samo svoie razumevanje za koncentracijo, nego tudi to. kai pomeni v današnjih prilikah dejstvo, da stoji na čelu koncentracije Hrvat. Razumljivo je da mi njega ni bilo treba še posebej prositi za podporo. Naši odnošaji so taki, da vse kar stori eden. drugi že v naprej odobri.
Sestanek z Markom Trilkovičem
Nato sem š°l k podpredsedniku g'av-neg.) odbora radikalne stranke g. Marku Trifkoviču. Povedal sem mu. da pri-
hajam predvsem zato. da mu kar najbolj priporočim koncentracijo, ne kot špekulacijsko kombinacijo, s katero se stranke izigravajo in velike stranke za-sužnjavaio male stranke, nego kot kombinacijo, v kateri bodo najboljše sile parlamenta sodelovale v vladi in ki bo lahko računala na podporo cele Narodne skupščine. Pri g. Marku Trifkoviču sem našel nepričakovan odziv On mi je obljubil vsako svoio pomoč ter mi pri tej priliki obrazložil svoia naziranja glede naših političnih in gosDodarskih prilik ter naglasi! ootrebo. da izgradi-mo našo demokracijo in naš parlamentarizem.
Soglasje demokratskega kluba
Nato sem bil dvakrat pri našem predsedniku g. Davidoviču. Vsakokrat so bili navzoči tudi ostali člani izvršnega odbora Demokratske uni.ie. G. Davidovič ni mogel skrivati svo.iega navdušenja. da ie baš Hrvatu noveriena sestava vlade. Obljubil mi je podporo celega demokratskega klnba. Ifar ie bilo danes tudi pismeno ugotovljeno. Naglasil mi ie. da on zase osebno ne zahteva ničesar. za klub Da samo toliko kolikor je potrebno za vsestransko usnešno delo koncentracijske vlade.
SLS ni več samostojna
Nato sem posetil g. dr. Korošca. Tudi on je bil navdušen za koncentracijo, vendar pa mi je takoi izjavil, da ga veže blejski pakt tako tesno z radikalno stranko, da se z menoi ne more pogajati samostojno, marveč da se bo pogori! tudi v imenu SLS g. Vnkicevič.
Nato sem govoril še z g. Joco Jova-novičem kot predsednikom zemljoradnikov.
Dramatičen dialog med pr. Radičem ia Vukievicem
Najdaljši sestanek pa sem imel z g. Vukičevičem, s katerim sem se sestal danes dopoldne v ministrski sobi Narodne skupščine. Najin razgovor je trajal tričetrt ure. Ali pravilnejše povedano, on je govoril z menoj. Dobre pol ure me je kregal, da sem ga izključil kot predsednika vlade ter da to ni bilo še nikdar, a da to ni niti državniško, niti parlamentarno. Pričel je žalostno z besedami: «Evo, sedaj sva zamenjala ulogi,» končal pa je z besedami: «Vi ste bili spretnejši od mene, pa ste se sami eliminirali kot predsednik vlade, tako da se vam ne morem revanžirati.»
Jaz sem opozoril g. Vukičeviča, da mislim resno in iskreno in da že zato nočem nikakih rekriminacij. Povdaril sem, da je treba i osebne i strankarske interese žrtvovati interesom naroda, države in kralja. Omenil sem mu, da je on najbolj državotvoren politik in da zato menda ne bo zaostajal za menoj, ki sem v državotvorstvu novinec. G. Vukičevič mi ie nato rezko izjavil: «Recite kralju, da radikalna stranka sprejme koncentracije, toda le pod pogojem, da pripade njej vodilna vloga v državi ter da more biti predsednik koncentracijske vlade samo radikal. Ker je ves radikalski klub brez izjeme za mene. se jaz sam od tega ne izključujem.«
V teku nadaljnih razgovorov je g. Vukičevič od mene zahteval, da priznam radikalskemu klubu pravico, da on označi šefa bodoče koncentracijske
vlade. Jaz sem mu nato izjavil, da ta pravica sicer obstoja, da pa je povsem razumljivo, da je tudi v tem slučaju potreben sporazum. Predsednika vlade ni mogoče nikomur vsiliti.
Končno me je vprašal, kaj porečem, če bo radikalski klub njega označil za nosilca koncentracije, ker skoraj gotovo drugega ne more. Izjavil sem mu, da bi s tem nastal nov položaj, ker je bil on doslej samo šef volilne vlade, ki jo je sestavil z zaupanjem krone in ki jo je potem kratkomalo spremenil v delovno vlado. Če pa vas radikalski klub soglasno označi kot nosilca koncentracije. vas bom tudi jaz priznal kot takega. Nimam pa nobene nade, da vas bo priznalo tudi onih 156 poslancev, ki stoje za menoj kot mandatarjem krone.
«Kakih 156?» se je začudil g. Vukičevič. «Kie so? Kdo je to?»
Jaz sem mu nato pojasnil, da je z_a menoi vsa opozicija, to je KDK s 85, zemlioradniki z 9 poslanci in g. Nastas Petrovič. Povedal pa sem mu tndi, da je z mano demokratska stranka z vsemi svojimi 61 poslanci.«
G. Vukičevič je nato pripomnil: «Le počasi, jaz vem, da je v demokratskem klubu 24 poslancev za mene.»
«To je bilo, g. Vukičevič,» sem mu odvrnil, «toda danes niso več. V ostalem pa to niso bili nikdar vaši, marveč Mariiikovičevi pristaši.«
«Jaz imam svoje informacije,« me je skušal prepričati g. Vukičevič, «in vem tudi to, da ste vi, Pribičevič in Nastas Petrovič določili dr. Periča za ministrskega predsednika.«
«Če so vse vaše informacije tako točne, kakor ta,» sem mu na to izjavil, «potem je vaš položaj zares obupen. Tudi dr. Spaho je za koncentracijo in bo šel z menoj, a z Nemci imam skupno 180 poslancev večine.«
G. Vukičevič: «Dr. Spaho ni z vami. On je le za koncentracijo, širšo od dosedanje koalicije.«
Radič: »Dosedanja koalicija je mrtva, a vsako živo bitje je širše od pokojnega. V ostalem pa naj ostane dr. Spaho v sredi med nami, pa bomo kmalu videli, za katero kraljestvo se bo odločil. Toda vaš radikalski ni, ker mi je dr. Hrasnica sam izjavil, da ima dr. Spaho napram radikalom popolnoma proste roke.«
Vukičevič: »Toda saj vi niste sestavili koncentracijo.«
Radič: »Pa jo bom, saj ste tudi vi za koncentracijo, odnosno ves radikalski kilub. Računajte pa s tem, da je 156 več nego vaših 130, ali še točile, da je mojih 180 poslancev več kai:or vaših 130. Nikdo pač ne more zagovarjati vaše zahteve, da mora brezizjem-no radikalna stranka igrati vodilno vlogo v državi.«
G. Vukičevič mi je nato obljubil, da bo popoldne sklical sejo radikalskega poslanskega kiuba. S tem je bil najin razgovor končan.
O vsem tem sem obvestil v avdijenci tudi kralj, informiral natančno o vseh svojih razgovorih izvršni odbor Demokratske unije, sedaj pa še vas, kot predstavnike našega javnega mnenja. Ko me bo g. Vukičevič obvestil o sklepih radikalskega kluba, bom ponovno poročal kralju in mu stavil svoje predloge. Ali bodo ti predlogi sprejeti ali ne, tega seveda ne morem reči,
Nesklepčna seia radikalnega kluba
Gosp. Vukičevič je sklical samo svoje pristaše in si je dal od njih izglasovati zaupnico. — Viharni protesti pašičevcev. — Radikali g. Vukičeviča brezpogojno vztrajajo na zahtevi po
predsedstvu vlade
Beograd. 9. februarja, p. Izjava gosp. Radiča o njegovih dopoldanskih pogajanjih in razgovorih, je vzbudila v vseh političnih krogih tem večjo senzacijo, ker se je splošno domnevalo, da bodo razen Demokratske unije vse ostale stranke a priori odklonile sodelovanje v vladi, ki bi jo sestavil gosp. Radič. Z največjo napetostjo pa se je v politični javnosti pričakovala seja radikalskega kluba, ki ie za končni uspeh misije gosp. Radiča odločilnega pomena.
Zdi se. da se gosp. Vukičevič zaveda ne-sigurnosti svojega položaja v klubu in zato ni sklical seje kluba rednim potom, marveč je pozval na sejo zgolj svoje najintimnejše pristaše. dočim onih. o katerih je vedel, da so proti njemu, na sejo sploh ni povabil. Kakor se ie pozneje ugotovilo, ie bilo od 110 radikalskih poslancev navzočih na seji samo B7. Seja ie bila zrlo viharna, ker so bili slučajen ravzoči tudi štirje pašičevci. ki so proti takemu postopanju najodločneje protestirali. O seii kluba je bil izdan novinarjem sledeči službeni komunike: O lede noniidbe. ki io je stavil gosp. Radič gosp. Vukičeviču glede sodelovanja v njegovi v'adi. je radikalski klub odobril izjavo gosp. Vukičeviča. da radikalski klub v načelu pristane ra formiranje koncentracijske vlade, toda pod pogojem, da imaradikalska stranka vodilno ulogo in da ji pripade v tej via^i ?recfn nvHsfrskega predsednika. Kar se tiče osebnosti novega predsednika^ vlade, je gosp. Vukičevič izjavil gosp. Radiču. da
spada to vprašanje med prerogative krone ter da se on z gosp. Radičem o tem sploh n« želi pogajati. Radikalski klub je soglasno odobril to izjavo gosp. Vukičeviča ter se a njim odločno solidariziral.»
Takoj po seji pa se je izvedelo od udeležencev. da je potekla seja mnogo drugače, kakor pa jo slika ta komunike. Na seji je prišlo do zelo ostrega nastopa med gg. Vukičevičem in poslancem Miljutinom Tomi-čem, ki je bik kakor znano, eden najintimnejših prijateljev gosp. Vukičeviča v bivšem klubu Ljube jovanoviča. Posl. Tomič je po seji izjavil novinarjem med drugim: Radikalski klub se je sicer izjavil za to, da se sestava vlade v prvi vrsti poveri kakemu radikalu. Toda tega sklepa ni mogoče smatrati za veljavnega, ker se je udeležilo seje komaj S7 poslancev.
Nato sem zahteval besedo jaz in zago« varjal sodelovanje z g Radičem. Dalje sem izjavil, da današnja seja radikalskega kitu ba sploh ne more sklepati o tako važnem vprašanju, ker klub ni niti sklepčen. Seja je bita sklicana tajno in so bili povabi je* ni samo policijski radikali. Navzočih je le 37 poslancev, a to ni niti ena tretjina. Za* hteval sem, da se debata odgodi in se o predlogu g. Vukičeviča sploh ne sklepa, marveč naj se za jutri skliče rednim po* tom nova seja kluba. Vukičevičevi prista* ši so mi neprestano ugovarjali in končno izvolili deputacijo, ki je E^oro&la g. Radiču oni famozni «skle®*.
•JUTRO* št. 35
2
Petek 10. IL .1928.
Radičeva lekcija g. Vukičeviču
O vabilu za vstop v vlado mora sklepati ves radikalski klub, ne samo skupina vladinovcev. — Radie zahteva ponovno klu-bovo sejo. — Razumljivo ogorčenje g. Vukičeviča. — Posvetovanja vodstva Demokratske unije
Beograd, 9. februarja P. Ko je g. Radič sprejel poročilo o sklepih radi-kaiskega kluba, je takoj sklical konferenco vodstva Kmečko-demokratske koalicije, nakar se je od pol 6. do pol 9. vršila seja izvršnega odbora Demokratske unije. Navzoči so bili gg. Davidovič, Pribičevič, Radič, Joca Jova-novič in Nastas Petrovič. Pred demokratskim klubom, kjer se je vršil sestanek, se je zbralo nad 50 novinarjev, ki so z največjo nestrpnostjo pričakovali poročil o konferenci. Ko sta gg. Radič in Pribičevič prišla iz dvorane, so ju takoj obkolili novinarji ter ju ofosulj s vprašanji. Radič pa jim je na kratko izjavil: »Mandata nocoj še ne bom vrnil, ker svojih razgovorov še nisem zaključil. Kar je danes sklenil radikalski klub, ne morem smatrati za resno, ker to ni izraz razpoloženja celotnega kluba. Navzočih je bilo samo 33 vladnih radikalov in 4 pašičevci.«
Takoj nato se je vršila seja kluba KDK. G. Radič je obširno poročal o situaciji, zlasti o stališču, ki ga je zavzel g. Vukičevič in o sestanku radi-kalskih poslancev. Po vsestranskem posvetovanju je klub odobril poročilo g. Radiča, ki je nato poslal g. Vukičeviču sledeče pismo:
G. predsednik!
Pred poldrugo uro so me pose-tlli štirje odposlanci z današnje ra-dikalske konference, v Imenu katerih mi je dal g. dr. Laza MarkOvič izjavo, ki se znatno razlikuje od izjave, ki ste mi jo podali Vi ob priliki naših razgovorov. Informirali so me tudi, da je eden izmed navzočih radikalskih poslancev na konferenci odločno ugovarjal proti temu, da se ta slučajni sestanek smatra za sejo kluba, ki n) bila ni-
ti pravilno sklicana. Sporočili so mi dalje, da je biio na konferenci navzočih samo 37 poslancev.
Posvetoval sem se temeljito in vsestransko z izvršilnim odborom Demokratske unije, ki predstavlja kompaktno večino 156 narodnih poslancev, in Vas sedaj še enkrat prosim, da izvolitve v najkrajšem času, če je mogoče Jutri dopoldne, vsekakor pa tekom jutrišnjega dne, sklicati sejo radikaf-skega kluba ter me o sklepih kluba obvestiti bodisi na kraju, ki ga blagovolite sami določiti, bodisi pismeno na predsedstvo kluba KDK.
Z odličnim spoštovanjem
Stjepan Radič, predsednik KDK.
To pismo je ob 8. zvečer odnesel g. Vukičeviču tajnik kluba HSS dr. Matija Vlasnovič. Dobil je g. Vukičeviča pr} izhodu iz predsedništva vlade. Izročil mu je pismo ter ga prosil, naj mu potrdi sprejem. G. Vukičevič je pismo takoj prečita] in osorno odgovoril:
»Povejte g. Radiču, naj postopa s svojo stranko, kakor hoče in zna, jaz pa bom s svojo stranko postopal kakor sam hočem. Zbogom!«
Ko so kasneje vprašali novinarji g. Radiča, kakšen odgovor je sprejel od g. Vukičeviča na svoje pismo, je Radič smehljaje se odgovoril: »Da. dobil sem zelo lep in dostojen odgovor. Ravno zato sem tudi tako dobro razpoložen. Vse se bo dobro izteklo.«
»AH greste nocoj še v dvor?«
»Ne, nocoj pa ne več. Jutri. Sedaj grem lepo večerjat, potem pa k zasluženemu počitku. JuJri ob 9. bom zopet tu. Za danes ni nobenih novosti več. jutri bomo lepo delali in še lepše dokončali. Lahko noč.«
Milijardno posojilo še ni
sklenjeno
Senzacijonalna vest londonskega finančnega lista, _ Vedno
ostrejša kritika in vedno večja skepsa beograjskih finančnih krogov. — Pogoji posojila so ponižujoči in nesprejemljivi
Beograd, 9. februarja, p. O posojilu se tudi danes mnogo govori v vseh političnih krogih. Namesto prvotnega navdušenja pa je nastopilo trpko razočaranje. Finančni minister g. Bogdan Markovič v svoji včerajšnji izjavi novinarjem ni omenil niti emisijskega kurza, niti obrestne mere bodočega posojila. Angleške in ameriške banke niso prevzele nobene garancije za sub-skripcijo, pač pa so si zagotovile provizijo 4%, odnosno 5.25% podpisane vsote.
Glasom izjave finančnega ministra naj naša država izroči kot zalog za posojilo vse dohodke monopola, železnic in davka na poslovni promet, kar predstavlja nad polovioo vseh državnih dohodkov. Ker je tudi Blair med novo skupino upnikov, je on pripravljen konvertirati ostanek svojega posojila v znesku 55 milijonov dolarjev v novo posojilo pod pogoji, ki so različni od prejšnje pogodbe. Zato je izjava g. dr. Bogdana Markoviča, da mu je uspelo pripraviti Blaira k odstopu od bodoče tranše, samo prazna fraza. Čimdalje
bolj se zdi, da je dr. Markovič imel dovolj razloga skrivati rezultate svoje misije v inozemstvu in da je vest o sklenitvi posojila najbrž samo bluff, preračunan na vladno krizo. Kritika gospodarskih krogov postaja radi tega čimdalje bolj živahna, ki sumijo, da gre kvečjemu za prelimrnirani dogovor o možnosti tega posojila, da pa še ni ničesar definitivno sklenjenega. Z grozo ugotavljajo gospodarski krogi, da je vlada pripravljena dati v zastavo za to posojilo ne samo monopole ta carine, temveč tudi del dohodkov naših železnic, in celo davek na poslovni promet, kar pomeni, da bi se Jugoslavija morala odreči svoji finančni samostojnosti. Takih jamstev danes ne zahtevajo niti od azijskih držav.
London, 9. februarja, g. Kakor poročajo »Financial News», je jugoslovenske posojilo v znesku 50 milijonov funtov zaradi višine zneska precej presenetilo. Finančni krogi Izjavljajo, da posojilo kljub beograjskim vestem še ni definitivno sklenjeno.
Univerzitetna komisija proti vsaki redukciji obstoječih fakultet
Beograd, 9. februarja, i. Komisija, ki jo Je imenoval prosvetni minister za definitivno redakcijo zakona o univerzah in v kateri so zastopniki beograjske, zagrebške in ljubljanske univerze, je po temeljitem razmotri-vanju univerzitetnega vprašanja prišla do prepričanja, da je to vpraSanje tako važno, da se mu mora posvetiti globlji študij in sestaviti o njem izčrpen memoar. Ta memoar, v katerem se bo vzel pri reševanju postavljenega vprašanja problem naših univerz kot celota, je vzela komisija takoj v izdelavo in pričakuje, da ga bo mogla v najkrajšem času predložiti prosvetnemu ministru.
Komisija pa je že iz dosedaj zbranega gradiva kakor tudi iz lastnih izkušenj, zlasti pa na podlagi informacij, dobljenih v medsebojni izmenjavi misli tekom sestankov o vsem karje v zvezi z delovanjem vseh univerz v državi, smatrala za potrebno, da poda o glavnih točkah tega vprašanja takoj svoje mnenje, ki bo tvorilo osnovo za sestavo omenjene spomenice.
1.)	Komisija smatra, da je zelo neprimerno, da se hoče ukinitev izvesti potom pooblastila v finančnem zakonu in prosi zato gosp. ministra, naj umakne člen 44. tega zakona in vse, kar je t nJim ▼ »veri, ali pa da vsaj ne izvaja tega člena v roku, določenem v finančnem zakonu. Komisija zlasti opozarja gosp. ministra na okolnosi da je dovedlo reševanje univerzitetnih vprašanj s finančnim zakonom redno in na vseh univerzah naše države do nepotrebnih trenj in do telo nezaželienih posledic. Pač Da komisija nujno priporoča rešitev univerzitetnega vprašanja potom zakona o univerzah.
2.)	Glede vseh danes obstoječih fakultet je komisija po vrsti pretresala njihovo potrebo in pomen ter ugotovila, da ne bi bilo niti is šolskih, nfti kulturnih, niti nacionalnih razlogov umestno ukiniti katerokoli od teb fakultet. Komisija Je zlasti ugotovila, da
bi bili prihranki, ki bi se dali radi proračunskega ravnotežja doseči, prav neznatna odpomoč napram veliki in ogromni Škodi, ki bi jo na drugi strani povzročili, ker bi uničili z enim mahom vse, kar je bilo s težkim trudom in velikanskimi stroški ustvarjeno tekom desetletij.
3.)	Upoštevajoč splošno ln upravičeno težnjo za štednjo, zaradi katere je nastal člen 44. načrta finančnega zakona, smatra komisija, da bi se dalo v materijelnih in osebnih izdatkih vseh univerz naSe države najti z boljšo razdelitvijo Izdatkov in z obširnejšo organizacijo pouka ter z drugimi sličnimi ukrepi izdatnejše prihranke, ki bi se dali doseči samostojno ln na inicijativo samih univerz brez škode za njihovo izpopolnitev in za eksistenčno potrebo ter njihov pravi-vilen razvoj.
4.)	V kolikor ti prihranki ne H zadostovali, smatra komisija, da bi se mogli brez kršitve obstoječih zakonskih določb in brez oškodovanja interesov siromašnih in marljivih dijakov ter njihovih roditeljev uvesti gotovim Šolskim namenom popolnoma primerni prispevki in takse približno v smislu člena 33. novega zakona o univerzah, da se ž njimi izpopolnijo in nadoknadijo izdatki, ki se ne bi mogli pokriti iz državnega proračuna. S temi ukrepi ln z onimi točke 8. upa komisija, da bo lahko zadovoljila opravičenim zahtevam splošnega varčevanja tudi brez izvedbe člena 44. finančnega zakona.
Shod državnih upokojencev v Beogradu
Beograd, 9. febr. i. Državni upokojenci prestolnice priredi io 12. t. m. velik shodita katerem bodo zahtevali izboljšanje svoje« ga mateirjalnega položaja.
Marinkovič težko obolel
Beo&ad, 9. febr. p. Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je težko obolel. Nocoj j imel temperature 39 stopinj.
Senzacijonalna suspenzija policijskega direktorja v Skoplju
Skoplje, 9. februarja, i. Veliko senzacijo
je vzbudila nenadna suspenzija tukajšnjega policijskega direktorja Dobrice Pejiča. Veliki župan skopske oblasti je odpustil Pe-jifia iz službe in mu odredil, da takoj zapusti Skoplje ter se javi v Beogradu ministru notranjih deL O tem ukrepu je obvestil ministra notranjih del. Doznava se, da je bil Pejič odpuščen iz službe, ker se v svojem poslovanju ni držal zakona in predpisov. Zaenkrat bodo postopali proti suspendiranemu le disciplinsko po uradniškem zakonu, preiskava proti njegovemu poslovanju pa se še nadaljuje. Podrobnosti o razlogih odpusta niso znane.
Rumunsko-madžarski spor glede optantov
Budimpešta, 9. februarja- b. Med rumun skim zunanjim ministrom Titul^scom in pooblaščencem madžarske vlade Aurelom Egryjem so se vršila v Parizu pogajanja o vprašanju odškodnine madžarskih optantov Titulescu je smatral odškodninsko vsoto, ki se je zahtevala od madžarske strani, za pre visoko, dočim je madžarski delegat kot pre nizko odklonil od Titulesca ponujeno vsoto. S tem je odpadel vsak izgled za normalno rešitev tega vprašanja, glede katerega se bo sedaj postopalo po načelih, ki jih je določilo Društvo narodov.
Neobičajen konec roparja
Poznanj, 9. febr. g. Danes popoldne se je pojavil v trgovin' Kovalskega maskiran moški, ki je ustrelil ženo in hčerko trgovca ter je nato zadel pleniti blagajno. Pri tem so ga presenetili pasantje. Pobegnil je v klet, kjer je proti policiji iz dveh revoi* verjev pričel streljati. Naenkrat je strelja* nje prenehalo. Policija je nato našla njego* vo truplo. Izvršil je samomor.
Razburjenje v indiji
Zopet enkrat prihajajo iz Indije bolj vznemirljive vesti.
