http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tGClflik ČETRTEK, /.DECEMBER / ŠTEVILKA 1230, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com 1230 PRAVO DARILO: IZOLA ZA IZO RickHarsch: KAMNITI KORAKI (po starih izolskih ulicah) PRAZN Naročite jo na: 040 211434 tajnistvo@mandrac.si Kurjenje peči pri odprtih oknih Med najboljšimi oglasnimi sporočili so tista, ki ponujajo najboljšo zaščito in najboljši stimulans med spolnim občevanjem, po domače, seksom. Oba oglasa razumem in vendar sem zaradi njiju kar malo zmeden. (Mef) Če nekoliko banaliziram vse skupaj bi ugotovil, da oglas za uporabo kondomov na nek način prispeva k zmanjšanju števila rojstev, medtem ko imajo oglasi za različna naravna in druga vzpodbujevala ravno nasproten namen. Kombinacija obeh se nam zdi danes najbolj normalno početje, v resnici pa ni del narave, saj to deluje tako, kot da bi kurili peč pri odprtih oknih in vratih. Ampak, to je že problem filozofov in jo prepuščam njim. Poigrajmo se z vprašanjem, kaj-kot človeštvo in naša manjša skupnost sploh želimo doseči. Analitiki opozarjajo, da je ljudi na Zemlji že preveč, saj se je število ljudi v zadnjih 12 letih povečalo za milijardo, do leta 2050 pa nas bo menda že devet milijard. Leta 1952 so celo ustanovili Svet za prebivalstvo, ki ga je vodil Rockfeller in preko njega razširili mit o prenaseljenosti planeta. Istočasno pa dandanes vedno več strokovnjakov opozarja na to, da naš planet ni ogrožen zaradi prevelikega števila ljudi, ampak grozi kolaps človeške vrste zaradi zmanjševanja rojstev. Za ohranjanje ravnovesja prebivalstva je, statistično izračunana, potrebna stopnja rodnosti 2,1 otroka na žensko. Tega pa v velikem delu sveta ne dosegamo več. Najhuje je v Italiji, Nemčiji in drugih evropskih državah, tudi v Sloveniji, kjer v letošnjem letu povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15-49 let) znaša 1,58 otroka. Na ta način smo se približali razvitemu svetu, kar gotovo ni dobro. Bralcu, ki bi zdaj pomislil, da nas bodo pojedli pribežniki iz nerazvitih delov sveta je treba povedati, da se s pomanjkanjem rojstev že soočajo Kitajci, ki jim grozi prepolovitev prebivalstva. V Mehiki je rodnost padla s 7,3 na 2,4 otroka, v Indiji s 6 na 2,5. Celo v podsaharski Afriki bo do leta 2070 rodnost padla pod mejo, ki je potrebna za obnavljanje prebivalstva. In še podatek za lokalno zaskrbljene. Rodnost na Kosovem se je od leta 1980 do danes zmanjšala s 4.58 na 2 odstotka, v Albaniji pa s 3.53 na 1.79 otroka. Skratka, prenizka rodnost bo kmalu prepoznana kot eden največjih problemov v prihodnosti življenja na planetu, so prepričani mnogi analitiki. In tako smo spet pri dvomih, ki se mi porajajo ob omenjenih oglasih. Lahko bi rekli tudi tako-le: Če prisegate na zaščito med spolnimi odnosi v resnici delujete proti človeštvu, če ste za stimulanse pa ste glavno priložnost verjetno že zamudili. r Lara ^ ] Veterinarski center rm-' Centro veterinarje HOTEL ZA MALE ŽIVALI ALBERGO PER PICCOLIANIMALI Trgovska ulica 4, Izola tel 05 6401300 dežurni telefon: 031344832 @ INTES4 SNNB40LO BANK ________________________________ . tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si V pravi udbaški družbi Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend »doma« v Izoli, a vendarle. Zoran Odičje upokojeni, a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Vse bolj sem zaskrbljen, ko berem, da so ljudje iz moje preteklosti, od katerih sem se učil in sem jim hotel biti podoben, kar pomeni, da sem z njimi takrat delil sedanjost, ki je spet danes preteklost, a takrat je bila bodočnost, proglašeni za udbaše od današnjih ljudi na oblasti, ki so oblast. Zaskrbljen sem zato, ker sem bil z njimi, pa sem, po tem kriteriju, verjetno tudi sam udbaš, čeprav to za gotovo ne vem. Zaskrbljen sem, ker eno je biti pošten tat, normalen član družbe in normalen državljan, takšen, ki nekoga v pijanem stanju zaštiha, ki pijan svoji soprogi pomaga po stopnicah, pa si boga revica zlomi nogo, seveda je alkohol olajševalna okoliščina, a še huje bi ga obsodili, če bi to naredil v treznem stanju, če bi na prehodu za pešce povozil pešce, na primer. Vse to je v človekovi naravi, ampak - biti udbaš, pa čeprav alkoholiziran, za to ni opravičila. Biti član te zločinske družbe, kot pravijo današnji ljudje na oblasti, ali okrog in blizu oblasti, je zločin za katerega ne zadostuje nobena kazen. Udbašin vohun Naj novejše odkritje naših lovcev na čarovnice je, da je Miljenko Smoje, novinarska (še danes) legenda, pisec Malega in Velikega mista, številnih potopisov in reportaž, satir in humoresk, več kot pol stoletja ljubljeni mož lepe Lepe, bil ne le udbaš, ampak tudi sodelavec nemške obveščevaalne službe BND kot tudi italijanske obveščevalne službe. Dokaz za njegovo vohunsko dejavnost so odkrili današnji lovci na čarovnice, ki so na oblasti, ali zelo blizu nje, je to, da je večkrat na leto bil na Hvaru, Braču, Visu, Makarski, Omišu, o Splitu ni treba zapravljati besed, bil je udeležen na številnih novinarskih sestankih, na katerih se je, tako danes pišejo, srečal s »kontakti.« Tudi v Ljubljani je bil, prav takrat, ko je bil v Ljubljani veliki novinarski sestanek, zadnji v rajnki Jugoslaviji. Ljubljana in Društvo slovenskih novinarjev sta bili gostitelj svečanosti dodelitve novinarskih nagrad Zveze novinarjev Jugoslavije, ki so nosile ime prvega urednika Borbe, Moše Pijade, revolucionarja, partizana, filozofa, pravnika in slikarja. To je bil formalni povod za sestanek in razgovore novinarjev iz cele države, vseh republik in pokrajin, vseh redakcij. Pravi razlog pa je bil, kako prenehati s propagandno vojno, ki se je razplamtela med posameznimi časopisnimi hišami, bolje povedano, njihovimi uredniki, ki so pisali to, kar so od njih zahtevali njihovi politični mentorji, po sistemu, vse najboljše o nas, vse najhujše o drugih. Ta del ni bil na sporedu v Cankarjevem domu, kjer smo veselo pričakovali podelitev novinarskih nagrad. Bil je na Brdu, kjer so vsi glavni in odgovorni uredniki, direktorji časopisov, naštevali kdo je komu kaj zagrešil, kateri narod ni enakopraven, a kateri je bolj enakopraven, kdo je manj, kdo bolj kriv, kdo razbija, kdo varuje Jugoslavijo, in podobno, kar je čez kakšno leto propagandno vojno spremenilo v krvavo vojno. Čakajoč na urednike Z barba Miljenkom, kot smo ga vsi poznali, sva v tistem toplem poletnem večeru pila vino in čakala na šefe z Brda. Prav v trenutku, ko je kolona njihovih službenih (to je v službi slovenskega protokola) avtomobilov prihajala na parkirišče in so se glavni in (ne) odgovorni uredniki skobacali iz njih, je ljubljanski taksist Marin, po rodu iz Splita, ustavil svoj taksi, da nas pozdravi, ker smo se že dolgo poznali. Tudi vožnje ni hotel nikoli zaračunati. Zadrl sem se: »Marine, povozi ove« (uredniki so počasi prihajali čez parkirišče), »naredil boš največjo uslugo jugoslovanskemu novinarstvu!« Barba Miljenko se je zakrohotal, plemeniti in pametni Staša Marinkovič, urednik Borbe, katerega bi Miloševič zaprl ali mu naredil še kaj hujšega, če ne bi prej umrl zaradi raka, ko so Borbo po nasilju države Srbije ukinili, me je objel in povedal, da imam prav, in vsi trije smo objeti zavili na pijačo. Z nami je kozarec vina spil urednik Slobodne Dalmacije, Joško Kulušič, v kateri je objavljal barba Miljenko. Slobodna Dalmacija je imela na Hrvaškem in med hrvaškim časopisi podobno vlogo v odnosu na Tudjmanov režim, kot jo je imela v Srbiji Borba v odnosu do Miloševiča. Tako, kot je Miloševičev režim ubil Borbo, je Tudjmanov režim ubil Kulušiče-vo Slobodno Dalmacijo in Feral Tribune, karega so začeli pisati v Slobodni Dalmaciji takratni novinarji Slobodne Dalmacije Viktor Ivančič, Boris Dvornikovič in Predrag Lučič. S podporo in s pomočjo objavljenih tekstov barba Miljenka. Od udbaša do udbaša Nagrado »Moše Pijade« za ži-vljensko delo je tiste noči dobil nihče drug kot Miljenko Smoje. Danes udbaš in trojni vohun. Zaradi tega sem zaskrbljen. Če je on, novinarski velikan, legenda, to postal, ker je bil udbaš in trojni vohun, zakaj sem naslednje leto dobil podobno nagrado in bil proglašen za novinarja leta? Lepo prosim, lovci na čarovnice, povejte mi čigav vohun sem bil, ali sem končal samo kot udbaš? Z resnico na dan, priznam, da so moji vohunski in udbovski »kontakti« bili barba Miljenko Smoje, Joško Kulušič in Staša Marinkovič. Jebiga, Feralovce ne morem všteti, ker se niso še niti rodili leta 1966, ko so Udbo ukinili. Obvestila Društva invalidov Razpis kapacitet ZDIŠ za leto 2018 Člane društva invalidov obveščamo, da z dne 13.11.2017 odprt razpis za prijavo počitniških kapacitet ZDIŠ za leto 2018. Razpis bo trajal do 28.02.2018. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Une Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občina Izola Cipi niso kazen za uporabnike Komunala Izola je pred dvema tednoma prevzela upravljanje stanovanjsko-poslovnega fonda Občine Izola, a direktor Denis Bele pravi, da se za uporabnike zaenkrat ne bo nič bistveno spremenilo. Spremenila pa se bo identifikacija količine proizvedenih smeti v posameznih zabojnikih. Novembra je Komunala prevzela upravljanje stanovanjsko-poslovnega fonda Občine Izola. Sklep je bil izglasovan na septembrski redni seji, uporabniki in najemniki stanovanj ter poslovnih prostorov pa so obvestilo dobili po pošti. In kako naprej? Kot je povedal direktor Komunale Denis Bele, se za uporabnike ne bo spremenilo takorekoč nič. »Cilj je, da se z vidika komuniciranja, vodenja postopkov, lokacije in reševanja problemov kaj bistvenega ne bi spremenilo, razen tega, da najemniki ne bodo več šli na Sončno nabrežje 8, ampak na sedež Komunale. Sicer smo v začetni fazi in se še malo lovimo, a za stranko ne bo bistvenih sprememb«, je povedal Denis Bele, ki dodaja, da je seveda cilj, da bi storitve še izboljšali. »To je tudi temelj tega prenosa, ker kakorkoli. Komunala je podjetje, imamo svoje zakonitosti in svoje vzvode poslovanja, za razliko od Občine, ki ni operativni sistem. Kot podjetje se znamo hitreje obrniti, imamo svoje službe, ki predstavljajo sinergijo pri upravljanju in tudi v samem elaboratu, ki je osnova za prenos stanovanjsko-poslovnega fonda smo nanizali kar nekaj ukrepov s katerimi bi lahko to poslovanje racionalizirali.