91. številka Ljubljana, v Četrtek 23. aprila 1903. XXXVI. leto. Ishaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in |praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto B5 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano b pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor hodi sam ponj, volja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko feč, kolikor znaSa po&tnina. — Na naročbo brez istodobne vpoBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če 96 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. — Upravništvn naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 8t. 2, vhod v upravnifitvo pa s Kongresnega trga St. 12. Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. u" Someščanje! Dne 24. aprila 1903 vršijo se letošnje dopolnilne volitve v občinski svet stolnega mesta Ljubljane. Kandidatje narodno-napredne stranke so: Za L volilni razred: Iszl voli ca.rxe aprila: Seunig 3van, usnjar in posestnik na Starem trgu št. 7 ; dr. Stare Josip, c kr. fin. prok. pristav in posest na Marije Terezije cesti št. 7; Uetkavrh 3van, posestnik v Komenskega ulicah št. 5; Žužek J ran, c. kr. višji inženir v p. v Gradišči št 4. Volilci, udeležite se volitve polnoštevilno ! Za odbor narodno-napredne stranke: Dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteuiški. Šusteršič in Nemci. Klerikalizem in nacionalizem izključujeta drug drugega in kdor je iz prepričanja klerikalec, obsoja vsaki nacionalizem in je nasprotnik vsakega narodnega gibanja. To se mora vedeti, ako se hoče umrlega kardi rala Missio pravično soditi. Missia je bil pravi klerikalec in zato tudi velik in dosleden nasprotnik slovenskega narodnega gibanja. In ne samo v teoriji. Komur je še v spominu delovanje kardinala Missie med nami, tisti v©, kako se je ta mož trudil, da zatre narodno gibanje med Slovenci. V tem duhu je vzgojil tudi dr. ŠusteršiČa toliko laglje, ker dr. Šusteršič sploh ni imel nikdnr nič narodnega prepričanja. Sin nemšku-tarske uradniške rodbine je obračal bvoj plašč vedno po vetru. Ziaj se je delal Slovenca, zdaj je nastopal kot Nemec in zasramoval slovenski narod. V tem je popolnoma podoben svojemu starejšemu bratu Abdonu, ki je bil najprej teolog in tercijal, kmalu potem pa fanatičen sovražnik cerkve in duhovščine, ki je zapu-stivsi semenišče poln slovanskega navdušenja bil med prvimi Slovenci, ki so šli v Prago študirat, potem pa 8e z lahkoto prelevil v srditega nemškega nacionalca, v Vsenemca, ki še garjevega psa tako ne zaničuje, kakor slovenski narod. Trije bratje Šu steršiči žive: eden je po mišljenju Nemec, sicer pa Avstri4anec in pri sega na črno rumeno zastavo, drugi je nemški nacionalec in prisega na prusko zastavo, tretji, dr. Ivan Šusteršič, je brezdomovinec in priseg , na papeževo zastavo. Navedli smo to le zaradi teg ker to kaže, da je dr Šusteršič po svoji vzgoji in po svoji naturi bil kakor vstvarjen, da postane orodje Missijeve politike. In reči se mora, da je imel Missia bister vid in da se ni motil, ko je prišel do mnenja, da bo dr. Šusteršič vodil klerikalno politiko v narodnem oziru popolnoma v njegovem antinacionalnem duhu. Odkar je stopil dr. Šusteršič v javno življenje, se ni nikdar zmenil za narodne zadeve Slovencev. Šusteršič sploh ne pozna slovenskega naroda, nego samo ljudstvo, in vedno je bil in je pripravljen na največje žrtve v narodnem oziru, če si ž njimi pridobi kako korist za brez-demovinski klerikalizem. Spomniti se je treba samo na I. katoliški shod in kako je šusteršič tedaj poskusil ubiti tisto družbo sv. Cinla in Metoda, ki vzdržuje samostanske, oziroma rodovniške šole, s^mo zato, ker deluje ta družba za narodno vzgojo slovenskih otrok. Da Šusteršič ni član nobenega narodnega društva, da ni še nikdar žrtvoval niti groša niti kncfa za kak narodni namen, to je itak znano. Šusteršič \e dobro, da njegova stranka ne pride tako lahko na površje ne v deželnem zboru, ne v občinskem svetu ljubljanskem, če ne dobi Nemcev na svojo stran in zato se že od nekdaj trudi, da bi prišel ž njimi v zvezo. Časih je bil že v prav ozki dotiki ž njimi. Ko je začel s svojo gospodarsko organizacijo, mu je kranjska hranilnica dala potrebni denar in neovržna resnica je, da je ta denar kranjske hranilnice odločil, da so klerikalci dobili notranjske mandate. Pri občinskih volitvah pred nekaj leti, ko so klerikalci in Nemci postavili svoje kandidate vsled česar je prišlo do ožje volitve, tedfij je Šusteršič ponujal Nemcem kompromis in jih nagovarjal, naj ee združijo ž njim proti na-rodno-napredni stranki. Obdelaval je ravnatelja kranjske hranilnice dr. Suppana na vse načine in mu po- nujal osem mandatov za občinski svet. Spravil se je nad dr. Suppana, ker je ta imel vedno neko posebno obzirnost do klerikalcev in jih bogato podpiral iz hranilničnega denarja. Dr. Suppan bi bil takrat rad sklenil zvezo s ŠusteršiČem ali v nemški stranki ta misel ni našla prijateljev. Nemška stranka je rekla: raje nič, kakor osem mandatov iz rok klerikalne stranke — in Šusteršič je pogorel. Ko so pa bile zadnje državnozborske volitve, tedaj šusteršič ni zaman moledoval okrog Nemcev. V skupini mest in trgov na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem so Nemci do zadnjega mož* prišli vsi volit Šusteršičeve kandidate. In storili so to lahko, saj so imeli med drugim zagotovilo, da se iz kočevskih šol odpravi celo za slovenske otroke običajni slovenski krščanski nauk. Sedaj se je Šusteršič zopet poskusil približati Nemcem. Na zadnjem shodu v »Katoliškem domu« je Nemcem slovesno obljuboval, da jim bo vedno »pravičen«, in oznanjal je evangelij, da morajo biti Slovenci vedno pravični Nemcem povsod, koder so Slovenci v večini. Izjavil se je za dvojezične napise v Ljubljani, češ, da so ti postulat pravičnosti, izjavil se je pa tudi sploh in načelno za tako pravičnost In da to ni samo političen manever, to se lahko sklepa iz tega, da je Šusteršič uvedel dvojezičnost celo v tiste naprave, pri katerih ni nobenega Nemca. To sta »Gospodarska zveza« — »Volskswirtschaftlicher Verbanda in »Ljudska posojilnica« — »Voiks-kredit«. »Slovenec« je vsled Šusteršičeve izjave na nedeljskem shodu prišel v veliko zadrego. Zadnji čas se je »Slovenec« delal strahovito narodnega. Popolnoma je pozabil, da obsoja in prepoveduje katoliška cerkev vsak nacionalizem. Sedaj pa se je nakrat oglasil dr. Šusteršič, vodja stranke, in zavzel ravno nasprotno stališče. To je seveda hud poper za »Slovenca«. Ravno v teh časih, ko je »Slovenec« najbolj grmel proti Nemcem in proti vsakemu porazum-ljenju z Nemci, ravno tedaj je vodja stranke, dr. Šusteršič, padel javno pred Nemci na koleni in jim razkril svojo ljubezen. »Slovenec« skuša to dejstvo utajiti. Že v svojem poročilu o tem skodu je stvar zavijal. Poročal je, da je rekel dr. Šusteršič: »Kar se tiče samoslovenskih uličnih napisov, izjavljam, da sem jaz za svojo osebo še vedno za dvojezične ulične napise, najprej za slovenski napis, potem pa za nemški, ker se moramo držati načela, da moramo sami biti pravični, ako hočemo od drugih pravice zahtevati« — »Slovenec« je tu poročal jako previdno. Šusteršič je namreč veliko več povedal. To je razvideti iz nemških listov, katerim je najbrže dr. Šusteršič sam poskrbel dotično poročilo. Navesti hočemo le »Tagespošto«, pri kateri je dr. Šusteršič tako dobro znan, da ž njo kar telefonično občuje. Tam čitamo: »Redner erklart, dass er und seine Partei fiir die Strassentafeln mit slo-veniseher und deutscher Aufschrift sind, da das kleine slovenische Volk, wo es in der Majoritiit sei, gereeht gegen die Minoritlit sein mii^se und die Gerechtigkeit. die es von anderer Seite verlange, selbst ausuben miisse. Seine Partei habe Gerechtigkeit auf ihr Programm gesehriebe n.