Izraz vznemirljive vesti je bržkone za označbo tega, kar se poroča iz angleške Indije, preoster. Zakaj zdi se, da se nad njimi nihče ne vznemirja, niti Velika Britanija in njeni predstavitelji, niti ostali svet. Od časa do časa pride pač do veljave razburjenje v Indiji, to se pravi, da si nezadovoljstvo poišče izraza na zunaj. AH v Angliji že davno takih pojavov več ne jemljejo resno in smatrajo očividno odpornost in politično borbenost indijskega tristo milijonskega prebivalstva za tako majhno, da nikakih oblik nezadovoljstva več ne štejejo med opasnosti.
Samo s te perspektive moremo razumeti, kar se zdaj dogaja v Indiji. Dasi se v tej deželi tako izrazito pojavlja težnja za samoupravo, vendar si upa angleška vlada v nezmanjšani meri bri-skirati Indijce.
Angleška vlada je poslala v Indijo posebno komisjo za reformo indijskega zakonodajstva. Toda vanjo je imenovala za člane same Angleže, in niti enega Indijca, dasi so Indijci zahtevali zastopstvo v njej. Zato je v Indiji nastal hud odpor proti komisiji in njenemu delovanju; proglasil se jej je bojkot in po vseh večjih mestih so nastale demonstracije zoper njo. Ko je komisija dospela v Bombayu na tla Indije, so cestne železnice ustavile promet, velika večina indskih trgovoev je zaprla svoje lokale, na cestah so se tr-šile burne manifestacije proti Angležem, pri čemer so na pr. sežigali podobe angleških državnikov Baldvvina, Bir-kenheada in Chamberlaina. V Kalkutti je bilo slično; množice so dejansko napadle one vozove cestne železnice, ki so še obratovali. Tu in na mnogih drugih krajih je prišlo do spopadov med policijo in demonstranti, ponekod z večjimi žrtvami.
Ustavna komisija je ob svojem prihodu v Bombay izdala proklamacijo na prebivalstvo, v kateri predsednik komisije sir John Simon naglaša, da so si člani komisije popolnoma v svesti velike odgovornosti, ki sestoji v njihovi misiji; odločeni so izvršiti svoje delo z največjo energijo in dobro voljo. Napredek ustavnega življenja v Indiji zavisi predvsem od prijateljskega in iskrenega sodelovanja med indijskimi in britanskimi zastopniki. Člani komisije se bodo potrudili, da se čim prej odstranijo nesporaznmljenja, ki obstojajo v širših krogih indijskega prebivalstva glede pravih ciljev in metode komisije. Seveda se demonstracije nadaljujejo kljub temu.
Istočasno se vrši borba proti angleški vladi oziroma zastopnikom tudi v Delhih v indijskem parlamentu, ki se je na zasedanje sestal zopet te dni. Svarajistične politične skupine se otvoritve sploh niso udeležile in so naznanile obstrukcijo parlamentarnega dela; onemogočiti pa ga s tem seveda ne bodo mogle.
Angleškega gospodstva v Indiji tudi ta val demonstracij in odpornosti ne bo omajal. Anglija je v prijetnem položaju, da se proti odporu velikega dela inteligence in od nje organiziranih množic opira na nešteto knezov in velikašev. ki faktično gospodujejo v Indiji m se sami opirajo na angleške sile. Zdi se, da bi šele celoten prevrat v Indiji, združen s temeljito socijalno in politično revofudjo, mogel postati v resnici opasen za britanske postojanke. Zato pa, kakor je podoba, stanje še dolgo n« bo zrelo.
Pred novimi volitvami v Nemčiji
v poštev pooblastilni zakon za finančnega ministra ali pa začasni proračun.
Berlin, 9. febr. s. Predsednik Hindenburg bo najbrže razpustil parlament šele po spre jetju državnega proračuna. Razprava o proračunu in o nekaterih manjših zakon« skih predlogih bo trajala do konca meseca marca, nakar se bo najbrže razpustil par« Iament. Nove volitve bodo v aprilu obenem z volitvami v deželne zbore Bavarske, Pru« sije »n VViirtemberga.
Nesoglasje med vladnimi strankami zaradi šolskega zakona Po sprejetju proračuna bodo razpisane nove volitve
Berlin, 9. febr. <T Med vladnimi stranka* mi je nastal spor zaradi šolskega zakona. Tozadevna pogajanja so se izjalovila. Dd centruma zahteva, naj ministri stranke ta« koj izstopijo iz kabineta. Drugi del pa za« stopa stališče, naj se pred razpustom zbor« niče reži proračun. Mogoče je, da se bo nas šel kompromis, po katerem bi se že določil termin za razpust zbornice, vendar pa bi se odstavili z dnevnega reda vsi politični zakonski načrti, da se omogoči proračun. Ako ne bi prišlo do korftpromisa, bi prišel
Angleške zunanja politika
Anglija za odpravo podmornic, ako to storijo druge države!
Problem okupacije Porenja
govoril, da tega ne ve, ampak da je vlada še vedno pripravljena ponoviti svoje izjave, katere je podala svoječasno v Washingtonu in v Ženevi.
Na vprašanje — ako bodo. v očigled dejstev, da garantira locarnski pakt francosko-nemške meje, odpoklicane angleške čete iz Porenja, ie Locker Lampson odgovoril, da ne more biti o tem govora, ker se glasom versaille-ske pogodbe lahko odpokličejo zavezniške čete iz Porenja edlnole v celoti in na podlag? sporazuma med zavezniškimi velesilami na eni in nemško vlado na drugi strani Ako pride do tega.
London, 9. februarja, (lo.) Danes je razpravljala spodnja zbornica o izjavi ameriškega državnega tajnika Kelloga, da so Zedinjene države pripravljene podpisati pogodbo z vsemi državami, ki bi zabranile vporabo podmornic. Locker Lampson je v imenu zunanjega ministrstva izjavil, da je vlada naklonjena splošni odpravi podmornic in da je zadevno že izrazila svojo pripravljenost na washingtonski konferenci leta 1921 in je svojo izjavo ponovila na zadnji pomorski razorožitveni konferenci v Ženevi. Glavni pogoj, da se odpravijo podmornice je. da store to vse države.
Na vprašanje, ako bo prišla ta zadeva koncem tekočega meseca na vrsto v Ženevi, je Locker Lampson od-
Kraj spomladanske konference Male antante še ni določen
BukareSta, 9. febr. g. cAdeveruU po« roča iz vladnih krogov, da se konferenca Male antante to pomlad ne bo vršila v Bu* karešti. Zunanji ministri Male antante se bodo posvetovali v Ženevi o priliki zase« danja Sveta Društva narodov o vseh vpra« šanjih, ki zanimajo države Male antante. Ako se bo pokazala potreba posebne kon« ference Male antante, se bo vršila konfe* renca poleti v Mehadiji »Herkulesfiido) v Rumuniji.
Poincarejeva finančna politika
Pariz, 9. febr. s Zbornica je danes nada* ljevala finančno debato. Socijalist Auriol je ostro napadal ustvaritelje versailleske mirovne pogodbe Nato je govoril o Poin« carčjevi finančni politiki, čije uspeh je pri* znal, vendar pa temelji ta uspeh samo na mistiki zaupanja Ni zelo verjetno, da bo ta mistika trajala dolgo, potem pa se bo« do pojavile nove težave. Nato je bila seja preleinjena,	._'.„.
Po zopetni otvoritvi seje je govoril biv« ši notranji minister Malvy. Dosedaj je vlo« žen Hi pet dnevnih redov, in sicer od sOcija* listov, radikalov, levičarskih radikalov, re* publikanskih socijalistov in od komunistov. Zanimivo je, da ima dnevni red radikalov, ki najprej ni vseboval nobenega predloga za zaupnico vladi, seda j dodatek, ki govo« ri o zaupnici vladi.
Priprave za marčno zasedanje v Ženevi
Ženeva, 9. febr. s. Glavno tajništvo Dru* štva narodov je danes objavilo začasni dnevni red za 49. zasedanje sveta Društva narodov, ki se prične 15. marca pod predi sedstvom delegata republike Kolumbije Urutie ter ga poslalo na znanje in prouči« tev članom sveta. Na tem začasnem dnev* nem redu je 25 točk, med njimi zahteva vlad Male antante, naj se uporabijo proti Madžarski Investigadjske določbe, dalje madžarsko»rumunski optantski spor, za ka« terega je bil za poročevalca določen Cham« fcerlain.
Kurijozne interpelacije
je zaključil Locker Lampson, bo to an gleški vladi zelo ljubo. (Glej tudi poročilo na 6. str.)
Vprašanje pokojnin bivših avstrijskih generalov v ČSR
Praga, 9. februaria s. Ker je zakonski načrt o pokojninah avstrijskih generalov povzročil nevolk) ne samo nri opoziciji, temveč tudi v koaliTanih strankah, se je koalicija odločila prvotni načrt nekoliko izpre-meniti. Pokojnine prve in druge plačilne stopnje se ne bodo priznale Naivlšia pokojnina, ki se bo izplačala generalom, odgovarja tretji plačilni stopnii in znaša 38.000 čeških kron.
Praga, 9. februarja s. Na skupni seji nemške in češke sociialne demokraciie ie bilo sklenjeno, da se osnuie šestčlanski odbor za skupno postopanje v ooslanski zbornici.
Važne spremembe v nemški
diplomaciji
v Budimpešti
Budlmpeita, 9. rebr. s. Krščanskosocijal« na stranka je sklenila staviti na vlado dva vprašanja, in sicer glede koncentracije 6e* škoslovaških čet na Slovaškem in glede pre« ganjanja katoličanov v Mehiki, vlada naj odgovori ali je sploh še potrebno, da vzdr* žuje Madžarska diplomatske odnošaje z Mehiko.
Predsedniška volilna borba v Ameriki
Washlngton, 9. febr. Resolucija, ki jo je stavil senator Laffolette in ki v načelu na« sprotuje triletni službeni dobi ter poživlja predsednika Coolidgea, naj spoštuje totra* dicijo, je izzvala v senatu zelo živahno de« bato. Pristaši Coolidgea so izjavili, da se je za predsedstvo potegoval samo enkrat, do» čhn opozarjajo niegovi nasprotniki na to, da je kot predsednik prisegel dvakrat. Ker so demokrati in tako zvani progresivni re* publikanci proti zopetni izvolitvi Coolid« gea, menijo listi levice, d? bo ta resohicija pri glasovanju dobila večino. V reprezen* tančni zbornici ie član kongresa Beck pred« loži! enako resolucijo.
D' Annunzijeva bolezen
Oardone, 9. febr. s. Zdravstveno stanje pesnika D* Annunzia je neizpremenjeno.
Bakerjeva v Pragi
Praga, 9. febr. g. Znana zamorska plesal« ka Baker je bila angažirana za več nasto* pov v Pragi. Njeno gostovanje se bo pričelo 16. aprila. Za vsak nastop bo (Jobila 17.000 Kč.
Velika eksplozija
Pariz, 9. febr. g. Davi se je dogodka v Lensu, v tamošnii tvornici kemičnih pro* duktov, velika eksplozija Več i i del tvor* niče je bil uničen. Pet oseb. m m? niimi last« nik tvornice. j?* ubitrb	K; ' .'"'ko • ra*
njenih.
Berilu. 9. februarja h. Dosedanji nemški poslanik v Beogradu bo najbrže premeščen na mesto dosedanjega poslanika von Keller-ja v Bruselj. V Beograd bo najbrže prišel dosedanji nemški poslanik v Rigi dr. Ko-ster. Da!!e se more z srotovostio računati, da bo tudi nemški noslanik v Varšavi Rau-scher zapustil svo;e mesto, in sicer na lastno želio.
Borba med nimunsko vlado in opozicijo
BukareSta, 9. februarja z. Predvčerajšnjim so orožniki težko ranili dva kmeta, pristaša naTodne kmetske stranke. Eden je umrl na prevozu v bolnico drugi na v bolnici. Narodna kmečka stranka trdi. da so orožniki ustrelili kmeta, da bi ustrašili stranko. Notranie ministrstvo oa obiavba, da sta kmeta preteola ženo tretjega. Ko so se vmešavali orožniki, sta iitna pretila s palicami. Orožniki so se branili v silobra-nu. Zadeva zavzema velike dimenziie. ker hoče opozicija Izrabiti ta slučaj za politično akcijo proti vladi.
Brezžično gledanje čez Ocean
Newyork, 9. febr. Skupina oseb, ki je bila v temnem podzemskem prostoru v Hartsdale, je videla sliki moškega in žen« ske, ki sta snoči sedela v nekem london« skem laboratoriju pred aparatom za gleda* nje v daljavo, ki se imenuje »električno oko». Gibanje glav se je dobro opazilo, vendar pa sliki nista bili prav jasni. Ta re* zultat se je dosegel s precej šibkim tokom, tako da obstoji upanje, na se bo to gleda* nje v daljavo moglo še izboljšati.
Letalski promet Moskva-Teheran
Moskva, 9. febr. s. Sovjetska letala, ki so jih izdelale nemške tvornice, bodo vršila zračni promet v dosedaj nepristopna ozero« Ija v Afganistanu ter bodo prevažala pot« nike preko 5000 m visok vrh Hindukuša v Kabul. Polet iz Termeza v Turkestanu db Kabula bo trajal pet ur. Obenem se bo uredil redni letalski promet Moskva/Tehe* ran preko Sebastopola.
Samomor podpredsednika dunajske borze
Dunaj, 9. febr. g. Veliko pozornost je po« vzročil samomor podpredsednika borze Ro« berta Wortmanna, ki se je v svojem sta« novanju obesil Robert Wortmann je bil so» lastnik bančnega zavoda Nagel & Wort* mann ter je veljal za kapaciteto v gospo« darskih in finančnih vprašanjih. Wortmann je bil zavodu Banca di Credito Italiana dolžan 122 milijonov dolarjev (?!)
Nova kandidatinia za električni stol
Newyork, 9. febr. g. Iz Eufatle v Oktaha* mi poročajo, da se je tam izvršil grozen zločin, ki spominja na zločin Snvderieve. šele 16 let stara žena Thompson je a trto* Jim 231etnmi l jubimcem umorila svo tega 301etnega moža, najbrže zato. da bi ji bila izplačana zavarovalnina. Oba morilca sta bila aretirana.
Samomor Tftulescovega nečaka
Bukareita, 9 febr. g. Danes se je tukaj iz neznanega vzroka ustrelil gimnazijec Ew gen Murza. sin rumunskega poslanika v Wa» shingtonu in nečak zunanjega ministra IV tolesoa. Bil je takoj mrtev.
•JUTRO® St. 35
3
Petek 10. IL 10». «
Gibanje ljubljanskega prebivalstva
Po statistiki mestnega magistrata ljubljanskega v času od t januarja do 31 decembra 1927 je priglasilo svoja nova stanovanja v Ljubljani 16.545 strank oziroma družin, dočim se je odglasilo 14.309 strank oziroma družin Od priglašenih strank se je v letu 1927 doselilo v Ljubljano skupaj 7744 oseb. in sicer 4099 moških in 3645 žensk, izselilo se je pa iz mesta skupaj 7880 oseb, iu sicer 4.348 moških in 3532 žensk. V navedenem času se je v Ljubljani preselilo 16.932 oseb. in sicer 10.400 moških in 6532 žpnsk Rojenih je bilo leta 1927 v Ljubljani 3fi9 otrok moškega in 346 otrok ženskega spola, skupaj 715 otrok-domačinov, dočim je bilo mrtvorojenih 17 otrok-doma-Činov, in sicer 4 moškega in 13 ženskega spola; mrtvorojenih tujih — ne ljubljanskih otrok je bilo 44. in sicer 16 moškega in 28 ženskega spola, tako da je bilo v letu 1927 v Ljubljani mrtvorojenih skupaj 61 domačih in tujih otrok. V istem času je v Ljubljani umrlo skupaj 574 domačinov, in sicer 211 moških in 272 žensk ter 91 otrok pod 15. leti, dalje je umrlo v Ljubljani 541 tujcev, kateri so umrli po večini v tukajšnjih bolnišnicah sanatorilih. hiralnici itd., in sicer 228 moških. 168 žensk ter 145 otrok pod 14. leti. Potemtakem je v letu 1927 nmrlo v Ljubljani skupaj 1115, domačih in tujih oseb.
Iz gorenjih navedb je torej razvidno, da je leta 1927 znašal v Ljubljani prirastek na prebivalcih skupaj 8459 oseb, odhod pa 8454 oseb tako, da se je število ljubljanskih prebivalcev v letu 1927 pomnožilo za 5 oseb. V svojo domovinsko zvezo je tekom leta 1927 sprejela mestna občina ljubljanska 225 prosilcev oziroma družin, in sicer 114 moških, 194 žensk in 202 otroka, skupaj 510 oseb. Sprejem v domovinsko zvezo je pa ljubljanska mestna občina na podlagi obstoječih določil domovinskega zakona odklonila 173 prosilcem oziroma družinam, in sirer 100 moškim, 142 ženskam in 164 otrokom, torej skupaj 406 osebam. Proti plačilu predpisane občinske takse in pod pogojem,
mam. Iz zasede je sin pomeril na nič hudega slutečega očeta ter sprožil. Oče se je smrtno zadet zgrudil in obležal v mlaki krvi.
Strel je sin oddal v neposredni bližini, kajti očetov hrbet je bil ves ožgan. Za očetom je nekoliko pozneje odšel v gozd tudi njegov drugi sin France Slišal je strel in videl, kako neznan moški beži iz gozda proti vasi Ni pa spoznal morilca v osebi svojega brata. Strašno ranjenega očeta je naprtil na hrbet ter ga odnesel domov Kmalu nato te oče podlegel strašni rani šibre so mu popolnoma razmesa-rile pljuča in drobovie Preden pa Je izdihnil. se je trenutno zavedel in še mogel izreči besede: »Ustrelil me Je sin Josip!«
Orožniki so morilca takoj nato ujeli tn aretirali Pr) zaslišanju je izpovedal, da Je
očeta umoril, ker se z njim ni dalo živeti Oče in sin sta živela v večnem prepiru, odkar je sin prevzel gospodarstvo in si je oče preskrbe! primeren užitek Tega mu sin nikakor ni hoteJ izplačati. Zato Je posestnik MIha Perše izročil Josipa odvetniku ter je sin z dolgim pravdanjem izgubil skoraj ves svoj delež Morilec Je tudi trdil, da mu ie oče pred meseci položil v peč dinamitno patrono ter ga hotel tako usmrtiti, nadalje, da mu Je rud: zastrupil prašiče ter njemu samemu večkrat grozil, da ga bo spravil s sveta.
Strašni zavratni umor. ki je zopet posledica težkih družinskih razmeT. Je vzbudil v okolici Črnomlja splošno razburjenje tem bolj, ker se zadnje čase v Beli Krajini množijo razni umori- in uboii Morilca so orožniki oddal' okrožnemu sodišču v črnomflju.
Tragedija nesrečne ljubezni
V Kranja sta včeraj odšla skupno v smrt Josip Toni in Gizela
Bcrnardijeva
Včeraj popoldne se je v Kranju odigrala ljubezenska tragedija, katere žrtvi sta Josip Ton' 311etni sin veleugledne ljubljanske rodbine, in njegova izvoljenka, 25-letna Gizela Bernardijeva, doma iz Kranja.
Iz Ljubljane, kjer ie bila Gizela usluž-bena kot kuharica sta se nesrečna zaljubljenca pred trem- dnevi odpeljala z avtomobilom v Kranj in se nastanila v hiši Gi-zelinih staršev Kaj se je med njima odigravalo v teh zadnjih dneh. ni znjno. Včeraj popoldne, ko sta bila sama doma, sta se odločila, da skupno odideta v večnost Proti večera okrog pol 18., je g Poli-čar, najemnik v I nadstropju, čul detonacijo dveh strelov ki sta zapored odjeknila spodaj v Bernardijevi kuhinji Hitel je pogledat in nudil se mu je pretresljiv prizor Ob mizi ie ležala Gizela s prestreljeno glavo, za mizo pa le kleče slonel Josip, z obema rokama oprt ob klop, istotako s prestreljeno glavo. Takoj ie bil v hišo poklican zdravnik g.
da si pridobe naše državljanstvo je mestna df Q!obočnik ki pa je fal m(^e] ^^ občina zagotovila sprejem v ljubljansko do- I ^ ,e smr{ obeh Mh ^ Na m,zj je
ležalo poslovilno pismo napisano od obeh
občina zagotovila sprejem v ljubljansko movinsko zvezo 22 prosilcem-inozemcem oziroma družinam, in sicer 18 moškim, 12 ienskam in 11 otrokom, skupaj 41 inozemskim osebam.
Končno je popisovalni urad mestnega magistrata izdal tekom 1. 1927 ljubljanskim občanom 1091 domovinskih listov in 18 po-selskih knjižic ter domačim in tujim osebam 457 delavskih knjižic.
Zahrbten umor lastnega očeta
Črnomelj, 8. februarja
V ponedeljek ob 13.30 je zahrbtno umoril svojega očeta Miho 35letni posestnik Josip PerŠe iz vasi Gorenje Radonče ob Kolpi pri Starem trgu. Zločinski sin je že dalj časa premišljeval, kako bi se iznebil starega očeta. Usodnega dne je izvedel, da gre oče v gozd po drva. Vzel ie lovsko puško in mu sledil v gozd Na nekem ovinku ga je prehitel in počaka! skrit za gr-
z enako vsebino, da odhaiata sporazumno v večnost ln da naj Jima starši vse odpustijo. Trupli obeh pokojnikov sta bili končno prepeljani v mrtvašnico
Ta nepričakovana Ijubavna tragedija !e v Kranju in Ljubljani, kjer se je žalostna novica doznala tekom večernih ur, vzbudila splošno sočutje s pokojnikoma kakor tudi z bridko prizadetimi roditelji in sorodniki.
Samomor simpatične mladenke
Jesenice 9. februarja.
Snoči so stranke v hiši posestnika gosp. Cirila Bajžlja slišale iz sobe, ki jo ima v najemu kolodvorski restavrater g. Rudolf Osvald za svoje uslužbenke, bolestne klice na pomoč. Ko so stranke vdrle v sobo, so našle na tleh v smrtnih krčih se zvijajočo blagainičarko kolodvorske restavracije gdč. Anico Kosmusovo. doma iz Zagorja ob Savi Poklicani zdravnik g. dr. Kogoj z Jesenic, ki je ugotovil zastrupljenje z lizolom. kateremu je bilo primešano žganje, je storil vse, da bi rešil nesrečnici živlienje. Bilo pa ie že prepozno. Mladenka ie po težkih mukah izdihnila. Stara ie bila 20 let ter izredno lepo in simpatično dekle. Povsod, kjer so jo poznali, je bila priljubljena. V svoji službi je bila marljiva in vestna. Kai je gnalo mladenko v smrt, ni znano Morda nesrečna ljubezen.
Vest o aretaciji sina je strla očeta
Nenadna smrt odličnega rodoljuba Dimitrija Jevdjeviča
Vest o aretaciji Dobrosava Jevdjeviča, ki so ga po onem famoznem protestnem zboru v Beogradu zaprli v Glavnjačo. je tako porazno delovala na njegovega očeta, pravoslavnega svečenika Dimitrija jevdjeviča, bivajočega v Prači pri Sarajevu, da ie umrl nagle smrti
Pokojnik ie bil vse svoje življenje velik nacijonalist in je po okupaciji Bosne doživlja! neprestano šikaniranje od strani avstrijske uprave Oblasti so nadzorovale vse njegovo delo in neprestano prežale, kako bi tega požrtvovalnega hrabrega in smelega rodoljuba spravile pod ključ Po
Jutri!	11. februarja	Premijera
Vsi živi nosijo v svojih mislili težke spomine na
svetovno oojno
1914 — 1918
tudi oni najtemnejši dnevi krvave Evrope ponovno oživijo v tem filmu, kateri verno obnovi veliko razdobje od začetka vojne pa do slavnega leta 1918., ko so večne meje potlačenih narodov osnovale svoje narodne države. — V tem filmu smo, vsi, ki živimo, a v istem filmu živi tudi vroč spomin na one, katerih koristi so razsute od
Soče do Flandrije. KINO «LJUBUANSKI DVOR»
Kulturni pregled
Ljubljanska drama
Petek, 10., ob 3. popold.: <Sodnik zalamej-ski». Dijaška predstava po znižanih cenah. Izven.