« Marsikaterega najemnika poslovnega prostora ali občinskega stanovanja je zmedlo tolmačenje, kdo je zdaj lastnik, ki ga omenja najemna pogodba in kdo upravljalec. Denis Bele pravi, da je upravljalec v tem primeru nekoliko nejasen pojem, saj po stanovanjskem zakonu je upravljalec tisti, ki opravlja uprav-niške storitve v večstanovanjskem objektu, kar pa se zaenkrat še ne bo spremenilo, čeprav ne skriva ambicij, da bi s časom Komunala prevzela tudi to področje. »Zakon o stvarno pravnem premoženju pa ta pojem opisuje kot gospodarja-nje, z opremo razpolagaš, kot da si lastnik«, je dodal Bele. Komunala je predstavnik lastnika, torej Občine Izola, in vse komunikacija poteka torej preko Komunale. Poleg tega je tudi urad, ki je bil za to zadolžen na Občini Izola, vključno z zaposlenimi, prešel na Komunalo. Kmalu spletna aplikacija Za nekaj zmede med najemniki je kriva tudi spletna stran Komunale, ki ni posodobljena in službe, ki se ukvarja s stanovanjsko-poslovnim fondom, ni mogoče najti. To se bo, po besedah začasnega vodje novoustanovljene službe na Komunali Mirana Milenkovskega, v kratkem spremenilo. »Na spletni strani, ki je v fazi posodobitve, bo tudi spletna aplikacija, preko katere bodo lahko najemniki prijavili morebitne napake, tako da ne bo več treba klicati ali pisati na urad.« Spletna aplikacija, pa bo omogočala tudi vpogled v stanje prijave, če je bila sprejeta in kaj se z njo dogaja. Zaenkrat še ne preverjajo Mediji so v zadnjih dneh poročali, da so se v nekaterih občinah, tudi v Izoli, lotili natančnega pregledovanja premoženja in dohodkov najemnikov neprofitnih stanovanj, rezultat pa naj bi bila tudi že prekinitev nekaterih razmerij, kar pa je Bele demantiral. »Res je v preteklosti Občina Izola že imela nekaj preverb in ugotovila nekaj odstopanj od pogodbe, ki so povod za prekinitev le te. Absolutno kot vestni upravljalci bomo tudi to opravljali med našimi opravili in vsem je v interesu, da neprofitna stanovanja uporabljajo tisti, ki so za to upravičeni. Prav gotovo so tako kot drugje tudi v Izoli primeri, ko neprofitno stanovanje neupravičeno zasedajo najemniki s previsokimi dohodki. Ali pa primeri, ko v neprofitnem stanovanju najemniki ne bivajo in ga dajo v najem. To so anomalije, ki si jih ne želimo in kot vestni upravljalci imamo nalogo, da. takšne primere prepoznamo in ukrepamo. Ampak v teh petnaj- stih dneh, kolikor to upravljamo, še nismo bili aktivni na tem področju.« Kmalu nov način obračunavanja? Na Komunali so v preteklih dneh naznanili, da bodo v bližnji prihodnosti opremili zabojnike z identifikacijskimi čipi. Denis Bele pa je poudaril, da smo v Izoli marsikomu za zgled glede urejenosti in ločevanja in čipiranje zabojnikov nikakor ni kazen za uporabnike, ampak gre za dvig kakovosti storitev. »Bolj kot za nadzor občanov, gre za nadzor zaposlenih, če res v pravem času praznijo zabojnike, ukinila pa bi se tudi ročna evidenca in s tem racionaliziralo delo. Cilj pa zagotovo je, da bi v prihodnje prešli na nov način obračunavanja odpadkov, kjer bi vsak plačeval toliko, kolikor nabere smeti, kar mislim, daje v interesu vseh. Če si dober pri ločevanju se to mora poznati tudi na položnici. Seveda pa gre za dolgoročni proces«, je še dodal Denis Bele. am Nadgradnja sistema zbiranja odpadkov Cilj, ki ga v podjetju Komunala Izola vztrajno zasledujemo, je povečanje kakovosti naših storitev. S tem namenom smo se odločili, da pristopimo k nadgradnji obstoječega sistema zbiranja odpadkov, s čimer bomo tako optimizirali kot racionalizirali delovne procese. Nadgradnja sistema vključuje opremo vseh zabojnikov za zbiranje komunalnih odpadkov s čipi za identifikacijo in opremo naših vozil s čitalci, kar nam bo omogočalo natančno beleženje podatkov kdaj in kje smo odpadke pobrali. Z novim sistemom želimo v prvi vrsti: - natančneje spremljati proces zbiranja odpadkov in hkrati zmanjšati obseg administrativnega dela, - optimizirati sistem pobiranja odpadkov z vidika logistike, - pripraviti podlago za racionalnejši obračun storitev ravnanja z odpadki, ob morebitni prihodnji uvedbi drugačnega sistema obračuna, - spremljati kršitve pri neustreznem ravnanju z odpadki, - zagotavljati višjo kakovost opravljenih storitev. V sled navedenemu obveščamo, da smo v mesecu novembru že pričeli z opremljanjem zabojnikov s čipi za identifikacijo, ki se bo nadaljevalo tudi v decembru. Poudariti želimo, da identifikacija zabojnikov za uporabnike ne predstavlja nobenih dodatnih stroškov. Za informacije ali dodatna pojasnila nas lahko pokličete v času uradnih ur, in sicer v ponedeljek, sredo in petek med 8.00 in 10.00 ter med 10.30 in 12.00 uro, na tel. št. 05/ 66 34 950 ali pišete po e-pošti odvozi@komunala-izola. SZJ / OBVESTILO Javno podjetje Komunala Izola d.o.o. obvešča, da bo podjetje Telemach d.o.o., v četrtek 7.12.2017 pričelo z gradbenimi deli v starem mestnem jedru občine Izola in sicer izvedba kabelske kanalizacije za napeljevanje optičnega omrežja. V času izvajanja del bo potekala delna zapora cest po več zapornih fazah. Gradbena dela bodo trajala predvidoma od 7.12.2017 do 22.12.207 in od 8.1.2018 do 2.2.2018. Vse udeležence v prometu in občane prosimo za razumevanje. komunala izda-bota J Javni zavod Soglasje za traso Jagodje-Lucija Kot je včeraj poročal Radio Koper so se predstavniki občine Piran in Darsa okvirno dogovorili o rešitvah za lokalni promet, zato bo piranski občinski svet o soglasju za gradnjo odseka Jagodje - Lucija odločal na prvi seji po novem letu. Gradnja hitre ceste Jagodje - Lucija bi lahko v piranski občini zeleno luč dobila januarja, a le, če bo država upoštevala vse zahteve lokalne skupnosti o ureditvi pereče prometne problematike v času poletne sezone. Dogovor vključuje zahteve piranske občine, ki jih je lani potrdil občinski svet. Med temi je na prvem mestu ustrezna rešitev za tranzitni promet, tako da bi bi razbremenili občinohudih prometnih zagat, s katerimi se soočajo posebej poleti. Pred gradnjo hitre ceste Jagodje - Lucija mora Dars najprej urediti odsek od Lucije do mejnega prehoda, in preveriti možnost razširitve obstoječe ceste oziroma, da se za lokalni promet uredili kmetijsko pot, ki je vzporedna z regionalno cesto Lucija - Sečovlje: Če bodo vse zahteve piranske občine sprejete, tako ne bo več ovir za gradnjo hitre ceste Jagodje - Lucija. Na ta način so povsem spregledali nedvomno boljše in cenejše variante hitrocestne povezave z Istro, ki bi zagotovo ohranile več istrske zemlje za kmetovanje in predstavljale bistveno manjši poseg v okolje. O čitno vsaka od istrskih občin dela po svoje, saj bi z enotnim dogovarjanjem gotovo dosegli premik trase v tunel pod Baredi, saj je jasno, da Dars potrebuje za gradnjo tudi soglasje lokalne skupnosti. ur Zakaj ravno ob hišah? Bralec iz Livad nam je poslal fotografijo umeščanja velikega panoja za obveščanje voznikov na hitri cesti, ki ga je Dars postavil tik ob stanovanjskem naselju Ceste v Pregavor. Gre za dokaz ignorance, zasluškarstva in neumnosti, ki se dogaja nam Izolanom, živečim v Livadah ob hitri cesti Markovec - Jagodje, je zapisal jezni stanovalec tega naselja in dodal, da so jim ogromni sistem za obveščanje postavili ob edino naselje hiš, skoraj na parking ob hiši v Livadah na cesti v Pregavor 17. Ne razume, kako so se odločili za prostor ob samem zidu, ki naj bi služil tudi kot protihrupna ograja, čeprav imajo več kot dovolj nenaseljenega prostora od tunela do konca hitre ceste v Jagodju. Dodal je še, da pri ugotavljanju odgovornih za postavitev le te, ne moreš priti do avtorjev te mojstrovine. Izgovori se vrtijo od Darsa in direkcije za ceste do upravne enote in župana. Medtem pa se montaža ves čas intenzivno nadaljuje, glas sosedov pa nikogar posebej ne zanima. Dars je pač država v državi. KRK pregleduje Zdravstveni dom? V uredništvo smo prejeli Zahtevek po objavi popravka v zvezi z zapisom o tem, da protikorupcijska komisija pregleduje poslovanje izolskega Zdravstvenega dom in nekaterih drugih neobičajnih praks javnega zavoda. Glede na to, da imamo v uredništvu (med ostalim) odgovor Komisije za preprečevanje korupcije, ki je na vprašanje, ali obravnava morebitne kršitve v zvezi z direktorjem ZD Izola, 17. novembra 2017, odgovorila, da »Komisija tovrstno zadevo obravnava, a nam z namenom zagotavljanja nepristranske in objektivne preiskave do konca obravnave ne morejo posredovati informacij, vezanih na vsebino in postopke te preiskave, smo nameravali zahtevek zavrniti, vendar smo se odločili drugače. Čeprav smo v omenjenem članku le povzeli poročanje STA (Slovenska tiskovna agencija), dnevnika Slovenske novice in spletne strani Primorskih novic in smo z njihovo pomočjo pridobili nekatere odgovore, ki omogočajo zavrnitev popravka, želimo omogočiti javnemu zavodu in direktorju, da pojasni ali zanika navedbe iz člankov. Te bodo prav gotovo še predmet ugotavljanj, če ne drugače pa najverjetneje na seji sveta javnega zavoda, v petek, 8. decembra. Popravek torej objavljamo v celoti, kot smo ga prejeli: Popravek objave neresničnih dejstev - Zdravstveni dom Izola in Evgenij Komljanec V izdaji tednika Mandrač, dne 30.11.2017, ste v članku »Protikorupcijska pregleduje Zdravstveni dom«, objavili več neresničnih in nepreverjenih dejstev, s čimer so bili prizadeti ugled, pravice in interesi ZD Izola in njenega direktorja Evgenija Komljanca. Avtor članka med drugim zapiše, da direktorja ZD Izola preiskuje Komisija za preprečevanje korupcije. Te navedbe ne držijo, saj Komisija za preprečevanje Korupcije ne zoper Evgenija Komljanca ne zoper Zdravstveni dom Izola ni uvedla postopka preiskave. Očitno je, da želi s takimi navedbami avtor članka pri bralcih ustvariti vtis, da direktorja prikaže kot koruptivno osebo, ki se je znašla v pregonu komisije, ker so njegova ravnanja v nasprotju z zakoni, kar je zavajajoče in škodljivo tako za ugled direktorja kot za ZD Izola. Navedbe, da naj bi bilo sporno posojilo ZD Izola fizični osebi v višini 50.000,00 EUR, prav tako ne držijo in so zavajajoče, saj omenjeno posojilo sploh ne obstaja. Ne ZD Izola ne Evgenij Komljanec kot njen pooblaščenec, nikoli nista sklenila posojilne pogodbe s fizično osebo ali izvedla opisane posojilne transakcije. Vse to je razvidno iz finančnih dokumentov ZD Izola in s tem zlahka dokazljivo, zato je zapis do direktorja in ustanove, ki jo vodi, žaljiv in ima očiten namen diskreditirati vodstvo ZD Izola. Prav tako so neresnične, zavajajoče in zlonamerne navedbe glede plačevanja storitev davčnim dolžnikom na tuje transakcijske račune. Zdravstveni dom Izola nikoli ni nakazoval denarja slovenskim davčnim dolžnikom na tuje transakcijske račune v nasprotju z zakonodajo, prav tako so zmotne in zavajajoče navedbe v članku, da naj bi ZD Izola v letu 2016 izplačal nefakturirane opravljene računovodske storitve Svetlani Milašinovič za preteklo obdobje 24 mesecev. Vse prejete račune je ZD Izola poravnaval v skladu z zakonsko določenimi roki zapadlosti in takoj po prejemu vsakokratnega računa, kar je razvidno iz poslovnih knjig javnega zavoda. Prav tako ne drži navedba, da naj bi ZD Izola podjetju Proavto d.o.o. v stečaju nakazal 14.646,00 EUR. Stečajni postopek za družbo Proavto d.o.o. je bil uveden dne 5. 