« S tem se vjemajo tudi beležke našega poročevalca. Če se primerja »Sloven-čevoa poročilo s poročilom »Tages-pošte«, se koj vidi velik rezloček. »Slovenec« je hotel dr. ŠusteršiČevo »pravično&t« skrčiti samo na ljubljanske ulične napise, medtem, ko je Šusteršič ponujal Nemcem »pravičnost povsod, koder so Slovenci v večini. Sscer pa je Šusteršič s to izjavo ostal le sam sebi hvaležen in če je nastopil sedaj v vlogi don Rnmira Na periferiji. (Dalie.) O to sta se še zabavali s tem jokavim pismom isto dopoldne! A Leopoldina je bila res zape ljiva devojka. Zlate laske je imela razpuščene in nebeško solnce jih je poljubljalo vse zadivljeno. To so bili njegovi žarki, katere plove nemirno valovje k večernemu pokoju. Oči so ji zrle skrivnostno izza košatih vek tja v mladi svet, kjer ji klije še marsikateri nedotaknjen cvet. Čip kasta bluza ji je le nemarno zakrivala dvoje diskretnih prsi, kateri sta bodli na površje, ko dva rožna popka. No, vse to je zadoščalo, da je včerajšnji kavalir izgubil še to betvico razuma, kar mu ga je k nesreči pustila njegova velikomestna blazira-nost Ljubezen teh junakov se res popolnoma soglaša s papeževim kaplanom Andrejem, kateri jo je v svoji brošuri »Tractus amoris et de amoris remedio« definiral jako preprosto: »Ti vidiš osebo druzega spola in misliš nanjo, to je ves misterij ljubezni!« Pesniki, klobuček raz glavo in ponižen poklon pred tem modrijanom! * * V aleji Poljar-skega nasipa je prominiral mlad gospod. Brez brk je bil in večerni zefir se je poredno za-haval z njegovo veliko rdečo kravato, zaradi katere so ga nazvale poredne gospodične »Rdečo masnico«. Eni so ga smatrali za socialista, drugi za hudega reakcionarca in tretji še celo za anarhista, kateri streže po življenju nekemu vladarju — bogve kateremu, znabiti kurjevaškemu ? V res niči je pa bil le slovenski igralec, k čemur se je zatekel po siloviti kata strofi, ki mu je uničila babilonski stolp, sezidan v gimnazijski dobi. Če se mu je ravno zljubslo, je bil jako ljub družabnik in zabavati je znal, ko nihče drugi ne tako. A da ga je enkrat prijela njegova neznosnost, takrat se je sporekel z vsakomur in naj je bila to tudi njegova najnovejša ljubica. In zakaj naj bi ne smel biti neznosen, saj je vendar živel v stoletju, ko je napadala ta infekcijozna bolezen celo mačke in pse! Pri ženskah se je držal Aristippovih načel, kateri je trdil, da Parisova sreča le zavoljo tega ni bila popolna, ker je dal prednost eni krasotici med tremi. Njegova nazvestejša »Dulcinea«, neka pripravničarka iz četrtega letnika, se pa ni hotela kar nič strinjati s *,o njegovo teorijo in bila mu je vedno za petami. On je trepetal pred njo, da, bolj trepetal, nego pred svo jimi najnestrpnejšimi dolžniki. N;en značaj je bil jako zagoneten, vedno si je želela njegove družbe, a dovolila mu ni ničesar; le mučila &ja je in mu kazala obljubljeno deželo raz goro i Sinaj. Taka je bila gospica Burče in j še jezikava, da si B g pomagaj! »Ilinko, kam pa tako naglo?« vprašal sem ga često, ko jo je priplel v največjem diru po kaki stranski ulici. »V stolno cerkev!« z*k!iče mi ves zasopen in takrat sem vedel, katere furije ga preganjajo. In filozof je bil! Kanta je studi ral med delavniškimi mašami, če se mu ravno ni bilo treba pripravljati za naslednjo šoisko uro. Se pa še vedno hudujete nad to lepo pobož-nostjo vzornih gimnazij! Schopen hauer, Voltaire, Weiss, Ibsen, Tolstoj in Zola, ti so pa zasedli zlate ure veronauka, le škoda, da jih je bilo tako malo v tednu! Namestili so ga v najsprednejo klop, ker je bil vseskozi odlikovan s prvo diplomo pazljivosti. Vendar si je znal pomagati, kot svetovnoznani Pafhha kateri je kazal ljudem svojo zadnjo oplat, če je jezdaril za očetovim hrbtom, a ko ga je spodit predse, molil jim je jezik in osle. Često je imel tudi resne momente in takrat je pesnil o grobovih in lačnih vranah sredi ledene zime. Navadno so ga prijele slične misli drugo jutro po kakšnem generalnem kroku. Enkrat si je še celo nauieraval vzeti življenje, a se je pravočasno domislil, da izgubi s tem ubogi slovenski narod enega moža, eno moč. Skesal seje, po-tre8el glavo s pepelom in živel dalje ... O vsaki stvari je imel svoje nazore, katere je branil z najsvetejšo unemo. Gorje dotiČniku, ki bi mu bil kaj preveč nasprotoval: Očka slovenskih naturalistov so pohlevno priznali, da se ne čutijo nič kaj posebno varne v njegovem ožjem vilajetu. Jako nespametno se mu je zdelo obduciranje samomorilcev. »Kdor je normalen, ta ne bo nikdar lezel v smrt«, je trdil često. Zato je;pa ostro obsojal naše farizejske pope, kateri enemu dovolijo cerkven pogreb, a drugemu ga ozkosrčno odrečejo. Problem čutnega življenja na »onem svetu« si je reševal tako-le: Naša duša je večna — ergo, ona se ni smela nikdar začeti, ker to zahteva pojem večnosti. Ako pa ni nikdar nastala in je res nekaj, kar more obstojati samo zase, neodvisno od materije, »kje je pa bila ona pred našim rojstvom?« — Odgovor na to nam. daje duhovnik, ko govori ob odprtem grobu: »Telo naj se vrne v zemljo, iz katere je bilo vzeto, duh pa pojdi k Bogu, ki ga je dal!« Torej, naša duša je bila že iz početka pri Stvarniku in se po smrti telesa vrne k njemu, če se pa nismo zavedali pred rojstvom svoje bitnosti, se je tudi po smrti ne borno, ko se vrnemo v svoj prvotni stadij. Z radostjo smo pozdravljali njegovo propagando in klicali s Suder-mannom: »Es lebe das Leben!« V vsaki stvari je bil domač, zadrege ni poznal nobene, in če bi mu rekli narediti preskušnjo za »izpitano babico«, napravil bi jo bil z odliko. Vendar pa naš individualist ni bil poseben ljubljenec sreče zlatolase in tudi s Fortunino Fanči je občeval precej rezervirano, odkar jima je zbolela »nežna ljubav«, rojena lanski Veliki petek. (Konec priii.) in povabil donno Klaro, naj gre ž njim vasovat, ni ta vloga zanj nova. Samo dvomimo, če bo botela donna Klara iti ž njim v lopo. „Sveta" inkvizicija oživljena. V Olomucu se je nekaj zgodilo, kar nas spominja, kakor da bi živeli še vedno v blaženih časih cerkvene inkvizicije. Češki radikalni list »Pozor« je že pred letom piinašnl ostre Članke proti delovanju nadškofa dr. Kohna. Nadškof je list tožil, a je grdo pogoreL S tem pa nadškofov« maščevalnost ni mirovala. Začel je strastno zasledovati dGpisnika med svojimi duhovniki ter vpletel dva duhovnika v preiskavo, ki pa sta dokazala svojo ne dolžnost. Nedavno je dobil nadškof brezimno brzojavko, v kateri mu je neznani duhovnik priznal, da je pisal članke, da pa ne bo ničesar več pisal, ako ne bo nadškof uganjal več tega, kar se je v člankih grajalo. Na nerazumljiv način si je pridobil nadškof pri pošti koncept brzojavke, ga dal fotografirati ter ga predložil nekemu izvedencu v pisavi. Ta je izjavil, da je morda pisava podobna oni kaplana O čaše k a. To je nadškcfu zadostovalo. Sestavil je sodišče iz s voj i h p o d r e j e n i h mu duhovnikov ter mu ukazal, kaplana obsoditi na izgubo službe in dostojanstva. Sodišče pa je moralo priznati, da je Očašek nedolžen, vendar ga je v slepi pokorščini do svojega nadpastirja obsodilo na izgubo s i u ž b e. Obenem je nadškof ukazal kaplanu, da gre v duhovni zapor v Kromeriž. Kaplan je seveda ubogal ter presedel več dni v zaporu, ko se je oglasil kaplan Hofer iz Zabreh ter nadškofu priznal, da je pisec omenjenih člankov. Očašeka so seveda morali izpustiti iz zapora. To