Ljubljanska opera.
Petek, 10.: (Zmagovalka oceana>. B.
Mariborsko gledališče.
Petek, 10. ob 3. j>opoldne: (Kar hočete*. Dijaška predstava po najnižjih cenah. Zadnjič.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 11.: (Igra v gradu>. Gostovanje v
Novem mestu. Torek, 14.: Župančičeva proslava.
(Zmagovalka oceana* se igra danes, v petek zvečer v ljubljanski operi za abonente reda B. V soboto ostane opera raprta.
Dramska premijera v Ljubljani Opozarjamo na premijero veseloigre (Nedeljski oddih*, ki bo v soboto, dne 11. t. m. v dramskem gledališču. Pisatelj te igre, Američan Noel Coward, je najbolj igran sodobni svetovni dramatik. Po neki angleški statistiki Je že lani presegel po uprizoritvah svojih del znamenitega Galsworthyja. Seveda je Coward bolj teatralen in oderski kot literaren. (Nedeljski oddih* ima lepo vsebino, ki se razvija vseskozi živahno in humorno. Komedijo režira prof. Sest, sodelujejo gg. Med-
vedova, Kralj, Silva Danilova, Jan, Debelja-kova, Gregorin, Vida Juvanova, Cesar in Rakarjeva. Scenograf prof. Vavpotič.
Dijaška predstava na mariborskem odru. V petek. 10. t. m. ob 3. popoldne bo prva dijaška predstava v tej sezoni, Shakespeare-ova klasična komedija (Kar hočete*. Veljajo dijaške cene (7—2 Din).
Nedelja v mariborskem gledališču: popoldne ob 3. se uprizori letošnji operetni šlager cTakrat v starih časih* po znižanih cenah. — Ob 8. zvečer (Grofica Marica*. Kuponi.
I« maribor. gledališča. Vse gospode in dame, ki so se javili za sodelovanje pri izvirni slovenski drami, prosim, naj zanesljivo pridejo na sestanek v gledališko dvorano v četrtek, dne 9. t. m. točno ob 8. zvečer. Komur ni znano, kje se nahaja gledališka dvorana, naj vpraša pri gledališki blagajni. — R. P regarc.
Koncert violončellsta Casadoja v Ljubljani
Snoči smo imeli prvič priliko čuti v LJubljani slovitega violončelista g. CassadAJa, ki Je korcertiral v dvorani Filharmoročne družbe pred izbrano ljubljansko publiko. Svetovno ime je privabilo na koncert sicer tudi manj pogoste koncertne obiskovalce ter Jih je zamogflo zanimati do konca večera. Violoočelist je slaven po pra-
vidovdanskem atentatu v Sarajevu je bil prvi aretiran sin Dnbrosav in odveden v Sarajevo, kjer so ga brez vsakih dokazov obtožili da je sodeloval pri atentatu. Ko pa je mesec nato bila objavljena vojna, so avstrijske ob'asti pograbile očeta Dimitrija za talca. Prestal je strašne muke in trpinčenje od strani orožništva. Končno so ga vrgli v zloglasno »črno hišo« v Banjaluki, ker Je bil s 15 tovariši zaradi ve'eizdaje cbsojen na smrt na ve<ša!ih. Njega in tovariše Je pred iust!fikacijo rešila intervencija španskega kralja.
Po prevratu se ie pokojni Dimitrije Jev-djevič umaknil v tihotno življenje na svoji parohiji v Prači Bolehal je na posledicah prestanega trpljenja. Nenadna vest o are-tac'ji sina Dobrosava ga je takoj zlomila in odlični rodoljub ie izdihnil v naročju svoje soproge in svoje hčerke, star 60 let.
Dovolj značilna za 'ragedijo Jevdjevlče-ve obfteflji in današnjih razmer le naslednja izjava, ki Jo priobčuje Dobrosav v beograjski »Reči«:
»Vest o moji aretaciji Je mojega očeta vrgla v agonijo. Sorodn:ki so me takoj brzojavno obvestili preko uprave mesta Beograda. da je moj oče na smrtni postelji. Toda policijska uprava mi vobče ni izročila brzojava in je tako s svojim postopanjem preprečila človeku, ki je vse svoje življenje deloval za domovino, da bi na smrtni postelji videl sina-edinca, s katerim se že več let nista videla. Ker dvomim, da bo v sedanjem Času kdorkoli za to odgovarjal. sporočam samo javnosti to postopanje beograjske policije« . . .
vici. Odlikuje ga Dosebno popolna tehnika na tem dokaj težavnem instrumentu, ki ga obvlada z občudovanja vredno dovršenostjo. Tehničnih probJemov zanl očividno ni več in vse nepremostljive težave programa so zanj igrača Ton mu zveni izredno sočno in polno ter docela izenačeno v vseh legah in na vseh strunah. Njegova igra Je zavzela vso koncertno publEko. ki mu je oditševljeno aklamirala.
Z izbranim sporedom pa nikakor ne morem soglašati, kajti kakot ie morda mnogim ves večer moderne glasbe dolgočasen, tako se meni zdi ves večer predklasičnih in klasičnih skladb nezanimiv in enoJičen. Sipored je navajal same klasike (tudi Cas-sad6ja v tej ob!:ki ne morem smatrati sodobnim) in med njimi je bil najmlajši in najzanimivejši — Beethoven. Tetrboii se čudim, da Je bilo mogoče izvajati Beethovnovo sonato op. 96 v tako nepopolni izdaji, kajti oba (izvajalca (na klavirja je spremljala ga Mendelssohnova) sta delo očividno naštudirala po eni nekritičnih ln ne-autentitnlh izdai Beethovnovi del ter sta tozadevno posebno nmo«o grešila v Scher-zu. ki Je zbog teea trpe! posebno v ritmičnem odru Misttm. da bi izvajalci Beethovnovih del dandanes, ko so že vsa neštetokrat premleta in prede'ana. vedno moigili in morah izbirati nalavtentičnefše Izdaje. da se tako osmelo očitkom netočnosti. Locatefll se odiMkuie nalik Bachu po Iz-k'esanosti t6m medtem ko Cassadd sam v svoji »Sonat! v starem španskem slogu« katže mnogo pmznanla potrebne literature.
Večer Je bi' gor*k. le preennJičen Skoda, da ram umettvk ni predstavil vsai rne-«a sodobnega dela!	M. Š.
Tri devojke
Ljubljana, 9 februarja
V Ljubljani se je poslednji čas močno razpasla tajna prostitucija. Pisanih metuljev vseh barv frfoli po mestu prav lepo število Posedajo po kavarnah, skačejo okrog po ulicah, se zalete v razne gostilne slabše in boljše vrste, se grejejo po raznih stanovanjih, kjer žive kakor v internatih, ali pa se klatijo okrog po mestni okolici. Dolg čas jim ni nikoli.
Včeraj so bile prijete zopet tri take zrele ptičke in spravljene za nedoločen čas v kletko Najelegamnejša med njimi je 20 -letna Tončka ali kakor se sama rada imenuje: Zvonka. po katere družbi marsika«e-ga prevnetega kavalirja še danes boli glava. Zvonka se ie kazala nairaje po razn:h večjih kavarnah, kjer Je sklepala poznanstva najraje z raznimi tujoi in le če teh ni bilo, z domačini Zvonka je rada igrala malo naivko, čez par tednov pa kavalirju sporočila da je blagoslovljena. Kavaiirji so, da preprečijo škandal, morali skoro v vsakem primeru segat' globoko v žep. Poznanstvo s Tončko ie n. pr samo nekega trgovca iz Dalmacije stalo nič manj kakor 35.000 Din Za manjše vsote, vendar ne pod 1000 Din pa ie obrala rafinirana pustolovka z enakim trikom tudi več drugih kavahrjev
Zelo elegantna in prijetna, vendar pa nekoliko solidnejša. ker ie starejša, je 30'et-na Kristinca Ta je imela stalnega prijatelja, odklanjala pa seveda tudi ni drugih, kar je bilo odvisno popolnoma od prilike. Detektiv jo ie pniel predsnočnjim v Kla-dezni ulici Kristinca ga je, daslravno je z detektivi že prav dobro znana, pogledala s'it;o začudeno ter je pričela protestirati Ko pa vendar ni n;č pomagalo. Je bruhn:la v krčevit jok, da bi se izrezala, kakor že nekajkrat Vendar pa jo na policiji že temeljito poznajo in bo Kristinca pač morala prečivkati nekaj lepih dni v kletki — med drugimi ptičkami.
Izredno temperamentnega značaja Je tudi Tončkina prijateljica Olga Ko je prišla pred letom dni v Ljubljano, je bila pošteno dekle in si je morala služiti kruh s trd m delom Pozneje pa se je skvarila. Zašla je v družbo navihanih prijateljic, nakar Je dala poštenemu delu slovo m lepega dne sedla v vlak Pričela je potovati križem Slovenije, udarila pa jo ie še nižje doli med Hrvate in Srbe. a nekaj časa se Je mudiia tudi v Dalmaciji pod toplejšim Južnim solncem Tokom mesecev je postala pravcata »punčka iz cukra«, dokler le včeraj dopoldne m prijela trda roka lovca, ji povezala peruti ln io utaknila med ostalo pisano družbo v policijski zapor, odkoder bo odroma'a v justično palačo.
Junaški boj dveh starih fantov
Šmartno pri Litiji, 9. februarja Matej se je pretolkel skozi svoje dosedanje živlienje kot samec in mu menda ne brodijo *eč po g'avi misli na ženitev Navzlic 66. 'etom pa je še vedno fantovski; rad zauka, posebno kadar ga zanese pot v gozd Takrat vzljubi ves svet razen soseda Tadeja ... S sosedom Tadejom je zadeva druga; o tem Matej ne govori rad. Kadar ga sreča, ga jezno pogleda in pljune.
Življenje soseda Tadeja je teklo po približno enakem kolovozu kakor Matejevo.
Samo še danes
ob H 5., H 7., «8., Ji 10. zveče*
Alions Fryland Marcela Albani
KINO «DVOR»
Telefon 2730
Tadej Je sicer nekoliko starejši, gre že v 77., pa je še tudi ves fantovski, ima prav lično hišico, za njo pa obširen, lepo negovan gozd Tam v gozdu med smrečjem !n brezami pije svojo moč, da je še krepak kakor gora in bi rad srbečo dlan položil komurkoli na glavo, zlasti pa sosedu Mateju.
Mlajši. Matej, metlari in kam naj gre drugam po šibovje, kakor v bližnj' gozd k Tadeju, ki pa zalezuje metlarja na vso moč. Kljub vsemu oprezovanju Tadej še ni nikdar zasačii Mateja Matej je bil previden in si je znal prebrisano napolniti svojo shrambo za šibovje.
Včeraj pa je bilo drugače. Tadej ga Je Ie ujel Zasačil ga Je baš, ko Je Matej zapiral gozdno leso in na rami nesel butaro najlepšega brezovia.
»Stoj!« je zakričal Tadei. da se je Mateju skotalila butara raz rame. »Stoj!« je zaklical drugič, ostro, vojaško, da se je Matej nehote obrni! in takrat sta se spoprijela s pogledi, za dejanski spopad stt ju ločili še ograja tn zaprta lesa. 771etni Tadej se !e čutil upravičenega, da zapoje na drugi stran' ograje stoiečeimi Mateju lekcijo o poštenosti. Da ie vpletel v svojo moralno pridigo tudi zelo krepke izraze, si lahko mislimo, ker so Tadejeve besede metlarja tako ganile, da se je ta zaletel v leseno ograjo in jo podrl na tla.
Hip nato sta stala oba soseda drug ob drugem. Pričel se je Junaški boj, a stari Tadej je kmalu omagal; nekaj trdega mu je priletelo na glavo da se ie onesvestil in padel na tila. Tadej pravi, da ga je njegov nasprotnik lopnil po glavi s težkim kamnom Matej pa meni drugače. Da se je spopadel s sosedom, prav nič ne taji; da ga je pošteno premlatil, mu celo dobro de. Po njegovem mnenju je vsega incidenta kriv sosed Zaradi par svežnjev šbja ga je stari preveč nahrulil in ga preko plota klical na korajžo. Njega, mlajšega, tak starec! Stopil je k ograji In takrat ga je sosed kresnil parkrat s palico po hrbtu. »Ves jezen sem se zagnal v svojega protivni-ka,« je pripovedoval Matej, »in ga prevr-gel, da je padel zrak. Nato sem mu izpulil palico ter ga z njo večkrat udaril, krepko, kolikor sem mogel Kam je padlo, pa res nisem gledal. On Je začel, jaz sem nehal. Med nama sedai še ni konca. Prvič ko mi bo prišei v roke, ga bom zopet! Zadnjič jih je debil premalo, ker je prehitro ,skup padel'.«
O nenavadnem spopadu 661etnega Mateja s 77!etnim Tadejem se je po šmarski okolici mnogo govorilo. Prav tako so se mnogo obravnavale grožnje Mateja, da bo sJe-di'o še drugo dejanje borbe Do tega pa najbrž ne bo prišlo, ker pride vsa zadeva pred »mirovno sodišče«, ki bo prisodilo dbema junakoma »vojno odškodnino«, oziroma medaljo
Danes ob: 4., pol 6., pol 8., 9.
Prvi svetovni velefilm
,,() 15 ZORI"

Triurni slavnih imen
Sudermann, Murnau, 0' Brien, Gaynor.
Predprodaja vstopnic od 1(X do pol 1. m od 3. naprej.
Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester za to veledelo posebno naStudiraoe komade. — Naročite takoj vstopnice osebno ali telefonično t
Telefon 2124
Elitnem Kinu Matica
\
«JUTRO» St. 35 ■	A	-— Potek ia IL 1928.
MAGGI zabela
izboljša okus juham, omakam in prikuham.
štev. steklenice	0	1	2	3	4	5	6
Originalna Din.	H'—	17 —	28-50	55 —	110 —	175'—	200'—
*Dopolnjena „	6-—	12 —	20 —	40 —	—	—	—
•Oopobtjgje t« tz »«flka IU88I-Jeva ftaktartea * Intoo a Mbsj princi«M prazna MAQ0l-j«ve ataManlBeo.
MAGGI kocke
za govejo Juho
za takojšnjo pripravo najfinejše, čiste goveje juhe.
Posamezna kocka Din. T10b
Pravi MAGGI'1"1 izdelki imajo rumeno-rdeie omote, na katerih se nahaja ime
Domače vesti
♦	Izprememba ? diplomatski šoli. V Beograd le prispel naš dosedanji generalni konzul > Kairu Jovan Dučič. Za Dučiča še ni določeno novo službeno mesto, v Kairo pa pride za generalnega konzula J Sumen-kovič. doslei naš konzul v Budimpešti.
♦	Odlikovanje. Ravnatelj meščanske šo.e v Ljubljani g. Maks Hočevar Je odlikovan z redom sv. Save V razr.
♦	Izpremembe v državni službi. Docent dr Salvislav Jenčič je imenovan za izrednega profesoria oreansko-kemijske tehnologije na tehnični fakulteti ljubljanske univerze. Naš rojak dr. Tomo Tolazzl, pravni referent bitoljske oblasti, ie v Isti lastnosti premeščen k podunavski oblasti.
♦	Promocija. Na dunajski univerzi je bil g Vladimir Dolenc, rodom iz Stare Loke promoviran za doktorja vsega zdravilstva.
Čestitamo!
♦	Sprejem v našo državljansko zvezo V
našo državljansko zvezo je sprejet dosedanji ruski državljan Avramij Jermakov, pogodbeni uradnik Dravske artiljerijske delavnice v Ljubljani, skupno z ženo Jelisa-veto in maloletnim sinom Leonidom.
♦	Glavna skupščin« Llublianske Inženjer-ske komore. Uprava Ljubljanske inženirske zbornice (za Slovenijo in Dalmacijo s sedežem v Ljubljani) ie sklicala redno glavno skupščino, k? se bo vršila 15. t. m. ob 15. v dvorani Mestnega magistrata v LJubljani
♦	Razpis ustanove za uboge. Velik! župan ljubljanske oblasti ie razpisal ustanovo pokojne Gabrijele Rehnove. bivše imelitelji-ce dekliškega zavoda v Ljubljani, pozneie posestnice v Crlkveriicl. Obresti ustanove glavnice za leto 1927. se podele štirim ubo? nim osebam, rojenim na Kranjskem, vsaki po 497 Din 50 par. Prošnje nai se vlože v enem mesecu z naslovom: Veliki župan ljubljanske oblasti, oddelek L Prošnii ie tre-ba priložiti izpričevalo nravnosti rojstni in krstni Ust ter izpričevalo uboštva. ki mora biti istotako kakor izpričevalo nravnosti potrjeno po pristojnem županstvu in župnem urada.	______
ZA ČRNO-BELO REDUTO
11. februarja v „Unionu"
kupujte samoveznice in kravate samo pri
«MELA» d. z o. z., Ljubljana, ---Dunajska cesta 9--
♦	Poroka Pašičeve hčerke. Včeraj se je vršila v saborni cerkvi z največio svečanostjo poroka hčerke pokojnega Nikole Pa-šiča gdč Dare Pašičeve z g. Boškom Pu-ričem, diplomatskim uradnikom in srbskim književnikom. Nevesti je kumoval kralj, ki ga je zastopal maršal dvora polkovnik Di-mltrijevič. Ženinov kum pa je bil predsed-
. nik Narodne skupščine. Poroki ie prisostvovalo okrog 7000 ljudi, tako da Je bila to največja svatba, kar iih je sploh bilo v Beogradu.
♦	Poroke. Včerai sta se v Bombayu po-rcčila češkoslovaški konzul g. dr. Otokar B e n e š in gdč. Mira Knezova iz Ljubljene. Odličnemu paru: g. generalnemu konzulu, ki si Je za časa svojega službovanja v Ljubljani pridobil največje simpatije, to nevesti, hčerki veleugledne ljubljanske rodbine najiskreneiše. čestitke: — V Beogradu sta se poročila g. Danimir Belič Iz Unca pri Rakeku ln gdč. Pavla J u r o v 1-čeva Iz Maribora. Mlademu, zavednemu narodnemu paru obilo sreče!
♦	Preiskava zaradi protHtalHansklh demonstracij. Po vesteh iz Splita Je tamkajšnja policija uvedla preiskavo *o demonstracijah, ki so se VTšlle ob priliki prihoda it?!ijan. ladje »Saturnla«, ko Je splitsko prebivalstvo ni hotelo Obiskati omenleno ladjo. Govori se, da se ie preiskava uvedla na zahtevo Italijanskega zastopnika v naši državi.
♦	»Kdo premešča železniške uslužbence?« Prejeli smo: Glede na dopis, kj sem ga objavil v »Jutru« dne 8. t. m., sem dobil rta
lllllllllllllllll
Lepe roke vkljub
domačim dčlom«
Gospodinja, ki ima vsak dan opravka z vročo ali mrzlo vo* do, ima čestokrat razpokano in hrapavo kolo. Nivea»crema izleči te po$k'nIbe v kratkem času. Poskusite
Nivea-cremo.
minimumu
stavljeno vprašanje zadovoljiv odgovor in se je zadeva razčistila. Mišlieni šef saobra-čajne službe je vse časti vreden uslužbenec ki vestno opravlja svojo službo in nimajo izjave njegovega sina nanj nikakega vpliva ter jim ne polaga nikake važnosti Z druge strani pa sem dobil zagcvotilo, da izrečene besede o premeščanju niso bile resno mišljene, ker so bile izgovorjene v veliki razburjenosti in brez vsakega pomisleka. S tem se Je pojasnila zadeva, ki ie vzbudila med potniki neievnlio Ker nočem delati nikomur krivice, rad objavljam to. kar sem sam izvedel — V. K.
*	Smrtna kosa. Na Jesenicah ie umrla v visoki starosti 85 let ga. Ivana Hribar-I e v a roiena Obresa. Posmeh se je vršil včeraj popoldne, — V Sv. Plorianu pri Rogatcu je umrl na svoiem domu kot žrtev dolgotrajne zavratne bolezni g. Ivan Plav-čak, vojni Invalid in uradnik pri sreskem glavarstvu v Šmarju pri Jelšah, komaj 30 let star. Pokoinik Je bil izredno marljiv, nsdarien in vesten uradnik, srčno dober človek, ki ga ie vse spoštovalo BI! je Iz ugledne družine vulgo »Ravnncerskl«. Nekaj časa je bil nameščen tud! pri ravnateljstvu zdravilišča v Rogaški Slatini. — Pokoinikoma blag spomin, preostalim naše iskreno sožalle!
*	Propagandlsflčnl turistični urs<j za srednjo Evropo. V zvezi z mednarodnim kongresom za pnspeševanie turizma, ki se • 2 lansko jesen vršil v naš? državi, uvedena ie bila v Ameriki obsežna propaganda za obisk Evrope po Američanih. Pri tej prilik! se je dosege! sporazum med Nemčijo, Češkoslovaško. Avstrijo. Madžarsko in našo državo, da osnuje centralna Evropa urad za propagando za omeniene države, ki so jih Ameruičani doslej na potu v Evropo precej redko obiskovali. Na oodlagi tega sklepa so bili izdelani kratki prospekti za Ameriko. Pri tej priliki se Je vzelo v poštev pavšalno potovanje iz Amerike v Evropo.
*	Za mlajše sodnike In Jetnlške uradnike. Pri državnem pravdništvu v Šibeniku je Izpraznjeno mesto namestnika državnega pravdnika. Ker vlada v področju višiega deželnega sodišča v Splitu splošno pomanjkanje na sodnih konceptn'h uradnikih, se to mesto ne more zasesti, dasi bi bilo v Interesu službe neobhodno potrebno. Ravno tako se imata zasesti mesto upravitelja fn preglednika v novi !etn!5n!c! okrožnega sodišča v šibeniku v 2. oziroma 3 skupini II. uradniške kategorije Ker ie Štbenlk po številu prebivalstva drugo nafvečie mesto Da! maclje in ker Ima zdravo morsko podnebje ter zelo ugodne prometne zveze, priporočamo slovenskim roiakom. da se za ta mesta zanimajo.
*	Razpisana službena mesta. »Uradni list« obiavlja razpis službe okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Planina pri Sevnici Na osnovni šoli v Ptuju pa le razpisano mesto za učitelia v stalno namesn»ev.
*	Stoletnica papirnice ia Siišaku Prihodnjo nedeljo se bo na Sušaku proslavi redek jubilej: tovarna paplrla Smith & Mevnier praznuje stoletnico svojega obstanka Povodom tega iubileja Je tovarna izdala brošuro z opisom svojega ražvola Brošuro, ki je Izšla v francoskem ieziku ie spisa! univerzitetni profesor dr. Šilovič Proslava se bo vršila v intimnem krogu lastnikov tovarne ln njene uprave, udeleže pa se je tudi zastopnik! vlade ln gospodarskih krogov. Pri tej priliki bo blagoslovljeno novo tovarniško poslopie In novi tovarniški stroji, ki še bodo stavili v pogon v prisotnosti vseh povabliencev. Odlikovan! In obdarovani bodo končno vsi v tovarni zaposleni uslužbenci, ki služIjo nepretrgoma že 40 do 50 let.