9. 2017 (Vir: AJPES), zadnji račun, ki ga je ZD Izola plačal družbi Proavto d.o.o. pa je bil izdan dne 26.6.2017 in je zapadel v plačilo 27.6.2017, torej še pred uvedbo stečajnega postopka nad omenjeno družbo. Ni dvomiti, da v kolikor bi bila zgodba taka, kot se jo je želelo sedaj prikazati v članku, bi pristojni organi že ukrepali. V kolikor bi avtor članka želel objaviti resnične in verodostojne informacije in jih skrbno preveriti, je to možnost imel, a je dolžno ravnanje novinarja opustil, saj ni niti poskušal pridobiti odziva direktorja Evgenija Komljanca, pa tudi ne strokovnih razlag katere od pristojnih finančnih ustanov ali strokovnjakov s tega področja, kar mu narekujejo kodeks novinarjev in poklicna novinarska pravila, ampak se je raje poslužil neresničnih in zavajajočih informacij in jih nekritično objavil. Lokalno - globalno Ta Prešernov dan kulture Nagase, Izdana, parkiran Citroen in tema- V nedeljo, 3. decembra je bilo po Sloveniji ponovno kulturno veselo. Muzealci, gledališčniki, glasbeniki in številni drugi kulturni delavci so namreč na dan rojstva pesnika Franceta Prešerna sodelovali na prireditvi “Ta veseli dan kulture” in pripravili razstave, vodenja, delavnice, predstave, koncerte in druge dogodke. Letos je bilo ob obletnici Prešernovega rojstva še posebej slovesno, saj smo simbolno vstopili v evropsko leto kulturne dediščine. 145 organizatorjev v 56 krajih po Sloveniji je pripravilo skupno več kot 320 dogodkov namenjenih vsem starostnim skupinam. Tako je koprski Pokrajinski muzej gostil predavanje o Mušji jami pri Škocjanu kot kultno mesto širšega nadregionalnega pomena na prehodu iz bronaste v železno dobo, ter Otvoritveno vodstvo po dopolnjeni stalni razstavi Srce Kopra. V Piranski galeriji Hermana Pečariča je potekalo brezplačno vodstvo po stalni razstavi Hermana Pečariča, sledila pa je delavnica za otroke, medtem ko je Pomorski muzej nudil prost vstop do svojih stalnih zbirk. Sicer so tudi drugod po državi muzeji in podobne kulturne ustanove vabile obiskovalce na takšne ali drugačne prireditve. Kaj pa izolske kulturne ustanove? V Mestni knjižnici Izola so ugotavljali, kako so izglodale Trubarjeve bukvice, kaj pomeni faksimile in kaj reprint, kako nastajajo »rebra« pri knjigah in še marsikaj, nato pa so si sami ročno sešili in platničili svoj rokovnik. In to je to. Nekdanji muzej Parenza-na, zdaj Hiša morja Izolana pa je morebitne obiskovalce privabila s temo, dobesedno, saj Ulica Alme Vivode, s kiparskim delom Masaju-kija Nagaseja vred, je bila na Ta veseli dan kulture v popolnem mraku. Je res to pravi korak v smer kulturnega odpiranja? k j f i Gasilska akcija na Krpanovi V nedeljo je zagorelo v Krpanovi ulici. Požar so sicer pogasili stanovalci sami, kljub temu pa je bilo na Velikem trgu in parku Borisa Benčiča opaziti več gasilskih tovornjakov, vozil, reševalce in policiste. Po poročanju medijev so eno osebo zaradi prevelike količine vdihanega dima odpeljali v Splošno bolnišnico Izola. DESET LET SKUPNE VALUTE EURO S prevzemom skupne evropske valute smo se odpovedali tudi svoji monetarni politiki, o čemer pa neradi govorimo. piše: Franc Krajnc Dejstvo je, da ne moremo tiskati lastnega denarja kot to lahko počenja naša soseda Hrvaška. Ko smo pred desetimi leti, (2007) v Sloveniji prevzeli skupno evropsko valuto euro ali evro, so nam govorili, da bo to prineslo večjo stabilnost gospodarstva, svobodnejše trženje, konkurenco in še bi lahko naštevali. Le redki ekonomisti pa so opozarjali, da bo zaradi medvalutnega razmerja tolar-evro zadeva potekala malce drugače. Res je, da zaradi 6-me- — sečne dvojne evidence cen nismo doživeli cenovnega šoka kot na primer nekatere evropske države (zlasti Italija), a že leta 2008 se je pojavila evropska finačna ter posledično gospodarska kriza, ki je priromala prek Atlantika iz ZDA in malce zamajala stabilnost evra ter posledično tudi evropske banke, ki niso več hotele tako blagodejno posojati denarja našim komercialnim bankam, kar je povzročilo tudi določeni gospodarski zastoj v Sloveniji, ki se je morala še močneje zadolževati. Zanimivo, da evra ni hotela sprejeti Velika Britanija, ki danes izstopa iz povezave. Ko smo se poslovili od našega Slovenskega tolarja smo upali tudi na večje plače, boljši osebni standard, nato pa smo začeli vedno bolj glasno govoriti, da nam evro ni prinesel blaginje! Če mi Slovenci nismo jokali za našim tolarjem so pa Nemci, pri katerih so tudi čez noč narasle cene. Oni še danes sanjajo o svoji nekdanji dobri marki. Ne smemo pozabiti, da je v svetu še nekaj markantnih močnih valut kot so prevladujoči ameriški dolar, britanski funt šter-ling, japonski jen in švicarski frank, zadnje čase pa tudi vse bolj pomemben kitajski RMB (juan). Na takšnem medvalutnem trgu se najde evro, ki pa mu ne gre najbolje. Ne vem, če lahko verjamemo, da je evro druga najbolj cenjena valuta na denarnem tržišču - in to takoj za ameriškim dolarjem. Ko sem na primer v Shanghaju na Kitajskem hotel plačati večerjo z evri so mi rekli; »No Dollar«? Euro ali evro? Valuto euro ali evro je vzela za svojo že več kot polovica držav članic EU. Kako jo imenovati? Euro ali evro? Oboje je pravilno, a Evropska centralna banka (ECB) vztraja pri skupnem imenu euro. Ta skupna valuta je dobila ime 15. In 16. decembra 1995 na zasedanju Evropskega sveta v Madridu.Pre-vzele pa so ga lahko tiste članice EU, ki so izpolnjevala stroge maastrichtske konvergenčne kriterije. Tem je pogojem zadostila tudi Slovenija in pred desetimi leti smo se poslovili od svoje valute. So nam res odvzeli izvajanje lastne finančne politike? Odgovor je DA! Mnogi Slovenci niti nismo vedeli kaj pomeni prevzem skupne valute. Sedaj že postaja jasno. Ne moremo samostojno odločati o temeljni obrestni meri, ne o tiskanju denarja, skratka, monetarna politika je v rokah ECB. Držati se moramo tudi pravil urejanja bančnega sistema. Ne smemo imeti državne banke (NLB), v katero smo vložili skoraj 3 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja. Sedaj pa, ko je NLB zares postala kapitalsko uspešna, jo moramo prodati. Tako pravjo v Bruslju, mi Sloveči, po Cankarju rojeni za hlapce, pa pridno ubogamo. Nekaj je jasno. Potrebujemo stabilno in bolj enotno Evropo, ne Evropo dveh itrosti, ampak samo eno z vsemi javnimi atributi, sicer se lahko zgodi, da bomo še naprej vodili 28 ali čez kakšno leto le 27 različnih nacionalnih politik. Franc Krajnc je diplomirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, nato urednik mesečnika Primorski utrip, zdaj pa spletne strmi Slovenski utrip ter finančni komentator Mandrača. Izola Prižgali smo lučke, ugasnili luči V petek, 1. decembra zvečer je Izola zažarela v prazničnih lučkah. Nekateri pravijo, da so najlepše na obali, čeprav se zdi, da se okraševanje precej ponavlja. Zato pa je novost ugašanje javne razsvetlaje, saj so določeni deli mesta povsem v temi. Kolikor denarja, toliko luči, pravi star pregovor, ki v primeru Izole že dolgo drži. Žal to ne velja za okrasne lučke, ki jih je, vsaj v določenih delih mesta, kar veliko, bolj pa drži v primeru javne razsvetljave, ki je vedno bolj zanemarjena, saj Občina Izola, vsaj po naših informacijah, še ni sklenila pogodbe s koncesionarjem, ki naj bi prevzel investicije in skrb z vzdrževanje ter delovanje javne razsvetljave. Občinski svet Občine Izola je že decembra. 2015 sprejel Odlok o koncesiji za prenovo in urejanje javne razsvetljave z namenom zmanjšanja svetlobne onesnaženosti in zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije v Občini Izola. Javni razpis je bil objavljen junija 2016, vendar je revizija ustavila postopek izbora koncesionarja. Podatka o novem razpisu pa, vsaj pri pregledu Portala javnih noročil, nismo našli. Iskanja zasebnega partnerja, ki bi prevzel koncesijo za izolsko javno razsvetljavo so se lotili zaradi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Ta določa, da je treba razsvetljavo ustanov in športnih igrišč zmanjšati najpozneje do 31.12. 2012. ©uumstro® 3. Krog PNK izpeljan v Izoli Dober mesec je naokrog, izolski strelci pa so pod streho spravili že kup tekem, vključno s tekmo v lastni organizaciji. Pred tem je v Idriji 11. in 12.11.2017 potekal 2. turnir Primorsko-notranjsko-kraške (PNK) lige Zahodne regije, rezultati pa: (serijska zračna puška) Cicibani: Jaša Barut 1. mesto. Mlajši pionirji (ekipno 4. ): Martin Frank 8., Alex Zubin Cvijič 9. in Vasja Kitič 12. mesto. Mlajša pionirka Sara Toromanovič 7. mesto. Pionirji (ekipno 5.): Aljaž Bajt 5., Jaka Hrvatin 9., Martin Memon 11. in Luka Samuel Rihter 15. mesto. Mešana M/Ž članska ekipa 3. mesto, posamezno pa: Člani: Ivan Božič 7., Robert Germanis 10. in Dorjan Rožac 11. mesto. Članice: Dolores Šuštar 3., Patricija Memon 4. mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar 8. mesto. Pištola (skupno ekipno 5. mesto): Kadeta Mark Rožac 2. in Timotej Germanis 6. mesto ter člana Ivan Božič 13. in Enio Božič 19. mesto. Kadet Vito Kavalič s standard zračno puško je zaključil na 5. mestu, Ivan Božič pa je bil v kombinaciji na 5. mestu. Naslednji teden so se mlajši tekmovalci v Ljubljani udeležili 2. turnirja Pokala SZS, državna liga mladih: kadeta Vito Kavalič 21. in Dan Lorbek Ivančič 37. mesto ter kadetinja Lara Frank 9. mesto (skupno ekipno 8. mesto). Istega dne so se na 1. turnirju Pokala prijateljstva SZS državne pionirske lige uvrstili takole: Aljaž Bajt 30., Jaka Hrvatin 44. in Martin Memon 46. mesto (ekipno 9. mesto). Še teden kasneje pa je v organizaciji domačega Strelskega kluba v Izoli potekal 3. turnir PNK lige Zahodne regije, rezultati pa odlični: (serijska zračna puška): Cicibani: Jaša Barut 1. mesto. Mlajši pionirji (ekipno 3.): Martin Frank 2., Alex Zubin Cvijič 11., Vasja Kitič 12. In Rene Muzlovič 19. mesto. Mlajša pionirka Sara Toromanovič 5. mesto. Pionirji (ekipno 4.): Jaka Hrvatin 4., Martin Memon 7., Aljaž Bajt 10., Leon Krbavčič Bandelj 11., Luka Samuel Rihter 15. in Dženan Toromanovič 16. mesto. Mešana M/Ž članska ekipa 2. mesto, posamezno pa: Člani: Aljoša Frank 2„ Ivan Božič 8., Dorjan Rožac 11. in Robert Germanis 13. mesto. Članice: Dolores Šuštar 2., Patricija Memon 4. mesto. Veteran 50 Bojan Šuštar 6. mesto. Pištola (skupno ekipno 4. mesto); Kadet Mark Rožac 2. mesto ter člana Andrej Jakomin 6. in Ivan Božič 11. mesto. Mešana M/Ž kadetska ekipa s standard zračno puško 2. mesto, posamezno pa: Kadet Dan Lorbek Ivančič 