je nezaslišan slučaj duhovne vsemogočnosti. Naslednik na stolici sv. Cirila ni Metoda se je postavil nad državno avtoriteto, ignoriral je od cesarja potrjene zakone ter si ustvaril svojo državo v državi. To so sadovi konkordata, ki odteguje duhovnike posvetnemu sodišču. Sicer določajo konkordatni zakoni, da se sme duhovnika djati v duhovno po boljševalnico le, ako se prizadeti duhovnik prostovoljno uda. Seveda bo dr. Kohn rekel, da je šel tudi Očašek prostovoljno v zapor; kaj pa mu je tudi druzega preosfcajalo, kakor se pokoriti nadškofovemu tiranstvu, ker bi bil sicer berač na cesti, v zaporu pa je bii vs=*j preskrbljen. A nedolžen pač ne gre »prostovoljno« v zapor! Tu se pač vidi, kako potreben je boj proti duhovni prepotenci, kakršen se bije baš sedaj na Francoskem. Proč s konkordatom in duhovnim ti-ranstvcm! Izseljevanje v Ameriko. Gospodarski odsek drž. zbora je sprejel naslednje predloge glede iz seljevanja v Ameriko: I. Vlada se znova in nujno poživlja, da predloži čim preje načrt zakona o izseljevanju v ustavno razpravljanje. Temu zakonskemu načrtu naj bodo vodilne misli: a) pri varovanju svobode izseljevanja naj ima zakon primerne prisilne odredbe, ki bodo odredile podjetja in pogodbe izseljevanja, pojasnile agenture, skrbele za varstvo iz-eelnikov v pravnem in gmotnem oziru ter odgovarjale vsem drugim predpogojem o modernem razvoju izseljevanja, b) Ustanovi se naj posebno državno mesto, kateremu se odkaže izvršitev izselniškega zakona in kontrolo nad izseljevanjem sploh. Ravno tako se naj pri deželnih vladah onih dežel, v katerih je izseljevanje močno razvito, nastavijo krajevni strokovni referentje in krajevni bramb-ni odbori, da vodijo in nadzorujejo izseljevanje, c) Sistematično je podpirali vse blagotvorne uredbe domačih izseljencev v tu- in v inozemstvu, kakor vse druge organizacije, katerim je namen, zdrže vati gospodarske zveze izseljencev z domovino. II. Nadalje se vlada po- ziva : 1. Da skrbi za statistično sestavo o avstrijskem izseljevanju, in sicer tako glede izseljencev, ki so se že naselili v tujini, kakor tudi o začasnem izseljevanju kmetijskih delavcev iz Avstrije. Ta statistika mora beležiti socialne in gospodarske raz mere. 2. Vlada naj skrbi, da se potovanje izseljencev v prekomorske pokrajine uravna preko Trsta ter da se priskrbi tam vse potrebno za pre skrbo izseljevanja, posebno da se podpirajo parobrodne družbe, ki se posvetijo takemu prometu. 3 Spre menijo naj se ustavnim potom času primerna določila glede izseljevanja vojnih obvezanoev. 4. N»j s^ ukrenejo odločna sredstva za odpravo trgovanja z dekleti iz Avstrije. 5. Konzularne oblasti eo morajo intenzivno zavzemati vseh zadev izse ljevanja, posebno glede pravnega varatva izseljencem.« Politične vesti. — Reforma opravilnika, ki je kot druga točka na dnevnem redu prihodnje seje, se skoraj gotovo odstavi, s čemer je usoda teh predlog končno zapečatena. Vlada je že od začetka nameravala, zavleči zadevo na nedoločen čas, ker se boji razburiti duhove pred razpravo tako važnih stvari; nadalje pa pričakuje vlada, da se sestavi trdna veČina, ko sprejme državni zbor preosnovo. — V nagodbenem cdseku je govoril včeraj tudi ministrski predsednik dr. Korber, ki je izjavil, da nima nobena obeh držav proti drugi nasilnih sredstev. Ohranitev sedanjega razmerja z Ogrsko je le mogoča, ako vlada na obeh straneh odkritosrčnost, lojalnost in pravo prijateljstvo. Končno je minister prosil z ozirom na nujna trgovinsko-politična vprašanja za najhitrejšo rešitev nagodbe. — O dvoletni vojaški službi piše ogrski poslanec Fr. Bolgar, zaupnik bi-ambovskega ministra Fejervarvja, da bo viada v jeseni predložila zbor mci izgotovljeni zakonski načrt. Reforma se bo polagoma izvrševala t*?r bo v 10 letih popolnoma izvedena. Stroški pa bodo tako veliki, da bodo znatno ohladili navdušenje za dvo letno službovanje. — Macedonski nemiri. 18. t. m. se je vršil boj med turškim vojaštvom in ustaši pri Smeljancih. Ustaši so izgubili dva vodnika in 20 mož, 50 ustašev pa je bilo ranjenih, vendar so ušli. Turki so izgubili 2 častnika in 11 mož. — Drevfus je pisal vojnemu mi nistru obširno pismo, v katerem za* hteva obnovitev njegovega procesa ter dokazuje s pričami, da so bile izpovedi nekaterih prič pred vojnim sodiščem v Renesu lažnjive in hu dobne. — Latinski kongres se je vršil te dni v Rimu. Italijanski naučni minister Na s i je predlagal, naj se latinščina zopet uvede za univerzalni jezik za znanosti. Nadalje je nasve-toval ustanovitev velike zveze vseh latinskih narodov, ki bode porok za mir in neodvisnost narodov. Govoril je tudi francoski naučni minister C h a u m i e r. — Proti nagodbi in novemu carinskemu tarifu prirejajo socialni de-mokratje na Dunaju v vseh okrajih shode. Socialno-demokratični poslanci so napovedali obstrukcijo spremembi opravilnika. — Zoper češko vseučilišča na Moravskem je sprejel občinski zastop v Brnu nujni predlog, ki poživlja nemške poslance na neizprosen boj zoper ustanovitev takega zavoda v Brnu, ker bi baje bila velika nevarnost za nemški značaj mesta Brna. — Društva čeških zdravnikov so sklenila, izdati oklic na vse javne zastope in korporacije ter na češki narod, naj odtegnejo bolnišnici usmiljenih bratov v Pragi vsako gmotno podporo, ker ta zavod javno germa-nizuje ter je le fiiijalka medicinske fakultete nemškega vseučilišča v Pragi. — Ustaši v Maroku so proglasili za sultana v Fezu Mul loja Mohameda. Katoliški uzori. (Dalje.) Cerkveni nazori o razmerju med stariši in med otroci niso ostali brez vpliva na praktično pravo. Staro rimsko pravo je dalo starišem skoro neomejeno oblast nad otroci. To je postalo za cerkev nesprejemljivo, čim se je postavila na stališče da imajo dol/, nosti napram Bogu oziroma napram cerkvi prednost pred dolžnostim, ki jih imajo stariši napram otrokom oziroma otroci napram starišem. Cerkev je zato omejila pravice starišev in dolžnosti otrok in sicer tako, da so te pravice in te dolžnosti nehale, čim so prišle v navskrižje z dolžnostmi proti cerkvi. Pri določitvi očetovske oblasti se je cerkev postavila na stališče, da ima oče dolžnost varovati in vzgojiti svoje otroke tako, da bodo njih duše iz-veličane. Sicer ni cerkev zavrgla mozaičnega zakona o dolžnostih starišev in otrok, a kakor je prostovoljno devištvo smatrala za vzvišeiiejše od zakona, tako se je tudi postavila na stališče, da stori vzvišeno delo, kdor se iz udanosti do cerkve, iz verskih nagibov odpove svojim dolžnostim do otrok oziroma do starišev. Pri tem se je sklicevala na Kristusove besede: kdor očeta in mater bolj ljubi kakor mene, ta mene ni vreden. Cerkveni transccndentalno-asketični nauki o zakonu in o rodbini so postali glavni vir velikanske moči, katero si je cerkev pridobila, kajti vsled teh naukov je mnogo ljudi opustilo stopiti v zakouski stan povrh pa je zakonsko življenje prišlo popolnoma pod cerkveni vpliv. Cerkev bi ne bila nikdar postala tako mogočen političen faktor, da ni prostovoljnega devištva proglasila za nekaj posebno vzvišenega. Odkar je namreč obveljal nazor, da se samo posredovanjem cerkve doseže izveličanje, ni bila obljuba čistosti druzega, kakor odpoved od ljubezni na korist cerkve. Tisti, ki so zaradi Kristusa ali zaradi Marije obljubili čistost, so vsled tega stopili v duhovski stan. Že škof Lean-der je učil, da vsi tisti, ki store obljubo čistosti, ne smejo ostati pri svojih rodbinah, nego morajo iti v samostan. Duhovščina pa, ki nima po cerkvenih naukih uikakih dolžnosti, ne proti svojim starišem, ne proti svojim sorodnikom, ne proti svoji