*	Usodno svatbeno streljanje. Iz Nove Štifte v Savinjski dolin!'poročajo o nesreči, ki se Je pripetila ob priliki svatbe nekega tamkajšnjega posestnika. Sin posestnika Anton Enzi. ki je bi! izbran za starešino, ie pripravlja! sfbJo pištolo, s katero le namerava! streljati pri svatbi. Pištola Je eksplodirala ln naboj Je Enziiu prodrl v glavo. Enz! Je v nedeljo podlege! tešk! pnškodbf.
*	Državna gozdna drevesnica v Kočevja ima v zalogi 60.000 dveletnih Črnih borovcev (Plnus Larlclo var. austrlaca) za ceno 80 Din»za 1000 komadov. Te vrste borovci so želo prikladni za pogozdovanle slabe izčrpane zehiljfe. za peščeni kraški svet. — Eventualni Interesenti naj pošljejo naročila na sreskl šumski referat v Kočevju.
*	Prt prehladu, gripi, vnetju vrata, živčnih bolečinah, trganju v udih. Je dobro Izpiti vsak dan pol časlce prirodne »Franz-Jošef« grenčice, k! Izprazni črevesa. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz-Josef« grenčica zaradi svoje učinkovitosti in ugodne uporabe. Dobi se v lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgo-vlrah.
*	Maggljeva zabela. Maggijeva zabela za juhe je naipripravneiše sredstvo za izboljšanje slabih juh, omak ln prikuh. 7. njo pri-
dobijo jedila z majhnim dodatkom takoj najpopolnejši in najizborneiši okus Zbog tega uporabljajte zabelo varčno, zraven po-kusite večkrat ter tako preprečite, da se okus zabele ne bo čuti! preizrazito Maggijeva zabela .ie primerna tudi za razmnoževanje juh Razredčite v tem primeru preje juho s kropom ln dodaite polagoma toliko Maggiieve zabele, da dosežete zaželjen prijeten okus.	2728 * Tovarna Jos. Relch sprejema mehko • n SkrobMenn oerilo v naileošo 1'zvrš'tev
brtniilii ples
se vrši
v soboto, 11. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Kazine.
Iz Ljubljane
u— Društvo prijateljev poljskega naroda
v Ljubljani ima svoi redni občni zbor v ponedeljek dne 20 t. m. ob 6. zvečer v prostorih Slovenske Matice. Dnevni red: Poročila odbornikov, volitev novega odbora, slučajnosti
u— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub« IJanl. Danes ob 30. skupna vaja mešanega zbora. Od sedaj naprej se vrše vaje redno ob ponedeljkih, sredah In petkih, vedno točno ob 20. v veliki dvorani. Brezpogojna udeležba pri vseh vajah obvezna za vse brez izjeme. — Odbor.
u— Davčna administracija v Ljubi jan je izvršila delni odpis zemljiškega davka s prebitki vsem onim barjanskim posestni kom. katerim ie slana v mesecu maju 1927 poškodovala poljske kulture. Izkaz o odpisu Je na vpogled v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 13. med običajnimi uradni mi urami od 10. do 25. februarja t. 1. VeČ je razvidno iz razglasa, ki je nabit na deski PuhliarsVeea mostnega magistrata
u_ Ruska Matica. Jutri, v soboto, se bo vršilo v balkonski dvorani ljubljanske uni verze predavanje gosp. univerzitetnega profesorja Aleksandra Maklecova o predmetu <Vzgoja in kazen*. Začetek ob 19. uri, Vstop prost.
o— Jahalna šola Kola jahačev in voza-čev v Ljubljani. Ker se je posrečilo dobiti na razpolago večje število konj in ie tudi Kolo samo nabavilo v zadnjem času več prvovrstnih jahalnih konj, se opozarjajo vsi interesenti, zlasti oni, ki so bili poprej radi pomanjkanja konj žal odbiti, da zamo-rejo jahati vsak delavnik od pol 4. do pol 7. ure popoldne v jahalnicl ob Bleiweisovi cesti Poučuje se strokovniaško začetnike, kakor tudi boliše jahače v oddelkih In v skakanju čez prirodne zapreke, tako dame, k&kor tudi gospode Z lepim pomladanskim vremenom se bo pričelo z Jahaniem v teren - okolico Liuhliane: ker !e pa pri tem po izkustvu vedno več interesentov kakor konj na razpolago, se bodo Jemali v ozlr v prvi vrsti oni jahači, ki so obiskovali Jahalno šolo v jahalnicl. PosluŽite se torej vsi te redke prilike in gojite ta najlepši viteški šport. Cene znašajo za začetnike na lonžl (pol ure) 15 Din inkluzivno učitelia Jahanja. sicer pa iahalha ura za osebo 20 Din Priiave se sprejemalo med lahalno šolo v iahalnici. Vsem. ki se zanimajo za iahalni šport, je vstop v Jahalnlco med poukom tudi kot gledalcem dovolien.
u— Zaročila sta se 8. t. m. gdč. Anči K a-11 na. nečakinja posl. dr. Alberta Kramer-ja In g. Hristifor Mile Mltrovld, konjeniški poručnik iz Beograda.
o— Evidenca psov v Ljubljani V letu 1927. je Izdal mestni magistrat liublianskim lastnikom psov 1176 pasjih znamk (S Din 100.—) ln 84 dupllkatov pasjih znamk (ž Din 10.—). Plačila pasie takse ie biln v preteklem letu oproščenih 206 lastnikov psov - čuvajev, tako da je bilo koncem leta 1927. v mestnem katastru ljubljanskem vpisanih 1466 ljubljanskih psov Lastnike In rejnike psov v Ljubljani, kateri za leto 1928. še niso prijavili mestnemu magistratu svojih psov, opozarjamo, da to aemudoma store. Vse pse — tudi pse-čuvaje — je prijaviti ustno v magistralni sobi št. 41, Mestni trg št. 2, II. nadstropje, kjer se obenem dobe pasje znamke za leto 1928.
u— Krasni zimski dnevi V Ljubljani Imamo že par dni prekrasno vreme. Jutra so po navadi nekoliko meglena In mrzla, vendar solnce z jasnega nebesnega svoda že zgodaj prežene meglo. Popoldne po kosilu kar vro vrste sprehajalcev gori pod Tivoli in promenirajo po že skoro šuhib potih. Posebno se razživi na solnčecu otro^ad, ki živahno čebljajoča teka In se lovi okrog kril svojih mamic. Solnce je predramilo tuv di že premražene ptičke, da sedaj živahno frfotajo od drevesa do drevesa in skačejo z veie na vejo. skoro že prezirajoč hrano, ki je pripravljena zanje v ptičjih hišicah. Prekrasno včerajšnje vreme ie zvablo v zrak tudi velikega ptiča, aeroplan ljubljanskega Aerokluba, ki je krožil nad Ljublja.
no, dobro uro letajoč visoko pa tudi skoro tik nad strehami hiš v veliko veselje in ža-bavo opazovalcev na ulicah.
o— »Ob zori«. Velik, zares velik film, kskršnega morda še ni bilo po Chaplinovi »Pariški metresi«. Če primerjamo film »Sunrise« baš s »Pariško metreso«, imamo predvsem v mislih njegovo filmsko dovršenost in je prav za prav nesmiselno pov-darjati umetniško igro. močno režijo, lepo fotografi'o — epiteta ki povedo mnogo in nič »Ob zori« je prirejen po romanu in bi bil prav tako lahko samoniklo delo fn tudi je Drama dveh bitij, njega in nje Deiania Je za deset besedi in vendar ga je osem aktov prepolno Dve duši. v vseh štirih dimenzijah projicirani v nas. »Ob zori« je apoteoza filmske kamere, rehabilitacija kinematografije. S tem delom se ie Murnati z?pisal v zgodovino filmske umetnosti: v »Favstuc ie še jecljal, škoda, da »Matiea« ni izpustila še onih redkih tekstov — v ostalem prav dobrih ki iih je Zagreb prav po nepotrebnem vrini! v film (ameriški original ie namreč izvzemši uvodno razlago docela brez tekstov!) Premijera filma se je vršila včeraj ob pol 15. ža goste In zastopnike tiska.	Ou.
u— Klobase so mu dišale. Branievka Marija Kovačeva, stanujoča v Žibertovi ulici v Sp. Šiški, ki pa Ima svojo barako v Vilhar jevi ulici, je opazila, da se zglaša pri njej že več dni neznan klobasar. Tat ie odnesel skoro sleherni dan iz slepega okna po več komadov te dobre jedače Kakor Je mogla Kovačeva ugotoviti. Ji v celem zmanjkalo 10 komadov te dobre jedače v vrednosti 50 Din. Zanimivo Je, da ie tat »obrajtal« le klobase, dočim se druge mesnine niti dotaknil nI.
Ivan Bšzovičar
vrtnarsko podjetje LJUBLJANA, KOLEZ1JSKA ULICA 16
priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike. Od marca naprej bodo na razpolago tudi sadike najžlahfnejših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberjev« za dvorane. Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z
najfinejšimi cvetlicami. Naročila na deželo se izvršujejo točno
in solidno. Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana
n— Najlepša maska io kraljica evetlie
prejmeta krasno darilo na II. obrtniškem plesu, ki se bo vršil v 6oboto, dne 11. t. m. ob 20. uri v prostorih Kazine. Interesentke in Interespnte vabimo, da se tega natečaja v obilnem številu udeleže.	309
o— cKarneval ? Seviljfe obiščejo najlepše Spanjolke in najslavnejši toreadorji kateri nastopijo v Številnih naoijonalnih igrah v pestro dekoriranih dvoranah Narodnega do ma Nad 40 godbenikov bo vžigalo mladino k plesu Najkrasnejše maske pridejo na pu-slni torek na 65. Sokolovo maškerado v Narodni dom.	60 o— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani. Stari trg 11. je izposodila januarja 1928. 4181 strankam 15.419 knjig. Knjižnica posluje vsak delavnik od 15. do 19.30 in izposoja slovenske, srbohrvatske. češke, ruske, nemške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani imeniki knjig; slovensko-srbohrvateki in nemški sla Izšla kompletna nova in se dobivata vsak zase. Imenike naj vsak obiskovalec kupi. da Bi lahko vrak spiše številke knjig donia In mu potem ni treba predolgo čakali v knjižnici.
Cortina d* Ampezzo Podpisana akademska društva pozivajo svole članstvo in vse zainteresirane akademike, da se udeleže meddruštvenega članskega sestanka, ki se bo vrši! dne 10. t. m. (petek) ob 20. uri v Jadranovi čitalnici. Dnevni red: Cortina d'Ampezzo! J. n. a. d. Jadran. J. a. d. Triglav, R. s. k. Slovenski Jug.
u— Policijski drobiž. Od srede na ČetTtek so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: I tatvina perila, 1 tatvina klobas. 1 prestopek pijanosti In nedostojnega vedenja, 1 prestopek pasjega kontumaca, 1 prestopek avtomobilskih predpisov in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretovani šta bili 2 osebi zaradi vlačugarStva.
u— Ukradeno perilo in zamenian klobuk. Delavčeva žena Franja Orel, stanujoča v Janševi ulici št. 4., je sušila predsnočnjlm več različnega perila na ograji poleg hiše. V temi pa fi ie neznan uzmovič odnesel 2 para pletetllh spodniih hlač In dvoje moških zimskih lopic. — Izredno smolo je doživel predvčerajšnjim tudi čevliarski mojster Miha Petetnel z Žabieka Nameni! se je zvečer v gostilno k »Sodčku«, kjer je obesil na kljuko 350 Din vreden klobuk znmke »Borsalino«, snel pa je niti kovača vredno zmečkano pokrivalo.
n— Poročni prstani pri F. Čuden, Prešernova ulica h
h Maribora
a— Ljudska univerza v Mariboru. Nocoj pričetek srbskega cikla s predavanjem g prof Baša «Srbska pokrajinae na podlagi lepih diapozitov. V ponedeljek »Srbska ma-rodna pesem*.
a— Klerikalci hi najemniki. Znano je. da so vodie mariborskih klerikalcev zelo ne-odkritosrčni napram najemnikom, ker se ne bi radi zamerili nemškim hišnim posestnikom. ki iih vedno podpirajo Zato igrajo dvojno vlogo in že večkrat so poslali svojega poslanca, bivšega rrrnistra in hišnega posestnika Veseniaka na zbnrovanie najemnikov. da iih ie tolaži! s praznimi obHubami Lansko iesen je prof. Veseniak obljubljal najemnikom celo dva miliiona dinarjev, ki iim iih bo baje poslal minister Gosar zl zgradbo stanovanisklh hiš. a od tega denarja najemniki niso videli do sedai še niti pare. Ker pa ie stanovanjska kriza vedno huiša. ker že 4f)0 stannvan:sk<'m najemnikom grozi deložacija 1. ma'a in ker je novi mestni župan izjavil, da bo treba za spomlad pripraviti deložirancem vsai zasilna stanovanja, bo vlada morala tudi za cmilie nje bede v Mariboru res nekaj storiti. V Mariboru je sicer več nestrankarskih uradnikih in železničarskih stavbnih zadrug in se zlasti po.s!edn;e z uspehom trudijo z gradnjo stanovanjskih hiš. a to klerikalcem ni prav. ker rcimaio pri njih od!oči!ne besede Da ne bi dobile te zadruge kake ugodnosti od države, so klerikalni vodje pred enim mesecem ustanovili novo zadrugo »Lastni dom« v katere načelstvu sta hišna lastnika (!) odvetnik dr Juvdn in Žebot. oblastna poslanca Stabei in kaplan Hrastelj ter magistratna uradnika dr VVankenmtiller Barle. Tako so klerikalci odvrnili nevarnost. da bi prišla kaka vladna podpora v nestrankarske roke.
a— Nara'ščaJ v kaznilnici, še ni minulo štirinajst dni od tega. kar ie bilo na podlagi amnestije izpuščenih iz mariborske kaznilnice 50 kaznencev, iz ietnišnice okrožnega sodišča pa nad 150 pa že prihajajo v oba zavoda novi neprostovoljni prebivalci Tako so predvčerajšnjim na en dan došli trije iz Celja in pet iz Dalmacije, ki imajo vsi kazni od poldrugega leta do dvajset let težke ječe. Za še večji dotok v kaznilnice pa bo skrbelo pomladansko porotno zasedanje, ki se je pri nekaterih sodiščih že pričelo.
a— Otroška maskerada I. SSK »Maribor«
se bo vršila V nedeljo 12. t m. v dvorani pivovarne Union, a— Podravska podružnica SPD v Rušah
opozarja v Mariboru bivajoče člane, da lahko plačajo članarino ter izročiio legitimacije pri blaga inl podružnice Celiske posojilnice, Aleksandrova cesta št. 11.	312
Iz Celja
e— Gospodinjski tečaj na okoliški deški osnovni šoli se bo zaključil 4. marca z interno prireditvijo, čajanko ter z razstavo, ki bo pokazala uspehe gospodinjskega tečaja v aivanju in kuhanju. Dekleta bodo uprizorila tudi igro »V Ljubljano io dajmo«, V kratkem se bo vršil v gospodinjskem tečaju 14 dnevni kirrz o negovanju dojenčkov.
e— Čebelarsko predavanje priredi celjska podružnica v nedeljo 12 t. m. ob 8.30 zjutraj v telovadnici nove okoliške osnovne šole v Celju. Na to zanimivo predavanje so vabljeni predvsem vsi čebelarii iz celjske okolice te vsi, ki se zanimajo za čebe-lorejo.	307
e— Telesna poškodba. Dva hlapca sta gnala včeraj po celjskih ulicah bika V Gosposki ulici Je bik zdivjal, se iztrgal možakoma ter stekel preko brvi v mestni park. Oba gonjača sta jo ubrala za nJim Ko ga je eden dohitel in ga prijel, ga je razliu-čena žival vrgla visoko v zrak. Padel je z viška na tla in omedlel. Medtem ie dohitel zdivianega bika drugi gonjač In ga udaril s palico po očeh. na kar je živa! mimo obstala In se dala privezati z vrvio k drevesu Ponesrečeni je prišel kmalu k zavesti In so ga odpeljali k zdravniku, ki ga Je preiskal. Ker so bile poškodbe le lahkega značaja, so ga oddali v dnmačo oskrbo.
e— Smrtna kosa. Dne 8. t- m. ie umrl V LJubljani g. Viktor Kepa. upokojeni stotnik
iz Celja v 46 letu starosti. N. v m. p.!_Te
dni bodo ekshumirali na celjskem mestnem pokopališču g. Karla Lasza, bivšega posestnika v Celju, ter ga prepeljali na željo pred kratkim umrle žene v Gradec. G Lasz je umrl v Celju leta 1921.
Za zjokati se je
če postane mož, katerega muči glavobol, malodušen. Temu se lahko izogne, kajti
ra I
nam prinesejo pri teh kakor pri drugih bolečinah brzo
pomoč. -
. Sinočnja seja ljubljanskega občinskega sveta
1. maja bo ostalo okoli 1000 rodbin brez stanovafcfa. — Zaradi zanikarnosti državne Uprave bo morala občina doprinesti nove ogromne žrtve. — Občinski svetniki SLS bojkotirajo razpravo
o stanovanjski krizi
Ljubljana, 9. februarja.
Nocoj se je nadaljevala seja občinskega sveta ljubljanskega, ki je bila pretekli torek prekinjena. Na dnevnem redu so bila tudi zelo važna vprašanja gospodarskega iti socialnega pomena, med drugim tudi uprav vitahio vprašanje, kako odpomoči stanovanjski katastrofi s 1. majem t 1. Vsi občinski svetovalci so bili z vabili obveščeni. da pride ta velevažna zadeva na dnevni red današnje seje. Zavedajoč se svoje velike odgovornosti in dolžnosti so se tudi vsi občinski svetovalci udeležili seje, razen pristašev SLS. ki so smatrali s svojo vestjo združljivo, da to vprašanje bojkotirajo, kakor da bi preteča stanovanjska beda njih prav nič ne brigala. Kakor da bi se SLS še hotela norčevati iz tako resnega vprašanja, je poslala obč. svetovalca g. Kreka mesto v mestno posvetovalnico. na — galerijo! In g. Krek velja v SLS še za pristaša tako zvane-ga levega, krščatisko-socijalnega krila.
Stališče klerikalnih občinskih svetovalcev je seveda vzbudilo zasluženo kritiko od strani navzočih občinskih svetovalcev ter burne proteste na ga-
ieriji.	.
Ni povsem jasno, zakaj so klerikalci bojkotirali današnjo sejo občinskega sveta. Sami so krivi, da so na zadnji seji s pretiranimi zahtevami onemogočili sporazum za volitev odsekov, Jn sami so krivi, da se nato niso udeležili volitev v odseke, ki so se izvršile strogo po mestnem štatutu in pri katerih bi, ako bi se jih udeležili, lahko dobili po statutarno določenem ključu 4 od devetih v vsakem odseku. Nobena krivica se jim ni zgodila in niti najmanjše pravice jim nihče ni vzel. Zato dogodki zadnie seie ne morejo biti vzrok, da se današnje seje niso udeležili in Dr a v imaio oni, ki menijo, da je SLS bojkotirala današnjo sejo za to, ker se ie ustrašila kritike nesrečnega dr. Gosar-jevega stanovanjskega zakona, a^tudi zato, ker SLS očividno polaga važnost na stanovanjsko vprašanje le. ce se da s svežimi tramovi graditi mestne stanovanjske hiše. Radovedni smo le. ce bodo početje občinskih svetovalcev SLS tudi njihovi volilci tako mirno gledali. kakor so oni včeraj mirno sedeli doma ln po gostilnah, ko se je v občinskem svetu razpravljalo za_ vse Ljubljančane najvažnejše vprašanje
preteče stanovanjske katastrote. *
Sejo občinskega sveta je otvoril ob 6. zvečer župan dr. Puc. Kot prva točka so bili na dnevnem redu predlogi obč svetnika Aioiizija Lombaria (SDS) za zgraditev javne pralnice na Vodnikovi cesti v S? Siski ter Javnega stranišča na kakem primernem prostoru v Sp Šiški dalje predlogi, da se čim prej reši vprašanje -kanalizacije m razširjenj električne železnice v Sp. Siski, preimenuje uilca »B* v Srbsko ulico, poskrbi za nasipa nje cest in unc v Sp bisai. izpelje trotoar na obeh straneh Celovške ceste in dodeli stanovanjskim najemnikom v mestnih hišah za Bežigradom vrtove za
zelje.	, ,
Dalle ie obč svet. Lombar vložil nujni predlog, k' zahteva, naj občina poskrbi za zasilna stanovanja rodbinam, ki bodo 1 maja na cesti. Predlo« povdarja. da je popolnoma izključeno, da bi mogle vse stranke, katerim so stanovanja odpovedani, dobiti do konca maja nova stanovanja. Tudi mestne stanovanjske Hiše do tega časa ne bodo dograjene. Med strankami, ki se bodo morale 1 maja izseliti, ie tudi mnoso rodbin s številnimi otroci. Te bodo mi tejle dobi'e stanovanja, čeprav so 'ih nai»ho,J potrebne. Zato le nulno potrebno, da mestni magistrat nared; do 1. maia primerne barake, katere da potem na razipolasjr družinam. ki ne bodo mos>1e dobiti stan^r-ma Le na ta način bo mogoče preprečiti ali vsaj omiliti stanovanjsko katastroto. ki
gtr*zl s 1. majem.	. .
Zupan je odkazal vse predloge prstojmm
odsekom
Stanovanjska beda v Liiih^anS
Občinska svetnika Miklošič in Likar (soc.) sta vložila predlog, naj sklene obč svet
resolucijo za podaljšanja veljavnosti stanovanjskega zakona oreko 1. maja 1928
O rei stvari se je razvila zelo -^ma debata, ki ie spravila na dan nadvse žalostne primere stanovanjske in šocijalne bede v LJubljani.
Nujnost predloga je bila po kratkem govoru oftč svet. Miklošiča soglasno šrreletš
Obč svet Likar le pri utemeljevanju predloga samee3 povdarja' da država stanovanjskemu vprašanju ni oosvetila pozornosti. kakor bi bilo treba Mestna občina sama v doglednem času ne bo moela rešiti stanovanjske krize H'šni lastniki-so oo-vlša'i nalemnine preko zlate paritete Hišni lastniki so vedno naelašaP da bo ukinienje stanovanfske zaščite pospešilo gradnjo novih hiš Pokazalo oa se le da to ne drži Pač na le v !.l««bllanl že se*«' 1200 snovanj odpovedanih za 1 mal- Zato nai obč svet ored'aea vladi da v teh razmerah ne uk!nla stanovanlskesra zakona temveč podali^ n?e«rovn vellavnost OovomiV ie Ugotovil kot značilno d» orl^teš1 SLS orl ejrfen^l« o tet ne<tr»itV-»rSkl ta če"et tlso-ič r»vH"tis1co važn? zadevi n'«p navzoči.
Obč svet dr Lemež le med dnHm iz-val*'- Trditev da bo z aklnlenlem stanovanjskega zakon* rečeno htd» stannvsni^ko Vpra?arle se ie 'zkazala kot novcem ne-esnovana. V LJubHafil Ife v nevarnosti nad
1000 proletarskift družin, da bodo ostale s i. majem na cesti Stanovanjska kriza ne obstoji samo v tem. da primanjkuje stanovanj. ampak tu-di v tem. da ljudje ne morejo plačevati zahtevanih visokih najemnin. V veliki mer? ie kriv povišanja najemnin v LJubljani tod! bivši komjsarijat ria magistratu, ki je Sam poviševal najemnine v mestnih hišah namesto da bi bil regulator za najemnine v privatnih hišah. Mestna občina je z ozirom na gospodarski in so-cijaini položaj svojega prebivajštva intere-sirana na tem da država podaljša stanovanjski zakon
Ob. svet Tavčar ie povdarjal: Ogromna je odgovornost onih, ki jim je bila d&na prilika po vojni reševati stanovanjsko vprašanje. a tega niso storili Država se m lotila reševanja tega problema in ni niti za svoje ustanove in podjetja zgradila potrebnih hiš Nasprotno Je s sVojimi uradi okupirala tudi v Ljubljani mnoga stanovanja v privatnih hišah.