5., Val Lorbek Ivančič 8. ter kadetinja Lara Frank 1. mesto. Ivan Božič kombinacija puška/pištola 3. mesto. Razsvetljavo kulturnih spomenikov je treba prilagoditi določbam uredbe najpozneje do 31. decembra 2013, razsvetljavo cest in javnih površin pa najpozneje do 31. decembra 2016. Zdaj je december 2017 in nič od tega verjetno ni doseženo. Posledice tega izolskega svetlobnega brezvladja so vidne na vsakem koraku. Vse več je trgov, ulic in uličic v Izoli, kjer vlada trda tema. V nekaterih delih mesta je tema takšna, da si stanovalci pomagajo s svetilkami, ko, recimo, odnesejo smeti do ekološkega otoka. Za primer vzemimo območje v okolici nekdanjega muzeja Parenzana. Problem je seveda ta, koga poklicati takrat, ko svetilka javne razsvetljave pregori. Koncesionarja nimamo. Komunala nima nobenih pristojnosti, tudi na občini ni odgovornih in še najbolje je poklicati Elektro Primorska, ki pač opravlja servisiranje javne razsvetljave. Prižiganje okrasnih luči je bil sicer lep dogodek, ob katerem so posebej uživali najmlajši, ki so, poleg živopisanih luči in okrašenega parka Pietro Coppo, dobili tudi bogat program s pevci in pevkami šole, ki jo vodi Lea Sirk. Žal pa v nadaljevanju ni znalo odgovoriti mesto, z izjemo dogajanja na začetku Ljubljanske ulice, kjer so se hitro samoorganizirali in malo podaljšali rajanje naj mlajših. Zdaj si lahko le želimo, da bi bilo v nadaljevanju veselega decembra še bolj živo in da bi zagorela še kakšna žarnica javne razsvetljave, ki je zdaj ni. ur OBVESTILO Javno podjetje Komunala Izola d. o. o. obvešča, da bo Občina Izola v sredo 6.12.2017 pričela z ureditvijo parkirišča pri OŠ Livade. V času izvajanja del po potekala delna zapora cestišča. Dela bodo trajala predvidoma do 31.12.2017. Vse udeležence v prometu in občane prosimo za razumevanje. K komunala ecb-sota mamotc/m: 7 Četrtek, 7.december2017,št. 1230 ------------------------------------------- Invalidom prijazno mesto-------------- Lahko do WC-ja, težko do sejne dvorane 3. decembra obeležujemo mednarodni dan invalidov ter oseb s posebnimi potrebami. Na svetu živi 10% prebivalstva z neko obliko invalidnosti in ta predstavlja najštevilnejšo manjšinsko skupino v svetu. Akciji »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide« se je pridružila tudi Izola. Glavni namen mednarodnega dneva je, da bi v najširši družbi spodbudili boljše razumevanje problematike, povezane z invalidnostjo, s temeljnimi pravicami invalidov in z vključevanjem invalidov v življenje. Ker se je tudi Občina Izola pridružila projektu »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.« je potekal poostren nadzor občinskih redarjev, ki so nadzirali razmere na parkirnih mestih rezerviranih za invalide. Večina prekrškarjev Na podlagi opravljenih raziskav kar 63 odstotkov vseh parkiranih vozil na mestih za invalide ni imelo invalidske izkaznice. Na številnih opazovanih lokacijah je ta delež presegal 70 odstotkov, na nekaterih celo preko 90 odstotkov. Dodatno so ugotovili, da je 29 odstotkov voznikov parkiralo na teh mestih neupravičeno tudi takrat, ko so bila v okolici druga prosta mesta. Ocena iz vozička Začel bom z vprašanjem ali je Izola - mesto prijazno ljudem s posebnimi potrebami. Gotovo bi lahko naše mesto uvrstili med tiste kraje in mesta v Sloveniji, ki sodijo med takoime-novana »mesta prijazna invalidom«. Za pridobitev takega certifikata - spričevala - so morali biti ti kraji najprej predlagani od nekoga, potem pa so šli še skozi ocenjevanje ali točkovanje. Ni mi znano, ali ima tudi Izola takšno spričevalo. Upam, da ne in naj tako tudi ostane. Izola je namreč že desetletja prijazna do drugačnih in tistih od drugje. Kljub temu pa se hkrati sprašujem, kaj pa je to, biti kraj ali mesto, ki je še posebej prijazno do ljudi s posebnimi potrebami (do invalidov)? Iz lastnih izkušenj bom strnil nekaj ugotovitev. Prometnice V kolikor gre za dostopnost do različnih prometnic, peš poti, parkovnih površin, večjih prireditvenih prostorov ... so vsi kriteriji za dobro oceno izpolnjeni! Največji del zaslug gre županu Igorju Kolencu, ki ves čas svojega županovanja podpira vsakršno pobudo za sprotno odpravljanje ovir v grajenem okolju. Za korektno izvedbo gradbenih del pa, kolikor imam izkušenj, strokovno poskrbi Radoš Petrovič s svojo skupino iz izolske Komunale. Njihovo nedavno delo si lahko ogledamo v osrednjem delu Livad Na pobudo tam stanujočega in na novo gibalno oviranega občana, so pred dobrim mesecem izvedli kar štiri klančine na pločnike, ki obdajajo veliko osrednje parkirišče. Mimogrede pa so popravili še nekaj slabo izvedenih dostopnih klančin na pločnike ob Južni cesti. Nedostopna sejna soba V kolikor pa imamo v mislih dostopnost do javnih služb v javnih stavbah, če seveda izvzamem javne sanitarije, za katere gre prav tako zasluga aktualni oblasti, pa ocena ni tako dobra. Dostopnost do javnih prostorov, tudi tistih s kulturnimi vsebinami (kulturni dom, galerije, občinski uradi, sedež občinskega sveta...) bi v posebnih vodičih za gibalno ovirane osebe, ocenili kot »pogojna dostopnost«. To pomeni, da je brez pomoči enega ali dveh veščih spremljevalcev, prostor težje gibalno ovirani osebi nedostopen. In tako tudi Triglav, ponos Slovenstva, ostaja »pogojno dostopen« vsem gibalno oviranim osebam. Razumeti pa moramo, da je prilagoditev vseh teh prostorov izredno draga, v nemalo primerih pa tudi gradbeno težko izvedljiva. To pa seveda ne sme biti izgovor za neaktivnosti oblasti na tem področju. Sredstev za strokovno vešče iskalce denarja je v evropski blagajni, bi se gotovo našlo. Med dostopnost do javnih prostorov namreč štejemo tudi dostopnost do javnih služb in storitev. Izola kot specifično mesto z ostarelim prebivalstvom med katerimi je nadpovprečno veliko ljudi s posebnimi potrebami kot so slepi in slabovidni, gibalno ovirani.., po zgledu nekaterih mest v Sloveniji, nujno potrebuje notranji prevoz občanov z manjšimi, okolju prijaznimi vozili. Parkirišča za invalide Za konec pa še stavek ali dva o parkirnih mestih, ki so rumeno pobarvana in označena s prometnim znakom, ter namenjena parkiranju vozil lastnikov, ki imajo tako imenovane parkirne karte z znakom invalida. Prepričan sem, da je takih parkirnih mest dovolj, če bi bili že imetniki teh parkirnih kart malo bolj razumevajoči in solidarni med seboj, da ostalih voznikov sploh ne omenjam. Končno imamo vsi parkirne karte in zaradi svoje težje ali celo zelo težke gibalne oviranosti potrebujemo parkirni prostor čim-bližje svojemu domu ali kraju na katerega smo se namenili pa naj bo to javni urad, kulturni hram, ali pa zgolj gostilna kamor gremo na kosilo ali pa zgolj na ulično srečanje s prijatelji. Predno svoje vozilo parkiramo za več časa ali celo za več dni, pomislimo ali ne bi parkirnega prostora prepustili nekomu drugemu, ki ga potrebuje za uro ali dve? Vsi imetniki parkirne karte lahko brezplačno parkiramo tudi na vseh običajnih parkirnih mestih.. Tistim, ki se razburjajo, da je takšnih parkirnih mest preveč ali premalo pa za konec vprašaje: Ste že razmišljali, kako se počuti težje gibalno oviran človek, z dvema berglama ali pa s hoduljo, ob dežju, ko potrebuje tudi dežnik? In, da bom pošten: Ali se, vsi mi lastniki posebnih parkirnih kart, vedemo tako, da bi za odnos drug z drugim lahko prejeli oceno »voznik invalid prijazen do sovoznika invalida«? Dušan Ambrož Pingpongašice meljejo naprej Prva delitev točk Izola - Radeče papir nova 25:25 (13:14) IZOLA: Gregorič, Jurič, Smej 1, Božič 6, Beganovič 3, Zorič - Stepančič, Žgavec 1, Logar, Vukovič, Peharc, Poberaj 8, Konig 1, Čo-lič, Stopar 3, Madžarevič 5, Milu-novič. Trener: Peter Pucelj. Izolani so letos v Kraški prikazali kar nekaj dobrih rokometnih predstav, sobotno proti ekipi iz Posavja pa bi bolj težko uvrstili mednje. Tik pred zadnjo minuto je našim fantom proti bolj ali manj enakovredni ekipi Radeč še pretil poraz, saj so gostje vodili s 25:24. Trener Peter Pucelj je zatem z minuto odmora zadel v polno, kajti Izola je preko Filipa Madžareviča v lepo izvedeni akciji uspela izenačiti, zatem pa je ubranila še zadnji gostujoči napad. Prvi polčas smo sprva videli obetaven start Izole, ki je povedla s 5:2, a so jo Radeče s tremi zaporednimi goli dohitele, zatem pa je bil izid še osemkrat izenačen. Tako v tem, kot tudi v drugem delu srečanja, je Luka Logar nabral precej uspešnih obramb in tako poskrbel, da je Izola držala korak s tekmeci, včasih pa tudi prednjačila pred njimi. Izenačenost, tako na parketu kot tudi na semaforju, se je nadaljevala tudi v drugem polčasu, v katerem so sprva naši zapravili precej dobrih možnosti za zadetek - tudi na račun dobrih obramb gostujočega vratarja. Tokrat tribune niso bile dobro obiskane, med prisotnimi pa je temperatura narasla v 59. minuti pri vodstvu Radeč 25:24. K sreči je Filip imel mirno roko pri zadnjem strelu, tako da je Izola prišla do prvega remija v sezoni. »Padli smo v miren ritem nasprotnika, kar nam ni ustrezalo in naredili več napak, vse to pa je vplivalo na razplet tekme« je po tekmi povedal Alex Konig. V naslednjem 12. krogu v petek Izola gostuje pri Slovenj Gradcu. Mladi rokometaši potrdili prva mesta V zaključku letošnjega tekmovalnega leta so bile v preteklem vikendu dejavne tri ekipe Rokometnega društva Izola, ki so z tremi zmagami potrdile primat v predtekmovalnih skupinah zahod in s tem napredovanje v polfinale državnega prvenstva. Vse tri ekipe so se pomerile z gosti iz Nove gorice, najvišjo zmago pa je dosegla ekipa starejših dečkov B, ki se je gostom maščevala za poraz v Novi gorici, ki je bil tudi edini v predtekmovalni skupini. Izolani, so tekmo odlično začeli in prek Černetiča hitro povedli, ter prednost držali do konca prvega polčasa, ki se je končal z 17:13 za Izolo. V drugem delu pa je bila na igrišču samo še ekipa Izole, ki je do konca srečanja prednost vseskozi poviševala in na koncu povsem zasluženo slavila z rezultatom 30:22. Sledila je tekma starejših dečkov A, ki se je začela z poškodbo in zlomom nosu Timona Černetiča v prvem napadu, kar pa domačih igralcev ni zmedlo, saj so z solidno igro uspeli držati korak pred novo goričani. Polčas se je tako končal z vodstvom Izole 12:9. Tudi v drugem polčasu se je podobna igra nadaljevala in, ko so v 55 min Izolani povedli za pet zadetkov 23:18, se je tekma zdela odločena. Vendar je sledil nerazumljiv padec igri, v napadu smo gostom podarjali žoge, kar so s pridom izkoristili in se približali samo na gol zaostanka. Sledila je infarktna končnica v kateri so za odtenek bolje odigrali Izolani in na koncu tudi zasluženo zmagali z 24:23. Tudi kadeti so z zmago potrdili dobre