domovini, ne proti svojemu narodu, ki ima samo eno dolžnost, ubogati cerkev in delati za njeno korist, ta je najtrdnejša zaslomba cerkvenega sistema. Prav zato, da bi noben duhovnik ne bil vezan, da bi ne prišel recimo kot oče v položaj, da bi ne vedel, ali naj sluša ukaz cerkve ali glas srca, zato se je uvedel prisilni celibat. Le vsled tega, ker je cerkev vsem duhovnikom prepovedala se ženiti, je mogla vstvariti svojo ravno tako krepko kakor gibčno organizacijo, s katero je zadobila tako silno moč. Silo ko je bila duhovščina odvezana vseh dolžnosti napram starišem, sorodnikom, narodu in domovini, jo je bilo mogoče trdno privezati na cerkev in iz nje narediti v vsakem slučaju brezpogojno poslušno orodje. Papež Gregor VII. je dobro vedel, da postane celibatarska duhovščina velikanski faktor v življenju vseh držav in zato je tudi s tako nečloveško krutostjo zatrl vsak odpor proti celibatu. Vsled zgoraj označenega stališča rimske cerkve je bilo sčasoma tudi mogoče, da si je cerkev pridobila odločilni vpliv na postavodajstvo v vseh zakona tičočih se zadevah in da se je v teh zadevah polastila tudi sodne oblasti. Delala jc vsled tega že od pradavnih časov na to, da naj bo samo cerkveno blagoslovljen zakon pravno veljaven. Različne sinode so tudi izrecno prepovedale zakone, ki se skle-nijo pred lajiki, lateranski koncil leta 1215 jc pa vpeljal cerkveni oklic, da bi tako izsilil cerkvene poroke. Cerkev pa se ni polastila samo vse pravne oblasti v zakonskih zadevah, tudi v ura vnem oziru je vsled svoje spretne taktike zadobila največji vpliv. Kakor rečeno so bile vse iz zakona izvirajoče dolžnosti in pravice podrejene dolžnosti, da mora biti vsak človek pred vsem cerkvi brezpogojno pokoren. Cerkev je s tem imela oblast, odrezati stariše od njih dolžnosti jdo otrok in otroke od njih dolžnosti do starišev. In posluževala se je te pravice brezobzirno. Kakor so pravoverni Žid je pod goro Sinaj zadavili vse svoje, od Jc-hove odpadle rojake, ne glede na sorodstvo, tako je cerkev stokrat in tisočkrat prisilila otroke, da so spravili svoje stariše na grmado, in stariše, da so svoje lastne otroke pahnili v najstrašnejšo smrt. Cerkveni vpliv na rodbinsko življenje je rodil samo slab sad, ker ta vpliv razdira tistematičuo naravne vezi, ki jih čuti celo žival, vezi sorod-ništva in ljubezni. Dalje prih.) Dnevne vesti. V Ljubljam. 23. aprila — Osebne vesti. Višje sodni svetniki so postali: Naslovni višje sodni svetnik Karol Ekl v Celju in sodni svetnik dr. Vladimir Be-ran v Gradcu, oba pri nadsodišču v Gradcu ter sodni svetnik v Novem mestu Ludo vik Golia; nadalje sodni svetnik dr. Fran Voušek v Mariboru na svojem mestu. Državni pravdnik v Mariboru dr. Avgust Nema nič je imenovan državnim pravdnikom v 6 Činovnem razredu za Celovec. Sodni pristav dr. Fran MohoriČ je premeščen iz Gornjega grada v Ormož. So ini pristan Roman Terstenjak je imenovan za Sv Lenart v Slovenskih goricah. Av skultant Josip Zdolšek je imeno van sodnim pristavom za G >rnji grad, dr. Anton Mule j pa za Šmarje. — Žandarmerijski nadporočmk Rudolf p 1. Detela je premeščen iz Celovca v Gradec. — Iz deželne bolnice. Piše se nam: Bral sem v »Slovenskem Narodu« v resnici opravičene pri tožbe glede razmer v deželni bol niči. Odrasli bolniki, ako nimajo re-špekta pred tistimi belimi flugami, po.^ katerimi se skrivajo dostikrat prav hinavski obrazi usmiljenk, lahko z odločnim nastopom nekaj dosežejo. A otroci, kateri so izročeni po na s?etu kakega gospoda zdravnika deželni bolnici iz večine ne smejo še govoriti. K*j je mogoče o tth misliti? Jaz bi sodil, da morajo vse pojesti, česar bi odraščeni ne pogledali. To sem spoznal pri svojem otroku, katerega sem imel v bolnici. Ko sem ga domov dobil, vsslsj se je bal jesti; da, rajše po celi dan ni jedel. Kaj mu je delalo tak strah ? Slabi želodec, ki ga ima sedaj od kar je iz bolnice. To je tudi zna menje o slabi hrani v bolnici. Tudi ko sem ga domov dobil, imel je na glavi višnjeva in rudečkasta zna menja. Ali jim je padel iz postelje, ali pa bil kako drugače udarjen? To je znamenje, da se malo ali nič ne pazi na otroke. Čistost je prvi pogoj za ozdravljenje, a pri mojem otroku sem se prepričal, da je v bolnici slabo skrbljeno za sn&žnest. Ko sva doma s soprogo ogledala iz bolnice prišiega otroka, bil je na ne kem mestu skoro gnil, in kar je največ, imel je kilo, o kateri prej ni bilo sledu. Staršem priporočam, naj desetkrat premislijo pred no pošljejo kakega otroka v bolnico. Tudi imajo sestre tisto strašno slabo sitnost, da obešajo otrokom svetinjce na vratove. fc>eveda, bisaga nima dna! Povsod nastavlja zanke, se že ulovi na ta način kakšen groš. Poklicani faktorji naj pazijo vse bolj kot do sedaj po vseh oddelkih na bolnike, najbolj pa, kjer so ubogi otročiči, ki no znajo nič potožiti svojega gorja, spretnejšim peresom pa priporočam, naj ožigosajo take razmere brez vsakega pardoma, ker prizanašanje ne pomaga nič. Usmiljenke uporabijo prizanesljivost in vsako priložnost prav po lisičje zvito. Dežela pa, mesto da konventu dobiček pripušča, naj ga ima raje sama, saj je še veliko stvari, katere bi bile koristne, pa se ne morejo uresničiti, ker ni denarja. — Občinske volitve v Zagorju ob Savi. Ni bilo drugače pričakovati; kakor da zmaga rudniški denar. Rudniško ravnateljstvo je sklicalo vse svoje podrejene in odvisne ter jim seveda, kratkomalo zapoce-daio, voliti nemške kandidate. Kaj so imeli ti siromaki prestati vsled nemškega rudniškega terorizma, do kazuje pač najbolje to, da si ]e drznil rudniški ravnatelj pozvati k sebi g. učitelja Adamiča ter mu krat komalo zapovedal, voliti nemškutar-ske kandidate z besedami: »liter sind Candidaten«! ter mu hotel izročiti listo. Seveda je nnletel na neomahljivega, narodno - save d nega moža, ki je rudniškemu mogotcu v brk povedal, da so njegovi kandidati taki, katerih voliti mu ne dopušča narodna zavest. Drugi učitelj, gosp. Kozjak, pa žil ni imel toliko po guma. Nemci so mu grozili, d* mu odtegnejo letno remuneracijo 120 cld in mož se je zbal ter udal. Najbes-nejše je agiiiral proti narodni stranki in tudi proti učiteljstvu nadučiteij šulferajnske šole, Mally. Nagrada mu gotovo ne odide. Delo so sevei^ I vstavili v rudniku in v steklarni časa volitev. Tudi »mednarodni« so. cialni demokratje so potegnili } Nemci. Lepo je bilo videti, kako >. vodja socialnih demokratov Cob^ j g|asoyal za »Sudmarkovce«. Kjer nj I zalegla grožnja, prišli so Nemci i sladkimi obljubami. Nekemu demokratu so obljubili, da mu orli kupijo hišo itd. MoHa bo mož ;.B pravočasno spoznal, koliko je verj I našim naro<1nim odpadnikom. P j hvalnn pa se mora omeniti, da I oba kaplana vo ila i narodno str&nkcjl dočim je bil župnik Roth v neirJI škutarskem taboru ter volil »Siii. rnarkovce«. Mu že tako kaže; »Slo. venec« pa bo še vedno trdil, da dr$« narodni prapor le duhovniki kvišku v deželi. Rudniška stranka je seveda volila v odbor vse svoje posluša« odbornike; le tri namestnike so morali voliti iz Slovencev, ker že nisi imeli več svojih mož. No, zasmehu jejo jih že sedaj. — Nam je umevni zakaj so Nernci napeli vse sile, ohranijo stari odbor. Ako bi prišli na krmilo novi možje, razkrili bi v. trhlino, ki so jo zakrivili nemškuUr v občinski upravi. Tu je pred vsem nova šola, ki je bila projektovana na-90.000 K, a stroški že sedaj dose/a 200 000 K. Samo pri opeki je župan Mihelitsch zagospodarit do lO.OoO kron. Ako se vladujoča klika ne boji luči, pač ne bo imela drznega čela, voliti zopet za župana Mihelitscha, katerega se edvisneži pač boje, spo št'jje ga pa nihče. Sicer pa še po svetimo temu »samodržcu« poseben kapitei za — nekroiog. — Notarsko mesio v Mariboru. Med kompetenti za to nota: sko mesto je tudi neinško-nacijonaliir notar dr. \Viesthaler iz Brežic. Ce tn kandidaturi. Vaši volilci, ako jim izrazite to mojo dobro premiš-o željo, gotovo privole v to.