Obč svet Urbas: Tudi oblastni odbor dela na isti način. Kupuje Aueršpergovo hišo.
Obč svet Tavčar: Samo v Ljubljani bo 1300 družin na cesti. Na dan 1 rtiaja bo v Ljubljani hujša katastrofa, kakor ie bila ob potresu Potrebno je zato, da občina apelira na državno upravo nai se stanovanjska zaščita podaljša Toda od resolucije same ni pričakovati ničesar Zato bo predvsem naloga občine, da zgradi zasilne hiše. da lludle s 1 malem v slučaju, da se stanovanisk' zakon ne podaljša ne bodo ostali brez strehe Naravnost zločinsko Je sabotirati delo obč. sveta Dri razpravi o tem velevažnem vprašanju.
Obč. svet Rupnlk ie naglašal: V stanovanjskem vprašanju srno prišli tako daleč Ker so ga državne obJasti reševale prav po mačehovsko Protest proti obstoieč: soci-jalni bedi je protest oroti lenob tistih, ki niso ničesar storili, da bi to vprašanie rešili Liub ianska občina Je v tem pogledu mnogo storita, sorazmerno največ od vseh mest v državi. Sedaj bo morala občitia zarad lenobe dru«ib še enkr&t poseči v žep Značilno je. da se baš pod dr Oošar-ietn edinim »socilalistom* v SLS ukiriia Stanovanjski zakon Značilno ie tudi da delegacija SLS ki le oblavlla svol komunalni program z velikim pomoom dančs ni navzoča Danes nI bilo odpovedanih ^amo 1200 stanovanj ampak 1500 M^Mia ibči-na bo morala sk-beti za 700 brezst-no vanicev zarad' lenobe državne uprave Zupan nai apel'ra na šocMa'ni čut tistih Mudi ki lahko tukal mnosro pripomoreio Ane'ira nai se n pr ha samostane M ne ol»čijMo nobenega davka: apelira nai na voi-^ško oblast, da omeii svola obširna skladišča V star? domobranski Voiašnic' stanuleio n or samo tri dru?'ne m v n?e1 izorphala okoli 20 volakov Orožniška komand? ki ima zasedeno na B'e?we?sovi cesti zaspbno stanovanjsko hišo nai se preseli v tn s*sro voiašnico Da bn taVoi stannvan' Zuoan nai tud: apelira na državno rblist. da umakne svofle urade iz stanovanjskih hiš
Župan dr Puc le nzvaja' med dwim: Povodom uk'tilfve stpcinvan1«ke<ra zakona so zagotavMaip orFanjzacile h!'5n''b lastnikov. da bodo hlšn? 1a«Hi'ki no«tmna1' humano ln da bodo onran?zacdp s->me »Vrhele da Poviševati?? nsiwniii ne bo povžrrJMn nospbnih opfhirbarii Vep tr sp hI zerod"n HiSrii 'astfrk' so odnovedal? o^r^mno vi?o ^tannVšni mm-onr' mer* n''mi So trd: naiprr^lnp novi*pH ža	tr^Vrn* in
5e Vp?Vrat 7?oH'1o tp ip »1« «o r^h^pvnl' naipmriSrip 73 vp? 'pt n'nr»!	?»«•» «1">
vO^!?f Ift !a f»''o' fli f^i	v ' '«»*»•
i'"«! t	vo)"i Ir^nf to 1»'!-« 1 »rt^o'11
O^^ina na ip v	»stnni" ** nimn na
razr>o1af»o sp^«? rii^i natmin^1«" r>roc»nrfl. kamor hi In^ko	rttntiil"?
f-ev Mornla ho noop?! <rl«hoVr> v zon. ^mt iif« nd tanšketra Ipta 43 n"lJj«nov nopta?«
f«il> tfdlsroT
TJpnvidpvnost držnvp v Rtanovanfškpm vprašanju — ie nadnlleval žnn?ti — le naravnost noznosna kol nrpdso^nik srprpn* skp?a pvofa spni nosrp^oval. da bi »e oro?. ni^ka komanda nrpsolila v voiaSniro in ppI" ponudil da bi oh?ina no«krh°ta z* r»oso"lo za znradho nov p ororniSVp vofašniop prizadpvanfp na fp o«talo hroj n«pphn Tn tako imamo 5p všp nolno dritoih državnih uradov, ki so v zasobnl*1 bi5ah storili bonu tudi v bodo^p vsp. kar bo mocro?p Rpsniff pa fe. da ohPina n? bo mopl« dovoli storiti ako ne bo našla nodnorp od dr?avp in dni cinitplipv Danos sp fp zerHsila nri ?n nanu dppntapii« Hi5nih poapctniltoT ki ir prizraia Ha so v rponirf ŠI5 npkpii>»i t»i5ni
predalo* fpr \P nnnndiln svotp
eodplovnnjp pri itrwl'M ivsra GošnodiP nišo ssmo ohHnhili ^a hodo posredovati nri stanovnisVih (vinovA^iV am oak fndi orlpde znižani* orpvisoVi1- nnipm nin Mnonia ie. da vpf ka^or dpcotVratnr nrpdvoino opno np morp nf1?« zahtpvati Prosi, da vzamp občinski svet njegovo iz javo na žnanjp
Kat« fp hil prpdloe oh?, svetnikov Miklošiča in Likala soglasno eprpjpt
Nafo fp stavil oW svptnik dr. Lemež nuini nrodln? nai se Izvoli
stanovanjski nd=pk 9 i^anov. ki nai pripravi vsp prpvpntivop mere. da se onemogoči. da hi rtpložii-anei oh majskem terminu ostali na cesti.
Ta odsek naj zbere v to svrho notrebne podatke o Stanovanjskih odpovpdih. stopi v stik s strankami, ki imuio v bodočih mesecih izprazniti stanovanja ter noskrbi. da se bodo deložiranci ob deložariii la^ko takoj vselili v dru?a stanovanja Zatije naj se v prvi vrsti rezervirajo stanovanji v novih in stšrih občinskih zsrradhah. vojaška nprava pa naj odstopi del vojaSflice: sestavi naj sp evidpnra všph neizrabljenih prostorov v zasedenih hišah.
Predlog je bil spreief t večino glasov, nakar le bil takoi izvoljen tudi odsek Radi kala df. Tfnvnihar in dr. Lukan se volitev nista udeležila.
Župan dr. Pnc je nato z ozirom na to, ker na zadnji seji imenovani overovatelj zapisnika obč. 6vet. Krek ni navzoč, imenoval za overovatelja dr. L e m e ž a. (Medklic: Saj je Krek na galeriji!)
Za zatirane brate v Primor ju
Župan je nato sporočil, da je prejel od Jugoslovenske Matice ln Slovenske Straže prošnjo. naj občinski svet protestira proti nasilju, da je goriški prefekt razpustil slovensko zadružno organizacijo, ter pozove vlado, da se zavzame za zaščito naših rojakov v Italiji.
Obč. svetnik R u p n i k ugotavlia. da ni prvič, ko občinski svel liubllanski razpravlja o zatiraniu naših liudl v zasedenem ozemlju Protest Jusroslovenske Matice ie tako upravičen, da se mu ni mo^oč" 'zoeni-ti. Treba ie. da naši diplomati v Beogradu ubereio druge strune, da se bo doseglo tudi onstran granic spoštovanie zakonov v sn islu sociialne in kulturne pravil tosti.
Obč. svetnik G u s t i n č i č nazlaša. da ja njegova stranka principiielno ocoti vsakemu zatiraniu in zato naravro tudi proti z.uJtcT'iu Slovencev v Italiji Z_,to lx)Sta niena zastopnika glasovala za reso'uci.o.
Predlo? ie bil nato soglasno sorelet.
Nagrade cestne železnice
Obč. svet. dr. Klepec ie vtJrašnl župana kai mu ie znano o tem. da so r^iieri mestni uslužbenci dobili nagrade od unra-ve cestne železnice o čemer ie pisal nedav no tudi »Slov. Narod«.
Župan dr P u c ie nato odgovoril, d.i ie ugrtovil. da ni bila :zvršena .iob?na ora-
ba s strani mestneea uradmsK-a Tudi družba Siemens & Halske ie spo-oČ;'j da 'e šlo pri tem za običaine božične ^.irndt kakor iih družba daie vsako 'eto Mestno uradništvo pri tem ni bilo oriz^de*o. čeprav Sr morda nekateri urad uki dobili nagrade.
Obč svet. O o s t i n č i č preJMe i iai se tozadevni materiial odstopi revizi sk! korri-sfJi. ki ie bila irvoliena na zadnii občinski seii. Predloe ie bil soglasno ?preiit.
Občinski svet ie dal'p '3ZD:av'i il o ih-terpelacPah obč. svet. OtsMCiča dede aretacije inval;da Leonotda Pinka na Ml kloš:čevi cest? dne 29 -anuarla in elede prodaie stavbišč za artilwnsko voiašn'co ter o internelaciii obč. svet. Miklošiča srlede neu"tidneera n^s*^- <= ^-.likam! v nekaterih mestnih uradih. ' — te žunan ob S. zvečer se^ 7akl;i'ril nh?ir-ne'še poročilo o drtieem delu seie orMu-se današn" »Slovenski Narod«
Gospodarstvo
so najlažji pot. kjer uhajajo kali bolezni v naše telo Razgreti pari uporabljajo na plesu okusne
jMAjtOT fetfDLE
Iz Ptuja
j— Ptujska Čitalnica je priredila včeraj častni večer svojemu dolgoletnemu in zve* stemu Članu Josipu Slavincu, ki je obhajal pred kratkim svojo 70=letnico. G, Slavinec je eden izmed starih in zvestih stehrov ptujskega Slovenstva iz predvojne dobe. ki še nikoli ni zatajil svoiega preprič nia in svoje narodnosti V mladosti se je zlasti udeist »val v pevskem društvu in ie bil kot tenorist znan širom naše domovine Predsednik Čitalnice g dr Komlianec mu je v izbranih besed ih čestital k jiihileiu. povdaria! niegove zasluge teT mu Želel, da hi živel še mnogo let. krepak m čil. kakor je danes ko še sam toči svojim gostom svo» je vince Ptuiski Sokol ie obenem priTe^il odhodnico svojemu dolg^^tnemu članu Dragtitinu Zupančiču ki odhaja na svoje novo službeno mesto kot šolski vodia v 3t. Vid v Savinjski dolini Imenovan' ie iz znane otuiske narodne ohitpl;i ter se je ■'deistvova! po voini kot v ditelj i >r» nik in zlasti kot tatnik S^kolcjlcega društva *>od"!oval ie tod' ko* »pnor?«t v r>pv«t-ern dr-i?fvn k<ikot f-nd' v dr"«;h narodni' dru« štv:h Or ^-»'amnn >p Im^l len go^or v ka» terem 'e žpIpI g Z'">an'!S"ii ?r» niegovi w nrogi kater? ie d"-"?fvn nnl-T^nno kra<ien
?rm«*V rnr>rntr cr^rf no norpm --ipcr^TJ
?— O^/tj' rbor pftthke Jf^nvtnvenske Matice se bo <?r?!l v sohoto ?5 t m ob
19	uri v spod^ii dvoran? hJarn-dnega domn
z— Na vzpodbudo Kola Tugoshrvenskih sester bo v nedelio 12 t m pripovedovala pisafel'?ca Man'ca Romanova ob 15 uri v občinski dvorani pravliice za mladino Udc» ležite se pf.1no?tevilnnl
z— Otvoritev Srbskem vrtca Na topli* 5ki šol? jo otvorili otrn5k? vrtec k? ga obi* «kuie 117 otrok Pričakovati ie. da bo nii' ho\'o Število še n*ra«tjn da bo treba na» staviti Sp eno vrfr>ar?co
z— Nova tfnxf'kfi	V Zapofi" bodo
v kratkem nri&dt graditi novo §olo. In si» cer na \Vpinbpr<»f»rievi parceli, ki io ie ob* čina knnil<i pred 5 leti 7a zgradbo mrščan* ske šole S tem ie u«od<i meščanske šole, ki "o io pričakovali z.ve!ik?m korprnenjem posebno revne?ši slo?? zan^o<»tena
z— Ali *t že rt"* Voffitkrtve družbe? Člani Vodnikove družbe, ki $e tliso obno* vfH naročnine na? to to*ovr> stnrp do kon* ca tpga močena Po^pri^niV za Z^gorie je •ičit^li g Matko ^iil'n Pri fiiem iaf se la* viin tud; nov? člani članarina rmša samo
20	D?n za katere preime vsak član 4 pre*
IrraetlP t-p'?t»p
Pif>	crfp orlas,
le ,.Domovina" ie za nas!
= Takta na sezname o izplačanih meidah in generalna direkeija davkov. V Sloveniji in špet-ijalno v Ljubljani so finančni organi tolmačili tarifno postavko 33. pripombo 1. taksne tarife V tem smislu, da so polodstot-ni taksi zavezane vse na podlagi posebnih seznamov izplačane mezde, brez ozira na to, ali so seznami popisani ali ne. Takemu tolmačenju so se upirali delodajalci, pa tudi delavci, ki so upravičeno irdili, da s plačilom davka na ročno delo v polni meri zadoste svoji dolžnosti. Skupna prizadevanja za pravilno tolmačenje te taksne dolžnosti so imela uspeh in generalna direkcija davkov je, kakor ee nam poroča. 1. t m. izdrda nareu-bo, po kateri so seznami o mezdah, izplačanih delavcem, ki plačujejo davek na ročno delo. oproščeni polodstotne takse, ako teh seznamov prejemniki ročni delavci ne podpisujejo, to je. Če sprejema ne potrjujejo z lastnoročnim podpisom.
Načrt enotnega konknrznega zakona. Podsekcija privatnopravnega odseka stalnega zakonodajnega sveta v ministrstvu pravde, je te dni končala delo na projektu novega enotnega konkurznega zakona. Člani pod-sekrije. ki so izdelali ta projekt so bili univerzitetni profesorji: Gjorgje Nestorovič (Beograd), dr. Anton Skumovič (Zagreb). Srečko Zuglija (Zagreb) in dr. Velizar Mi-grovlč (Beograd).
= Nabava telefonske žice na reparacije in naša industrija Centrala industrijskih korporacij v Reogradu je predložila poštnemu ministu ter predsedstvu cladp spomenico, v kateri opozaria gledp na nameravano nabavo vplikp količine pocinkane telefonske žice na račun reparari? iz Nemčije, da se taka žira v dovoljni mpri iz/ipluie v naši državi, tako da bi se vsa potreba lahko krila v tuzem-slvu Ker gre za velike količine te žice. bi nabava na račun reparacije pomenila za naše gospodarstvo veliko škodo. Naša industrija ponovno in upravičpno zahteva, da se na račun reoa racij nabavi ia le tako blago, ki sp np i-/d°!uie v naši državi.
— Stanje Narodne banke Bi. januarja. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 22 januarja) Aktiva: ko vinska podlaga 422.6 (- 8 7). saldo raznih računov S96.8 (- 58 9). posojila na menice 1340.5 (_ 16 4). lombard 272.7 (-4- 1.4); pa*iva: »bfok bankovcev 53St.fi (4- 32). državne tpriafve 26R1 (_ 211.5). žirovne terjatve 7RR2 (— 15 2). obveznosti po raznih računih M 1.8 ( f 112).
= Ronkurz ie razclašpn o imovini Stanka Mmna. tror.v< a v Koziaku pri Zgornji Sv Kunioti (nrvi zbor upnikov 11 februarja oelnsitreni rok do 15. marca, ugotovitveni narok 29 marra).
= Ohrrri rhori 23 t m se ho vršil redni občni zhor Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Linhliani (bilanca 1927): 16 t. m. pa rprlni občni zbor Posojilnice v Tr-bov'ia»i. r z. z n. t., in sicer v posojilničnem uradu.
= Nemške repararije v 4. reparacijskem letu Po poročilu generalnega agenta za reparacije 0?lberta. je Nemčija v januarju pla čala na račun reparacij 120.9 milijona mark (v 4 reoaraciiskem lefu ;kunn > 783.2 mili fona mark Frannja ie v tem mp?°cu pr^ iela 59	An«rliia 25 2 (128.8). Ttaliia
9.1 f40 1). Rplsrija 10 f42 7) in Jugoslavija 5.997.000 mark (21.684.000 mark v 4. repa-racijškem lefu)
Na^lo na/adovanje obrestne mere v Češkoslovaški Likvidnost na ečškoslovaškem denarnem trgu je v preteklem letu pov7.ro-čila znatno nazadovanje obrestnp mere. tako za kratkoročni kakor tudi za dolgoročni kredi! Ohrostna mera za hipoteke je padla že na nredvoini nivo Te dni je upravni svet HynotpČne bankp v Pragi sklpnil. da bo v bodočp i7/iainl le 5% zastavne liste Ryp<> tpčni banka' je kakor znano, največji hioo tpkarni r.avod v Češkoslovaški ter je njen sklep odločilen za bodofj razvoj čpškoslova Skp ohrpstT mere za hipoteke Emisijski t^čaj zastavnih listov bo 7.našal 98 % Glede na polo.Hctntno amortizaoiio in emisijski tečaj bodo hipotekami dolžniki plačpvali na račup obresti in amortizacije le okrog 5.7 % letno.
9. februarja.
K" iiiibi>"uri«b-i k-t/I i p bil danes devizni promet srednji Tzv/,pmši devize na Curih so se tečaji vseh ostalih devi7 ponovno dvignili ter dosegli izredno višino Tako se je Newyork dvignil na 56.9 London na 277 45. Praga na na 168 8 Narodna banka vsekakor vziraia n« tpm da d rži pariteto dinarja edi no napram Curihu Vso potrebo v devizah je morala tudi danes kriti Narodna banka.
Vojna 5koda jp dosegla nove rekordne tečaje Na zagrebškem efektnem tržišču je promptna notirala 449 - 454 ir, se je torej napram včerajšnjim tečajem dvignila ia preko 12 točk Pri živahnejšem prometu se
je trgovala kasa po 454. za 'ebnnr po 4r,2 _ ^	awi»- il i
in za marc po 450 - 457 5 Tudi ostali ir POMENI'ZDRAVjE*IN
'T sm X. ZAHTEVAlTE-lO-V-TRgDVINAH Vremensko poročilo
agrarne pa so se trgovale po 86. Med banS-nimi papirji oi bilo matnejiih sprememb. Narodna banka je dalje zelo čvrsta ter notira 5800 — 5900. Med industrijskimi papirji se je Trboveljska trgovala po 536, Vevče po 151, Slavonija po ti — 11.5. Dubrovačka po 420 in Danica po 142 — 145.
Devize in valute
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.94, Berlin 13.57 - 13.60 (13.585), Bruselj 0 — 7.P28, Budimpešta 0 — 9.9508, Curih 10935 do 1096.5 (1095). Dunaj 8.0025-8.0325 (80175), London - 277 45, Newyork 56.8 - 57 (56.9), Pariz 222.75 - 224.75 (223.75). Praga 168.60 do 169.20 (168.8). Trst 0 - 301 4.
Zagreb. Dunaj 8.0025 — 8.032o, Berlin 13.57 - 13.60. Budimpešta 9.9358 - 9.9658, Milan 300.4 _ 302.4. London 277.05—277.85, Newyork. 56-8 - 57. Pariz 222.75 — 224.75, Praga 168.4 - 169 2. Curih 1093.5 — 1096.5, ameriški dolar 56.175 — 56375.
Trst. Beograd 32.125 - 33 425. Dunaj 263.5 do 269.5. Praga 55.9 — 56.2. Pariz 74.1 do 74.4. London 91.975 - 92.175 Newyork 18.84 do 18.90. Curih 362.75 _ 364.75: dinarji 33.10 - 33.60.
Curih Beograd 9.135- Berlin 124, Ne\r-vork 519 925. London 25.33125, Pariz 20.42225 Milan 27.51. Praga 15.41. Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.195. Sofija 3.7425, Varšava 58.25 Dunaj 73.20.
Efekti.
Liiihljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 70. Vevče 140 — 0, Ruše 265 do 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škod3 449 _ 454. kasa 449 — 454. za februar 448 do 453. za marc 452.5 — 453, za december 470 _ 475. investicijsko 88 — 89, agrarne 55 — 55.5: bančne vrednote: Eskomptna 52 do 52.5, Katolička 34 — 36. Kreditna 90 do 92. Hipo 65 - 66. Jugo 96.25 _ 96.5. Ljubljanska kreditna 135 — 138. Obrtna 41.5 do 43. Pr?štediona 875 — 880, Narodna 5800 do 5900. Srpska 143 - 0: industrijske: Drava 550 — 570. Dubrovačka 420 — 430. Šeče-rana Osijek 540 - 0, Gutmann 210 — 220, Slavonija 10.5 — 11.5. Trbovlje 535 — 538. Union mlin 200 — 220, Tvornic? vagonov 25 — 27. Vevče 150 — 151. Danica 140—145.
Beograd. Vojna škoda 449 — 450. za marc 440 -I 449, investicijsko 88 — 89, agrarne 54-0. •
Ljnhlianska blagovna borza (9. t m.)
Les: Tendenca nespremenjena Zaključena sta bila 2 vagona, in 3icer 1 vagon bukovih plohov, parjenih. T., II.. od 20 — 100 mm. fco vagon meja po 1070 in 1 vagon desk. 24 mm, 4 m, TIL, fco vagon meja po 420. — Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključenih je bilo 8 vagonov pšenice. Cene so ostale nespremenjene Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %. slov postaja, mlevska tarifa, plač. dni); baška. za februar po 377.5 — 380, slavonska promofna po 370.5 — 372: turšči-c a (slov postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, za februar po 285 za marc po 2S0. za april po 295 in za mai po 300; m o -k a: bn?kn ?0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 525.
Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Pšenica: baška. 78-79 kg, 2 % 330 do 30; banatska. 78/79 kg, 2 % 322.5 — 332.5: gornjpbanatska. 78/79 kg. 2 % 320 — 330: Sremska. 7879 kg. 2 % 330 — 340. T u r-ščioa- bbška stara 240 — 250: balka. nova 232 5 _ 2425: za marc april 2425 — 250: 7,a april mai 245 — 2?2.5 Moka: baška rOgs in «-0gg> 465 — 480: baška <r2> 440 do 460: baška 420 - 440; baška <6» 345 do 360: baška «7? 290 - 300.
najboljše, najtrajnejše zato najcenejše!
tiefpnnitnški /!»«iid • ijfuhMnnt 9 februarja 1928.
Višina barometra 308.8 t®
Kraj
čas
opazovania
8. *
a o ■ m 30	Im it a E u H	« oi Š* U » se	Vriei vetra in brzina v metrih *	<J — JJ
, i	- j 4	95	mirno	
775	- t	h5	NW 10	i
7">	- o	84	SW 2	0
775-8	- 3	68	mirno	8
7 1	— 1	94	o.irno	2
715 ■	- 7	w4	mirno	. 0
?7fi-5	S	67	N 2	<
Ljubi latia	• -.4 S5 mirno	megla
f Maribor . Zagreb . . Beograd . Saraievo Škoplie Dubrovnik Split Praha
Solnce vzhaja ob 7.10. zahaja ob 17.20, luna vzhaja ob 22.16, zahaja ob 9M. \"aivišia temperatura dane9 ® Liubliani 9.2 C, najnižja 4.4,C.