igre in napredek iz tekme v tekmo. Tekma in celoten prvi polčas je bil zelo izenačen in po igri gol za gol je bil rezultat prvega dela 14:14. Drugi polčas pa so Izolani pritisnili in takoj povedli za dva zadetka. Gostujoči trener je z minuto odmora poskušal zaustavili nalet Izolanov, kar pa mu ni uspelo in Izola je prednost še povišala. Domačini so priigrano prednost do konca srečanja uspeli zadržati in zmagati s 31:26. Namizni tenis Članice druge po polovici prvenstva V prvi Slovenski namiznoteniški ligi se je v soboto odigral zadnji krog prvega dela prvenstva. Dekleta so osvojile še osmo zmago in tako zasedle odlično drugo mesto na jesenski lestvici. Fantje pa so žal morah priznati premoč NTK Sobota in so tako s samo dvema zmagama predzadnji na lestvici prve SNTL. Dekleta so odigrala zadnje kolo proti NTK Logatec in so tekmo zmagale s 5:2. Pomoč pri zmagi je tokrat prispevala Katrina Ster-chi, saj so bile standardne igralke letošnje sezone Lea Paulin in Ljuca Minea zaradi bolezni odsotne. G£WO Vabilo Vse nekdanje in sedanje igralke ter igralce, vse trenerje in trenerke, vse navijače in ljubitelje izolskega rokometa z velikim veseljem vabimo na praznovanje prvih 60 let igranja rokometa v našem mestu. Častitljivo obletnico bomo s posebnim dogodkom obeležili v četrtek, 21.12.2017, s pričetkom ob 18.00 uri. Pričakujemo vas v trdnjavi izolskega rokometa, v športni dvorani na Kraški 1, kjer se bomo skupaj spomnili najpomembnejših prelomnic rokometa v Izoli in se poklonili ljudem, ki so bili tvorci teh pomembnih dosežkov. Do skorajšnjega snidenja vas lepo pozdravljamo člani Pripravljalnega odbora. Dolga pot v Mursko Soboto je botrovala, da se člani niso vrnili z zmago v Izolo. Tekmo, ki je bila tudi odločilna za boljši položaj na lestvici prve SNTL, so izgubili v dramatični končnici s 5:4. Pri rezultatu 4:4 je na igrišče stopil mladi, 15 letni Matija Novel, na drugi strani mize pa ga je čakal izkušenejši, 55 letni Bojan Pavič. Tokrat so izkušnje premagale mladost. Bojan Pavič je s rezultatom 3:1 premagal Matijo Novela in tako prispeva točko za zmago NTK Sobote nad NTK Arrigonijem. Medalja za najmlajšega V nedeljo 3. decembra je v Puconcih potekal 1. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje. Naši najmlajši tekmovalci so odigrali nekaj odličnih in napetih dvobojev. V finalni del med 32 najboljših se je uvrstil Alain Zboržil, še korak dlje med 16 najboljših pa Tomi Pugliese Štuva in Emanuel Kocjančič. V malem finalu sta se med 16. najboljših uvrstila Tine in Neža Ivančič, naš naj mlajši tekmovalec Matija Gorup pa je po dveh tesnih zmagah v malem finalu žal moral priznati premoč Janu Kromarju iz Mengša in tako osvojil odlično 3. mesto. to® Državno prvenstvo srednjih šol 29. novembra je v Slovenj Gradcu potekalo Državno prvenstvo srednjih šol v judu. Za Sredno šolo Izola je nastopil Izolan Mark Rožac in osvojil 2. mesto v kategoriji nad lOOkg. Športni ribolov Dovolilnice in članarina MRK MENDLA Izola obvešča svoje člane, da lahko letne dovolilnice za leto 2018 dvignejo vsak ponedeljek od 17.00 do 19.00 ure na sedežu kluba. Istrska vrata 4. Cena dovolilnice je nespremenjena 70,00 eurov in članarina 15,00 eurov. Najprej Federer, nato še Roy Izolski teniški trener Edi Roy je pred nekaj tedni z ekipo prijateljev sodeloval na veteranskem svetovnem prvenstvu v tenisu v ameriškem Miamiju. Igrali so v slovitem key Biscanu, kjer je pred tem slavil Roger Federer. Novembra je bilo v ameriškem Miamiju na sporedu veteransko svetovno prvenstvo v tenisu, ki vsako leto poteka pod okriljem Mednarodne teniške zveze ITF. Letos je v kategoriji od 55. let nastopil tudi Izolan, Edi Roy. Veteranska prvenstva so sicer razdeljena na več kategorij, organizacija posameznih “skupin” pa vsakoletno pade na različne klube iz različnih držav. V Miamiju so letos nastopile kategorije starejših od 50, 55 in 60 let, tako moški, kot ženske, tekmovalo pa se je ekipno, podobno kot v Davisovem pokalu, najprej dva posamezna dvoboja, nato pa še tekma v dvojicah. Edi Roy je v Ameriko pripotoval s slovensko reprezentanco, v kateri so bili še Brane Podgornik iz Portoroža, kapetan Matjaž Frece iz Ljubljane in Rudi Bradelj iz Ilirske Bistrice, ki so dopolnili skoraj 900 nastopajočih iz vsega sveta, ki so se za en teden mudili v Miamiju. - Nastopili ste kot slovenska reprezentanca. - Seveda. Lani so ostali trije nastopili na Finskem in letos sem se odločil, da se jim pridružim, saj je štiri tudi idealno število za veteransko reprezentanco. Slovenska teniška zveza nam je zagotovila uradne slovenske drese, sicer pa smo večino stroškov pokrili sami, oziroma z veliko pomoči pokroviteljev. Odločili smo se, da gremo na to svetovno prvenstvo, ker je nekaj posebnega in bila je fantastična izkušnja. Žreb nam sicer ni bil ravno naklonjen, saj smo v predtekmovalni skupini dobili zelo močni Nemčijo in Švedsko. Igrali smo v Key Biscanu, v centru, kjer je letos Roger Federer dobil Miami Open in imajo hitre podlage, na kar pri nas sicer nismo vajeni, zato je bilo nekoliko težje igrati. S Švedi smo izgubili 3-0, proti Nemčiji prav tako, ampak smo se dobro upirali. Nato smo v izločilnih bojih za nižje uvrstitve izgubili proti Švicarjem, proti Kostariki pa smo zmagali po predaji enega od tekmecev, ki se je poškodoval. Zadnjo tekmo smo odigrali proti Urugvaju za končno 19. mesto, ki smo jo na žalost tesno izgubili z 2-1. Prvenstvo smo tako zaključili na končnem 20. mestu v naši kategoriji. - Kakšna je kakovost veteranske tenisa? - Ogledali smo si finale med ZDA in Italijo in to je bila res vrhunska tekma. Nastopali so igralci, ki so bili svojčas uvrščeni na ATP lestvici, sicer ne najvišje, tam okoli 100. mesta, a gre vendarle za nekdanje profesionalne tenisače. Sam nivo tenisa je bil na svetovnem prvenstvu resnično visok in razlika je bila opazna. Zmanjkalo mi je vedno nekaj malega, saj sem igral proti nasprotnikom, ki redno nastopajo na turnirjih, medtem ko jaz tenis predvsem učim. Bila je izjemno lepa izkušnja, tako lepo vzdušje, izjemno dobra organizacija, in ja, tenis na izjemno visokem nivoju. - Veteranska prvenstva navadno spremlja še veliko obstranskih dogodkov. - In tako je bilo tudi v Miamiju. Začelo se je s sprejemom, nato smo imeli veliko večerjo, to je bil resnično velik dogodek, dnevno pa so nas z avtobusom vozili na igrišča, kjer so bili treningi in tekme. Veliko je bilo seveda tudi druženja med igralci, jasno, z Italijani, a tudi s Švedi, Španci pa so nas že povabili na obisk v njihov teniški center. Večinoma gre za nekdanje profesionalne igralce, ki še vedno živijo za tenis in redno igrajo na veteranskih turnirjih. Žal ni bilo tistih najboljših. Zelo rad bi naprimer igral proti Johnu McEnroeju, da končno vidimo, kateri od “Rojev” je boljši (smeh). Smo pa si ob koncu prvenstva vzeli nekaj časa zase in deset dni preživeli v Miamiju, ki je resnično čudovit kraj. Dvakrat smo si tudi ogledali tekme Gorana Dragiča z njegovimi Miami Heat in opazili še nekaj slovenskih skupinic ki so mahale z zastavami. Vsekakor izjemna izkušnja, ki jo bom še kdaj ponovil. AM Slovenske Eve so v večini stare 17 let PorkaEva je Iztok Mlakar naslovil svoj peti album, ki je izšel pred nedavnim. Eva je še ena od svetiopisemskih podob, ki jih je Mlakar postavil v konkretno življenje, čeprav ji ni namenil niti pesmi. Pa vendar se je Eva, ob pomoči Mlakarja, vrnila v naše domove in zgodovinski spomin. Čudna so pota prebliskov: Pred dvema nedeljama sem zvečer med rezanjem tobaka poslušal Mefov pogovor z Iztokom Mlakarjem, ki je nov album “pušeljc svojih pesmi” naslovil PorcaEva. V Primorskih novicah so skovanko napisali kar z malim e in takoj sem se spomnil predstavitve knjige II male vi-ene dal nord Fulvia Tomizze, ki je uvodno poglavje knjige o Vergeriu namenil svojemu bivanju v Kopru ter doživljajem ob delu na Radiu, kjer se je najbolj pohvalno izražal o direktorju Mariu Abramu. PorcaEva se je imenovala tudi gostilna na Brodu v Lokavcu pri Ajdovščini. Ime je dobila po gospodarju in možu moje tete Štefanije. Nanjo se vedno spomnim, ko po radiu slišim Mlakarjevo pesem in se grenko nasmejem. Namreč v tej vasi sta živeli dve družini Hmeljak, ena je bila “bogata”, druga pa revna. Iz katere izhajam, sem izvedel še kot študent, ko sem prejel pismo iz ajdovskega sodišča naj se zglasim zaradi zapuščinske obrav-ne dediščine pokojnega očeta. Z bratom sva namreč postala dediča 32 desetine hiške v Lokavcu. Teta Štefanija mi je, smeje se, pokazala to dediščino, za katero se je izkazalo, da 32 desetina pomeni prostor za straniščno školjko, ki je, ko je odprla vrata, nisem nikjer videl, saj je to bila hišica v ozki gasi starega dela vasi, tlorisa dobrih 20 kvadratov v pritličnem delu s stopniščem v podstrešno sobico. Tam je po ženini smrti ostal pokojni nono s 16 otroki, kot najmlašega so očeta poslali v Idrijo kot dimnikarskega vajenca, od koder so ga fašisti odpeljali v posebne bataljone na Sardinijo, na Korziki pa se je pri Američanih naučil šofirati “demsa” in tako dobil poklic voznika v ajdovski Avtozadrugi, ki so jo leta 1949 preselili v Koper in ustanovili avtobusno podjetje Slavnik. Opremljen s temi dejstvi sem se odpravil na ajdovsko sodišče, da bi se tej dediščini odpovedal, pa sem moral iz Ljubljane in Kopra sedemkrat ponoviti vajo, vsakič nisem imel ali mrliškega, ali rojstnega lista ali kakšnega drugega dokumenta. Brat Bojan si je vse to prihranil, enostavno se pač ni odzval. Še danes ne vem, kaj je s to hiško danes. Se pa spomnim potovanj v Lokave za prvi november, ko smo se najprej ustavili v Ajdovščini pri teti Hedviki in se po kosilu peš odpiavili v Lokave. Deževalo je, burja pa je pometala z našimi marelami, tako da sta oče in stric večkrat izgovarjala kletvico PorcaEva in dodala kakšen dovtip o stricu, ki je “s skiro razsekal nev-stine čevlje, ker je preveč špendala zanje”. Oče je še pripomnil, da je to usoda “ta ubogih Hmelakov iz bogatega mejsta Lokavca, ki ima stolarno, žage in kotlarno.” Enkrat pa nas je oče z avtobusom odpeljal na poroko bratranca Zoreta, kar je bilo v času prenapolnjenih avtobusov pravo razkošje, kljub mojemu bruhanju na predzadnjem ovinku ceste z Razdrtega v Vipavsko dolino. Zoro se je pred tem vrnil iz Kanade, kamor je že pred njim odšel gozdarit starejši brata Ivan in se namenil obnoviti očetovo gostilno v času množičnega obleganja gostov iz sosednje Italije. Poroka je bila nekakšna generalka nove gostilne Na brodu, za domačine še zmeraj PorcaEva. Nekaj let prej nas je v Kopru obiskal bratranec Ivan. Prinesel je knjigo o kanadskih gozdovih, iz katre se mi je najbolj vtisnila v spomin fotografija