« Oiirom na vse to in ker mi je v ; vrsti na tem, da narodna stvar ne trpi škode vsled nastalega nesporazum ljenja v lastni stranki, iz-lavham, da Vas, častiti volile«, odve-miem od dane mi besede ter Vam priporočam, da složno volite kandidata, katerega ste dogovorno s poli-t 5nim društvom »Ed mosta proglasi na včerajšnjem shodu na Ferde-a v osebi gosp. dr. Gustava Gregoriaa, odvetnika v Trstu. :1 .'r.v&hujem se Vam o tej pril'ki za skazano nai zaupanje. V Trstu, • - 20. aprila 1903. Ante Jakić — Z iskrenim zadovoljstvom jemljemo na znanje gornjo izjavo gosp. Jakića, kateri je s svojim požrtvoval ni m kora k o m pokazal, da mu je v ;>rvi T.rrsti r.a srcu narodna korist, ki je podredil svojo osebo in s čemer je dal volilcem izgled narodne disci-pline. Na volilcih je sedaj, da slede temu vzgledu in oddajo složno svoje isove na včerajšnjem shoda postavljenemu kandidatu. Prosimo hrvatske in slovenske novine, posebno pa one, ki so se ne-2 ino zraz-le o tem vprašanju, naj gornjo izjavo vzamejo na znanje in priobčijo. Politično d r U-š t v o »E d i n o s t«. — S Črnega vrha se nam piše: V Črnemvrhu je po dolgi in težki bolezni umrl eden najuglednejših mož, gospod Frane Rudolf, posestnik, _ -tilničar in trgovec. Pokojnik je bil pristaš nasprotne stranke, vendar pa v obče priljubljen in spoštovanja vreden mož, oče več otrok, katere je vse študiral in njim postavil lastna ognjišča. Dolgo let je bil občinski odbornik in v javnosti vedno delal za blagor občine. Pogreb je bil veličasten in je posvedo-čil, kako spoštovan in priljubljen je bil pokojnik. Zbralo se je ogromno ljudstva, spremljalo ga je domače gasilno društvo. Pred hišo žalosti in pri grobu peli so pevci gasilci izborno. Bodi blagemu pokojniku, ki je bil tolikim izmed nas ljub prijatelj, časten spomin ! — Zdravstvene razmere v naših šolah. Iz društva zdravnikov se nam piše : V Ljubljani imamo nekoliko šolskih poslopij, katera so se zidala v novi in najnovejši dobi. Opravičeno bi se pač pričakovalo, da ao te v novejši dobi postavljene šolske stavbe tizor modernohigijeničnih učnih zavodov, odgovarjajoče v vsakem oziru zahtevam moderne higijene. A zelo se moti, kdor tako dobro misli o naših učnih zavodih! Slavna vlada pač izdaja doneče odred-W glede stavb šolskih poslopij, v najnovejšem času izdala je odredbo glede odvračanja jetike, vendar ne odgovarjajo naše šole niti površno modernim higijeničnim zahtevam. Prostori, kjer se zbira in cele ure in poldnevc biva nežna mladina, imajo kričeče nedostatke -de primitivnih higijeuičnih zahtev! Že stavbe same ne odgovarjajo toza-vnim predpisom, kajše prostornost -ameznili šolskih sob, razs viti java, tlak, kurjava način snaženja itd. »Stari Grki in Rimljani gojili so telovadbo na prostem, v svežem, čistem zraku, dočim telovadi naša mladina v zaduhlih, zaprtih in prašnih prostorih. Po zakonu ima posebna komisija nadzorovati šolska poslopja glede higijeuičnih odno-šajev, a o delovanju za zdravstveno nadzorovanje sestavljene komisije ni ne duha ne sluha. Društvo zdravnikov je v svoji zadnji seji poleg druzih vprašanj živahno razpravljalo o omenjenih uedostatkih ter si šteje v dolžnost opozarjati javnost in zlasti merodajne činitelje na obstoječe nedostatke. — „Dramatično društvo" | ima v soboto 25. t. m. ob 8. uri zvefler v restavracijskih prostorih »Nar. doma« svoj občni zbor. — Oratorijaki koncert „Glasbene Matice" — P. Hart-manov oratorij »Sv. Frančišek« se je sinoči v stolni cerkvi v Ljubljani ob velikanski udeležbi občinstva, bilo je v cerkvi zbranih nad 1600 ljudi, pre-sijajno, v vsakem oziru nepričakovano lepo izvajal Patt^r Hartmann ie sam dirigiral, sodelovalo je res, kakor na-povedano, skupaj nad 250 oseb, pevcev in pevk, solistov in godcev. Ves ta za IjubljansU^ razmere velikanski aparat je bil razpostavljen pred velikim oltarjem ter pod kupoio cerkve ter je tako izborno, m*jestefcično lapo funkeijoniral, d* smo bili prt*se.nečeni. Skladbo presojamo is »tališča duhovne, cerkvene glasbe. Kot taka je jako lepa, plemenito mišljena, pobožna, v cerkvenem smislu vso vrednosti polna glasba, ki je sinoči napravila mogočen ut s na vse poslušalce. V trenotkn, ko prestopimo prag cerkve, odpade pač presojevanje iz koncertnega, absolutno glasben-^a stališča. Hartman Dova glasba služi pobožni misli, dela in napravi v cerkvi \eiik, mogočen utis. Najglobokejši utis so napravili lepi psalmi. katere je moški zbor »Glasbene Matice« prekrasno in mi-nucijozno fino naštudirano pel. po sebno psalm »Laudetur meus D orni-Dus«, spremljan s harfo in pianissimo z godali ter psalm »Voce mea ad Dominum clamavi« je napravil idealno vzvišen utis Orkester je bil jako velik in izborno naštud?ran, mogočno BO doneli polni akordi po veliki cer kvi, štel j* orkester. Če smo prav šteli, 71 godcev, bilo je 16 prvih, 14 drugih vijolin 9 vijol, 6 čelov, 5 kontrabasov, 2 flavti, 2 oboi, 2 klarineta, 2 fagota, 4 rogovi, 3 pozavne, 2 tro- j benti, bobeniče in harfa, tuba in bar monij. Od ljub. vojaške godb« je sode lovalo 41 mož, iz Trsta 16 najboljših godcev 97 pešpoika in 14 civilnih gospodov ljubljanskih troslarjev. Orkester je pr^vv dobro precizno, z lepim ni&nsiranjem in Uadar je bilo treba s polno donečo močjo izvajal svojo nalogo. Dirigent je dobro vodil svoje delo, energično temper&mentno. z dobrim pregledom nad vsem, navdušeno z rokami in mimiko tolma č»i svojo voijo. Mnogokrat so skiada telji slabi dirigenti, Hartmann spada med precej doore Solati »o bili jako srečno izbrani in so izborni umetniki. Gospa Henrijeta Kury, koncertna pevka z Dunaja, ima veiesimpatičen, poln in blesUč sopran, izvrstno šolo m fino muz kalno predacanje. Njen:* uloga pripovedovanja je važna, vseskozi recitstirična, izvedla jo je v Lrl^b**nem in pevskem oziru mojstr sko. M.lina njenega glasu je prelepa. Posebno se je odlikoval zagrebški tenorist gospod E^nest vitez Cam-m are t ta; njegov mil, krasen, po iz vrstni laški šoli izvežban glas napravi najlepši utis. Tdko sladko in milo doneč tenorski glas in muzikalno moj istrsko dozorelo predavanje Camma-rottovo, je napravilo ulogo Sv. Fran- j či.ška prepričevalno simpatično, v svoji vehki ariji »Magnificabitura v drugom delu je briliral s krasnim visokim c. Veseli nas, da je vendar enkrat slav ijeni tenorist iz Zagreba naš umet niški gost. Uiogi altistinje Sv. Klare in Bonadone ter basista Lukerija in Angela sta sicer manjši v oratoriju, vendar pa pridete posebno v duetu drugega dela do najkrasnejšega liričnega razvoja GdČna. Holeczek in basist Alojzij Stejskal od dunajske dvorne opere, sta se odlikovala v le poti predavanja in glasov. Oba sta j prav dobra, lepi basovski glas Siej-skalov je zelo ugajal in imponiral. Pevski zbor »Glasbene Matice« se je zopet pokazal v svoji popolnosti, naj finejše naštudirano je predaval tako lepo, razumno in čustveno, da je bilo idealno veselje ga poslušati. Čast in hvala bodi na tem mestu izrečena tudi koncertnemu vodji g. M. H u -b a d u , kajti da je oratorij tako vspei, da se je tako umetniško dovršeno iz vršil, to je zasluga njegove neumorna delavnosti in njegove izredne vodi-teljske zmožnosti. Utis mogočnega velikega zbora in orkestra je bilo nekaj veličastnega in velikanskega. Red v cerkvi jo bil najlepši, občinstvo