Dunajska vremenska napoved sa petek: Prehodno nejasno vreme brez posebnih padft-
Vin. toplo, tapadno vretne bo trajalo dalje. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni severni vetrovi, nebo večinoma jasno, zjutraj megla, temperatura od 1 do 7 stopinj; morje mirna
Padavine
Vrsta
t mm do J ar*
Francoski ministrski predsednik Poincar6 govori v senatu.
Wilsonov spomenik v Pragi
Iz Amerike javljajo, da so na nemških parnikih, ki pojdejo letos poleti iz Amerike v Hamburg, oddana že vsa mesta. Ameriški državljani so se namreč namenili v poletnih mesecih v Prago, kjer bodo odkrili spomenik očetu 14 točk mirovnega programa bivšemu prezidentu Zedinjenih držav Woodrowu VVilsonu.
\Vilsona smatrajo Čehoslovaki za soustanovitelja češke države. Zato so naročili kiparju Albinu Polačku, ki je žive! dolgo let v Ameriki, naj izkleše Wiisonov spomenik. Polaček je izvršil naročilo, spomenik ie prelila v bron praška livarna Novak in letos poleti bo kip odkrit na praškem trgu.
Lindbergh križari po Južni Ameriki
Charlesa Lindbergha. ki je pred kratkim letel iz Zedinjenih držav v Mehiko ter je nato obiskal države Centralne in Južne Amerike, je te dni obiskala mala smola. Hotel je preleieti gorske grebene Cordillieres de los Andes, toda ker ni imel pri sebi kisika in aparata za dihanje, je moral načrt' opustiti ter kreniti v drugi pravec.
Pristal je v Venezueli. Šeie potem je našel neko sedlo, katerega je lahko preletel v višini 4000 m. Ta okretnost mu je dovolila, da je dospel v Marcai-bo baš ko je zahajalo solnce. Tam ga je sprejel predsednik Venezuele, Go-mes, naslednji dan pa je bil Lindbergh odlikovan z največjim redom venezuel-ske republike. Lindberghova turneja širom Amerike je sedaj končana in letalec se bo vrnil v domovino.
Skladatelj „kternaci]onals" - ruski državni upokojenec
Socialistično «Internacijonalo» je zložil Francoz Pierre Degeter. Mož je že star in živi v silno skromnih razmerah v St. Denisu. Sovjetski vladi je prišlo na misel, da bi bilo dobro, če bi se tega moža podprlo vsaj na stara leta. Pozvala ga je v sovjetsko Rusijo, kjer je pripravljena odstopiti mu primerno stanovanje v hiši «Veteranov revolucije«. Poleg tega bi prejemal Degeter državno penzijo.
Pierre Degeter je 70 let star. Letos v juniju bo 40 let, odkar je imel srečen trenutek in je zasnoval internacijonalo. Sovjetska Rusija je sprejela to pesem za svojo državno himno in ker priznava avtorjem nekaj pravic, se hoče oddolžiti skladatelju s tem, da mu na stara leta ponudi košček strehe in skorjico kruha.
Le vino vi skrivnostni letalski načrti
Chamberlinov impresarij, ki je lani priletel z letalom v Kottbus mesto v Berlin in ki je zapustil v Evropi prav slabe vtise ter mnogo dolgov, se pro* ducira sedaj v Ameriki. Kupil si je nov aparat z imenom »Columbia« ter je najel nekega pilotav da ga popelje neznano kam po zraku. Govori se, da
je nameraval leteti na Kubo, vendar se je moral polet odgoditi, ker je bilo vreme slabo.
Za ta dozdevni polet na Kubo je nas polnil Levine vse svoje tanke z bencin nom. Iz tega sklepajo Američani, da Levine ni bil namenjen leteti na Kubo, ampak nekam drugam. Iz Rige celo javljajo, da se je Levine sporazumel z rusko vlado glede poleta iz Newyor-ko v Moskvo čez Tihi ocean in Sibiri« jo. Vendar se o tem ne ve nič goto« vega; kajti Levine zanika vsa toza* devna vprašanja in hoče skrivnost ohraniti zase ter skovati ž njo nov ka« pital.
Povzročitelj belokrvnosti
Na zadnji seji Rontgenove družbe na Dunaju je predaval zdravnik dr. Franc Freund o nekem slučaju belokrvnosti (levkemije), na koži ki ga je sam zdravil. Pri tem je to bolezen študiral in si je pripravil nekaj mikroskopskih preparatov, v katerih je našel nenavadne celice. Te celice bi spadale po njegovem naziranju med protozoje (mikrobe) in bi utegnile bili povzročiteljice belokrvnosti. Ze dvajset let tega je trdil innsbruški profesor Lowit, da je ta nalezljiva bolezen, isto je trdil perlinski profesor Pappenheim. Oba sta bila našla v krvi podobne celice, toda drugi učenjaki so odločno pobijali te trditve. Zdi se, da bo prišlo po odkritju dr. Freunda to vprašanje spet na dnevni red. Ce se izkažejo njegova opazovanja kot pravilna, bodo bržkone kmalu našli učinkovito terapijo proti belokrvnosti.
Ženske postajajo mlajše
Pariški «Intransigeant» je priredil anketo na vprašanje: «Koliko let bi štela danes Balzacova «Ženska s tridesetimi leti?» V Balzacovih časih so smatrali žensko s tem številom let že za staro. Iz neštetih odgovorov, ki jih je list prejel, bi bilo razvidno, da se je ta doba v današnjih časih pomaknila mnogo višje.
Jean Giraudoux odgovarja n. pr. sledeče: «M!adosti ni mogoče omejiti.
I So ženske, ki ostanejo vse življenje mlade in druge, ki niso bili mlade niti v mladosti. Vse je odvisno od volje. Starost je bolezen, ki jo človek najlažje premaga.«
Kipar Bourdelle pripoveduje: Pred nekaj leti sem posetil inostranskega vladarja. Ko sem se sprehajal po parku, sem zapazil dve dami. Ena je bila plavolasa, sveža, vitka in elegantna, druga neokretna in resna. «Kdo je mična mlada dama?» sem vprašal svojega spremljevalca. Odgovoril je z nasmehom: «Mati vladarjeva.® «In druga?* — -«Njegova žena*. Mati je štela takrat 63 let; škandalna kronika je vedela pripovedovati mnogo o njenih uspehih pri moških. Sicer pa vemo kiparji, da je mnogo babic, ki bi jih nečakinje lahko zavidale za njih «akade-mije».
Končno še odvetnik Henri Roberts: «Če bi Balzac danes še živel, bi moral nasloviti svojo knjigo: «2enska s sedemdesetimi leti*. Vzroki za to večno mladost so higijena, šport in zlasti močna volja, ki se staranju upira.*
Velja tudi za moške?
Voronov ustvarja človeka in pol
V Parizu je imel profesor Voronov predavanje, ki je presenetilo vse poslušalce. Izjavil je, da mu ni toliko za pomlajevanje starih ljudi kolikor za to, da bi z vcepljenjem opičjih žlez otrokom med osmim in desetim letom ustvaril močnejše človeško pokolenje. Francoska in španska vlada sta mu že dovolili, da ustanovi v njih afriških kolonijah opičje gojilnice, tkzv. opičje farme, ki jih misli posejati tudi po obali od Napolja do Marseillea. V te farme bodo uvedli mlade opice. Ko postanejo osem let stare, bodo godne za operacijo.
Čez osem let bo začel torej Voronov svoje eksperimente. Pravi, da bodo ljudje po 100 letih zmožni živeti že dvakrat toliko kakor sedanji ljudje in da bo tedaj zunanja in notranja mladost nekaj samo po sebi umevnega.
Partija z Vaiiških Alp V Švici
Izdajalec Fort AriiarJ.
Velika pravda v Londonu
Ruski baron Igor Tilinski toži v Londonu japonsko državo, od katere zahteva 46 milijonov jenov gotovine. Njegova tirjatev ima realno podlago: Tilinski je izdal za rusko-japonske vojne Japoncem ruske načrte in je tako pripomogel k direktnemu padcu ruske trdnjave. Pri izdajalskem delu so mu pomagala še dva druga častnika, Teo-dorov in Vorskij.
Glavna pridobitev japonskega generalnega štaba v rusko-japonski vojni je. bil načrt o razvrstitvi morskih min pred Port Arturjem in pred Vladivo-stokom. Če bi Japonci ne bili dobili v roke tega načrta, bi bil zaman ves njihov napor in naskakovanje trdnjave bi
Pogled na Atene z Akropole
ostalo brez uspeha. Predajo Port Ar-turja je torej pospešila in omogočila samo izdaja.
Tilinski je predložil londonskemu sodišču pogodbo, katero so podpisali poleg njega dva njegova sotrudnika ter japonski maršal knez Jamagata. Ta je obljubil izdajalcem za njihovo peklensko delo 46 milijonov jenov. Denar pa je bil izplačljiv šele v 10 letih po padcu Port Arturja, dne 22. marca 1915. V pogodbi se je nahajala klavzula, da mora Japonska, za slučaj, če bi bila ta čas v vojnem stanju, izplačati nagrado šele po končani vojni.
Pogodba je bila napravljena v treh prepisih, od katerih se je ohranil samo eden. Soizdajalca Port Arturja, sotrudnika Tilinskega, sta namreč med tem časom umrla. Za tretjo kopijo pa sedaj teče pravda, s katero se obširno bavi angleško sodišče in angleška javnost.
Za Trlinskim stoji cela armada moških in žensk, ki so dvignili na račun menice za 46 milijonov jenov ogromne vsote. Vsi ti ljudje prisegajo, da je menica pristna. Sklicujejo se pri tem na mnenje angleškega izvedenca v takih rečeh Maca Governa, ki je videl posnetke dokumentov in so se mu zdeli docela verjetni.
Radi Jamagatove menice se je vršil že 1. 1912. v Ženevi velik proces. Tilinski je namreč napravil na račun menice že tedaj več milijonov švicarskih frankov dolga in se je moral zagovarjati pred sodiščem. Tedaj je doznala preiskava, da je menica s podpisom Jamagate primer največje goljufije v sodni kriminalistiki. Tilinski je bil obsojen na šest let, neka njegova prijateljica pa na 3 leta poboljševalne ječe. Ko je kazen deloma prestal, je pobegnil iz ječe. Oblasti so ga zopet prijele in poslale nazaj v Švico, kjer je odsedel kazen do kraja. Sedaj se je zopet pojavil na poprišču in'zahteva, da mu prizna pravico do ogromne odškodnine londonsko sodišče.
Chamberlain o položaja na Kitajskem
Včeraj je zunanji minister Chamberlain podal poročilo o odnošajih med Anglijo in Kitajsko. — Položaj se je znatno zboljšal. Debata o prestolnem govoru v lordski zbornici
London, 9. februarja, (lor) Včeraj je podal v spodnji zbornici zunanji minister Chamberlain porodilo o zunanji politiki Minister se je uvodoma zahvalil zbornici za njpno soglasje z vladno politiko na Kitajskem l.i politika, je nadaljeval minister, je bila rezultat skrbnega proučevanja. Njen razvoj od visi od dogodkov, ki se bodo razvijali na Kitajskem. Angleška vlada bo v vsakem slučaju ostala zvesta načelom prijateljstva in dobre volje napram kitajskemu narodu, čigar legitimne aspiracije so v soglasju z angleškimi interesi. Mi želimo le, da bi mogli naši trgovci na Kitajskem v miru trgovati in smo pripravljeni po možnosti upoštevati kitajske aspiracije glede revizije pogodb.
Na Macdonaldov očitek, da se položaj na Kitajskem ni toliko izboljšal, kakor se je pričakovalo, je Chamberlain izjavil, da divja na Kitajskem še vedno državljanska vojna in da ni na Kitajskem vlade, ki bi lahko govorila v imenu vsega kitajskega naroda Kitajski voditelji prihajajo in odhajajo, vlade pridejo in padajo tako, da je zelo težko angleški vladi izvajati načela svoje kitajske politike.
Chamberlain je govoril nadalje o vprašanju carin v kitajskih koncesijah in je nato prešel na vprašanja, ki izvirajo iz eksteri-torijalitete. Angleška vlada je ie priznala poslovanje modernih kitajskih sodišč v slučaju, da je angleški državljan tožitelj ali toženec. Angleška vlada je tudi pripravljena, da uvede pri angleških sodiščih moderno kitajsko civilno in trgovsko pravo. Kaotično stanje in državljanska vojna je velikanska ovira, katero morajo premagati kitajske oblasti, da zadostijo obveznostim, ki so jih
prevzele, ko je odstopila Anglija del svojih eksteritorijalnib privilegijev.
Nato 6e je minister bavil z vprašanji zmanjšanja angleških obrambnih čet na Kitajskem. število čet je bilo zmanjšano od 12.500 mož na 4500. Bil bi zelo vesel, je nadaljeval Chambrlain, ko bi se mogle odpoklical* iz Kitajske vse angleške čete, toda čas za lo ni še prišel in nobena odgovorna viada ne more zapustiti naših koncesij brez dovoljnih garancij za varstvo naših interesov. Z obžalovanjem moram ugotoviti pomanjkanje vsake avtoritete kitajskih oblasti. Kot minister navajam zadnji incident v Nankingu, kjer sc kitajske čete zasedle naš generalni konzulat in kjer ni mogel naš generalni konzul doseči, da bi kitajske čete izpraznile poslopje. Kljub vsem je položaj na Kitajskem nedvomno boljši kakor je bil prošlo leto. Protiangleški značaj političnih agitacij se je znatno omilil.
London. 9. februarja, g. V debati o prestolnem govoru v gornji zbornici se je lord Haldane v imenu delavske stranke pritoževal, ker je vlada v vprašanju zakonodaje glede tvcinic in washingtonskega dogovora pokazala svojo reakrijonarno naziranje. V iraenr bberaln^ stranke je lord Beau-champ nas.opil proti temu, da vlada v zunanji politiki ne sodeluje dovolj z Društvom narodov in da v posameznih pogodbah t raznimi državami ni dovolj povdarjala ideje razsodišča. Lord Salisbury je izjavil, da vlada ni iiotela obljubiti več, kakor one, kar bo mogla do volitev izpolniti. Vlada ni proti sklepom lazscdišČnib pogodb, vendar pa se taki sklepi zelo omejujejo po mnogih interesih, ki jih mora Anglija zastopati kot velesila.
„Matteottijev dom" na Dunaju
Dunaj, 9. februarja d. Občinski odsek za stanovanjske zadeve le sklenil imenovati novo občinsko stanovanjsko hišo v Sieben-brtrrtnenfeldgasse po umorjenem italijanskem socialističnem poslancu Matteottiju. Na hiši bo vzidana plošča, ki bo imela nastopni napis: V skomin na italijanskega poslanca in tajnika socialistične stranke Italije Giacoma Matteottija* ki Je 10. junija 1924 padel ko žrtev zvestobe svojega prepričanja.
Dr. Siresmannov odmor v Franciji
Pariz, 9. febr. s. Nemški zunanji minister dr. Stresemann je včeraj dospel v Mentone. Na kolodvoru ga je v imenu francoske vla* de pozdravil glavni tajnik prefekt departe« menita Alpes Marittimes. Dr. Stresemann je takoj s svojimi tremi spremljevalci od* šel na Cap Martin, kjer bo ostal več ted* nov.
Ameriški kapital za poljske železnice
Newyork, 9. febr. d. Poljska namerava v Ameriki najeti večje posojilo za svoje železnice. Tozadevna pogajanja med neka* terimi finančnimi skupinami se že vršijo, vendar pa so se pojavile težave zaradi ga* rancij. Brutto dohodki poljskih železnic jamčijo namreč v prvi vrsti za lansko po« sojilo v znesku 35 milijonov dolarjev. Se* daj skušajo doseči, da se bo del teh do« hodkov lahko uporabil kot jamstvo za se* daj nameravano posojilo.
Nova komunistična zarota na Poljskem
Berlin, 9. febr. (be.) Kakor poročajo ča* sopisi, so razkrili v vzhodni Galiciji in v Voliniji široko razpredeno komunistično prevratno organizacijo. Aretiranih je bilo okrog 50 oseb.
Rumunija in osemurni delovnik
Bukarešta, 9. februarja, (be.) Vlada je sklenila, da ratificira vvasliingtonsko kon* vencijo glede osemurnega delovnika.
Roparska nadloga v Mehiki
Mexico City, 9. febr. (lo.) V bližini me; sta Guadalajare so poskušali roparji raz« streliti vlak. Uničen je bil samo en voz. Roparje je pregnalo vladno zračno brodov* je. Vladne čete so ubile v bližini mesta Guadalajari 14 banditov.
Mnogo je poklicanih, malo izvoljenih
Iz Hollywooda poročajo, da je lan« sko leto potrkalo na vrata ondotne filmske industrije 50 tisoč duš. Bili so moški, bile so ženske, vsi so imeli en cilj: priti k filmu 1 Filmski režiserji pa so vzeli tisoče in tisoče v temeljit pretres. Rešetali so jih in rešetali — ostalo jih ni skoraj nič. Med zvezdni* ke je bilo sprejetih samo — devet in dvajset ljudi.
Tudi teh devet in dvajset izbrancev pa ni imelo sreče; da bi takoj prišli na platno. Napravili so komaj prvi korak k filmu — dobili so pogodbe od film* skega koncema. Zanimivo je vedeti, da sta med temi devet in dvajsetimi du sami dve omoženi ženski in dva mla* doletna otroka. Starost angažiranih fil* movcev pa je zelo različna. Razteza se od 5. do 60. leta.
Vsi bodoči filmski zvezdniki so do* bili diplomo od družbe »Central Cas* ting Corporation«, institucije, ki zdru* žuje mnogo filmskih podjetij in ki ji je prava naloga raziskovati prave sposob* nosti filmskih kandidatov. Najmlaj* ša bodoča filmska gojenca te družbe sta Jean Darling in Harry Spear. Prve* mu je sedaj pet, drugemu šest let.
X Addisonova bolezen ozdravljiva. V
berlinskem Medicinskem društvu ie poročal prof. Leschke o svoji novi metodi za zdravljenje Addisonove bolezni. Mladi dami, ki je bolehala na njej, Je vršil maflino pribist pod kožo. V kratkem času ie začeia nlena temnobronasta polt bledeti Ln smrti posvečena mlada žena ie bila rešena.
Kakšno ime bi dali naši dobi?
Pariška »Revue Mondial« je posta* vila vprašanje, kakšno ime bi dali na* šemu času kot kulturnemu in umetni* škemu razdobju. Začetna desetletja 19. veka poznamo n. pr. pod imenom romantike, 15. vek se zove doba rene* sanse 'td.
Na vprašanje so odgovorili med drugimi različni ugledni Francozi. Maurice Bedel je predlagal ime »ro* mancizem«, Catulle Mendes je bil za «mondijaIizem«. drugi so bili za glo* balizem. modernizem, za dobo kine* matografije itd. Sloviti slikar Van Dougen se je odrezal: Imenuimo io dobo cocktaila.
22 otrok
V neki belgijski vasi blizu Bruslja je rodila neka mati, žena kmeta Van Hul-la, 22. dete. Ta dogodek je povzročil veselje v celi državi. Sestavil se je odbor. ki je začel nabirati denar za vzdrževanje z otroki tako obilno blagoslovljene družine. Odbor nabira denar za posebno hišo, v kateri bo dovolj prostora za družino, ki se stiska sedaj v treh sobah.
Dva in dvajsetega otroka je krstil sam papeški nuncij monsignor Micara. za frstnega botra pa mu je bil guverner province Limburg. Belgijski kralj je poslal materi in očetu posebno darilo.

Zakaj ^ se ne igraš? ^ Ni mi vollo.
Kadar se zdravo dete svojevoljno oddaljuje od igre. imajo roditelj prav, da se pobrigajo Dete sicer n' bolno, ali brez surrcnje obstoji neka ka nevarnost njegovem organizmu Vzrok temu ie nepravilna prehrana OJkod apntiia ali razdražljivost deteta?
Dnevno nekoliko žličic Ovomaltine v šalici mleka bo zadostovalo, da se kmalu vrne veselje in volja do igre. pomaga pa tudi v rasti in razvoju
dVOHULT
so izvor zdravja in moči.
Radi njenega prijetnega okusa Ovo maltine rada už«va deca.
Dobite iih v vseh lekarnah, dro-gerijah in boljših delikatesah za ce: on: 100 gi 18.50 Din, 250 gr 36.25 Din in 500 gr 63.25 Din.
Zahtevajte zastonj vzorec, sklicujoči se ca ta list.
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
onstran iranic
Slučaj
_ Haendel
«Popolo di Trieste« se znova čudi, da se nahaja Haendel še vedno v zaporih v Za* grebu. Mislil je, da oni v Beogradu in Za* grebu, ki nosijo odgovornost, ne bi smeli ratificirati mnenja kakega funkcijonarja ali izbruha prenapetosti kateregakoli človeka. Toda Haendel pošten italijanski državljan, kriv, da je živel in govoril italijansko, je bil prijet iz zasede, iz maščevanja in je še vedno zaprt, dasi prav nobena stvar ne po* trjuje obtožbe. Gotovo je, da to, kar je pisal, ni ugajalo «Jutru» ali «Novostim», toda smešno je, sklepati iz tega, da je vršil špijonažo Njegovi dopisi v «Popolu» so bili podpisani na način, da se ga je lahko spoznalo, on ni ničesar prikrival. On je šel v Jugoslavijo z izkaznico našega prepove* danega dnevnika. Ali bj bil storil to, ako je hotel vršiti špijonažo?
Jugoslovenska oblast ve dobro, da Haen« efel ni bil špijon in da je zaprt popolnoma neopravičen. Vse to je preveč habsburško in Jugoslavija bi lahko pomislila, da ji mo* re prinesti nesrečo ...
Pod naslovom «Slučaj Haendel« je po* stavljeno vprašanje «Do kdaj?»
To je novo nesramno utikanje fašistične* ga glasila v sodno preiskavo proti Haendlu v Zagrebu. Pa še celo grozi! Na jugoslo* venski strani je bilo doslej v vseh stvareh napram Italijanom preveč popustljivosti in prizanesljivosti. «Popolova» predrznost Haendlu ne bo nič koristila!
Končno pravi «Popok)», da je Haendlova žena brez sredstev sedaj, ko je mož zaprt. Škandal za «Popolo», da jo pusti stradati, ko ji pač lahko pomaga iz polnih fašistič* nih blagajn.
p— V Sezam je umrl g. Fran Mahnič, tr« govec in posestnik.
p— Za poučevanje italijanščine s strani «-drugorodnih» učiteljev so izšle nove od« redbe glede vsposobljenostnih izpitov. Za* ključitr =e imajo izpiti do 31. avgusta. Iz« pit obsega pismeno nalogo in enourno iz* praševanje, v katerem mora učitelj poka= zati da obvlada italijanščino popolnoma.
t
9. februarja.
Premeten vlomilec
Razprava proti Lojzetu Zalarju jc bila »noči ob 20.45 prekinjena in se je nadalje* vala ob 2145. Senat je stavil porotnikom 12 glavnih vprašanj in 2 dodatna. Zatem .sta govorila zastopnik državnega pravdni* štva in zagovornik dr. žužek. Plaidoyerja sta bila zaključena malo pred polnočjo.
Porotniki so večino stavljenih vprašanj potrdili, nakar je bil Zalar obsojen na 5 let težke ječe s poostr°njem.
V	kazen se mu je vštel preiskovalni zapor od 21. IX. 1927. dalje Razprava je bila za* kliučena ob 2.30 zjutraj.
Uboj z nožem
Pri nas na Gorenjskem še vedno poje nož svojo krvavo pesem. Fantje pridejo v go* stilno, se opijo, skregajo in stepo. Običajno pr plača eden za vse z življenjem.