drevesa, skozi katerega so speljali cesto. Ivan je bil poseben tič. V Kanado je zbežal ker ni hotel za tri leta v vojsko, poleti je nosil usnjene gojzerje in bundo, ki jo je lahko nosil obojestranko. V Trstu si je najel fička in se vozil v portoroški casino in nočna bara v Piranu in Kopru, zato je moral kupiti obleko in novo belo srajco s kravato. Prvič sem doživel mamin pogum, ko je s svoji telesom na stopnicah očetu, preprečila sprejeti Ivanovo povabilo. Pred vrnitvijo se je založil s kilogramom matičnega mlečka, ki je bil tedaj v Kanadi dragocenost, zjutraj pa se je v hipu obril z “mašinco”, medtem ko se je glasno pogovarjal z mamo, ko mu je kuhala kavo. Pred odhodom sva z bratom dobila vsak po en bankovec za deset dolarjev. Čez kakšno leto je pripelljal še ženo Nemko, zatem pa ga nisem nikoli več srečal. Tudi srednjega brata Mira, ki je živel v Franciji, nisem nikdar videl. Nekaj desetletij kasneje sem se spomnil teh treh bratrancev, ko je pri meni nekaj časa bivakiral Slave Furlan, ki je tedaj zahrepenel, da bi izdal svojo ploščo. Na škartoce je začel risati rime in se navdušil nad mojim predlogom za Balado o PorchiEvi, ki je šla nekako takole: “Ružla je, ružla je/ soldke je služla/... mož je na srečo umrl/ sinovi so se razbežali...Ružla je, ružla je/ soldke je služla.” Na srečo so ostali le spomini na “bluzenje”. Kletvica PorcaEva je šla v pozabo, dokler je Mlakar ni obudil, ironično pa deluje poguglan odstavek: “Priljubljenost imena Eva, ki ga je 1.1.2012 imelo 7249 prebivalk Slovenije, je najbolj narasla v zadnjih 12 letih 20. stoletja. Več kot 200 Ev se je prvič rodilo leta 1991, v letih 2010 in 2011, ko je bilo ime Eva pri nas najbolj priljubljeno med ženskimi imeni, pa se jih je rodilo po več kot 300. Da je zelo veliko slovenskih Ev še zelo mladih, kaže tudi njihova povprečna starost na začetku leta 2012:17,6 leta.” Pa še nekaj: zadnji objem mi je nedavno podarila, sicer nekoliko starejša Eva, o svetopisemski Evi in kači pa nič... Franko Hmeljak Za darilo, knjiga o Izoli Posebej za prihajajoče praznike smo ponatisnili našo knjižno uspešnico te jeseni: knjigo Ricka Harscha, z naslovom Kamniti koraki po starih izolskih ulicah. Knjiga je idealno darilo vsem, ki imajo Izolo radi, predvsem zato, ker to ni vodič ampak potopis po Izoli. Rezervirate jo lahko na telefon 040 211434 ali na elektronski naslov tajnistvo@mandrac.si Istočasno najavljamo izid nove knjige iz zbirke Potisk, ki nastaja v sodelovanju z društvom Histrion. Tokrat je to knjiga izolskega ribiča, harmonikarja in balinarja, Marina Sinkoviča, ki je zbral več kot 200 zanimivih zgodb in zapisov o izolskih in istrskih ribičih. Knjiga prinaša množico arhivskih fotografij in predvsem zapisov v dialektu, ki ga povsem razume samo Marino. Izšla bo, predvidoma, februarja. Kultura Od Celine Dion do Manziolija Izola je eno tistih mest, kjer lahko srečaš marsikoga, pa se ti niti sanja ne, da gre pravzaprav za ustvarjalca, ki je na svojem področju v samem vrhu. To velja tudi za švedskega glasbenega producenta Petra Dahlstroma, ki počasi na Izolo že gleda kot na dom. 11 Lepemu številu ustvarjalcev iz drugih dežel, ki so “odkrili” Izolo, se je pridružil tudi švedski glasbeni producent Peter Dahlstrom. Zagotovo ste ga že srečali, saj Izolo obiskuje že dlje časa in je nadvse družaben človek, malokdo pa je vedel, za koga, oziroma kakšnega glasbenega producenta pravzaprav gre. Na poroki matere, zdaj že povsem domačih pevk, Marine in Emilije Martenson, je mladoporočenca popeljal s svojim Ferrarijem, ampak Peter je veliko več kot to. - Zakaj ravno Izola? - Pred kakšnimi petnajstimi leti me je bivši mož Lulu (nadimek matere Martenssonovih) pripeljal sem. Rekel je, da je Izola mesto, ki ga moram obiskati. Pripeljali smo se v mesto in po dveh minutah sem se vanj že zaljubil. Ljudje in vse, kar je tukaj, je fantastično. Slovenija je fantastična. Desetkrat sem prepotoval svet, a to je nekaj povsem drugačnega in tukaj sem zdaj našel svoj notranji mir. To je to. Frank Sinatra in Celine Dion - Sicer si glasbeni producent. - Imam enega največjih snemalnih studiev na Švedskem. Sem zvočni inženir, oblikovalec zvoka in zato veliko potujem po svetu. Delal sem z glasbeniki, kot so Frank Sinatra, Celine Dion in drugimi. Tako koncerte v živo kot snemanje v studiu. Veliko sem delal tudi na mjuziklih in v opernih hišah. - Očitno nisi le ozvočevalec? - Jaz se vidim bolj kot umetnik kot nekakšen slikar. Vedno slikam nekaj drugega, s tem, da namesto barv uporabljam zvok. - Moraš dobro poznati tehniko? - Tehnika me ne zanima. Zanima me zvok, ki mora zveneti prav in ni pomembno, kako do tega pridem. Seveda obožujem analogno opremo, analogne tehnike. Ves moj studio je analogen, takšen kot so bili nekoč. Rad pa delam tudi z digitalnimi tehnikami, ker na koncu je pomembno, kako nekaj zveni mojim ušesom, kako to dojemam. To vendarle delam že 44 let. - Si neke vrste dirigent in uporabljaš partituro. - Seveda imam partituro, ki jo moram prebrati in vedeti, kaj kje pride, kdaj je solo in tako naprej. Zanima me samo to, kako nekaj zveni. Nikakor pa ne programiram glasbe. Na takšen način glasbe pač ne moreš delati, nemogoče je. En dan lahko čelist igra dobro, naslednji dan pa ima težave in ne zveni enako. V glasbi se sliši, če je nekdo pri zadevi, če igra s srcem ali ne. Sliši se, če je čelist slabe volje in to šteje. Ne, glasbe ne moreš programirati. Se ti zdi, da tehnika postaja pomembnejša od same glasbe? - Mislim, da se veliko pozornosti daje tehniki, predvsem tukaj v Sloveniji. Že nekaj časa tukaj iščem studio, v katerem bi lahko delal, a brez uspeha. V vseh stalno nekaj spreminjajo, stalno menjavajo opremo in se hvalijo, kako imajo zdaj boljše zvočnike, čez dva tedna pa dobijo še boljše. Tako je nemogoče delati. Zvočniki v studiu so producentova ušesa in v svojem studiu imam enake zvočnike že 20 let, ker vem, kako zvenijo. Napredujemo na slabše? - Kvaliteta posnetkov se z razvojem slabša, od vinilk, preko cedejev do mp3-jev in streamanja. - Sam sem veliko snemal opere, in to velike opere in ljudje, ki poslušajo opero, imajo navadno doma tudi dobre audio sisteme. Delam tudi za švedsko državno televizijo ter za italijanski Rai, kjer so zelo specifični in točno vedo, kako mora nekaj zveneti. Na švedski televiziji so ravno tako zelo strogi glede zvoka in dobri producenti smo zato zelo cenjeni. Ko me pokličejo, da nekaj produciram, vedo, kaj bodo dobili. - Si kdaj ozvočeval tudi velike rock koncerte? - Seveda, veliko sem jih. Naprimer Deep Purple, Europein druge. - Delal si tudi mjuzikle, ki so ve- dno bolj popularni tudi pri nas. Bi prevzel tako delo? - Seveda, z veseljem bi. Imam 61 let ampak vsako jutro, ko se zbudim, komaj čakam, da delam. Predvsem bi si želel delati glasbo na Manzio-lijevem trgu v Izoli. Tukaj sem bil na različnih koncer- tih, lani pa sem poslušal simfonike, ki so preigravali kompozicije iz filma Boter, in slišati je bilo res slabo. Želel sem si, da bi ugasnili ozvočenje, ker bi bilo boljše kar na suho. Razmišljal sem tudi, da bi iz Švedske pripeljal svojo opremo in koncert ozvočil tako kot si zasuži. Tudi brezplačno bi to naredil zato, da pokažem, kako bi lahko dobro zvenel ta trg. Na Švedskem imam tri tenorje, ki bi jih rad pripeljal na Manziolijev trg in bi odpeli svoj program iz oken Manziolijeve palače in prepričan sem, da bi bilo vrhunsko. In podobnih zamisli imam še veliko. - Se ti zdi prav, da imajo na državnih radijskih postajah kriterije o tem, koga vrtijo? Kako je s tem na Švedskem? - Vsak dan poslušamo nove stvari, ki so bile posnete v spalnici, kleti ali wc-ju, in zvenijo slabo, a poslušamo jih verjetno zato, ker si ljudje tako želijo. Ljudje želijo preproste stvari, denar pa je glavni. Zato je glasbena scena takšna, kot je. ur '■ v/ e.*** Tudi v letošnjem programu društva LIK so predvidene svetlobne instalacije, ki naj bi poživele naše mesto v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov. Tako je na balkonu v Kajuhovi 5, prvega decembra pričela z delovanjem svetlobna instalacija nastala večinoma iz odpadnik steklenic Donata. Zorko Dežjot jo je poimenoval “V morju se je vse začelo” Zagotovo jo boste opazili zvečer in ponoči, ko se boste peljali tam mimo. DOBRODELNI PREDBOŽIČNI DOGODEK V SOBOTO, 9.12. SE NAM PRIDRUŽITE NA MEGA PREDBOŽIČNI IN PREDVSEM DOBRODELNI ŽURKI v Kava baru TISA! V sklopu razprodaj, ki smo jih tekom preteklih let organizirali v Kava baru Tisa, smo se tokrat odločili organizirati prav poseben dogodek. Za vas smo pripravili dan poln aktivnosti: delavnice, stojnice, srečelov in kalčeto turnir. Celotno dogajanje pa bo seveda povezovala glasba! Ob 17h se na naš oder vračajo EN BIG BAND. Zvečer pa bosta za žur poskrbela EXO BELTRAM & ERIK KRAMBERGER Celoten izkupiček, ki ga bomo zbrali, bomo namenili za nakup novoletnih daril za otroke. Tako jim bomo po naših najboljših močeh izpolnili najbolj skrite želje in jim pričarali nasmeh v prazničnem decembru!:) Veseli december in Božično - novoletni sejem v Izoli bo letos potekal v času od 25. do 29. decembra v parku Pietro Coppo med 16.00 in 20.00 uro. Organizator prireditve. Center za kulturo, šport in prireditve Izola vabi vse zainteresirane ponudnike za prodajo na sejmu, da se oglasijo na tel: 05/641-55-71 ali 05/640-35-39. ——1^—n 18.00 Galerija Insula otvoritev razstave JANKO KASTELIC : Hipnost v prostoru 18.30 Mladinska knjiga Izola Predstavitev kjige MAGIČNOST GIBANJA Zapisi iz dnevnikovih izkušenj o poti prebujenja, pasteh in izzivih dela na sebi, iskanju resnice in svobode duha. 18.30 Mestna knjižnica Izola Shusaku Endo: SAMURAJ V pustolovsko-zgodovinsko-religioznem romanu Samuraj (Sanje, 2017), ki ga je japonski pisatelj Shusaku Endo (1923-1996) napisal po resničnih dogodkih, stopimo v čas preganjanja krščanstva na Japonskem, spoznamo japonsko kulturo skozi »krščanske« oči in hkrati odkrivamo krščansko (misijonarsko) tradicijo skozi japonsko perspektivo. Bralni klub vodi literarna kritičarka in prevajalka Diana Pungeršič. 19.00 Wine Bar Manzioli 86. večerni klepet z »ZANIMIVIMI IZOLANI« Gost srečanja bo AleŠ Bolje, diplomant Fakultete za biologijo ljubljanske Univerze ter magister oceanoloških znanosti Prirodoslovno-matematične fakultete v Zagrebu Pogovor z gostom bo vodila Nataša Benčič. 8.12. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola SLOVESNI ZAKLJUČEK 11. SEZONE PROJEKTA PRIMORCI BEREMO Bralcem bomo podelili priznanja in knjižne nagrade, častna gostja prireditve bo pisateljica, dramatičarka, igralka, televizijska voditeljica, scenaristka in publicistka D ESA MUCK. Pogovor z gostjo bo vodila Diana Pungeršič. 