poslušno in mirno ter v delo in izvajanje vse zatopljeno. Ob prihodu ukiadatelja-umetnika in po nekaterih točkah s* je tudi aplavdiralo, kar ni prav nič motilo vzvišenosti utiša Več o oratoriju in izvajanjih v prihodnjih \ dneh. — ,»Glasbene Matice" — oratorij nSv. Frančišek". Ker mnogo stotin ijudij ne more dobiti j vstopnic in sedežev za oratorij, (ker j so bili včeraj in so danes vsi prostori razprodani) se bo oratorij jutri ob 1 uri tretjič ponavljal v nunski cerkvi. Sedeži za tretje izvajanje oratorija se dobivajo pri gosp. L o zar j u na Mestnem trgu v j »Katoliški buk varni« pred Ško- j fijo in v trafiki g. S e m a r k a v Šelen-burgovih ulicah po 6, 5, 4, 3 krone, stojišča pa po 2 K. Opozarjamo vse, kateri niso mogli dobiti vstopnic, na tretje izvajanje v n u n s k i cerkvi v petek, dne 24 t. m. — Slovensko trgovsko drusttfo „Merkur*1 priredi v soboto, dne 25 t. m., ob 9 uri zvečer predavanje. Predaval bo g S 1-vester Skerbino o splošnem zavarovanju v raznih državah, spojeno z načrtom zakona o penzijskem zava rovanju priv&tnih nastavljencav v Avatriji. Kakor je iz predmeta raz vidno, utegne biti predavanje jako zanimivo, radi česar se nadejamo obiie udeležbe. Vstop imajo tudi prijatelji društva, ki niso naši člani. — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: Jožef Levar, učenec ljuritke šole v Ljubljani je meseca svečana vzel is stanovanja Josipine Kos bankovec za 100 K. Kos je branila svoj denar v pisalni mizi in ko je 14 svečana denar preštela, z a pa žila je, d** ji majnka 100 K v papirju; t * k ; j je obrnila sum na obtoženca, katerega mati je» pri nji kot postrežnica službovala. Levar s« js izgovarjal, da je bankovec našel na vogalu hiše, kfcr se je izkazalo za laž. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. — Iz Mokronoga se nam piše: Mraz zadnjih dnij in zadnjih nočij je pri nas napravil ogromno škodo. Trta in sadje je večinoma uničeno, tako da mora kmet res obupati. — Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v II. Bistrici priredite v nodeljo, dne 26. aprila t. 1, v dvorani hotela »Ilirija« v Ii. Bistrici ve&erco. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer. — Nezgoda na električni cestni železnici. Včeraj popolu-due splašila sta se na Vodnikovem trgu v tovorni voz vprežena konja trgovskega agenta Avgusta Tomažiča pred električnim vozom. Hlapec Anton Zupančič ni mogel konj obdržati in ta sta zadela v električni voz. Jeden konj jc padel in se na sprednjih nogah pobil, drugi konj se je poškodoval na gobcu. Ker je oje tovornega voza zadelo v električni voz, so se na tem ubili dve šipi. Voznik električnega voza Leopold Iglic je motorni voz sicer takoj ustavil, a bilo je le prekasno. — Nezgoda. Jakob Majdič, 5 let star, kajžarjev sin pri Sv. Jakobu igral se je včeraj doma na podu s alamoreznico. Stroj sa je zagrabil in mu odr**t.al kazaiec na Invi roki. — Častniško sabljo je na* Šel predvčerajšnjim zvečer neki dijak u a Dovozni cesti. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 30 oseb. Policija je prijela nekega fanta, ki jo jo hotel popihati v Ameriko ne da bi bil zadostil vojaški dolžnosti. * Najnovejše novice. Nove puške se uvedejo za poskušnjo pri avstrijski pehoti. Puške so mnogo lažje od sedanjih Manlicher ter nesejo veliko dalje. — Najstarejši avstrijski učitelj, 95 letni vpokojeni nadučitelj Jos. F i 1 z , je umrl v Dunajskem novem mestu. — Cesarjev spovednik, franči-škanec Ht-ribert W i t s c h , je umrl v Hallu. Cesar ga je pripeljal s seboj leta 1869. iz Jeruzalema. —-Veliki požari. V Leleszu, v zemplinskem komitatu je zgorelo 50 hiš. V Gro-deku je zgorelo 60 poslopij. V Lan czynu je zgorelo 450 poslopij in noka žena. — 4 osebe so zmrznile v Gornji Sleziji pod snežnimi zameti. — Obrekovalec. Vladni svetnik Cuhel, ki je ovadil penzijoniranega ritmojstra R u ž i č k o zaradi razžaijenja Veličanstva, jo bil v Pragi obsojen na 40 K globe. — Zarad i ponarejanja d on»rj a sta bila v Ljubnem obsojena delavec Gregor B o b e k in njegova žena v 13, oziroma 5 mesečno ječo. — L a kota na Kitajskem. V pokrajini Kvangsi umira na tisoče ljudi vsled lakote. Žene se prodajajo za sužnje, da ubežijo lakoti. — Obsojeni mohamedanskipesnik Mehmed D ž e I a 1 u d i n Kurt, ki je izdal »Hrvatske narodne žensko pjesrne musiimgke« je bil obso jen na 200 K globe zaradi pesmi, ki končava »Nek se Madjar ljutilo Književnost. — Dr. A. Valenta pl. March-thurn: Učna knjižica za babice. V LjuDtjani. Založil Oton Fischer 1903. Valentova knjiga, katera se v bistvu naslanja na istovse binsko »izborno« knjigo Valente star, kakor to avtor v svojem predgovoru primerno naglasa, more imeti samo toliko vrednost, v kolikor služi do maČim našim potrebam: slovenskim babicam za pouk v porodoslovji in spopolnitvi medicinske terminologije. Učnih knjig za babice v drugih jezikih se ne manjkaj boljša od njih j tudi ni Valentova knjiga, niti vse binsko niti ne metodično. Nam se vidi, da je za prihodnje, večinoma niti branja ne dovršeno vešče babice, težko razumljiva, in to tudi tedaj, če se uvažuje, da pouk, demonstracije in praksa razjasnijo marsikaj , kaj je priprosti ženski sicer gotovo naum Ijivega. Tako tudi ne verjamemo, da bi mogla večina učenk to snov povoljno predelati, in prebaviti, kaj še obdržati v trajnem sp minu Preširoko je obdelana tudi patologija otro ske postelje — za babico pač zadostuje, če ve, da je vse kar ni nor maino abnormalno, in da ima tedaj poklicati zdravnika. — Knjigi se pozna povsekod. da nj^n pi.sat^lj ne utneje slovenski misliti; mnoge nesrečne stilizacije, fraze io izrazi usi-ijivo spominjajo na to. Precej terminov dalo bi se med narodom nabrati, ne da bi b = lo treba kovati novih, ne vselej srečnih izrazov. Čemu so ne rabi za »placento« dosledno slovenske besede »pesteljica« in se usiljuje solarsko preveden nemčizern ? Splav je abortus, »ftuhg^burt« pa »spovitek«; brazgotina je »Narbe« in ne »Hiutrttz« ali kaj podobnega. Knjiga skrbi — menda v zmislu za kona — tudi za humor — in kdor želi izvedeti, kako se krsti otroka na antiseptični način, naj čita na strani 196, kjer je natančno povedano, kako se rešujejo duše iz predpekla v pro svitljenem XX. stoletju! /\ — Andrej Dun, irski katoličan. Založil in prodaja Anton Chraska y čeških Budejovicah (Gjmasialni ulice) Cena 20 h. V tej knjižici so vzeti na kritično rešeto različni nauki rimske cerkve in se dokazuje, da se ne strinjajo z Izveli-čarjevimi nauki. Telefonska in brzojavna poročila. Brežice 23. aprila Žandar-marija je včeraj po noči odvedla v preiskovalni zapor veleposestnika Janeza Faleschinija, nečaka b reškega župana, baje zaradi rabuk ob priliki volitev v okrajni zastop. Dunaj 23. aprila. Praški župan dr. Srb je bil danes v avdijenci pri cesarju, a cesar je ž njim govoril samo o praških lokalnih zadevah. Dunaj 23 aprila. Prememba državnozborskega opravilnika se smatra kot pokopana in to vsled sklepa socialnih demokratov, da jo bodo obstruirali. Socialnim demokratom bi se v slučaju ob-strukcije gotovo pridružili češki radikalci in Vsenemci, vseh skupaj je pa toliko, da lahko delajo obstrukcijo. Dubrovnik 23. aprila. Crnogorski politični krogi so indigni-rani zaradi „ F r e m d e n b 1 a 11 o v|e u obdolžitve, da Crnagora ščuje Ar-navte proti reformam Smatra se, da je ta obdolžitev prebedasta, da bi v razsodnih krogih napravila kak utis, tem manj, ker je „Novoe Vremjatt imenoma navedla, kateri avstrijski agentje ščujejo Albance. Carigrad 23 aprila. Obravnava proti morilcu konzula Ščer-bine, Ibrahimu, in proti pro-vzročitelju