Obtoženec, ki je sedei danes pred porot* niki, pa: je že oženjen človek, star 36 let, in sicer mlinarski pomočnik Lovrenc Roz* man iz Rečice pri Bledu, , ki je bil že ka* znovan.
V	nedeljo 4. decembra lani so sedeli zve« čer "v gostilni Mangart na Rečici pri Ble«. du domači fantje Janez in Cene Poklukar, L. Valentinčič, Jože Gogala in zdaj že po* ko j ni Tone Vovk. Mimo so se med seboj pogovarjali. Okoli 21. ure jc prišel v go* stilno obdolženec v družbi z Alojzom Pretnarjem in Janezom Cerkovnikom. Ob* dolženec je prišel k mizi, kjer so sedeli domači fantje, in se je posebno z Janezom Poklukarjem prijazno pogovarjal. Gez 20 minut p.) obdolženčevem prihodu so fant« je plačali in odšli, med tem ko je ohdol* ženi še ostal v gostilni. V veži pa se je navedena družba domenila, da bodo spili še liter vina v kuhinji. Komaj so dobro sedli k mizi, je prišel k njim tudi obdol* ženec. Poleg gostilničarke Antonije Kof* lcrjeve sta bila v kuhinji tudi Janez Cer* kovnik in njegova žena Uršula, ki je sprav« liala svojega moža d^anov. Obdolženec je >ripomnil, da je treba ženo ubogati. V ša* i ie pokojni Vovk dejal obdolžencu: «Da,
toliko, kolikor ženo ti ubogaš.» To je za* dostovalo obdolžencu, da je jel Vovka zmerjati s smrkovcem in se začel bahati, koliko je prestal v Karpatih. Vovk mu je mirno odvrnil, da je marsikdo prestal to* liko kakor obdolženec, pa se nihče s tem ne baha. Pri tem besedičenju sta stala ob« dolženec in Vovk pri mizi drug proti dru« gemu obrnjena, bila sta mirna in držala sta roke v žepih. Nenadoma pa je obdol« žencc potegnil iz žepa odprt nož in ž njim urno trikrat sunil Vovka v levo stegno in mu prerezal žilo odvodnico. Razun tega je Vovk dobil nad levim kolenom spredaj na stefnu površno kožno obodlino. Vovk je ranam podlegel.
Predsednik: »Ali priznate svoje deja« nje?»
Obtoženec: «Bil sem pijan in če pijem sem ves zmešan. Tudi mene so namlatili drugi. Ali ne bodo kaznovani?«
«Skrbite raje sami zase in glejte, da se boste pravično zagovarjali. To je za obto* ženca najbolje.«
««PiI ne bom več.»»
«Upajmo. da nekaj časa ne.»
«-«:Vovk me je držal za vrat, pa sem ga samo lahno zbodel, da bi me pustil, po« škodovati ga nisem hotel. Tedaj sem mno* ->o pil in če pijem, mi malo manjka. Ve* ste, gospodje, tudi Vovk se je rad tepel; še starše je oklofutaI.»»
Janez Poklukar je pričal, da je v gostil« n? prisede! obtoženec k njihovi mizi. Ko sta se z pokojnim Vovkom sprla, je ta pri* jel toženca za rame, a Lovrenc ga je takoj csuval z nožem.
Ko je predsednik vprašal pričo, ali je ime! Rozman sploh kak vzrok suniti Vov* ka z nožem, je priča to zanikal.
Obtoženec je očital priči, da drži z Vov« kom. a priča je dejal, da govori kot pri fipevedi. saj je prisegel.
Tudi Vinko Poklukar je slično izpovedal. Rozman in Vovk sta imela roke v žepih, pa je hipoma Rozman potegnil iz žepa nož in trikrat «štihnil» Vovka Nekoliko pijan je bil Rozman res. Seveda so šli_ potem nadenj, da iim je prepustil svoj nož, a kaj, ko je bilo že prepozno. Ker je trdil zago« vornik, da Rozman ni baš posebno pame* ten, je priča odvrnil,. da tudi ni posebno neumen.
Tončka Heflerjeva je videla Vovka, ki je prijel obtoženca samo za ramo, ker mu je rekel «smrkovec». Sunka z nožem ni vi« dela, pač pa kri, ki je lila po štedilniku.
Zupan Jože Zaje je povedal, da pozna dobro obtoženčev značaj. Mož da je res bolj otročji; če dobi pijačo, pa zdivja. Ka* dar pije, se ne spominja naslednjega dne na ničesar. Vzgojen je slabo. Oče in mati sta rada pila, mati je bila žganjarica in moralno propala ženska. Sicer je pa obto« ženec marljiv delavec; služil je pri županu 4 leta.
Predsednik je ugotovil iz zapisnikov ne* katerih prič, da je bil Rozman usodnega večera res malo vinjen, pošteno pijan pa ni bil
Obtoženec je precej krepak, bolj koščen človek, srednje velike postave z okroglo rdečo glavo; posebno razumen res ni vi* deti.
Prdsednik je prebral dokaze, da, obto« ženoeva mati res ni bila pri pameti. Znana je bila kot moralno propala žganjarica.
Lovro Rozman je še pripomnil, da jo je že pred leti staknil enkrat po glavi, ki ga od tedaj rada boli; zato ne sme vživati alkohola, ki ga takoj zmeša.
Porotniki so glavno vprašanje o krivdi uboja potrdili in zanikali vprašanje, ali je storil obtoženec dejanje v popolni pijano« sti ali duševni zmedenosti.
Na podlagi tega krivdoreka je bil Lov« renc Rozman obsojen zaradi hudodelstva uboja na 2 in pol leta težke ječe s po« ostrenjem
Hudodelstvo posilne nečistosti
Alojzij Kosec je rojen 26. maja 1908. v Rašici, je samski delavec, že kaznovan. Obtoženec ima pokvarjene noge, manjkajo mu prsti, njegova zunanjost ni prikupljiva, njegov obraz razodeva, da je duševno sla* bo razvit Danes sc je moral zagovarjati pred poroto v tajni razpravi. Zagovajal ga je dr Cepuder. Lojze Kosec je znan po« tepuh, tudi šolsko vodstvo ga slabo opi« suje.
Porotnikom je stavil senat 3 vprašanja o krivdi, ki so jih potrdili, nakar je pred* sednik senata, na podlagi tega krivdoreka razglasil javno sodbo, s katero se obsodi Alojzij Kosec na 15 mesecev težke ječe s trdim ležiščem vsaka dva meseca, ker je septembra 1927 v gozdu med Trzinom in Rašico posilil 771etno Heleno Zajčevo, ok* tobra 1927. na polju blizu Poljan pri Klečali vrgel na tla Kristino Zatlerjevo in ukradel Zatlerjevi kakor meseca novembra 1927. v Dragomlju Frančiški Grčarjevi več stva« n. Preiskovalni in zavarovalni zapor od 27 novembra 1927. se mu všteje.
Jutri bosta razpravi proti Francetu Ma« roltu zaradi tatvine koles in proti Karolini Horakovi zaradi uradne noneverbe.
Žrebanje hockey tekem na ledu v St. Moritzu
St. Morit z, 9. febr. g. Danes se je vršilo žrebanje za hockev tekme na ledu. V prvi skupini igrajo Belgija : Anglija in Francija : Madžarska,. v drugi skupini Švedska, Poljska in Češkoslovaška, v tretji pa Nem« čija, Avstrija in Švica V soboto se vrše tekme med Avstrijo in Švico med Fran« cijo in Madžarsko, med Belgijo in Anglije ter med Češkoslovaško in Švedsko. V ne« deljo nastopijo Avstrija proti Nemčiji, Bel* gija proti Madžarski, Švedska proti Poljski in Francija prori Angliji, v ponedeljek Poljska proti Češkoslovaški, Belgija proti Franciji in v torek Nemčija proti Švici, v sredo pa Anglija proti Madžarski. Prihod« nje dni pa se vršijo finalne tekme.
Službene objave LNP.
(Iz seje upr. odbora dne 3. U. 1928.)
Kooptira se v upravni odbor na izpraz« njeno mesto g. prof. dr. Anton Bajec. — Na znanje se vzame demisija člana kazen« skega odbora g. Ladislava Zajca ter se kooptira na njegovo mesto g. inž. Vinko Kuljiš, član ASK Primorja.
Ukine se zabrana igranja SK Amaterju (Trbovlje), ker je med tem poravnal za« padlo globo 150 Din.
Nemčija odpošlje na olimpijado v Am* sterdam 276 aktivnih športnikov in 41 spremljevalcev.
SK Slovan se poziva z ozirom na njego* vo vlogo z dne 1. t. m. št. 17 — 28, da pred loži LNPu originalni dogovor, ki ga je sklenil s SV Rapid (Celovec), nakar bo LNP interveniral glede reklamiranega zne« ska 450 Din pri K. F. V.
JNS je z dopisom št. 888 vzel na znanje razdružitev TSK Merkurja (Maribor); na« vedeni klub je s tem črtan iz JNSa.
JNS je glasom dopisa št. 889 ugodil pro« šnji SK Železničar (Maribor) glede skraj« šanja karenčne dobe gotovim njegovim igralcem v toliko, da smejo dotični igralci nastopati po 6 mesecih od dneva prvega čitanja. Z ozirom na to odločitev JNSa se popravljajo verifikacije, objavljene dne 16. IX. 1927., kakor sledi: dne 9. VIII 1927 čitani igralci Stauber Rudolf, WagnerMaks Vogrinec Rudolf, Gruber Bogomir dobe pravo nastopa v prvenstvenih tekmah z 9. t. m.: dne 14. VIII. 1927. čitani igralci Fran* ges Ernest, Marčinko Aleksander, Paster* njak Siegfried dobe pravo nastopa s 14. t. m. in dne 4. IX. 1927 oitana igralca Petan Ernest in Hardinka Franc dobita pravo nastopa s 4. marcem t. 1. — SK Železničar se naproša, da tekom 8 dni vrne podsavez« ne izkaznice navedenih igralcev zaradi po« prave.
Kaznuje se SK Trbovlje po § 52. kaz. prav z globo 50 Din, ker ni rešil v stavlje« nem roku podsaveznega dopisa z dne 18. januarja v zadevi obračuna Olimpijskega dne; rok za poravnavo globe je 29. t. m. SK Trbovlje se obenem poziva pod prernio daljnjih posledic, da reši dopis LNPa do 14. t. m. — Po istem členu kaz. prav. se kaznujejo z globo po 25 Din klubi Krako* vo, Slavija, Slovan, Javornik, Disk, Ama» ter, Atletik SK, Celje in Šoštanj, ker še vedno niso predložili LNPu opetovano ur« giranih kontrolnih seznamov svojih verifU ciranih igralcev. Navedenim klubom se stavlja nov osemdnevni rok za predložitev teh seznamov. Rok za poravnavo globe je 29. t. m.
Člani LNP se naprošajo, da čimprej no« ravnajo savezno članarino v znesku 100 Din za leto 1928 in letni olimpijski prispevek 30 Din. Vsi pod^avezn? klubi prejmejo te« kom Tvnhodn iih dni izvlečke svojih računov pri LNPu. Morebitne reklamacije je javiti do konca t. m.	^-jnik I.
Seja upravnega odbora in tehničnega odbora JZSS. se bo vr§ila danes ob 19.30 v kavarni »Emona«, damski salon.
SK Svoboda. Danes danski sestanek ob 19.30 v Gradišču, pritličje. Radi nedelj« skega treninga naj se sestanka udeleže vsi člani. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Pozivi jem vse igrače, da se udeleže važnega sestanka, ki se vrji da* nes ob 20. v klubskem lokalu. Igrači naj prineso s seboj vso- klubsko opremo, ki jo posedujejo. Sestanek je posebno važen za« radi merjenja čevljev, katere nabavimo dru gi teden. — Nač. nogom. sekcije.
SK Slovan, nogom. sekcija. Danes so stanek vseh igralcev pri LIoydu. Dnevni red: volitev novega kapetana. Navzoči mo« rajo biti vsi igralci I. moštva: Osterman, Marchiotti, Globelnik, Skalar, Volkar, Bu« cik, Kernc, Schlegl, Ključec, CiTOvič, Lum« bar, Novljan Tudi za vse ostale je ude« fežba na. sestanku obvezna. — Tajnik.
Prvenstvo beograjskega podsaveza. Po nedeljskih prvenstvenih tekmah v Beogra« du je stanje prvenstva nastopno: 1. BSK (12 točk), 2 Jugoslavija (10), 3. Jedinstvo (6), 4. BUSK (4). 5. Soko (3), 6. Slavija (1).
OPISI
RADEČE. Pri požaru 27. m. m. je na$e
gasilno društvo z velikanskim trudom ter z življensko nevarnostjo rešilo in preprečilo upepelitev poleg gorečega poslopja stoječih objektov. Čeprav ie te že objemal plamen. Izrekam društvu najprisrčnejšo zahvalo! Vsa čast in hvala tudi onim someščanom, ki so tako požrtvovalno pomagali pri gašenju Mnogo ie oripomogel k uspešnemu omejevanju ognja tudi liidrant Trinkovega vodovoda. Prav tako iskrena zahvala celjskemu in loškemu gasilnemu društvu, ki sta prihiteli v najkrajšem času ca pomoč. Fran Hmelj.
LJUTOMER. Dramski odsek Sokola bo priredil v nedeljo 12. t. m. ob 15. igro »Deseti brat«. Opozarjamo občinstvo, da se bo pričela predstava brezpogojno točno ob 15. uri	303
POLJČANE. Na Svečnico se je vršil občni zbor »Čitalnice«. Iz poročil funkcijonar-iev ie bilo razvidno, da društvo prav vzgledno deluje: to velja zlasti za orkester in pevski zbor pod vodstvom g. Živka. Pri volitvah je bil izvoljen skoro celotni stari odbor pod oredsedstvom dr. A. Hromov-
S ŠMARJE PRI JELŠAH Sokolsko društvo le pretekle dn< slovesno proslavilo 501etni-co Otona Župančiča. Po uvodnih besedah dr. Šašla je br. Ferjan v kratkih obrisih podal jubilantovo življenje in delovanje za slovenski narod. Sledile so deklamacije naše dece m recitacije s. Vide Mulejeve in br. Berceta. Oficijelni de! je zaključila me-lo-drama br. Feriana ob spremljevanju ge. Trstenjakove.
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo je ime'o 22. januarja svoj 52. redni občni zbor. Iz poročil društvenih fuiikcijo-narjev je bil razviden vsestranski napredek v preteklem letu. Društvo je priredilo 6 dobro uspelih iger, več kinematografskih predstav in poučnih predavanj ob spremljevanju filmov ZKD ter tombolo. Društvo ima svojo knjižnico, ki se stalno izpopolnjuje. Šteje okrog sto članov, ki so prečviali v preteklem letu 3.150 knjigi i
ŽIRI. Te dni se je poslovila od nas navdušena Sokolica Angi Kregarjeva. soproga carinika Ves čas svojega bivanja v Žireh je delovala neumorno v raznih odsekih. Za njeno požrtvovalnost ji izrekamo ob odhodu globoko zahvalo.
KAMNIK. Sokol v Kamniku priredi 18. t. m ob 20. uri v vseh gornjih prostorih Društvenega doina maškerado. Svira prvovrstna godba K tej vsakoletni priljubljeni prireditvi Sokola vljudno vabi odbor. 308
NOVO MESTO. Opozarjamo novomeško občinstvo na gostovanje šentjakobskega gledališkega odra iz Ljubljane, ki se vrši jutri v soboto 11. t m. in sicer gostujejo z duhovito komedijo »Igra v gradu«, ki Je žela pri vseh dosedanjih predstavah popoln uspeh pri kritiki in občinstvu. Nade-
jamo se. da bo novomeško občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička, kakor pri vseh dosedanjih gostovanjih Šentjakcb-čanov.
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. Sokol v Radečah priredi 12. t. m. ob 20. uri maškerado. Vabljeni vsi prijatelji Sokola.
311
GUŠTANJ. Društveno življenje je posta-lo nenavadno živahno. Saj imamo kar 5 pevskih zborov. 2 tamburaška zbora in 2 godbi, ne vštevši Številnih drugih društev! Zato pa se tudi vrši prireditev za prireditvijo. Prav posebno razveseljivo je gibanje obrtnikov v zadnjem času. Prvo vzpodbudo je dala pred poldrugim letom ustanovljena obrtno-nadaljevalna šola. Šele pred 5. meseci so se osnovali mladi, toda resni, inteligentni rokodelski pomočniki Društvo rokodelskih pomočnikov in že imajo 2 zelo lepo uspeli prireditvi za seboj. Decembra meseca so vprizorili Nuši-čevega »Navadnega človeka«, na Svečnico pa Molierove •»Skaplaove zvijače«. Pri vprl-zoritvi te zadnje gre je bil obisk tako številen, da ga «e ni zlepa doživela sokolska telovadnica. Mladim obrtnikom iskreno čestitamo k njihovim uspehom! Razume se, da so ti povzročili zavist pri še včerajšnjih prijateljih mladih pomočnikov. Tako so že opetovano skušali tukajšnji socialisti zaplesti društvo z raznim Izzivanjem v škandale. Vsa čast mladim obrtnikom da niso šli v nastavljeno past! Izzl-vači se lahko pretrgajo. da obsoja njihovo obnašanje ves Guštanj — tudi vsi resni ln pametni delavci I
STRAZIŠČE. Na Svečnico se je vršil pri Korošcu občni zbor Gasilskega društva. Le-to ima sedaj 3 brizgalne z vsem potrebnim orodjem in gasilskimi uniformami. Pred 2 letoma si ie društvo sezidalo nov dom. ki ie v ponos vsei Gorenjski.
BLED Občni zbor k. o. SDS se bo vršil v nedeljo 12. t. m. ob 16. uri v hotelu Troha Vabljeni vsi pristaši SDS! Po občnem zboru iavno predavanje g dr. Rape-ta o doživetjih v zrakoolovu Vstop prost!
ŽIBERŠF NAD LOGATCEM Dne 5. t. m je priredila ZKD ob veliki udeležbi vašča-nov zelo zanimivo predavanje g. prof. Dov-žana iz Ljubljane o pračloveku Istega une se je vršilo tudi predavanie sreskega kmetijskega referenta g Zdolška iz Logatca o nujni potrebi kmetijskega knjigovodstva na kmetih. Tudi to predavanje je b-Ia prav lepo obiskano.
RUDARSKO GLAVARSTVO V LJUBLJANI
Knaiijeva ulica 9/1.
išče s l. majem 1928 5—7 sob (po velikosti za uradne prostore.
BIFE n RESTORAN
KASINO
na Terazijah oddamo takoj v zakup z vso gostiiniŠKO opremo.
Pojasnila pri Semaji de Maj o,
advokatu, Beograd Kralja Milana 9.
Telefon 901.
Žagarja -sodarja
za vodstvo izdelovalnice lesenih sodov ter
energičnega nadzornika
sprejme večja cementna tovarna v Dalmaciji
Ponudbe oa „poštni predal štev. 167".
Biti mora strokovnjak, ter mora razpolagati s potrebno garderobo,
jamčevino in znati tuje jezike. Ponudbe s priloženimi spričevali in sliko na upravo
»Hotel Central", Sarajevo
Nest«? trs štev. li
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
OCARINJEN JE
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hiro, skrbno iu po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljub« Ijana, Masarykova cesta 9 (nasproti cari; narnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.

za pohištvo iščemo za Beograd, kurjeni in dobro kvalificirani reflektanfi naj pošljejo lakoi ponudbe s zahtevami pod , Strugar" na Aloma oglasni zavod Beosziad Ko arčeva 7.
Bolni na pljučih!
Tisoč že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi Umetnosti prehranjevanja,
ki je že marsikoga rešila smrti. Ona more po'eg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen hitro premaga. Nočno znojenje in kašelj prenehata, telesna teža se poveča ter po vseobčem poapnenju skrajša bolezen Resni možie zdravniške vede potrjujejo prednost te moje metode in io radi priporočajo. Čim preje pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem boljše.
Popolnoma zastonj dobite mojo knjigo iz katere boste orpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v celem razposlal samo
10.000 izvodov zastonj radi tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito knjigo. Pišite na naslov: GEORG FULGNER. Berlta-Nenkolln. Ringbahnstr 24 Abt 870.
ELIKATESI
NAJCENEJE se kupi v novi
K JARC „PR1 TURISTU
DUNAJSKA CESTA 7.
u
NAZNANILO PRESELITVE.
Poročam cenj. de odaja cem in odjemalcem, da sein preselil strojno pletenje Evtj. S o nač
Pred Ško ijo l/I. na Sv. Petra cesto SI, kjer tua> spreiemam vse pletene predmete v p edeiavo ali popravi-o ter podpletenje noga ic. Cene izvamedno nizke ter točn* po^režPa	Se p^av toplo rviporoča tvg. Bonač
Občinskim uradom
m raznim podjetjem priporočamo
Oheni državlfaoski zakonik
Cena v platno vezani knjigi s poštnino Din 155
Mili Mil ifW * Hi
onne«
aii kompanjonko
išče gospa, ki iux& na naj-prometneJSem kraju t Novem S&du lokal, primeren za modni salen ali mo-distko. Ponudbe pod liiro .Lepa bnciuinost. na oglasni zavod Schmolka, Novi Sad.	2699-a
Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša dobra mamica, babica, teta in tašča, gospa
ti oglejte za.lc'0 krafrCib brzosivalnih strojev, najnovejše iznajdbe moderne tehnike. Na t« stroj Šivate popolnoma enostavno vsa-kovretno blago, naiitke in Čipke s cikcak šivom, vezete vezenine, pumbe in stumbnico. Pouk v vezenju brezplačen. — Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko •Tribuni. F B L... Ljubljana, Karlvvska cesta 4.
42
M*
V.
žf A,
ar roj. Obresa
v starosti 85. let danes mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Mariji Magdaleni.
Jesenice, dne 8. februarja 1928.
Ernest Hribar, sin.	Matilda Hotfman, hči.
Amalja Hribar roj. Oblak, sinaha John Hoffman, zet.
Frida Hribar, vnuka.
fltfVTRO» St. 35
8
Petek 10. H 1528.
Zaue Grey: V
52
Železna cesta
Roman.
>Neale!« je vzkliknil neznani znanec. »Iščem vas kakor iglo v seniku.«
»Ne morem se spomniti,« je odvrnil Neale.
»Stavim, da me Larry pozna,« je rekel tujec in se nasmehnil cowboyu.
»Menda! Cambell ste. Bili ste progar pri Baxterju.«
»Točno.« Campbell jima je podal roko; videti je bil razburjen in ves vesel.
»Da, zdaj mi je, kakor da vas poznam,« je zamišljeno rekel Neale. »Iskali ste me?«
»In še kako!« S temi besedami je Campbell podal Nealu pismo.
Neale ga je odprl in ga je naglo prečital. Baxter je s kratkimi, nujnimi besedami pozival Neala, naj se neutegoma vrne na delo. Pismo se je čitalo kakor povelje in Nealovo srce je jelo burno utripati. Stal ie in strmel v vrstice. Larry je čital pismo preko njegovega ramena.
»Tega sem se nadejal, dečko!« je vzkliknil. »Pravim ti, pojdi!«
Neale je počasi zmajal z glavo.