19.00 Mladinska knjiga Izola predstavitev knjige KRUHdnje&CUKRnije knjigo bosta predstavlja dva, izmed avtorjev Mišo Kolar in Andreja Perčič, pogovor bo vodila urednica Nina Žitko Pucer. Obeta veliko praktičnih nasvetov, tudi marsikatero malo, a ključno skrivnost pekovskih in slaščičarskih postopkov. Dijaki in študentje BIC-a pa bodo poskrbeli za pogostitev. 20.00 Manzioli Wine Bar Predstavitev vin Žaro DegUStadje Z glasbo Za glasbo bodo poskrbeli Enzo Hrovatin in učenci skupine "Primo Taio" 21.00 Hangar NAŠA STVAR (avtorski rock; Slovenija) 21.16 Bariera Zadnji sta n d up letos s kar tremi komiki! BARIER KOMIK Zabavali nas bodo Blaž Curk, Matic Kokošar in Eva Vire 9.12. sobota 18.00 Kulturni dom Izola Gledališka predstava V pričakovanju Božiča... 20.00 Hangar MONSTRUMENTAL (surf/rock; Slovenija) in MOUSSAKA (surf/rock; Srbija) 10.12. nedelja 18.00 Kulturni dom Izola gledališka predstava BIUTI END DE BIST Gledališka skupina QuintaParete, iz Trsta, bo predstavila musical, v tržaškem narečju, po znanem disneyevem filmu "Lepotica in zver". 12.12. torek 18.00 Mestna knjižnica Izola delavnica POSTAVLJANJE CILJEV Na delavnici bomo spoznali metodo, s katero lahko tako oblikujemo cilje, da bodo uresničljivi. 19.00 Kulturni dom Izola Gledališka predstava MALI STRAH BAV BAV Produkcija KD Steps 19.00 Manziolijeva palača Predstavitev koledaja »In Afte 6 poesia 2018« Umetnike in pesnike bo predstavil kritik Enzo Santese. Sončna dvorana Izola Razstava slik iz otroških delavnic 8. Primorskega pravljičnega festivala 2017 Razstava bo na ogled od 12.12.2017 do 20.1.2018 Urnik: tor, sre, čet: 9.00 -12.00, pet, sob: 16.00 -18.00 13.12. sreda 19.00 Kulturni dom Izola Tradicionalno območno srečanje pevskih zborov Večer pOSVCČen pesmi Nastopili bodo: VS Tamariska, ŽePZ Sinji galeb DU Izola, ŽePZ KD Korte, MePZ Haliaetum - Skupnost Italijanov Pasquale Besenghi Degli Ughi Izola, ŽePS Morje AD Morje UTŽO Izola, MoPZ Izola, MoPZ Delfin Izola. 19.00 Mestna knjižnica Izola predavanje ŠOLSKI SISTEMI SVETA-TRADICIJE IN OBIČAJI Na predavanju ANJE KOŽUH bomo spoznali tradicije in običaje šolskih sistemov vse od Madagaskarja pa do Šri Lanke. Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni W3 rg Izola - Isola NL3 W t v M ? ? t s « V t., * v . *l V» - v ? » '»L - . . v * f '■ 'Območnosrečanje pevskih zborov ‘ : VEČER POSVEČEN PESMIc ' JSKD OlilZOCA Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/64184 39, gsm: 051 394133, m: ealeriiajSicenter-izola.si) novi urnik galerije s 1.11. 2017 je: ponedeljek - sobota: 10.00 -12.00 ponedeljek - petek: 16. - 18.00; Nedelja in prazniki: zaprto Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. M/uv;i>it^č 13 Hipnost v prostoru Sežanski umetnik Janko Kastelic je slikar, ki v tradiciji klasične likovne tehnike ustvarja podobe izjemne izraznosti. Enovito izvedbeno izpeljana serija slik, ki jo predstavljamo v galeriji Insula je najnovejša v nizu velikega opusa, ki ga je avtor pričel že pred leti in se je v začetni fazi predstavil pod krovnim naslovom Sekvence. Kastelic je avtor, ki je predan nenehnemu raziskovanju in odkrivanju v podobi. Izhodiščni značilnosti njegovega dela sta tehnično »izpiljena« obdelava slikovnega polja in prepletanje različnih likovnih elementov. Vsebinsko pa se njegovo delo naslanja na historično, geografsko pa tudi etnološko, sociološko opredelitev okolja v katerem živi. Janko .;._____________,______________,_____ Kastelic je poleg likovnega dela aktiven tudi kot avtor publikacij v katerih matičnost pa postavlja le harmonično pročelje, na katerem umetnik proji-kot izjemen poznavalec preteklosti obravnava Sežano oziroma Kras. čira lasten izpovedni nabor in pripovedni kontingent. Kasteličeva podoba Verjetno so Sekvence v krogu obsežne življenjske likovne produkcije Ka- je vedno sestavljenka večprizoriščnega ekrana. Kar pomeni, da se pred steličevo najbolj izpopolnjeno delo. Sekvence so kljub odkriti poenoteno- narnj izpeljuje v »sekvencah«, v nizu prestavljena realnost, ki jo odreja sti nenehno v razvoju. Avtor skozi čas izvedbeno dopolnjuje izrazni na- učinek svetlobnih periodičnih osvetlitev v polju slike. »Ples svetlob«, ki je čin, ki se spiralno prepleta v serijah. Serije se v slogu nekoliko spreminja- pronicljivo nameščen, se v Sekvencah nalaga v ritem. Intonirani vizualni jo predvsem pri »zamiku« v prostor, postavitvi kompozicijske sheme ipd. nagovor, značilna »okenska« razdelitev likovnega ekrana je nadaljevanje Najnovejša serija, ki jo razstavljamo pod naslovom »Hipnost v prostoru«, utečene slikarske poetike, ki je v obravnavanem ciklu presežno udejanje-se v prestavljenem načinu z določenimi elementi morda navezuje celo na na v celostno izpolnjenost. »Časovni naborek«, kjer se akumulira doga-njegove slike iz »obdobja gmajn«. Ponekod se v teh slikah pojavlja neka- janje preteklega v zavedanju aktualnega trenutka, je avtorsko postavljen vodi v prestopanje dimenzij. Vsekakor je zgoščena struktura pripovedne materije v vseh teh podobah široko sugestivna in intencionalno usmerjena. Presežni značaj cikla pa v tem, da zastavljeno prestopa okvire ter ob upodobljenem dopušča različna videnja in poglede. Sekvence se pred gledalca odpirajo na dveh ravneh delovanja: neposredno optično in fabulativno narativno. Kolorit, ki razvija prvi in osnovni doživljajski parameter, ima precej ozko paletno opredelitev. Dovršena monokromatskost, značilna poenotenost polja osnovne barve, ponuja običajno estetizacijo, ki vseskozi krasi avtorjevo slikarstvo. Umirjena kro- kšna mreža, ki ustvarja prostorski zamik. Prepletenost drobnih likovnih elementov tu vse bolj narašča in razvija izjemno vizualno formacijo, ki Galerija Insula V četrtek, 7. decembra ob 18. uri vas vabimo na otvoritev rastave JANKO KASTELIC Hipnost v prostoru Razstava bo na ogled do 7. januarja 2018. Studio FolarT in Manziolijeva palača skupinska razstava # 2 TRIESTE - ISOLA Impronte in andata e ritorno • Studio FolarT • Manziolijeva palača Razstava bo na ogled do 7. januarja 2017. Galerija Alga slikarsko-kiparska razstava KOLU "LIK": SOLINE Razstavljajo: Andrijašič Jadranka, Bandelj Majda, Furlanič Irena, Furlanič Tulio, Jelenčič Irena, Jogan Oskar, Klecin Kristina, Knez Božen ka, Kušče Vida, Lasič Miloš, Lepoša Monika, Logar Božena, Muha Forca Eda, Rojc Karmen, Štefančič Marica, Tuljak Silvij, Udovč Zlatica, Dragana Dada Čurin, Edo Lesjak, Milenka Arsenov, Zorko Dežjot, Kleva Jožica in Slavica Nastovski. Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje ihHjenjstco obdobje jQ2f f FAB1AN Iskanje zlatega zrna V . BOJAN ŠKERJANC Soline-življenski prostor primorske izziv, pred katerim se znajde gledalec. Ospredje, ozadje, sedanjost, preteklost, vse se nalaga, zbira, nadaljuje v nizu pripovedi, kjer je obvezna simbolna premisa plovilo - figuralni simbol, ki nosi veliko pomenov. Vsekakor moramo pričujoča dela Janka Kastelica obravnavati kot nekakšno psevdofiguralno podobo. Opus zapušča ožje tematike, ki so opredeljevale slikarjeva dela kot mala tihožitja, presega tudi motiviko »gmajn«, cikla, ki je Kasteličevo podobo zapeljal čez rob figuralnega. Sekvence so figuralne do stopnje razbiranja kodnosti lastnih figuralnih nosilcev in imajo formo, ki je vsebinsko lahko precej odprta ter nedoločena; kar dovoljuje različne interpretacije. Toda v doživljajski sliki se gotovo afirmirajo kot vizualna polja, v katerih se zakriva, vendar hkrati odkriva zastor prizorov časa, zgodovinskih utrinkov, dogodkov ali vtisov »pogledovanja« v čas. Z učinkom prikrivanja, vtisom tančice je evocirani spomin, ki izvira iz področnega, vendar se prelevi v hotenje popotnika, ki se podaja v neomejeno, kjer poteka pripoved, kjer je instrument vedenja duh želje po svobodi. Sekvence so bogato zapolnjene, zasičene s sporočili, naložene z zgodbami. V njih je veliko resnice, veliko moči v vidnem, v realnem, predvsem pa tistem prikritem energetsko objektivnem in izpovedno sugestibilno udarnem. Kakor nekakšna vizualna dokumentacija preteklosti v iluziji nestvarnega so Sekvence brez patosa, pa vendar čustveno zelo »nabuhle«. V bistvu so Sekvence podobe premišljenega pogleda. Dejan Mehmedovič 8.PRIMORSKI PRAVLJIČNI FESTIVAL 30.11.2017-14.12.2017 7.12. ČETRTEK 17.00 GAJBLA KOPER Kamišibaj gledališče 4+ Martina Ljubič: Rdeča raketa (Srečko Kosovel) Martina Ljubič: Marta (Patricija Peršolja) Špela Pahor: Kraljična in pastir (istrska ljudska) Špela Pahor: Poroka med soncem in luno (filipinska ljudska) Aljoša Križ: Pastirček (slovenska ljudska) Aljoša Križ: Kako si je pes našel gospodarja (sibirska ljudska) Aljoša Križ: Kurent (slovenska ljudska) 19.00 MANZIOLIJEVA PALAČA Livio sossi Večer posvečen uporabi pravljic MESTNA KNJIŽNICA IZOLA Razstava slik in kolažev MATIJE ŠTRAVSA, razstava fotografij ŠPELE PAHOR in razstava poročnih aranžmajev. M Ilir —i 9.00-12.00 MESTNA KNJIŽNICA IZOLA ^ GRAFIKA V KAMIŠIBAJ GLEDALIŠČU Kreativna delavnica 4+ Izdelava kamišibaja v graf.tehniki in nastop mladih kamišibajkarjev/ MARI O NET.TE Rihtaričeva fotografija v predalu V povojnem času so nekateri mladi fantje vojaščino služili tudi s službo v takratni milici. Med njimi je bil tudi Ernest Cah, ki je v spomin na tiste čase, v predalu z različnimi arhivskimi predmeti našel tudi fotografijo zadnjega, na smrt obsojenega zapornika v Jugoslaviji. Društvo upokojencev JAGODJE-DOBRAVA obvešča, da bo pisarna društva zaprta od 18.12.2017 do vključno 15.01.2018. Ponovno dežurstvo bodo o izvajali od vključno 22.01.2018 dalje. Vsem želijo Vam vesel in brezskrben december Konec oktobra, natančneje, 30.10. 