tega atentata, Husein Meh medu, bo še ta teden, in sicer v Skopi ju, dasi je Rusija zahtevala, da mora biti v Mitre-vici in da se mora tudi smrtna kazen izvršiti v Mitrovici. Rim 23. aprila Angleški kralj pride danes v Neapolj, od koder poj de v Rim. Dne 29 obišče papeža, a prej se poslovi od kralja Dne 2. maja pride nemški cesar sem Pariz 23. aprila. Dreyfuss je vloži na vojno ministrstvo prošnjo za revizijo procesa v Rennesu. Pariz 23 aprila Menihi so v raznih krajih provzročili velike izgrede. Ponekod je moralo vojaštvo intervenirati. Pariz 23. aprila. Duhovščina se očitno punta proti izvršitvi onih zakonov, s katerimi se hoče prisiliti cerkev, da se drži veljavnega konkordata. Tudi ščuje kmet-sko ljuJstvo na punt Vlada je odločena, da brezobzirno zatre vsak punt proti veljavnim postavam. Poslano. Danes imamo prvi tržni dan. Porod tega bil je zelo težaven in dolgotrajen, a pričakali smo gt srečno in pozdravili z največjim veseljem. Imeli smo za to tehtne vzrokr. Da i*vc m. katerih na Savi kar mruroli, naj bi tržni dnevi omogočili oenejŠO nabavo živil in dana naj bi ;im bila s tem priložnotit, svoje potrebščine preskrbeti brez posebne zamude časa. Skratka, za to plemenito napravo bilo je splošno navduš^oje. Toda, človek obrača, Bjg pa obrne. Tudi naše navdušenje spremenijo se je, žal, hipoma v nepopisno nezadovoljnost in opravičen srd. Kolikor nam je znano, je svoje-časno občinski odbor sklenil, tržišče napraviti pred savsko graščino. L^-ta stoji nekako v sredini med Jesenicami in Savo in prostor bi bil kakor nalašč za to vatvarjen. Pritoževati bi se ne mogli niti Jeseničani niti Savčani, kajti za udobnost obeh bilo ni skrbljeno najboljše. A glej, kaj ni v našem občinskem odboru vse mogoče! Prostor za tržišče izbrali so si sedaj v najoddaljenejšern kotu Jesenic. Sivski delavci, katerih je približno 2000 beri: dvatisoč in radi katerih edino je postala potreba tržnih dnij, naj se trudijo na cele pol ure oddaljeno tržišče. To presetra vse meje pravičnosti. Tržišče nahaja se sedaj na Je eenicah, v središču kmetovalcev. tržnih dnevih prodajati se bodo izključno le poljski pridelki, kajti z mesnicami previđeni smo že itak tako na Jesenicah, kakor na Savi. Vprašanje nastane tedaj, zakaj je ravno v kotu Jesenic, v središču kmetovalcev, — kateri za se nimajo potrebe, kupovati poljskih pridelkov, ker jih sami stavijo na prodajo — prostor za trg udobnejši, kakor v sredini Jesenic in Save? — Morebit za to, da jeseniški poljedelci brez vsakega truda izpostavijo pridelke kar pred svojo hišo na prodajo? — Mogoče tudi vsled tega, da bodo kmetovalcem iz Žirovnice, Lesec, Gorij, Bleda itd., kateri bodo s'-as mi gotovo pridno vporabljali tržne dneve za prodajo svojega blaga, imeli tržišče pol ure dalje, kakor na Savo pred graščino. Da bi prodajalcem iz Divjega in Kranjske gore hoteli s tem skrajšati nekaj pota, ni lahko misliti, saj kmetovalci od tam svojih skromni)* pridelkov vendar nikoli ne bodo pripeljali na jeseniško tržišče. Kakor ni zadnje na mestu, tako tudi ni prvo in drugo. Povemo pa na polna usta, da ao igrali pri določevanju prostora za tukajšnje tržišče glavno ulogo nameni posameznikov. Brez ovinka: vpoštevale so se gostilne, katere stoje ob tržišču ena na drugi. Kmet naj bi nosil sproti svoj skupiček v te gostilne in naslajal naj bi se tam pri branju umazanega »Siovencao. Gjspodje, tako ne more naprej! Vpoštevatt morate v prvi vrsti nas, savske trpine. Mi nimamo ne polja, niti vrtov, a za to brezštevilno otrok. Naša živila si moramo nakupiti pri kmetu naravnost, in ne pri prekupcih, vsled česar je bila tudi naša živa želja po tržnih dnevih. Vroča želja se nam je sicer od pristojne oblasti spolnila, ustreglo se nam je, a Vi napravili ste nam neizprosno križ čez naš račun. Izvolili ste prostor za tržišče za nas tako nesrečno, da nam s tem ni čisto nič pomaganega. Mi ne živimo v razkošju in naš zaslužek nam ne prepušča, da bi si držali posle, kateri naj bi nam nakup naše potrebščine na pol ure oddaljenem tržišču preskrbovali. Manjka nam tudi varuhov za našo deco, da bi se mogle naše žene kar za celo uro odtrgati od doma, da bi kupile liter tižola ali glavico zelja. Kje je najpripravnejši prostor za tržišče, pokazal Vam je nerazsodni kmetovalec že zdavnej sam, o čemur Vam je bila dana priložnost, se vsaki dan prepričati. Sleherni ostal jo s svojim polno naloženim vozom pred tovarno, kjer je o opoldanskem času v najkrajšem času svojo robo razprodal in se potem zadovoljnega obraza vrnil domov s cvenkom v žepu. Naše žene so nam prinesle kosilo v tovarno in ob jed-nem pri kmetiču, kateri se je ustavil pred tovarno, pokrile potrebo živil. Dvomimo, da bi se bil kateri kmet zmotil na Jesenice ali da bi bil primoran z ostankom voziti se na Jesenice. Prišel je kvečjemu do savske graščine. Zatorej, ako je tržni dan za nas, dovolite nam tržišče na S*vi pred graščino, a na Jesenicah obdržite si ga sViiii za-se. Ne pade nam pa niti v sanjah na um, svolih žen, katere imajo že več kot preveč deia doma z družino, še v najskrajnejši kot po ričet in tižol trpinčiti. Radovedni smo pa tudi, s kako kislimi obrazi se bodo vračali ubogi kmetici skozi Savo domov in kako bi se dalo to opravičiti. Le tako naprej! Sava, 21. aprila 1903 Savski delavci. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 23 aprila 1903. Saloibeni papirji. i Denar Blag" 4-2% majeva renta . . .100 75 100 95 4 2°/. srebrna renta . . . 100 60 100 70 4% avstr. kronska renta . 101 26 10146 4°/0 » zlata „ . 12155 12176 4°/0 ogrska kronska „ . 99 65! 99 75 4% „ zlata „ . I 121*401 12160 4% posojilo dežele Kranjske 4Va0/e posojilo mesta Spljeta 4'/,°/o » ii Zadra 41/,0,0 bos.-herc. 2el. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. 4°/ ž o 41/,0# zast. pis gal. d. hip. b. 4Vi°/o peSt. kom. k. o. z 10% Pr...... 4^'a0/. zast. pis. Innerst. hr. **/«•/• „ » ogr. centr. deželne hranilnice 41'a*/„ zast. pis. ogr. hip. b. 4v3°/o obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . • »» Ceske ind. banke 4% prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 „ dolenjskih železnic 3% m juž- žel. kup. V. Vi 41/,°/0 av. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od leta 1854 . . . „ „ 1860*/8 . 1R64 t izske...... zemlj. kred. I. emisije »i m u« %% ogrske hip. banko . „ srbsko h trs. 100*— „ torSke..... Basilika srečko . . Kreditno » ... Inomosko » . . . Krakovske m • • . Ljubljanske „ ... Avstr. rud. križa , ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ... Saicbur Ske B . . . Dunajske kom. B Delnice. Južne železnico • . . Državne železnice . . , . Avstro-ograke bančne del. Avstr. kreditne banko . . Dgrske « „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr. . . Rima-Maranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožno tovr. družbe Češke sladkorne družbo Dadu 100 75 100 60 101 25 121 55 99 55 121-40 9976 100'— 100- — 101— i 99-60! 99 75| 101 — 107 80 101 — 101 — 100 35 100 — 100-98-99 50 308 75 101*- 174 — 183 — 247*— 158 — 275 — 273 — 258-— 90 — 116 76 19 10 434 — 84 25 74- — 70 — 6510 27-— 71 — 74'— 442 — 43 60 68276J 1599—< 671-50; 720—j 252—! 