Campbell se je naglo, nervozno zganil. »Neale, povedati vam moram, da vas čaka več nego služba, ki ste jo imeli!«
»Kaj pravite?«
»Zapadno od Bentona so inženjerji naleteli na zapreko. Vražje mesto! Sai ste bili s Henneyem v hribih, ko so merili to progo. Globoka zaplavina je tam — hudi vzponi in ovinki. Delo se je ustavilo. In Baxter se je zaklel: 'Neala moramo dobiti nazaj in ga moramo!'«
Neale je pomolčal. Nato je dejal: »Nu, recite Baxterju, da se mu zahvalim za dobro mnenje o meni in da mi je žal, ker ne morem ustreči njegovi želji.«
Bilo je, kakor da hoče Campbell še nekaj dodati, pa se ne čuti pooblaščenega. Njegov obraz je postal nejevoljen. »Prav, Neale. Vaše besede sporočim, a pripravite se na to, da se vrnem.«
Iif je šel svojo pot.
»Neale, nekaj je v zraku,« je rekel Larry. »Oh, kar valjal bi se od smeha! Brez tebe ne morejo zgraditi železnice.«
»Saj slišiš, da se branim.«
»Da, slišal sem,« je dejal Larry s krotkim glasom, »a šel boš, če jaz kaj vem, pa da te moram zvezati kakor svinjo in sam odnesti, kamor treba.«
Neale je molčal. Če bi bil rekel še besedico, bi bil izdal prijatelju svojo misel.
Ko sta z Larryjem odhajala iz hotela, je bilo solnce že visoko na nebu. Nealu je bilo, kakor da čuti v jutranjem vzduhu nekaj globljega, ne samo solčne svetlobe. Ob pogledu na Campbella, ki je čakal na tistem vogalu ulice, prav tam, kjer sta ga bila srečala prejšnji dan, je jela kri v Nealovih žilah hitreje utripati.
Campbell se jima je svetlo nasmehnil v pozdrav. »Evo me spet,« je dejal.	4
»Vidim,« ie prisiljeno rekel Neale.
»Sporočilo imam za vas od vodje.«
Larry se je primaknil bliže, vlekoč se za pas, kakor je bila njegova navada, in oči so se mu zasvetile.
»Pravi, da zahteva od vas — kot osebno služnost — da ga po-setite,« je nadaljeval Campbell.
Neale je zardel. »General Lodge!« Rahla toplota se mu je razlila po žilah.
»Da. Ali pojdete z menoj?«
»Hm — zdi se, da ni moči drugače,« je odvrnil Neale. Ni mu bilo, kakor da se je odločil. Saj s tem še ni bilo rečeno, da se mora vrniti na prejšnje delo. A tedaj mu je položil cowboy roko na rame. Toliko da ni omahnil pod njeno težo. Larry je kar zijal.
»Stopita noter in zajtrkujta. Naročita tudi zame. Vrnem se takoj.«
»Podvizati se moramo,« je odvrnil Campbell. »Komaj pol ure
nam ostane, da se najemo in ujamemo delavski vlak.«
Larry se je vrnil v hotel, med tem ko je Campbell odvel zmedenega Neala v restoran in naročil zajtrk. Nealove misli sicer niso bile Bog ve kako omamljene in zmedene, a dejstvo, da je general Lodge osebno poslal ponj, mu vendarle ni dalo miru. Campbell je med tem naglobesedno žlobudral o zidovju, nasipih, vodnih soteskah in drugih stvareh, ki jih je Neale poslušal, ne da bi jih bil jasno razumel. Nato se je vrnil Larry, nesoč v roki Nealovo potno torbo, ki jo je postavil predse na klop.
»Mislim, da je najbolje, če jo vzameš kar s seboj,« je dejal z za-tegnjenim glasom.
Neale je čutil, kako ga nekaj nese po neznani poti.
Poslej niso več dosti govorili. Naglo so pojedli zajtrk in se nato odpravili na postajo. Campbell je zlezel v enega izmed voz delavskega vlaka.
»Peljite se z nama, Larry,« je rekel.
Tudi Neale se je pridružil tej prošnji. »Da, pelji se.«
»Oh, jaz bi rad, da se uveljaviš in da zgrade železnico; oboje pojde hitreje, če mene ne bo tam,« je odvrnil Larry. Njegove sinje, svetle oči so se toplo upirale v prijatelja.
»Čez nekaj dni se spet vidiva, Larry,« je rekel Neale.
»Ne, ne, dečko, ti ostaneš tam.«
»Odložil sem svoj posel in s tem je stvar končana. Lahko da jim priskočim na pomoč — za dan ali dva — iz uslužnosti do šefa. Toda —« Neale je zmajal z glavo.
»Dečko, če ti je le trohico do mene, se vrneš na delo.«
Neale je zamišljeno pomolčal. »Če mi je kaj do tebe? Po zlu poj-deš, Larry, čisto po zlu, ako te pustim tukaj samega.«
»Ho, če pa ti ostaneš, pojdeva obadva po zlu,« je ostro odvrnil Larry; nekaj se je bilo neopazno izpremenilo v njem. »Meni je usojeno, da me vzame vrag — ako me ni že vzel — a tebe se to ne tiče!«
»V dvoje gre laglje,« je rekel Neale, hoteč se pošaliti. Toda po-izkus se mu je klavrno izjalovil. Larry ga je navdajal z resno skrbjo.
Naročila, ut, ara. dopt&a.. Lic&Usjo, tnalih, oglasov, ja> podat, na, Ogiasnuoti, dalak -Jutra,' Jjublpino, VrrširtuJva^.TaL št. g-j.
JLaJLt, oglasi, &i slu iujo ^ posrvxLcnjalne in, rocu^iL na, ruxnuuoa, občinstva,- vsaJza. b<is<uLa ^o pas- -Naj manjšo znasak. Din, VrtstojbuLCL &a- fifro Dmj
Vjvl vrurtojbisva. jt. uparla, to obutvam- c /utsocdorru, str cat rt, oglasu ne prvobcuo čtkoutu, račun, postne ksa. idrna CptHf/ma.šl
ian^tut,^	ul, oglcusu trgovskega, ali
r^Jzlajruicga zsuzcaja, vsaka bastsLa/ Dut - Naš-manjši znesek Vm to - Vrtstojbvna, za šifro Dm,
Ekspozitur jjJsjI^S
o
slove tnalih
v sisls
Celovška ejesša štev, 53
sprejema oglase ter daje naslove maiih .oglasov
oglasov
Din 2-—
pošiljamo ie tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo preje! odgovora
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Najlepša drva
Cebin. tVolfova ulica l/Il.
a
Čevljar, šiv. stroj
skoraj nov, poceni prodam. Ugodna prilika. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Čevljar*.	4120
Razne predmete;
hrastov pult, 3.15 m dolg; stelažo, 3.50 m dolgo. 2 m visoko in 50 cm široko; železno dvokolico za gkla-dliče;
železen plug, dvolemežen; novo, dvojno »Amag* pum-po
Več stavbnih parcel
od 580—600 m5 prodam v Stožicah pri Urbančku, ob Dunajski cesti. — Pojasnila daje Saksida, Poljanska c. št. 7L	4302
Gostilno in kavarno
z vsem inventarjem, v centru Ljubljane takoj poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 4061
Poslovne lokale
2 Telema Ujaka (Ausguss); ^ 1 A^Lj?^
Gornjih delov
izdelovanje ter popravila Tseh vrst Čevljev sprejema M. Peternel, Sv Petra c. št. 6.	0079
Siužinčad
kuharice, sobaries, natakarice, hišne itd dobe najlažje službo v Beogradu — ako se oglase v birou Eko nomija — Beograd. Va-ina plica 11	3133
Kuharico
tamostojno in veščo vrtnih del, --prejme zdravnik v trgu. Ponudbe na podružnico «Jutra> v Mariboru pod <Samostojna». 4282
Pikola
* hrano in stanovanjem v hiši sprejme kavarna Narodni dom v Kranju. 4205


Podzastopstvo
oddam za Kranjsko (razven Ljubljane) za 3 dobro uvedene predmete. Reflektiram samo na gospoda, ki že potuje po deželi r si>ecerij-ski stroki. Ponudbe z natančnimi podatki na oglas, oddelek »Jutra.» pod šifro »Zastopstvo takoj*. 4221
Službo poteka
za modno ali manufaktumo stroko, najrajo moško perilo, sprejme samostojen trgovec. Cenjene ponudbe na oslasni oddelek »Jutra* po1' • Mesto potnika 2080». 4217
-tf. it:- J"
Poslovodio
»Ii poslovodkiajo sprejmem t dobro in jtalno službo k prvovrstnemu podjetju. Potrebno je nekaj kapitala. Ponudbe na oglas, oddelek «.Tutra> pod *ifro * Poslovodstvo*.	4"46
Fanta
»drave.ga in krepkega. poštenih staršev, sprejmem kot vajenca v kovaško delavnico za izdelovanje sekir in motik. Hrana in stanovanje v bisi. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Celju pol značko »Vstrajen*.
4345
i?!
se temeljito in trajno odvadite Najboljše priznaini-ce in reference Prijave za novi tečaj vsak dan od 2—3 = Ljubljani. Beethov nova ulica 4. prit!., desno Pavla Kovač, špecia listin ja za govorilno gimnastiko
Klavirska igralka
dobra, želi službe pri orkestru v kinu, kavarni ali restavraciji Ponudbe pod »Igralka 1928* na oglasni oddelek »Jutra*.	4259
Kontoristinja
želi službe Gre nekaj časa brezplačno. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Začetnica*. 4194
Pomožna kuharica
želi službe v gostilni. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra».	4350
Kuharica
pridna in poštena, srednjih iet, z večletnim spričevalom, želi službe k majhni obitelji v Mariboru Naslov pove podražnea Jutra v Celju.	4344
Učenka
ki se je že učila v trgovini 1 % leta, želi službe z vso oskrbo. Joško Bevčič, Kette-Murnova, Ljubljana.
4320
Natakarico
ki je tudi kuharica, staro 24—38 iet, sprejmem. Na-.-lov pove oglasni oddelek »Jutra*.	4268
G. Tli Eotman:
Natakarica
dobro izvežbana, želi boljše službe. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	4241
Žagarja-sodarja
m vodstvo izdelovalnice le-»enili 5odo-- ter energičnega
nadzornika
fiprejm« veliika cementna tovarna v Dalmaciji. — Ponudbe na poštni predal 187
Čevljarski mojster
dobro izvežban v izdelovanju čevljev za deželo, dobi dobro službo in stanovanje nekaj časa brezplačno. — Informacije daje Franc Bo-rišek, gostilničar v Sklen-drovcu. pošta Zagorje
4321
Prodajalko
oziroma učenko sprejmem takoj. Ponudbe 6 sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod «Delikatesa>.	4313
Hlapca
treznega in močnega, neomenjenega, sprejmem takoj k par konj. Biti mora zaneeljiv in pošten. Ponudbe na naslov: Anton Puntar, trgovina vina — Logatec.	4327
Fotografi!
Inteligenten vajenec fotografske stroke, ki že 1 leto opravlja vsa dela v temnici ter že poziti\Tio in negativno retušira, išče radi opustitve dosedanjega ateljeja. mesta, kjer bi mogel nadaljevati učenje. Reflektira na stanovanje in hrano. Ponudbe pod šifro »Takoj koristen* na oglasni oddelek t.Jutra>.	4211
Absolvent trgovske univerze
star 25 let. samec, e popolnim znanjem nemščine, italijanščine, francoščine, srbohrvaščine ter strojepisja, želi službo koresponden-ta ali knjigovodje v kateremkoli kraju Jugoslavije. Pismene ponudbe pod šifro »Delaven* na oglasni oddelek »Jutra*.	4091
Uradnik
absolvent trg. šole z nekaj prakse v lesni industriji, vešč slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter tudi drugih uradniških poslov, želi službe. — Pripravljen je sprejeti tudi kakršnokoli drugo primerno službo Doknmenti na razpolago Zahteve skromne. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Skromen*
3915
Kapelnik
in pevovodja, vsled nemogočega delovanja na glasbenem polju v Julijski Benečiji, želi primernega na-meščenja, — Ponudbe pod »Dober kapelnik* na oglas, oddelek »Jutra*. 4329
Brivski pomočnik
24 let star, ki dobro striže bubi in ondulira, želi službe v brivskem salonu. Govori hrvatsko, nemško in češko. Pogoji povoljni. — Simandl pri brivcu Vajtn v Kranju.
Toda v hiši je povedala mati Topoglavee-va žalostno novico. Drvar je bil kupil veliko črno muco, in ko je prišel bratranec Topo-glavec nekega dne k Dolgorepčevim v goste, ni bilo o njib duha ne sluha. cBržkone jih je muca požrla^ je dejala. cZakaj, če bi ji bili ušli, bi se bili gotovo zatekli k nam!>
Prodajalka
poštena in zanesljiva, z najboljšimi spričevali, želi službe v kakem večjem špecerijskem podjetju. Nastopi talkoj ali pozneje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra>.	4326
Motorno kolo
do 5 HP, ali dvosedežen avto, brezhiben in dobre znamke, kupim. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »MotoPkolo*.	4339
tropju na Aleksandrovi c. št. 1, skupno ali posamezno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	4332
decimalno tehnlco za 100 kg vitlo (Aufzugrolle) 80 cm
preaner; Kugeikloset (Austerlitz patent); železno vrtno klop; brzoparilni kotel »Alfa*.
2	železna soda za bencin; težke škarje (Hebelschere); krožne škarje (Krelsschere) železno stružnico (Dreh-
bank) 1 m; 4 medene električno svetilke, za omarice; 60 m železne cevi 3/8" —
Za vodovod; 11 kompletnih šaluzij za okna, 90 cm širokosti;
3	kompletne, trde, fine
spalnice m	Lepe prostore
kompletno jedilnico poceni za boljše skladišče, aH proda Franc Žužek Bled L večji obrat oddam v na-4260 jem v Ljubljani, v bližini gorenjskega kolodvora. —
Prazno sobo I Hiromant
podstrešno - 8 posebnim pride ta nekaj čaea v Ptuj vhodom oddam samo solid., Prične da« U. febr ter Qi gospodični Ponudbe na' osUne do 15. febr. 1028 r
oglasni oddelek »Jutra* pod i Ptuju	4285
»Valvazarjev trg*. 3949
Sobo za 2 osebi
z elektriko in separiranim vhodom, blizu bolnice oddam boljšima gospodoma ali gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4306
Solnce moje!
Prišla! Srečna — ko Vaj zagledajo moje oči! — Poljubi jen!	4997
Gostilno
na zelo prometnem kraju v Šoštanju oddam v najem. Ponudbe reflektantov, ki imajo osebno pravico na oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna Šoštanj*. 4248
Excelsior» Portland cement
visokovreden
iz splitske tovarne
dobavlja na sklepe in va-goaska naročila
ravnatelj M. Rozman
Ljubljana VII.,
Goriška cesta.	4295
9
Največje skladišče AVSAM KAJON Sarajevo — Prestolona slednika Petra ulica 26

Razglednice
ca šaljivo pošto, 100 kom po 25 Din dobavlja trgovi na U. Tičar, Ljubljana
3349
Hmelovk
kupi 3 vagone J. Detiček, Velenje.	4203
Cvetka in njena mamica sta se nato jadrno vrnili v svoj gozd. Najpreje sta se šli poklonit kralju Bradivoju, ki ju je kaj ljubeznivo sprejel. Cvetki je odpustil, da je bila osvobodila štorkljo; ko pa je slišal o hudobnem drvarju in njegovi ženi, je neutegoma velel sklicati vse gozdne živali.
Pribor
nov, 6 parov vilic in nožev, prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »It. 12*.	4328
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v naj večji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec. Grosuplje.	261
Moderna jedilnica
orehova, poceni naprodaj. Pojasnila daje skladiščnik »Balkana*.	4227
Radioaparati
prvovrstni, radi opustitve trgovine za polovično ceno naprodaj. — _ Pojasnila daje »Posest*, Miklošičeva cesta 4124
Vrata in okna
stara, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
4334
Hmelovk
lepih smrekovih, od 6—9 m dolgih prodam 2 vagona, franko nakladalna postaja 6 Din komad; franko Savinjska dolina 7 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
Pisalno mizo
za pisarno, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe pod »Pisarna* na oglasni oddelek »Jutra*.	4333
Pisalno mizo
iz trdega lesa, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na
oglasni oddelek »Jutra* pod »Pisalna miza*.	4263
Dobava ležišč
Podpisana direkcija razpisuje dobavo 30 ležišč za vozičke. Pogoji na razpolago pri direkciji državnega rudnika Zabukovca, p. Griže.	4301
Železno blagajno
erednjeveliko, kupim proti takojšnjemu plačilu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
4209
Prostovoljna javna dražba
hiše z vrtom ter 1 ha gozda — na prometnem kraju Dolenjske, 2 minuti od kolodvora, se vrši dne 15. t. m. ob 11 uri dopoldne. — Prodajna cena 40.000 Din. Pismene ali ustne ponudbe na lastnika: Alojzij Bajec, pek. mojster, Mirna št. 45.
4197
Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Lepi prostori*.	4247
Gostilno
vzamem takoj v najem v prometnem kraju. — Tma-m osebno pravico. Ponudbe s pogoji n3 oglasni oddelek »Jutra* pod »Gostilna*.
4300
Meščanska vdova
s hčerjo, prosi usmiljena srca, če bi ji kdo zamogel preskrbeti 1 sobo in kuhinjo Rabi nujno, sicer bo na cesti. Prijave z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hvaležna vdova*.	4142
Stanovanje
2 ali 3 sob s pritiklinami žePim v sredini mesta s 1 majem ali preje, r— Plačam dobro. — Ponudbe na oslasni oddelek »Jutra* pod »Solnčno 38*.	4335
Sobo ali kabinet
Čist in svetel, želi solidna gospodična v bližini glavnega kolodvora 8 15. febr. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Čistoča*.
4309
Sobo
najraje z vso oskrbo, snažno in s prostim vhodom želim pri kolodvoru. Ponudbe na ogiasni oddelek »Jutra* pod »Prokurist*.
4123
Mlado šiviljo
pripravno, želi eleganten gospod. Prednost imajo tiste, ki znajo vsaj nekaj nemško. Ponudbe pod šfre »44 n 25* na oglasni oddelek »Jutra*.	4272
«Zn.ačaj 30»
Dvignite pismo v oglasnem oddelku.	4330
Dvignite pismo
št. 120 v oglasnem oddelku »Jutra*. ~	4349
Katera gospodična
želi službo gospodinje, ali pa se sodnijsko poročiti? — Ponudbe z naslovom na oglaeni oddelek »Jutra* pod šifro »Srednjih let*. 4299
Inteligenten fant
v dobri in stalni državni službi, želi punčko poštenih starčev do 30 let staro, z nekaj imetja, za takojšnjo ženitev. Cenjene dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Takojšnja ženitev*. 4296

Kratek klavir
skoraj nov, poceni naprodaj. — Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3945
Anonimnega pisca
ki _me je obrekoval proti mojemu bratu, ga smatram za najtršega podleža. Ako imaš čisto vest, pridi na dan z imenom. — Pometa; pred svojim pragom, pa bo vse čisto. Sumer Avgust, Celje.	4342
V oglasnem oddelku «Jutra»
je dvigniti «!edeča pisma
Akviziter, Ako, Amerikan-ski sistem. Anka, Ada, Asi stenca. Bližina Ljubljane, Bodočnost sigurna, Bližina Zvezde, Bosch, Blondinka, Arkady Blagai. Blagajna 2031, Celoten kup. Center 36, Častna diskrecija. Bri-netka, Cvetka. Dora, Dok-tor prava. Električna luč,
Mirna stranka E p- ^ eioira. f. k.,
3 oseb želi za maj stanova- ,GotoT?n^ GoEP°d' Grafo* nje 2 sob v mestu. - Po- E'.	~ Sv. Križ,
nudbe na oglasni oddelek ^ospc^inja Koroška, Hišica »Jutra* pod »Snažno*. ? ^o111, Hmelovke, He-4/)gg landska. Hiša 80.000. Ha-sanasrtnica, Jes, Inštruktor 4, Iskrenost, J. Brezan, Julček, Kjerkoli. Kino. Ko-
o ic-u „ i x -v. u -i-	lodvor januar 1928. Kav-
2 lepih solnčnih sob, pnti-	cije	Knp 2323. S.
klin m nekaj vrta cddam	Lnin. Lahki	u
za marec v Rožn, dolin,	Mirr.a ^ m^
U'36-	4322, Muler. M. H., Marija, M.
— I 25. Nezve=ta, Nujne, Natakarica 2040, Ne obupaj. Oddam stanovanje. Oprava, Priden 23, Primorec. Poštena 33, Pridna in marljiva. Prijeten dom. Pojasnilo. Polonca, Priložnost 1718, Pomlad 4070, Primerno, Pisalni stroji. Prvovrstna srespodinja 1025. Pošten 2107. Promet 50.000,
Stanovanje
Sobo
i posebnim vhodom in elektriko. 8 h r a n o in vso oskrbo oddam dvema gospodoma po 650 Din me-, sečno na Sv. Jakoba trgu Razumen. Register. Ravna-št. 5	4088-a ,p'j. Skromen. Soliden 55.
Španščina. Sijajna bodoč-
Opremljeno sobo
lepo, oddam v bližini Zvezde. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 4336
nost 36. Sredina mesta. Sigurna bodočnost. Savinjska dolina. Služba 56. Stanovanje blizu pošte. Srce za srce 120. Služba 56. Stalno 150, Stalnost 90. Trieder. Snatra 1928. Trgovski lekal Takoj 25. Tihi kraj Ljnb-liane. Takojšen nastop. Hren, Usoda. ITsrodnoet. V
Prijazno sobo
v vili, opremljeno, s posebnim vhodom oddam ta- ' S, "v" Ljubljani?'"Ves^
i	p0ve	lo srce in pridne rofe«, Vo-
oddelek »Jutra*.	4262 zMek. Vpptfan, Vijolici Vi-
no srrad 1928. Vesten po-
Dva dijaka
sprejmem na stanovanje in
Podružnica
LJUBLJANA,
Mestni trg št. 5
močnik. Zelo velik dehiček. Značaj 39, Za mai. Z. D-_ .	. Zmožen za na deželo. Za-
hrano z_ vso oskrbo v hiši, bava. Zelo nujno. Zdrav-po nizki ceni. Naslov pove nik, Zaslužek zasiguran. oglasni oddelek »Jutra*. I Zaupanje 33, Zvest 570. 4319 Železnica.
Nemškega ovčarja
lepega, starega 1 leto, dobrega varuha, proda Anton Brajer, Prule — baraka.
4219
Sovo uharico
krotko, lepo in zdravo, 2 leti staro, proda Avgust Vajngerl, Dobrna pri Celju 4340
Nemški ovčar
18 mesecev star, dober čuvaj, poceni naprodaj. Frane Wildmann, Breg št. 14/111.
4294
Okrogla očala
eem zgubiL Poštenega najditelja naprošam, da jih prinese v oglasni oddelek »Jutra*.	4303
2 maski
orno-belo in turkinjo posodim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4316
Več mask
odda L. Kuclar, Tržaška cesta 11.	4318
Svileno masko
čmo belo, črn domine in več drugih original, mask posodim, event. tudi prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 4096-a
Velike prostore
za skladišča, pisarne ia delavnice takoj oddam
na periferij mesta °ismena vprašanja na ogl. odd. Jutra* pod .Zelo ugodni pogoji'
9QQQQQQ
Afilacija Banke čehoslovaških legij, Praga
Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Prodaja in nakup deviz in valut.
Brzojavni naslov: Komercbanka. — Telefon: 2005. Pošt. hran. rač. štev. 13.320.
UouoJe Davorin R»vljen. Izdaja za Konzorcij «Jntra» Adoif Ribnika*. Za Narodno tiskano dd. kot tiskarnarja Fraa Jeseriek. Za iaserstri del je odgovoren Alojzij Novak. V* t Ljubki*
I
/