1959, so pred strelski vod postavili zadnjega na smrt obsojenega v naši nekdanji domovini. Štajerski Robin Hood, kot so mu rekli ljudje, je v svoji kratki kriminalni karieri nanizal kakšnih 70 kaznivih dejanj in, kar ga je obsodilo na smrt, med begom ustrelil miličnika. Zakaj sploh pišemo o nekem tako oddaljenem dogodku, ki je umeščen daleč od Izole, na Štajerski konec. Zato, ker je Izolan, Ernest Cah, ki je takrat služil vojaščino v Ljudski milici na Štajerskem in v Prekmurju, v predalu, med ostalimi fotografijami, našel tudi majhno fotografijo Franca Rihtariča. - Takrat sem služil v Radencih in seveda smo bili vključeni v iskanje Rihtariča. Dokler ni ustrelil miličnika na radgonskem mostu niti ni bil kakšen poseben kriminalec, ko pa je storil to dejanje se je nanj začel pravi lov in v resnici ni imel veliko možnosti za skrivanje. Vem, da sem bil nekajkrat pri njegovi hiši, kjer smo čakali, če bi se vrnil domov, vendar ni bil tako neumen, ampak se je raje skrival v bližini drugih sorodnikov. Največkrat v zemljari-cah, ki jih je postavil kar nekaj. - Je bil res nekakšen Robin Hood? - Slišali smo o tem, da je vsake toliko kaj ukradel in potem del plena razdelil med druge ljudi, vendar bi težko rekel, da je bil Robin Hood. V bistvu je bolj plačeval ljudem, ki so mu pomagali med skrivanjem. - Kriminalec pa je postal skoraj slučajno. - Rihtarič je bil pameten mladenič, ki je celo dobil delo na okraju in tam je, skupaj s prijateljem, leta 1949 ukradel službeni avto, da bi se z njim odpeljala do deklet v Ptuj. Pa sta po poti doživela nesrečo in namesto da bi vse priznala se je Franc začel skrivati, potem je moral krasti, da je preživel, na koncu je začel sovražiti oblast in posebej je užival, da se je delal norca iz tistih, ki so ga lovili. - Bil pa je zelo spreten. - Res, saj je takrat, ko je ustrelil miličnika Alojza Bartola na naši strani mostu v Radgoni zbežal v Avstrijo, kjer so ga prejeli vendar nam ga niso takoj predali, ker je to menda preprečil Interpol, zato jim je med vožnjo v Gradec, zbežal z vlaka. Potem je spet prišel v svoje kraje in tam so ga, verjetno zaradi izdaje, prijeli. - Bili ste na pogrebu policista. - Takrat so naredili velik pogreb, s pihalnim orkestom milice in vsem ostalim protokolom. Potem ap so ugotovili, da je sledil še cerkveni pogreb in takrat nam ni bilo prav. Spomnim se, da smo po pogrebu šli v gostilno in naredili sedmino in pol. - Takrat je bilo delo miličnika verjetno drugačno kot danes delo policista? - Zagotovo. Za primer naj povem, da je bil z nami v Tišini nek Primorec, ki je po 12 urni kontroli prometa zvečer komandirju poročal: Sporočam, da sem danes videl enega avtota. Tako je bilo takrat v Prekmurju. - Sindikata niste imeli. - Takega kot je danes gotovo ne. Mladi miličniki smo spali kar na policijski postaji ali pa kar na terenu, na kakšnem seniku. Naše edino prevozno sredstvo pa je bilo kolo in še tega smo morali vzeti ciganom, ki so ga nekje ukradli in nismo našli lastnika. DM - 25. obletnica 500. obletnice Pred natanko četrt stoletja je ves svet proslavljal 500. obletnici Kolumbovega potovanja v neznao, v novi svet. Ob tej priložnosti so pripravili veliko regato potovalnih jadrnic od Tenerifov do Združenih držav. Na pot so se odpravile tudi tri slovenske jadrnice, poleg novogoriškega Hit-a kar dve izolski: Eol, Darka in Jureta Milavca in lesena Kraljica morja, na kateri so bili Ljubo Macarol, Tomo Vran, Samo Špacapan in Iztok Bizjak. Pot je bila polna avantur in o njih se bomo za naslednjo številko pogovarjali z udeleženci. Tokrat pa le fotografiji Kraljice morja in in posadke Kraljice morja z domačini iz Tnerifov, pred odhotom na dolgo pot. DM n mamtom/m; 15 Predzadnja--------------------------------------- C^ratEHuni Ponarejena stran Policisti so obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Občan je namreč preko spleta plačal vozilo, katerega ni dobil. Zatem je preveril pri prodajalcu oz. ponudniku in ugotovil, da je internetna stran ponarejena. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba. Utemeljen sum o travi Policisti so 19-letnemu občanu zasegli posušene rastlinske delce, za katere obstaja utemeljen sum, da gre za prepovedano drogo marihuano. Po analizi sledi hitri postopek. Nasilje Policisti so bili preko Reco obveščeni, da je občanka prijavila nasilnega partnerja. Policisti so zbrali obvestila in ugotovili, da gre za prekršek, sledi ukrep. (Ne)nevaren predmet Policisti so obravnavali nevsakdanji dogodek. Na postajo je prišel občan, ki je prinesel neznani predmet, za katerega je dejal, da ga je 10 nazaj našel na plaži v Izoli. Ker je bil predmet podoben neeksplodirani bombi, so bili izvedeni varnostni postopki. Na PP Izola sta prišla bombna tehnika DNUS, ki po ogledu predmeta nista mogla oceniti ali gre za nevaren predmet. Neznani predmet so tako odpeljali na uničenje, kjer ni bilo potrjeno, da je šlo za nevaren predmet. Koprčanka v Izolanko Voznica osebnega avtomobila iz Kopra je na prehodu za pešce trčila v peško iz Izole. Peška na kraju ni želela zdravniške pomoči, vendar jo je povzročiteljica vseeno odpeljala na pregled v SB Izola. Koprčanki sledi plačilni nalog. ©oHmo® raz®™ Pazite se lažnih policistov Policisti Policijske postaje Postojna so v preteklih dneh obravnavali dva primera kaznivega dejanja lažnega izdajanja za policista na avtocesti Ljubljana - Koper. Na podlagi ovadbe oškodovanca in zbranih obvestil so policisti v Ljubljani odvzeli prostost 48-letnemu Ljubljančanu, in sicer zaradi utemeljenih razlogov za sum, daje v novembru izvršil kaznivo dejanje lažno izdajanje za policista. Osumljeni je namreč na avtocesti Ravbarkomanda - Postojna z osebnim avtomobilom znamke VW Passat CC, sive barve, z dvema utripajočima rdečo-modrima lučema ustavil pred sabo vozeči osebni avtomobil italijanskega državljana. Pristopil je do vozila oškodovanca, se lažno izkazal za policista z neznano izkaznico in oškodovancu očital prekoračitev hitrosti z izrekom »globe«. Italijan je osumljencu izročil denar, vendar ni prejel potrdila o plačilu. V večernih urah 1. 12. 2017 se je na avtocesti Postojna - Razdrto zgodil podoben primer. Nekaj minut zatem, ko je oškodovanec iz Trsta policiji prijavil kaznivo dejanje, so policisti po hitri akciji na avtocesti izsledili osebni avtomobil znamke VW Passat CC, sive barve, in prijeli osumljenca, 38-letnega moškega iz Slovenskih Konjic. Zoper oba osumljena bodo policisti podali kazenske ovadbe zaradi utemeljenih razlogov za sum storitve kaznivega dejanja lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo in goljufije. Zakon o nalogah in pooblastilih policije v 21. členu določa, da ko policisti opravljajo policijske naloge v civilni obleki, se morajo pred policijskim postopkom izkazati s službeno izkaznico. Policist osebi, zoper katero je izvajal policijska pooblastila, na njeno zahtevo na kraju praviloma pove svoje ime in priimek, izjemoma lahko le z identifikacijsko številko, ter policijsko enoto, v katero je razporejen. Tujcem bo policist po plačilu globe na kraju izdal potrdilo (obrazec velikosti A4 formata), slovenskim državljanom pa plačilni nalog (prav tako obrazec velikosti A4 formata). Vse občane prosimo, da v primeru, da jih je v preteklih dneh ustavil lažni policist z avtomobilom na fotografijah, takoj pokličejo na številko 113 in prijavijo kaznivo dejanje. Prodajalo se bo 25 predmetov, od tega 10 koles, 2 kolesi z motorjem, denarnice, torbice in še nekaj drugih predmetov. Izklicne cene od 1 EUR do 30 EUR. 20. decembra 2017 ob 10. uri bo na lokaciji skladišče Izola, na naslovu Polje 9, Izola potekala javna dražba najdenih predmetov. Gre za predmete, ki jih najditelji prinesejo na Policijo, v enem letu pa se ne najde lastnika oz. se ta ne javi. Če po tem obdobju najditelj ne želi pridobiti lastninske pravice, se predmet šteje za opuščenega in postane last države. Finančna uprava RS takšne predmete proda, izkupiček od prodaje pa je prihodek proračuna Republike Slovenije. Doslej je bila za takšne javne dražbe pristojna Policija, od letos pa jih bo izvajala Finančna uprava RS. Najdene stvari so rabljeni predmeti, pretežno so to kolesa, ki so ob prodaji večinoma stara že več let, zato so njihove vrednosti zelo nizke. Natančen seznam predmetov s fotografijami je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS, ogled pa bo možen na lokaciji javne dražbe eno uro pred samo javno dražbo, se pravi 20. decembra 2017 od 9:00 do 10:00 ure. Postopek javne dražbe bo za udeležence zelo enostaven, saj se bo vse urejalo na samem območju, kjer bo potekala dražba. Najmanj eno uro pred začetkom prodaje se bodo morali potencialni kupci registrirati, kar pomeni, da bodo izkazati svojo identiteto z osebnim dokumentom. Najboljši ponudnik bo lahko kupljeno stvar prevzel takoj, ko bo kupnino poravnal v gotovini (bankovci in kovanci) ali s plačilno kreditno kartico. Odnosi z javnostmi, finančna uprava RS PRODAMO - Na Brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio - v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli. (inesmayer67@ gmail.com ODDAMO - Oddam garsonjero v centru pri Svetilniku, 28m2, do 30.5.2017. Cena po dogovoru. Tel 040 896 534 - Oddam opremljeno enosobno stanovanje v starem mestnem jedru, v Gramscijevi ulici, v drugem nadstropju večstanovanjske hiše. Stanovanje je na sončni legi, opremljeno, klima, KTV, internet. Primerno za eno ali dve osebi. Za daljše obdobje. Tel 041 792 201 - Oddam garsonjero v centru mesta velikosti 30m2. Tel 040 865 336 ZAMENJAVA - Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 NAJAMEMO - Mlada Izolanka z otrokom iščem stanovanje za daljše obdobje v Izoli. Tel.: 070 654 464 - Kupim žensko kolo, še dobro ohranjeno. Tel 05 641 72 56 - Ugodno prodam okroglo kuhinjsko jedilno mizo s štirimi stoli. Miza je dokaj ohranjena, brez poškodb, odrgnin. Je premera 105 cm z možnostjo raztegnitve. Dimenzija z vložkom, ki se raztegne v oval je dolžine 135 cm. Stoli so prav tako lepo ohranjeni. Več informacij na 041/372-969 - DARKO - Glasbeni duo (bobni, kitara) najameva prostor za skupinske vaje ali le prostor za samostojne vaje bobnov (v tem primeru ne rabi elektrike). Tel. št: 068153959 - Prodam električne radiatorje Glam-ox za polovico cene. Dva radiatorja 1200 W, radiator 500 W ter radiator 400 W ter radiator Atlantik 1000 W. Tel.: 041 566 695 - Prodam: soda inox 700 in 120 litrov, prešo za grozdje, pivalni stroj Bagat Slavica z omarico 855x44x88cm) in šivalni stroj Bagat Ruža step v kovčku. Cena po dogovoru, tel 030 341 550 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 8,00 € prava nedeljska KOSILA 9,0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Stiskama fflandrač ♦3(36 040/43-29-43 splet' sflskamamandrac si fb. miKj/acebook com/nandrac si ma.:' sl.skarna ma^drac^giail coip majice šTce nalepke za avto itd nalepke za računalnik stenske nalepke urnik nalepke Nova SEAT Ibiza že od 10.490 €. Z bonom za zimske pnevmatike.* SEAT AVTO JEREB d.o.o.. Polje 9 b, 6310, Izolo. T: 05 61 68 013, www.a-jereb.si iiiijjm šilili n mvin mrmi i| M i ® A mm ^ ^ KjjJiiiH11 selili _ 1 i tA k: -1 -s-JMiilBiii 1 i i “ m Povprečna poraba goriva 'f.9 - 3.9 1/100 km, povprečne emisije CO 112 - 90 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6. Emisije NO,: 0,0396 - 0,0212 g/km. Emisije trdih delcev: 0,00041 • 0,00014 g/km. Število delcev: 5,12 x 10,; - 1,64 x I0t’. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čožmemo povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM: in PM2 b ter dušikovih oksidov. Začasni podatki veljajo za motorje nove SEAT Ibize: 1.0 MPI 55 kW, 1.0 EcoTSI 70 kW in 1.0 EcoTSI 85 kW. 'Več na www.seat.si in www.porscheleasing.si.