690-1 3>8 75; 1668 —I 481 50 395—; 353-50 157 - 10180 100-60 100 60 102 — 108 80 102 — 10150 10135 ior— 101 — 99*— 10060 310 75 102 — 184- — 185- 50 251 — 159 — 279 — 277-— 261 — 92 — 117 7§ 2010 438*— 88 26 78-— 75 — 66-28 — 75 — 78 — 446 — 44 50 68375 1609-— 672 50 721 — 253*— 696 — 3*9-75 1671 — 482 50 396 — 355 50 161 50 Umrli so v Ljubljani: Dne 18. aprila : Marjeta Spelak, urad-nikova vdova, 82 lat, Karlovska ctuta St. 2, ostarelost — Antonija Škerjanc, posestni -kova hči, 10 ur, Na milki St. 4, življenska slabost. Dne 19. aprila: Helena Kopač, kuharica, 7o let, Poljanska cesta St 20, Carci-noma ventriculi. — Marija Blas, uradnega sluge vdova, 80 let, Poljanska cesta it 23, pljučnica. T deželni bolnici: Dne 16. aprila: Ladislav Sušnik, uradnikov sin, 5 let, Larvngitis croup Dne 17. aprila: Martin Nabernik, go-Btač, 61 let, Cholerina. — Marija Piva, gostija, 73 let, ostarelost. Dne 18 aprila: Boris Sušnik, uradnikov sin, 3 leta, davica. — Amalija Jager, prodajalka mesa, 34 let, Paralvsis cordis. — Jakob Kokalj, zidar, 52 let, jetika. V hiralnici: Dne 17. aprila: Ivan Brajdič, gostaS, 70 let, srčno oslabijenje. Dne 18. aprila: Jakob Zgonc, krojač, 34 let, Tubercnl. pulm. Meteorologično poročilo. Vidina nad morjem 306*3. Srednji mračni tlak 730-0 mm. =2 o. Čas opazo- Stanje: 4 barometra! £ o t—i s~ a> -o. > S «* Vetro vi Nebo <". vanja v mm.' II Uprospeh „Ustredni Humpolško lodensko blago. Moderno sukno za obleke iz čiste ovčje volne razpošilja po zelo nizkih conah (76 5—10) Karol Kocian tovarna za sukneno blago v Humpolcih na Češkem. Vzorci na zahtevanje fianki. 22. 9. zv. 23. 7. zj. n 2. pop. 727 3 8 2 jsl. 8zahod| oblačno 724 5 i 7 5 jsl. szahod] oblačno 722 2 10 9 si. szahod i oblačno Srednja včerajšnja temperatura 9 3\ normale: 10 S*. Mokrina v 24 urah : 0'8 1099-2 Dobro ohranjen čevljarski Stroj z okrogl im čolnićem. kakor tudi 3 vrstna harmonika se proda po zelo nizki oeni. Cerkvene ulice št. 21, soba 9. L i kal ii i k na špirit! o > o o o l'«>siat n<» zavarovan«. Elegantna izpeljava, fino poniklan. Plamen se da urejevati. 3 745-2 Brez diilit.i. Absolutno brez nevarnosti. Pojasnila o Hkalniku „Sonnew in kuhalniku n» smirit „0economM brezplačno. Joh * rt Dunaj EV., Miihlgasse 3« JVajlepše Valut v. C. kr. cekin , . . • B * 1134 11-38 1905 1908 20 marke .... ... 23 41 29 45 23 94 24 — Marke..... • * . 116 92 117 10 Laški bankovci, . 95 17 9537 252 25 253-25 Žitne cene v Budimpešti. dne 23. aprila 1903 Fštcica za april . za 50 kg K 7 78 B „ oktober • • i» 50 „ b 758 S5 M april . 50 „ ■ B80 Konusa „ maj . • • »i 50 , . 601 „ « julij • • • »» 50 „ ., 608 Uves . april . 60 . n 607 Nespremenjeno. 1,500.000 oseb je dobilo v teku 3. mescev podporo od dunajskega društva za grejalnice. Priporočamo, da to patnjotično humanitarno društvo podpirate s tem, da kupujete srečke po 1 K in opozarjamo, da se bo vrSilo žrebanje srečk za grejalnice dne 23 aprila. Glavni dobitek 40.000 K. kakor tudi vsi ostali dobitki »e b jdo izplačali v gotovini po odbitku iO Srečke se dobivajo po vseh menjalnicah in c. kr letto kolekturah, trafikah i. t. d. Najboljša hrana v— za zdrave želodčnem ćrevesL .r^> bolne otro ke, Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje n«JIioIJh«" priznana TaiBo-ciiiiia mm katera okrepeuje latglftee, od««ft*u-njuje ItasU** in prepreeuje lz|»a-danje Ism. 1 steklenlett z navodom 1 14. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leustoka v Ljubljani, Resljeva cesta si. 1 poieg novozgraienega Fran Joželovega jubU. mostu (204—14) veleposestvo na Spodnjem Štajerskem je na prodaj. Cena 70.000 K. Poslopij je 14 in vsa zidana. Proda se tudi samo polovica s krčmo, prodajalno, vinogradi, njivami, hostami in travniki. Ponudbe pod 9,A. B." na uprav- ništvo „Slov. Naroda." (990—7) i Človek in pol Napisal Ivan Šorli. Lično opremljena knjiga v izvirnem zavoju po načrtu akad. slikarja Iv. V a v p o t i 6 a. Gena broš. K 250, po pošti K 270. Izdal (UD Lav. Schwentner založnik in knjigotržec v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske «E&? državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice ▼ Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reimng v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabei, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3- uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregonc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Inomost, Monakovo. iTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto ln v Sjćevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihoi v Ljubljano inž. kol. Pro^a ii T:-oiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, IS), Ausse, Ljubi Celovec, Be:jak. (Monakovo-Trst dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m Zjutraj osobm vlak iz Trbiža. — Ob 11. urt 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove varo, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Bu jevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabei. — Ob 4 uri 44 m popoludne osobni vJak z Dunaja. Liubna ,Seizthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzenslesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Liubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga :z Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Oo H. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotakc. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Samjc:k. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m n večer. — Prihod v Ljua-Ijane drž. kol. iz Kamnika- Mešani viaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoldne in ob 6. uri 10 m zvečer. t j tijste tloto razpošilja po K 2-60 kilogram Edmund Kavčič _ v Ljubljani. (u—91) Prodajamo: (1107—1) f l)oml»aia (Boslllho) »i*et>l40 1 Nial»*ft4 0 «!■*;/:. IO fVuiil&ov Nrrrkn 1 «0o N/i« i tiol»i*«*;£« Mi"t*u) Mrt»e*l*o I latMlto ltriz«*>Bio srečko (dob. šanca) proti 3*£ aaea. obrokom &V lč ali '£* „ „ a k ?.50. Proti takojšnjemu plačilu 14 ttO»—• V8ak. Je malo časa iz dunajske centralne zaloge P. Lust, Krakov štev. B 11 Za neugajajoče se vrne denar. (1104 Danes zvečer ob 8. uri žrebanje! Glavni dobitek: kron 40.030 kron Srečke za grejalnice (Warmestuben) po 1 krono priporoča 810-18) J. C. Mavr v Ljubljani. Vsi dobitki se izplačajo od založnikov v gotovini po odbitku 10%. ftttel »St. peter v Št. Petru na Krasu. pri vsakem vlaku brezplačno. ^renocisoe! postelje f K ?0 li «lo 9 U-0250Vi kakor: landauer, koleslji ter vozovi za prevažanje prtljage na vse stran z 1 ali 2 konjema. Dobra kuhinja, Plzensko pivo. (1057—3) tastnik: ffsti Geržttia. annesmann-ove cevi varilne in plinove cevi vsake obsežnosti in vse drugovrstne cevi razpošilja po konku-~ renčnih cenah ,.~ Nemško-avstr. tovarna za Mannesmannove cevi v Sfomotavi, na Češkem. (437-ii> Zastopniki v vseh večjih mestih. si mmmam ^.»^ Za ano vanj a. is- B 0 avgustov termin so v novih Korsikovih hi^ah tui Blei-Vtfeisovi čutiti se mnogovrstna stanovanja za oddati. Jako elegantna, najnovejše urejena in dobro presušena, tudi s porabo vrta. Najboljši zrak in solncni kraji. Stanovanja obstoje iz 3, 4, 5 sob, na zabtevanje pa tudi iz 7 do 8 sob; pri vsakem stanovanju je 1 predsoba, 1 soba za služkinjo, jedilna shramba, klet, podstrešni prostori itd. 1'ri veejib stanovanjih so tudi kopalnice in perilniee. Izbrati je mogoče pritličje, 1., II. ali III. nadstropje. Cene so jako nizke. Več se poizve pri lastniku istotam ali pa v Šelenburgovih ulicah štev. 5 (v trgovini s cvetlicami in semeni). (3134—35) Se dotoiva povsod 1 j? neobhodno potrebna zobna Greme 10 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave. Od c. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševališee za konverzijo 4*2%> obveznic skupnega državnega dolga LJUBLJANSKA BANKA (2976-60) ^pitalNke uliee »tov preskrbuje konverzijo skupne rente brez kacih troškov. Izdajatelj io odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavšar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1*. 22771^23